PREDSTAVUAMO VAM NAŠ KRAJ:
RETJE
Suha roba se komajda še splača
»Svet okrog Laič ni romantično lep, je pa po svoje jako zanimiv. Tu ni visokih gora in malo je tekoče vode. Tu ni ravnega polja, vse je bregovi-to, le malokje oko uzre bistri studenec. Za poljem se razprostirajo gozdovi, bukovje in temna smreka...«
Tako je svet okrog Velikih Lašč opisoval retenj-ski bard Fran Levstik, rojstni vasi, Retjam, pa namenil še nepozabno pesem »Naša vas«, v kateri je opeval domači holm s komajda tremi kajžami, orehi, jablanami, slivami, žuborečim potokom, ulnjaki in s sanjsko cerkvico sv. Roka nekje v ozadju.
Danes je na holmu (Dolnjih Retjah) nekaj več hiš, skupaj z Gornjimi Retjami onstran ceste v bregu, jih vas šteje 19. Vasici deli na pol avto-mobilska cesta, ki pelje naprej proti Ribnici in Kočevju, medtem ko so nekoč tovorniki tovorili svojo robo še po stari cesti, ki se je vila prav mimo Levstikove rojstne hiše. Retjanom je nova cesta okno v svet, se pa jezijo nad gostim prometom in hitrirai avtomobili, ki ogrožajo prečkanje ceste (posebej na križišču med Dol. in Gor. Retiami).
»Ob cesti bi nujno potrebovali ogledalo. Ze več let se trudimo, da bi ga dobili, a brez uspeha,« pravi o problemu krajan Stane Indihar, ki je hkrati tudi delegat v skupščini KS Velike Lašče. Zaman v Retjah čakajo tudi na zabojnike za od-padke, pa čeprav so zanie že večkrat zaprosili na KS.
V Gornjih Retjah se pripravljajo, da bi asfalti-rali kak kilometer in pol dolgo krajevno cesto, ki vodi v vas. Kolikor bo denar, bo asfalt že letos, seveda ob primernem deležu krajanov
Priči iz davnine
V Dolnjih Retjah še stoji stari Ilijev kozolec, ki je menda še prav tak, kot je bil v času Levstikove mladosti. Kozolec je zgrajen iz tesanega lesa, brez enega samega žeblja. Pokrit je še s slamo. Sredi vasice, tik pred Levstikovo rojstno hišo, pa Se sameva mogočna vaška lipa, iz katere so po baj-kah prihajali na svet otroci. Tudi Levstik naj bi prišel na svet iz te lipe. V košato retenjsko lipo, ki jo komajda objame šest mož, je dvakrat udarila strela, zato je že precej dotrajana. Nekoč je imela lipa pri tleh globoko luknjo, kamor so va&ani metali črepinje. V zadnjih letih je odprtino stisni-lo, tako da je praktično ni vei moi opaziti.
Zvestoba suhi robi
Krajani Retij se še dobro spominjajo časov, ko je bilo moč s suho robo zaslužiti kar lepe denarce. Ljudje so si z zaslužkom zgradili hiše. od suhe robe se je dalo živeti. Danes je za večino Retjanov to le dopolnilna dejavnost, saj si večina služi kruh v Ljubljani ali v Ribnici. Vendar pa v obeh vaseh ne izdelujejo isto: V Dolnjih Retjah so zvesti sodčkom, v Gornjih pa izdelujejo palate iz žlice. Večina suhe robe prodajo kmetijski zadrugi Veli-ke Lašče. Za vse manjše denarce kajpada. Stane Indihar pravi o tem:
»Zdaj se s suho robo bolj slabo zasluži. Povečal se je davek, tudi Hrvati ne odkupujejo več, nas-ploh roba ne gre več tako kot včasih. Ždaj zasluži-
mo le še toliko, da je za material in za polož-nice...«
BRANKO VRHOVEC
Retenjska panorama: stari skednji in kozoki še pričajo o Levstikorih iasib