GLASILO SLOVENSKEGA KUL TURNEGA DRUŠTVA TRIGLAV SPLIT SPLIT, JUNIJ 2020, LETO XXVIII. ŠT. 211 Planika 2 IMPRESSUM DES Split Uradne ure tajnice: ponedeljek, sreda in petek zjutraj od 9.00 -12.00 ure Društveni prostori so odprti vsak dan, razen sobote, nedelje in praznikov od 9.00 - 12.00 in 18.00 - 21.00 RAZPORED AKTIVNOSTI Ponedeljek: od 19.00 - 21.00 PEVSKI ZBOR Torek: od 18.00 - 21.30 DOPOLNILNI POUK Sreda: od 17.30 - 19.30 KLEKLJANJE ČIPKE Četrtek: od 19.00 - 21.00 PEVSKI ZBOR Petek: od 18.00 - 20.00 DRAMSKO LIT. URICE Sobota: od 10.00 - 12.15 DOPOLNILNI POUK IN OTROŠKE DELAVNICE Planika Planika zanj Mag. Cveto Šušmelj NASLOVNICA Ptuj, najstarejše slovensko mesto, Foto: Robert Jarh UREDNICA Vera HRGA UREDNIŠKI ODBOR Cveto ŠUŠMELJ, Nadežda ETEROVIĆ, Ivan KOSMOS LEKTORICE IN PREVAJALKE Vera HRGA, Dada ŠANTIĆ, Ana MATUSINOVIĆ PRIPRAVA IN TISK DES - Split, www.des.hr NATISKANO 380 izvodov Uradne ure tajnice: Vsak dan razen sobote, nedelje in praznikov od 8.00-12.00 ure Društveni prostori so odprti vsak dan razen sobote, nedelje in praznikov od 8.00-12.00 ure SLOVENSKO KUL TURNO DRUŠTVO TRIGLAV SPLIT Šibenska 3, 21000 SPLIT, HRVAŠKA Tel: 021 343 137, Fax: 021 321 434 Uradni mobitel: 091 150 44 98 E-mail: slovensko.drustvo.triglav@st.t-com.hr skdtriglavsplit@gmail.com www.triglav-split.hr VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE NA HRVAŠKEM Alagovićeva 30,10000 Zagreb, Hrvaška Tel: (+) 3851 6311 000, Fax: (+) 3851 61 77 236 Elektronska pošta: vzg@gov.si Spletni naslov: http://zagreb.veleposlanistvo.si Uradne ure so od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.30. Konzularni oddelek Veleposlaništva: Tel: (+) 3851 631 1014, Fax: (+) 3851 468 0387 Uradne ure so ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 12.00. GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE v Splitu Istarska 9,21000 Split, Hrvaška Tel/Fax: (+) 385 21 389 224 Elektronska pošta: generalni.konzulat.rep.slovenije@st.t-com.hr G. Branko Roglić, častni generalni konzul Uradne ure konzulata so od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00. VSEBINA IZ NAŠIH ŽIVLJENJ • Uv odna beseda ur ednice ..........................................................3 • P ok azali smo v elik o mer o iznajdljiv osti in ust varjalnosti ...............................................................................3 • P e vsk e vaje v času cor one ........................................................4 • K ak o so slik arji pr eživ eli pandemijo k or one ...................4 • K or ona par t y : ostani doma – k lek ljaj ..................................6 • P ot epamo se .....................................................................................8 • P a v endar le čitamo .......................................................................9 • J e bilo k aj drugače? ...................................................................10 • Nenadoma prazne ulice .........................................................11 • K or ona vr t ........................................................................................11 • C or ona postane k or ona ..........................................................12 • K ad ti bude t ešk o u živ otu , nemoj sjesti i k uk ati. R adi nešt o , bilo št o! ....................................................................13 • D opolnilni pouk slo v enščine v Splitu na dalja v o .........................................................................................13 • P oezija ................................................................................................15 • K ak o so K ek ci do življali t ežk e dne v e ...............................16 O JEZIKU • Sk lanjat v ena zmešnja va ..........................................................18 • Znat e uporabljati zaimek »sv oj«? ......................................18 • M ajhen k viz .....................................................................................19 • O cenit e pr e v od ............................................................................19 UTRINKI • Objemimo se .................................................................................20 • Strah ....................................................................................................21 • K or ona virus 2020. u Splitu ....................................................22 • A vantura življenja: Slo v enk a s splitsk im naslo v om pr et ek la 4 planine in 140 k m dalmatinsk ega k ršja v 39 urah ...............................................................................23 • V odnjak i R ajčica ...........................................................................24 • Ptuj , najstar ejše slo v ensk o mest o .....................................25 • K ad bih mogla odgo v or it na pitanje gdje je moje doma .....................................................................26 • Osmr tnice ........................................................................................27 Planika IZ NAŠIH ŽIVLJENJ 3 POKAZALI SMO VELIKO MERO IZNAJDLJIVOSTI IN USTVARJALNOSTI S pošt o vane članice in člani slo- v ensk ega k ultur nega društ va „ T r igla v “ Split. Zaradi pandemije se ž e nek aj mese- ce v nismo družili, zat o čutim potr ebo , da se vam oglasim in vam spor očim nek at er e no vice in ok vir no načr t o va- ne aktivnosti do k onca leta. K ljub omejit vam in iz olaciji smo našli način k ak o v endar le ostati po- v ezani in deja vni z Z v ez o slo v ensk ih društ e v na H r vašk em, Uradom za Slo v ence v zamejst vu in po sv etu t er Sv et om Vlade R. H r vašk e za nar odne manjšine . V mojih desetih letih pr edsednik o- vanja smo vselej uspe vali speljati vse načr t o vane pr og rame in pr ojekt e . T udi let os so bili naši pr ojekti dobr o ocenjeni v Slo v eniji in na H r vašk em, t er smo dobili finančna sr edst va v znesk u , k i smo ga tudi pr ičak o vali. Naše deja vnosti so r edno pot ek a- le do začetk a mar ca, k o smo zaradi pandemije zastali. T ajništ v o društ va je vseeno nadalje valo z delom v no vih pr edpisnih pogojih, nek aj t edno v je delo pot ek alo od doma pr ek o spleta, pot em smo pa nadalje vali z delom v pisar ni. V t eh razmerah smo posk ušali vsi delo vati optimalno in pr edvsem pr e vidno in odgo v or no . V pr ost or ih društ va ni bilo pogoje v za delo vanje mešanega pe vsk ega zbora, k lek ljar- sk e sk upine , slik arsk e sk upine , otr ošk e sk upine“ K ek ec “ in dopolnilnega po- uk a slo v enščine . Nek at er i pr og rami dopolnilnega pouk a t er deja vnosti k lek ljarsk e sk upine so pa v endar le pot ek ali pr ek o spleta. K er razmer e niso do v olje vale da bi pe vsk i zbor i na H r vašk em in v Slo v eniji od sr edine mar ca dalje delo vali in vadili, sta r e viji „P r imorsk a poje“ in 51. T abor mora- li biti do nadaljnjega odpo v edani. O dpo v edani so bili tudi mednar odni f estivali k lek ljarsk ih sk upin in pa k o- loniji slik arje v v T ur nju in T uzli. Uspeli smo ur editi in iz dati dv e št e vilk i naše- ga glasila „P lanik a“ in tak o ostali po v e- zani s članst v om. Smer nice Vlade so še v edno jasne glede iz v edbe mno- žičnih pr ir edit e v , nadaljujemo s spr e- mljanjem razmer in se vsesk o zi usk la- jujemo . P r ičak ujemo pa v naslednjih t ednih ob v estilo o ustr eznem t er mi- nu pr esta vljanja odpo v edanih pr ir e- dit e v v jeseni. I z Slo v enije in H r vašk e so nas napo- tili k ak o ra vnati z odobr enimi sr edst vi, do v olili so uporabo finančnih sr ed- st e v le za r ežijsk e str ošk e . Zaht e vajo tudi pisno por očilo , k at er e deja vnosti o zir oma pr ojekt e smo ž e uspeli iz v es- ti, k at er e deja vnosti o zir oma pr ojekt e bomo lahk o iz v edli do k onca leta, k at er ih pa v t em letu zaradi spr emen- jenih razmer ne bo mogoče iz v esti. Na podlag i t ega nam bodo zno va spor očili k ak o do k onca leta ra vnati z odobr enimi sr edst vi. Upam, da bomo vsi sk upaj , do k on- ca leta uspeli iz v esti vse načr t o vane deja vnosti o zir oma pr ojekt e , k i so pa zaradi zapo v edanih omejit e v bile pr esta vljene . Zaradi t ega, napo v edu- jem tudi sk rajšane poletne počitnice . V eselim se no v ega sr ečanja z vami! SKD „ TRIGLA V “ PREDSEDNIK M ag . C v et o Šušmelj UVODNIK Spošt o vani bralci, pomlad je za nami. T r enutk i osame pra v tak o . P r ed nami je nepr edvidljiv o poletje . I n P lanik a, k i ne c v eti tak o k ot po na vadi. Drugačna je , saj je rastla in nastajala pod drugačnim spomla- dansk im soncem, v čudnih ok olišči- nah, v nest var nih časih. P r inaša vam nena vadne tr enutk e iz življenj v času , k i ga je zajela ne vidna pošast. P ok uk ala je v zapr t e k otičk e soban, hiš , stano vanj , v sk r it e k otičk e naših občutk o v , razmišljanj , pogle- do v , pr ik r itih talent o v in aktivnosti. M isli so izza mask sv obodno pr ivr e- le na dan, se pr elile v pisano besedo t er nas , br ez objemo v , stisk o v r ok in r ednih aktivnosti v društ vu , z družile v c v et P lanik e . Ostanit e z dra vi! Urednica: Vera Hrga Predsednik mag. Cveto Šušmelj Planika IZ NAŠIH ŽIVLJENJ 4 KAKO SO SLIKARJI PREŽIVELI PANDEMIJO KORONE P ra vimo , da če čo v ek ž eli ust var- jati pr ost em času , k at er ega smo imeli ta zadnja dva meseca r es na pr e- t ek , mora imeti tudi inspiracijo . T ega pa v času pandemije K or ona virusa ni bilo pr e v eč . Ozračje med ljudmi je bilo čr no , siv o , zamegljeno , ne pr e v eč optimistično . K ar k oli pogledaš , na t ele viziji, pr eber eš v časopisu ali pa se pogo varjaš z nek om po t elef onu , t ema zmeraj ista - K or ona, K or ona, K or ona. K aj ti misliš , ali se bo t o po- boljšalo , bo malu k onec t ega, k olik o je danes no v o ok už enih, k olik o jih je umr lo in tak o napr ej in tak o napr ej . V sek ak or v eselja in lepih misli nam je manjk alo . P r eden sem začel t o pi- sati sem pok lical nek aj naših slik arje v in sem bil pr ijetno pr esenečen. Sk oraj vsi so mi potr dili, da so nek aj slik ali, nek do v eč , nek do manj . Nažalost jaz le spadam v t o drugo sk upino . Aleksandra Hajdić je naslik ala k ar celo palet o slik v t ehnik i ENK A V STIK A, (t ehnik a slik anja z v osk om, naneše- nim na papir z vr očim lik alnik om ). Lidija St ehlik se ž eli dok azati v t eh- nik i ak var ela. P o moje z najzaht e vnej- šo t ehnik o slik anja. K ot začetnici ji g r e z elo dobr o . Upam da bomo v nasle- dnji razsta vi imeli pr ilo žnost t o tudi videti. PEVSKE VAJE V č ASU CORONE M ediji so nas pr ičeli vsak odne v- no pr epla vljati z besedo - C O- R ONA. M alok do je v začetk u v edel k aj ona pomeni, k akšno moč ima in k akšen je njen učinek . I n ta k or ona se je naen- k rat podmolk lo in nek ontr olirano , k ot ne vidljiva pajk o va mr eža, zapletla v vse por e življenja. D o poja va t e no v e besede je bilo naše življenje po vsem nor malno . R edno smo imeli pe vsk e vaje in se pr idno pr ipra vljali na dv e gost o vanji v Slo v eniji: P r imorsk a poje in T abor pe vsk ih zbor o v v Š ent vidu pr i Stični. I n pot em so nast opile služ- bene pr epo v edi no v o izbranega st o- ž era civilne zaščit e in življenje se je zausta vilo . Z delom so pr enehale šole , vr t ci, visok e šole , univ er z e . Zausta vil se je pr omet. Ladje so ostale zasidrane , a vi- oni na tleh, ljudje zapr ti v hišah. K or ona je zaplesala sv oj osvajalsk i ples . K atak lizma. Strah, neje v er nost, dv omi. Ne viden so vražnik , tak o mo- čan. No va beseda se je udomačila. M i smo pr enehali z vajami. K arant ena - 2 meseca se z di k ot v ečnost, ali ob dobr em delu st o ž era je so vražnik po- tisnjen v k ot. D vak rat dne vno smo k ot pr ik o vani poslušali sv ež e no vice o ok užbah, umr lih, ostajali zg r o ž eni ob posnetk ih iz I talije in drug ih dr ža v . T ak o snažno delo vanje ne vidnega so vražnik a je paraliziralo družbeno in duše vno življenje . Ali vse smo pr estali, vz dr žali. Z opet so tu no vi-star i časi. No vi nor malni t ok o vi naših življenj . R ahlo popušča- joče mer e obetajo sk orajšnji začet ek dela našega pe vsk ega zbora, se v eda z odgo v or nim upošt e vanjem pr edvi- denih mer zaščit e . Tatjana Kurajica Ivan Kosmos Planika IZ NAŠIH ŽIVLJENJ 5 Dada Šantić pa ni imela mira, k or o- na ji je bila stalno v mislih, pa jo je k ar naslik ala. I v o T omažin je bil r es pr iden, nasli- k al je celo k olek cijo lepih slik v t ehnik i k r ede in oglja. K ot sem vam r ek el sem jaz v tisti drug i sk upini, k i ni pr e v eč delala, dva ak var ela in eno olje , t o je vse k ar sem naslik al , časa pa k olik or hočeš . No , k ot vidit e , smo tudi v času k a- rant ene nek aj delali, upam da bo- st e t o tudi videli v naslednji razsta vi jeseni. Na našo žalost sta dv e slik arsk i k o- loniji; ena v T ur nju , v or ganizaciji SKD LIP A iz Zadra, druga pa v Slo v eniji, v or ganizaciji Slo v ensk e I zseljensk e M a- tice , odpadli. Bodimo optimisti, upajmo da bo drugo let o bolj uspešno . V imenu naše slik arsk e sek cije vas vse pr isr čno po z dra vljam in vam ž e- lim da st e z elo daleč od K or one . Ivan Kosmos Ivo Tomažin Aleksandra Hajdić Dada Šantić Lidija Stehlik Planika IZ NAŠIH ŽIVLJENJ 6 KORONA PARTY: OSTANI DOMA – KLEKLJAJ L et o 2020 nam bo vsem ostalo v spominu k ot g rši in bolj žalost en del našega življenja. P or očila so nas vsak dan zasipala z g r o z o , k i v eje po K itajsk em in pot em po I taliji, Španiji, A vstr iji, Slo v eniji in po ostank u E vr o- pe , pr inašala so strah v naše domo v e . Bilo je samo vprašanje časa, k daj bo ta g r o za potr k ala na naša vrata. Na- mest o pomladi, sonca, t oplot e , spr e- hodo v ob morju , nas je k or ona virus zapr l v naše domo v e , v naše življenje vnesel strah in negot o v ost. V se se je usta vilo . N ič ni delalo – ne vr t ci, ne šole , niti fak ult et e , tr žnice , t o- var ne , sodišča, uradi... V se k ultur ne in špor tne deja vnosti so zausta vljene in nič ni funk cioniralo , raz en najnujnejše osk r be , z dra vst v enih ustano v in ustano v civilne zaščit e t er pomoči. Naenk rat so se zausta vile vse t ek o- če in načr t o vane aktivnosti našega društ va. Zajelo nas je in zapr lo br ez pra v ega stik a z bližnjimi, pr ijat elji, sosedi. Nujni odhodi v en so pot ek ali z utrujajočimi pr ipra vami: kje je mask a, kje so r ok a vi- ce , razk užilni r občk i, razk užilo za t o in ono . Na t ele viziji pa nenehna opo z o- r ila: nosit e mask e , br išit e si nos z r obč- k om, k ihajt e v pr eg ib k omolca, umi- vajt e si r ok e , razk užit e r ok e , oblek o , obut e v , dom, dvigalo , vhod , st opni- šče , vse živ o in mr t v o ... Enosta vno ena sama g r o za ok r og nas . Bombar dirali so nas s por očili o bolnih, mr t vih, na r espirat orjih... M olimo samo , da se ne pr ime nek oga naših bližnjih, znanih. I n pot em postaneš zasičen z vsemi t emi r esničnimi in lažnimi v estmi in inf or macijami. Naenk rat mi vse t o po- stane nek am smešno . Da me pr i t eh letih učijo , k ak o naj si obr išem nos , pazim, k ak o k iham, da me nek do uči, da si je tr eba oprati r ok e po pr ihodu domo v ... P a drag i moji, mene sta t ega na vadila očk a in mama, pr eden sem začela hoditi v šolo . P a saj ne živimo v v ečmilijonsk ih in nag net enih mestih br ez sonca, v oblak ih prahu in smo- ga. Č as je , da se vk ljučijo mo žgani in z dra va pamet t er uporabijo izk ušnje naših mam in babic – zaposli r ok e pa bo vse v r edu . I n tak o je bilo . V r nil se je spomin na nasv et e in star insk e r ecept e moje mame in babice J ele . Začela se je za- menja va r ecept o v in idej s pr ijat elji- cami. Zadišal je domač k ruh v k uhinji, v ečk rat so se delale sladice in pišk oti, na vrst o je pr išel celo šivalni str oj , bilo pa je tudi v eč časa za k lek ljanje . Bula tudi sicer v edno leži na sv ojem mestu v dne vni sobi in k ončno sem lahk o k lek ljala v miru , br ez neneh- nega t ek anja sem in tja po opra vk ih. M anjk ali so mi samo otr oci in vnuk i, z elo . Ne živimo sk upaj in se zaradi k or ona virusa nismo mogli družiti. K aj pogo v or i, spor očilca, slik e , nič od t ega meni ne mor e nadomestiti nji- ho vih poljubčk o v in t oplih objemo v . T udi s sor odnik i in pr ijat elji smo v es čas k ontaktirali pa mislim, da smo vsi enak ega mnenja – pra vi stik z ljubimi osebami je nezamenljiv . T ak o je „k or ona par t y “ postal naš vsak dan dva meseca in pol . K lek ljanje pa je postajalo vse ljubše . S sv ojimi k lek ljar icami sem bila v vsak odne vnih stik ih, tudi me smo imele online šolo k lek ljanja ☺. D obr odošle aplik acije WhatsApp in V iber! P r ičak ujoč , da ta nor ija čimpr ej mine , smo nadalje vale z našimi začr tanimi pr ojekti in upale , da se vse čimpr ej spet vr ne v nor malo . Nenehno smo v stik u tudi z dru- g imi k lek ljar icami po sv etu , po vsod je enak o . V si pr ojekti in f estivalsk a dogajanja do jeseni so odpo v edani. No , čas je t ek el , k or ona ni mine vala, pa so se poja vile nek e no v e ideje in no vi pr ojekti. V Idr iji so osmislili pr o- jekt „OST ANI DOM A – KLEKLJA J“ t er so 9. apr ila po vabili našo sek cijo k sodelo vanju . Katica Kaštelan Jana Čaleta Katica Kaštelan Breda Noveljić Milica Topć Planika IZ NAŠIH ŽIVLJENJ 7 P obuda je or ig inalna in vam njiho- v o vabilo ž elim pok azati v celoti, br ez opiso vanja, saj zasluži vsak o poh valo . V abilu so se pr ik ljučile k lek ljar ice iz mnog ih dež el . VISIT IDRIJA – UNESCO, Slovenia PROJEKT: Ostani doma – klekljaj (Stay Home – Make Lace) POBUDNIK: Dado Andder SODELUJOČI: Občina Idrija, Čipkarska šola Idrija, Zavod za turizem Idrija VABILO: O d časa razglasit v e pandemije za- radi cor ona virusa C O VID -19 se je po- z or nost obr nila v dne vno spr emlja- nje razširjenosti virusa, spr ememb odlok o v in zak ono v t er pr epo v edi, k ar nas vse ut esnjuje . Občutiti je tudi pomanjk anje k ultur ne k omponent e . Neposr edni stik i v času pandemije lahk o og r o zijo naše z dra vje . Ljudje pa smo družabna bitja, po- tr ebujemo po v eza v e , potr ebujemo k ultur o . Ž elimo pok azati, da na vk ljub vsemu lahk o st or imo k orak napr ej . V smer po v ez o vanja, k omunik acije in k ultur e . V času izr ednih razmer vabimo vse k lek ljar ice in k lek ljarje , r isar k e in r isarje vz or ce v za k lek ljanje , k ot tudi ust varjalce g rafičnih upodobit e v čipk , da ust var imo iz delk e na t emo »K( o) r ona čipk a« t er s t em izrazimo sv oja občutja v času iz olacije in drugačnih razmer . V elik ost, bar v o in t ehnik o k lek ljanja čipk e pr epuščamo vaši izbir i. V z or ce za k lek ljanje lahk o na no v o nar išet e , uporabit e pr edloge ali jih pr ilagodit e . Namen pobude je , da pošljemo po zitiv en sig nal v vsa ok olja, kjer do- muje čipk a. Čipk a je v pr et ek losti ž e »r eše vala« družinsk e sk upnosti, danes ima pr eplet niti spet pr ilo žnost. V abimo vas , da se vir tualno po v ež e- mo in se pr edsta vimo s čipk o . V aše iz- delk e bomo v času pandemije spr oti obja vljali na spletu in int er netni stra- ni, v pr ihodnosti pa iz njih pr ipra vili razsta v o . V abilo vam pošiljamo iz Idr ije , kjer domuje k lek ljana dediščina. I zrazimo občut enja lepih in t ežk ih tr enut- k o v življenja sk o zi čipk o . F ot og rafije bomo obja vili v vir tualni razsta vi. V se pr ejet e čipk e bomo razsta vili na F estivalu idr ijsk e čipk e . I z delek ali f ot og rafijo pr imer ne r e- solucije , opr emit e s sv ojimi podatk i in naslo v om čipk e . ROK ZA DOSTAVO IZDELKOV: 25. maj 2020 Načr t e za čipk e smo dobile iz Idr ije ra vno iz t ega pr ojekta, nek at er e pa smo začele delati ž e pr ej pa tudi med „obdobjem k or one“ . K lek ljanje nam ne pomeni delo pač pa v eselje . P omaga nam, da se iz oliramo od vseh zunanjih dogajanj . Ne za v edamo se , kje smo , s k om smo , k olik o je ura, a je k or ona ali je ni. V idimo samo bulo in nestr pno pr ičak ujemo tr enut ek , k o bo čipk a got o va, da umak nemo vse st otine in tisoče bucik , snamemo čipk o z bule , jo obr nemo in vidimo njeno pra v o stran. K o k lek ljamo , je namr eč obr njena na nar obno stran in lahk o samo upamo , da je vse st orjeno t očno in pra vilno . T ak o je k lek ljanje pomagalo , da ostanemo doma, da posk r bimo za t o , da ostanemo živi i z dra vi, ohranimo z dra v o pamet, v r ok e pa objamemo čudo vit e čipk e . Na slik ah so naši iz delk i. „K or ona“ iz olacije je k onec , upajmo , da ne pr i- de nik oli v eč . Z daj pa čak amo 39. vir- tualni f estival idr ijsk e čipk e . V abilo za ta f estival je pr eimeno vano v vabilo k sodelo vanju na 40. f estivalu idr ijsk e čipk e v Idr iji leta 2021. Oblikovanje: Visit Idrija – UNESCO, Slovenija Dragica Marinović Višnja Delić DRUŽITE SE SAMO Z GORENJCI OD NJIH NE BOSTE NIČ DOBILI Planika IZ NAŠIH ŽIVLJENJ 8 POTEPAMO SE K o so k ončno popustile mer e „ostani doma“ in je „baba r oga“ k or ona izgubila sv ojo moč , so se za- čeli naši izleti v nara v o . P o tak o dolgem času (v eč k ot me- secem in pol) so nas čisti zrak in ble- st eče bar v e pr epr ost o omamile . K ot da sem po omejenem pr ost oru od k opalnice do balk ona pono vno spr e- gledala. C elodne vno brsk anje po in- t er netu , vsa mogoča na v odila o t em k ak o pr eživ eti v t em času nas je nau- čilo marsičesa, pa je tak o naš sist em vr ednot dobil nek e no v e pr ior it et e . O dk r ili smo , da nič ni sigur no in nič ni za v edno . V območju Dinar e , v bližini Splita, iz vira najdaljša dalmatinsk a r ek a, 105 k m dolga C etina. P ra va k rašk a lepoti- ca, k i so jo sicer ok upirale št e vilne hi- dr ocentrale , a je vseeno našla pot do izhoda na Jadransk em mor e . Drugače sem si zamišljala njen iz vir , k ot snaž en cur ek , k i br izga in se pr e- liva, ali t o k rašk o vr elo v C etinsk em polju na višini 385 m nadmorsk e viši- ne , t er v globini ok oli 100 m s sv ojim t emnim modr im očesom enosta vno fascinira. V njem se k ot slik e na ek ranu zr cali nebo z oblak i in k rašk a Dinara s sv ojimi 1830 m. I znad vr ela nest var en pr iz or star o hr vašk ega sak ralnega objekta C er k e v Sv . Spasa iz IX. st oletja. Na žalost ni bila odpr ta, a t o ni pok var ilo do živ etja. Z elene oaz e ok oli r ek e , žubor enje v ode , ptičji spe v in naš nahr btnik , poln vsemogočih dobr ot, je zaok r o žil pr ek rasni dan izleta v nara v o . Na P r v omajsk i praznik smo se od- ločili za Dubra v o pod M osorjem. O vsem se dogo v or imo s pr ijat elji v petih minutah, g radele , „k lopa“ , pija- ča, k i se hladi v „k opanju“ in se v eda gugalnica, k i t e vr ne desetletja nazaj . M edene diša v e bilk se šir ijo po vsod naok oli, vr ž eš par tijo k ar t in naenk rat ugot o viš , da je dan odšel . Š ele drug i dan odk r iješ posledice pr etiranega izposta vljanja sončnim žar k om na nosu , čelu in r ok ah. S once je v endar gospodar nebesnih pr o- stranst e v in v edno ti pok až e sv ojo moč . P ot em naslednji t eden odk r ivamo Svilajo . Napr timo si vse potr ebne „r ek vizit e“ za pr eživ etje v nara vi in planini. P ra vzapra v me je pr esenetila k r ot- k ost in nežnost t e lepotice . V se z e- leno , vse v c v etju , dobra pot do no- v ega planinsk ega doma, nešt et o st ezic , z razglednih t očk se šir i po- gled na P eručk o jez er o in mest eca v podno žju . Na „Or lo vih st enah“ nisem videla niti enega or la, zat o pa je bilo vse na- ok oli t olik o mladih s pesmijo na ustih, vseh, k i so izk or istili pr elep dan za uži- vanje v nara vnih lepotah. I n t o je tist o , k ar t e v dne vih mask in različnih razk užilnih sr edst e v , k o tak o pog r ešaš pr ijat elje in čist o „na vaden“ dan, neizmer no raz v eseli. Ana Šušmelj Planika IZ NAŠIH ŽIVLJENJ 9 PA VENDARLE čITAMO I vica Ivanišević, splitski novinar, kolumnist in pisatelj, je takole napi- sal (Slobodna Dalmacija, 21.5.2020): „Korona je otkrila čitateljske blefere: frka oko korone svim je bleferima ko- načno izbila iz ruke argument da se nema vremena. A bilo ga je u tolikim količinama, da su poneki građani, iscr- pljeni milenijskom dosadom, konačno učinili ono što su desetljećima izbjega- vali – posegnuli za nekim štivom“ . Blef er ra vno nisem, občasno be- r em. Ne mor em se pa odr eči k r ižank in sudok ije v , k i mi odvz emajo k ar pr e v eč časa. Zase znam r eči, da sem eksper t za „doing nothing“ , a pra vza- pra v so pa k r ižank e tudi nek aj vr edne (t olažim se). V t em času iz olacije sem r ek la sebi: Br eda, zbudi se , vz emi k njigo , imaš do v olj časa za vse . T or ej , „k or onsk o“ branje je na vrsti. I n sem vz ela k njigo , ne samo eno , t em v eč k ar šest, in ž e sedma je na vr- sti! K er sem ponosna nase , vam bom našt ela k njige , k i sem jih pr ebrala. P r v o branje v obdobju iz ola- cije je bilo nadalje vanje branja Balzakovega Očeta Goriot. T o sem bila dolžna sama sebi še iz g imnazijsk ih časo v , saj je t o bila zame ena najljubših k njig in ž e tak rat sem si obljubila, da jo bom v po znejših le- tih brala spet in spet. T ak rat sem sebi dala ist o obljubo tudi za T olst oje v o V ojno in mir , t oda njena usoda je sla- ba – dvak rat sem posk usila in se pr e- dala. N i šlo . Ne v em zak aj . P o O četu so sledila Božanska dje- čica, Tatjane Gromače. O dlična. M alo filo z of sk a, pisat eljica je namr eč pr of esor ica filo z ofije . Nar edila je glo- bok vtis na mene . Naslednja je bila Moramo razgo- varati, Tanje Mravak. T anja je bila odlična na P r ičig inu , v elik o sem pr i- čak o vala, moram pa na žalost r eči, da me je k njiga malo raz očarala. Bom morala še k aj od nje poisk ati, da me raz očaranje mine . Š e v edno sem v dv omih – je st var T anje ali mene? Na vrsti je ena mojih najljubših. Ljubav u doba kolere. Marquez. S t o k njigo sem se celo udeležila vir tu- alne razsta v e „M oja najdražja k njiga“ K njižnice S olin. Naslednja je Trinaesta priča, Diane Setterfield, trag ičen in napet r oman o pr opadanju star e družine , k at er emu ne manjk a mist er io znosti in celo g r o zljiv osti. K njiga je napisa- na odlično , je pra vzapra v odlična, za mene pa obenem malce hladna, mogoče celo odbojna. V sek ak or , polna nepr edvidenih in sk r ivnostnih dogodk o v . Zadnja k or onsk a je popoln zadet ek . Znam zašto ptica u kavezu pjeva, Maye Angelou. P oetična. M očna. J e a vt obiog raf sk a. V njej M a ya piše o od- raščanju otr ok a drugačne bar v e k o ž e . P iše o sv ojem življenju , k i je polno le- pih in ist očasno trag ičnih dogodk o v . N jeni starši so se ločili, k o je bila stara tr i leta in je sk upaj z brat om živ ela v e- činoma pr i babici. N jeno življenje je bila v ečna bor ba, bila je simbol ž en- sk e moči in je v sv ojem odraščanju postala simbol bor be za člo v ek o v e pra vice . Nek do je napisal: „K ar bi vam rad po v edal je , da mora vsak a ž ensk a, mama, hčer k a, sestra, babica, vnuk i- nja, pr ebrati t o k njigo“ . P r edgo v or h Breda Vojnović Spletna objava moje najdražje knjige na virtualni razstavi »Moja najdražja knjiga« Knjižnice Solin. Planika IZ NAŠIH ŽIVLJENJ 10 k njig i je pa napisala Oprah W infr e y in pra vi: „M a ya se je za v edala, da je z de- lit vijo sv oje r esnice postala del vseh v elik ih člo v ešk ih r esnic – o hr epene- nju , var nosti, čudenju , pr edsodk ih, sk r ivnostih in k ončno o samoodk r iva- nju t er spo znanju t ega, k do v r esnici st e in osv obodit vi, k i jo ljubez en pr i- naša s seboj“ . Z daj , k o je iz olacija pr i k oncu vidim, da sem ta čas k or istno pr eživ ela, vsaj v enem pogledu , k aj se bo izk azalo na drug i pogled , bom šele videla. Upam, da me v olja do branja ne bo zapustila. L e bolj izbir čna bom, k er bom spet imela dost op do k njižnice . Ne mor em se pot o žiti, da k njige , k i sem jih v lock do wnu pog rabila, k ar mi je pač pr išlo pod r ok o , niso bile dobra izbira. Naspr otno! No , izbira ni bila samo moja, nek at er e sem iz k nji- žnice pr inesla tik pr ed k or ono , dru- ge pa mi je posodila moja vnuk inja L ucija, k i je itak najbolj zaslužna za t o , da sem brala. Z daj pa vas vprašam: ali sem si za- služila Bralno značk o? JE BILO KAJ DRUGAčE? M ed bo žičem in no vim let om sem bila bolna. V r očina, one- moglost, k ašljem, potim se , meso odpada od k osti. K z dra vnik u sem šla šele , k o sem zgubila apetit. T o je pr i meni znak za alar m, pomeni, da g r em h k oncu . M e pr egleda, slik a, posluša, jemlje k r i na analiz o . J e pljučnica – pa v endar ni, je g r ipa – pa v endar ni. Nek aj mesece v po zneje začnem raz- mišljati o t em, da sem v erjetno pr va oseba na H r vašk em, k i je pr ebolela k or ono , k o je sploh še ni bilo . K o bi le bila pr ed t em k aj pot o vala po sv etu in jo nekje stak nila, ne pa da sem jo sama vzgojila doma. Sr edi januarja ob petih zjutraj pe- ljem mo ža na operacijo mr ene , sama pa imam t er min za puljenje dv eh noht o v na nog i ob desetih. Gr do je slišati, še g rše pa jih je bilo vide- ti. Bolelo je k ot sam hudič . Sicer pa imam tak o dobr o k r i, da mi rane hitr o zarast ejo , k ot na cuck u . Č ez en t eden sem ž e bila obuta. M inila sta januar in f ebruar , mar ca smo ž e čutili, da se pr ipra vlja nek aj hudega. I n pot em pr ide k or ona vi- rus v ja vnost. Š e sr eča, da sem pr ed t em bila pr i fr iz erju . Omejit v e , iz ola- cije , k arant ene , bodit e doma, nosit e mask e , mask e niso tak o pomembne , br ez mask e bost e k azno vani, odr eži- t e noht e (k aj odr ežit e – meni so jih spulili!!)... Saj sploh ne mor eš ostati nor malen. Ne poslušam v eč por očil , sploh pa ne tistih k onf er enc ob dv eh popoldne , k i lahk o samo pok var ijo ž elodec in mi obr nejo ok usno k osilo . Namest o t ega sem se posv etila vr tu . Ž e v začetk u apr ila sem posadila in posjala vse , česar sem se spomnila: paradižnik , papr ik o , f ef er one , bučk e in buče , k umar e , blit v o , dr obnjak , fi- ž ol , ruk olo , r edk vice , pet eršlj in z ele- no . P o zabila sem na jajče v ce , v erjetno zat o , k er jih ne maram. K adar nisem v vr tu , se posv etim mami. J e v enainde v edeset em letu in do no v ega leta je bila če ž e ne t elesno pa vsaj mentalno z dra va. P ot em pa so ji moči naenk rat pošle , zalegla je , začela po zabljati. Sk ušam ji čim bolj olajšati dolge dne v e in noči. Sram me je pr iznati, ampak lažje mi je , k adar se ničesar ne za v eda, saj tak rat vsaj ne tr pi. V časih pa me tudi pr eseneti s čudnimi vprašanji k ot: „Kje pa rast e- jo tak o dobr i bonboni?“ M e vleče za nos ali k aj!? Naj bo k ak or k oli, mama je mama in rada jo imam. Sicer pa so bili dne vi v k arant eni še k ar znosni. R a vno k o se je začelo , se je pr i moji T ini znašla pr ijat eljica M ila, k i sicer stanuje čist o blizu , v endar sva ji pr edlagali, naj ostane pr i nas , bo v ečja družba in bolj zaba vno . T ak oj smo se or ganizirale in nar edile in v entur o živil in hig ijensk ih potr ebščin. P r egledale smo hladilnik e , zmr z o valne sk r inje , k leti, shrambe , vr t, z elišča na balk o- nih t er vse t emeljit o popisale . T ina je v ex celu sesta vila „k or ona imo vinsk o k ar tico“ . I zračunale smo , da br ez tr- go vine lahk o pr eživimo najmanj šest t edno v . R edno smo zapiso vale , k aj se k uha, tak o da v pomanjk anju ide- je samo pogledamo en t eden nazaj . C elo k ruh smo pek le doma. T udi tisti posli, k i sem ji odlašala ž e nek aj let, so pr išli na vrst o – ur ejanje r eg istrat orje v in pisalnih map . Star ega papirja se je nabralo za cel zaboj . Najboljše od vsega pa je bila online t elo vadba, k o se je vsa ek ipa tr ik rat na t eden zbrala in v eselo razg iba vala. N i bilo tr eba po dežju hoditi do t elo va- dnice , pa še k amer o lahk o ugasneš , če ž eliš malo zabuša vati. Z daj je baje k or ona mimo in smo z opet sv obodni. V eselim se sr eča- njem s pr ijat elji, k i so me v es čas raz- v eselje valji s šalami in lepimi slik ami. K omaj čak am. Ana Matusinović Planika IZ NAŠIH ŽIVLJENJ 11 KORONA VRT B eseda, k i sem jo od začetk a tak o dolgo pr ičak o vanega leta 2020 slišala ž e vsaj 2020 k rat.... pr e v eč . V meni izziva strah in spošt o vanje obenem. O česu ne viden or ganiz em, pa tak e t eža v e ..... ne samo pr i nas , po vsod . J e pr e v eč napihnjeno , je vi- rus pobeg nil , nam laž ejo , je r es , je bilo potr ebno , smo pr e v eč izk or išče valsk a vrsta, smo vsi vsemogočni, vsi ego- tr ipi? K am se je umak nila h valežnost, ponižnost, sr eča ob malih st var eh, pospra vili smo jih pod k oleščk e nak u- po valnih v o zičk o v in bančnih k ar tic . V si imamo vsega pr e v eč , t o je r esnica, eni jo pr izna vamo , eni še v edno zani- k ajo ....vztrajno ..... N isem odpot o vala na načr t o van in dolgo pr ičak o van dopust v A fr ik o , k er je bilo pot o vanje odpo v edano , mar če vsk a r ojstnodne vna čestitk a je med drug imi bila tudi odpo v ed v drug i službi.... udar ec na udar ec , r ek li bi..... A sem nek ak o v edela da obstaja tudi sv etla stran t e zgodbe . Najpr ej sem se naspala, bila sem t olik o iz čr pana in neza v edna glede t e situacije! K osila sem vsak dan ob isti ur i pr i starših, k ončno se pr eselila in ž e cela dva meseca spim na isti lok a- ciji, ne v erjetno! S starši smo hodili vsak dan na vr t, se v eda imenujem ga K or ona vr t. V zgojili smo solat o , z elje , čebulico , Ana Božulić NENADOMA PRAZNE ULICE L et ošnja pomlad je na naše t ele vi- zijsk e zaslone in v besedišče pr i- nesla nek e no v e besede . P andemija, iz olacija, k arant ena, socialna distan- ca... in slogane , k ot so #OstaniD oma t er #BodiO dgo v or en. V hipu se je vse spr emenilo . V se se je obr nilo na gla- v o . V es sv et se je usta vil . Nenadoma prazne ulice , tr g i, k r iži- šča... prazno in gluho otr ošk o ig r išče pod mojim ok nom, k i je pr ed t em odme valo zaradi otr ošk ega smeha... nihče ob ok nu ... vrst e pr ed tr go vina- mi... mask e na obrazih... r ok a vice na r ok ah... vse no v o in sila nena vadno! T ak o k ot vsi, sem se tudi jaz morala odpo v edati v ečini aktivnosti, v k at e- r ih uživam: pe vsk im vajam z zbor om, t elo vadbi, druž enju s pr ijat elji ob k a vi, pot o vanjem. K er je poleg z dra vja bilo tr eba ohra- niti tudi z dra v razum, se spr ehodom nisem odpo v edala. V po znih v ečer nih urah sva se , ne glede na vr eme , z mo- ž em spr ehodila po praznih splitsk ih ulicah. P si, k i so sv oje lastnik e peljali na spr ehod , rado v edni, pr ijat eljsk i razpolo ž eni mestni mačk i in en osa- mljen jež, so bili nak ljučni mimoidoči, k i sva jih sr ečala. M est o , v k at er em živim praktično vse življenje , se je z delo popolnoma neznano , k ot bi ga pono vno spo zna- vala – mir no , tiho , celo pr etiho! Najbolj pa me je na v dušil pogled na morje . Na hor iz ontu ni bilo živah- nih jadr nic , v elik ih k r ižar k , trajekt o v , ladij z visok imi dimnik i, „cimunjera- mi ” , samo valo vanje in pr elivanje bar v od t emno modr e do sv etlo z elene in nazaj do t emno modr e . M oj najljubši ot ok Brač in mest ece P učišća, v k a- t er em ž e leta dopustujem z družino , tak o r ek oč na dosegu r ok e , a v endar- le tak o daleč . P oleg spr ehodo v sem se družila vir tualno - pr ek video k lice v . Ampak t ehnolog ija ne mor e nadomestiti pr i- stnega stik a v živ o , zat o sem izjemno v esela, da je tudi t ega obdobja k onec! I n, k ak o st e vi pr eživ eli k arant ensk e dni? Nadežda Eterović Brač - Pučišća u daljavi Dež, nikjer nikogar Osamljeni galeb Planika IZ NAŠIH ŽIVLJENJ 12 češnje in „nešpule“ in še v elik o t ega, zase in za pr ijat elje .... vsak dan hodi- mo domo v s polno k ošar ico . R abimo celo ur o časa za zalivanje . V se sor t e tra v e so se same vzgojile , jih so vra- žim..... V elik o dela, a mi ni žal . D oma sem pr ek o video link a vadila, k ar je tudi ne v erjetna izk ušnja, saj se moje stano vanje lahk o transf or mira v dv orano , spalnico , jedilnico . S e v eda sem pospra vila star o k ramo , pr ebra- la k njige in imela do v olj časa zase . P r ena vljanje stano vanja mojih starše v je posk r belo za t o , da ne bo dolgčas in da je tr eba po tr go vinah, t er imet mojstr e ..... Žal mi je vseh, k i jim je virus vz el življenje . A smr t k ot tak a je samo del življenja. Spr ejmem jo tak o , k ot druga razmišljanja in ideje , k i so se porajale v pr ost em, času . V službo sem hodila nek ajk rat na t eden, ločeno od šefa. P ak iranje P lanik e v tak ih ok oliščinah je bilo izziv , k i sem ga spr ejela in iz- peljala. Upam da drugega vala ne bo , v eselim se morsk ih valo v . Znanje , k i sem ga pr idobila bom delila napr ej . Namenoma pišem o dobr ih plat eh iz olacije , saj jih je bilo v elik o! Ostanit e negativni! Egotrip/ égotríp -a m (ȇ ̣ -ȋ) /Fran potr eba po dok az o vanju lastne vr e- dnosti, pomembnosti, zlasti pr ed sa- mim seboj: zadostiti lastnemu egotr ipu // k ar izraža tak o potr ebo: slabo napi- san egotr ip // k dor k aj dela iz tak e potr ebe: sobi- vanje dv eh egotr ipo v in egocentr ik o v CORONA POSTANE KORONA C or ona na K itajsk em, ubog i lju- dje , v endar t o je tam nekje da- leč ... C or ona v I taliji, mamma mia, t o je tu , ok . V endar k o je začela naglo k osi- ti I talijane , začnem razmišljati o t em, k aj mi je st or iti. Kupim deset mask , par k onz er v , put er , sir , k ruh, jogur t – HAHA vse k ar mi je pr v o padlo na pamet, da ne bom na sk r bi sosedo v . T ak o odločim pr eživ eti en mesec . I z I talije v A vstr ijo je pr išla pr ičak o va- no hitr o . P ot em pa je cor ona postala K or ona, tuk aj , naša, neznana. Ampak jaz v endar imam vse , k ar potr ebujem. No fr ks . Na ulicah pa se počasi zmanj- šuje št e vilo ljudi. Jaz se s k olesom ne zadr žujem, v o zim se vsak o jutr o do Bano vine in nazaj . Super , če se na T V ek ranu ne bi poja vil napis OST ANITE DOM A. K ak o naj jaz ostanem doma! I n br ez 1-2 k a vic v bif eju! Ajoj! T ak ole ajoj k akšnih pet sek und . D obr o , pa razmislimo , k aj lahk o poč- nemo doma. M or da bi lahk o k ončno pospra vila v ečni višek papirje v . P lan – t o je tist o , k ar potr ebujem, plan: poslušati glasbo in plesati po stano- vanju , r isati, spr emljati šolsk i pr og ram za pr vi razr ed (k er bo V ikt or sept em- bra k r enil v šolo) in z njimi t elo vaditi, brati. P lan s petimi t očk ami zadostu- je . K rasno , ni mi dolgčas , pope vam pa po malem plešem. P o sedmih dne vih sem se ž e malce zr edila, nič se mi ne da. P ra v , pa ne bom nič . D va dni. Z daj se pa r es ne smem spr eme- niti v C OUCH PO T A T O – KR OMPIR NA K A V ČU , obogatim plan: oprati pod v stano vanju (fuj), pona vljati italijanščino od začetne st opnje po DUOLINGO na int er netu . Super . M ine še sedem dni, še bolj sem ok r ogla, k aj pa če mi noge odpo v ejo čez par dni? NE MOREM v eč biti doma, so- vražim zgor nji desni k ot t ele viz orja z OST ANITE DOM A. Nočem. 27. 3. vsa žar eča odločno g r em v en. Umerjeno , v endar v en, z mask o in r ok a vicami, v endar v en. D omo v sem pr išla k ot najsr ečnejše bitje na vsem planetu . I n tak o vsak dan. D oma pa vse po planu , k ot začr tano . A 11. 5. 2020 ( T he da y , spominsk i dan), k ončno k a va v bif eju , je zgodba sama zase , z daj nimam nič v eč pr o- ti K or onici. K iss k iss . K or ona nam je malo odpr la oči, malo nas je razr ed- čila, naša v elik a K r ogla v edno najde način, da nas opomni na r ed . Dada Šantić Zgodbica, ki zelo nazorno pokaže kako deluje naš ego-um. Planika IZ NAŠIH ŽIVLJENJ 13 KAD TI BUDE TEŠKO U ŽIVOTU, NEMOJ SJESTI I KUKATI. RADI NEŠTO, BILO ŠTO! N o va pošast našega doba naz- vana co vid 19 br z o se pr ošir ila svijet om i medijima. O d virusa “ slič- nog g r ipi ” usk or o se pok azao k ao br z, pr odoran i nimalo bez opasan. O d “ ma nije t o ništa ” pr et v or io se u uzr ok panik e , maničnog pražnjenja poli- ca tr go vina i po vlačenje u sigur nost sv oga doma. P o vlačenje od pr ijat elja, suradnik a, pa čak i obit elji. Za čo vje- k a k ao izrazit o socijalno biće , t o nije nimalo nor malna situacija i mnog i- ma je v eoma t ešk o sa svime time se nositi. K ak o je vr ijeme pr olazilo , sv e češće sam od sv ojih pr ijat elja i k oleg i- ca čula: “Ne mogu više iz dr žat u k ući, ner v o zna sam, dosadno mi je!” Iak o mi ni samoj sv e sk upa nije ugodno , ipak im se u t ome ne mogu pr idružiti. Da, nedostaju mi pr ijat elji, posebno moj zbor i plesni k lub . Ali, o vih dana, tjedana k od k uće (molim vas , opr ostit e mi! ) JA UŽIV A M! Da, uživam, jer se napok on mogu posv e- titi st var ima k oje v olim bez og raniče- nja vr emena, bez gledanja na sat, pa čak ni u k alendar . Ak o nabr ojim sv e čime se ba vim, hoću li z vučati ar o- gantno , umišljeno? P r epuštam vam da sami pr ocijenit e . Dak le , svak og dana malo vježbam (H vala, P aula!), sviram har monik u - učim no v o , pona vljam star o . Sa lije- pim danima došlo je vr ijeme da ur e- dim moj mali vr t, posadim i posijem od svačega po malo . Nara vno , i c vije- će na balk onu je tr ebalo malo pažnje . T u je i moje slik anje . Ok ušala sam se u ak var elu , t ehnici k oju nisam još sa vla- dala. P omoću aplik acija na mobit elu obna vljam znanje dvaju jezik a, a tr eći pok uša vam naučiti. Na k raju , čist o ž ensk a posla - sr edila sam or mar e - do pono vnog k aosa. Ispunila sam sv oje dane raznim, meni zanimljivim aktivnostima. N ije mi ostalo vr emena za razmišljanje o virusima, iz olacijama, socijalnoj dis- tanci, straho vima i str epnjama. I ne , nisam ja tak o strašno pametna, samo slušam sa vjet moje drage t et e k oji mi je dala pr ije puno , puno godi- na: “Zlat o , k ad ti bude t ešk o u živ otu , nemoj sjesti i k uk ati. R adi nešt o , bilo št o!” Lidija Stehlik DOPOLNILNI POUK SLOVENŠčINE V SPLITU NA DALJAVO K or ona je neusmiljeno pr eg nala iz šolsk ih k lopi tudi udelež ence pouk a slo v enščine in naše učence , K ek ce . Sr ečanja s slo v enščino in naši pr ijetni tr enutk i druž enja so se zau- sta vili. Na v elik o sr ečo so nam pr eo- stali vsi sodobni načini k omunik acije , k lici, WhatsApp in V iber spor očila, ele- ktr onsk e pošt e . T o nas je vsak odne v- no po v ez o valo in nam omogočalo tudi stik s slo v enščino na dalja v o . Sk oraj vsi udelež enci, učenci, so se pr ijazno odz vali tudi mojemu po va- bilu , da za nastajajočo št e vilk o P lanik e opišejo sv oja do živ etja. K ot lahk o pr e- ber et e , so t o st or ili za poh valo! P o vsem no va in zanimiva izk ušnja, k i nam jo je pr inesel , vsilil čas . Učencem pouk a odrasle sk upine sem enk rat tak ole napisala: Dragi moji učenci, včeraj sem vam na e-pošto poslala domačo nalogo. Naredila jo je samo Dada!!!! Sedaj ča- kam vse vas, ampak, ne mučite za to staršev. Ni pretežko. Naredite sami! V aša učit eljica Učenk a Br eda je odgo v or ila tak ole: Draga učitlca, mama je vse narobe naredila in ne bom poslala. ------ O dpadli so vsi izleti, eksk ur zije , pr i- g r izk i, zat o času pr imer na sugestija za jutr išnji izlet. - 8.30 uri odhod iz kopalnice. - Prihod v kuhinjo. Zajtrk. - Po zajtrku obisk vseh sob, balkonov. - Delavnica čiščenja. - Ob 13.ooh kosilo v kuhinji /lahko tudi prej ali pozneje/ - Ob 14.ooh obvezna najnovejša POROČILA ! - Po kosilu počitek na kavču. - Dnevna soba, piškoti, čaj ali kavica. - Delovna soba. Čas za ustvarjalne aktivnosti. Lotite se domače naloge iz slovenščine /sami!/ - Prosti čas za obisk hodnikov apartmaja. - Po vrnitvi TV, križanke, knjige, klepet/ali pa molk/ s partnerjem, družinskimi člani. - Povratek ob 18.00 uri. SREČNO POT! OSTANITE DOMA! LEPO SE IMEJTE! V era R aguž je v naši WhatsApp g ru- pi POUK ODRASLI obja vila pr elepo pesem Než e M aur er KALEJDOSKOP Vse smo imeli- in vse smo zgubili. Ni se razbilo, ni potonilo- nekdo bo našel, imel-in izgubil. Nad vsem bo nebo nenehno vrtelo kalejdoskop barv. Velikanska luna bo mrtvo strmela v vesolje. Naša duho vita Br eda pa je r eplicirala: Vera R, ti si »najslovenskija« od vseh nas. Mi bomo ponavljali razred. Samo ti ga boš naredila. Vera Hrga, učiteljica Planika IZ NAŠIH ŽIVLJENJ 14 Foto Robert Jarh /6.6.2020/ Luna Jagodna junijska polna luna (strowberry fool moon) je dobila to severnoameriško ime po junijskem obdobju obiranja jagod, v Evropi pa je bilo v uporabi poimenovanje medena luna - honey moon. In ker je bilo v tem času sklenjenih največ porok, voila - honeymoon. Karantenska začetnica naše umetnice Yasmine Planika IZ NAŠIH ŽIVLJENJ 15 Vera Raguž Ulice svjež e obojane Ljudima liječe rane R ijetk a k išica pada Ali čo vjek u se smočila brada N ije uz eo k išobran Bio mu je oblačan cijeli dan P r ehlađen i mok ar Ali do živio je čar Ugledao je ulični g rafit Na k ojemu je bio sr etni k it Sh vatio je da je sv e ur edu T e je otišao k ući pje vušeći abecedu . Vale POEZIJA IDI DALJE U dotik u o v osnene zbilje i onostranog put o vanja, O t varam pr etince znanja i neznanja, I z jednog iz viruje sunce ,lice mi mije , I vragolast o se smije . Idi dalje . A onaj oblak tmasti u daljini, M isli da zanj ne mar im, Ali v olim njego v e gust e k api št o mi suz e br išu , I očima daju da šir ok o dišu . Idi dalje . O dz vanja c vr čak a pjesma, Pje vam i ja št o glasnije mogu . Idi dalje . M or e . V abi me k sebi. Zar oni, šapće , otk r it ću ti tajne put o vanja. Ne , nemoj , samo me v odi u smiraj dana, Da doseg nem z vijez du na ob z oru , Da s ruk om u ruci odsanjam san. Idi dalje . Sk lapam oči. Zat varam pr etince jedan po jedan, Svak i je besk rajno vr ijedan. Dio su začaranog k ruga, Zadivljujuća duga. Idi dalje . TIŠINA J esu li umuk le muz e , hoće li se osušiti suz e , ruše li se vizije idile uobičajene svak odne vnice? Hoće li pono v o sunče v sjaj zapaliti isk r e i hoće li pono v o pot eći suz e i uzbur k ati muz e čudesnom čar olijom živ otnog sna? Danas žudim za danima t oplih isk azivanja, mek ih zag r ljaja, fizičk og dodira drag ih pr ijat elja. Ž udim za vr isk om djece , vr e v om užur banih ljudi, izgaram od ž elje , da se pr obudim. I o va tišina z vuči k ao molit va zajedničk og nadanja i boljeg razumije vanja. Ana Šušmelj LJUBEZEN P o vabi me V ta sončen, čudo vit dan. Zapoj mi pesem „Da odme va od gora“ . Daj mi sv oje r ok e , pobo žaj me . N ik oli ne po zabi me . V z emi vsa moja upanja, shrani moje ž elje v dnu sr ca. Spomni se vsega lepega in t o bo do v olj za nepo zaben spomin v času , k i neusta vljiv o hiti. Ana Šušmelj Planika IZ NAŠIH ŽIVLJENJ 16 JELINA PORUKA Ja sam jedna mala jela I jak o sam ne v esela. U mene tr enutno nema sr eće R adi jednog dr v osječe . A taj jedan dr v osječa Ž eli da vatra bude v eća. J ela razmišlja: Št o da radim? P osjeći će me , t o se k ladim. M ene zanima št o on radi, Samo da od mene k uću ne sag radi. I li on sječe bor e , I li će se desit gor e . P osjeći će me za nešt o loše , J er njego vi ž ele vatru da lo ž e Cijelom svijetu tr eba r eći Nas dr va nik ak o sjeći. M oja pr ošnja! Čuvajmo naše gozdove! Oni su pljuča sveta. Brez njih, tudi nas ne bi bilo. Duje Domljanović Paula Mikačić MOJ KARANTENSKI DAN V sak dan se zbudim ok oli 8.00. K o se zbudim, peljem psa na spr e- hod in zajtr k ujem. P ot em delam za šolo . K osilo imam ok oli 2.30. P o k osilu nadaljujem s šolo in ig ram na k la vir . P opoldne delam na vr tu ali g r em na spr ehod . Z v ečer imam francoščino za z oom in pot em v ečerjam z družino . K asneje gledam t ele vizijo in pot em g r em spat. KAKO SO KEKCI DOŽIVLJALI TEŽKE DNEVE Tonka Škugor Planika IZ NAŠIH ŽIVLJENJ 17 ŠOLA DOMA V mesecu mar cu se je poja vila no va k or ona virus bolez en. Š ole so zapr le vrata in mi smo imeli šolo na dalja v o , online . Učit eljica nam je vsak dan po šolsk em razpor edu na mail razr edno spletno stran pošiljala naloge za ta dan. T udi mama je delala od doma in vsi smo bili v “ hišnem pr i- poru ” . V iz olaciji mi je bilo dolgčas , k er se nisem mogel ig rati z sv ojimi pr ija- t elji v nara vi, ali smo se znašli z online ig rami. P o dv eh mesecih je k or ona popustila in z daj spet lahk o g r em v šolo , lahk o se spet ig ram s pr ijat elji na ig r išču in dobr o mi je . Roko Kalajžić Novak Danči N jena sestr ična D omina neizmer no uživala v živalskem svetu in nara vi V izolaciji sem za likovni pouk izdelal nekaj risbic Naša Danči je z vsem sr cem sv oji babici slik ala sr čk e . Planika O JEZIKU 18 SKLANJATVENA ZMEŠNJAVA Smo bili na Kitajskem in koronavirus prinesli s Kitajskega? V zadnjem času , k o je no vice pr e- pla vila epidemija k or ona virusne bo- lezni, smo lahk o opazili različni sk la- njat vi samostalnik a K itajsk a: • iz Kitajske/s Kitajskega. V poletnih mesecih mediji por očajo o vr očinsk em valu: • s Hrvaškega in iz Hrvaške. Sk lanjanje imen nek at er ih dr ža v nam lahk o po vzr oča v elik o pr egla vic . Zak aj? Zemljepisna imena, ki so izvor- no pridevniška, torej imajo oblike na -sko/-ško in -ska /ška – Hrvaška, Madžarska, Japonska, Kitajska, Laponska, Češka – lahko sklanja- mo po dveh različnih sklanjatvenih vzorcih: po prvi ženski ali četrti sre- dnji sklanjatvi. Novi virus iz Kitajske/Kitajskega Samostalnik K itajsk a je ž ensk ega spola, zat o ga sk lanjamo po (pr vi) ž ensk i sk lanjat vi: imeno valnik K itajsk a r odilnik K itajsk e dajalnik K itajsk i t o žilnik Kitajsko mestnik v Kitajski or odnik s K itajsk o P ot emtak em bi lahk o zapisali, da smo bili v Kitajski in iz Kitajske pr inesli no vi k or ona virus . V endar nam ž e jezi- k o vni občut ek nar ek uje , da ta raba ne bo pravilna. P ra v opis v členu 841 pra vi, da se pr i nek at er ih z emljepisnih imenih na -sko/-ško med oblik e sr ednjega spola mešajo oblik e 1. ž ensk e sk lanjat v e . Zat o K itajsk o v mestnik u (na K itajsk em) in t o žilnik u (na K itajsk o) sk lanjamo po četr ti sr ednji sk lanjat vi: imeno valnik K itajsk o r odilnik K itajsk ega dajalnik K itajsk emu t o žilnik K itajsk o mestnik na Kitajskem or odnik s Kitajskim P ra vilni sk lanjat v eni vz or ec za dr ža- v e , k ot so: • K itajsk a, Japonsk a, M adžarsk a, H r vašk a ipd ., je mešanica med ž ensk o (v imeno val- nik u , r odilnik u , dajalnik u , or odnik u) in sr ednjo (v t o žilnik u in mestnik u) sk lanjat vijo . Zat o je pra v , če r ečemo , da g r emo na Kitajsko (t o žilnik , s . spol) o z. smo bili na Kitajskem (mestnik , s . spol), vr nili pa smo se s Kitajske (r odilnik , ž. spol) (r edk eje: s K itajsk ega). Na Gorenjskem ali Gorenjski? T udi pr i poimeno vanju pok rajin, npr . G or enjsk a, D olenjsk a, Ba varsk a, pr ide do mešanja sk lanjat v enih vz or- ce v – v t o žilnik u in mestnik u uporabi- mo četr t o sr ednjo sk lanjat e v . imeno valnik G or enjsk a r odilnik G or enjsk e dajalnik G or enjsk i t o žilnik G or enjsk o mestnik na Gorenjskem (ne Gorenjski) or odnik z Gorenjsko Gr emo t or ej na Gorenjsko, smo na Gorenjskem in se nat o vr nemo z Gorenjske (tudi Gorenjskega). Kako pravilno uporabljati predloge s/z – na in v – iz? R aba pr edlogo v je odvisna od sk la- njat v enega vz or ca, k i ga izber emo . Za pr imer vz emimo dr ža v o Češka (ž. spol)/Č ešk o (s . spol). • na Češkem (mestnik , s . spol) – s Češkega (r odilnik , s . spol) → sk lanjat v eni vz or ec za 4. sr ednjo sk lanjat e v • v Češki (mestnik , ž. spol – slabša izbira) – iz Češke (r odilnik , ž. spol) → sk lanjat v eni vz or ec za 1. ž ensk o sk lanjat e v ZNATE UPORABLJATI ZAIMEK »SVOJ«? M ar k o je por očen s S onjo . M ar k o ima pr ijat elja Gr egorja, Gr egorje vi ž eni je ime M aja. S k om spi M ar k o , če r ečemo: »M ar k o spi z njego v o ž eno .«? a) S S onjo b) Z M ajo c) Z Gr egorjem Si pr edsta vljat e , da bi na vratih tr go vine pisalo: Vsak kupec naj uporablja njegovo masko? Planika O JEZIKU 19 MAJHEN KVIZ 1. vprašanje K at er i sta v ek je pra vilen? 1. F antje in dek leta so se pogo varjala. 2. F antje in dek leta so se pogo varjale . 3. F antje in dek leta so se pogo varjali. O dgo v or lahk o pr e v er iš na naslo vu https://besana.amebis .si/pr e v erjanje/ (vpiši sta v ek). 2. vprašanje K at era po v ed je zapisana br ez napak e? 1. M edv ed je napadel sedem jag njet. 2. M edv ed je napadel sedem jag njeti. 3. M edv ed je napadel sedem jag njedi. O dgo v or lahk o pr e v er iš na naslo vu https://besana.amebis .si/pr eg ibanje/ (vpiši “jag nje ”). 3. vprašanje K at era oblik a besede je pra vilna? 1. vsesti se 2. usesti se O dgo v or lahk o pr e v er iš na naslo vu http://w w w .t er mania.net/isk anje?qu er y=usesti+se&S ear chI n=All . 4. vprašanje K at er o besedo bi lahk o uporabili namest o besede “ špetir ”? 1. br eg 2. k r eg 3. sneg 4. fr otir O dgo v or lahk o pr e v er iš na naslo vu http://w w w .t er mania.net/isk anje?qu er y=%C5%A1petir&S ear chI n=All . 5. vprašanje K akšen je zapis imena GORNJA RADGONA po pra vilih slo v ensk ega pra v opisa? 1. gor nja radgona 2. gor nja R adgona 3. G or nja radgona 4. G or nja R adgona O dgo v or lahk o pr e v er iš na naslo vu https://besana.amebis .si/pr eg ibanje/ (vpiši “ gor nja radgona ”). 6. vprašanje K aj pomeni beseda “ r ena ”? 1. ar ena 2. opna 3. pok r o vk a 4. vaza O dgo v or lahk o pr e v er iš na naslo vu http://w w w .fran.si/ isk anje?V ie w=1&Quer y=r ena. 7. vprašanje K akšna je ustr ezna oblik a samostalnik a “ mo žicelj ” v 3. sk lonu ( dajalnik u) ednine? 1. mo žiclja 2. mo žicelja 3. mo žiclju 4. mo žicelju O dgo v or lahk o pr e v er iš na naslo vu https://besana.amebis .si/pr eg ibanje/ (vpiši “ mo žicelj ”). 8. vprašanje V k at er i po v edi so v ejice pra vilno posta vljene? 1. I mam jabolk a, in sicer tr i. 2. I mam jabolk a in sicer tr i. O dgo v or lahk o pr e v er iš na naslo vu https://besana.amebis .si/pr e v erjanje/ (vpiši sta v ek). 9. vprašanje K at era besedna z v eza je pogost ejša? 1. bela miza 2. z elena miza O dgo v or lahk o pr e v er iš na naslo vu http://w w w .g igafida.net/C ollocation/ S ear ch?lp=1&r p=0&q=miza. 10. vprašanje K olik o popra vk o v potr ebuje spodnja po v ed? Z eelo smo v eseli da je pr išel z nami.. 1. 0 popra vk o v 2. 1 popra v ek 3. 2 popra vk a 4. 3 popra vk e O dgo v or lahk o pr e v er iš na naslo vu https://besana.amebis .si/pr e v erjanje/ (vpiši sta v ek). OCENITE PREVOD P ojasnilo: V K ranjsk i G or i, na M ali M ojstr o vk i, nad P r ipra vnišk o g rapo , je nara va ust var ila smr tno ne var no br esk vico . Opast je v edno bolj in bolj ne var na, opo zarjajo na G orsk o r eše valni z v ezi Slo v enija, r eše valci GRS K ranjsk a G ora pa plezanje na g rapo in zadr ž e vanje pod njo odsv etujejo . opást -i ž (ȃ) FRAN alp . plast nametanega snega, k i z bolj polo žnega dela g r ebena ali slemena sega nad naspr otno pobočje ali st eno: nad pr epadom se boči opast; viharji g r madijo opasti / g r ebensk a opast Planika UTRINKI 20 OBJEMIMO SE Kako smo uspeli preživeti čas brez objemov? O bjem lahk o spr emeni marsik aj v nas . O dpr e nam sr ce in um, po v ež e nas , ura vno v eša naše hor- mone in z dra vje , odpra vlja bolečine , napet osti in anksio znosti. V sak ič , k o nek oga isk r eno objamemo , pr enese- mo sv ojo ljubez en in radost na način, k i ga nik oli ne bomo mogli po vsem pojasniti z besedami. Naše sk r bi se tak rat spr emenijo v zaupanje , naše obr emenit v e se zmanjšajo . K aj se dogaja v naših t elesih zah va- ljujoč objemom? Objem okrepi vezi Saj pr oiz vaja oksit ocin v mo žganih, k i v odi do po v ečanega občutk a po- v ezanosti in intimnosti. Objem sprošča telo Spr ostijo se mišice in zmanjša se napet ost v t elesu . Objem zmanjšuje bolečine Objemanje spr ošča endor fin, k i zmanjšuje bolečine in po v eča cir k ula- cijo v mehk ih tk ivih. Objem poveča empatijo in razumevanje Objem odpira sr ce in sr čno ča- k r o , k ar po v ečuje empatijo in g radi zaupanje . Objem odganja depresijo in ne- vrodegenerativne motnje Objem po vzr oči po v ečano izloča- nje dopamina v mo žganih. D opamin pa je niz ek pr i ljudeh z boleznimi k ot je P ar k insono va ali depr esija. Č e vidit e , da je nek do depr esiv en, ga objemit e in mu pr inesit e malo rado- sti v življenje . Objem izboljša razpoloženje P ra v tak o lahk o po v eča pr oiz vaja- nje ser ot onina v mo žganih, k ar po v e- ča niv o samo za v esti in razpolo ž enja nasplošno . K o je niv o ser ot onina ni- z ek , se počutimo osamljeno in depr e- sivno . Zat o je najboljše z dra vilo pr oti žalosti. Objem uravnoveša živčni sistem M ed objemom se izrazit o spr emeni pr e v odnost k o ž e . E f ekt vlage in elek- tr ik e po k o ži med objemanjem k až e na ura vnot ež eno stanje parasimpat e- tičnega živ čnega sist ema. Objem zmanjšuje stres K er zmanjšuje k or tiz ol (hor mona str esa) v k r vi, se na ta način umir i tudi um. R azisk a v e na Univ er zi Emor i so pok azale ne v erjetno v ez med doti- k om in zmanjšanjem str esa. Zat o bi se morali objeti po vsak em str esnem dne vu! Objem izboljša zdravje in zmanj- ša število srčnih utripov Zmanjšanje št e vila utr ipo v pomaga v zmanjše vanju k r vnega pr itisk a in št e vila sr čnih obolenj . Objem dvigne imunski sistem V razisk a vah so odk r ili, da imajo osebe , k i se pogost o objemajo , manj- še simpt ome in znak e inf ek cij ali pa jih sploh nimajo . Saj objem zmanjšuje hor mon str esa, ta pa vpliva na imun- sk i sist em. Č e si ž elit e ok r epiti imunsk i sist em, je objem nujen! Objem zmanjšuje strah pred smrtjo Študija v časopisu P sihološk e zna- nosti je odk r ila, da objemanje in do- tik anje zmanjšuje ek ist encialni strah pr ed smr tjo t er po v eča občut ek rado- sti in sr eče . St e se sedaj ž e objeli z vsemi sv ojimi drag imi? /vh/ STRAH S trah je velik kakor kotel, znotraj je votel, ampak okrog in okrog ga pa nič ni - kdo se še boji? T ak o pra vi stara modr ost. Strah je v obdobju k or one pr i mno- g ih pr erasel meje z dra v e pr e vidnosti in po vzr očil v elik o t eža v . P r ek o str e- snega obr emenje vanja je lahk o rušil naše obrambne mehanizme in s t em po v eče val mo žnost ok užbe . V t eh t ež- k ih situacijah je bilo pomembno , da smo nar edili tist o , za k ar smo mislili, da nam bo pomagalo - in r es nam je . Č e smo se dr žali pr ipor očenih in za- po v edanih pra vil in osno vnih pra vil- nih ra vnanj pr epr eče vanja pr enoso v , je t o dok azano zmanjše valo strah v nas . Naša najv ečja naloga v pr eživ e- tih časih je bila zagot o v o ohranjanje člo v ečnosti, z dra v e pameti, etičnega in moralnega ra vnanja, pr edvsem pa razume vanja in str pnost do drug ih. „Bil je to velik, neviden in neizmer- ljiv, toda vsemogočen strah, ki kdaj pa kdaj obišče ljudi in upogne ali pa posname vse glave. Takrat mar- sikdo oslepi, ponori in pozabi, da še živita pamet in pogum, da vse v življenju preide, da ima človeško življenje, kakor vsaka druga stvar svojo vrednost, ki pa ni brezmej- na. In tako prevarani od trenutne omame plačujejo ljudje svoje golo življenje veliko dražje, kot je vredno, počno nizkotna dejanja, se ponižu- jejo in sramotijo. “ Ivo Andrić: Travniška kronika „Človek ne ve, kako mu dobro gre, dokler slabše vidi ne“ . Srečko Kosovel Planika UTRINKI 21 Toda strah, ki je v nedeljo, 22. mar- ca ob 6.24 uri, zajel vse naše rojake in prebivalce Zagreba, ko je prestol- nico prizadela huda nesreča, naj- hujši potres v 140 letih, ni bil votel. V mislih smo bili s prizadetimi, soro- dniki, bolniki, našimi rojaki. Zgodnje nedeljsko jutro. Hiša se strese, vse hrumi, padajo omet, slike, knjige, slišim kričanje – po- tres, potres, potres! Moje mesto Zagreb je prizadel potres. Zavlada preplah. Po stopnišču se prerivamo z vrečkami, odejami, torbami, nekateri kar v piža- mah, bežimo proti parkirišču pred hišo. Radio sporoča, da je škoda ogromna, da je veliko someščanov ostalo brez svojih domov, za žrtve še ne vemo. V takšnem trenutku se vprašanja množijo z neverjetno hitrostjo, mno- ga med njimi bodo za vedno brez odgovora. Kaj je z našim Slovenskim domom, ki je v starem delu mesta in stari stavbi? Kaj storiti, da bo prav? Ostati zunaj ali se vrniti? Še vedno je karantena, zunaj zavijajo sirene, tla se še kar tresejo, kate- ri potresni sunek je zadnji? Preživljamo nemiren dan in noč. Naslednje jutro se odpravim v Slovenski dom. Od zunaj ni videti re- snejših poškodb. S strahom odpiram vhodna vrata. Prizor me pretrese: slike, kipi, pokali in priznanja ležijo po tleh, tudi karnise so popadale, zavese so strgane, mize in stoli polomljeni, oma- re prevrnjene. V knjižnici po zidu teče voda. Tudi v tajništvu je vse po tleh: papirji, registratorji, knjige. Računalnik in telefon ne delata. Mobitel zvoni, kli- čejo člani, prijatelji, partnerji, sorodniki. Mehanično si zapisujem, kdo je klical. Ko pišem ta prispevek premišljujem, da je vendarle dobro, da se spomnim, kdo je klical in kdo ni. Rojakom in članom slovenskih društev 27. marca pošljem pismo. Zagreb se postavlja na noge Škodo v Slovenskem domu počasi odpravljamo. Stvari niso tako preproste, kot je bilo videti na prvi pogled, stavba je dobila oranžno nalepko. Ne vem, ali smo v 90 letih delovanja društva že bili bolj ogro- ženi. Poskušam najti odgovor, kako na- prej, kako znova zagnati dejavnosti, kaj organizirati, kaj narediti najprej. Na vsa vprašanja imam en sam odgo- vor: ne vem. Prepričan pa sem, da bomo tudi to krizo premagali. Zagotovo bo prišel čas, ko se bomo spet družili, pogo- varjali in objemali z ljudmi, ki jih imamo radi in s katerimi želimo živeti. Vse, kar se nam je zgodilo, je bilo nepredvidljivo in nas je razbilo na koščke. Zlomilo nas je, vendar nam je na tako strašen način tudi pokazalo, koliko smo močni, da te črepinje poberemo, zalepimo in gremo naprej. Zapomnili si bomo, kako krhki smo, kako malo je potrebno, da izgi- nemo. Vem, da se bomo tega spomnili vsakokrat, ko bomo razmišljali, kaj je v življenju pomembno. Darko Šonc, predsednik Kulturno-prosvetnega društva Slovenski dom Zagreb Planika UTRINKI 22 KORONA VIRUS 2020. U SPLITU P očelo je u dalek oj K ini u de v et milijunsk om g radu W uhanu . A g r esivan, malo po znati virus pr o- šir io se svijet om i za nek e ljude bio je fatalan. P isalo je da izaziva bolest sličnu g r ipi, ali mnogo opasniju . P r e- v entivne mjer e zaštit e započele su se pr o v oditi i u H r vatsk oj . No va pra vila ponašanja i način živ ota: iz olacija, sa- moiz olacija, r izične sk upine … Ljudi su počeli naba vljati zaštitna sr edst va i zalihe hrane . Strah. Uobičajeni r itam i živ otne na vik e drastično su se pr o- mijenile . Nek i ljudi, nažalost ostali su bez posla. Grad je odjednom utihnuo i opustio . Nema društ v enih događa- nja, izlazak a, k azališnih pr edsta va… O g raničeno je k r etanje , ok upljanje i druž enje . R iva je pusta. Zapadna oba- la, M ar mont o va i druga mjesta u g ra- du tak ođer . I nt er net om k ruž e snimk e opustjelog Splita i drug ih g rado va u svijetu . Nespojiv o je t o sa Split om i splitsk im mentalit et om: „Č a je pusta L ondra, k ontra Splita g rada“! Neuo- bičajena tišina vlada i u splitsk om V e- lom V ar ošu , posebice u njego v oj žili k uca vici - K r iž e v oj ulici. N igdje nik oga ne čuješ . P učk a f ešta sv . K r iža 2. i 3. svibnja odgođena. Oslušk ujem tišinu . Na splitsk oj R ivi st oji natpis #oST a- ni doma, noću osvijetljen. Disk utira se da li će t o biti izaz o v da se na t om mjestu ljudi f ot og rafiraju i ok upljaju u nedo z v oljenom br oju . P r eporuk e St o ž era zbunjuju: ostani doma ili k or i- sno je bora viti na zrak u i suncu!? P azi na razmak među ljudima - „socijalna distanca“ od najmanje 2 m. M ask e , nositi - da ili ne , da li štit e do v oljno? Nestašica! P r eporuk a: pranje ruk u sapunom u t oploj v odi je najbolja zaštita. Spadam u r izičnu sk upinu . Na sr eću imam obit elj k oja usk ače po potr ebi. Ne izlazim, osim po vr eme- no u samoposlugu . A onda u obila- zak obližnjeg maslinik a na M arjanu . P r omatram Split, mor e i Brač - do k ojeg nažalost ne mogu doći. T ak o je blizu , a tak o dalek o . Na Braču su ostale neor ezane masline , a sada je k asno jer su v eć u c vatu . Gledam tra- jekt e k oji plo v e pr ema r educiranom plo vidbenom r edu . Čini se k ao da je sv e uobičajeno , a u trajektima prazni saloni. P utnik a je malo , samo oni sa pr opusnicom. Z o v em susjede na iz o- liranom ot ok u . Najradije i najviše vr emena pr o- v odim na sv ojoj t erasi. T amo bora- vim na čist om zrak u i suncu . Sadim i pr esađujem biljk e . Na sr eću , imala sam v eću k oličinu z emlje za planira- ne pr oljetne rado v e . N isam do sada k upila no v e biljk e . T ek neda vno , pr e- k o FB stranice „ V ir tualni P azar Split “ , naba vila sam star insk e pelar gonije ( đirane). P oseban ugođaj pruža mi pogled sa t erase na ok olne k r o v o v e , nebo i z v onik sv . K r iža. Cr k va je za- t v or ena. P onek ad sv ećenik sam odr ži obr ede , a moguće ih je pratiti pr ek o FB stranice Ž upe . K ad za vršim rado v e , sjednem, gledam z v onik i oslušk ujem divlje lasta vice ( čiope) k oje pr edv ečer neumor no let e . Lijepa su pr edv e- čerja k ada se miješaju boje pr ir odne svjetlosti, led rasvjet e z v onik a i boja neba. P onek ad u daljini pr olet e ga- lebo vi. J edan galeb sletio je na k r o v cr k v e . Ptice let e slobodno bez ik ak vih og raničenja. Slušam vijesti, gledam k azališne pr edsta v e i filmo v e na T V , pr ebir em po društ v enim mr ežama, izmjenju- jem poruk e . Zah valjujući moder noj t ehnolog iji k omunik acije sv e više t o- nemo u vir tualni svijet događaja. T o me pomalo umara. Split i Splitsk o Dalmatinsk a županija dugo su odolije vali opasnom virusu . A onda se dogodilo ono št o se naj- manje ž eljelo , virus je ušao u D omo v e umir o vljenik a. T ešk a i vr lo opasna si- tuacija u svak om pogledu . Nažalost umr lo je dosta štićenik a. P r etužno . Z o v em pr ijat eljice iz Šmarja pr i J elšah, k oje je nažalost dobilo nadi- mak „slo v ensk i W uhan“ . U D omu za star ije , u k ojem živi ok o 200 stanara, v elik je br oj zaraž enih i čak 37 umr lih. Zadivljujuće je k ak o u o v oj t ešk oj situ- aciji vlada v elik o suosjećanje , pomoć i podršk a uz slogan - Šmarje je st opilo sk upaj! #mismosmarje (https://w w w . facebook .com/dusmarje .si). Prof. dr. sc. Marijana Peruzović roj. Gradt Uvodića širina 2020. Sv. Križ Planika UTRINKI 23 U t oj t ešk oj situaciji pr ijat eljica, k oja je tak ođer u r izičnoj sk upini, šalje mi optimističnu f ot og rafiju „C v et oče Šmarje“ - sa pr oc vjetalim đur đica- ma u njenom vr tu , pogledom na K alvar iju i cr k vu sv . R ok a na vr hu br i- jega (K alvar ija je uvršt ena u 7 čudes Slo v enije!). V r ijeme je Usk rsa. Br inem za pok ojne i g r ob moje star e mame u Šmarju . P itam se da li uopće z vati mjesno pog r ebno poduz eće u vr ije- me pandemije k ada samo or ganizira- ju spr o v ode? C vjećar na je zat v or ena, tak o piše na njiho v oj FB stranici, ali oni ipak u tišini vr ijedno rade . H vala im, ur edili su g r ob . M oja r odica iz C elja i njezini su do- br o . Dane pr o v odi u pr ir odi, planinar i i vr lo je zado v oljna sv ojom k ondici- jom. FB pr ijat elj iz Jur k loštra i njego vi su tak ođer dobr o , z dra v o i disciplini- rano . P oh valio se da su pošt om na k ućnu adr esu dobili zaštitne mask e . A onda hladnog jutra 22. 03. 2020. snažan potr es u Zag r ebu . K or ona i potr es . P r estrašno . Z o v eš najbliž e , susjede , pr ijat elje iz šk olsk ih k lupa. Simbol g rada zag r ebačk a K at edrala ostala je bez dijela z v onik a. Grad je ranjen, posebno star i dio , k ao i ok olna mjesta bliža epicentru potr esa. Ljudi su šok irani, ranjeni. I pak , t og jutra dok je tlo još podr hta valo , r ođeno je dv oje djece . Nažalost, od posljedica raz or nog potr esa pr eminula je mlada dje v ojk a. T uga. Besk rajna. Nesr etnim slučajem pog inuo je čo vjek pr ili- k om otk lanjanja posljedica potr esa. Suosjećam sa mojim r odnim g radom. Stradalo je g r oblje M ir ogoj . Strašan je osjećaj neiz vjesnosti k ad ne znaš u k ak v om stanju je posljednje počivali- št e t v ojih najmilijih. Nak on dva tjed- na dobivam inf or maciju da je g r ob neošt ećen. V r ijeme polak o pr olazi. P r ih vatili smo o vaj način og raničenih sloboda i življenja. M orali smo . O visno o epi- demiološk oj situaciji mjer e St o ž era post epeno popuštaju . Lakše se diše! U susjedst vu se čuju glaso vi. Ljudi su živnuli, čak su se i djeca poja vila ok o cr k v e sv . K r iža. O t varaju se nek e do sada zat v or ene tr go vine i uslužne djelatnosti (fr iz er i!), centr i. HNK Split, pr vi u H r vatsk oj , odr žao je besplatno tr i pr edsta v e pod posebnim mjerama sigur nosti za z dra vlje . Živ ot se polak o i opr ezno vraća. Na M arjanu su opaž ene dvije no v e vrst e ptica k oje do sada nisu zabilje- ž ene . Na mojoj t erasi, nak on dugog vr emena, doletjeli su i zac vr k utali vrapci. P r ir oda se opora vila. I ljudi će polak o , nadajmo se uz št o manje ne- ž eljenih posljedica… Šmarje pri Jelšah (foto Občina Šmarje pri Jelšah) „Cvetoče Šmarje“ (foto Vida Dečman) AVANTURA ŽIVLJENJA: SLOVENKA S SPLITSKIM NASLOVOM PRETEKLA 4 PLANINE IN 140 KM DALMATINSKEGA KRŠJA V 39 URAH E va Tušar Suhadolc, 35-letna Slovenka, je v avanturi življenja v 39 urah pretekla 140 km najbolj brutalnega kršja štirih dalmatinskih planin, z 9000 metri vzpona. Ker za- radi korone ni mogla potovati, je iz- hod in olajšanje poiskala v izzivu na surovih, tehnično najzahtevnejših planinah na Hrvaškem, ki jih je po- znala v delih in se povsem zavedala, kaj jo čaka. E va je pr ed šestimi leti pr išla v Split in v or k estru HNK sedaj ig ra oboo , k i jo je začela ig rati z 12 leti. Ob pr osla vi 25. obletnice delo vanja SKD T r igla v Split se je sk upaj s pihalnim or k estr om En hr ibček , v sesta vi mladih slo v ensk ih glasbenik o v , člano v or k estra splitsk e- ga HNK , pr edsta vila visok im gost om in Slo v encem v Splitu . Umetnišk o čr t o je E va po vz ela od očeta in tudi od mame . M ama Emi Vega je lik o vna umetnica, ar hit ektk a ur banistk a, pr e vajalk a, piše k njige in v našem društ vu smo se lani imeli pr ilo žnost sr ečati z njo in pr edsta viti njeno zbir k o V odnarji, opr emljeno z njenimi ilustracijami. O dk ar se je nje- na hči pr eselila v Split, se je tudi ona zaljubila v Dalmacijo in se pr eselila v K ašt el L ukšić . E va se s špor t om ba vi od malih nog: z g imnastik o , atletik o , odboj- k o , namiznim t enisom, t ek om. S edaj je pasionirana planinsk a t ek ačica, Planika UTRINKI 24 ž e v ečk rat pr oglašena za najhitr ejšo ž eno Dalmatinsk e trail lige . Zanimiv o je tudi, da je na nek ih st ezah pot olk la celo mošk e r ek or de . Osebno romanje Na pot je odšla ob 3h zjutraj z Labištice , pr v e od sk upno 20 k ontr ol- nih t očk , k i se sicer pr ehodijo v k a- kšnih 60 urah. P r ešla je pr ek o Opora, M alačk e , celotnega K o zjak a, K lišk e tr nja v e , po celem M osorju , Omišk i Dinar i in Biok o vu , kjer se je vzpela na vr h sv . Jur e in pot em spustila na mak arsk o r iv o . V se t o v 39 urah in 13 minutah. „Osebno sem imela na poti v elik o k r iznih tr enutk o v . Najt ežje se je bilo spustiti z M osorja do špilje V ranjače in se pot em vr niti nazaj . T a spust me je uničil , pot je bila pr ecej zarastla, g r iz el me je mr čes , sr eče vala sem posk ok e in se jim na sr ečo uspešno iz og ibala, mar k acije sem k omaj videla. P o noči v k ratk ih r ok a vih na Omišk i Dinar i sta me dočak ala dež in burja na Biok o vu , t er z elo spolz ek t er en. No , vse t o sk upaj k ot da me je pr ebudilo! V t ej agoniji sem do živ ela nek o pr ečišče- nje , vse t eža v e sem spr ejemala in se odločno spopr ijemala z izzivi. S edaj v em, da sam zar es do živ ela notranji mir , po pr ehojeni poti me pra v niče- sar ni bolelo . M enda so t o geni go- r enjsk ih planin. “ Vera Hrga Prevzeto po zapisu v Slobodni Dalmaciji, 7. junija 2020 novinarke MERIEN ILIĆ VODNJAKI RAJčICA V odnjak i R ajčica ( or ig . Bunar i R aj- čica), pr ek rasen nara v en f eno- men na H r vašk em, k i je od obmorsk e- ga mesta Splita oddaljen le 45 minut v o žnje , očem ja vnosti niso tak o znani, pr edvsem zaradi sv oje nedost opno- sti k ot tudi mističnosti in dejst va, da še niso do v olj razisk ani. Neda vno je občina K lis s sr edst vi E vr opsk e Unije r ek onstruirala trakt orsk o cest o , k i vas bo popeljala do t ega k oščk a raja. L egenda pra vi, da so v odnjak i ob- stajali ž e pr ed pr ihodom R imljano v in da nik oli niso usahnili. V odnjak i R ajčica so odig rali v elik o vlogo v ži- vljenju pr ebivalce v t ega k raja. I z njih so napajali živino , v odo nosili v gos- podinjst va, pra vijo pa tudi, da so št e- vilni otr oci v njih tudi pr vič zapla vali. K onk r etnih dok ument o v o zgodo vini nastank a še v edno ni, saj podr oč- je ni do v olj razisk ano . K ak or k oli ž e , podr očje , kjer se nahaja 10 čudo vitih v odnjak o v , obdanih s k amni, vas bo s sv ojo lepot o zagot o v o očaralo . Ok oli v odnjak o v se razt ezajo manjše jase , k i so pr imer ne za ig r o z otr ok i, pik nik e , poleža vanje in uživanje v čisti nara vi. Če vas bo pot zanesla v ta del Dalmacije, obiščite ta neupravičeno zapostavljen biser Dalmatinskega zaledja. Dunja Krajnc, 18. maja, 2020 Sramežljiva markacija Eva Tušar Suhadolc: ‚Zavedala sem se, da me čakajo težki koraki, priznam, bilo je naporno tako fizično kot tudi psihično, brez spanja... ‘ Ante Čizmić/HANZA MEDIA Planika UTRINKI 25 PTUJ, NAJSTAREJŠE SLOVENSKO MESTO P tuj je najstar ejše slo v ensk o me- st o , k i je bilo v času R imsk ega imper ija sr edišče Spodnje P anonije . R imsk a P oet o viona pa je bila v erjetno celo dvak rat v ečja k ot danes . Statistična zanimiv ost izpr ed sk oraj MDC C C let go v or i o t em, da je Ptuj , tak rat ž e P oet o vio , postal najpo- membnejše in najv ečje r imsk o mest o na današnjem Slo v ensk em o z emlju . M est o je t edaj imelo 10.000 pr ebi- valce v , z ok olico pa 30.000 in je bilo celo v ečje od L ondona (L ondinium) s 15.000 in Dunaja ( V indobona) s 15- 20.000 pr ebivalci. Sr ednje v ešk i Ptuj po z dra vlja popo- tnik a ž e od daleč , saj se je mogočna utr dba z mnog imi sta vbami zlek nila vr h g rajsk ega g r iča, v njeno var no za- v etje pa so se stisnile mestne hiše . T e so v sr ednje v ešk em delu mesta idilič- no vpet e med o zk e r omantične ulice in tr ge . M ed najbolj zanimiv e ptujsk e tr ge star ega mestnega jedra zago- t o v o sodi Slo v ensk i tr g , k i se je sk o zi zgodo vino mesta oblik o val na nek o- lik o pr ivz dig njenem pr ost oru . D ok azi o g radbeni deja vnosti na tr gu segajo v antik o , do 12. st oletja pa je tr g pr ed- sta vljal zahodni zak ljuček mesta. Š ele po t em se je naselbina začela šir iti na nižji ra vninsk i vzhodni del , k i ga je na- pla vila r ek a Dra va. Danes pr e vladuje r omantičen videz, k i so ga tr gu nade- li italijansk i g radbenik i v 16. st oletju , sv oj pečat pa so tr gu dodale še po- znejše bar očne do zida v e . V se ome- njeno je razlog , da na njem s sv ojo razg ibano figur o k raljuje k ar nek aj znamenit osti k ultur ne dediščine me- sta. P oleg ž e omenjenih mičnih me- ščansk ih hiš na tr ik otnem, s k amnom tlak o vanem tr gu , pr it eg nejo obisk o- valče v o po z or nost pr edvsem zgodo- vinsk e sta vbe in spomenik i. Ena od zanimiv osti Ptuja je zgodba o ur i na mestnem st olpu , k i je posta- vljena le na tr eh straneh. K er tak ratni lastnik i g radu niso ž eleli pr ispe vati denarja za pr eno v o mestnega st olpa, k o je mestna oblast zbirala sr edst va, so jih ti k azno vali tak o , da jim na nji- ho v o g rajsk o stran niso v g radili ur e . M estni st olp je postal posebej zna- menit leta 1830, k o je tak rat ptujsk i zgodo vinar in k urat Simon P o v oden (1753 – 1841) v njego v o vzno žje vzi- dal r imsk e spomenik e , k i jih je našel na območju antične P oet o vione . S t em je mestni st olp postal pr vi muz ej na pr ost em (lapidar ij) na Slo v ensk em in nosi njego v o ime (P o v odno v muz ej). H muz eju na pr ost em sodi tudi pet metr o v visok i Or f eje v spomenik , k i je mestna znamenit ost. I z delan je bil iz pohorsk ega mar morja v 2. st oletju , k ot nag r obnik . V sr ednjem v ek u je služil k ot sramotilni k amen. /vh/ Foto: Robert Jarh OD SLINEGA PRANJA ROK SE JE POJAVIL TEKST IZ LETA 1989 / PLONK CEDLC - ŠALABAHTER / Planika UTRINKI 26 KAD BIH MOGLA ODGOVORIT NA PITANJE GDJE JE MOJE DOMA K ad bih mogla odgo v or it na pi- tanje gdje je moje doma, s ob- zir om k olik o sam put o vala i sv oju glazbu i stih nosila sobom, odgo v or je t ežak . Sr ce odgo vara Dubr o vnik . Da, taj moj najljepši Dubr o vnik! Ali onda misli, sjećanja, niz uspomena i titraja sr ca št o mene , št o publik e , št o pr ijat elja naniž e odmah još mnošt v o k utak a v ećih ili onih manjih do onih g igantsk ih gdje god da sam se našla. Ali zasigur no , bez sumnnje i ok lje va- nja moje sr ce je tu i tu gdje je mor e , gdje je k amen gdje je naše suz vučje jezik a, sr dačnosti i uz daha. Pjesme i tišine . Ali opet, nak on sk or o 7 godina živ ota u Ljubljani t ešk o je r eći da i Ljubljana nije moj dom, da i itali- ja gdje sam studirala T alijansk i jezik nije još jedan t olik o omiljen mi dom. P a Ar gentina, pa Brazil , pa, pa, pa... no , čest o r ečem da je moje najdraž e doma ipak ono mjest o na k ugli našoj , na o v om našem Globusu umor nome , gdje se moje sr ce nezabora vno osje- tilo bar na tr en! I t o je Split. T o je je- dno sublimno , neopisiv o lijepo pr ija- t eljst v o . T o je V era H r ga. P r ijat eljica od pr v e sek unde našeg susr eta. P a k ak o? M nog i će se zapitati? P a uk ratk o: r ije- či ne nalazim. P r ijat elj je onaj k oji t e po znaje k ak a v st var no jesi, sh vaća št o si pr ošao , pr ih vaća št o si postao i još uvijek ti dopušta da rast eš . R ijetk o susr etnemo , a sr etni smo ak o nam se t o dogodi, osobe za k oje mo ž emo r eći da ne post oji r iječ za star e pr ija- t elje k oji su se t ek sr eli. T ak a v je bio moj susr et u Dubr o vnik u s V er om. I z t e divne po v ezanosti s dež elom, gdje sam učila i puno naučila, gdje sam bila nag rađena najv ećim odli- k o vanjem ak ademije P r ešer eno v om nag radom, gdje su me na Ak ademijo za glasbo pr imili bez sr ednje šk ole s dobr o oba vljenim pr ijemnim ispit om na oddelk u za inštrument e z tipk ami, gdje su me upo znali i pr epo znali t e iz pr ijat eljst va s V er om, spir itusom mo- v ens mnogome i lijepome u Splitu , odr žala sam r ecital uz bok pr vak a glumca Ant e Č eda M ar tinića k oji ću zauvijek pamtit u F o y eru Nar odnog k azališta u Splitu . Neda vno sam opet bila svjedok om k rasnim sadr žajima št o Kultur no društ v o T r igla v neumor- no godinama st vara, niž e a i dalje se osjećam članom društ va i pratim ga iz st ope u st opu . K ak o bih mora- la zabilježiti o vaj neobičan tr enutak u vr emenu , u nek im „Dne vnicima iz iz olacije ” jedna stranica ipak mi ne bi bila do v oljna ni za par tr enutak a. P r o v odila sam vr ijeme u stručnom žir iju M eđunar odnog glazbenog na- tjecanja u L vivu u Uk rajini t e pr vi put upisala u po vijest t og v elik og pr o- jekta i ime H r vatsk e . T aj me og r omni oceansk i val talentirane djece , među k ojima i oni najmanji od 5 godina potak nuo na razmišljanje i zak ljučak Ivana Marija Vidović Draga Nataša, Spomin nate ostal bo v srcih in tam večno bo živel! Zapustila si globoko sled si v našem društvu! Osvajala si planine. Skupaj s svojim Srečkom si kuhala najboljše kave v prelepih prostorih društva v palači Cindro. T voje pridne roke so spretno objemale kleklje in skupaj z drugimi klekljaricami ustvarjala čipke. T voj lepi glas je bogatil pesem v našem zboru. T voja ljubezen do Slovenije in želja za znanjem in učenjem te je pripeljala v šolske klopi k pridnemu učenju slovenščine. T voj topli, prisrčni obraz in prijazni nasmeh nas je osvajal, tvoje odprto in široko srce nas je plemenitilo in tesno povezovalo. T voje rožice, tvoja cvetoča kraljica, bodo prelep in večen spomin nate. Počivaj u miru! Planika UTRINKI 27 ZA VEdNO sO NAs ZApUsTILI MILK A ŠEMO VIĆ / r ođ . LJUBOJE VIĆ 1933. - 2020. PE T AR PELICARIĆ 1934. - 2020. NA T AŠA NO V AK 1949. -2020. Naj počivajo v miru . Družinam isk r eno so žalje . da su t ešk a vr emena uvijek iznjedr ila puno dobr oga, a t o će se t ek još vid- jeti. No št o najviše pok azuje o vak a v tr enutak jest k olik o nam je umjetnost i k ultura potr ebna, a sada mo ž da i više nego ik ad . St varati umjetnost. Ali i osluhnuti umjetnost. J er , slušati jest najvažnije . Slušati i u tišini. Slušati i čitati. Ne k njige . K njige su dobr e sk or o sv e . Slušati ljude ok o sebe . I ži- v ot. P uls ...i znak o v e k oje ljudi ok o nas nose u sebi. Svatk o se mo ž e simpatizirati s pa- tnjama bližnjega, ali potr ebna je posebna odlik a da se simpatizira s uspjehom bližnjega. Na t ome od sr ca h vala dugogodišnjoj pr ijat eljici V er i i još na mnoga leta... J er nitk o od nas nek ne zabora vi da nik ad nismo dalek o jedni od drug ih ma k ak v o god ne vr ijeme bilo . N ik ad t olik o da se opet ne bi pr onašli. Dubrovnik, 8/6/2020. TAKOLE JE, ČE SE POROČIŠ Z MOJCO Kdo se skriva pod masko? Takole pa, ČE vZAMEŠ FATIMO Kje za vraga so moji študenti? Bob, pred mikrovalko sediš! ČE BI BILO MLAJŠE SLAJŠE, BI VOLK NAJPREJ POJEDEL RDEČO KAPICO