PLANINSKI VESTNIK\ september 2023 PLANINSKI VESTNIK\ september 2023 37 Kriška gora, 1471 m, in Tolsti vrh, 1715 m Kopitnik, 910 m Zahtevnost: Nezahtevna označena pot. Turo planinci radi opravijo tudi v sne- gu, je pa v zimskih razmerah sestop s Tolstega vrha proti naselju Gozd lahko nevaren zaradi snežnih plazov in pole- denele poti, zato je treba izlet pred- hodno prilagoditi razmeram − tako vremenu kot tudi nevarnostim na poti in snežnim plazovom. Oprema: Običajna planinska oprema Višinska razlika: 1200 m Izhodišče: Avtobusna postaja Tržič, 512 m. Povezave iz Kranja (20 minut) in Ljubljane (1 ura). WGS84: N 46,362150°, E 14,308822° Zaključek: Avtobusno postajališče Gol- nik, 500 m. Povezave iz Kranja (20 mi- nut) in Ljubljane (1 ura). WGS84: N 46,32979°, E 14,33193° Koči: Koča na Kriški gori, 1471 m, telefon +386 51 615 623; Zavetišče v Gozdu, 891 m, telefon +386 4 595 56 44 Časi: Izhodišče–Koča na Kriški gori 3 h Koča na Kriški gori–Tolsti vrh 1 h Tolsti vrh–Gozd 1.30 h Gozd–Golnik 1 h Skupaj 6.30 h Kamniško- Savinjske Alpe Posavsko hribovje Časi: Izhodišče–Planinski dom v Gorah 1.30 h Planinski dom v Gorah–Kopitnik 1.15 h Kopitnik–Rimske Toplice 1.30 h Skupaj 4.15 h Sezona: Vsi letni časi Vodnik: Marjan Pergar: Posavsko hri- bovje. PZS, 2004. Zemljevid: Posavsko hribovje. Karto- grafija, 1 : 75.000 Vzpon: Tik za železniško postajo in in- dustrijskim tirom je na zidu oznaka za Gore, nad kamnitimi stopnicami pa smerna tabla. Na začetku je pot orientacijsko zahtevnejša: ko dose- žemo cesto, jo uberemo na desno, po nekaj minutah hoje pa nas v ostrem levem ovinku markacije vodijo desno na travnik mimo nekaj hiš do gozda. Po slabe pol ure hoje prečimo pašnik in spet pridemo na cesto proti vasi Krnice, kjer se nam kmalu odpre raz- gled na Kum. Po sprehodu skozi vas na prvem razpotju sledimo oznaki za Sovretovo pot, po nekaj minutah hoje skozi gozd pa se pot na Gore vzpne volja sta na svojevrstni preizkušnji, kar se nadaljuje tudi po dolgem grebenu do Tol- stega vrha. Tudi spust do Gozda in naprej do Golnika ni preprost, ga pa popestri- jo razgledi in možnost opazovanja rastlin ob poti, kar nasploh izlet iz Tržiča čez Kri- ško goro in Tolsti vrh do Golnika še pose- bej odlikuje. tudi rastišča Blagajevega volčina (Daph- ne blagayana). Vrh nudi izjemen razgled na Savinjsko dolino, Veliko Kozje in Lisco. Le malokatera planinska pot se konča pri termalnem zdravilišču, kar velja izkoristiti (popust z železniško vozovnico), ko sesto- pimo s Kopitnika. Zahtevnost: Zahtevna označena pot. Zahteven je sicer zgolj krajši odsek do skalnatega razgledišča Kopitnika, ki pa je dobro zavarovan z jeklenicami. Oprema: Običajna planinska oprema Višinska razlika: 700 m Izhodišče: Železniška postaja Hrastnik, 210 m. Proga Ljubljana–Zidani Most. Iz Celja je vožnje z vlakom približno pol ure, iz Ljubljane in Krškega slabo uro, približno uro in pol pa iz Maribora. WGS84: N 46,122550°, E 15,093540° Zaključek: Železniška postaja Rimske Toplice, 208 m. WGS84: N 46,123718°, E 15,203063° Koči: Planinski dom v Gorah, 762 m, te- lefon +386 40 863 494; Koča na Kopi- tniku, 865 m, telefon +386 31 358 234 Kriška gora Foto Irena Mrak Kopitnik Foto Jernej Tiran Kriška gora geološko sodi med Kamni- ško-Savinjske Alpe, sestavljajo jo karbo- natne kamnine (apnenec in dolomit). Nje- na pobočja so zaradi aktivnih tektonskih procesov zelo strma, kar je sicer za veči- no gornikov svojevrsten izziv – npr. iz Tr- žiča do koče na Kriški gori se relativno hi- tro vzpnemo za kar 1000 metrov. Telo in Kopitnik je prepaden vrh v osrčju Posa- vskega hribovja. Oblikovan je v obliki konj- ske podkve, po čemer je tudi dobil ime. Pobočja Kopitnika so pomembna bota- nična lokaliteta in so vključena v območje Nature 2000 − preraščajo jih ilirski bukovi gozdovi, karbonatna skalnata pobočja in vegetacija skalnih razpok. Na območju so PLANINSKI VESTNIK\ september 2023 PLANINSKI VESTNIK\ september 2023 38 postaji v Tržiču, od koder sledimo planinskim markacijam proti koči na Kriški gori. Pot gre mimo cerkve sv. Jožefa, od koder je lep razgled na mestno jedro. Od tod sledimo dobro uhojeni planinski poti čez Malo in Veliko Mizico po grebenu Kriške gore do planinske koče, 1471 m. Pot je str- ma, zanimivi pa so razgledi tako pro- ti Košuti kot tudi na širše območje Ljubljanske kotline. Planinsko kočo dosežemo po dobrih dveh urah hoda, od tod pa nadaljujemo proti Tolste- mu vrhu. Pot od koče do Tolstega vrha je razgibana, večinoma pote- ka po južni strani grebena in je prav tako zanimiva zaradi lepih razgle- dov. Tudi vrh Tolstega vrha, 1715 m, ponuja pogled na sosednji Storžič ter na vse okoliške hribe v osrednjih Ka- ravankah, na sicer oddaljene Julijske Alpe ter del Kamniških in Savinjskih Alp. Sestop: S Tolstega vrha pot proti na- selju Gozd in naprej v Golnik vodi čez strma pobočja. Irena Mrak Usmerimo se proti manjši dolinici za kočo, od koder se vzpnemo skozi gozd in hitro dosežemo makadamsko cesto. Po hoji mimo razglednega vzletišča se cesta kmalu konča, mi pa nadaljujemo proti vrhu do označenega razpotja. Tu gremo desno in se po varovani poti v nekaj minutah vzpnemo na razgleden in prepaden Kopitnik, 910 m. Sestop: Sestopimo do razgledne- ga mesta, nato se pot začne sprva zložno, nato pa strmo spuščati proti Lukovškemu prevalu, kjer se usmeri- mo ostro levo proti Rimskim Toplicam (tja nas pripelje tudi desna varianta, ki vodi mimo Aškerčeve domačije). Na približno polovici sestopa nam smerna tabla pri zapuščeni kmetiji ponudi dve možnosti, pri čemer je tista za "Rim- ske Toplice (Terme)" za odtenek kraj- ša. Ko smo pri zdraviliškem komple- ksu, se spustimo mimo Turističnega informacijskega centra ter le še preč- kamo glavno cesto in reko Savinjo ter končamo turo na železniški postaji. Jernej Tiran Sezona: Kopna sezona Vodnik: Vladimir Habjan, Jože Drab, Andraž Poljanec, Andrej Stritar: Ka- mniško-Savinjske Alpe. PZS, 2004. levo in se kmalu začne strmo vzpenjati skozi svetel bukov sestoj. Ko iz gozda dosežemo makadamsko cesto, zavi- jemo desno in na desni strani kmalu zagledamo cerkev sv. Jurija, 791 m, mimo hiše zavijemo levo in že smo pri Planinskem domu v Gorah, 765 m. Pri domu nas oznake za Kopitnik usmerijo na cesto, ki jo po markira- ni bližnjici dvakrat sekamo in po njej Zemljevida: Storžič, Košuta. PZS, 1 : 25.000; Karavanke - osrednji del. PZS, 1 : 25.000 Vzpon: Pot začnemo na avtobusni nadaljujemo večinoma zmeren vzpon. Nad odcepom za Fračji dol krenemo dvakrat levo na markirano pot, ki nas vodi čez razgleden travnik. Nadaljuje- mo po kolovozu, ki se vrne v gozd, kjer pri betoniranem izviru nadaljujemo na- ravnost mimo samotne hiše. Nekoliko naprej dosežemo makadamsko cesto in se po njej v rahlem spustu spreho- dimo do Koče na Kopitniku, 865 m. Kriška gora, 1471 m, in Tolsti vrh, 1715 m Kopitnik, 910 m Kamniško- Savinjske Alpe Posavsko hribovje