Požar v rimskem predmestju (Borgo). (Slika Rafaelova v Vatikanu.
Jan  Kollar.
(Spisal A. Fekonja.)
Iver je letos uprav sto let, kar se je rodil (29. julija leta 1793.) na starodavni Tatri «prorok uzajemnosti slovanske«, ter se v vseh pravih Slovanih tako ali enako proslavlja dični spomin Kollarjev, zato mislim, da bode tudi vsakemu pravemu Slovencu ugodno, ako se i v tem listu nekoliko izprego-vori ob istem za vse Slovanstvo pre-znamenitem pisatelju. *)
*               *
*
Jan Kollar, rodom Slovak iz Tur-
čanske  stolice  v severni  Ogerski,   sin
mestnega sodnika in beležnika, učil se
je v Kremnici in Banjski Bistrici, zatem
v Požunu na evang. liceju, naposled pa
J) «Slov. Bfiela*, 1851, zv. 2.; Slovanstvo ^Matica Slov.») L, 96 si.; Šrepel: «Slike iz svjetske književnosti*, L, 1891., 117 si.; Mickiewicz: «Vor-lesungen tiber slaw. Literatur*, III., 38 si.
,DOM IN SVET'! 1893, šter. 8.                                                                                                              22
v Jeni na vseučilišču bogoslovja (prote-stantovskega) leta 1816 —19.
Ze dijaku gimnazijcu se je bila uko-reninila v srcu ljubezen do naroda in jezika materinskega. Že tedaj je Kollar nabiral slovaške narodne pesmi, katere je tudi pozneje dal na svetlo: «Narodnie zpievankv čili pisne svetske Slovaku v Uhrach», v Pesti, I, 1823; II., 1827 in zopet jako pomnožene v Budimu, I., 1834; II., 1835.
A prav navdušil se je Kollar za Slovanstvo v nemški Jeni. Potujoč po Saksonski je nahajal mladi Slovak po-vsodi ostankov življa staroslovanskega. Imena krajev in vasij, rek in gor so mu pričala, da je v teh krajinah nekdaj prebival slovanski narod, kateri pak se je moral ponemčiti. K temu se je seznanil Kollar s hčerjo evang. predikanta