ISTRSKI KONGRES V IZOLI? VSESPLOŠNA ZAMENJAVA ZEMLJIŠČ/ USPEŠNI ODBOJKARJI December r Izoli MREŽE SO PRAZNE OBUPATI JE NAJLAŽJE (Mef) V zadnjih nekaj letih so na uradu, ki ima na skrbi izdajanje dovoljenj za obratovanje trgovin in podobnih lokalov zagotovo izdali več odločb o prenehanju dejavnosti kot pa napisali novih za tiste, ki se šele podajajo v svet takoimenovanega podjetništva. Vzrokov za krizo izolske trgovine, ki je vseslovenski če ne že svetovni pojav, je gotovo veliko. Začeti je treba pri sebi in priznati, da so se te dejavnosti v času podjetniške histerije lotili tudi tisti, ki ji niso bili kos. Zato je bila marsikatera izolska trgovina komaj vredna svojega imena in nikakor ne dovolj vabljiva, tudi za kupce iz drugih krajev. Čas je opravil svoje, konkurenca tudi in počasi so ostali od trgovcev in servisnih dejavnosti le tisti, ki so zmogli izzive časa. Potem se je zgodil strateški zasuk, veliki so se začeli združevati in mali trgovci so postali vse manj konkurenčni in zanimivi za kupce. Povrhu vsega je občina Izola s svojim neselektivnim načrtovanjem najrazličnejših poslovnih in trgovskih središč na vseh koncih mesta dokončno zmedla tiste, ki so in še prisegajo na stari del mesta kot na trgovsko in storitveno občinsko središče. Neplačani računi dobaviteljem, neplačana najemnina za poslovni prostor, težko odplačani krediti, ter iz dneva v dan slabši obisk ter dnevni iztržek, vse to je marsikaterega od K Banka Koper trgovcev in obrtnikov sililo v obup. Slišati je o 30 do 50 odstotkov slabšem prometu trgovin in gostiln, takoimenovane trgovske ulice so zastrašujoče prazne, vse več izložb je prelepljenih s časopisnim papirjem. Zmanjkalo je obzorja, kamor bi lahko hitele ideje in želje novih trgovcev, gostincev, drobnih obrtnikov. Akcija December v Izoli je eno od upanj, ki so se jih oprijeli izolski trgovci.Ob pomoči občine Izola in v sodelovanju z Mandračem vabijo na praznične nakupe v Izolo. Avtomobil kot prva nagrada naj bi bil dovolj vabljiv za tiste Izdane, ki zdaj že redno kupujejo drugje, pa tudi za kupce iz drugih krajev. Seveda pa je to le en korak. Za globalne rešitve bo malo možnosti, nekatere lokalne pa bi lahko rešili z drugačnimi idejami od običajnih. Naprimer tako, da bi občina v času turistične sezone vse zaprte lokale v Ljubljanski, Koprski ali kateri drugi ulici brezplačno odstopila izolskim slikarjem, kiparjem in drugim ustvarjalcem, ki bi bili pripravljeni ponuditi mimoidočim kaj več od načetih fasad in zaprašenih oken. Ribiči nas radi pokličejo takrat, ko so mreže prazne in ko niso zaslužili niti za nafto. »Zdaj pridite, ko nismo zaslužili že nekaj dni niti tolarja, ne le takrat, ko so naše mreže polne« nas radi naskočijo, kot bi hoteli povedati, da smo novinarji nekorektnr, ko predstavljamo njihovo delo. Zagotovo je res, daje ribištvo dobilo podobo nekakšnega ekzotičnega poklica, ki pride kvečjemu še v televizijske reportaže, o zasebnem ribolovu kot o osnovni dejavnosti nekaterih Izolanov pa ni bilo nikoli veliko povedanega. Morda tudi zato, ker je ribištvo v Izoli simboliziral Delamaris, poklicni mali ribiči pa so bili v primerjavi z vagoni ulova, ki so ga na obalo dovažale ladje Ribe, skoraj nepomembni. Toda čas je načel veliko ribjo industrijo, število ribinih ladij se je prepolovilo, zasebno ribištvo pa je postalo obrt, ki danes preživlja vsaj 200 ribičev in njihovih družinskih članov. O tem, kako živijo, je pravzaprav malo znanega. Ribištvo te vrste je bilo od vedno bolj skrivnostno in šele v zadnjem času je ob vrnitvi ribičev v pristan mogoče ugotoviti, kakšen ulov so imeli. Dotlej je bilo namreč v navadi, da so ribiči ulov skrili pod palubo in tradicionalno tarnali o nenaklonjenosti narave. Zdaj ga pokažejo na ogled in dajo v prodajo, čeprav za slednjo ni urejeno vse kot bi lahko in moralo biti. Ribiči so se prilagodili potrebam časa, zdaj moramo to storiti še novinarji. FAST FOOD VENI Ekspres pripravljene pečene jedi za dom: piščanci, krače, rebrca, pizze, hamburger, topli sendviči, kalamari, čevapčiči v lepinji, dunajski zrezki, pommes f rineš. Vsak dan od 8.30 do 22.00 ure, ob nedeljah in praznikih od 12.00 do 22.00 ure. Telefon: 646 333 SPLO^O GRADBENO PODJETJE KDO JE KOALICIJA? V skladu z 28. a členom zakona o lokalni samoupravi (ZLS - J) naslavljam na vas vprašanje, glede delovanja občinskih organov v občini Izola. v Poziv Županji ga. Bredi Pečan po javnem oznanilu vladajoče koalicije! Od zadnjih volitev v občinski svet je minilo že skoraj eno leto, pa do sedaj še niste objavili, kdo je koalicija in kdo opozicija. Zaradi odgovornosti do Izolanov in zaradi vsaj malo demokratičnosti, vas javno pozivam, da objavite katera koalicija prevzema odgovornost za vladanje v Izoli. Ker so se v letu po volitvah dodeljevale odgovorne (plačane in neplačane) funkcije na vodilnih mestih javnih zavodov (občinska uprava, komunala, zdravstveni dom, center za šport in kulturo, šole, vrtci in knjižnica) vas prosim, da objavite to koalicijo, saj je nevzdržno, da je veliko mest zasedla LDS, pri tem pa trdi, da je v opoziciji. Mesta so se delila po strankarskem ključu in ne po strokovnosti. Če bi bilo res, daje LDS v opoziciji, potem bi lahko nekaj teh mest pripadlo tudi ostali opoziciji, kjer bi se lahko v večji meri upoštevala strokovnost. Višek cinizma pa je predlog za imenovanje tretjega podžupana iz vrst LDS g. Evgenija Komljanca, katerega naj bi LDS označila kot "opozicijskega". Celo državni zbor pod vladajočo koalicijo s prevlado LDS je zmogel toliko demokracije, da je za podpredsednika parlamenta imenoval poslanca iz opozicije. Čeprav se v Izoli še vedno kažejo ostanki totalitarizma ( Leninova ulica in Ulica Oktobrske revolucije), upam da boste toliko demokratični, da boste zmogli toliko poguma in tudi pravi opoziciji ponudili mesta, da bo lahko oblasti gledala pod prste (npr. nadzorni svet JP Komunala, občinski odbori in komisije, upravni odbori javnih zavodov). V javnem odgovoru glede koalicije bi moralo biti tudi opredeljeno, katera imenovanja ste upoštevali s strani opozicije. Pri tem naj se upošteva, da LDS ni opozicija. V skladu s 28. a členom zakona o lokalni samoupravi (ZLS-J) bom o tem povprašal tudi poslance izvoljene v Državni zbor iz naše volilne enote. Lepo pozdravljeni. Klub svetnikov SDS Bojan Zadel SVET PRAVLJIC - ALI JIM BOSTE ŠE TO VZELI? Dne 16.11. 1999, sta se mama in dve leti stara sestrica Pia odpravili na uro pravljic. Toda ni minilo pol ure, ko sta se vrnili; sestrici so polzele solze po licih, mama pa je bila razburjena. Ko sem izvedela vzrok, sem bila tudi sama pretresena. Moji mami (ter vsem ostalim staršem) je knjižničarka, kije tistega dne vodila uro pravljic (žal ne vem njenega imena, da pa ne bi koga obtoževala po krivem, rajši ne napišem ničesar) prepovedala prisotnost na uri pravljic, češ da njo to moti. Običajno na uro pravljic hodijo otroci od 4. leta dalje in the odsotnost staršev ne moti. Kako pa je z dveletnim otrokom? Seveda je takšen otrok še močno navezan na starše in jih hoče v svoji bližini. Tako, da z uro pravljic za Pio ni bilo nič. Razen solz. Ali se je komu zmešalo, prosim?! V knjižnici z vseh strani visijo plakati o tem, kako spodbujati otroke h branju in kako naj se v to vključujejo tudi starši, babice, dedki, itd. Potem pa mati ne sme z dveletnim otrokom na uro pravljic, ker se knjižničarka čuti ogrožena? Pa še nekaj, da mi ne bo kdo česa očital. Sama sem član izolske knjižnice od svojega 2. Leta, kmalu se mi je pridružil brat, najmlajša pa ni imela veliko čez leto, ko smo jo vpisali. In zakaj? Ker je v knjižnici lepo in ker moja sestra obožuje slikanice. Zato. Samo zato, ker je dve leti stara ne sme poslušati pravljic?! Pa s takim veseljem je odšla... Sram naj bo tiste, ki spravijo otroke v jok, veselje je njihova pravica (in pravljice tudi) Piina sestrica, Ana TAJNIKI KRAJEVNIH SKUPNOSTI (Iz vprašanj občinskih svetnikov) Odgovor na svetniško vprašanje gospoda Jožefa Marlona Kovačiča v zvezi s tajniki krajevnih skupnosti je pripravil Danilo Markočič. V občini Izola imamo od leta 1978 pet krajevnih skupnosti: Izola staro mesto, Haliaetum, Livade, Jagodje-Dobrava in Korte. V vseh krajevnih skupnostih so sveti krajevnih skupnosti, na podlagi določil statuta krajevne skupnosti, razpisali prosta delovna mesta za tajnike krajevnih skupnosti. Po letu 1979 je bilo zaposleno na krajevnih skupnostih pet tajnikov, kasneje še računovodkinja in za polovični delovni čas administratorka v KS Korte. S sklepom o zaposlitvi tajnikov krajevnih skupnosti je delodajlec "svet KS" opredelil zaposlitev za nedoločen čas, ovrednotil s točkami delovno mesto in druge delovne obveznosti in pravice. S spremembami lokalne samouprave, so se dela, pristojnosti in aktivnosti v krajevnih skupnostih spremenile. Tudi viri finaciranja iz občinskega proračuna so se z obsegom del zmanjšala na kritje stroškov za delovanje sveta krajevne skupnosti in del za kritje osnovne plače tajnika krajevne skupnosti. Tako se iz občinskega proračuna odvaja del sredstev za svet KS in za tajnike: KS Izola staro mesto 20 %, KS Haliaetum 20 %, KS Livade 25 %, KS Jagodje-Dobrava 35 % in KS Korte 50 % osnovne plače tajnika KS. V KS Izola staro mesto in KS Haliaetum tajniška dela opravlja tajnik KS Izola staro mesto. Financiranje stroškov pa je opredeljeno v tripartitni pogodbi med KS Izola staro mesto, KS Haliaetum in občino Izola. V KS Livade se opravlja tajniška dela po pogodbi o delu. V KS Jagodje-Dobrava je zaposlena tajnica KS, ki se financira s sredstvi proračuna in delno s lastnimi prihodki KS (najemnina gostinskega lokala), v KS Korte je zaposlen tajnik s polnim delovnim časom, stroški dela pa se pokrivajo s deležem občine in lastnimi prihodki KS (gostinski lokal v najemu...). Svet skupnosti, ki je sestavljen s predsedniki svetov krajevnih skupnosti opravlja vlogo koordinatorja in usmerjevalca dela krajevnih skupnosti. Razprave v začetku osemdesetih let, so potekale v reševanju vprašanja: ALI JE TAJNIK KS FUNKCIONAR? S tem pa tudi vprašanje reelekcije in drugih pravic iz naslova funkcije. Stališče sveta skupnosti, ki je bilo opredeljeno v Statutu KS in na podlagi priporočil IS občine Izola, da so tajniki KS delavci, ki so sprejeti na delovno mesto na podlagi razpisa za nedoločen čas. Podobno rešitev so imele krajevne skupnosti v Sloveniji. Svet skupnosti krajevnih skupnosti je na zadnji seji v oktobru 1999 sprejel pobudo, da se KS Izola staro mesto, KS Haliaetum in KS Jagodje-Dobrava, dogovorijo o možnosti opravljanja tajniških del skupaj, kar bi se opredelilo v večpartitni pogodbi. Svet skupnosti KS je tudi predlagal, da se tako dogovorjena dela začnejo izvajati 1.1.2000. Pomen "živih" krajevnih skupnosti, ki je izražen z organiziranim tajniškim delom, aktivnim svetom krajevnih skupnosti, je tudi v tem, da se v ožjem delu mesta opravljajo dejavnosti, ki so lahko tudi prenesene in kot take lahko tudi cenejše. Z aktivnostmi bomo lahko dodatno poskrbeli za naše občane, tudi na področjih, ki so morda majhne a v določenih trenutkih za marsikoga pomembne: to je dobra beseda, pravi napotek ali pa samo pomoč pri izpolnjevanju obrazca za dohodnino. Res, to niso prenesene naloge so pa pomoč, ki jo lahko nudijo ljudje v krajevni skupnosti svojim in našim krajanom, neposredno, brez podajanja kljuk in odvečne izgube časa. Vsem iskreno čestitamo ob starem izolskem prazniku sv. Mavra. Ne pozabite . na sv°je svetnike ! i i i >. ZAHVALA Ob nepričakovani in tako boleči izgubi mojega ljubega moža, Viktorja Vrabca se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi stali ob strani v teh težkih dneh. Hvala tudi uredništvu Mandrača za prijateljski odnos in spoštovanje. žena Valerija ■ n V C /V / . T•• V 5 ' P \ 12. redna seja OS ODLOK O MARINI V ponedeljek 29. novembra se bo na 12. redni seji sestal izolski občinski svet in obravnaval 15 točk dnevnega reda, sprejemanje predloga Poslovnika občinskega sveta pa so prestavili na eno naslednjih sej. Predstavljamo nekaj izvlečkov iz gradiv pripravljenih za to sejo. Gradiva z zanimivim naslovom Nasilje v Izoli pa še nismo prejeli. POMOŽNI OBJEKTI BREZ LOKACIJSKEGA DOVOLJENJA - Postavitev pomožnih objektov za kmetijske namene na kmetijskih in drugih zemljiščih izven mest in naselij ter izven funkcionalnih zemljišč je možna le na osnovi pozitivnega strokovnega mnenja izvedenca kmetijske stroke, ki ga na osnovi izbora na javnem razpisu pooblasti občina Izola. - V primeru, ko investitor obdeluje kmetijske površine, ki so razdrobljene, da je predlagana lokacija pomožnega objekta na zemljiščih, kjer je intenzivnost proizvodnje ali velikost obdelanih površin največja; - Postavitev tovrstnih objektov v I. območju kmetijskih zemljišč je možna, v kolikor prosilčeva vrednost kmetijskih pridelkov v kmetijskem letu dosega najmanj 1/2 letne povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji." Pripombe svetnikov Bojan Zadel: Ali je kot objekt možno postaviti zbiralnike vode, vodohram? ODGOVOR: V 7.členu odloka o določitvi pomožnih objektov je v 12.alinei določeno, da je znotraj funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov in naprav možno postavljati kapnice in vodne zbiralnike tipske in montažne izvedbe z ustreznimi atesti, če gre za izboljšavo pogojev obstoječega individualnega objekta. Ker je po 7.členu osnovnega odloka določeno, da se vodne zbiralnike in kapnice postavlja le na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov, se omenjena določba ustrezno preoblikuje, tako da bo kapnice in vodne zbiralnike možno postaviti tudi na kmetijskih zemljiščih. NAMENSKO TURISTIČNO PRISTANIŠČE - MARINA Z vnosom nove alinee v 8.člen je izrecno opredeljena dolžnost koncesionarja, da mora zagotavljati odprtost marine in peš sprehajalne poti, v skladu z zazidalnim načrtom Marina v Izoli. V 1.odstavku 11.člena predlaganega odloka je predvideno, da se koncesija podeli za obdobje največ 50 let. Koncesijo se bo tako lahko podelilo za obdobje, ki bo lahko krajše, ne pa daljše, od 50 let. Čas, za katerega bo koncesija dejansko podeljena, pa bo v primeru oddaje koncesije z javnim razpisom, določen v tem razpisu (4.alinea 2.odstavka 17.člena predloga odloka). V primeru prve podelitve koncesije, pa naj bi se čas trajanja koncesije določil v koncesijski pogodbi, ki jo obravnava in potrjuje občinski svet, podpiše pa jo župan (2.odstavek 30.člena predloga odloka). Višina koncesijske dajatve: - Po besedilu 1 .odstavka 12.člena predloga odloka za drugo obravnavo, je plačilo opredeljeno v višini najmanj 100 SIT (netto) na m2 (celotnega) v upravljanje in uporabo koncediranega kopnega in vodnega prostora iz 2.člena odloka (torej ne le vodnega prostora, kot je bilo to zapisano v osnutku odloka). Tako, kot pri času za katerega se pogodba sklepa, je tudi pri opredelitvi višine plačila zasnova takšna, da odlok določa najnižjo možno plačilo. S koncesionarjem se bo torej lahko, v koncesijski pogodbi (glej obrazložitev k 3.odstavku tega člena) dogovorilo višje, ne pa tudi nižje plačilo. gumbov na obali Vedno na razpolago preko 1000 modelov, ■bordure, čipke, ekološko krzno, ■zadrge, elastike, sukanec, . : škarje, igle, krtače, modni dodatki, nogavice,... Lepi gumbi, Lepa obleka ŠTC Lucija, Liminjanska 78 Tel./fax: 066 770-970 Besedilo je dopolnjeno tako, da po prenehanju koncesije preide neodplačno ter v brezhibnem stanju in bremen prosto, v last in posest koncedenta (občine), poleg pristaniškega akvatorija, z njim neposredno povezanega kopnega prostora s pripadajočo pristaniško infrastrukturo in superstrukturo, tudi druga infrastruktura, ki omogoča nadaljnjo normalno uporabo pristanišča in sicer tako, kot je bila koncesionarju podeljena v upravljanje in rabo. S takšnim dopolnilom so vzpostavljene varovalke oz. je zagotovljeno, da bo koncedent dobil vrnjeno območje marine v takšnem stanju, da bo v celoti uporabno za predvideno dejavnost ter ga bo lahko brez težav prevzel v režijo ali pa podelil drugemu v koncesijo. - Z dopolnitvijo je natančno opredeljeno, da mora koncesionar še nezgrajeno pristaniško infrastrukturo in superstrukturo zgraditi 'najkasneje' v roku treh let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe. Poudarjeno je torej, da je tri-letni rok, skrajni rok, za zgraditev manjkajoče infrastrukture in superstrukture. - Po prvotnem besedilu, bi bil le koncesionar, ki bi dobil koncesijo brez javnega razpisa (torej le Porting d.o.o.) zavezan, omogočiti pristajanje ribiških ladij zaradi iztovarjanja tovora do prenehanja dejavnosti hladilnice družbe Delmar d.o.o. ter omogočiti nemoten prehod čez območje marine na morje športnim društvom ki se ukvarjajo z vodnimi športi, zaradi opravljanja športne dejavnosti. Z vneseno spremembo so se te dolžnosti razširile na vse koncesionarje, ne glede na način pridobitve koncesije. GRADNJA PARKIRIŠČ IN GARAŽ 44. člen Zakona o stavbnih zemljiščih ( Uradni list RSlovenije št. 44/97), obvezuje vse investitorje gradenj, da pred izdajo gradbenega dovoljenja poravnajo komunalni prispevek, ki ga imenovanim odmeri pristojni upravni organ občine Izola z odločbo. Zaradi vse večje stiske z parkirnimi površinami v območju mesta Izola,ter v cilju postopnega reševanja navedene problematike, je usmeritev občine Izola, da investitorji gradenj rešujejo problem parkiranja v sklopu gradnje same in sicer s podkletitvijo novopredvidenih objektov ali z zgraditvijo garaže v etaži, s tem , da so predvidene parkirne površine namenjene za javno ali zasebno rabo parkiranja. Županja, kot predlagatelj odloka, podpira navedeni način gradnje parkirnih površin v zaprtih objektih, saj s tem prihranimo na površinah stavbnih zemljišč, ki jih lahko uporabimo za druge namene, zlasti za zelene površine, igrišča in območja za šport in rekreacijo, uporabnikom pa se ponudi višji standard parkiranja, mestu samemu pa lepši izgled. Glede na to, da izvedba parkirnih površin na opisani način ne obremenjuje obstoječe komunalne infrastrukture v območju, kjer je predvidena gradnja objekta, komunalni priključki pa ne pogojujejo izgradnje novega komunalnega omrežja, županja predlaga članom občinskega sveta , da oprostijo plačila komunalnega prispevka vse pravne in fizične osebe, ki nastopajo kot investitorji gradenj na obmoeju občine Izola in sicer za parkirne in g araine površine zgrajene znotraj objektov, kot podkletitev teh ali v eni izmed etaž objektov za namene javnega ali zasebnega parkiranja.Vzdrževanje teh površin je v celoti breme lastnikov. POqQQcb C a/ j računalniške storitve Goran FRAN0VIČ s.p. / Izola tel.: 066/ 600 850 GSM: 041/ 628 507 Izdelava in vzdrževanje računalniških programov URBANISTIČNA DELAVNICA NA OGLED Danes, v četrtek, 25. novembra bodo ob 18. uri v galeriji Insula odprli razstavo del, ki so nastala na letošnji mednarodni urbanistični delavnici v Izoli. Seveda ne gre za umetniška dela ampak predvsem za projekte, skice in zamisli, ki sojih med delavnico, od 6. do 10. julija letos izdelali udeleženci delavnice, ki jo je vodila Lučka Ažman Momirski. Na letošnji mednarodni delavnici so udeleženci urbanistično obdelovali več različnih območij, tako v starem mestnem središču kot tudi v okolici, njihove zamisli pa so velikokrat presenetljive, še posebej za klasične investitorje, ki ne vidijo preko praga lastne investicijske sposobnosti. Delavnice v prejšnjih letih so ponudile nekaj zanimivih rešitev, še posebej tistih v zvezi s prometnimi povezavami, največ javne pozornosti pa je bila deležna zamisel o gradnji avtobusnega in sploh transportnega središča na območju pri ladjedelnici. Po otvoritvi razstave bodo člani Društva arhitektov obale povabili člane in prijatelje na družabni večer v hotel Marina. Razstavljeni projekti pa bodo na ogled do 6. decembra tega leta. PETROL 2. URADNO ODPRT Polna tri leta po prvem petrolovem bencinskem servisu na Obali, ki je zrasel ob izolski obvoznici, so v torek, 23. 11. slavnostno odprli drugi servis, ki je zrasel nasproti prvega, natanko nad naseljem Jagodje, ki se je kar dolgo upiralo tej gradnji. V teh treh letih se je ta bistveno skrčila, na slavnostni otvoritvi pa je v imenu izolske občine že govoril tudi podžupan Silvano Sau, kije tudi sam krajan Jagodja. Poudaril je, da razvoja ni mogoče ustaviti, vendar je treba poskrbeti za to, da bodo posledice takšnega razvoja čimmanj škodljive za ljudi, ki tam živijo. Na to je opozoril tudi direktor Petrola Janez Lotrič in spomnil, da so v to gradnjo vložili veliko denaija, precejšen del pa je bil namenjen prav varovanju okolja. Vsega skupaj je Petrol za ta servis odštel 600 milijonov tolaijev, polovico pa je šlo za zemljišče in načrte. Servis vodi zasebnik, ki gaje dobil v franšizing, ima 31 mest za točenje goriva in dobro založeno trgovino, čez kakšno leto pa naj bi dobil še gostinski lokal. Na otvoritvi se je zbralo veliko povabljencev, med njimi pa je bil tudi direktor »konkurence« Janko Kosmina, ki je z direktorjem Petrola nazdravil ob novi pridobitvi. Sicer pa je bilo slišati, da konkurenca ni tista "p»ava",«saj se obe naftni družbi med seboj menda kar tvorno dogovarjata. Najprej nismo vedeli, kako bo, kasneje pa je bil odziv izolskih trgovcev presenetljivo naklonjen organizaciji tradicionalne novoletne akcije December v Izoli in danes lahko povemo nekaj bistvenih podatkov: V akciji bo sodelovalo najmanj 46 izolskih trgovin oziroma trgovcev in drugih obrtnikov. Glavna nagrada bo avtomobil SEAT Ibiza (nov model), ki bo na ogled tudi na trgu republike. Pravico do kupona bo imel vsak kupec, ki bo v kateri od trgovin, ki sodelujejo v akciji, kupil najmanj za 3.000 tolarjev. Druge podrobnosti pa čez teden dni oziroma pri izolskih trgovcih. ISTRSKI KONGRES V IZOLI ? (Mef) Istrski kongres je neformalna inštitucija Istranov, zamišljena nekako tako kot nam bolj znani vseslovenski kongres, ki naj bi združevala vse Istrane po svetu in seveda posebej tiste, ki živijo v treh sosednjih deželah, Hrvaški, Italiji in Sloveniji. Zagotovo dobra ideja pa je priletela na nič kaj prijazna tla vsakdanje politike in kongres v Puli je minil v znamenju precejšnjih razhajanj med temi in onimi Istrani, tako glede preteklosti kot glede prihodnosti Istre kot regije narodov. Nasploh je treba priznati, da slovenski del istrsko mislečih ni odigral kakšne posebne vloge na prejšnjem kongresu, saj je razhajanj kar precej. Pravzaprav odnosi še najbolj spominjajo na tiste med posameznimi strujami v vrstah italijanske narodnostne skupnosti, zato je tudi razumljivo stališče pripadnikov nekaterih delov te skupnosti, da ne želijo sodelovati pri delu istrskega kongresa, ki naj bi se tokrat zgodil v Izoli. Takšna pobuda je nastala v vrstah slovenskega Istrskega demokratskega zbora, zagotovo kot pozitivna zamisel o poenotenju političnih in kulturnih interesov Istranov, vendar so reakcije, ki jo spremljajo, pričakovano zelo različne. Politične stranke se v glavnem vzdržujejo izjav, slišati pa je, da sprejemajo dogodek le kot civilno iniciativo. V Istrskem demokratskem zboru kongres tako tudi razumejo, vprašanje pa je, če ga bodo enako razumeli tudi vsi ostali udeleženci. Zelo neprijetno bi bilo, če bi se Izola zapisala v zgodovino kot kraj dokončnega istrskega razkola. VPIS MED PLESALCE Plesni klub Fredi iz Izole vabi otroke, mlade in manj mlade k vpisu v začetni in nadaljevalni tečaj standardnih, latinskoameriških, jazz, hip - hp, locking in r&r plesa. Za najmlajše so pripravili tudi družabne plesne igre. Vpisujejo vsak ponedeljek med 17. in 19. uro v prostorih plesnega kluba na Gregorčičevi 21. (stara italijanska šola). Informacije na tel.: 041 529 - 224. "CEDRA" d.o.o. Koper OD 26. NOVEMBRA DALJE IN VES DECEMBER VAS VLJUDNO VABIMO NA OGLED ZANIMIVE PRODAJNE RAZSTAVE BOŽIČNO NOVOLETNEGA | ARANŽIRANJA, KI BO V NAŠIH PROSTORIH VRTNARIJE IN CVETLIČARNE "CEDRA” V IZOLI odprto: pon. - pet. od 8.00 do 18.00 sobota od 8.00 do 16.00 DRUŠTVO UPOKOJENCEV IZOLA OBVEŠČA vse upokojence da sprejemamo prednaročila za stenske koledarje v velikosti 32X44 cm, 12 listne z predlistom in podložnim kartonom. Na fotografijah so znamenite slovenske rastline. Ogled koledarja, ceno in ostale informacije dobite ob uradnih urah ob ponedeljkih od 9 do 11 ure in sredah od 15 do 17 ure na sedežu Društva, Plenčičeva 3, tel.: 649 737 do vključno 29.11.1999 SPLOSNA ZAMENJAVA ZEMLJIŠČ Zamenjava zemljišč je sicer v Izoli nekaj običajnega, saj se je, zaradi tradicionalne revščine v občinski blagajni dolga leta dogajalo, da so nekatera podjetja vlagala v infrastrukturo namesto občine, za plačilo pa so dobila občinska zemljišča. Tako je Stavbenik, kot naj večji gradbeni investitor v Izoli, dobil v upravljanje in last velik del občinskega premoženja, podobno se je dogajalo z Galebom, kasneje z investiranjem v marino, do zemljišč je zelo poceni prišel tudi koprski Slavnik in še kdo. To je v poslovnem svetu sicer nekaj običajnega, manj običajne pa so hipoteke, ki so sijih nabrala ta naša zemljišča, še posebej v zadnjih letih. Hipotekiranih zemljišč je toliko, da tega pregleda enostavno ni mogoče niti sestaviti. Zato se ob skoraj vsaki prodaji ali zamenjavi zemljišč dogaja, da kupci odkrijejo, da so pravzaprav kupili zemljišče s hipoteko. Paradoks svoje vrste pa bo, če bo občina začela odkupovati zemljišča, ki so v stečajni masi Slavnika, saj so takorekoč vsa hipotekirana in bo namesto zemlje dejansko kupila bančno hipoteko. Zamenjava zemljišč je seveda priročna takrat, ko partnerji v poslu nimajo dovolj denarja za klasični odkup, vendar so, vsaj v Izolski občini, trenutno zelo tvegano opravilo. Temeljit razrez zemljišč z vrisanimi lastniki in hipotekami na zemljiščih bi bil zares še kako potreben. (DM) IZKOPANINE ZAKOPANE Dela pri pretlakovanju Manziolijevega trga in sosednjih ulic so na dan spravila kar precej zanimivih ostankov iz časov tja do 12-tega stoletja. Predstavniki Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Pirana so s tem, kar so odkrili dokaj zadovoljni. Navdušil jih je lepo ohranjen tlak iz 18. stoletja, keramika in temelji nekakšnih nosilcev iz časov gradnje Manziolijeve palače, končno pa tudi temelji, ki so sodili še v rimski čas. Našli so kar nekaj razbite keramike in par kovancev, posebnost pa je velika krogla, ki je najverjetneje priletela iz kakšnega katapulta, ki so jih uporabljali vse do izuma smodnika in topov. Potem ko so vsa odkritja izrisali, fotografirali in delno spravili na varno so preko starega tlaka položili posebno prevleko, ki jo sicer poznajo in uporabljajo tudi cestarji, ter preko nje nasuli peščenec, ki bo temelj za novo tlakovanje. Gradbinci so preko trga že postavili glavne odtočne cevi in cevi za druge inštalacije, zdaj pa nanje navezujejo tudi inštalacije iz Smrekarjeve ulice. Po mnenju izvajalcev del bi ob dobrem vremenu lahko nekatera zemeljska dela končali že do novega leta, kar pomeni, da bi dejansko lahko zaključili celoten projekt pretlakovanja do obljubljenega marca meseca. Veliko počasneje pa napredujejo dela v Manziolijevi palači, ki naj bi do začetka turistične sezone že imela vsaj obnovljeno fasado. Glede na to, da v notranjosti še vedno najbolj spominja na novogradnjo je napovedovanje zaključka gradnje zelo tvegano dejanje. OBČNI ZBOR INVALIDOV Društvo invalidov občine Izola vabi člane na občni zbor in volitve izvršnega odbora predsednika in podpredsednika društva, ki bo v petek, 3. decembra 1999 ob 18. uri v prostorih Srednje gostinske in turistične šole v Izoli. Prijave za udeležbo na občnem zboru in večerjo sprejemajo v pisarni društva, Kraška ulica 1, vsako sredo, od 15. do 17. ure. Predsednik Dl: Zmago Višnjevec MARINA PO STAREM Zamenjali so se lastniki izolske Marine, vendar kakšnih posebnih sprememb še ni opaziti, z izjemo najodgovornejših oseb, ki skrbijo za tehnične storitve marine in s katerimi seje treba pogovarjati v italijanskem oziroma angleškem jeziku, saj gre med drugim tudi za člana posadke jadrnice Brooksfield, ki je sodelovala na legendarni regati okrog sveta. Sicer pa so v sprejemni pisarni še vedno isti zaposleni, saj so novi lastniki zagotovili, da ne bodo posegli po večjih kadrovskih zamenjavah. Opaziti je le to, da imajo novi lastniki trenutno več dela z urejanjem finančnih in pravnih zadev v zvezi z lastništvom, kot pa s samim funkcioniranjem namenskega pristanišča. Že v ponedeljek bo občinski svet sprejemal dokument, ki naj bi postavil temelje bodočih odnosov med občino Izola in marino, sledila pa mu bo koncesijska pogodba, ki seveda še ni pripravljena, saj je odprto tudi najpomembnejše vprašanje: za koliko let bo občina pripravljena skleniti pogodbo s koncesijskim partnerjem. Se informacija za lastnike plovil, ki zasedajo takoimenovane »komunalne« priveze v marini. Lastniki ne načrtujejo nobenih sprememb s tem v zvezi pa tudi cenik siceršnjih storitev ostaja na lanskoletni ravni. BORZNO POSREDNIŠKA HIŠAd.d.d Veliko prodaj Trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papiijev je minuli teden potekalo v nekoliko živahnejšem ozračju. Delnice so nihale nekoliko bolj kot običajno, kar je pripomoglo k večji negotovosti ter zanimivemu meddnevnemu trgovanju. Indeks SBI je do srede prišel na 1.832 indeksnih točk, PIX pa do 1.447 točk. Ko se je že zdelo, da je pri Luki in Intereuropi vse jasno, je vmes zopet posegla država. Z birokratskim nastopom je povzročila škodo mnogim investitotiem, hkrati pa dokazala pomanjkanje posluha za potrebe gospodarstva. Nad združitvijo zopet visi velik vprašaj. Kaj to v luči približevanja Evropi pomeni za obe podjetji, bo kmalu razvidno. Dejstvo je, da bi se lahko združeni podjetji uspešneje kosali na globalnem trgu. Torej so pri nas politični interesi še vedno močnejši od gospodarskih. Zanimivo je bilo tudi dogajanje pri drugih delnicah. Veliko prometa je bilo s Krkinimi delnicami, kjer je povpraševanje še vedno zelo močno. Nekoliko slabše se piše Petrolu, kjer poslovni rezultati niso ravno blesteči. Lek se vedno bolj približuje 34.000 tolarjem, nadaljni razvoj paje težko napovedovati. Zamrznjene delnice pidov so bile dejansko sproščene šele minuli vikend, tako daje bil ponedeljek prvi dan, ko seje zopet trgovalo z vsemi delnicami. To seje takoj poznalo na tečajih, med prvimi prodajalci pa so bili kratkoročni investitorji. Slednji torej pričakujejo nadaljni padec praznih ter polpraznih pidov, kar bo omogočilo cenejši nakup v naslednjih dneh. Verjetno bo čas v naslednjem mesecu ali dveh tudi ena izmed zadnjih priložnosti za ugoden nakup pidovskih delnic. Dolgoročno so namreč te delnice še vedno poceni, v primeru preoblikovanja v vzajemne sklade pa bo njihova vrednost hitro narasla. Daniel Viljevac ŠIFRA Ivan Konstantinovič s.p. Promet z nepremičninami Stanovanja - hiše - parcele - poslovni objekti Sončno nabrežje 14, 6310 Izola, tel.: 066/ 601 - 110 NA OBALI PRODAJAMO PO UGODNIH CENAH "S J KAPUČINO NOGOMET Izolski nogomet ima za seboj dve uspešni napredovanji v višji rang tekmovanja in dve izredno slabi polsezoni po katerih sta obe izolski moštvi (Avtoplus in MNK Izola) krepko zadnji na prvenstvenih lestvicah 2. in 3. lige. AVTOPLUS ZA DRUGO LIGO Kortežanom je na začetku še nekako kazalo, da bodo kolikor toliko uspešno lahko branili drugoligaški status, potem pa se je zapletlo, porazi so si sledili eden za drugim, tudi igre ni bilo več, zmanjkali so gledalci, ki niso bili vajeni ogleda tekem na izolskem stadionu. Uprava je potegnila prvo taktično potezo in trenerja Patariča je zamenjal dotedanji igralec in golgeter kluba, Miloš Breznikar. Z njegovim prihodom so se stvari le nekoliko spremenile na bolje, igra je bila nekoliko bolj povezana, vendar rezultatov ni bilo. Moštvo je končalo prvi del lestvice brez dosežene zmage, kar seveda ni posebej vzpodbudno pred nadaljevanjem prvenstva. V upravi kluba so ob koncu jesenskega dela sklenili, da bodo vendarle skušali obdržati drugoligaški status, zato bodo za začetek iskali trenerja, ki bi prevzel težko nalogo, motiviranje moštva in igro, ki bo prinesla boljše rezultate. Seveda tega ne bo mogoče doseči brez igralskih okrepitev, zato upajo, da bodo lahko privabili v svoje vrste vsaj tri močnejše igralce, enega napadalca in dva vezista. Poleg tega pa bodo že naslednji teden začeli urejati igrišče na Maliji, saj ga bodo preorali, zasadili novo travnato površino in ga razširili do te mere, da bo omogočalo nastope v drugoligaškem tekmovanju. Seveda bi ga radi tudi podaljšali, vendar bo to odvisno od upravne enote Izola in soseda, ki ne soglaša s postavitvijo zidu ob robu igrišča. MNK IZOLA TRETJEUGAŠKO Tudi v MNK Izola so optimisti pred nadaljevanjem prvenstva v tretji ligi. Njihov jesenski izkupiček je sicer večji od Kortežanskega, vendar pa so tudi oni na zadnjem mestu prvenstvene lestvice in za vzpon v sredino bo potrebno igrati bolje in imeti tudi več športne sreče. V klubu so bili posebej razočarani ob začetku tretjeligaškega nastopanja, otem pa je tudi pri njih prišlo do zamenjave trenerja, saj je krmilo članske ekipe prevzel izkušeni Milič, kije Izolo vodil že v medrepubliški ligi. V sodelovanju s trenerjem Valdevitom, ki vodi mladinski pogon, je novi trener še pomladil moštvo, v prvo ekipo so vstopali mladinci in kadeti, tudi igra je stekla in doseženih je bilo nekaj vzpodbudnih rezultatov. V klubu so prepričani, da s to postavo in ob takem strokovnem delu lahko ohranijo tretjeligaški status. Zanimivo je, da se za nekatere mlade igralce že zanimajo klubi od drugod, slišati pa je celo, da se za nekatere zanimajo belgijski klubi. V MNK Izola pravijo, da nikomur ne bodo omejevali možnosti nastopanja v višjem rangu tekmovanja, seveda pa si želijo, da bi lahko sestavili čim boljše »domače« moštvo, saj je bil s to idejo tudi ustanovljen sedanji MNK Izola. Kot je povedal predsednik Nikola Jurasovič bodo imeli sredi decembra letni občni zbor na katerem bodo volili novega predsednika, saj sam ni več pripravljen nadaljevati tega dela. ROKOMET 1 DRL-moški D0B0VA:IZ0LA HM Portorož 23:21 (11:121 MRK Izola Hoteli Morje Portorož: Klobas B., Lončar 3(1), Vidic 4, Šmigič 7(3), Sovdat, Čebular 1, Matjaševič 2, Ropotar, Vučinič, Popovič 4, Cah, Muha, Klobasa S. 7-m: Dobova 4(3), Izola 5(4) 2.min: Dobova 16 min, Izola 8 min Diskv. / Izolani bi morali tekmo z Dobovo odigrati že v sredo, vendar jim sneg na cesti ni dovolil oditi dlje od Trebnjega, zato je bila tekma preložena na soboto. V dvorani osnovne šole v Dobovi so varovanci trenerja Razgorja odigrali odličen prvi polčas. Imeli so prednost tudi treh zadetkov. V začetku drugega dela pa so ponovno popustili in domači so vodstvo Izole spreobrnili v svoje vodstvo, od 10:13 so prišli v drugem delu v vodstvo 19:15 in tu je bila tekma rešena. Do konca so naši fantje le uspeli znižati razliko, za kaj več pa so bili prekratki. Največ težavnje Izolanom povzročal Zlatan Dapo, pa tudi vratar Škofje v ključnih trenutkih obranil strele gostov. Pri Izolanih je bil razpoložen Šmigič, v vratih pa je vseh 60 minut dobil priložnost Boštjan Klobas, ki jo je zelo dobro opravil. Poleg Matjaševiča pa se je z borbenostjo in učinkovitostjo izkazal tudi Gordan Lončar. NOV NOGOMETNI KLUB Eden od razlogov za nezadovoljstvo predsednika MNK Izola je gotovo tudi dejstvo, da je v Izoli registriran nov nogometni klub z imenom NK Izola 1923. Ustanovitelji tega kluba so: Milanič, Perkat in Kozlovič, ki so vsi povezani z delom MNK Izola, saj sta dva v upravi kluba, Perkat pa donedavni igralec. Uprava MNK Izola je pričakovala ustanovitev društva prijateljev nogometa v Izoli, zgodilo pa seje drugače. Cilje in namen ustanovitve novega kluba bomo predstavili takoj, ko bomo izvedeli kaj več, dotlej pa je še največ slišati o tem, da se tudi v športno sfero seli politika. Že pred časom je bilo namreč slišati namige, da želi LDS prevzeti vodenje nogometa na obali, načrtovano sponzorstvo MNK Izola pa naj bi bil korak v tej smeri. Kaj je od vsega tega res bo seveda pokazal čas, ostaja pa dejstvo, da bi nogomet v Izoli ta trenutek potreboval več združevalnih ot razdiralnih sil, saj je med drugim v obravnavi tudi osnutek zazidalnega načrta, ki predvideva rušenje vzhodnih tribun stadiona. POGLED S STRANI Piše: ŽARE za Kapučino Sport Izolanom trenutno uspeva le umetniški vtis, od točk še vedno nula. Proti Dobovi (v sredo je Izolane zametlo), so dobro odigrali le prvi polčas. V drugem jim ni uspelo premagati nasprotnega golmana kar 12 minut in od prvega veselja zopet daleč. Ob taki nezbranosti je težko pričakovati vsaj pol uspeha. Osebno meje zmotilo to, da Vučko ni branil. Res so to stvari, ki so v domeni trenerja, se pa vsiljujejo dvomi. Ali novi trener zahteva »preveč« in je ta preskok za igralce previsok? Na treningih vse poteka normalno, na tekmah pa se pojavijo iskrice. Starih navad se stežka znebiš, akumulatorji mogoče res še niso maksimalno polni, zato tudi kakšna čudna reakcija in zamera. Žal konkurenti bežijo in obeta se »mrzla« pomlad. Prvenstvo pa gre naprej, v soboto evropski Prevent, naslednjo soboto pa že prvi dolžnik tega prvenstva, Ribnica. Koliko je Evropa »ožela« Prevent, predvsem pa, ali se je tokrat nadejati točk? Umetniški vtis bo potrebno dopolniti, več samozavesti, predvsem pa mirne in čiste glave. Želje in načrti so Izolanom zbežali za nekaj svetlobnih let in čas je za kakšno »bližnje srečanje«. Izolska dekleta vadijo, začasno jim dirigira Duška, Boris kot pomočnik trenerja reprezentance je v Avstriji. V soboto in nedeljo so naše z »levo roko« odpravile italijanke, ob Borisu je tudi Katja (I gol) sodelovala pri »slavju«. Ob ogledu tekme sem ostal dokaj hladen, z leti pač postaneš zahtevnejši. Gospa Evropa nas res vabi, čestitke nogometašem, toda cena je previsoka. Kje vzeti? POD BELVEDERJEM Kadeti RK Ajdovščina: MRK Izola 113812:14) MRK Izola: Vončina, Cetin 8(6), Božič 7, Žeger 4(1), Viškovič 1, Bubnič 2, Vajukič, Hodžič 2, Stepančič 1, Šukljan, Pucer 2, Zrinski 1, Puhar, Gomezelj Kadeti so v dvorani Police dosegli prepričljivo zmago. V prvem polčasu so prejeli samo 2 zadetka in tekma je bila rešena. Kadete je v Ajdovščini vodil Klavdijo Radojkovič, izkatzali pa so se predvesm Jan Cetin in Peter Božič. V zaostali tekmi z Mitolom pa bodo verjetno odločali o napredovanju v državnem prvenstvu. ŽRK Bajc Daewoo Ženski rokometni klub pretekli teden ni igral tekem. Mlajše selekcije, ki so v polnem pogonu so preložile svoje tekme, kar je bilo glede na vrenmenske razmere tudi najboljše. Odigrale pa bodo ta teden. Članice pa nadaljujejo s treningi in pripravami na drugi del prvenstva, ki se bo začel z gostovanjem Burje v Izoli in na sodelovanje na turnirju na Češkem. Kljub temu pa brez tekem ni šlo. V dvorani Bonifika v Kopru je gostovala slovenska reprezentanca, ki je v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo gostila najboljšo selekcijo Italija. Po dveh prepričljivih zmagah (38:19 in 31:21) so s prednostjo 30 zadetkov v skupnem seštevku v naslednji krog napredovale Slovenke. Med množično kolonijo igralk Krim Electe Neutro Robertsa in Robit Olimpije se je uvrstila tudi Katja Višnjevec iz ŽRK Bajc Daewoo Izola. Katja je zaigrala v drugi tekmi in debitirala na uradni tekmi. Trema jo je nekoliko izdala, vendar ni odigrala slabo in dosegla je tudi prvi uradni zadetek. Tudi trener Vinko Kandija jo je po tekmi opravičil in povedal, da je na turnirju v Varaždinu odigrala veliko bolje. Vsekakor pa je nastop Katje v naši najboljši selekciji vzpodbuda tudi preostalim izolskim igralkam, da lahko z resnim in angažiranim delom v rokometu dosežejo in doživijo še marsikaj. Višnjevec je bila tudi najmlajša udeleženka reprezentančnih priprav. Nabiranje izkušenj pa je tudi za nastope z reprezentanco in Izolo zelo pomembno. Igralka je bila po tekmi zadovoljna s pripravami in tekmo, kljub tremi in nekoliko slabši igri. V reprezentanci so jo soigralke lepo sprejele, ni pa se pozabila zahvaliti tudi vsem, ki jo podpirajo, tako v klubu kot doma. poleg Katje je z reprezentanco tudi Boris Čuk, ki ga je Kandija povabil k dolgoročnemu sodelovanju z njim in reprezentanco. V primeru ugodnega razpleta (naše so prva rezerva, v Argentini pa se odločajo ali potovati v Evropo ali ne) bi se lahko naša reprezentanca že prihodnji mesec znašla na svetovnem prvenstvu na Norveškem. Elvis Štader ODBOJKA-3. DOL-moški TEŽKA ZMAGA V GOSTEH MokronogHoteli S. zaliv 2:3 (-19,16,20, -14, -6J Izolani so se morali kar dobro potruditi, da so osvojili pomembno zmago, ki jih ohranja v vrhu prvenstvene lestvice. Po zmagi v prvem nizu so domači zmagali naslednja dva, potem pa je izolski drugoligaški stroj le začel delati in v petem nizu so bili domačini brez vsake možnosti in tudi že brez volje za preobrnitev rezultata. V naslednjem krogu pa čaka izolske odbojkarje zanimiv domači primorski derbi s sosedi iz Portoroža, ki so na lestvici le mesto nižje in še vedno upajo na napredovanje v drugoligaško prvenstvo. To je seveda dokaj realno, saj je vprašanje, če bo moštvo Salonit II. ki vodi v prvenstvu zares prestopilo v višji rang tekmovanja, saj jim tretjeligaške tekme služijo kot dobra podlaga za uigravanje in trening bodočih igralcev prvoligaškega poštva iz Kanala. 3.DOL-ženske Vimpro Izolafflagro Grosuplje 3:0 (16,23,14) Z lahko domačo zmago so se izolske odbojkarice trdno zasidrale v sredini tretjeligaške lestvice. Ekipa iz Grosupljega enostavno ni bila kos mladim izolskim igralkam, ki so prvi niz dobile tako suvereno, da je trener Jovičič v drugem nizu poslal na igrišče tudi tiste še mlajše igralke, ki nimajo prav velike minutale v ligaškem tekmovanju. Gostje so bile potem nekoliko bolj enakovredne a so domače vseeno slavile. Tretji niz je bil potem le formalnost. V naslednjem kolu bodo Izolanke igrale v Novem Mestu, kjer niso brez možnosti za novo zmago, potem pa bo sledil domač derbi s Piranom, ki bo pokazal realno vrednost te mlade in nedvomno perspektivne ekipe. 5. MEDNARODNI FESTIVAL ODBOJKE Izola, 26. In 27. december 1999 Konec leta se bo v Izoli zgodil že peti tradicionalni mednarodni festival odbojke, ki je ob zavzetem delu članov ženskega odbojkarskega kluba Izola in sponzorjev z leti postal največji festival odbojke v Sloveniji. Lani je na festivalu sodelovalo 45 ekip iz Hrvaške, Italije in Slovenije s skupaj več kot 400 udeleženci, kar je seveda tudi turistično zanimiv podatek. Organizatorji na podlagi dosedanjih prijav računajo, da bo letos nastopilo še več ekip, zato zdaj že pripravljajo vse potrebno za njihovo dobro počutje v Izoli. Odbojkarji bodo nastopili v kar osmih kategorijah, vse tekme pa bodo odigrali v rokometni športni dvorani in v dvorani OS Livade. Hkrati se bo v Izoli zgodil seminar in polaganje izpitov za odbojkarske sodnike. Če to koga zanima se lahko prijavi na tel.; 066281 148 ali fax.: 066 646 756. Povejmo še, da bo med festivalom (v nedeljo zvečer) tradicionalni ODBOJKARSKI PLES NAMIZNI TENIS V soboto, 20.11.99 so člani NTS ARRIGONI organizirali kvalifikacije za ekipno finale RS za Pionirke ekipno. Izolanke so osvojile 2. mesto in se tako z ekipo koprskega Istrabenza, ki je bila prva, uvrstile med 8 najboljših v državi. Tretjaje bila ekipa Vesne iz Zaloga (Lj), četrta pa ekipa Ilirije (Lj). Rezultati ARBIGONLVESNA 4:0, ARRIGONMSTRABENZ 1:4 Podobno tekmovanje so imeli pionirji na Rakeku, kjer so mladi Izolani ugodno presenetili. V konkurenci 5 ekip so osvojili driltJO meStO. ki tudi vodi v ekipni finale, ki bo februarja v Murski Soboti. Prva je bila ekipa Rakeka, tretja Ilirija (Lj), četrte so bile Škofije, zadnji pa Logatec. V Ljubljani in na Galjevici je v soboto potekal drugi TURNIR ZA VETERANE IN REKREATIVNE IGRALCE, ki šteje za računalniško lestvico. V kategoriji od 40 do 50 let je MARINO FILIPAS osvojil odlično drugo mesto, DARKO METLIKA pa je bil prvi v tolažilni skupini v kategoriji do 40 let. V nedeljo je v Arrisoniju potekal 1. KLUBSKI TURNIR ZA PIUNIRJEIKEI IN MLAJŠE. Prvo mesto je dosegel MATJAŽ TRBOVC pred SIMONOM in DORIS FRANK. Četrto mesto je osvojil ALAN ŠKORJANC, peti pa je bil JERMAN TOŠ. JADRANJE NOV JADRALNI RAZRED V izolskem zalivu so se na prvih treh regatah zbrali jadralci v razredu Justinten, ki je novost pri nas, čeprav so jadrnice že dolgo znane kot del flote koprskega Match racea. Regate, ki jih je organiziral novoustanovljen klub 2 M iz Izole seje udeležilo osem jadralnih ekip, zmagal pa je Mitja Kosmina pred Sinišo Hrvatinom in Brankom Brčinom s posadkami. Naslednje srečanje Justintenov bo 12. decembra, spet v Izoli. OPTIMISTI V PIRANU Na jesenski trening regati v Piranu je istočasno nastopilo čez 30 optimistov jadralnih klubov ŠD Piran in Olimpie. Zmagal je Rok Zakrajšem pred Alanom Bidermanom (ŠD Piran), tretji je bil Andraž Jadek, četrta pa Taja Abram (oba Olimpie). SMUČARSKI KLUB IZOLA ENODNEVNI IZLETI CELOLETNA SMUČARSKA ŠOLA ZIMOVANJA * V fitnessstudio garrite) smusMìi! NOVO - skupinski družinski popusti - priprava na smučanje - izrledno ugodne karte za mlade VSAK ČETRTEK OD 16.30 do 18.30 V KRAŠKI št. 1 informacije: 649 739, 041/ 827, 041/ 256 306 w . 648-042 POSEBNA PONUDBA obutev za ROKOMET, NOGOMET, ODBOJKO in MALI NOGOMET člani športnih društev imajo 10% popust ! Športna trgovinaoytT. nad športno dvorano v Kraški ulici \ J| y | - brez letne vpisnine SAMU ZA ŽENSKE / \ vJ Obiščite nas k na LJUBLJANSKI 51 v Izoli Tudi to jesen ste vsak ČETRTEK Ob 2U.0U uri vabljene na URICU RAZGIBALNE TELOVADBE OB GLASBI v plesno dvorano Kulturnega doma v Izoli Pridite in se razgibajte v prijetni družbi. Začelo se je 7. oktobra! NASILJE PRI NAS DOMA V prejšnji številki so že opozorili na akcijo boja proti nasilju nad ženskami, na naslednji seji pa bodo o tej vsebini razpravljali tudi svetniki izolskega občinskega sveta. Prav zato ne bo odveč še enkrat opozoriti na bistvena spoznanja in predloge v zvezi z nasiljem te vrste, ki ga še preveč poznajo tudi nekatere naše soobčanke. Nasilje nad ženskami, otroki, starejšimi, šibkejšimi - nasilje nad človekom - je kršitev temeljnih človekovih pravic; pravice do varnosti, do življenja brez strahu in prisile, do telesne integritete. Zakaj ne govoriti o nasilju nasploh? Nasilje in agresivnost sta negativna družbena pojava, s katerim se sooča vsaka družba in sta prisotna bolj ali manj v vseh družbenih sistemih, ker je agresivnost sestavni del človekove narave, če hočete, človeškega nagona po samoohranitvi. Nasilno in agresivno vedenje je vsako človekovo vedenje, s katerim človek namerno, zavestno s svojim vedenjem hoče prizadeti ali omejiti svobodo druge osebe. Naša družba se v današnjem tranzicijskem času vse bolj spreminja v nasilniško, agresivno in netolerantno. Nasilje je postalo del našega vsakdana. Zato ni nam treba bežati pred problemom nasilja in se slepiti, da nasilja nad ženskami ni, oziroma ne v tolikšni meri, da bi to bil družbeni problem. Zato, ker v Sloveniji ni raziskav in analiz, ki bi nam postregle s statističnimi podatki na to temo, izvzemši analizo 10-letnega delovanja Društva SOS telefon, nevladne organizacije, ki nam je postreglo s kričečim podatkom iz jambo plakata: » VSAKA PETA PRETEPENA, VSAKA SEDMA POSILJENA«. Družbeni problem se identificira, ko začnemo o njem govoriti, in vseslovenska akcija »KAJ TI JE, DEKLICA?«, sporoča slovenski javnosti, da se nasilje nad ženskami v naši družbi ignorira, da ta tema v današnjem času še vedno ostaja tabu tema. Šele, ko se nek negativen družbeni pojav široko razširi, se družba zdrami, se zave tega problema in začne iskati možnosti rešitve le-tega. Kako pomagati prizadetim, žrtvam nasilja? Kaj lahko naredimo mi? S kakšnimi prijemi se upreti nasilju nad človekom? Tu mora, vsekakor, svojo vlogo zasesti tudi lokalna skupnost - občina. Zakaj? Zato ker je najbližja in najbolj dostopna vsem občanom in ker se prizadeti občani, s svojimi problemi, tegobami in bojaznimi najprej in največkrat obrnejo (če se) na njene organe in institucije. Morda bi bilo smotrno razmisliti o ustanovitvi SVETA ZA VARNOST OBČANOV, kot posvetovalnega organa, katerega namen bi bil pomagati občanom pri zagotavljanju večje varnosti, neke vrste lokalnega VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC V delovanje takega sveta bi aktivno morali biti udeleženi tako lokalne oblasti (občina in njeni organi), druge lokalne institucije, kot so: Center za socialno delo, Zdravstveni dom, Dom za ostarele, šole, krajevne skupnosti, rdeči križ, verske skupnosti in druga civilna društva ter policija. Ne domišljajmo si, da bi tak SVET rešil problematiko nasilja med nami. Da smo se tudi v Izoli pridružili vseslovenski akciji »Kaj ti je, deklica?«, je razvidno iz plakatov (na Prešernovi cesti), poleg tega bo o problematiki nasilja v občini Izola razpravljal Občinski svet Občine Izola na svoji novembrski seji 29. novembra 1999 ; v okviru akcije bo 6. decembra 1999 posvet z naslovom »Nasilje nad ženskami. In kaj lahko storimo pri nas?«, ki ga organizira Urad Vlade Republike Slovenije za žensko politiko s predstavniki regijskih Centrov za socialno delo. Sporočilo Ženske sekcije ZLSD Izola: »NE ZATISKAJMO SI OČI PRED NASILJEM!« UPOKOJENCI SE REKREIRAJO Tiste upokojence, ki znajo poskrbeti za svoje zdravje in osebno počutje vabi Društvo upokojencev Izola, da se udeležijo rekreacijskega pohoda po izolskem podeželju. Pohod bo v soboto, 13. novembra, start pa ob 8 uri in 30 minut izpred društvenih prostorov v Plenčičevi 3. FRIZERSKI SALON za ženske in moške KRIVEC NADA Ribiška I. Izola Mmamrit jeledniki:0ianov Naslov: Velìkitrg 1, 6310 Izola, tei 066/600-010, fax. 066/600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar, T Ferluga, M. Motoh, Marjan Motoh (karikaturist) Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 120 SIT. Založnik / elektronski prelom : GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel. 066/ 600-010 e-mail: MANDRAC® S-NET.NET ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: B1ROGRAF1KA BORI, Izola RIBARI MED NOGOMETAŠI icjo joo^ro-u rytxF / j'o~ce^- '