r I 1, t Murska Sobota še brez mandatarja str. 3 IVV Ljutomerska smetišča »Indijanec ima rad mehak z.vok vetra, ko se ta igra z močvirsko gladino, in vonj pomladne sape, osvežene brez vseh potrebnih soglasij str. 8 J popoldanskim dežjem in borovjem.« Takole je leta }854 govoril poglavar Seattle iz indijanskega plemena Skvomiš. Kaj ima rad Slovenec? Ima toliko rad svojo zemljo, svoje pokrajine, da jih ho znal zaščititi pred samim seboj? Ali si bo slednjič postavil zakon za ravnanje z okoljem? Ali bo zakon v resnici tak, da se bo zadovoljevanje potreb sedanje generacije moralo ozirati na »enake možnosti zadovoljeva- ! n ja potreb prihodnjih«? Tako je med namene zakona zapisa! I njegov predlagatelj. VESTNIK j Bo govorica predlagatelja dovolj globokosežna, da bo ; prepričala zakonodajalce, in črka zakona dovolj čvrsta, da bo ob neprimernih dejanj odvračala tiste, ki pri zadovoljeva i __a_L ____f;____> njii potreb mislijo zgolj nase? Murska Sobota, 13. maja 1993 • Leto XLV • ŠL19 • Cena 80 SIT Mmistrsrvo za okolje kot predlagatelj Zakona o varstvu okolja, ki naj bi ga sprejeli na naslednjem zasedanju republiškega parlamenta, je zapisal, da se z zakonom ureja varstvo Življenjskega in z njim neločljivo povezanega naravnega okolja in da se z njim usmerjajo procesi ter posegi v prostor in da so temeljni cilji varstva okolja: »1. trajno ohranjarije vitalnosti narave, biološke raznovrstnosti in avtohtonosti biotskih vrst, njihovih habitatov ter ekološkega ravnotežja, 2. ohranjanje raznovrstnosti in kakovosti naravnih dobrin, tuiravnega genskega sklada ter ohranjanje rodovitnosti zemljišč. J. ohranjanje in obnavljanje pestrosti ter kulturne in i estetske vrednosti krajine in naravnih vrednot, 4. zmanjšanje porabe naravnih virov, snovi in energije.« Kaj če bi moral predlagatelj zakona namene zakona pred-staviti rudi z besedami poglavarja Seattla, ki je govoril, ko so mu belci predlagali, naj jim proda zemljo: »Vsaka ped te zemlje je našemu ljudstvu sveta. Vsaka lesketajoča se borova bi hrošček je kakor majhen košček vesolja, 7^Vv4rhiM\a 7H/tiAnich rta 7amlii u z^jdovK« zivlienp ^Jzorje in si 11 •« vzkipevajo na tam daieč in i® povesil pogled- S *51k j*’* onkraj tvojašia dosega. Poteiu P venčnih naVarjeticah! Parijo se da bi pekel. I ^^aka po smrti. Vice. stvar', z ne- Toda, to so večne stvaril Neskončne stvar, to so po smrti. Vice, pekel nebesa, vice pekel, 3 I 1 l! L. II. * Lfiljtf * Bki^' E3 skončnim trajanjem, ki segajo v globino in onkraj tvojega dosega. Če bi tega nenehno, takorekoč prikrito, ne vedeli, bi se s tem drobnim cvetjem pod širnim nebom ne šli te igre - tega spraševanja o svoji prihodnosti, ki je zapisana v zvezdah ... Kar je veliko, se nam zazdi majhno in kar je majhno, se izkaže za veliko. - Ljubezen na marjetici, velika kot celo vesolje! tekst: ŠSM foto: ANDREJA PIRHER ^^^^potivodiiov PSAumas/ra L brisač, halj in kravat } J cmmžje 00 2S^ BRISAČE NA kg PO UGODNI CENI od 13.do31. maja’93 v prodajalnah: blagovnica, SALON MODE, , L. NOVOST, TEKSTIL M. SOBOTA fiMin BLAGOVNICA BELTINCI, IZBIRA G. RADGONA, MORAVCI TER V VSEH POSLOVALNICAH S TEKSTILOM NA PODEŽELJU ..•ftiir.T VELETRGOVINA Kakšen zakon in kateri bog? iglica, vsako zrnce peska na rečnem bregu, vsaka meglica sredi temnega gozda, vsaka majhna žuželka je sveta v mislih in življenju mojega ljudstva. Sokovi v drevesih so prežeti s spomini na rdečega človeka. - Ko mrtvi bledoličniki odidejo na sprehod med zvezde, pozabijo na zemljo, ki jim je dala iiv/jenje. Nasi mrtvi nikdar ne pozabijo pretepe 1 y tč/lrti i/f mtifr (tnrt I i zemlje, kapi zemlja je mati rdečega človeka. Del zemlje smo in ona je del nas. Dišeče trave so nam sastre; jelen, žrebec, veliki orel - so naši bratje. Skalnati vršaci, sončni pašniki, toplo ponijevo telo in človek - vsi sodijo v isto družino.« Bodo listi naši poslanci v republiškem parlamentu, ki se j na svojem tuzemskem sprehodu med zvezde izgubljajo in i mislijo zgolj na interese tistih, ki pri zadovoljevanju potreb I računajo izključno na zdajšnjo generacijo, izključno nase, 1 na svojo politično in gospodarsko priložnost, našli pol do : resnice bivanja? ii dim bo potrebno kdaj reči, kot je rekel poglavar Sagoje- II vata iz plemena Seneka, ko je odgovarjal na vnovične I obljube belcev, »Dobro srno pretehtali vsa vaša prizadeva-J nja, a po našem mnenju se vaš uspeh ne sklada z na.šimt ! pričakovanji. In namesto blagodejnega vpliva, ki sle nam ga [ tako dolgo obljubljali, nam je prineslo nadloge in nesrečo,« i Ker v teh ugotovitvah ni razlogov za zmagoslavje, ker p prizadevanju za ohranjanje okolja politične zmage za j nazaj ne štejejo, upajmo, da nam ne bo treba tega nikoli reči. I Skupni usodi ni mogoče uiti. »Tudi beli Človek... ne bo ušel skupni usodi,« je svaril Seattle. »Le onečejajte si posteljo in neke noči se boste zadušiti v lastnih iztrebkih. Ko boste izginjali, boste plameneli v og- «yu boga, ki vas je privedel sem in vam po nerazložljivi nakani dal oblast nad to zemljo in rdečim Človekom. Taka I usoda nam ie videti bedna « tSenttlei .Snreiemanie Zakona j usoda nam je videti bedna.« (Seattle) Sprejemanje Zakona i o varstvu okolja oo Kmalu pokazalo, kateri bog in po kakšni ! nakani je dal oblast katerim od ljudi, ki nas zastopajo v parlamentu in nam postavljajo zakone. ŠTEFAN SMEJ Maturante vozijo na pijančevanje v Španijo str. 6 M.‘y nizko pokojnino in da so zdravila iz dneva v dan In kraljičin obisk naj bi prišel prav tudi nekaterim činskim poslancem, ki naj bi se od nje naučili dostojanstvenega obnašanja. h Resnici na ljubo pa je treba povedati, da obisk verjetno ni prišel prav sindikatom in sindikalnim pripravljajo valitve v samoupravne organe za Zakaj gre? Z denarjem socialnega zavarovanja nji zakonodaji razpolaga vlada. Vsak madžarski J 1 I t V življenjsko zavarovanje v Evropski skupnosti Po mnenju nekaterih je življenjsko zavarovanje naložba, ki se bo dolgoročno - odvisno od dolžine trajanja - na vsak način obrestovala, ali v obliki mesečnega dodatka k redni pokojnini ali pa v obliki enkratnega izplačila celotnega denarnega zneska vključno z obrestmi. V obeh primerih seveda šele po preteku obveznosti plačevanja zavarovalnih premij. Celotni donos življenjskega zavarovanja ob dvigu enkratnega zneska je sicer nekoliko manjši, kot če bi zavarovanec zneske mesečnih premij vsa ta leta vlagal v banko. Toda koliko je dandanes ljudi, ki varčujejo namensko, ker so se tako sami odločili (brez pogodbe torej)?! Polica nas obvezuje, da na svoj račun vplačujemo denar, ki ga drugače ne bi. Pri sklepanju življenjskega zavarovanja mislimo torej na prihodnost, ki jo na vsak način nameravamo tudi doživeti. Kaj pa če je ne doživimo? Potem, pravijo nasprotniki nalaganja v življenjsko zavarovanje, se obnašamo ekonomsko neracionalno, saj »investiramo« tako rekoč v lastno smrt (denar se izplača v zavarovalni polici navedemu pooblaščencu ali sodno »izbranim« naslednikom šele ob smrti), To pa je seveda v vsakem primeru slabo - vendar samo za zavarovanca. Oglejmo si torej, koliko v povprečju investirajo prebivalci dežel članic Evropske Skupnosti in Avstrije tudi več kot 1900 DEM letno. Na koncu tabele so prebivalci dežel južne in jugozahodne Evrope, katerih skrb za sedanjost očitno še prevladuje nad takšno ali drugačno obliko nalaganja prihrankov v prihodnost. TABELA: Izdatki za življenjsko zavarovanje na prebivalca v deželah Evropske skupnosti in Avstriji. življenjsko zavarovanje. S 1140 CJS$ na prebivalca (per capita) so na vrhu razpredelnice Angleži. To pomeni, da je med njimi veliko takih, ki dajo za tovrstno dolgoročno naložbo Velika Britanija Nizozemska Irska Francija ZRN Danska Luksemburg Avstrija Belgija Italija Španija Portugalska Grčija Vir: Riick, 4/92 (v US$) T|4S/,3 834,94 732,93 692,44 563,03 505,92 390,22 335,10 251,40 132,93 120,32 49.19 43,47 Sigma/Schweizer državni proračun 44% svojega bruto ’ proračun zo or uto socialno zavarovanje in 10% za pokojninsko minsko Jrrf ' | torirj -JI LiirFtuifit iiaHjurd ■ nai bi se porabil za zdravstvo in zdravstveno . n_i ____________________..nozrr' r torej za precej denarja (pribiitno 600 mii pokojninGr Del tega denarja pa vlada trenutno 5^-3 * nega proračuna. Temu se Želijo izogniti lini združenja z voh na mi Če bi volitve uspele (mora 21% volilnih upravičencev), bi se ustanovila dva 25% volilnih upravičencev), bi se ustanovila ava S*'"। pravna organa, eden za zdravstveno, drugi za vanje. Cilj volitev je, ^izločiti« vsoto za socialna , i,a^ ..^-1 ■ Ji 4 4 t 4 driavnega proračuna ler od države »izSerjad- >yf/ 300 milijarda ki pripada omenjenim I Z ustanovitvijo samoupravnih organov seveda nine takoj višje, niti boljša zdravstvena oskrba, toda jft organa bosta imela pravico veta, ko bo na dnevnem 4 ji zakonodaja. , ■y. 'jJ Okrog volitev je velika zmešnjava. Večidel hJfl zakaj je treba volili. Vlada seveda ni »forsirala* nje, sindikati so naredili, kar se je dalo, reztdial^ E , v petek, 21 maja (v »notmalnihr državah se '<><' v nedeljo). in vmes je (še) prišla kraljica. k k I S fr ti v '* kiJ Plačilna morala podjetij je na psu lil' k ki M It >3 Negativna konjunktura avstrijskega gosp''^ (oflE radnjem Četrtletju lanskega leta se kaže tuoi , v zadnjem Četrtle^u lanskega leta se kaže tudi nosti in hitrosti (počasnosti) poravnavanja '(i avstrijskih podjetij. Po podatkih, ki jih je za ' It objavilo svetovalno podjetje »Dun & Jt objavilo svetovalno podjetje »Dun & feng«, je v zadnjem četrtletju lani samo r jztI/ pravočasno poravnalo svoje račune. V iH-imeo* jp. t* ’ letjem teto poprej je plačilna morala podjetij (ef’*'' nih točk in dosegla najnižjo raven v zadnjih p^^ 4 L Natančnejša časovna analiza plačevanja pa kaže, da položaj ni tako skrb zbujajoč, kot bi lahko sklepali zgolj po podatkih o pravočasnosti plačevanja. Velika večina plačnikov, ki zamujajo pri plačevanju računov (22,8 odstotka), odlaga plačevanje kvečjemu dva meseca, naslednjih 6,5 odstotka jih zavlačuje več kot dva meseca, a na koncu vendarle plačajo, medtem ko Je samo 2,2 odstotka takih, katerih terjatve se končajo s tožbami na sodišču. Zavlačevanje pri plačevanju obveznosti avstrijskih podjetij se pojavlja že od leta 1988. ko je kar 83,7 odstotka podjetij svoje obveznosti poravnalo pravočasno, medlem ko je znašalo letno povprečje v letu 1992 , 71 jgijij -i-viii >7 sektorjih J« j plačnikov .p .irf drobno, it-aj*?' nimi obrtniki- Tabela: ih dt k ila: t'"' 'I ■ i plačilne f/jp * .-Ji b 23.(W0 Leto 1988 1989 1990 1991 1992 nun Vir: Dnn me .d’ p' •ii N i I stran 3 £ ^M3. maja 1993 aktualno doma jF i-i^ Tjf p . ..ti) ttfr I# ^^Jeno zasedanje lendavskega parlamenta - Ničesar prikritega v proračunu. ** skoraj poldrugi uri čakanja so ugotovili, da J *Wwliše vedno ni sklepčen, družbenopolitični F F K'™* puslancev. Tako so y Lendavi vendarte hdit-im 1 zasedanje vs^ dveh občinskih iriom ■ * posland morfa res ? •'hdanski setvi, pa to vendarle ne more biti zad • ^^»»»^ovo nedisciplino in neodgovorno P' družbene funkcije. Omenimo «J?" "" i* »ji DPZ-ja verificirali mandat novi P«stenki Katarini b ’•'«««» Romana Kuronje, ki je zarnepjal stalno bivahsce. poslancev. Take so v Lendavi vendarle lattlm At analize. Za Kolodvorsko utico pa so lani dobili le 4 namesto načrtovanih 30 milijonov tolarjev. zato so dela zastala. Po besedah Mirana Lovrina zdaj ni več ovir, da ne bi rešili tega problema. Zvedeli smo tudi. da dogovori o plinskem II skupnem zasedanju *«nwaii , so najprej usklajevalno komi- S 5 J F' d ■i| --.lu pa so se poglobili prograin gradnje ko-infrastrukture. R®* “''‘1 je bilo, da potekajo dela ^padnji primarnega vodo- Dolga vas-Kamovci, s Či-h povezana napeljava se-.’®čatnega ' cije za meteorno vodo in pločnikov na odsekih skozi naselja. Denar za ta dela je priskrbela Republiška uprava za ceste, za pločnike pa krajevna skupnost in občina, pri čemer je edina izjema krajevna skupnost krajevna skupnost ii ."‘U4niega omrežja v naseljih I K-amovci in Rad- Gradnja objektov za 1 čiščenje odpadnih Dolga vas. Letos naj bi med drugim opravili tudi večja vzdrževalna dela (asfaltiranje) na lokalnih cestah Hotiza-Žižki in Hotiza-Nedelica. V razpravi je poslanec DPZ-ja Anton Bala-želt znova načel problem ne- . -«n magistralnih cest občim. V Dolgi itili kanalizacije pO' hkrati z obnovo magi-.Kilt Prav tako se pt'-; vio dejni in izvedbeni mti ja vanoi;— ■lari«- urejene Kolodvorske ulice ‘i;; P'1 url if« ^1 S Ij?* v nn.„. ihta«™-. tik kanalizacijsko le n da V- pa je vzbudila cest Len- ■ “uci in Lendava- *l '*’*-*'*W '■ vasi, ki urad-..*’-- ■4' gradnjo kanaliza- v Lendavi, kjer je čedalje gostejši promet proti meji, hkrati pa je sprožil pobudo za napeljavo plinskega omrežja v lendavski občini. Zaradi dvoma predsednika DPZ-ja Stanislava Geriča, da bodo ob gradnji magistrale skozi ČrenSovce pozabili na nujnost ureditve kanalizacije. je član IS Miran Lavrin odgovoril, da ima republika pač svoj sistem gradnje, zato je nekoliko skeptičen. Zvedeli so tudi, da je zemljišče za predvideno čistilno napravo v Lendavi že odkupljeno in da sedaj opravljajo razne raziskave in omrežju v Lendavi potekajo, medtem ko v ČrenSovcih niso pravočasno pripravili projektne dokumentacije za kanalizacijo. Po dokaj živahni razpravi so na skupnem zasedanju sprejeli nekaj konkretnih sklepov. Tako naj bi občinski izvršni svet od Republiške uprave za ceste zahteval, da čimprej izdela projektno dokumentacijo za cestno obvoznico skozi Lendavo, z Nafto pa naj bi se dogovorili o možnosti uporabe njene čistilne naprave za odpadne vode v mestu, s čimer bi se izognili dragi novogradnji. Čeprav sta bila poročilo o poslovanju občinskega stanovanjskega sklada za preteklo leto in letošnji program del sprejeta, pa so od občinske vlade zahtevali, da do naslednje seje pripravi podrobnejši prikaz stroškov. Znova so namreč izrazili interes, da se glede na zdajšnje postopke lastninjenja stanovanjski sklad prenese v občinski sklad. NepričaKovano dolga in polemična razprava pa je bila ob odloku zaključnega računa lanskega proračuna, kar je povzročile^ poročilo komisije za nadzor proračunske porabe. Njena člana Anton Balažek in Ladislav Podgorelec sta namreč med drugim povedala, da nekateri hočejo, da se gredo nekakšne SDK-je ter da so opazili določene vrzeli med delovanjem izvršnega sveta in občinske skupščine in da si IS prilašča preveč pravic. Najbolj »vroče« je bilo ob prikazu porabljenih sredstev za gradnjo telovadnice pri OŠ ČrenSovci, kjer naj bi bil delež sredstev iz občinskega proračuna za omenjeno naložbo preplačan. Šele predsednik IS Alojz Jerebic je uspel pomiriti poslance, rekoč, da ničesar v občinskem proračunu niso prikrivali in da niso mogli Čakati na 4 milijone SIT iz KS ČrenSovci, sicer bi gradnja zastala, zato je bila ta postavka resda nekoliko prekoračena, kar pa je sedaj Že urejeno. Zaradi pogoste nesklepčnosti komisije za nadzor nad proračunsko porabo so sprejeli sklep, da v vsakem zboru proučijo udeležbo njihovih članov in ob neaktivnosti zahtevajo njihovo zamenjavo. In naposled: lendavski poslanci so proti sežigu 350 ton oljnih in kovinskih odpadkov, ki jih je dolgovaška opekarna uvozila iz Avstrije. Če pa se bodo kljub takemu priporočilu v opekami odločili za sežig odpadkov, bodo morali naročiti dodatne analize o odpadnih dimnih plinih. MILAN JERŠE 4 1500 strani i tli' E« J® konec aprila začela preiskovalna komisija držav-’’?'^®h*entarti« preiskavo o sumu zlorabe javnih >1 podjetij sanac HIT, d.o .o., Elan, Slovenske I ’ oVni ji" ' .' sanacijskem postopku, ter dodelitvi floti te preiskovalne komisije je tudi " J« Ciril Pucko. > ji le k tfl ^o^Slsih Prcisko- d nosi posameznih politikov v primere, kako lahko komisija postopa? Komisija za poslovnik državnega zbora mora po sklepu naše komisije pripraviti do 18. maja poslovnik o delu preisko- valnih komisij in ne vidim ra-o Hitu. Člani komisije smo od da če se bo komisija do-četrtega maja dobili možnost kopala do morebitne vpleteno-vpogleda v dosje Hit, in ker gre jti posameznih politikov, to je za približno 1500 strani gra- do zlorabe javnih pooblastil, da ne bi lahko ustrezno ukrepala oziroma predlagala določenim organom, državnemu zboru, kar je potrebno. Mislim, da si bodo politične stranke svoj rating izboljšale ali poslabšale izključno na podlagi končnih takšnih ali drugačnih rezultatov preiskave in vsakršno napenjanje loka med preiskavo je lahko le dvigovanje prahu in želja po takojšnjem nabiranju političnih točk. MAJDA HORVAT Soboški parlament zopet ni4zvolil mandatarja IS Pet glasov premalo Murskosoboška občina je tudi po torkovi skupni seji vseh treh zborov občinske skupščine še vedno brez nove vlade, ki bi lahko ob večinski podpori v parlamentu opravljala odgovorne naloge. Kljub rekordnemu številu 103 navzočih poslancev (od skupnega števila 129), pa tudi uvodnemu pozivu predsednika občinske skupščine Andreja Geren-čeija k resnosti ter zrelemu in demokratičnemu odločanju, se je kandidacijski postopek že drugič zapored izjalovil. Potem ko je bil dotedanji predsednik občinske vlade Ivan Obal s 1. marcem imenovan za državnega sekretaija za kmetijstvo in gozdarstvo, so v prvem poskusu (8, aprila) poslanci največ glasov med tremi kandidati namenili diplomiranemu inž. kmetijstva in v.d. direktoija Zveze zadrug Panonka Ervinu Pitzu, ki je prepričljivo premagal sedanjega podpredsednika občinske vlade Janka Halba. Oba sta kot kandidata nastopila tudi pred dvema dne- j voma. Po Žrebanju je za govorniški oder najprej stopil j| Ervin Pitz. Kot je dejal, ne misli ponovno predstavljati ji svojega programa, ampak bo zaradi moralne obveznosti naštel le nekaj najbistvenejših poudarkov. Kot je povedal, bi se pri oblikovanju nove vlade zavzel za njeno strokovnost, strankarsko zastopanost in skupinsko delo. Precej besed pa je namenil sedanjemu nezavidljivemu položaju kmetijstva, zlasti po lanski katastrofalni suši. Opozorit je na neplačano delo ljudi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, kar naj bi po njegovem pomenilo, da je na tem področju kar 1150 nepriznanih delovnih mest. Janko Halb pa je kot novost v delovanju občinskega izvršnega sveta omenil projektno delo njenih Članov, kar naj bi pomenilo novo kakovost. Sledila je dokaj burna in ideološko obarvana razprava, v kateri ni manjkalo celo blatenja strankarskih nasprotnikov in nekritičnega povzdigovanja »svojega« kandidata. Državni svetnik in poslanec DPZ dr. Jože Magdič upa, da bo »kmalu konec prekmurske morije« in da ne bodo preveč , ! izgubljali dragocenega Časa. Ker kmetijstva ni uspela rešiti »ne rdeča, rumena in črna gospoda«, naj bi to naposled uspelo kmetu. Najbolj ga je zbodel odnos Pitza do čebel, pri čemer je pripomnil, da v politiki ni dobro biti osa, prednost pa je dal mlajšemu kandidatu Halbu. Državni svetnik Evgen SapaČ, ki je tudi Član občinskega DPZ-ja, pa je Pitzu očital, da bi lahko bolj vplival na položaj kmetijstva. Z njegovim mnenjem pa se ni strinja! poslanec DPZ-ja Geza Farkaš, ki je menil, da je izdelava strategije kmetijstva naloga izvršnega sveta in gospodarske zbornice, nikakor pa ne Pitza, Angela Novak iz ZZD-ja je pripomnila, da naj predsedstvo občinske skupščine prekine razna natolcevanja na račun drugih. Nemalo smeha v poslanskih klopeh pa je povzročila replika Franca Horvata iz DPZ-ja: »Novoizvoljenega predsednika bom spoštoval tako, kot bi bil izvoljen jaz!« I Nato so končno le opravili tajne volitve dveh kandidatov za mandatarja soboške vlade. Spet je zmagal Ervin Pitz. tokrat s 60 glasovi. Janko Halb pa jih je dobil 38, metem ko je bilo S glasovnic neveljavnih. Glede na določila statuta pa bi mandatar moral dobiti vsaj polovico glasov vseh 129 poslancev, torej bi potreboval vsaj 65 glasov. Predsedniku občinske skupščine Andreju Gerenčerju tako ni preostalo drugega, kot da je objavil nov postopek kandidiranja, ki bo trajal do 26. maja, dotlej pa naj bi sedli skupaj tudi strankarski veljaki in našli najustreznejšo rešitev. Vlado v odstopu pa bo še naprej vodil podpredsednik Janko Halb. I V senci teh dogajanj so poslanci na skupnem zasedanju sprejeli poročilo o uresničevanju pomoči za odpravo posledic po lanski suši in predlog sanacije škode z 2. etapo ukrepov. Največ pripomb je bilo na republiško administrativno znižanje dejanske škode, ko so upoštevali Se statistične podatke. Ob upoštevanju vseh oblik pomoči in odpisov je dobilo soboško kmetijstvo nekaj Čez 261,5 milijona tolarjev, za delno odpravo posledic suše pa so pozneje pridobili Se 56.66 milijona SIT. ki jih bodo namenili za diva, se je seveda vsak od Članov odločil za lasten način prebiranja gradiva. To gradivo je za branje izključno na voljo v posebni sobi državnega zbora. Sam sem se odločil za podrobno pregledovanje vse dokumentacije tn dela Se nisem končal. Sprašujete po imenih. Seveda v tem trenutku ne nameravam, niti nimam pooblastil, da bi govoril o imenih. - Posamezniki, predvsem stranke dajejo primeru Hit različno težo, od tega da gre za oškodovanje družbenega premoženja, do poudaqaiya vpletenosti VIS-a, tretji že nače-nj^o vprašanje orožja. Zagovarjam stališče, da moramo potegniti ostro ločnico med primerom Hit in delovanjem varnostno informativne službe ter nadzorom le-lc, s katerim se ukvarja matično delovno telo, komisija, ki jo vodi dr. Bučar. Že na začetku sem povedal, da preiskovalna komisija raziskuje sum zlorabe javnih pooblastil, to je morebitne vpletenosti politikov v posameznih primerih. Ali gre r. .»Mil zadostite o imenovan)® twau dorabc jav-Ilove, da bo delo ''"'‘SP’*! usmerieno 'K.-. ^U-Tui«. _ > d Ui, postopke in sMs« ^stališče hior'”' ^“'titsija oii NiCat 'J* priča-^2 ... • najsi ne .. nepnstran- t^’** *’•"*** * pristajam na i sS... 1 cnsKe^J,a inšti-^TuSbenih sredstev ttotaU in denarnih M,. Vriiatm Hit« - z na- -.tacue oziroma fcltv^v^^^^g^^kapitaVs ?anaj ^otttivnih pravnih * * <0v v r; p^ete- za morebitno odtujevanje : [H jSSJ'*S| “Ho in seji ’ s kate- ...... % SE' ■’» "»»ntSS družbene lastnine, bo z revizijo ugotovila Služba družbenega knjigovostva, in seveda če je šlo morebiti za to, je to stvar pravosodnih organov. Po mojem mnenju je lahko govoričenje o »prodaji orožja« samo odvračanje pozornosti določenih strank temeljnega cilja dela komisije, to je suma zlorabe pravnih pooblastil, vpletenosti politikov. Verjetno išče tudi vsak član komisije v tej dokumentaciji »svoje« morebitne krivce. ~ Če boste ugotovili vplete- Rdeči križ brez meja V počastitev mednarodnega dneva Rdečega križa In Rdečega pohnesea $o se v nedeljo na Gornjem Seniku srečali predstavniki humanitarne organizacije iz Štirih sosednjih držav, Avsttjje, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Našo državo so prestavljali vodstveni delavci soboške organizacije Rdečega križa ter mladi člani Iz bogr^iaskc osnovne Šole. Srečanje so začeli z mašo v gornjeseniSki cerkvi, posvečeno akfivistora in delu Rdečega križa, nadaljevali s kulturnim programom in slavnostnimr govorom visokega predstavnika Rdečega križa Madžarske prim. Bele Btrosa, ki je dejal; »Rdeči križ je neodvisna organizacija, ki združuje ljudi, ne glede na njihovo versko ali politično prepričanje. Kajti le na ta način lahko pomagamo v vojnih razmerah, takrat ko se koljejo bratski narodi, ko je tudi blizu naših meja vsakodnevno smrt, ko se uničuje Človeško premoženje, ko mora nešteto ljudi zapustiti svoj dom, ko je potrebno veliko človeškega razumevanja pri pomoči beguncem.« Po prikazu reševanja ranjencev iz ruševin stanovanjske hiše so aktivisti Rdečega križa in drugi za okroglo mizo spregovorili o treh temah, o najaktualnejših v tem času, o beguncih. krvodajalstvu in organiziranem učenju prve pomoči, Na pogovoru so st obljubili pomoč, ne le moralno, ampak tudi materialno, zavedajoč se, da je prav sosed tisti prvi, ki bo in lahko pomaga. MH li regresiranje spomladanske setve ter za delno odpravo [ Škode v sadjarstvu, vinogradništvu in gozdarstvu. Hkrati so občinskemu izvršnemu svetu naložili, da skuša pridobiti še dodatna sredstva. Odločili so se. da 20 milijonov SIT dodelijo Mesni industriji Pomurka, preostali denar pa bodo porabili za regresiranje merkantilne koruze. MILAN JERSE Iz Toronta za bolnišnico Pomurski obrtniki iz Toronta, Hamiltona in njegove okolice ter člani prekmurskega društva Večerni zvon bodo na banketu, ki bo sredi maja, zbirali pro- stovoljne prispevke za soboško bolnišnico ter dom za ostarele v Rakičanu. Pomurski obrtniki, ki so vabljeni na banket, naj bi prispevali po 150 dolaijev, organizatorji banketa, odbora obrtnikov ter društva Večerni zvon pa bodo zbirali tudi spevke. prostovoljne pri' MH Griža v Vidoncih Dvajset beguncev iz zbirnega centra v Vidoncih je zbolelo za grim, črevesno boleznijo. Direktorica Zavoda za zdravstveno varstvo v Murski Soboti dr. Zorica Levačič-Turk nam je povedala, da se je bolezen pojavila pred približno štirinajstimi dnevi. Z infekcijskega oddelka soboške bolnišnice sojini sporočili, da so sprejeli bolnika iz zbirnega centra s prebavnimi težavami, krči v trebuhu, drisko ter zvišano telesno temperaturo, ampak Še niso ugotovili, za katero bolezen gre. Naslednji dan so zdravstveni delavci Zavoda, ki tudi sicer opravljajo sistematične higienske preglede, odvzeli vzorce v kuhinji zbirnega centra, vode in blata ljudi, ki so že imeli prebavne težave. Analiza je pokazala, da gre za bakterijo iz skupine šigel. povzročiteljico griže. Klice niso našli ne v kuhinji in ne v vodi, zaradi postopnega obolevanja oskrbovancev v centru pa sklepajo, da je šlo za kontaktni način Sirjenja bolezni, ki jt tudi pravijo bolezen umazanih rok. Zdravstveni delavci z Zavoda so dezinfici-rali kuhinjo, jedilnico in sanitarije, vodstvo centra pa mora skrbeti za izvajanje ukrepov osebne higiene in higiene v sanitarijah. Za zdravstveno oskrbo obolelih skrbijo zdravstveni delavci iz soboškega zdravstvenega doma, ki težje obolele tudi napotijo na zdravljenje v bolnišnico. Zbolevali so tako odrasli kot otroci, je pa res, daje pri slednjih bolezenska slika težja in pogosteje potrebujejo bolniško oskrbo. Pristop in vsi ukrepi, k! so jih sprejeli na Zavodu, so splošno veljavni, je dejala dr. Zorica Levačič-Turk. Torej tudi v tem primeru okužbe v zbirnem centru " Čajno. niso ravnali drugače kot obi-MH a stran 4 vestnik, 13- fnajgj^ gospodarstvo Janko Slavič o preoblikovanju Radgonskega sejma; Janez Erjavec imenovan za vodjo Pomurskega sejma »Sejem ne sme računati s profitom« Tudi delniška družba Ljubljanski sejem čaka na revizijo; hkrati je v revizijskem postopku Gospodarsko razstavišče, ki je še vedno družbeno podjetje. To naj bi bil tudi pogla- vitDi razlog, da ljubljanski sejmarji ne morejo sodelovati pri ustanavljanju nove delniške družbe, ki naj bi se imenov^a RADGONSKI SEJEM. ne od januarja deluje v gornje radgonski občini komisija za preoblikovanje Radgonskega sejma, ki jo vodi Janko Slavič (podpredsednik IS SO Gornja Radgona in vodja Kmetijske svetovalne službe za Pomurje), v njej pa sodelujejo poleg matične občine tudi prizadeta podjetja (25 priza- detih podjetij, ki so vlagala V razstavne prostore na sej- ! miSču, zastopa Gusii Grof) ter sodelavci Ljubljanskega : ; sejma in Gospodarskega razstavišča. »Cilj komisije je vzpo-■ staviti takšen status Radgonskega sejma, da bodo tisti, ki so vlagali v rast sejma, dejansko gospodarili s funkcionalno dejavnostjo svoje lastnine. Glavni dohodek prihaja namreč s prireditvami in ne od lastnine kot take. Naš glavni cilj pa je, da bi imel sejem neko dolgoročno vizijo razvoja v okviru slovenskega kmetijstva. Takšna prizadevanja naše komisije podpira tudi ministrstvo za kmetijstvo,« je povedal Janko Slavič, Ne le da je kmetijsko-živilski sejem zelo pomemben za nadaljnji razvoj kmetijstva, kjer je redna predstavitev doseženega nujna, ampak je življenjskega pomena tudi za pokrajino ob Muri; tu so strokovnjaki, tu je osnova slovenskega kmetijstva, tu so primerni objekti. »Ponovno bomo začeli z intenzivnimi pogovori in poskušali doseči primerne rezultate. Kako uspešni bomo vsi skupaj, je odvisno tudi od zaposlenih. Nujno bo najti skupni jezik, kajti sejem mora živeti s, tem prostorom, le tako lahko uspe, v nasprotnem bo obisk slab in slednjič se bo pojavila tudi nezainteresiranost razstavljal cev. Cilj sejmišča ne more biti velik profit,« meni Slavič. Minuli teden je delegacija iz Pomurja obiskala delavce Ljubljanskega sejma v Ljubljani. S pogovorom so zadovoljni, saj so začutili bolj pozitiven odnos do pomurskih zahtev kot prej; če prej niso hoteli slišati o kakršni koli možnosti ustanovitve skupne družbe, so tokrat pokazali večjo voljo za dogovarjanje. Iz izkušenj tudi že vedo, da marsikaj dogovorjenega in zapisanega za Ljubljanski sejem čez čas ne velja več. Upajo, da bo odslej drugače, saj je novi vodja Pomurskega sejma Janez Erjavec. BERNARDA B. PEČEK Razvoj slovenskega kmetijstva Kmetov vzpon? o strategiji razvoja slovenskega kmetijstva seje vsaj v Vestniku razlilo preveč časnikarskega črnila. Strategijo sta minuli Četrtek v soboški skupščinski dvorani predstavila prva moža kmetijskega ministrstva minister dr. Jože Osterc in sekretar Ivan Obal. Dr. Jože Osterc je sicer blestel zaradi svoje retorike in predavanja o strategiji, iz česar kaže izvzeti t.i. ekosocialno usmeritev nadaljnjega razvoja našega kmetijstva. Ta pa bo temeljila na družinski kmetiji. Po ocenah bi Slovenija lahko dosegla vsaj osedemdesetod- za zaščito domače proizvodnje je sprejem zakona o prelevma- stotno, če ne celo popolno nih, ki naj bi ga sprejel parla- oskrbo s hrano. Po besedah ministra bo država morala zagotoviti razmere za uresničeva- nje strategije. ment na svojem zasedanju naslednji teden. Ministrstvu pa v letošnjem Kajti poteg letu v proračunu ni uspelo za- oskrbe s prehrano kot temelj- gotoviti ugodnejSega položaja. nega strateškega cilja varnosti države vežeta primarna pride- Nova zakona o trgovini naj bi bila le začetek pravnega urejanja trgovanja Zaščita ali omejevanje trga večji kot 40 odstotkov);^ . / „ , „ ■ 1 _».v« V Uradnem listu Republike Slovenije, številka 18, ki je izšel 9. aprila, sta bila objavljena dva pomembna zakona o trgovini, in sicer Zakon o trgovini, ki obsega 32. členov in sistematično določa trgovinsko dejavnost, ter Zakon o varstvu konkurence, ki že v l.členu prepoveduje dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco na trgu ali nasprotujejo dobrim poslovnim običajem pri nastopanju na trgu ali pomenijo nedovoljeno špekulacijo. Težko je napovedali, kdo se dovolj. Predstavili bomo nekaj sprejetih (in napovedanih) za - - . . konov in predpisov bolj boji: velike trgovske organizacije, ki se ukvarjajo s prodajo na drobno in debelo, uvozom in posredništvom, ali manjši »butični« prodajalci. Prvi krivijo druge, da so nelojalna konkurenca, da jim ni treba izpolnjevati tako strogih pogojev za odprtje trgovine in opravljanje dejavnosti kot znanim in uveljavljenim trgovskim mrežam, drugi pa spet tarnajo, da je novih zakonskih določb, vseeno pa priporočamo vsem, ki se na kakršenkoli način ukvarjate s trgovino, da nove zakone in predpise dobro proučite - kazni so visoke! Trgovina na debelo (6. in 7. Člen) je vsako nakupovanje blaga zaradi nadaljnje prodaje trgovcem, predelovalcem in velikim porabnikom doma in v tujini; dejavnost lahko opravljajo v prodajnih objektih, ki _ , _ . . izpolnjujejo določene pogoje, težko uspeti na trgu, kjer vlada skiadigŠ pa ni potrebno imeti zakon močnejšega, saj se v vsa- ■ samo za opravljanje trgovine na debelo v tranzitu. Trgovina na drobno (8,, 9. in 10 člen) je nakupovanje blaga ter njegova kem večjem kraju najde kakšen monopolist, ki onemogoča začetnike. Kakorkoli - kazni bodo od- nadaljnja prodaja; opravlja se slej močneje udarile po žepu v prodajnih objektih ali zunaj tako trgovce kot tudi pri njih njih, če so za to obliko prodaje zaposlene; če bo kdo opravljal (prodaja po pošti, od vrat do trgovinsko dejavnost, pa za to vrat, s prodajnimi avtomati, na ni registriran, bo za prekršek prireditvah, sejmih ipd.) izpol-moral plačati najmanj 150 tisoč njeni vsi pogoji; za prodajo tolarjev kazni, odvzeli pa mu blaga na premičnih stojnicah, bodo tudi vse blago in delovne prodajo s prodajnimi avtomati priprave, To pa je skorajda in potujočo prodajalno je treba najnižja kazen, ki lahko doleti pridobiti soglasje pristojnega »črnega« trgovca druge kazni ... . ■ - organa lokalne skupnosti. Po- se gibljejo od milijon do tri mi- goj; opravljanje trgovinske lijone tolarjev (od 75 do 150 dejavnosti (od 12. do 19. člena) tisoč pa za pri njem zaposlene) jg niso popolni, saj mor^ mini za gospodarski prestopek, na ster (sekretar), pristojen za trgovino, še predpisati mini- na primer da ne opravlja dejavnosti na predpisan način, da . . malne tehnične in druge po- opravlja dejavnost kljub prepo- goje za prodajalne in opravlja-vedi. če ne opravlja trgovine na nje dejavnosti ter dodatne po-debelo v prodajnih prostorih, goje glede opremljenosti pro-če poslovni prostori, oprema in jajaln in načina prodaje, če to naprave ter osebe, ki nepo- zahtevajo fizikalno-kemične in sredno prodajajo, ne izpolnju- druge lastnosti blaga; ista od-jejo minimalnih sanitarno- govorna oseba mora predpisali zdravstvenih pogojev itd. Žani- minimalno stopnjo izo miv pa je zadnji člen kazenskih brazbe ter merila za določitev določb Zakona o varstvu konkurence, v katerem je dolo- urnika obratovalnega časa, medtem ko mora minister za čeno, da se z denarno kaznijo zdravstvo predpisati najmanj 500 tisoč tolarjev kaz- malne mini’ san i t arnO’Zd ra v Sl ve ne osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, ne glede na nji- hovo pravnoorganizacijsko obliko in lastninsko pripadnost, zatorej pazite, kaj boste govorili o svoji konkurenci. Od 3. do 13. člena so zakonska določila o omejevanju konkurence; kartelni sporazumi so prepovedani in nimajo pravnega učinka (to so sporazumi, s katerimi si podjetja razdelijo trg, določijo cene blaga ali storitev, omejujejo obseg proizvodnje, prodaje, nakupa ali opravljanje storitev in s kate- Zakon je napisan tako, da odpravlja anahronizme prejšnjih delitev na »družbeno« in »zasebno« trgovino, liberalizira to dejavnost na podlagi evropskih izkušenj, po evropskem zgledu tudi določa, kaj trgovina je in kdo ter pod kak&iimi pogoji se lahko s to dejavnostjo ukvarja. Zakon tudi odpravlja delitev na zunanjo in notranjo trgovino. Največ polemik je bilo o obratovalnem Sasu. Državni sekretar za I trgovino Davor Valent in-Čič je zakonsko določitev obratovalnega časa n te ra -Ijeval z lažjim delovanjem ; inšpekcijskih služb, na željo trgovca in ob prijavi na lokalnem upravnem organu pa ga bo možno tudi spremeniti. Bili so za popolno liberalizacijo obratovalnega časa... rimi se omejuje raziskovalna, razvojna ali inovativna dejavnost). Dovoljeni pa so dogovori med udeleženci o enotnih poslovnih pogojih pri nakupu ali prodaji blaga ali storitev v prometu s tretjimi osebami, o enotni uporabi tehničnih dujoč položaj lahko ttf' dve ali tri podjetja, njimi ni pomembnejše renče. V tem zakon® 1^ prepovedana nelojalni renca edana neioj«”-(13. člen), ;klamiranje, lujanje blaga al^ a I takSnih, ki dajo reklamiranje ali ponujanje blaga z navajanjem datkov ali takšnih. oaiKOV aii jajo ali utegnejo trpu zmedo; pn je prepovedano trgu zmedo; pn K je prepoveoanu z ugledom drugega , omaloževati drugo s sklicevanjem j* nostno, rasno, sko pripadnost, kov o drugem, č® ti* Škodijo ali ategneio - J _______hhea ugledu, prodaja kami in podatki, ki aii utegnejo ustvan^ glede izvora, načina P j* ali utegnejo I tV":' Vakovost"^-, količine, kaKo*^^ nje gih lastnosti blaga 1 gin lastnosLi Ulagi*' I vajo tudi protiprav^Ji-vame noslovlie . '“1 vanje poslovne gega podjetja. J»pe 14. , so opisane v 1 verjetno zdijo p«’^. vezanje nakupa ca® । z nakupom druge * 1 [ vanje blaga, l ustavitev prodaje, ’ rf , povzročajo d I prodaja blaga na j pogoji, s katerim ( opazneje otežuje -[jf* ( goča nakup " <5 1 roka dobave; P°6‘’č„j|iiif^ •! daie blaea z vnapr^ » povzročajo prodaja blaga na daje blaga z lom celotne al' ■odajale® ne da bi pr< obračunal obresti, ri banka priznava -vloge nad tri rnes® dumninškein * ivj o dumpinškeiu i* ranem uvozu, v - do 22. pa o z oblastnimi akti '.'M žavni organi m - _______ _____________________skupnosti, o specializaciji pri proizvodnji organizacije ter _ norm, standardov in tipov, ali opravljanju storitev, skup- ki opravljajo jat***, .: nem opravljanju raziskovalnega. razvojnega in inovativnega dela ind. Takšne spora- ne smejo ,;i P' ILC aiiivjiJ I 1^ nastopanja 1*1 I (Sd-l ( p I tl nuje odgovorna oseba državnih pogoje. Če so osebe na dan oritano* In tnjsitonv In k at™; sprejetja zakona že več kot 15 zume morajo zainteresirani skupnosti, podjetja ali druge jet opravljale delo prodajalca priglasiti Uradu za varstvo organizacije ter posameznik, ki 3]j trgovskega poslovodje, se ’ ’ ’ ' izvršuje javna pooblastila, če jjm o izobrazba prizna; drugi, omejuje prosto nastopanje po- ki ne izpolnjujejo pogojev, mo- . djetij na trgu. rajo pridobiti izobrazbo v dveh podjetji ne smejo biti omeju- »Dobri poslovni običaji« lef'h po uveljavitvi tega za- joči za druge udeležence pri niso dovolj kona. Če je bilo včasih za trgovce zume morajo konkurence, ki mora biti ustanovljen najkasneje do 30. septembra 1993. Sporazumi med Sem spadajo ak s katerimi se gočit opravljanj® kakšnem obmo J J polnjuje 1 I? za- Nelojalna konkurenca in eno pomembnejših določil »v ...... skladu z dobrimi poslovnimi omejevanje z oblastnimi običaji« (ki so bili različno interpretirani, razumljeni in upoštevani), pa danes to ni več akti Zakon o varstvu konkurence dtriočarju njihovih pogojev poslovanja na trgu s tretjimi osebami, prav tako pa jc prepos^-dana zloraba prevladujočega položaja podjetja tra trgu (prevladujoč položaj ima, Če je njegov delež prodaje ali nakupa pogoje, se izt^,.! Čuje postopek jefJ 4 . Ijenja za ' J ali druga •rtAjitvvPirta '^a ■ membna za djetja na f/ neposredno usi . jjir, veduje e 4^ močia lokalh fr I m n velja tako za pravne kot fizične blaga ali storitev v R Sloveniji D š le kot je bil v lanskem letu. Tako znaša delež denarja, namenje- h \ \ ' j ' ■ "" ■ » nega kmetijstvu, 5.2 odstotka 35 tisoč delovnih mest. Uresni- republiškega proračuna. Šte- lava in prireja nase Se od 25 do čevanje ekosocialnega modela vilčno je enak lanski viSini naj bi poleg okolju prijaznega sredstev, torej 9,3 milijarde to-kmetovanja za sabo potegnilo, larjev. Od tega namenja mini- dolgoročno seveda. spre- membo obstoječe posestne sestave, ki je sedaj izrazilo neugodna. V dokumentu je pred- strstvo za intervencije 5,5 milijarde tolarjev, in sicer milijardo za regresiranje obrestnih mer in milijardo za pokrivanje videno zagotavljanje paritete razlik med ekonomsko in tržno dohodka nadpovprečnim pro- ceno predvsem pri mleku in izvajalcem. Po ministrovih besedah je za dosego ciljev potrebno zagotoviti ustrezno trž- no-cenovno politiko. inter- ventne in zajamčene odkupe, vlaganje v znanje in izobraže- govedi. Po izračunih naj bi ob najugodnješih okoliščinah za pridelavo in prirejo kmetje pokrivali le 80 odstotkov stroškov proizvodnje. Milijarda je namenjena kmetijam v težjih raz- vanje ter pospeševanje. Orne- merah kmetovanja (pokrivanje njene cilje bo mogoče doseči le diferencialne rente), 700 mili- z ustrezno kmetov organizranostjo jonov pa namenjajo proizvod-zadružniStvom nji za izvoz (mleka, goveda. kjer morajo zaživeti načela hmelja, vina, sadja itd.). Ne vzajemnosti in solidarnosti. Zaščita kmetijstva Po optimistični sliki nadaljnjega razvoja kmetijstva se še dotaknimo trenutnega položaja kmetijstva. Po besedah dr- kaže pa tudi prezreti možnosti pridobitve državnih jamstev za posojila, to pa pomeni znižanje obrestnih mer za 3 do 4 odstotke. žavnega sekretarja Ivana Obala že tretje leto upada pri- mama proi z vod n j a. zato je nujno ukrepati za upočasnitev padca proizvodnje. Prvi ukrep Kmetov ni poslušal nihče Zatem je prišlo do razprave, ko so kmetje kaj malo razmišljali o strategiji, ampak bolj o trenutnih problemih. J V. Kmetijski strategiji na rob . __ J Ključno izpitno vprašanje za vsakega sodobnega slovenskega kmeta bi moralo biti: Kako je s prstjo na zemeljski obli? Kdor nanj ne bi vedel zadovljivo odgovoriti, mu država ne bi smela dati koncesije za kmetovanje. Vprašani bi moral poznati tale dejstva: Rodovitna tla izginjajo zaradi erozije. To je velik problem, le redki politiki se ga zavedajo. Evropska celina je z erozijo najmanj prizadeta, pa se vendar tudi na njej letno izgubi za milijardo ton rodovitne prsti. Najhuje je v Aziji, kjer gre letno s polj 25 milijard ton podstati, iz katere raste vsa kopenska hrana. V ZDA je zaradi industrijskega načina pridelovanja hrane že kar 50 milijonov hektarov kmetijskih površin dolgoročno čedalje manj donosnih. Če se bo izčrpavanje nadaljevalo Se naprej, se bo v naslednjih petdesetih letih žitna žetev v ZDA zmanjaSala za 50 do 70 milijonov ton na leto. Ker je to skoraj polovica količine, ki jo ta država letno izvozi, bo zaradi tega prizadetih na milijone ljudi po svetu. Na svetu se vsako leto izgubi približno 11 milijonov hektarov kmetijskih površin. Ob takšnem neustavljenem napredovanju industrializacije kmetijstva se bodo do leta 2(K)0 sedanje orne površine zmanjšale za 18 odstotkov Vzroki erozije. Za nas najusodnejši vzrok erozije rodovitne prsti je pomanjklivo gnojenje s hlevskim gnojem in preveč strojno obdelana tla, ki jih obdelovalci pogosto tako dolgo drobijo, da se iz čvrste strukture spremenijo v prah. Nadaljnji vzroki, ki pa v naših krajih ne prihajajo toliko do izraza, so: nestrokovno namakanje, obdelovalne površine brez vetrnih pasov, obdelova- nje strmih zemljišč brez teras. Kako teče Čas za rodovitno prst. Vrhnji, 2,5 cm debeli sloj prsti lahko nastaja od 100 do 2500 let, V nasproptni smeri pa gre veliko hitreje. Tako debelo plast rodovitne prsti lahko uničimo v 10 letih. Minister Osterc, ki je bil na javni tribuni o kmetijstvu, je prst že ded]'®' . -Zin J O teh stvareh pripovedoval. O 42 milijardah dolaijev škode, ki letno nastane v kmetijstvu zaradi neprimernega namakanja; o ugotavljanjih izgube prsti na ukrajinskem Čer-nozjomskem območju, kjer so izračunali, da bi ob sedanjem kmetijstvu rodovitna vrhnja plast izginila v naslednjih 30 ali 40—tih letih. In tako dalje. Nihče od kmetov ni prišel na govorniški oder in potrdil, da se strinja z globalnimi ugotovitvami dogajanja v kmetijstvu. Kar tako, za umetniški vtis, recimo. Da bi pokazal, kako bistre glave je in zna misliti tudi fr. pradedje naS' zaradi tega ž {^ji O, ravnali, P^^^ujd*’j/ ko polja obd^ teh Skodlji***, .r.' izz vzeta. Škoda *•. ® 'dHa. morah laivedM L Jr..» žava '‘S"’' dtjo sami. pt^r'č za meti da brez more pi trebno vn ireživ®?'' jj f h kmetijstva Kmet, ki rodovitna ren. Z NJIM. n® U r-.ž.5’ REGA UA država .VA > .Aff' \ VELA. Stran 5 gospodarstvo Mlinarič o delu inšpekcijskih služb v Pomurju , Inšpektorji niso politiki! e b J ‘A tiK? ?i ( irKnai '------ / Majda Lin- ^8ij3\'^(''^*erinarska tn- Pojbič ijbSfJi*™" >nSjwkcije) - inSpelicijaj^ tn- In- natanč- ^'■10«;,^ predpise. ,iije "^PtibliUd resorni j^elavcev. pred- ‘J s / normalnega 1., ■ A^™ko Mlinarič > a?«kot n-?.™««* inšpektorji. normalnega dela ’'(br- na|;fi„„i„' .r ■ or* H/**! « .J. . f 7'"'^ POsluSatt “P«'enih, pri- %(, SrnJjijc po Jd K ( j»’ Vil ■S PJ J l '•uih '■Pl IHTMiri.. 7 ■' morali v prahi na res potre- ^^^“"odaja, " niotivira- J* , •5 p! 5 ti 5 ! v »ogenj«, ker vsak razmiSlja: Kaj bom pa čez štiri leta? In jejo nas vse Štiri občine. Lani . . SO bili pri financiranju veliki tako je previdnejši pri svojih problemi, ob koncu leta smo to ukrepih!« uredili, vendar pa je problem ukrepih! !» rt ftfiTlKEL : 530 ■ DOEMlTfJ 5 1 rfninER IDfiNJICft PDSEKLO : jRSIJfl '■ ^’o velik in. niti dr- UVOZNIK : 69REMJSKA r?E3’.L lElO URIER ' l? PREClLNiCft SKOFJft LOKA Tudi v pokrajini ob Muri vedno več dela na črno — Frizerji proti nelojalni konkurenci »kufer-jrizeijev« žava niti kdo drugi noče prav prisluhnili. Vsak inšpektor je namreč vsaka štiri leta ponovno imenovan. Zdaj pa poglejte sestavo izvršnih svetov! Danes je direktor, inšpektorji ga kaznujejo, jutri pa je že lahko član izvršnega sveta m čutiš posledice. Tako da.,.« Se je kateri »kaznovanih že maščeval na takšen način? »Dobro, maščujejo... ni ravno posledica tega. Čutim pa to pri inšpektorjih, da nočejo več iti s takšno zagnanostjo s i a m 3 Pred kratkim smo v eni od trgovin odkrili zelo poceni nogavice (nekaj čez 70 lolaijcvj. Seveda je to za potrošnike še kako razveseljiva novica, vendar pa je uvoznik Gorenjska predilnica Loka kršil embargo proti Srbiji. Kako je sedaj v Pomurju: ste uprava inšpekcijskih služb za tri ali štiri občine? »Ja, zaenkrat v štirih, jaz za tri ne vem! Smo medobčinska uprava za štiri občine. PtaČu- tudi letos. Mogoče pa posamezniki celo želijo, da ta problem nastane!« Ste lahko natančnejši? »Ne vem, no, o nekaterih stvareh ne bi rad govoril. Imam pač občutek, da želijo v posameznih občinah pri in- NN{boQ atKUMSUbrei gospodarski preitiŠId v letu t!KI2 po občittuh: UENDAVA - opravljanje obrtne dejavnosti brez lArtnega dovojje-»Ija (V.F, Turnišče, H.M. Mala Polana, P.J. Žižki, H.R, •^^•1 T tI r 1 UIlllalFV:* XX«|yii ITiftlo sl X «4 • itUlAin-tj XX rl^. Žižki, SJ. Petifovci, H.š Velika Polana, C.F, ČrenSovci) ~ qpiratdt|a(tjc gospodarske dejavnosti brez izdane odločbe po 147, členil Zakona o poletjih (Golding Ptuj, KTC Celje, Spedtrans Maribor;Intereuropa Koper) - oviranje dela Inšpekcije (RCS Dobrovnik) UUTOMER opravljanje gospodarske dejavnosti brez izdane odločbe po 147.členu Zakona o podjejjih (Multiservis Krapje, Fistor lljaševci, Tehnomeda Šalinci, Komunalno-stano-vanjsko ^djetje Ljutomer. TViMES Babinci, Savisa Ljutomer) _ ~ opravljanj obrtne dejavnosti brez obrtnega dovoljenja (L.B. Prestka, Š E. Sp.Krapje) - prodaja blaga dahe kakovosti (Vesna Ljutomer) MURSKA SOBOTA “ oprav^i^e gospodarskih dejavnosti brez izdane odločbe po 147.členu Zakona o podjetjih (Mitev M.Sobota, PANONFORM Borejci. Zdravilišče Moravske Toplice, Ovsen jak Mlajtinci, Trgodalmacija Split, Lebar Lipovci, Lili Radenci) - nedeklarirano blago v prometu ( Š.V, Sebeborci, L.B. Rogapovci, J,A. Motvarjevci, Mitev M. Sobota, Pomurska “ Sadje-zelenjava) ~ kršitev ^baiga (Vitam Ptuj) GORNJA RADGONA “ opravjjaiije gospodarske dejavnosti brez izdane odločbe (Reflez Radgono, Uh Radenci, Malus-Vitis Videm) - opravljanje obri^ dejavnosti brez dovo^e^in (C.S. G.Radgona, V.F, G,Radgona, K.M. G.Radgona, K.S. HercegovSčak, D.O. Černelavcl) - onemogočanje inšpekcijskega nadzorstva z neposredov^ lijem zahtevanih podatkov (Refleks, POMURSKI SEJEM) s?aKs-. ^■0. ‘'JRi M Sobota, Spekcijah ustvariti določen problem, ker razmišljajo o drugačni regijski povezavi in bi radi imeli svojo upravo. Potem bi prevzeli del naših inšpektorjev v svojo upravo. Na novo ne morejo zaposliti ljudi, ker to ni tako enostavna zadeva, tu je 14 različnih inšpekcij, potrebno je predznanje, obvladati morajo zadeve. Nekakšno nezaupanje se je ustvarilo v Ljutomeru, kjer niso hoteli potrditi komunalnega inšpektorja, ki smo ga nujno potrebovali. Zadeve zdaj tam rešuje sanitarna inšpektorica.« Teh lokalnih zapletov ne bi bilo, če hi bili organizirani na republiški ravni. Kdaj se ho to končno uresničilo? »Dejansko se o tem že nekaj let govori, kajti mi bi morali biti finančno povsem neodvisni, kot tudi pri imenovanjih. Vse to se vleče že nekaj let. Mislim, da se to ne bo spremenilo prej, preden ne bo prišlo na delitve na majhne občine. S tem ne bo več občin, ki so sedaj financerji inšpekcijskih služb.« Je bil vpliv politike na delo inšpekcijskih služb večji r socializmu ali sedaj v parlamentarni demokraciji? »Mislim, da politika na naše službe nikoli ni imela vpliva - ne prej in ne sedaj. V naših službah tudi ni nobenega strankarstva.« inšpektorji niso v strankah? »Inšpektorji niso v strankah oziroma jaz ne vem. da bi bili. O tem se ne pogovarjamo. Je pa res, da moraš zaradi tega, ker si odvisen od financerjev, včasih določene zadeve reševati drugače kot bi jih sicer. Medtem vpliva ni. « ko neposrednega 0^9 31068 Mu avtomobilov MITSUBISHI ■ Soboti v prostorih BTC-ja MITSUBISHI MOTORS *!lS» * MrrT?? čakanja. Sirnem UlPAJERO 2,6 C/T 15.400 DEM + dajatve 22.500 DEM + dajatve .J An/ pa odnos z velikimi podjetji F Pomurju, imajo vaši inšpektorji sploh nadzor, kaj se dogaja znotraj nekaterih firm? »Velike firme... to je zdaj spet vprašanje, kjer je pristojnost inšpekcijskih služb dokaj sporna. Mi v določenih zadevah nismo pristojni. Tako inšpekcija dela na primer ni pristojna za proizvodnjo, to je v pristojnosti republiške inšpekcije. Naši inšpektorji prav tako niso pristojni za zdravilišča, V večjih firmah imajo nadzor le nekateri naši inšpektorji, na primer za transformatorske postaje večje moči. Vsekakor te pristojnosti niso povsem razmejene.« BERNARDA B PECEK Sušmaijenje i »bogim blagoslovom« Ena od posledic vse veqe nezaposlenosti, težkih socialnih razmer in vse veqih razlik med plačami zajraslenih je tudi povečanje dela na črno. Lani so inšpektoiji zabeležili bistveno več tovrstnih prekrškov (vseh nikoli ne bodo našli), prijavili pa sojih prav sosedje - razumljivo: zakaj bi nekomu šlo bolje, če gre tudi nam slabo! Z dejavnostjo se na črno najpogosteje ukvaijajo mehaniki, avtoklepaiji, av-toličaiji in frizerji. Prav frizerji pa so iznašli novo vrsto ftizerske dejavnosti, saj svoj poklic opravljajo kot potujoči frizerji od vrat do vrat in jih zato pogosto imenujejo »kufer-frizeiji«. Na obrtni zbornici in sekciji frizerjev so Čedalje glasnejši; trdijo, da je to nelojalna konkurenca in da je to neke vrste .»Sušmaijenje z božjim blagoslovom«, ki je edinstveni primer (vsaj evropski, če že ne svetovni), ki deluje na profesionalni odnos do frizerstva bolj destimulativno kot vsi Su-šmarji skupaj. Zakaj lahko opravljajo dejavnost tako frizerji, ki morajo za opremljeni fizerski salon odšteti najmanj 20 tisoč nemških mark, kakor tudi frizerji, ki pridejo frizirat na dom s kovčkom in orodjem v vrednosti največ tisoč nemških mark. Inšpektoric zanima predvsem, če opravljajo dejavnost z ali brez dovoljenja. Na Upravi inšpekcijskih služb za Pomurje smo izvedeli; »Obrt je dovoljenja, tudi kot opravljanje dejavnosti na domu. Bolj je problematično opravljanje dejavnosti brez dovoljenja na domu.Obrtnik, ki ima dovoljenje, pa lahko gre okrog. Prostori niso nujno potrebni, saj imajo določeni obrtniki takšno delo, da sploh ne delajo doma, na primer montaža strelovoda ali posredovanje. Ta oblika frizerstva se tudi pri nas vse bolj uveljavlja in nam inšpektorjem ne dela takšnih problemov. Ce bodo delali vsi ali le tisti v salonih pa morajo oni med sabo razčistiti. * ■ Seveda frizerji, ki opravljajo dejavnost v delovnih prostorih, ki so neprestano pod strogim sanitarnim nadzorom in morajo plačevati visoke dajatve, močno nasprotujejo takšni konkurenci; za njih je to »balkanizem brez primere« (besede Romana Hlepa - FAA) in da je to le še korak do totalnega kaosa in brezvladja. BBP Hala z 2.000 kvadratnimi metri površine pod streho v dveh mesecih Nova delovna mesta v MURI Mura ni samo znana po uspešni proizvodnji in uveljavitvi na svetovnem tržišču, znana je tudi po odločnosti pri posodobitvi proizvodnje. Vedo tudi, da se mora vloženi denar čim prej obračati. Tako so se v Muri odločili za posodobitev proizvodnega procesa v obratu Tovarne ženskih plaščev v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni. Pravkar dokončujejo gradnjo 2.00 kvadratnih metrov velike hale. Z deli SO začeti marca. O namenu gradnje smo se pogovarjali z direktorjem Tovarne ženskih plaščev podjetja Mura Francem Brličem, ki je med drugim povedal: »Ze nekaj Časa čutimo stisko v proizvodnih prostorih. Ko smo se leta 1981 vselili v no- v 'V 4 Direktor Murine tovarne ženskih plaščev v Gornji Radgoni Franc Berlič vozgjajene prostore, nas je bilo 360, sedaj pa nas dela skoraj 600. Prostorska stiska in predvsem želja po posodobitvi proizvodnega procesa nas silita, da smo se odločili za naložbo vredno 4 milijone nemških mark. Od te vsote bo šla tretjina za dograditev 2.000 kvadratnih metrov velike proiz- vodne dvorane, dve tretjini pa za nakup in postavitev najsodobnejše elektronsko podprte opreme. S tem bomo povečali storilnost za 15 odstotkov, obenem pa obdržali ali celo izboljšali kakovost izdelkov. Ni pa tudi zanemarljiv podatek, da bomo na novo zaposlili več kot 50 delavcev. Ti se že usposabljajo v obratih matičnega podjetja Mura v Murski Soboti in v našem obratu. Računamo, da bo v tem obratu kmalu delalo 700 zaposlenih.« Nedvomno je ta naložba v Muri - Tovarni ženskih plaščev velikega pomena za občino Gornja Radgona, saj je to ena redkih, ki omogoča nove zaposlitve. V Času, ko mnoga delavna mesta izginjajo ali opuščajo proizvodnjo ali gredo celo v stečaje, je vest o novih dodatnih zaposlitvah vredna, da sejo zabeleži. Ker pa imajo delo že zajamčeno, vse do konca januarja 1994. leta, je to Se toliko bolj razveseljivo. V času, ko smo jih obiskali, je pri novogradnji delalo več kot petdeset delavcev Pomgrada in Bliska iz Murske Sobote, DES-a iz Ljutomera in mnogih obrtnikov. Kot je znano so včasih take prostore gradili več kot eno leto, te pa so dokončali v dveh mesecih, kar je gotovo rekord pri tovrstni gradnji. Ludvik Kramberger stran 6 vestnik, ISjngl^j nasveti Dogajanja na Ljubljanski borzi Tokrat bo tedensko poročanje o dogajangiii na trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje od torka 4. 5. do ponede^ka 10. 5. 1993. tečaju 86,2, V četrtek je bilo za 216 lotov prometa s to obveznico, njen enotni tečaj pa se je vrnil na 87,1, petek je tečaj te obveznice neko- Uvrščena kotacija 1 - obveznice V tem tednu se je močno povečal promet z obveznico RSL 1, njen enotni tečaj pa je naraščal. Tako je bilo 4. 5. s to obveznico za kar 20213 lotov prometa, njen tečaj pa je porasel iz 116,1 na 117,0, naslednjega dne za 4415 lotov, ko je tečaj porasel na 117.2. V četrtek se je njen enotni tečaj izoblikoval na 117.6 ph 12062 lotih prometa, neznatno pa je porasel tudi v petek in sicer na 117,7, prometa pa je bilo za 15275 lotov. V ponedeljek je bilo s to obveznico za 4343 lotov prometa, njen tečaj pa se je povzpel na 118.3. Tako je tečaj RSL 1 v tem tedno jx)rasei za kar 2.2 odstotni točki m dosegel najviSji tečaj v tem letu. liko porasel na 87,4 pri prometu 306 lotov, v ponedeljek pa ostal na istem nivoju, ko je bilo za 3 lote prometa, 4, 5, se je trgovalo z obveznico Mesto Ljubljana z davčno olajšavo po tečaju 85,0, prometa pa je bilo za 48 lotov. Glede na zadnji sklenjeni posel s to obveznico, ki je bit 23. 4., je enotni tečaj padel za 1 odstotno točko. V ponedeljek je bil prijavljen aplikacijski posel z 1 lotom te obveznice, tečaj pa je ostal nespremenjen. Uvrščena kotacija II delnice V tem tednu se je z delnico Salus trgovalo šel 6. 5., prometa s to delnico je bilo za 48 lotov, njen tečaj pa je porasel za nekaj več kot 5 odstotkov iz 4800 na 5046. Z delnico LEK v tem tednu ni obveznico je njen enotni tečaj padel na 79,4. V petek so bili prijavljeni aplikacijski posli s to obveznico po tečaju 83,0 (10 lotov), v ponedeljek pa ponovo z 10 loti po enakem tečaju. Enotni tečaj obveznice Občina Laško je 4, 5. rahlo porasel iz 82.4 na 82,6, ko je bilo za 500 lotov prometa, naslednjega dne ostal na istem nivoju pri 53 lotih prometa, v petek pa padel na 82,0 (200 lotov prometa). V ponedeljek je njen tečaj padel na 81,0, prometa pa je bilo za 140 lotov 4. 5. je začela kotirati v prostem trgu obveznica Občine Šmarje pri Jelšah, prometa z njo je bilo za 160 lotov, njen tečaj pa se je izoblikoval na 7T5, Naslednjega dne je njen tečaj porasel za 0,7 odstotne točke na 78,2, prometa pa je bilo za 445 lotov, V četrtek je tečaj poskočil za kar 1,3 odstotne točke, ko je bilo za 985 lotov prometa s to obveznico, vendar se je v petek vrnil na 78,2 (662 lotov bilo sklenjenega posla, čeprav se je prometa), V ponedeljek je njen te- 5. 5, je 0,6 odstotne točke padel povpraševalo po tej delnici, vendar čaj ponovno porasel na 79,5, ko je enotni tečaj obveznice RSL 1 z davčno olajšavo in sicer iz 111.6 na 111,0, ko je bilo za 47 lotov prometa s to obveznico, vendar se naslednjega dne povzpel na 112,6 pri 229 lotih prometa. Po 2,2 odstotni točki nižjem tečaju (110,4) so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli zli loti v petek, v ponedeljek pa s 3 loti po tečaju 110,0. Tudi enotni tečaj obveznice RSL 2 je v tem tednu naraščal, vendar počasneje kot tečaj RSL 1. Tako je tečaj te obveznice 4. 5. porasel iz 89,1 na 89,5. ko je bilo za 113 lotov prometa s to obveznico, naslednjega dne na 89,7 (1290 lotov prometa), se v četrtek sicer vrnil na 89,5 pri 283 lotih prometa, da bi se v petek povzpel na 89,9, ko Je bilo za 27 lotov prometa. V ponedeljek je tečaj te obveznice neznatno padel na 89.7. prometa pa je bilo za 235 lotov. Z obveznico RSL 2 z izkoriščeno davčno olajšavo tudi v tem tednu ni bilo prometa, kopo pa so po njej povpraševali po tečaju 82,0, dar prodajalcev niso našli. ven- Uvrščena kotacija II - obveznice Enotni tečaj obveznice Mesto Ljubljana je 4. 5. ostal nespremenjen. torej 87.1, ko je bil sklenjen aplikacijski posel le z enim lotom te obveznice. Naslednjega dne so bili s to obveznico ponovno sklenjeni aplikacijski posli s 14 loti po * O * * M O poMbmiAka w iTa Cc*t» pevih bortsv M. SaSO 9 06011 «2^ TeMakB: O«Oe PCSCiTVAtIV/CA LJC?«CUAMA sioviiMk« cMt* fiaooo tro« TrtefakS: O£l 01-^47 PBHIz»n«k* cMtB »<5 fiaOOO kt*r1bor 9 'UaUH o«e so bili kupci pripravljeni zanjo plačati 12300 tolarjev, prodajalci pa je niso bili pripravljeni prodati za manj kot 12500 tolarjev, tako se ponudba in povpraševanje nista uskladila in do sklenitve posla ni prišlo. Prosti trg - obveznice Enotni tečaj obveznice Gorenje je v tem tednu rahlo nihal. Tako je 4. 5. porasel iz 96,1 na 96,2. ko je bilo za 368 lotov prometa s to obveznico, se naslednjega dne vrnil na 96,1 pri 470 lotih prometa, v četrtek pa porasel na 96,2 (1085 lotov prometa). V petek je tečaj pade! na 96,0, ko je bilo za 708 lotov prometa, v ponedeljek pa na 95,8 (640 lotov prometa). Za kar 10 odstotnih točk je padel enotni tečaj obveznice LEK 1, ko je bil 5. 5. sklenjen aplikacijski posel s 6 loti. Vzrok za tak padec bi najverjetneje našli v tem, da je ta obveznica dokaj nelikvidna, saj je bilo v letošnjem letu z njo le nekaj več kol 200 lotov prometa, V četrtek so bili kupci pripravljeni kupiti to obveznico po tečaju 86,0, lastniki teh obveznic pa so jo bili pri-pravlejni prodati po tečaju 104,0, tako da tudi v tem primeru do sklenitve posla ni prišlo, Le z 1 lotom pa je bil prijavljen aplikacijski posel v ponedeljek po nespremenjenem tečaju, Z obveznico LEK 2 je bil 5, 5. sklenjen aplikacijski posel s 4 loti po tečaju 96,0 (-0,1 odstotne točke), v petek s 17 loti, enotni tečaj pa je tokrat porasel za 1 odstotno točko in sicer na 97,0, v ponedeljek pa z 1 lotom po enakem tečaju. Po dobrem mesecu dni je bil opravljen promet s 3 loti obveznice Lesnina, posel je bil aplikacijski, tečaj pa je porasel iz 10,0 na 30,0. 4. 5. je za 1,2 odstotni točki porasel enotni tečaj obveznice Metalna iz 80,5 na 81,7, ko je bilo za 465 lotov prometa s to obveznico. Naslednjega dne je bil prijavljen aplikacijski posel s 13 loti te obveznice po tečaju 82,7, V četrtek, ko je bilo za 100 lotov prometa s to bilo za 104 lote prometa z njo. 4. 5. je sicer padel enotni tečaj Občine Zagorje iz 76,4 na 76,0 pri 80 lotih prometa, vendar je v Četrtek porasel na 76,6, ko je bilo za 260 lotov prometa. Na istem nivoju je njen tečaj ostal tudi v petek, ko je bil sklenjen aplikacijski posel s 13 loti in v ponedeljek (M lotov prometa). 4. 5. je porasel enotni tečaj PTT Celje na 103,3. ko je bilo za HO lotov prometa s to obveznico, naslednjega dne rahlo padel na 103,1 (23 lotov), v petek pa ostal na istem nivoju, ko je bil sklenjen aplikacijski posel s 6 loti te obveznice, V ponedeljek je bil z 32 loti te obveznice sklenjen aplikacijski posel, njen tečaj pa je pade! na 102,8, Močna nihanja pa je v tem tednu zaznala obveznica PTT Nova Gorica, Tako je 4, 5. porasla iz 88,1 na 88,5, ko je bilo za 79 lotov prometa z njo, naslednjega dne padla na 87,2 pri 22 lotih aplikacijskih poslov, v četrtek ponovno porasla, tokrat na 88,7 (40 lotov), v petek pa se vrnila na 87,2, ko je bilo za 18 lotov prometa z njo. V ponedeljek je njen tečaj padel na 86,7, prometa z njo pa je bilo za 90 lotov. Nihanja je doživela tudi obveznica PTT Ljubljana, 4, 5, je porasla za kar 1,3 odstotne točke na 102,8 pri 18 lotih prometa, naslednjega dne padla na 102,5 (42 lotov), se v četrtek povzpela na 103,2, ko je bilo za 180 lotov prometa, v petek pa padla na 102,6, ko je bilo za 47 lotov aplikacijskih poslov. Na tem nivoju je ostala tudi v ponedeljek, ko je bilo za 163 lotov prometa z njo. i Creditanstalt - Nova banka d.d. ; Z nami do uspeha OBČANE OBVEŠČAMO, DA VELJAJO OD 1. 5. 1993 NOVE OBRESTNE MERE ZA VEZAVO TUJIH VALUT. TUJE VALUTE LAHKO VEŽETE S FIKSNO ALI SPREMENLJIVO OBRESTNO MERO, SEVEDA PO LASTNI IZBIRI. Obveznica Rogaška 1 je 4, 5. porasla iz 87,0 na 87,8, prometa pa je bilo za 40 lotov. Naslednjega dne so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli z 10 loti po tečaju 88,0. V četrtek je njen enotni tečaj ponovno porasel, tokrat na 88,7, ko je bilo za 180 lotov prometa z njo. V petek so bili ponovno prijavljeni aplikacijski posli in sicer z 11 loti po tečaju 88,1, v ponedeljek pa s 13 loti po tečaju 89,7. Za kar 3,3 odstotne točke je 4. 5. padel enotni tečaj obveznice Rogaška 2 in sicer iz 44,8 na 41,5. prometa pa je bilo za 6 lotov. V petek je bil prijavljen aplikacijski posel po nespremenjenem tečaju z 2 lotoma te obveznice, v ponedeljek pa je njen tečaj padel na 40,0, ko je bilo za 4 lote prometa z njo. Po štirinajstih dneh je 4. 5. zamenjalo lastnika 22 lotov obveznice Rogaška blagovna. njen tečaj pa je porasel iz 12960 na 13000, posli pa so bili aplikacijski. ATS - avstrijski šiling rok vezave od 31 dni od 91 dni od 181 dni od 7 000 do 70 000 ATS 5,10% 5,20% 5,40% Od 70.000 do 350,000 ATS 5,20% 5,30% 5,40% DEM - nemška marka rok vezave od 31 dni od 91 dni od 181 dni od 1.000 do 10.000 DEM 5,60% 5,90% 5,90% od 10.000 do 50.000 DEM 5.70% 5.80% 5.90% PRI VSEH OBLIKAH VEZAV TUJE VALUTE JE MOŽEN DVIG CELOTNEGA ZNESKA PO POTEKU VEZAVE BREZ NAJAVE. OBRESTI NA VEZANI DEPOZIT SE IZPLAČAJO TAKOJ PO POTEKU VEZAVE V TUJI VALUTI. NOVO! OBČANE OBVEŠČAMO, DA SMO ZAČELI IZDAJATI ZLATE EUROCARD KREDITNE KARTICE. PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE V NAŠI ENOTI NA LENDAVSKI ULICI ' 1t v MURSKI SOBOTI. Prosti trg - delnice Delnica Dadas je 4. 5. porala iz 32697 na 35667, ko je bilo za 2 lota prometa z njo. Naslednjega dne je njen enotni tečaj porasel na 36695 (7 lotov prometa), v četrtek na 40365 pri 30 lotih prometa, v petek na 42548 (34 lotov), v ponedeljek pa na 46257, ko je bilo za 18 lotov prometa s to delnico. 6. 4. je enotni tečaj delnice Grad padel iz 2193 na 2000. prometa z njo pa je bilo za 100 lotov. Naslednjega dne so bdi prijavljeni aplikacijski posli s 50 loti te delnice po nespremenjenem tečaju. Enoini tečaj delnice MK Založba je 4. S. padel iz 2700 na 2642, prometa pa je bilo za 334 lotov, v četrtek ponovno padel, tokrat na 2600 pri 46 lotih prometa, v petek pa so bili prijavljeni aplikacijski posli s 100 loti po tečaju 2700. Slovenske maturante vozijo pijancevat v španske disko klube Turistične agencije, ki organizirajo maturantske izlete, bi bilo potrebno, če ne že kaznovati ter tii in tam kakšnega njihovega menedžeija zapreti, vsaj obdavčiti po tistem členu o davku na promet storitev in proizvodov, po katerem se obdavčuje šund. Zato ker maturante obravnavajo kot državljanske povprečneže in jih predelujejo v šund. Tako za potovalne agencije kot za državo je dijaštvo zgolj človeški faktor. Je neka povprečna človeška populacija, od katere si država in potovalne agencije vsaka po svoje obetajo korist. Človeški faktor je nepredvidljiv in predvidljiv obenem. Turistične agencije računajo na leč od staršev, starševsko pa nič dlje kot vsak konec tedna, ker tudi ob koncih tednov, če ne kar ves teden, zganjajo podobne reči kot na maturanstkih izletih, ji ni pomagala, da bi se otresla strahu. Maturanstki predvidljivost na biološki ravni. Z veliko verjetnostjio je mogoče pričakovati, da so maturanti po svojem splošnem človeškem in specifičnem druž- benem izvoru nagnjeni k omamljanju s pijačo in dru- gimi narkotičnimi sredstvi, Agent turistične agencije iz tega izpelje preprost sklep, da bo imel tudi naslednje leto veliko povpraševanje po svojih storitvah, če jih bo letos opravil v skladu s tem načelom predvidljivosti. Za državo pa je skeleča nepredvidljivost človeškega faktoma, Ljudje so pretežno nepredvidljivi pri ustvarjalnosti. Človek, ki opazuje, kako ta država mimo gleda nesramno ravnanje turističnih agencij, se ne more znebiti občutka, da politiki te države nekako narobe razumejo učinek nepredvidljivosti človeškega faktorja. Država potrebuje ustvarjalne ljudi. Paradoksalno je, da je prav nepredvidljivost člove-šega faktorja pogoj za vsako ustvarjalnost. Nepredvidljivi in k izpadom nagnjeni ljudje so običajno bolj ustvarjalni kot konvencionalni. Ali torej politiki zato mimo gledajo, kako neznansko se opijajo dijaki te države, ker nočejo po nemarnem ugonobiti njenega ustvarjalnega potenciala? Toda ustvarjalnost je sui ge-nereis, zato je ni niti potrebno niti pametno spodbujati na kolektivni način. Ni pametno, da bi se zaradi enega, dveh ali treh izrednih duhov, več jih v celotni generaciji vsakoletnih ■ izlet je priložnost, da starši ob vsaki nemarnosti, za kompenzacijo svojim vzgojtimi opustitvam, zaženejo hrup in za vse okrivijo učitelje, Profesoričinemu maturantskemu tropu se na maturantskem izletu v Španiji na srečo ni zgodilo nič hujšega. Šele po prihodu čez mejo so dva njena »totalka« pijana dijaka prebun-kali nekje na portoroški obali. Dodobra. Odgovorne človeške faktorje, ki na potovalnih agencijah prosto po Kardelju »določajo smeri razvoja slovenske družbe«, s tem da človeške fak- I i S slovenskih maturantov ne more biti, ki se na maturantskem izletu v znamenje svoje izrednosti nesmrtno napijejo, zapravi cela generacija. Kdor je izreden, bo to pokazal tudi brez španske sangrije. Lepo po slovensko bi se to dalo pojasniti takole: Res je sicer, da bi Prešeren in Cankar, če ne bi pijančevala, ne bila tako velika. Toda tega, kar sta pozneje bila, se nista na- I učila v šoli. V šoli vzgajati k pi- jančevanju - pijančevanje pa je bil zunanji eksces njune ustvar- jalnosti nagnjene cankar- TONČKA BOŽINOVIČ s jančke in prešeruovčke bi bilo predrago in pretvegano. Na maturanstkih izletih, ki so kar vsi povprek takšni kot sindikalni izleti nemškega proletariata, nam propadajo cele generacije maturantskih stanov. Od gimnazijskih do poklicnih in tehniških. Patetično rečeno, se v diskih od Lloret de Mar do Barcelone dogaja slovenska drama. Razpad vrednot družbe, v kateri je politika skorumpirana, državljani pa zbegani, se razteza čez državne meje. Starši pa vse to plačajo. Zapišite, da bi se starši temu že zdavnaj uprli, če bi vedeli, kaj počno njihovi otroci na matu-ranskih izletih, je rekla srednješolska učiteljica Marta. Neka njena kolegica pa je pripovedovala, da cela dva meseca pred maturantskim izletom ni mogla spati. Iz strahu, kaj vse sc ji lahko zgodi s pijanim dijaštvom. Pripomba, da so to že pijančevanja vajeni dijaki. da bodo med maturantskim izletom samo fizično da- j r I i torje, ki so jim za dar izredno odločilen i- v v izobraževanje. I* usiuf". družbeno začrtani ’ . _______rrpTIlO^I bilo potrebno z utrezno davkom na šund k drugačnemu ravnanj^! žava je v svojem niina. Naj bo torej sledna. Ni potrebno, kot država kak cimo starševski ali ski odnos do svoje v prehajajoče tnladinC’ , ................ Misleč predvsem Ski interes in na SKi interes lu ‘....ifa predvidljivost zatorjev tako za v keho. V zanemarjaj*’, Ker interes države. za državo ne bi Ije. Če bi dijaSJci pijančeval po skih? Kaj mar kov v tej državi še ai j ušes, da en sam j ušes, da en -razred v eni j nu" । spravi po grlu do id i koholnih grlu do S*' “Ji I I j I • i« j/ 3.’? Najprej bleščeči in moderni, nato ir ' Končajo na kakšnem odpadu ali pa v Zasluge za njihov nastanek imajo *..Jiz j Renz in drogi, vendar pa si omefij*'** r rap 7 sr/i niso predstavljali takšnega kunca teh To je le eno »pokopališče«, kjer A stran 7 Za prvošolix ali domačo rabo sociala, šolstvo, zdravstvo ' damica, očka, raziskujta Z mano ut r v Rešeno vprašanje dvojezičnosti ti.* jK« .!> , ' ""i smo p:s^; ____ _________ Repubhke Sto 7 - * ^omrco, je mano, ki jo NIlTO »ane katali- g. f J; J. zjmimivo knji- p^^^kovec A'^g»jno- N izdajatelj fraposlen k«t U[^ Gl ■4c slovenska usta- JCOby(vo za zani- v lendavskem zAavstvenem domu Delegati lendavskega pariamenta sprejemajo statut ten-davskega zdravstvenega doma, to torej pomeni, da so se uspeli dogovoriti, kako bo z uporabo jezika v zdravstvenem domu. Konec lanskega leta je namreč madžarska narodnostna ■l X- ustrezno komunikacijo, tako da jim ponuja okvirne strokovne vsebine (kaj je zemlja ali prst, o življenju v njej in na njej, kako gojimo rastline, kaj so semena idr,), poleg tega pa tudi zamisli za poskuse. Obenem postavlja tudi vprašanja, kar vse spodbuja otroka k opazovanju, razmišljanju, primerjanju, skratka raziskovanju. Velja še omeniti, da sc je Dane Katalinič doslej izkazal že tudi kot soavtor publikacije Vodnik po poti naravne in skupnost s podpisom predsednice skupSčine Marie Pozso-" n rt CL rt 1 r<] ** T ir M a* J t_ _1. 1 nec na zdravstveni dom v Lendavi naslovila dopis z zah- i: levo, da se dosledno izvaja 63, Člen zakona o zdravstveni Ji dejavnosti, ki pravi, da morata zdravstveni delavec in sodelavec, ki imata neposreden stik z bolnikom, obvladati slovenski jezik, na narodnostno mešanem obmoCu pa še jezik narodnosti, in to na srednješolski ravni. Zahtevali so, da jim z zdravstvenega doma sporočijo, kako izpolnjujejo to določilo, pri zaposlovanju pa naj bi v prihodnje postavili tudi pogoj znanja slovenskega in madžarskega jezika. Ta zahteva pa je naletela na nezadovoljstvo in neodobravanje, saj bi imeli j^ednost pri zaposlovanju tisti, ki obvladajo oba jezika, in bi bila, zaradi zahtevanega znanja slovenskega jezika, ovira tudi za delo zdravstvenih delavcev. pripadnikov narodnosti. Po pogovorih s predstavniki narodnostne skupnosti so se torej na občini, ustanoviteljici zdravstvenega zavoda v občini, dogovorili, da narodnostna .skupnost ne bo nasprotovala sprejetju statuta zdravstvenega doma, če bo v njem zapisano: Pri komuniciranju s pacienti na narodnostno mešanem območju sta slovenski in madžarski jezik enakopravna. Zagotavljanje komuniciranja v obeh jezikih se omogoči z ustrezno organizacijo zdravstvenih delavcev po oddelkih oziroma službah. To torej pomeni, da morajo zdravstveno slnfbo v zdravstvenem domu organizirati tako, da bo ob vsakem času v zdravstvenem timu zdravstveni delavec, ki obvlada jezik H v JCOHrVl J* >0 --------- p vedoželj- I F . "Wri n7,rnm., 1.,.* _; ■ ■ 1* '- ki je na- '^■iev oziroma kot naL ’ V O^nni/rti 'a r hh; ">:Mi pri- v vrtcih. osnovni Soli in kaj^ kulturne dediščine občine Murska Sobota, kot avtor publikacij Okamenine in kamenine na Goričkem in Od se- *l I jy I ■! * J " *-r'v g t J '‘^tivednn', otrokovo Oceni''? "^'''arjalnost. .‘'•ttovdr .^‘^®kovnih —-irh.i LiiiKirtrt ' jte TU* •■IKhPiiI...I.: t rccen- J It "''dr I; ‘r''"’'""’ recen- i' r mena do rastline, poleg tega pa je Se avtor dveh radijskih ^11 biologije Rotari?/= ..^"bljan. na Pe- L?''" način •‘"jižnica ''"dl otroka v ?lttsi?P^^"'’n'iju, S!^ na na- . doživlja-zemlje in z 'd ■ J!^li 4 nnititzrtrtr-^—j i v- ^e ’ z dejavnostmi, prepletata igra in aamreč otroki vzpo- (bratci) P^litev med zasebnim *** javnim zdravstvom sedli za J - - ■ ■ ; ■ • l,j, sc pravi zdravstvene ustanove v javnem zdravstveni delavci, in na drugo zdrav-l(|.^I®lni,ij Kako širok bo sploh pro.stor za pogaja-zdravstvenimi izvajalci naše pokrajine i®tiiA * 'thelT"**** ^^da za zdravstveiug zavarovanje, kolt 1,1 ‘"It® sklepanje dogovoru in pogodbe za ptggajalsko mizo na eno stran izvajalci ' *PtaŠanjc, če vemo, da so okvir za pogajanje postavili na pogovoru v Ljubljani. X Sh2 kakšno sploh Idili ■ 'evMo'''’ opravljali " •'‘^'■‘"ASLontuv IHV; IIV- z^varcrtiijitn; O Ir. " '"javnimi ■aT’’; t* Usf jr._____ • M Ustanovami. ' \ ,t- **^*'"'i spre- n= h, ‘lelo tudi v* ‘udi U dela, kajti '■ sprejeti intov in POi Ih^ TOmo Si- J iger za srednjo stopnjo, ki sta bili objavljeni na Radiu Slovenija. ■ Le tako naprej! J. G, Vestnik Vsak četrtek ! narodnosti. S tem ali na ta na6n naj bi bilo zadoSČeno "1 določilu zdravstvenega zakona, s predlogom besedila in l reSitvijo pa se strinjajo tudi predstavniki narodnostne skupnosti. Statut zdravstvenega doma morajo sprejeti Se poslanci občinskega parlamenta. MH v v« Meja revščine rili, ne more biti. To torej pomeni, da bodo za tisti del zdravstvenih storitev, ki jih bodo po pogodbi za zavarovance zdravstvene zavaroval- valnico podpisali pogodbo, pa do velike »razdelitve dela« med javnim in zasebnim ne more priti. Na soboški območni enoti zdravstvenega zavoda nameravajo podpisati pogodbo s štirimi zobozdravniki, enim splošnim zdravnikom ter dvema specialistoma, dobili pa naj bi tudi prvega zasebnega lekarnarja. Se pravi z vsemi zasebniki, ki so se prijavili na razpis zdravstvenega zavoda. niče opravljali zasebniki. zmanjšali programe v javnih zdravstvenih ustanovah. Slednje bodo torej izgubljale del dohodka in bodo dobile »ostanek«, To pa zato, ker bo zdravstvena zavarovalnica najprej podpisala pogodbe o storitvah najprej z zasebniki in Sele nato z javnimi zavodi, pri katerih bo odštela storitve, ki jih bodo odtlej delali zasebniki. Ob manjšem številu zasebnikov v zdravstvu. Se posebno na našem koncu, ki bodo z zdravstveno zavaro- Zagovorniki hitrejšega uvajanja zasebniStva v zdravstvu so do tega lahko kritični, pa tudi do odločitve zdravstvenega ministrstva, da bodo uvajanju zasebništva v zdravstvu priprli vrata, da ga bodo uvajali postopoma in premišljeno, torej načrtovano. To pa je potrebno, kot je dejal minister dr. Božidar Voljč, da ne bi prišlo do večjih pretresov v javnem zdravstvu. Slednje se bo torej moralo prilagajati novim razmeram delitve dela in tudi dohodka. MH V iskanju odgovora na vprašanje, ali država s svojim plaščem socialnovarstvenih pravic in pomoči res preširoko pokriva »državljane«, je mogoče zbrati in slišati različna mnenja, odvisno pač, s katerega zornega kota gledamo problem. Ce vemo, da se javna poraba močno povečuje, da jo je treba nujno znižati, saj gospodarstvo obremenitev enostavno ne zmore več, potem je posledica tega lahko tudi razmišljanje o manjšanju obsega socialnih pravic ali zoževa-nje kroga upravičencev. Če pa se vprašamo in ozremo po tem, kako ljudje živijo, so predlogi za manjšanje pravic ali proračunskega denarja za »strcialo« nesprejemljivi. Dilema torej je, vendar tako občutljiva, da se je ne upa lotiti niti vlada, dokler ne bo imela dovolj širokega in trdnega »zaledja« ter mnenj za ukrepanje. ^olah in vrtcih spet tli orila vladi in ministru '»Allhih s Ml*”'« zavodih je hil nekaj časa navidezen minister '‘Uverte dela. Najbrž zalo, ker so dohi- odločneje podprl .Slavko Gaber, saj menijo, da je zaradi poračuna za lansko leto. izenačeli z drugimi delavci v dr/.avni njegova naloga tudi zavzemanje za izboljšanje položaja delavcev v vzgoji in izobraževa- a n “'Hi e V .'‘'ah. iiL;i v k; v ivc del po- vzgiijJH)- izoura^cvidnih za- s. po- Spori I Spon ’ V'ič^ < ■ obe / ? : 3 h. -n Sprpi s, ttr- ti I Ik !ilMn. - .... U "i- ‘Udi ................ e-,'?'' I kov. Tako kaže, ae bon« ' • Mlinarič) [*■ KS . _ ..»kal r vali le v L—, ■ u Veržej ter v Križevcih. odprto. Kot je vozimo odpadk'^ odlagališča, saj r skupne depoK’)® nerešeno. le it :Seno. J iS -rS".5,Zjl sami Sl pobiranje m oO ki odpadkov, '■'^^odlC' vpraSanje, katfl J mora storiti o _____ -aa to T’-' organ, mi za pristojni. In kaj misli Kelemen o odlagaliŠČih? »<.e dne ne dobro. Tako s b maknili 'j centralno odi S ,ief lahko govofi^" J vendar pa li"®l J prvega dne oe Lahko bi rekli, da so se v Ijittonterski^j^ zavzeto vključili v minulo vseslovensko J- -svoje okolje. Izvršni svet je v ta namen in''^ štab za predstvaitev te akcije in posebnega'' izvedbo. Pripravili so tudi stepno piirediie* na kateri so dali oceno, ki pa ni J t f omenjene akcije, temveč so upoštevali nost krajev. Največ točk so dodelili Razkrižje (skoraj ni več Črnih odlagališč, zn^j,, Razknžje (skoraj ni več Črnih odlagališč, tisoč sadik drevja, organizirali so li-AviiKtrih ndna/tnih nT,>dii,,“mvi, draP-dV */ večjih kovinskih odpadnih predmetov), orisodili Veržeiu. kier so se Še noseboi ■ pT prisodili Veržeju, kjer so se Se posebej' njem in c” /--/.T'’' > Solo, tretje mesto pa si delijo tiste krajevne tudi storile korak naprej pri ureditvi " točko pa so si prislužili Gczanjevci. kjer 'R Veržeju, kjer so se Se posebej pr osveščanjem ljudi ter pritegnili k *' in tudi niso posktbeli za krajevno------- , Kot kaže zato, ker stanujejo nekateri vpH*** blizu predvidene lokacije. pripravili poseben program o ravnananju z odpadki za celotno občino, ki ga je podprl tudi izvršni svet občinske skupščine. Osnovni poudarek tega programa je, da je zbiranje in sortiranje odpadkov obvezno za vse občane, podjetja ter druge organizacije, zavode in skupnosti. Zalo smo v ta namen kupili namenske posode in zabojnike za zbiranje sekundarnih surovin, za .ostale v primeru Razkrižja. (Zdaj se odpadke’ pa tipske posode, tarna in komunalna inšpckija zdi, da tam Se najbolj skrbijo za - - ■ Vendar so se na naš poziv odz- sikaj, in če nemo z Zdaj, kope . ■— bi smo prič!>i^ .______.-b.iralli fll- .f, * jevne skoP*''. t)i nike.vksti-^pS nike, v ka pR pir ali drag ■ odlomili odziva.« deva’ * J nekolika ,, S . .•_»,! ,, U I k bolje bi tudi jasna 930 . . f niaja 1993 stran 9 l kmetijska panorama Regres za kmete - in zadrugo I » I * programa pospeševanja proizvod- endavski občini menijo, da mora sekrelarint za I *” oruzbcne dejavnosti SO Lendava pripraviti anali o polletje letos. Tako se bodo laže I “gotavr ■ ukrepih na tem pomembnem področju. Prav j ''®'oia vedno ni pripravljena enotna strategija kmeti'V’ vedno ni pripravljena enotna strategija I*®sanw>J* X * ''"““d’*’ P" bi bilo nujno zaradi počno-ukrepov. To velja v prvi vrsti za -Muvuistv« ^Pusanieznih y pri obravnavi državne strategije o razvoju '^0 pričakujejo, da b« čimprej izdelana omenjena zahtevajo, da •^fOBipirja 1. dlesni cepljenk Nedir , P^^cigram sanacije iBi u?'*' katastrofalne prihodnje ^itanip^L.kil bilo med (tl “ kmetij- sredstva) . i*i h ‘.i^ ^eužbeni u skromna sredstva ii nekajodstotni Od lahko buer "" v za dh “ tutii po poo-^snitn' ^("^Pjske za- Planja J . P igrama poku^'- hrane, V? '•dežen J' npi^aviCenec J'’, ^^Pnbli- N Obema Sc 'z- ne- za- ■ ''‘-pruMll- pa le re- 'UO .. prora-^Pravili refun- dacijo v korist občinskega proračuna. Za kmetovalce v lendavski občini je zanimiv tisti del omenjenega občinskega programa, v katerem je navedeno, da so do regresiranja 20-odstotne realne obrestne mere za obdobje do konca marca upravičeni vsi zasebni kmetovalci, ki so v tem času najeli posojila za obratna sredstva za poljedelstvo in govedorejo. Pri regresiranju pa upoštevajo cenzus zadolženosti, in sicer tako, da se priznava za govedorejo do tisoč nemSkih mark za govedo v tolarski protivrednosti, prav toliko pa tudi za hektar poljedelske proizvodnje. Omenjeni regres lahko uveljavlja kmet oziroma po pisnem pooblastilu kmetijska zadruga za kmeta pri občinskem sekretariatu za gospodarstvo in družbene dejavnosti v Lendavi do konca letoSnjega maja. Seveda pa je treba priložiti še ustrezne dokumente. MILAN JERŠE ,t^ v^akalna naprava za vrtnarstvo, Hnl' /J — iiupiava z-a viuiaioivu, ^aelstvo, parke in športna igrišča Jensko gospodarna naprava: • hitrost premikanja razpršilca ' k.‘ jo J pritisk vode od 3 do 10 barov ob enem prehodu, od 1 do 15 ha ''^i^.^ fa2iiAp • voziček za razpršilec se lahko ■ Cijui /'kuHure • samodejna regulacija hitrosti aprava se na koncu navijanja samodejno izključi Kam s sadjem? Še nedolgo od tega smo kmetijce prepričevali, da je ena od možnosti razvoja sadjarstvo, saj v Sloveniji prideluje mo kakovostno sadje, s katerim smo lahko uspešni tudi na zahtevnih tujih trgih. Prvi koraki na tem področju so narejeni, saj se tudi ponekod v Pomuijn sadjarstvo ž« uspešno razvija, žal pa so sedanje razmere na tržišču porušile vsa pričakovanja sadjaijev. Ob sicer nekohko slabši domači letini je bil lanskoletni pridelek sadja v zahodni Evropi nad pričakovanji, zaradi nezaščitenega uvoza pa smo uvozili v Slovenijo okoli 7 tisoč ton jabolk. Ta za porabnika niso bila cenejša od domačega sadja, saj so svoj delež pobrali različni posredniki, prizadeti pa so domači sadjarji, saj je tačas v slovenskih hladilnicah Se vedno okoli 6 tisoč ton sadja. Ker bo na trg kmalu začelo prihajati sveže sadje, je vprašanje, Če bodo hladilnice uspele vse zaloge poslati na tržišče. Pa tudi če jim bo uspelo, s ceno ne bodo pokrile stroškov. Kot nam je povedal direktor Panonki-nega zadružnega podjetja Sadjarstvo Martin Puhan, imajo v hladilnici Se 170 ton jabolk, s prodajo pa ne kaže najbolje. Jeseni so jabolka odkupih po 30 tolarjev kilogram, z njimi so imeli dodatnih 33 tolarjev stroškov, in če ne bi želeli imeti izgube, bi jih morali zdaj prodati vsaj po 63 tolarjev. Te cene pa na tržišču ne dosegajo in izgubo bodo morali pokrivati z drevesničarstvom. Slovenski sadjarji torej z lanskoletnim pridelkom sadja ne bodo ustvarili dobička, to pa je kaj slaba spodbuda za nadaljnji razvoj sadjarstva. Naložbe v nove nasade so namreč visoke, navsezadnje pa so to trajni nasadi, kjer hitra preusmeritev ni možna. L. Kovač Drugo dognojevanje v ozimne pšenice Ozimna žita v lem obdobju intenzivno tvorijo klase. Koliko zrn bo imel klas, pa je odvisno predvsem od vremenskih razmer in prehrane posevkov. Pomanjkanje dušika ob kolenčenju in klase-nju lahko zniža pridelek zrnja. Največ dušika potrebujejo žita v spomladanskem obdobju med intenzivno rastjo vse do mlačne zrelosti. Dolžina klasa in število zm v klasu se oblikuje od kolenČenja do začetka cvetenja. Pomanjkanje dušika v tem obdobju lahko zmanjša pričakovan pridelek. Zaradi nezadostnega gnojenja zgornji del klasa zakrni. Na splošno ugotavljamo, da Pa Še to; so posevki ozimni n primerno gosti in dobro razviti, pšenica že ima 2 do 3 kolenca, in to je skrajni čas za drugo dognojevanje z dušikom. Za drugo dognojevanje priporočamo KAN v količini 150-200kg/ha. Bolj gnojimo redke posevke in manj goste posevke. Ječmen je v kla-senju in ga ni veČ potrebno dognojevati, ker gnojilo ne bo imelo večjih učinkov. Tudi rži ne dognojujemo več, ker večje količine dušika lahko zmanjšajo oploditev. Z dušikom pa dognojujemo tudi jari ječmen in oves pred klasenjem s KANom v količini 100-150kg/ha. Zadnja leta nemalokrat in vedno pogosteje zasledimo, da se posevki žit predvsem pa ječmena spomladi začnejo sušiti, rumeneti, nekateri celo od- mrejo. Začeli smo iskati vzroke. Nemalokrat so vzroki sušenja ostanki herbicidov v tleh od predhodne kulture, predvsem atrazinov v koruzi (dolgoletna uporaba ali previsoki odmerki) in senkorja v krompirju (predozirane količine na lahkih tleh). Najpogo-stejSi vzrok pa so zelo kisla zemljišča (pH 4), V takem okolju so glavna rastlinska hra- nila rastlinam nedostopna, Zatiranje plevelov po vzniku koruze Glede na zgodnjo setev koruze v letošnjem letu bomo kmalu ' inteli opravka z zatiranjem različnih plevelov po vzniku koruze, ki jih kljub uporabljenim herbicidom nismo uspeli zatreti. Iz izkušenj prejšnjih let lahko sklepamo, da bomo imeli opravka z enoletnimi sirokoJistnimi pleveli (bela metlika^ nj. goijušica, ščir^ oslez), Id so vedno bolj odporni proti atrazinskim pripravkom (radazin, gesa-prim). Prav tako se bodo pojavili enoletni travni pleveli (mukvič, kostreba, srakonja, prosoj in večletni pleveli (plazeča se prinica, divji sirek j. Opravka imamo torej z različnimi vrstami plevelov po vzniku koruze, zato bomo v tem prispevku predstavili nekaj pripravkov ali njihovih kombinacij za zatiranje le teh. HERBOCID, DEHERBANA, KOROVICID so hormonski pripravki, ki uspešno zatirajo SLAK in OSAT, BELO METLIKO in SČIR pa ustavijo v razvoju. Povzročajo pa deformacije koruzne rastline (poleganje, lomljenje), če so uporabljeni prepozno ali v prevelikem odmerku. Ob uporabi teh pripravkov koruza ne sme imeti več kot 5 listov, se pravi da ni večja kot 15-20cm. Tudi nizka temperatura (17 C dnevna, 9 C nočna) ob uporabi teh hebicidov vpliva na njihov počasnejši razkroj v koruzi, kar lahko povzroči, da se koruzni listi zvijajo, čeprav je bila uporabljena priporočena količina, in sicer 1-1,51/ha. LENTAGRAN WP v odmerku 2-3kg/ha in LENTAGRAN EC v odmerku 1,5-21/ha se uporabljata, ko ima koruza 2-8 listov. Dobro zatirata odporne širokolistne plevele, kot sta Ščir in bela metlika, delno tudi slak in nadzemne dele preslice. V kombinaciji LENTAGRAN EC 21/ha in ATRAZINSKI PRIPRAVEK (GE SAPRIN RADAZIN) 2kg ali 21/ha se delovanje razširi na enoletne trave (KOSTREBO), ki ob škropljenju ne smejo imeti več kot 2-3 liste. Tovarniški pripravek te kombinacije je ČLAP, ki se uporablja v odmerku 3-41/ha. vendar uporabo le-tega odsvetujemo tam. kjer smo že uporabili primexstra, lasso-combi ali ciatral, LADDOK je preparat s kontaktnim in talnim delovanjem za uporabo po vzniku koruze in plevelov. I maniro k spekter delovanja in je uCinkavit tudi proti trdovratnim plevelom, kot so: Sčir. loboda, bela metlika, ambrozija, oslez. Možne so naslednje kom- ^)S?vin ''‘"n.« Alrb. d 0,0, inivnac Halija Dognojevanje na podlagi hitrega rastliifskega testa V zadnjih letih smo v kmetijski svetovalni službi vpeljali terenske analize dušika. Potrebno količino dušika in čas dognojevanja lahko ugotovimo s pomočjo hitrega nitratnega testa, ki ga opravimo kar na njivi. Iz nekaj povprečno odbranih rastlin izstisnemo sok in vsebnost nitratov medtem ko postanejo dostopne nekatere druge snovi, ki delujejo na rastline kot strupi. Menim, da je skrajni čas, za apnjenje kmetijskih zemljišč. Opravimo ga na podlagi analize tal enkrat v kolobarju. Najprimernejši čas za kemično analizo tal in apnjenje je po žetvi žit. Za vzorčenje zemlje in analizo se lahko obrnete na krnetijsko svetovalno službo pri Živinorejsko-veterinarskem zavodu za Pomuije, 'lil '4*, ^’*»l«tonin vas ŠALOVCI, d, O. O, telefaks: 069/59 033 lTiem"'Količinaizmerjenihni- kjer delamo laboratorijske tratov pove, kdaj iri koliko je analize tal m vam izdelamo na-potrebno dodati dušika. Analize rastlinskega soka oprav- Ijajo kmetijski svetovalci na terenu. vodilo, za gnojenje in apnjenje. ŽITA FLISAR NOVAK dipl inž. kmet. Kmetijska svetovalna služba I 2e SAJ>J^ -FRL;«Afi'X f ALtco+jOLU binacije: a) LADDOK (4l/ha), pleveli nimajo več kot 4 prave liste, ali z dodatkom herbicid ne ga olja (CITOWET, PINOVIT-N) b) LADDOK (2,5-31) in CITOWET (o,3-0,4l/ha) c) LADEtOK (2,5-31) in CITOWET (0,3-0,41/ha) + HERBOCID II, če sta slak in osat, koruza ima 3-5 listov, pleveli pa do 6 listov, d) LADDOK(3,01/ha) +CITOWET(0,51/ha) -I- NOPON O1 JE (2i/ha) razširjeno delovanje na enoletne trave (kostreba, mukvič) do 3. lista trav. BANVEL 480 je herbicid, ki delno zatre enoletne širokohstne plevele (Ščir, belo me tli ko, lobodo), v rasti pa zatre ali uniči njivni slak, sla kasto dre se n in delno osat. Uporabljamo ga v odmerku 0,5-0,71/ha, ko je koruza visoka 15 do 20cm, pozneje pa pod listi koruze. Za uspešnejše zatiranje slaka in osata je možna kombinacija s pripravki HERBOCID ali DEHERBAN A, vendar je tudi potrebna previdnost zaradi že prej omenjenih lastnosti uporabe teh pripravkov, HARMONV 75 DE herbicid dobro zatre proti atrazinu odporne in druge plevele (SČavje, ščir, lobodo, belo metliko, njivsko goiju-Sico, zvezdico, dresni itd.) Uporabljamo ga v koruzi, ko ima 2-4 liste, pleveli pa ne več kot 4 liste. Obvezno mu dodajamo vlažila (PINOVIT - N), CITOWET) v 0.1% KONCENTRACIJI (IdcU 1001 vode) ali radovit, sandovit (0,3-0,5% koncentracije). Za razširitev delovanja na nekatere druge plevele so možne kombinacije; a) HARMONV (10-ISgr) -l- ATRAZINSKI PRIPRAVEK (Ikg/ha), razširjeno delovanje proti muhviču, pasjemu zelišču b) HARMONV(10-15gr) -I- HERBOCID(do 11/ha), tazSitjeno delovanje proti Slaku in osatu c) HARMONV (10-15 gr) + BANVEL (0,3 l/ha) razširjeno delovanje proti slaku, osatu, pasjem zelišču. TELL 75 WG je herbicid, ki ima delovanje usmerjeno na večletne travne plevele, kot sta pirnica in sirek. Deluje pa tudi na druge plevele (Ščir, ščavje, pieSec, dresen in še nekatere). Ne deluje na belo metliko in enoletne trave (srakonja, kostreba in mukvič). Uporabljamo ga lahko v naslednjih kombinacijah glede na razvoj plevelov; a) TELL 75 WG 40gr -l- 0,1% vlažila ESTRAVON/ha proti pirnici in sirku, ko sta visoka 10-15cm b) TELL 75 WG20gr + 0,1 % vlažila ESTRAVON/ha, ko imajo pleveli 2-3 liste. Čez 2-3 tedne ponovimo Škropljenje z istim odmerkom, vendar koruza ne sme imeti več kot 8 listov. Okopavamo Sele čez 2-3 tedne. c) TELL 75 WG 40gr i vlažilo 0,1% i BANVEL 480 0,31 izboljšamo zatiranje slaka in bele metlike. Škropimo, ko ima koruza 6-7 listov. Ker je koruza v fazi za škropljenje s tellom, ne pride v poštev mešanje s preparati na bazi 2,4 D (herbocid, deherban A). TA ROT je nov herbicid za zatiranje večletnih (plazeča se pirnica, divji sirek) in enoletnih (kostreba, proso, muhvič, srakonja) , trav. Deluje tudi na enoletne Sirokolistne (Sčir, oslez, rogovilček, •smolenec) in večletne Sirokolistne plevele (kislica, osat). Slabše deluje na belo metliko, dresni in slak. Možne so naslednje kombinacije za škropljenje: a) Enkratno škropljenje TA ROT 30-60%/h a, ko so pleveli visoki do 15cm. b) Dvakratno škropljenje (enoletne trave) TROT 20-30gr -r 0,1% vlažilo, prvič, ko imajo pleveli 2-3 liste. Čez 2-3 tedne ponovimo škropljenje z istim odmerkom. c) TAROT 50gr -I- HARMONI75FR -i- 0,1 % vlažilo, ko želimo poleg navedenih plevelov razširiti delovanje Se na dresni in belo metliko. V prispevku je opisanih nekaj herbicidov in možnih kombinacij za uporabo v koruzi po vzniku za zatiranje plevelov. Omeniti velja, da tam. kjer so bili že uporabljeni pripravki (primetitra, ciati^, lasso combi) ne svetujemo ponovne uporabe atrazinskih pripravkov v navedenih kombinacijah zaradi Že večkrat opisanih negativ- nih lastnosti le-teh. Prav tako zadev ne gre posplošiti in uporabljati jj vsevprek, saj je uspeSna uporaba večine navedenih kombinacij močno odvisna od razvojne faze PLEVELOV IN KORUZE. Zato priporočam vsem pridelovalcem, ki bodo morali posevke koruze Škropiti s katerokoli od navedenih kombinacij, da se prej posvetujejo s svetovalno službo. Na ta način bodo možne storjene napake minimalne. Kmetijska svetovalna služba ŽVZ za Pomurje Murska Sobota Drago Legen, dipl' kmet. inž. stran 10 vestnik, 13. majaj^ odsevi mladosti Hiša s slamo krita Tudi mi smo ogromno delali, vendar nismo imeli dovolj časa, da bi vse napisali in poslali za Časopis. Tokrat pa se vam le oglašamo z našimi literarnimi drobci iz projekta Hiša s slamo krita, ki nam je zelo lepo uspel. Tako so nam napisali učenci 4. a-razreda OŠ I Murska Sobota in odločili smo se, da nekaj teh drobcev objavimo. Srara hiša na hribu stoji, bela stena in slama se v soncu blešči. rjekdaj lepota^ danes samota. Nekdaj vsakdanjost, danes redkost, Že čas jo razjeda, jt streha plesni. Dajmo, poglejmo jo, na oknih Še nagelj cveti- ;«■ ŠTEFKA HORVAT * + + Sem stara hiša. Od mene ni ostalo skoraj nič. Nihče me ne pogleda, za nikogar več nisem zanimiva. Nekdaj pa je bilo drugače. Gospodar me je zgradi! leta 1911. Z vozom so on in njegovi pripeljali les. ilovico in slamo. Iz lesa so postavili stene, jih ometali z ilovico, slama pa Je bila za moje pokrivalo - streho. Gradili so me tri tedne. Poleg mene so postavili tudi lopo, v kateri Je‘gospodar hranil različno orodje: grablje, vile, lopate, motike... Čez Čas so zgradili Še hlev, v katerem so bile krave. Ko sem bila ob večerih sama, mi je delal družbo. Pogovarjala sva se, včasih tudi pošalila. Lepo je bilo, ko naju je zjutraj prebujalo mukanje krav. Da nama ne bi bilo dolgčas, Je novi gospodar, sin prvega lastnika, zasadil hrast. Taje v nekaj desetletjih zrasel v pravega velikana. Na kmetiji je bilo poleg krav tudi veliko kokoši pa psa in tri muce so imeli. Lepo in složno smo živeli, toda vse to Je minilo, ko Je gospodarja odgnala vojna. Hlev se je sesul in tudi hrast so pred nekaj leti podrli neznanci. Rada se spominjam starih časov, ko je bilo resnično lepo. Danes pa ljudje živijo v stanovanjskih blokih in modernih hišah. Vse je dru^če. Zelo rada bi se še enkrat vrnila v preteklost in še enkrat doživela to, kar se je bilo dogajalo v meni in okrog mene. ČRTI JUST Mura - ponos Pomuija Ljudje, ki so živeli ob tej vabljivi reki, so bili nanjo ponosni, saj je bila kristalno čista. Ko si bil žejen, si se samo nagnil, zajel vodo in se napil, ne da bj se pri tem bal, da boS zbolel. Na tej privlačni reki so nekoč kot mejniki stali idilični mlini, v katerih so mlmaqi mleli daleč naokrog najboljšo moko. Koliko radosti je ponujala reka kopalcem v poletnih mesecih! Z občudovanjem si opazoval zakone narave in njihovo igro. Včasih ni bilo toliko ribičev, kot jih je danes, Le posamezniki so imeli čolne na Muri, s katerimi so križarili po rokavih reke. Bilo je lepo. In kolo zgodovine se je zavrtelo. Razvoj industrije je prinesel svoje in ni prizanesel niti Muri. Zdaj se vije lena, kot da bi čutila, da v njej ni več istega življenja, kot je bilo nekoč. Postala je prazna, revna, skoraj mrtva reka. V njej je rib vedno manj, Mura je postala kanal. Ekologi jo uvrščajo v 5. stopnjo onesnaženosti. Preprečiti moramo, da bi Mura postala odlagališče smeti in odpadkov. Nikakor pa ne smemo dovoliti, da Mura popolnoma umre, saj so umirajoče ribe prvi znanilci ekološke katastrofe, ki se ji nikakor ne bomo mogli izogniti. Vprašati se moramo, kako dolgo bomo še lahko živeli na Zemlji, tako kot živimo sedaj. Če ne bomo preprečili tega danes, bo morda jutri že prepozno. Mura, Mura, kje si zdaj, kje je tvoj lesket in sij, nič več ribic v tebi ni. oh, uboga Mura ti. SONJA ŠKRABAN, 7. b OŠ II M. Sobota Zgodila se mi je krivica Dišalo je po pomladi. Slišalo se je že ptičje petje. Soif^l' vabilo v naravo. _ Kljub lepotam prebujajoče se pomladi me je preganja jetna misel. Spomnila sem se razmer, v katerih sedaj ; me, da je nekaj ljudi zelo obogatelo, nekaj pa Jih živi v re . b^di. ■i v nat^ ■ikaStf Nepravičnost tega časa sem preskusila na lastni popoldneva sva se s prijateljico odpravili na sprehod Srečali sva uglednega starčka s svojim vnukom. Prijatelji odzvala njunemu povabilu, naj gre z njima. Tudi Jaz seia hotela pridružiti. Toda, glej! Zavrnili so me kratko revni naj družijo z revnimi. Užaljena sem krenila ' Spomin na ta dogodek je še vedno v meni. Močno boli i.j Zgodila se mi je krivica. Ali veste? SIMONA boš Cie*' (Nagrajuje Knjigarna in papirnica DOBRA Sobota) je tudi žebi Sodeč po videzu bi se lahko strinjali, da je tudi tank(ec), bolj stvarno pa si Je ta vzdevek zaslužil ' nosorog. Težak Je do dve toni, pokrit pa je z zelD^^.-kožnimi ploščami, tako da je res kot kak oklopnik-- . rog prodira skozi goščavo, ne oziraje se na levo in se ne umakne nobeni nevarnosti; ne boji se ne kač ne ne vročine ne lakote ne viharja in ne sončne Odgovor, kot smo ga pričakovali, nam Je poslal satu® Šumer iz Celja. Čestitamo! i3 KUPON St. 37 Ali veste, kako se pravi veliki začetnici Odgovore s kuponi pošljite na naš naslov najkasnejt maja in pripišite »Ali veste«. I Najljubša žival Ce hočeš spoznati kako žival, pridi z menoj! ■ Sem v gozdu, ko nenadoma nekaj zaSumi v grmovju. Izza grma . se prikaže najprej smrček, nato tačke in nazadnje Se dolga, ‘ navihana ušesa. Takoj ugotovim, da je to zajček. Je zelo boječ, : a neznansko hiter, Živi v gozdu. Je takšen nebodigatreba in ga i najdeš tudi na travniku ali v kakem grmu ob cesti. Revež se pogosto znajde tudi zvečer na cesti. Ves zmeden od luči teka sem in tja, a nazadnje pobegne in odnese celo kožo. Večkrat se postavi na zadnje tačke, s prednjima pa se umiva ali pa si češe štrleče brke in zanimivo miga z gobčkom. Poljski zajčki so običajno, sivo-rjave barve. O njih Je veliko pravljic. Tudi Številne pesmice pojejo o njih. Najrajši Jedo travo, za priboljšek pa Se zelje in solato, zaradi tega se mame pogosto hudujejo. Ampak zajček mora jesti! & hujše je, ko obgrize sadno drevje. Prav zaradi tega Jih nesramni »divji lovci« pobijajo in shranjujejo v zamrzovalne skrinje. V imenu vseh zajčkov vam kličem: »Ne počenjajte tega!« Zajčkovi gibi so poskočni. Če jih kdo lovi, tečejo na levo in na desno, cikcak. Ce ga hočeš ujeti, moraš zamižati, se udariti po kolenu in urno steči za njim. Pa poskusite! Še posebej srčkani so domači zajci in Jaz Jih imam najraje. Ker so zelo srčkani, jih imejte radi tudi vi! nzTin p P 45. 61001 Ljubljara Tel.: 061/271-135 061/301-573 060/ 46-560 d.OLO. ■c [p Prijava za rezervacijo vstopnic Ime in pnn-iek_______________________ LHtca_________________________________ PoStrn št. in (naj ___________________ METKA ZRIM, 5. b OŠ KUZMA Naročam ________ vstopnic aa Koncert zbora Dunajski dečki 1 v Liubljani 27 maja 1993 2. v Ljubliani 29. maja 1993 3. v Mariboru 28. maja 1993 -f VSI PRODAJAJO, PŽIRLO POPAtj^ I * I Nabavljamo 9kora|in|l Izid -DŽISLO MAGAZINA', prvc^ bTcZpla£nc|;a ČASOplSA, o* I naročite vnaprej. Dostava takoj po Izidu v Vaš naMfalnilc Pokličite naie SzevUke ati rtam piSiK ' i Gostovanje zbora Dunajski dečki 37, HMlI, L|Mb1iMM dom, Gg/Jumvg dvorGru m«b UmMtaaa CmduvfGv rfcMK, Uphtmok'« H In It. Marib«r VelirlM dvoTGfM |i Vstopnice za koncerre lahko rezervirate s kuponom. Cena vstopnic je enotna, in I sicer 3.000 SIT, plačate pa jih Gostovanje zbora ob prejemu ■ 1 ■ J -'I 3 '■'1 tJiKlnhuciio ttpruvln izključisn Dunajski dečki v naši r “e- po- državi sta omogočila podjetje nSSk^ta GmbH iz Avstrij e in g. Džirlo. ZitefcAi poramate ob prvvi^mit vuoprtic. ptKljelie; IIŽDt'lD d.DA p.p, 45. 61000 Ljubljana rirpre^.srdL.I/tvnt^dgrcle/KnJ. fgj '061/271-135 Pri^iTQ2a iTzcrv>clioTsiopfi^ pojil Ilc ita nialov: ' DiMo. d.o.o,, p.p.4ST 61101 Ljbt)l|s(u, 061/301-573 060/ 46-568 Ali Me le kdaj dlke lU iwn ptf he | * ^i»op.cQ!a; pejkovhe^ VčaMh »am je uspelo, *ča»ih nv V vuhm pnmtTU je m ttim osCala tniNtna, ali ceh) .of|pna posoda, ckin in zmanišan ulUck ob Kriaktmpi. vam prcilsiavimc napravo, ln je novvd v ponudbi podjeip OfOllO To pe 1 paral POf-ČOllN, naprava, h kaicm ut hm lUšielih I (i izitcirelL- odvečne Iclnne nuk'dlx;. va sv iek> po lx) pO6t Jto gladko in ^ht no. Čaj Čann-5Jang je sesuvlicn iz puselinih ^$iavin m pt : prime fen »■j Zenske in moške. Mzre in mlade, za vse slarosli Čang-ŠlAfilt^ neko? ptB lnii^i Kiraici. s iHljem čaja voohdrtjliviikost m RilTenOAT Tndivnak tliHtik hrjne so čutih kot en sam ponirek. PRVI PREVAIALNIK. V KATEKEOA JE VNEiEEI TUDI SLOVENSKI JEZIKI!! PKEVAJAINIK T. NAJVEČJIM Številom niiiH jezikov m* SVETU!!! v kuhkija, pfumo, portchej pnprav^npJ K hkH dJML p.0 45. 61000 LiuOljapa Td; 06V27M35 061/301-573 066/ 46 568 razCirlio nvoja ponudbo NarOiilv io tshko pO N-k-fum.* iJi r nimčHitk«. Uarnsb luaiBi l■■HJ- Ipaftdu. Illhpodo pi vi I sh i. iti bi re ■ ■ Lhatoit.iMCSedii IvelEki rmsiu, udci. ■ CvMiJ. >ilova;Cki. pnl^tki nudlaiski. utinkL, htvjllii. (|Kki lurski, IkAgarUn, lumiiAJd. utnijmMii. nubislci. iapcmJii.nihki irnlt 15 000 SVlpugovcmih bai. k l |ih pcirebvfinno. ko v Znjfikm Bp< v Ao*i,'lii. lU rciTpr i^. -' škaiJiti v?rf.‘tHijc 40 vrevk ^Aja, ki Su |ainM:'vi'> u 4u>vgO jekpi.' icIcMie ko pitju Čaja |U frii jihjvrtikii. frii mchjnku. pn hizdiu. na po^i. na b-kzniOdak avnjhuvni pOsUp. pn spozna*a'H*r' not lOČF MSK "VEnELU VENDAR ČLOVEK V VŠEM ZrvUFNDU V POOOVOBO U»*OAAW-J* JEZIKOV LAH KO PREVKl JtTf V SLCATnSČI NO IN StOVTNič IMO v « svetovnih jE7'IJy> ' O o tK €ulile v tcIcHkii dolivnr TVl«. niii kilcAne dnip^ nepnietnoofi. i*n>ie pili pr*>li«]Z:a kvau. pad pl <3 taj z več kol l.TOO-tcIrtu [raiKtio, Za iZKulo lek- jc tlovol |. tld dan pred ubruhum popijele cDO shoilelit o eaj) in vm ppnijkinl IkmIo rešeni žanili izgiilK [ele^rie rele Oe hi>it nervrszni, na.‘ipruino, ohranili tujfJc ddriO ra2polož<-n|e. B I«! ikifick liosie ihj-i*ltl'. popijete dve dux]elKi Čri*nft':^antp pred ipaniem ■■ ma03JT'*l>JTjreGl!A/ ---------- Na dostriiltciPirituKiiaeksktuaeoci [KaixoJaptDda((; K|p uikfta poJtdK dZiRLO 11 pocljcip D^IKLO spococjiAo ih jc ■iilek-b pukiMcfE pcnpevck h vhlptrLCv^niu Slouv'"^ ' B' Bi .A* I GINGERZA raLGO INSKF.ČNO ljubezen, kupujejo ŽEN5KE ■ ■ rrjEjo MO^KP I Čap. M;žilav|pcn po Mari kiiap^ki rerepiuri. ki uj^no vpHva »a ik-lnvanjc ■ vseh lek-snih hirtkcij. ?o nekaj (Jneh pitja oparili. Ja |c sploSna ■ napetost popustila, da sphv micneie in da ste pnpetno umirpeni. ■ 'l'd utičuiek preraste V sptoino dobro pofutje, kar m; bo kabalo tudi z •q jlM^iAanjent kondicije, obnovo spolne mo^l in mladosti srr * PTT KING-KONC sf brfz skrhp Prednosti pri Jtupovanpo KING’KOI^CA; konJorn je vedno pri roki, 'zadres^ pn kupovanji izgine, velik pnltranek. popilna anortiiitno&(. KINC-KOtJG (C komplet 50 kondtjmoi raztopini medu - pfjpvljmi iDcrdei-tjakiNI Hlačik) po povdcpu, emhalaLii je ocv(ralnii 999.00 5/r' ..yi.- *«S TAR-GjARD Ustnik Z3 irafTio upcrjlx) - zčhavje je naše naprcčje tio^ascvo. Iz LigprclneKa diina od^ili^ni do 9? odsiuikov Ikodltiuih snovi, vcntkiJ cigJicii ne odvjjrne jronte Omili iili edo odpravi značilni kadilski kašelj m prepei?u|e iKilezenske spremendie na pipučih KADILCU J K TAk-GAKI) KJfHCBNFjAl KOT VŽIGALNIK' 69iu»irr+ pn str^ut KADILCI. POZORI Se nekaj za vas NI COSTO P Ča( za kaJikc. Kdo Jtc pozna draž<'(!cga kašlja, ki (c ptisJedita slalnega dr?jvnp slurnkc in dihalnih poii s cijs^reinim dimoot Ihikrg TAk* GAltOA, ktzrnanisup? količino škodljivih snovi >.■ c ipj ret nem dimu, smo I v;lm pnpmviJi Sc Čaj .v/r» PTT airo ikO'* I I. polM U OBKUTAt POZOR! Najavljamo prirediteVi fl"S'7IT>T /"l ., I .rkiri I j kr .-h U. k^r-krl.ri-k n«uk,-l r f/k k . I ■ ."h I ..1 n .-i / u .7v1^IICe DŽIRI.O izbralo dekleia, ki lxxlo predstavljala naSe 'TTlelkc^ prireditvi, ki bo v začetku junija, bo tudi prva javna protnotija TOLST v izvedbi VLS DIJAMANTT. Na promociji ploSče m DŽIRLO osebno. Dekleta, ki se bodo prijavila do 1. junija 1995. Vsem pujavljenim pa sporečamo, da bodo po pošti prejele nzM Tw?sT I No*a Mvaniev cslndne shupiner VIS mjA' MAHU (Janez 2mj-zch'£ef. električna kiiara in vokal, Alej Klinar-Lddvik. ornle. električni vokal in I Hoberio MagnifiCD. 1 ha.Rovtikj kil a ra ut I moderni vokali) pe il kaveia Z cnaplimi ! uspešnuarni, med , kalerimi Ma dvauradna ' biiarJŽlHLOTW|ST in TRANSlAlOH. Kaseto nzEiln v DISKO PRODUKCIJI in ploščo prodaj) podolje DJirk) d,o.o., L|ii|ilpni xa $anio 299 SIT. Kautta lw v pnxb|i od $ nup I '293 lupfcp izključno po pojil iF maja W93 'Stran 11 I kulturna obzorja I Sijaj violinske igre 5if IP nitk ’^’*’icert Maje Cerar in Hinka Haasa 21. aprila v grajski dvorani ttf F Stl* ti’ S '*P‘'I'' v svetu najbolj intimnega in najglobljega čuslvovanja '■■■trhi n''' '* stoletij nazaj izzvani z gla.sbilom, ki dandana.šnji USI vzdevek kraljica insirunientov - violina. ‘ftSIr, Efi vek I.' (iflf J fi li f« f in K f' arabskega, izvora). V. viar ' - - ■ okoli 7* ' dnlca-'thjc-.-. -- -........ ''ttiiait?') Izdelavi msiru- tih “-''“EHvCremoi..-. Altisti ra" '^dclovalcev ** km Stradiva ^^posobil (__________ ^'''l '81'anja pa Je .^^onteverdi, k' --“diilavci ... ■'"Ni 0,,.,^,^ 'Larini. Costello, v N beneški vi- 7-n.-bX i Stnlptiii li-A*»^, cn- in.i. koLje <1- (.iaiies. ^^‘1SO-153(J in je v lite- '■Jna IJHft kvalitetno ■ni deliijo' violin ari. \'i- 'I inštrument je Giovani Gabri- ('0 Monteverdi, ki je ske igre je naravnana vedno bolj v virtuoznost. Vrhunec predstavlja Nicolo Paganini. Violinske Šole pa še naprej neizprosno izpopolnjujemo tehniko in zvočni izraz violinske igre (Baillot Kreutzer. Haba-neck. Mazas, Dancla. Wieniaw5ki. Kreisler, Spohr, Ševčik, Kubelik. Joachim. Szigeti. Vecsev idr.). Prav gotovo postavlja danes violinska igra, kol je razvidno iz teh kratkih navedb, pred koncertanta spričo dosežkov velike izvajalske liiliteve in še večjo popolnost m ■ stoletju, ^a kateri sri violine do ^Mri „ bil zagotovljen "m" ilii Mniih ri7' "rstrumeiitu sosle- ' ’bhuri trap- ■ po Evropi, hanse-t ■ dresdenska, du- ^??^ihsrr’-- ■ Ir? J^Uature, i .fopskih središčih. ik I • < _ \1 '■ Hati Iz- uvajajo .se Igra v viso- ''učprijem- I '‘=‘='>^1 Slač- ^"itezo tetepi T, 'Ehnikc vnese s°lo sonate sodijo koncertne skladbe hi, Smer vtolm- iCi I I ^<1% POPUST ! 5* VSTOP j *71 ll umetniškega izražanja Reprezentančno se lahko predstavijo le tisti, ki so temu vsestransko dorasli. Maja Cerar, rojena slovenskim staršem v Ziirichu, je bila z dvanajstimi leti izredno sprejeta na tamkajšnji konservatorij, izpopolnjuje pa se na mojstrskih tečajih Nastopa s samostojnimi recitali in v radijskih in televizijskih oddajah, kot solistka je igrala z znanimi orkestri in na pomembnih natečajih prejela vrsto priznanj. Nastopila je tudi na festivalu komorne glasbe v Radencih. vVisokokaratni koncert - navdušeno občinstvo«, »pre- romantični melodijski lok. napolnjen z nabito izrazno tehniko, vendar tak. da dopušča samozavestno bohotenje širokemu spektru značilne francoske harmonske barvitosti. Sonata za violino solo št 2 v a-molu Eugena Ysaye je pisana v poznoroniantičnetn slogu. Delo je napisano bolj eklcklično, vendar z ogronimm znanjem, saj avtor sodi v vrh evropske violinske virtuozne elite ob prehodu v naše stoletje Iz delti očitno odseva Bachova Ciaccona, mogočni konec pa sloni na koralnem motivu Dtes irue. Sonata za violino Janija Goloba odseva nekakšne novoroman-tičiie prijeme. Skladba Vigorozo Uroša Kreka, je prav za violinistko Majo Cerar. Čeprav je oblika skladbe fantazijska, je razgibana, močnega zamaha in čvrstih potez, kljub nekaterim cenenim prijemom pa vendarle odseva, tehtno glasbeno izpoved. V skladbi Tzigane Mauricea Ravela pa sc kaže njegova izredna ljubezen do eksotične motivike in vrhunske instrument talne bravure, sam je rekel o njej, da je virtuozna kompozicija v duhu ciganske glasbe. Komponiral jo je leta 1924 za madžarsko-angleško Za zeleni je^r(^) violinistko ognjevitega tempera- nienta Jellv d’Araiiyi. V skladu z oblikovno tradicijo madžarske rapsodije jo sestavljata dva kontrastna dela, uvaja jo daljša violinska kadenca, sklene pa koda, ki v silovitem crescendu in pospešenem tempu prinese reminiscence za prejšnje glasbene misli. Delo, polno visokih tehničnih zahtev, je paradni konj violinskih virtuozov. Violinistka je s svojo izvedbo izpri- čala, da je dorasla visokim zahte-koncertnega sporeda. Čar vam njene izvedbe pa nas kot Slovence lahko navdaja s ponosom. LADISLAV VOROŠ stinljiva moč V il cžni osebnosti«. neizumetniče ni. »končno Švicar- ska zvezda na mednarothiem violinskem nebu« - tako ocenjujejo poročevalci igro komaj enaindvajsetletne violinistke, ki je vnukinja znanega slovenskega igralca in lutkarja Naceta Simončiča in pred katero. kot smo se lahko ob njeni igri prepričali, jc velika prihodnost. Tokrai se Jc predstavila ob korektni in mojstrski klavirski spremljavi Hinka Haasa. uglednega slovenskega klavirskega pedagoga in odličnega pianista. Tokratni spored je bil izpolnjen z mogočno Sonato za violino in klavir v A-duni francoskega skladatelja Cesarn EraiKka. Delo odli" klije široko zasnovani brahiaisovski film iz Art fest V*>0f y®^**DMKINO ŽIVLJENJE; režija: PiAe' scenarij: Krzystt>r Kirslni*skL Irene Jacob, Phiilipe Viih b kif,, I ' Dumas; država: Poljska, Pf^dstava je hila v petek, 23. 4. .6'2 »1. se na koncili unirCr Zdaj ostane edina las ^'i£^)li!injl »»iH k iik 'hlikr P5 doiatr,;i^ * 1*1 'Hila |£ J ^’V1„ ut Sc ■ jih Pisatelj ob ■dokončno pruingonistkri Veronika iz Pariza, A tucii njeno življenje se nenadoma spremeni. Ker sluti, da se je nekaj zgodilo, da je nekoga izgubila, tudi sama opusti petje In poslane zgolj učiteljica godal. Slutnja nečesa izgubljenega pa jo venomer spremlja. SkuSa si pomagali s pos- netki svtrjega glasu. Do- ^ni i ( i i J d OR V Set, >S>dvoi' r. Obe bjen St? haiA«, ^®’'Onik, ,L? in a po pevka. Pt .P‘' pride K Srečanje (l„?r '*rt 10 bire V ■ H Nil'i"' -- ki '"di BcJcn ^hll Ulite ■■^^liSnost. iTiiei, Veri> po- ^8ru^i'''Ws,ko in damo nelagodje ji vzbuja lutkovna predstava, v kateri si baletka zlomi nogo, umre in se spremeni v metulja. Veronika skuša najti stik s piscem te predstave. Srečata se nekoč v kavarni, se zaljubila in lutkar ji nn koncu razkrije njeno poreklo. Film jc narejen na prepričanju, da dvojniki podobno kot dvojčki slutijo v sebi tisto drugo osebo, tisti drugi »jaz«, ki g;t sicer ne poznajo, a natanko vedo, da obstaja in hkrati živi z njimi, Če se enemu nekaj in zgodi, vpliva to na drugega kot izguba nečesa njemu lastnega in etlinega. Značilnost filma so tudi nekaleri ne pretir:mo očitni erotični prizori. Žensko vlogo obeh Veronik je odigrala Irene Jacob. 8i je zanjo dobila nagrado za žensko vlogo na filmskem festivalu v Cannesu 1991. Julijana V6ro< Novice iz kulture • Zveza kulturnih organizacij Slovenije sporoča, da mlade gledališke in lutkovne skupine kaj redko sprejemajo vplive profesionalnega gledališkega ustvarjanja in da je žetev na tem področju »dosti šibka«. Češ da šolskim mentorjem pedagogom ni prav jasno, »kaj bi bilo treba poskušati doseči z delom in pripravami«. Povedano naravnost: selektorji in kritiki so mnenja, da Šolniki niso uspešni pri vzgajanju za gledališko kulturo. Nadalje slovenska ZKO sporoča, da so selektorji iz natečaja za Srečanje mladih gledališč in lutkarjev izbrali, kar seje izbrati dalo. Selekcionirana bera bo na ogled na Ptuju 4. in 6. junija ter v M. Soboti od 27. do 30. maja. • V zadnji številki revije Znamenje (revija za teološka, družbena in kulturna vprašanja) objavlja Tine Mlinarič iz Ižakovec esej z naslovom Qvo vadiš ženska? Mlinarič poudarja dvoje prvič to, da o ženskah, o tako imenovanem ženskem vprašanju, piše moški razumnik, drugič pa, da katolicizem pri vzdrževanju patriarhata in postavljanju ženske v drugo razred nos ti ni izzvzet * Slovensko zborovsko tekmovanje je bilo od 23 do 24. aprila. Bienalno tekmovanje prireja slovenska ZKO, letos je nastopilo 22 odraslih pevskih zborov. V kategoriji ženskih zborov je nastopil le ženski pevski zbor Manica Golarja iz Radgone, ki Je dobil priznanje prirediteljev in dobil 65,6 točke. * Slovenski rock festival bo 28. maja 1993 v Mariboru na snežnem stadionu pod Pohorjem. Na razpis je prijavljenih 86 skupin s J24 skladbami. Člani žirije, med katerimi so bili Predin. Kreslin. Bončina, Kovačič in drugi, so izbrali, organizator pa obljubljenega seznama izbranih skladb in skupin ni poslal. kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA; V po krajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava, ki Je odprta vsak dan razen nedelje od 10. do 12, ure. LENDAVA: V lendavskem gradu je na ogled stalna zbirka slik in kipov z dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij, na ogled so ludi freske Zoltana Gaborja in razstava OLORIS, ki jo je pripravil soboški pokrajinski muzej. LENDAVA: V prostorih galerije v lendavskem gradu Je odprta razstava grafik Stefana Galiča in kipov Viktorja Gojkoviča, na ogled bo do 17. maja. MURSKA SOBOTA: V galeriji je razstava akademskega slikarja Vladimirja Pogačnika, ki bo odprta do 17. maja. MURSKA SOBOTA: Pionirski oddelek Pokrajinske in študijske knjižnice Je v grajski razstavo knjižnici pripravil zbirke Sinji galeb. Na ogled bo do 28. maja. MURSKA SOBOTA: Ob obletničj rojstva Janka Glazerja je študijski oddelek Pokrajinske in študijske knjižnice pripravil razstavo, ki bo odprla do 21. maja. MORAVSKE TOPLICE: V galeriji hotela Ajda razstavlja akademska slikarka Zora Brenčič-Zalokar. MURSKA SOBOTA: Pokrajinski muzej vabi na ogled razstave Skavti in gozdovniki na Slovenskem. Razstavo je pripravil muzej narodne osvo- ŠSM boditve iz Maribora, odprta pa bo vsak dan razen nedelje od 10. do 12. ure, ob sredah pa tudi od 16, do 18. ure. Razstavo bodo zaprli 20. junija. Zavarovalnica Triglav - od 10. maja razstavlja v prostorih zavarovalničine poslovne stav be akademski slikar Lojze Logar, , PRIREDITVE KINO: V soboškem kinu bodo 15. in 16. maja ob 18.00 in 20.00 predvajali ameriški film Izdajalski trenutek. 14. maja bodo predvajali film Ran (Kaos) znanega japonskega režiserja Akire Kuru-save. Predstava bo ob 20. uri. Mešani pevski zbor Štefan Kovač iz Murske Sobote priredi v četrtek, 13 maja, ob 20. uri celovečerni koncert v dvorani kina v Lendavi. Na programu bodo pesmi iz 25-let-nega obdobja dela zbora. KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA; Pokrajinska in študijska knjižnica je odprta vsak dan razen nedelje, od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8, do 12. ure. LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 8 do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Vsak dan Je odprta tudi čitalnica. LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in Četrtek od 8. do 17. ure, v torek in petek pa od 8. do 15. ure. Vsak ponedeljek ob 16. uri so pravljične ure. ADRA Murska Sobota organizira 16., 17,, 18. 5. 1993 v Grajski dvorani v .Murski Soboti predavanja. Predaval bo Paul Volk, zdravstveni prosvetitelj, profesor, teolog in vodja JEFFERSON BETTER LIVING CENTRA v državi Washington v ZDA. Predavanja bodo na temo medčloveških odnosov, zdravja m duhov- nega življenja. Začetek predavanj vsak dan ob 19.30. Vstop prost. Vabljeni! ADRA Murska Sobota i: (»Alije slovenščina ogrožena?«’- Anglinizadj^ Poleg vsesplošnega jezikovneg^^nezao^ -ki je^kovne nekulture, o katerih smo pisali v zapisu^ i< eden od pomembnejših potresnih sunkošr. ki je "str^l'Sišo že precej uspavano jezikovno zavest, prav gotovo anglinizacija nekaterih jezikovnih zvrsti, S tem mislimo na nekritično in prekomerno prevzemanje jezikovnih prvin (pa ne le teh, tudi vedenjskih in mišljenjskih vzorcev!) iz anglosaškega jezikovnega in kulturnega prostora. Kljub temu, da se na slovenskem zahodu temu pojavu pridružuje Še italijanizacija, na vzhodu pa neracizacija, naš jezikovni vsakdan kaže, da je čez Slovenijo pljusnil predvsem val anglinizacije (amerikanizacije), žakaj? S Sirjenjem ameriškega gospodarskega, znanstvenega,-političnega, kulturnega, zabavnoglasbenega,,, vpliva po 2, svetovni vojni je angleščina vse bolj postajala osrednji sporazumevalni jezik med gospodarstveniki, znanstveniki, kulturniki, predstavniki množične kulture itn, in danes je svetovni jezik St. L Do pred kratkim so nam bila vrata v ta »veliki svet« le kratko odSkrnjcna. Kljub nemalo povezavam in navezavam z zahodnoevropskimi državami je glavnina vetra prihajala skozi vzhodna vrata, ki so bila po političnem in ideološkem ukazu na stežaj odprta proti Beogradu in Še dalje proti Moskvi ter pozneje proti nerazvitim neuvrščenim. Potem, ko smo se državno »zgodili«, pa je prišlo do preobrata: vzhodna vrata smo tako rekoč zaklenili, tista zahodna pa debesedno sneli s tečajev, da se ja nc bi kje kaka zahodna sapica zataknila. Tako je tudi angleščina oz. njena bolj poljubna različica amerikanšCina preplavila naš vsakdan. 'Znotraj slovenščine nastaja cvetober, ki nas opozarja, da smo kljub narodnemu ponosu in državni samozavesti v resnici te napol osveščeni, napol pa pripravljeni na jezikovno kolonizacijo oziroma svoj jezik sa- mi koloniziramo.' Franc Zadravec Seveda anglinizacijski valovi niso povsod (v vseh jezikovnih zvrsteh, v katere prodirajo) enako škodljivi. Sleng npr,, t.j, govorica mladih - osnovnošolcev, srednješolcev in Študentov, je po svoji naravi takšen, da se na Široko odpira tujščini (pred leti npr, tudi srbohrvaščini, nemščini, danes predvsem angleščini), ki vanj prihaja preko risank, filma, popularne glasbe ipd, V tej jezikovni zvrsti razlogov za zaskrbljenost ni. kajti nenapisana pravica mladosti je, da je drugačna, da se razgleduje naokrog in jo sredobežna sila radovednosti ter iskateljstva žene k drugačnim vedenjskim, mišljenjskim, kulturnim, tudi jezikovnim vzorcem. (Da ne bi bilo nesporazuma: to je pravica vseh ljudi v demokratičnem svetu, vendar pa - roko na srce - je vse prevečkrat tako, da jo v tirnicah najrazličnejših osebnih in družbenih obveznosti lahko izkoristimo enkrat bolj, drugič manj, nikoli pa tako, kakor bi si želeli.) Tudi je ustavna pravica ljudi, da v zasebnih, neuradnih jezikovnih položajih uporabijo poljubni jezik ali jezikovno zvrst. Če in dokler je tako uporabljan žargon, značilna govorica različnih poklicev, tudi v tej jezikovni zvrsti (interesni govorici. Če smo zelo natančni), ni razlogov za zaskrbljenost nad anglizmi (ali tujcizmi nasploh). Drugače pa je, ko slengovski način izražanja zasede jezikovne položaje (govorne, pisne), kjer ni predviden in je ■ npnrimprpti 7 n cm nt^r na/^iri frrtizrtr-rtA rm i'Tro'^'it-1,'0 !' neprimeren. Znan je npr. način govornega izražanja neka- terih voditeljev radijskih in televizijskih oddaj ter progra- I mov za mlade, za katerega je značilna govorna vnemarnost, številni premori, najrazličnejša mašila, mrgoleči anglizmi itn. To je v določenih okoliščinah lahko zanimiva in poživljajoča govorna manira. Ko pa jo voditelji prenesejo v nov govorni (napovedovalski, moderatorski ipd.) položaj in je njihovo sporočilo namenjeno drugačni publiki, seveda ne ustreza več. Žal se na govorniški ravni velikokrat izkaže, da ne gre le za nezavedno maniro, ampak da drugega načina izražanja sploh ne obvladajo. 'Tako |e to šlo: za nemščino JugoslovanŠči* na In za njo angleško-slovenska zamorščl-na, k) jo javno uveljavljajo zlasti govorno nešolan), napredni’ in 'fra|ga|stovski' voditelji nekaterih radijskih In televizijskih od- dal-' Mstjaž Kmecl ■, Ne le radio in televizija, tudi pisna sredstva obveščanja (časopisje, revije ipd.) se mnogokrat ne zmorejo izogniti anglinizaciji. Podobno js z drugimi področji, na katerih po dognanjih, odkritjih, tehničnih prilagoditvah »vodijo« An- glo-Američani. Tudi strokovni in znanstveni jezik ponekod že izgubljata odpornost proti odvečnemu tujčenju. Najhujša pa je anglinizacija nedvomno v jeziku trgovine, tclzNtf rtfl rtiK ertArzv/IJ ___________ • 1 poslovnopropagandnih sporočil . . . _ . in pri poimenovanju slo- venskih podjetij ter njihovih izdelkov. Več o tem pa v naslednjem zapisu. FRANCI JUST DRUŠTVO GLASBENIKOV, P 1 E It M U R ] A DGP V petek, 14. maja, ob 21.30 bo v hotelu Zvezda v Murski Soboti glasbeni večer s skupitto BLACK BALLOON GROUP. Vdanost fl je testo v pogačo zvita, dob ta ielja, ■ skoraj vselej utopija, saj jo plete mehka roka, tako igriva in resnična, preveč poboina, otročje vdana, v venec jagod sanj -le za nekoga, le za enega od dveh. MARTIN T. MLINARIČ stran 1 vestnik, t^majal^ >■ ~i.'- 4» L ne zgodi se vsak dan V-: '■! Las Vegas pripravlja nova presenečenja, razmahniti, da bo Disnevland le še spomin na Hotel s 5009 sobami, vreden milijardo dolar- bežni popoldan. jev, bodo odprli maja. Načrti, ki jih razvijajo najprodornejši kon- Jčačunovodje v igralniškem eldoradu Las cerni, pomenijo celo za deželo neomejenih Vegas ne poznajo besede recesija. Ob njej se možnosti novo razsežnost. Med njimi je ena le nesmehnejo. Medtem ko se vsa Amerika največjih pridobitev 110 metrov visoka pira-izvija iz krempljev gospodarske krize, se para- mi da iz brona in stekla, pred katero bo stala diž iz neonskega blišča, ki utripa na robu replika egiptovske sfinge. Goste bodo v rece-puščave Mojave v zvezni državi Nevadi, dobe- pcijo pripeljali po miniaturnem Nilu s čolnom sedno kopa v denarju. Zadnja desetletja nek- seveda. V načrtu je tudi otok zakladov, dru-danja mornarska naselbina nezadržno raste: žinsko letovišče s 6000 posteljami, v katerem od leta 1983 se je število obiskovalcev pove- se bodo vsako uro spopadale gusarske ladje, Calo za 80 odstotkov, samo lani ga je obiskalo Vrhunec blaznosti in hlastanja po rekordih pa 22 milijonov gostov, ki so tamkaj pustili 15 je grand hote! MGM, ki ga nameravajo od-milijard dolarjev, približno vrednost trilet- preti maja 1994. Gre za megahotel, vreden nega izvoza Slovenije. milijarde ameriških dolarjev, ki bo imel 5009 V Las Vegasu imajo 78.000 hotelskih po- sob in največji hotelski kazino na svetu. V pri-stelj, 20.000 igralniških avtomatov, najrazlič- merjavi s njim bo Excalibur, desetnadstropna nejSe vaneteje, bele tigre, vodomete, umetne kamnita stavba na drugi strani ceste, v kateri vulkane, ki bruhajo vsakih 15 minut. Toda vse lahko prenoči 8700 ljudi, kot nekakšen mla-to ne zadošča: nameravajo se razširiti in tako dinski dom. Fantazijska prihodnost Parkiranje v središču mesta je prava mora za voznike v vseh državah, toda Japonci so prepričani, da je pri njih najhuje. S parkiranjem so se začeli ukvarjati strokovnjaki velikih firm. Mazda in Toyota sta pokazali že prve rezultate. Tovotin MR- je normalen dvosedežni avto, z vgrajenim mehanizmom, ki pred parkiranjem dvigne kabino s sedeži, sprednji in zadnji del avtomobila pa stisne tako, da iz normalnega 4-nietrskega avtomobila nastane 3,20 metrski mal- k; ’*T’MtnnwMrtiuvrtnjoinivti 6, 5. 1993 Ci pogltdnemo, ge Je vek4i del kulture v Soboti, lejko po9ejmo} popravo I j(.d je nej &sbD$kon rnus, k a je gradi. Se 1 a bi so v gradi kulturne institucije» Je 'Se toG kultura, me pri mHJ taj’ kulturi^ ka v cejloj edna nikioga javnaga napisa, ge Je kak^i zgradbi nega Sank reji t, ' fčasi liki ka al inga nindri figiij ka s4 prijdB dosta ItJcki lUjdi» Prijdo v knjižnico. muzej, P« sedež kul turni organi zaciJ, gledališče} pi či šteroga kama prijme, zopaton ge bi si lejka opravo olajševalne okoliščine* pa v g leda, lekar v zadrego prišli edni tipi, Tak so fason prišli notri zaklenoti. knj i žn ico pa -j iteri so med uradnim muzej, pa So se dali L* ■■"r' nouCi , □stali so v tej prostoraj lekar prejk pa se ne vej gvUšno, ždnk rej t »]i pa C1 zatou zatou ka so nešterne na nešterni so pa kvar napravili. prva varianta. zatou, Preči I ka Stvari so I iskali odnesii, nožni obiskovatcof spogenj del ka si je eden od svoj oga tej 'erjetna je nepoznani 'J la olajŽD tak, ka je na pod v ednoj muzejskoj sobi s sebe stisno Svoje iztrebke. Mogoče je s ten kak fftuzejski eksponat šžiiv Obdobji v cejloj zgradbi nindri nej pisala. pisti ti ge majo 5 Sporoči 1 o, poznin kul turnimi šankrej' t Mimogrede povejdano, ga nega ieposWi, ge MoCnejši hasek od vsega toga je pa v ton. dejavnosti po ton dogodki gvLtšns dobijo r ka rodovon v ton inštitucijami obiskovalce * ? bi kd nove trbe]O» vse te Kak de pa obvestilen q Sankrejti* mo pa vidll, Z veJkDf brigof, brat Džauži lakati. Gangsterji nujno zlo? Raziskava javnega mnenja o organiziranem kriminalu, ki jo je opravil urad japonskega ministrskega predsednika in je zajela 5000 ljudi po vsej državi, je pokazala, da vsak četrti mladi Japonec meni, da je najemanje gangsterjev za poravnavo sporov nujno zlo. Približno 25 odstotkov moških in 17 odstotkov žensk, starih od dvajset do trideset let, meni, da je iskanje pomoči pri gang-steijih za prisilno izterjavo denarja ali poravnavo sporov videli gangstersko tolpo, ki je zagrešila zločin ali sumljivo dejanje. Na vprašanje, zakaj se nekateri Japonci zatečejo k organiziranemu zločinu za razreševanje svojih stisk, so štirje od desetih odgovorili, da so sodišča prepočasna, prijava na policiji pa je mučna. Anketa je bila objavljena eno I it* J leto potem, ko je . * . . .I.inrr J 'djavila zakonske dejavnost japonskega ranega kriminala (jakuj®''. koza izvira še iz fevdaa sov, ko so začeli nadzira'' na srečo in prostituoj^ .„ UV( V z grožnjo ali uporabo sile slabo, vendar neizogibno potrebno. Nekateri so celo iga-vili, da takšno reševanje sporov ni slabo. Vsak četrti anketiranec odobrava plačevanje zaščite gangsterjem, približno toliko pa jih je igavilo, da bi neradi nastopili kot priča, če bi r Manekenka I Nadia Nekdanja romunska telo- vadka se spet smehlja. Leta 1976 je nežna Romunka Nadia Comaneci postavila na glavo fizikalne zakone, tedaj 14-ietna vrhunska telovadka iz Karpatov je dobila tri zlate medalje. Dekletce je preživelo v telovadnicah osem ur na dan, kar ji je pregnalo nasmešek z obraza. Leta 1980 je v Moskvi ponovila svojo zmago, toda njeno življenje je zavilo na stransko pot. Punčka v očesu Ceausec-kovega klana se je skrila pred realnostjo polno plišastih v ' vilo, živalic. koncu lanskega leta naj hi* pobor: na Japonskem po 1 . , podatkih 56.600 gangster« Dunaj v ritmu rock’n rolla Nekdanje cesarsko mesto, ki spada po številu va med naivečia mesta Srednie Evrone in ki Še žfT*;' stva med največja mesta Srednje Evrope in ki hlepi po kulturni veličini ter politično-gospodarskem središča avstro-ogrške monarhije, je poleg nem Miinchna nam najbližji kraj, kamor prihajajo pine moderne rock glasbe. Dunajske oblasti se n zavedajo, da tako mestna kot podeželska mladina P dustrijske in postmoderne družbe potrebuje zabavo. austnjsKc in posemoaerne oruzoe potreoujc ffšrt' omogočila izlivanje presežkov energije na dosti ljuben način, kot sta pretepanje tujcev ali sežiganje za begunce. Gesla kot »Make Peace, Not War«, Powcr« ter »Let’s Give Peace a Chance« so sporočil je na svojih transparentih, predvsem pa v svojih srci generacija poznih 60. ter začetka 70, let. Nekolikd'p so se jim pridružile še parole »Rock Against Aparm^ ■ ..k D rt/i L- A rm ■ Tl c- > D r' ■ c m Vi d A <1 Iz d Fl rti 1 S tOJ r »Rock Against Racism«, besede, za katerimi stoj: 1^ vsem ideologija evropske nove levice, kar pa nih pomembno, , (.j fl Pomemben je občutek druženja in pripadnosti.^^ mlade generacije tudi v današnjem času doživljajo i-jj,p* vijo v ekstazi glasbe in osvežujočega piva, ko oklep vse skrbi, ko torej vsaj za nekaj ur razbijejo družbene morale, v kateri vsi živimo, ter poskušajo kar pač v resnici so ali pa vsaj hočejo biti. Nekatere rock skupine, s katerih glasbo. tudi peto besedo se identificira današnja mlada pa tudi »večna mladeniča«, kot sta Elton John, ptf" Harry Belafonte, pri katerih padejo vse genecacj grade in je glasba resnična umetnost, pridejo Ist 11^ letje na Dunaj. Veliko užitkov torej! OVEN Ona: Neverjetno hitro ti bo uspelo, da se boš ponovno pobrala in pokazala svojo polno moč, To ti bo prineslo prav presenetljive rezultate, saj bodo drugi povsem zmedeni. Torej pohiti tako v ljubezni kot drugje. On: Ne zaletavaj se z glavo v zid, ampak poskušaj ravnati čim razumneje. Poslovna poteza je sicer obetavna, vendar bo potrebno vložiti še precej truda. Srečal boš dekle, ki te bo popolnoma očaralo... BIK Ona: Nekdo le bo spomnil na obljubo, ki si jo že skoraj pozabila. Seveda je samo od tebe odvisno, ali mu boš ustregla, vendar bi ne bilo pametno, če bi ga razočarata. Posledice bi lahko bile zelo boleče. On: Poslušal boš vse vrste nasvetov, na koncu pa se bos vendarle odločil popolnoma po svoji muhasti glavi. To se ti zna obrestovati na dokaj nenavaden način: v ljubezni odlično, v poslu povsem nasprotno! OVOJČKA Ona: Presenečena boš nad nenadnim zanimanjem tvojega nekdanjega oboževalca, vendar mu ne smeš . zaupati. Drži se raje tega, kar imaš, saj niti ni tako slabo, kot se ti dozdeva, in ne pozabi poklicati prijateljice, saj veš zakaj! On: Ne pričakuj preveč, saj se ti lahko zgodi, da boš na koncu krajši konec potegnil ti. Poslovni načrti se ti sicer ne bodo uresničili do potankosti, a boš vseeno pošteno okrepil svoj finančni položaj. RAK Ona: Dnevi pred teboj ti obetajo nekaj prav prijetnih doživetij. Priložnosti sicer ne bo manjkalo, od tebe pa je odvisno, ali jih boš uspela izkoristiti. In nikar ne pozabi svojega partnerja. On: Bližajo se trenutki, ko boš do vratu v delu. Toda na neki način ti bo to tudi všeč, saj boš lahko končno dokazal svojo resnično vrednost in sposobnost. Slaba stran pa je, da bo prikrajšana ljubezenska plat življenja. Ček. Mazdini strokovnjaki pa so se odločili za model go-cart, ki ga lahko zapremo v navaden kovinski kovček s kolesi, priklenemo na parkirno uro ali odpeljemo v stanovanje. Bolj v fantazijsko prihodnost pa so zazrti strokovnjaki fran- coskega Renaulta. Njihov boom je narejen po enakem načelu kot mazdin MR-2, njegove oblike pa bolj spominjajo na vesoljsko vozilo kot na avto, ki naj bi kmalu prišel na trg. Njena edina prijatelja sta bila vodka in diktatorjev sin Niču. Leta 1989 je pobegnila v Ameriko s Konstantinom Panaitom, ki je bil oče Štirih otrok. Toda to ni prineslo niti ene pogodbe za tekmovanje - rdeča vlačuga pač ni bila simpatična. Sledilo je senzacionalno priznanje, da sta jo Niču iti Konstantin mučila in posiljevala, To je še ob pravem času odprlo srce telovadca Barta Connerja. Pretežko azilantko je vzel s seboj v Kalifornijo, ji predpisal dieto in veliko ljubezni - in Nadia se je spet začela smehljati - za to početje dobi 3000 nemških mark na dan, saj reklamira spodnje perilo. Ime skupine ROCK NA OTOKU* GUNS N’ROSES ELTON JOHN** JERRV LEE LEW1S BOBBY BR0WN BEACH BOYS*** DEPECHE MODE METALLICA JETHRO TELL JAZZ-WIESEN STS & PROCUL HAREM IGGY POP THE POGEES HARRY BELAFONTE Opombe: zvezde kažajo LEV Ona: Ne poskušaj ustvarjati videza, da si stanovitna, saj ti tako ali tako ne bo nihče več nasedel. Je že tako, da je tvoja preteklost prepolna kratkih avantur, ki imajo žal tudi nekaj slabih posledic. On: Obeta se zanimiv konec tedna z osebo, za katero si že dalj časa kar precej ogret. Naj te ne skrbi za posle, saj jim tvoja kratka odsotnost ne more kdo ve kako škoditi. In nikar se ne zagovori. Ona: Sicer ti bo uspelo, da se boš dokopala do nekoga, ki ga že dalj časa prav bolestno obožuješ, vendar si nikar ne delaj prevelikih utvar, saj bo to le prehodna avantura. Raje uživaj, dokler še lahko... On: Ker ti je delo pravi užitek, si na boš privoščil niti DEVICA najmanjšega počitka, četudi bi ti bil ša kako potreben. Takšen način življenja ti sicer zagotavlja precejšnja finančna sredstva, toda pomisli tudi na kaj drugega... Ona: Bolje, da ne obešaš na veliki zvon svojih preteklih ,podvigov', saj lahko pridejo novice na povsem napačna ušesa. S partnerjem se bosta sprla, a bo vse ostalo v mirnejših vodah On: Izogibanje obveznostim pomeni včasih tudi spri- TEHTNICA jaznjenje z osamljenostjo. Namesto da se sam sebi smiliš, se raje odpravi v veselo družbo in.,. Nekdo že precej časa čaka priložnost, da se ti približa. Ona: Nikakor ne moreš pozabiti tistega, ki si ga po neumnosti izgubila. Konec tedna boš izvedela novico, ki tl bo pomagala do ponovnega zbližanja. Pazi, da ne boš vse skupaj ponovno pripeljala v slepo ulico. On: Poslovna uspešnost ti bo začela počasi presa- ŠKORPIJON dati in kaj kmalu se boš zalotil, da ti pogled zahaja k prijetni sodelavki. Povabi jo na večerjo, saj ne moreš ničesar izgubiti, pridobiš pa lahko ogromno. Datum 29 ./30. maj 2. junij 4. junij 12. junij 17. junij 18. junij 23. junij 26. junij 30. junij 9./11. julij 16. julij 22. julij 31. julij 29. oktober Začetek ■“440 (St«; 11,00 19,30 20,00 19,30 19,30 19.30 17.00 20.00 21.00 19.30 19-30 350 350 280 250 320 350 330 300 300 I I Kii' Cene koncertov so povzete po publikaciji mn izdaja oddelek za dejavnost mladih Club iii ' izoaja ouucicK za ucjavuusi luiauiii f večji avstrijski banki Bank-Austna, kar lahko N da gre mogoče za klubske cene, zato za navedc jamčimo. Možni so pribitki od 30 do 50 ATS. I I Ona: Zaupala se boš prijateljici in [□ i® V darle uspeli najti izhod iz trenutne ' Toda Sele prijetna družba in romantičeh p nanca ti bodo dokončno odgnali vse On: Nikar se ne zanašaj na svojo STRELEC se raje odkrito spoprimi z nastalimi tsihič sti za kakšno resno naložbo se bodo Is in kaj hitro se lahko znajdeš sam in bre^ KOZOROG VODNAR RIBI f 1 Z Ona: Sprenevedanje ti ne bo prav t . pak se ti lahko zelo maščuje. Obiskal te in ti predlagal sodelovanje v obojestrans j trudi se in ne bo ti žal. On: Odkril boš nekaj zelo zanimive^-nikar ne poskušaj izrabiti. In predvsem dobra prijateljica veliko boljša kot nhc Obeta se ti zanimiv konec tedna. Ona: Potrebno bo začeti Ir. ho 4 stiujS0valf°^*5*^ ■ijetne, . bodo posledice še bolj neprijetne, ''“.grie''" i Nikar si ne delaj nepotrebnih težav z če" ■ X raje uživaj, dokler Se lahko. . On: Nikar se ne pušti zmesti osebi, ki , 1 J t 1 1 1 3 i ! f 1 1 1 3 ( ! on: Nikar se ne pusti zmesti oseu'. kot ti Je že res, da si sredi proble r > ______i-. >7lV ''..HrTlI.r a najhujše je že za tabo Neki 'žzN ^sii' v življenje prijetno nalogo, ki jo boš z Ona: Preveč se ženeš in poskušaš v vsem najboljša. Pusti težave tudi drug posveti zanimivejšim stvarem ih za si uživaj. Nekdo te že dalj časa prav On: Poslovno življenje se bo jimi ljubezenskimi priložnostmi. Pod izpelješ tako, kot si si zamislil, se ti uspeh. Ne pozabi prijateljev, ki so ti P' ;tl r I' tl > Stran 13 iggUS. majaj 993 )■ za vsakogar nekaj I V človek v stiski it* t« h I* iff' t# i** >*. I* potovanju Pred ^tjesoki iz Vse s "ekaj rinc^i so se •tmogih srednjih izletov. maturant- Tako so eni. Sev ™znostim s.„.-dtnoi^domovini, P8 SA Trt i 1 star- P3 so odpotovali v r" oap Italijo J i Fran- VeiM, Inevno Zelenjavni vrt 1-p KI >1 J' t- c iT P 11 p ii (J !► S- [> ef D. in (*' (• f f sl ic (i( jemo: 1 vrečko blitvinega semena, 2 vrečki semena vrtne redkvice in 3 vrečke semena rdeče pese. Grah, korenček, zatem pa pozni ohrovt Na gredici St. 9 sejemo kot glavno kulturo za zgodnji pridelek grah v začetku marca na zaščitenih mestih ali pod plastično folijo oziroma ko vreme to dovoljuje. Grah zgodnje setve uspeva konec maja in v začetku junija. Seme posadimo precej gosto v razmaku 2 do 2,5cm, med vrstami pa 50cm. Na to gredico sadite nizke sorte z večjim zrnom, da bi bil pridelek večji. Ko grah vznikne, mlade rastline pokrijemo s plastično prozorno folijo, da jih zaščitimo pred pticami. Dokler rastline ne zrastejo 7 do lOcm, postavimo opornik iz suhih vej kot ogrado (lahko tudi kak drug ustrezen material) z obeh strani vrste. Višino opornika prilagodimo višini sorte graha. Grah posejemo v treh vrstah. Ko ga oberemo, gredico dobro obdelamo (tla so znatno obogatena z dušikom) in posejemo korenček za zimsko uporabo in pozni ohrovt, ki lahko prezimi na odprtem. Julija sejemo korenček v petih vrstah na isti gredici v razmaku 30cm med vrstami. Globina izkopanega kanalčka za setev je 3cm. Po setvi gredico dobro 4ow« ček ^stranimo plevel m dodamo (nrietno gnojilo. V -JitaL mad korenčkom sadirtJo v ražiTjaltif 40 Cin sadike poznega ohrovta alt zelja. Mo- * . . samo en razpoznavni smisel, učenca animirati za zabavo in iz njega iztisnili čim več denarja. V poplavi vseh mogočih potovalnih agencij nekatere pozabljajo na konkurenco in lasten ugled. A kaj bi omadeževali lepe spomine in Čudovita doživetja! Mogoče si mladi niti ne želijo drugega kot oditi od doma, se zabavati, nakupiti cenena darila in se s kupom poslikanih filmov vrniti domov. In zakaj potem sploh razglabljamo o potovanjih v kakšni drugi podobi, z vizijo, da želijo kaj več kot samo zabavo. Kulture potovanja od njih vsekakor Se ne moremo pričakovati, a se bo mogoče našel kdo med njimi, ki bo postal pravi popotnik. Čeprav so razlike med ponudbami raznih Gredice za velik pridelek v tretjem delu zelenjavnega vrta, ki smo ga pred dvema letoma pognojili s hlevskim gnojem, gredice pa označili s številkami 8, 9 in 10, bomo posadili naslednje kulture in vmesne kulture: rdečo peso, blitvo, vrtno redkev, grah, korenček. pozni ohrovt. Čebulo za zimsko rabo, redkvico in radič. Pripominjamo, da so vse gredice velike 3,6 X 1,7 m oziroma površine 6,12 kvadratnega metra. razredčiti. Med rastjo jih moramo polivati, odstranjevati plevel in dohranjevati, to je skoraj enako kot pri vzgoji korenčka. Posebej pomembno je, da redčimo občasno. Rastline razredčimo v vrsti v razmaku 6-8cm. Ko se listje začne nagibati proti zemlji, je korenje tehnološko zrelo in je treba Cesar ne rdečo peso izpuliti. ramo^inj redno rvjt^iakati tla. Ko sadike znova okopljemo in poSkro- pimo z raztopino borove kisline (korenček se lepše razvija in postaja slajši). Za to gredico so potrebne 3 vrečke grahovega semena, 2 vrečki korenčkovega semena in 48 sadik ohrovta ali zelja. Čebula za zimsko uporabo, redkvica, nato radič Gredico dobro obdelamo. Zemlja mora biti razrahljana tako, da lahko čebulček s prsti potisnemo v zemljo. Pri tem dodajamo kompost z našega zelenjavnega vrta. Izberemo uporabimo sproti med letom, z zamrzovanjem shranimo za zimo. potovanje. so se priprav- : '“"etniki Ijali I ta nepo- Blitvo vzgajamo zaradi so se prve .spoznavali znani drobr kraji, nakupila in po- ^2^."'^^«vina.Intako potu-njihovih PoSio T radi gdruge kraje. ■ .■./"'to v svoioi Ul Sku irt««.. zr«w i.latt,.' sorte. primerne za zimsko spoz- narode si tudi y svojem vsak- odpočiti. agencij, bodo vsi rekli, W£jxo 6 X o PPGČA FCSA • REDIClZicA: Al Ljudje Kaj- ^^■■oiiniP'‘®rojeni. ^ag-izleta U r do pretJ ■*iliiih □ dobrih po- "jo jo ■ Umovanj;* povc-do "jo poto- 'n^s I? ' zahtev' ?'«sti ci J''želimo .^J3jo. načrtujejo. dvsem pa so zado- pove- organizi- V i7Ut; 'ileti, imajo ^'®sbene imeli smo se super in nepozabno. Vsem pa, ki radi potujete, in tistim, ki boste šele postali člani velike druščine ljubiteljev potovanj. tale misel o potovanju: »Potovanje bi vsekakor moralo biti doživetje, nekaj dragocenega pa je mogoče doživeti samo v takšnem okolju, ki je blizu naši duši. Lep priložnostni izlet, vesel večer na gostilniškem vrtu, vožnja s parnikom po jezeru, to vendar ne morejo biti doživetja, ne morejo obogatiti našega življenja, ne morejo nas vznemirjati za stalno. Še pred začetkom potovanja bi se morali, četudi samo na zemljevidu, vsaj bežno seznaniti o vsem bistvenem tiste dežele a1i kraja. lestvice ' * - .................- ■ iTffrie ^^TV^-AceOtBase A '^"Ivlran Daw£on 1 ) yil iN Yoir-Sting I u___A ’AX; 7 Romi na Power GLASBE NA MURSKEM VALU t J / r 9 t I I ■ 1 boer Junkar in Helena Blagne ■'''^'Monroe tkii :ni in Verderberja ' "J^ovimuiikanti h. . A„, - Aiii. Vlada SrtJcidkR Jl7"’JA3O. X, ' ■'Ul-viaaaarst , n -IT. mama' Razpotnika iSSfpl; ‘*‘'^MA-Stirjekovači '■ Mirk. Pinu I K 1 itj ii 19 'ti 3*, m^Ja 1993, na naslov Mnvskl val, lestvice» •■j! 'O- 1‘‘ ! C''"'«« ’3vna_ ‘er '‘asiov Skupaj rdeča pesa, blitva, zatem pa še vrtna redkev Priprava tal za vzgojo rdeče pese je enaka kot pri korenčku, ie da na kislih tleh rdeča pesa slabše uspeva. Gredica mora biti ravna in zrahljana. Rdečo peso vzgajamo neposredno s setvijo alt s sadikami. Če jo vdajamo s sadikami za. zgodnjo rabo, jo imamo za vmesno kulturo. Presajamo v razmaku 15 x 15 ali 20 X 20cm. Seme rdeče pese sejemo 2 do 3 cm globoko v trših tleh ali 3 do 4cm v rahlih tleh. Razmak med vrstami je 25 cm. Sejemo jo sredi marca do začetka aprila. Kot vmesno kulturo. sejemo srebrn k ast oli st n o blitvo v sredini gredice oziroma 85 cm od robov gredice. V šestih vrstah, po tri vrste z vsake strani od sredine gredice, kjer raste blitva, posejemo rdečo peso v razmaku 25cm med vrstami. Seme blitve, rdeče pese in sladkorne repe zraste v obliki zrasline, kar pomeni, da ena zraslina vsebuje več semenk. Tako lahko na enem mestu vznikne več rastlin, kar za rast ni ugodno, zato je treba rastline listja. Podobna je rdeči pesi, razlikuje pa se po tem, da se pri rdeči pesi razvija mesnato korenje, pri blitvi pa bujno listje. Po saditvi blitvo takoj, ko vznikne, okopljemo, vzgajamo pa jo enko kot rdečo peso. Obiramo jo tako, da trgamo zunanje liste, medtem ko notranje pustimo pri miru. Ko smo rdečo peso izpulili, tla ob- 5'00»' .. © T’- -o J, .. o, •f~x— X—X—X—oe—X—X — O o ■ - ■ ------------------------- -jtnieKteiiAH ottoFeuSEK ♦ToirAtlougovT delamo in pognojimo z mine- navlažimo s škropljenjem in jo ralninji gnojivi. Zemljo močno pokrijemo S prozorno folijo, ki zalijemo in posejemo v prvi po- Jo položimo na vlažno zemljo, lovici avgusta v vrstah z razma- ‘ ' - - - shrambo, kot so mako, domači pogačar itd. Čebulček sadimo v razmaku 20cm, med vrstami pa 10cm. Ne sadimo pregloboko, ker čebulčka ne smemo ogrinjati. Na gredico sadimo 9 vrst. Med čebulčkom posadimo redkvico v 8 vrstah za zgodnjo spomladansko uporabo. Sejemo jo v kanalčke, globoke do 3 cm, ki jih po setvi narahlo zasipamo z zemljo. Gredice po setvi (če niso vlažne) poškropimo. Kulture pognojimo Se z duSikovim mineralnim gnojilom. Ko smo redkvico porabili, posejemo junija med čebulo radič. Ta dobro uspeva v tleh, ki jim je dodan kompost, kar je pomembno za hitro rast. Sejemo ga v vsaki drugi vrsti čebule, tako da so razmaki med vrstami 40 cm. Sadike razredčimo na 7 cm. Občasno ga je treba okopati, odstraniti plevel, Se zlasti tedaj, ko čebulo izpfflite. Za to gredico potrebujemo 1 do 1,5 kg čebulčka (odvisno od debeline). kom 40cm od blitve redkvico, torej dve vrsti z vsake strani. Sejemo jo 1 do 1,5 cm globoko, redčimo pa v istem razmaku kot rdečo peso. Po potrebi polivamo tla, rastlin pa ne škropimo, Za to gredico potrebu- da bi obdržali vlažnost tal, dokler seme ne vzklije. Potem ko se razvijejo pravi listi, koren- 3 vrečke redkvičinega semena in 2 vrečki radičevega semena. Pripravil MILAN JERŠE RADIO MV - MURSKI VAL - UKV 94,6MHz (dopomne tudi SV 646llHz /kHV JMltfftf H/V Mm Pclek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v Slovenščini, nemščini in madiatSčini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.1(1 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Borzni utrip - 9.30 NSTSNMV - 10.00 Poročila - 10.30 Kabaret - 11.15 Od petka do peika - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se uk valjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16,25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Prireditve ob koncu tedna — 17.30 Alternativno - 18.00 MV-dur — 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Subota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenSČini. nemSČini in tnadžarSčini — 7.40 Tržnica — 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.40 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost-12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na M V - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.10 AngleSčina - 17.30 Mali oglasi - 18.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija NvdeUa - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 8,30 Horoskop ' - 8.45 To bi moral biti kabaret - 9.10 Misel in Čas - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premiiljevatije -12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Funedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenSčini, nemSčini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8,30 Mali oglasi - 9,15 Evropa v enem tednu - 10.00 Poročila - 10-30 Šport - 11.15 Zgodilo se je - 12 00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč - 17 30 Spon - 18.00 S kranSčakon, cekron, pa z roarelof - lestvica narodnozabavne glasbe - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek -5.40 Prebujajte se z’ nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v sloven56ni, nemSčini in madžarščini -7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8 OO Poročila -8.10 Dopoldne na MV - 8.30 KosVgost dneva - 9.15 Glasbene novosti - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12 (10 Poročila - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16 25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Tema popoldneva - 17,30 Srebrne niti - 18.00 Najie[^e želje s Čestitkami m pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5 40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 informacije v slovenSčini, nemSčini in madžarSčini - 7,45 ZagrebSko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mah oglasi - 9.15 ISČemo za vas - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - IMS Borzni utrip - 12 00 Poročila BBC - 12,30 Zakaj se ukvagamo z umetnostjo - 13,TO Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 4.00 Aktualno - 15.30 Doaodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 PosluSamo vas Z ivialTo^asi - 18.00 Na narodni farmi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija četrlek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenSčini. taemSčini in madžarSčini - 7.35 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 8.30 Kost/gost dneva - 9 15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.30 Pika na i - 11.15 Mali oglasi - 12 00 Poročila BBC - 13 30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo -13 (KI Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15 Dogodki in odmevi - 16.25 Ohvesiila - 16.30 Poročila - 17.'00 Tema oopoldneva - 17.30 To sem jaz - 18.00 NajlepSe želje s čestitkami in pSravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija HUJŠANJE BREZ LAKOTE □ 8-12 kg mesečno s pomo^ stimulacije proti apetitu □ odprava celulita, nega kože, trajna odstranitev dtačic... □ plastična kirurgija, vsajanje umetnih zob Medicinski center »DR. PIRNAT« Ljubljana, Maribor, Ankaran MARIBOR, Koroška 109, tel. (062) 223-255 OL. UESTO I jfein O ’'*^**' DEHIfil« ČETRTMI- j UJONSKO I JUŽNI REPUeUKE MESTO V KOLUMBU! aOVANI PRITOK I RITNICE I NA KOSOVU ZANIČUIV NAZIV ZA AZUCA JUSOSLOV. NAMIZNOTENIŠKI HaRALEC SRBSKO MOŠKO ME MESTOMA MOAAV' SKEM USTZRU' MUKAMI» USTREZNE PODATKE TOR S KRAJŠO CEMO NEKUNJI TURŠKI OBLASTNIK EGPČAN-SKA eOGRUA ____ DOMAČE MOŠKO IME AVTOMO-RLSKA OZNAKA ŠRAHUE POLITIK OERHARD-GEU______ NOVAČENJI KOSnER ■EVERNO-AMERIŠKI MEDVED HUD ZLOČIN. UMOR PRANCOSKI KMKiEVMK PUlfS. ii«s-isn) POSEBEN ZNAK MESTA T s I AKADEMSKI KLUB fGRALEC 9EL1ECK VRIM “ eaL£A 'I 1 M. tlPRAV- .W ENOTA l>AnAlEL0- PRISTA. JALNA ORALA, POMOL i J J 1 StnOGZA-OOVOflMK MOflALNN naCel MARODMO- isr osroeo-DILHA BORBA REKA KRAJ MII mUBUAHI MESTO REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: puščica, onkolog, -aamb — TUUVinrUUi IVUdVIVlIg UllftVlVJi;^ diabolo, Jala, «n, ele, Oti, T, Keats, Na, Šket, ideal, šah, Ast, TM, gnev, Vtdodja, oven, ar. stran 14 '74FWaWrs-A^ podlistki /z župnijskih kronik: Gomfir^Had^pa (25) V nedeljo 100-letnica posvetitve 4. julija' lifh. leta je tedanji lavantinski Škot dr. Mihael Napotnik |H»veiili auv« certev sv. Petra v Gornji Radgoni, Sredi lanskega leta je torej poteklo IIM) tel od tega dogodka, vendar so praznovanje obletnice (zaradi obsežnih obnovitvenih del na cerkvi) preložili na nedeljo, 16. maja 1993. -Vled slovesnostjo, ki se bo začela oh 15, uri, bo škof dr, Franc Kramberger blagoslovil vsa obnovitvena dela in nove orgle. Tisti, ki jih ta inštrument še posebej zanima, pa prav gotovo ne bodo zamudili posebne predstavitve orgel in njihove glasbe v soboto, 15. maja, ob 19. uri. stara slika sv. apostola Petra. Pražupnija Radgona Ob obletnici cerkve sv Petra so izdali brošuro, v kateri je dolgoletni gornjeradgonski župnik Franc Puncer opisal večstoletni razvoj nekdanje pražupnije Radgona. Obsegala je ozemlja sedanjih župnij: Radkersburg. Gornja Radgona. Apače, sv. Benediki. Negova, sv. Anton (Cerkvenjak), sv. Križ (Križevci), Veržej, sv. Jurij (Videm), Mala Nedelja, Kapela in Ljutomer. Prva bogoslužna stavba na območju Radgone je bila cerkvica na grajskem hribu, postavljena 851, ali 852. leta, torej že v 9. stoletju. Tedaj se je omočje panon-sko-moravske školije ki ji je načeloval sv. Metod, namreč raztezalo tudi v te kraje. V listinah pa je cerkev v Radgoni, ki tedaj seveda m bila razdeljena na Gornjo Radgono in sedanjo avstrijsko Radgono. prvič dmenjena 1182, leta; v tri leta mlajšem dokumentu (1185) pa je omenjen radgonski župnik Markvard. Cerkvica je bila v sklopu grajskega poslopja in premajhna, zato jo je pozneje nadomestila večja cerkev, posvečena-sv. Rupertu, Obdana je bila z obzidjem, znotraj katerega je bilo pokopališče, Radgonska pražupnija je 1495. leta prešla v upravljanje sekovskih (graških) škofov V 15. Grabar je bil dušni pastir v letih 1691-1692, naslednje leto pa je prišel Matija Ledinek, Kapelan Jožef Janez Posauko je prišel leta 1700 in najbrž o.stal 3 leta, kajti od 1703. leta do sredine 1707, leta je bil Jožef Janežik. ledaj pa je prišel Matej Ozmec in ostal do sredine 1715, leta. Nadomestil ga je Peter Brunec, ki je služboval v Radgoni do 1717. leta. Njegovo mesto je zasedel Anton Peračnik, ki je deloval do 1722. leta. Od oktobra 1722 do 1728. leta pa je bil radgonski vikar Paul Kronabetvogel. Njegovo ime je zapisano v župnijski poročni knjigi. Naslednji radgonski dušni pastirji pa so do ustanovitve župnije v letu 1812 bili: Lovro Bratuš (1728-1732). Valentin Grčar (1732-1733), Janez Mihael Fras (1733-1744). (1744-1757). (1757-1759), Fran Anton Martin I I stoletju so v Radgoni (sedanji av- sirijski Radgoni) sezidali cerkev sv. Janeza Krstnika in sedež pražup-mje prenesli z gradu v mesto, cerkev sv. Ruperta in obzidje okrog nje pa je dala 1545. leta vojaška komisija podreti, ker, kot so zatrjevali, bi se lahko v njej utrdili Turki in ogrožali mesto Pravi vzrok pa naj bi bil protestantizem, ki je takrat cvetel v Radgoni in hotel pridobiti čimveč somišljenikov. Slovenski verniki (kmetje) so seveda protestirali proti rušenju cerkve, a bilo je zaman. Katoliškim vernikom. ki so obiskovali cerkev sv. Ruperta, so pozneje dodelili pokopališko cerkvico sv. Petra, ki je stala na sosednji vzpetini. Z apsido je bila obrnjena proti vzhodu, imela je stolp, pozneje pa so ji do- gl ;radili križevo kapelo in vanjo dali gotske figure Jezusa na križu, Marije, Janeza in Magdalene. V to cerkev so hodili v glavnem prebivalci z območja desnega brega Mure. Mestni župnik je do ustanovitve samostojne župnije sv, Petra na Gnsu pri Radgoni (dvorni odlok cesarja Franca I.. z datumom 22, maj 1811) pošiljal dušne pastirje. ki so se včasih imenovali kapetani- vikarji ali celo župniki, vendar so bili od njega bolj ali manj odvisni. V skladu s to odvisnostjo cerkev ni imela krstnega kamna; krstno knjigo so začeli voditi ob ustanovitvi župnije. poročno knjigo so nastavili 1722. leta. 1761, leta pa so začeli vodili še mrliško matično knjigo. Radgonski dušni pastirji Da bi lahko nanizal vsa (?) njihova imena, bom uporabil zapiske Matije Slekovca, Takle vrstni red naj bi bil: Andrej Tragintasch (umrl 1492. leta); za njim je prišel 1492. leta Miklavž Stiker. v letu 1560 navajajo zgodivinski viri nekega Petrusa; Vid Miotisje službovat pri sv. Petru do 1572. leta, potem pa postal mesini župnik v Radgoni; Pavel Simonič je bil ordiniran leta 1600. V tistem času naj bi bil tudi Gregor Hrestnik. Primus Ca-esar je nastopil vikarsko službo leta 1611: Miklavž Stichler je bil v letih 1620-1625; leta 1630 je bil nastavljen Peter Lavrič; Janeza Jacomim- usa omenjajo v Mag. Kreiner je bil letu 1642; Lukež v letih 1650-1652. Martin Svetel je deloval med 1661. in 1663. letom, Jakob Mastmak je bil vikar v cerkvi sv. Petra od 1667. leta. Matija Ju-raj je deloval v letih 1675-1678, Lovro Matevž od sredine leta 1683 do leta 1689. ko je umrl. Martin 11. POMLADANSKI t Diemer Levgeb Guman ■SJ. Pogled na radgonsko župnijsko cerkev iz »ptičje perspektive« - Škbingeijeva brega. Posnetek: Š. S, iz (1759-1760). Janez Jurij Puhar (1760-1765), (1765-1767), Janez Andrej Hietl Jeraša (1767-1773), Alojzij Janez Panijan (1773-1776). Franc Ksaver Lei ten-stetier (1776- 1792), Anton Boha-nec (192-1800), Anton Bratuša (1800-1810). Abraham Urban (1812-1818), Matija GoČeveriČ (1818-1819), Martin Papež <1819-1827), Janez Lah (1828-1854), Ivan Kegl (1854-1858), Janez Kurnik (1858-1877), Jožef Kukovec (1877-1877), (1877-1901), (1901-1917). (1917-1926), Anton Martin Anton Martin Belšak Ose nja k Kocbek Gaberc (1927-1941). Ta župnik je postal žrtev vojne; na cvetno nedeljo, 6. aprila 1941, ko so Hitlerjeve čete vdrle čez Muto, se je oblečen v talar pripravljal v svoji sobi na božjo službo. Imel je prižgano luČ in skozi okno pritličja župnišča gledal nemške premike, pri tem pa je dobil smrtonosni strel v trebuh. So streljali nanj zato, ker je kot dušni pastir pogosto opominjal ljudi na pretečo nevarnost hitlerizma? V vojnih letih in nekaj mesecev po vojni so župnijo sv. Petra v Gornji Radgoni oskrbovali; Rudolf Vahčič, Rudolf Konrad Wolfgang, dr, Oto Gliebe in Ivan Zeiko. Leta 1946 je prišel Franc Puncer, rojen v Spodnjih Gorčah, župnija Braslovče v Savinjski dolini, in ostal radgonski župnik 43 let - do 30. junija 1989. leta, ko so se verniki zahvalili župniku Puncerju, kaplanu Karliju Pavličiču, ki je odšel v župnijo Turnišče, m katehistinji Mariji Cimerman, ki se je upokojila. Naslednjo nedeljo. 6. avgusta 1989, pa so Župljam pripravili slo- vesen Andreju sprejem novemu župniku Žntnu iz Doliča prt Kuzmi in kaplanu Ivanu Kranjcu iz Žižkov. Onadva delujeta v župniji sv. Petra v Gornji Radgoni Še zdaj. Nepogrešljiv pa je tudi g. Franc Puncer, ki. četudi je upokojen, rad priskoči na pomoč. Ob mojem obisku v župnijski cerkvi je, na primer, vodil popoldansko šniamično pobožnost. Gradnja nove cerkve Cerkvica sv. Petra jc bila premajhna za ekspozituro, kaj šele za župnijsko cerkev. Verniki so si že- OBRTNI SEJMI ' iimprej zg ra dih novo. veCjo cerkev. Leta ITsU so cerkvico, ra- I f|l ' * I * 4A«/. BARIIM 20% POPUST . ZA VSTOP ' I zen križeve kapele, podrti in začeli graditi večji sakralni objekt. Še istega leta je bil pod streho. Zgradili so jo v pobaročnem slogu, jo pokrili z opeko, stolp pa so prekrili s skodlami Glavni oltar, ki je prosto stal v prezbiteriju, je krasila v tako imenovani križevi kapeli je bil oltar sv. Križa, v drugem delu cerkve pa še oltar sv. Jožefa, ki pa so ga pozneje spremenili v rožno-venski oltar. Cerkev je imela še oltar sv. Antonov (Pušča vnika in Padovanskega). Cerkev je bila 1859. leta priključena lavantinski škofiji s sedežem v Mariboru. Tako je škof Slomšek tudi to cerkev in Župnijo pridružil svoji slovenski škofiji m jo rešil pred potujčenjem. V letih potem so v cerkvi nenehno nekaj prezidavah. V tistem času so prenovili cerkveni stolp in ga prekrili s pločevino, cerkev pa jc dobila ludi novo sliko Kristusa, ki sv Petru izroča ključe nebeškega kraljestva. Slika je delo Karoline Schwacha iz Gradca. !>Tedanji župnik Anton Belšak je kmalu spoznal, da iz te zgradbe ne more Bogu podariti tako lepega prebivališča, kakor je v svoji gorečnosti želel. Že okoli leta 1870 je bilo v župniji splošno mnenje, da je treba cerkev povečati in ji dati pravilnejšo obliko. Možnosti za to so se povečale, ko je leta 1872 vcliko- kar 2.239 kilogramov težki zvon, žal pa je vse. razen najmanjšega, vzela prva svetovna vojna. Leta 1922 50 kupili dva nadomestna zvonova, težka 739 in 325 kilogramov. Štiri leta pozneje (1926) so kupili dežne v Spodnji Ščavnici, za kar je zelo zaslužen tedanji kaplan Izidor Veleberi. Omenjenega dne jo je posvetil mariborski Škof dr. Grmič. julija 1991 zadela topo^šs Od tedaj do nedeljske so namestili nov ' ga prekrili z bakreno pfo» dva velika zvonova: 1.105- in dušna Ana Passagnoli, rojena Panther. lastnica hiše v Gradcu in vinogradov v Črešnjevcih in Zbi-govcih, v oporoki določila za povečanje cerkve sv. Petra 3.000 goldinarjev, ki naj se izplačajo po smrti njene hčerke. V prezbiteriju ima zdaj ta dobrotnica vzidano marmornato ploščo z napisom: Passag-nvlt Anna el Filia eius Joanna me ampliavit 1899, kar v našem jeziku pomeni Pasagnuli Ana in njena hči Ivana sta me poVečali 1899 Načrte za povečanje cerkve je izdelal inž, Friderik Riesch, dela pa je izvajal mojster Konrad Spranget, Leta 1889 so cerkev podaljšali za 6 metrov proti vzhodu in tako zgradili novo apsido. Naslednje leto (1890) so cerkev iz leta 1813 skoraj v celoti podrli, saj so ohranili razen nove apstde še stolp in steno južne stranske ladje, Tomaž Fantoni je 2 185- kilogramskega. Okupatorje 1943. leta zmetal zvonove, razen najmanjšega, skozi stolpno lino in jih odpeljal. 14. marca 1976 je Škof Držečnik posvetil dva nadomestna zvonova: 1.642- in 1.392- kilogramskega, 27. aprila 1991 pa je pomožni škof Jožef Smej posvetil tri zvonove: v čast Mariji Pomagaj, škofu in svetniškemu kandidatu Antonu Martinu Slomšku in sv. Martinu. Dolgoletni radgonski župnik Franc Puncer je zapisal. Ponedeljek, 9. maja 1966, je bil za cerkev sv. Petra zgodovinski dan. Škof dr. Maksimilijan Driečnik je posvetil nov oltar. To je v škofiji prvi stalni vverus populiimi - proti ljudstvu obrnjeni oltar. Pred posvetitvijo so ‘prenovili seveda tudi prezbiterij, uredili tabernakelj, obhajilni mizi, krstilnik, ambon, oltarni križ in sedeže ter namestili marmornato stopnišče.,. Radgonska župnija je dobita 15. septembra 1968 podružnično cerkev sv. Marije Brezma- Župnija .sv. Peira zdaj čeprav se je nekaj krajev po ustanovitvi župnije v Radencih odcepilo. je radgonska župnija še vedno zelo velika, saj šteje 6.500 vernikov oziroma krščencev. Nedeljsko božjo službo obiskuje povprečno 1.800 vernikov, kar je nekaj manj kot v prejšnjih letih. Sicer pa župnija obsega naselja: Gornja Radgona, Podgrad, Lom a noše, Plitvički Vrh, Spodnja Ščavnica. Laslomerci, Zbigovci, Ivanjševci, IvanjŠevski Vrh, Aženski Vth. Sta-vešinci, S.tavešinski Vrh, Ptujska Cesta, Črešnjevci, Mele, Rad-mošei. Orehovci, Orehovski vrh, ienter so izdatno pomagal’ l|i iz Avstrije in od Ijito so prenovili po tekta Franca Kvaternika (nova električna- inštalacija-o Jjena vsa svetila in dodan’ prepleskane stene, obnudj^, »H Dl zaščitene freske, z oblogami izpopolnjen P prenovljeni okvirji vseh "' podobe križevega pota)-teriju so tudi vgradili (barvni okni). Novo j® Ije cerkve. Zelo lep® j® ! cerkve z območja župnij® stene poslikal ornamentično z vmesnim marmonranjem in fresko - podobami v prezbiteriju in na obokih glavne ladje. Prenovili so še oltarje cerkve. Med gradnjo so božjo službo opravljali pri kapeli na pokopališču.« je o gradnji nove cerkve dobesedno zapisal dolgoletni gornjeradgonski župnik Franc Puncer. Pero pa je sukal tudi njegov daljni predhodnik župnik Bel- iak. ki je v knjigo dobrotnikov 1890. leta v verzih zabeležil: Slo in sto bo poteklo še let / in utonilo v večnost, Petrova cerkev še bo i klicala rodovom glasno:! Zdavnaj pastir že Antonij Belšak ! in farani blagi / vživajo plačo za to, / ker nte posvečali so. Kot že zapisano, so novo cerkev sv. Petra posvetili 4. julija 1892. leta. Nadpastir dr. .Mihael Napotnik je vernike dan prej, ko je bila birma, posebej pripravil na pomen božjega hrama s pridigo z geslom: Čujte in molite! Ob večernem mraku pa so v okolici zagoreli kresovi. Na posvetitev spominja tudi marmornata plošča, vzidana v bogoslužnem prostoru, kjer v latinščini piše: Templum boe in hi,nore m s. Petri / solemniter conseera-vit / R. D. Dr. Michael Napotnik / Pr. Episcopus Lav. / die 4. Julli MDCCCKCII. Vzidana je tudi plošča s fcronogramom neutrudnemu graditelju župniku Belšaku. Ob posvetitvi je cerkev že imela nove klopi, nove oltarje pa jc v letih 1895-1898 izdelal podobar Leopold Perko. Leta 1900 je dobila cerkev nov tlak. 1904. leta pa so dozidali stolp in nanj namestili novo streho. Cerkev je imela neke stare orgle že pred posvetitvijo, povsem nove orgle pa je leta 1900 izdelal Jožef Brandl. Imele so 12 registrov, 2 manuala in pedal.. Te orgle jc 1983. leta nekoliko popravil zagrebški mojster Filip Antonič, vanje tudi vgradi! Se en register uvoit coeleste«, vendar se je v naslednjih letih pokazala potreba po temeljitejši obnovi, morda celo novih orglah. Zamisel so začeli uresničevati lani, ko so ne le podrli stan kor in zgradili novega, ampak so tudi razstavili orgle in v škofijski orglarski delavnici v Hočah izdelali nove. Irbajo vse značilnosti baročnih orgel (mehansko irakturo in sapnice na poteg), ki se vedno bolj uveljavljajo tudi pri nas, kjer smo sicer dolgo poveličevali pnevmatične orgle. Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni imajo 20 registrov na dveh manu-alih in pedalu. Od starih orgel je ohranjena omara in nekaj Se uporabnih registrov. Najstarejše poročilo o zvonovih v cerkvi sv. Petra je iz leta 1860 in pravi, da so tedaj bili 4 zvonovi s skupno težo 25 stotov. Leta 1908 pa so na veliki slovesnosti posvetili [ Police. Hcrcegovščak. Norički Vrh... Cerkev sv. Petra v Gornji Radgoni, katere zadnji del je pobaro-čen, prednji del in prezbiterij pa sta gotizirna, meri v dolino 34,60 metra (prezbiterij 7,20 in glavna ladja 27,40 metra). Široka pa je 17,80 metra. V vojni za osamosvojitev Slovenije je bila hudo poškodovana. Se zlasti stolp, ki ga je 2. ■■ ■ 'V 34 J sr- no “:J . Oornii Rad#"'" i®."' 1800 do današnjih dni ' poklice okrog 3^1 nn’ živeči duhovniki so: “^i,ilij stenjak iz RodmoŠcev. o v tl Čič iz Gornje Radgone. VIV ■£, KJUlUJV I čiS iz Ivanjševcc. Jano^,j norit, iz Lomanoš ip iz RodmoScec, ki j® . mašo 1970. leta. novomašnika. Župnija jr—■ nekaj redovnic, od ' I ’ i«J >' živi Se pet. Štefan sc®' I I I I JANEZ BAl\i ^al|anne5 I II 'F it [ ^qutW Is « I ske cerkve, kjer se vsak posamični 1 stavbni člen pcMdrcja celostni arhi- j tekturni viziji. Poleg imenitnega । zahodnega cerkvenega stolpa, ki se naslanja na zahodno pročelje eno-ladijskega prostora, opirajo na zunanjščini ladijske vogale trije pravokotni oporniki, oporo s severne , strani, na mestu med ladjo in prezbiterijem, pa daje stena hkrati prizidane, na severno prezbiterij s ko Steno prislonjene zakristije. Ladja martjanske cerkve v svoji i\ zunanjščini razkriva razmeroma preprosto, sklenjeno pravokotno stavbno telo, ki jo z južne strani predirajo gotska okna. Kljub prezidavam, ki jih je mogoče razumeti kot znamenja prilagajanja sodobnejšim slogovnim pobudam, zlasti baročnim, so se v južni ladijski steni ohranila tri gotska okna, ki deloma Še ohranjajo notranjo kamnito profilacijo. Med drugim in tretjim oknom, gledano z zahodne smeri, je kamnit, pravokotno zasnovan stranski portal, ki ga zgoraj ščiti baldahinasta napuščna strešica, Z desne od vhoda se je v konturah ohranila razmeroma velika podoba sv. Krištofa. V nadrobnostih je sicer slabo prepoznanljiva, a vendarle priča, da je dolga stoletja rabila vernikom kot kredo proti nasilni smrti že izginule vasi, ki se je najverjetneje razprostrirala Arhitektura martjanske gotske cerkve se po zasnovi in izvedbi alna uresničitev podeželske župnij- V If uvršča med najimenitnejše sporne- “ nike v Prekmurju, Je namreč ide- k 'i ■s Martjanci, južna ladijska stena s podobo sv. Krištofa nem, sicer reduciranem načinu so po talnem zidcu v višini spodnje okenske police oporniki členjeni z izstopajočimi, spodaj žlebljenimi kamnitimi pultnimi stopničkami. Vrh opornikov končujejo v premišljenem višinskem zagonu v višini okenskih šilasiih zaključkov v kamnu izklesane pultne strešice, katerih konci so spodaj prav tako žlebljeni. Vsako od prezbiterijskih stranic predira gotsko okno z notranjo kamnito profilacijo. Posebej imeni- ten kamnoseški okras kaže vzhodno bifora o okno, zgoraj obli-južno od cerkve. kovano z bogatim gotskim krogo- V ladijsko stavbno gmoto se za- vičjem. Svojčas, kot poroča opat ■ ■ . . ... Kdzo v vizitacijskem zapisniku iz jed a na vzhodni strani nekoliko nižji prezbiterij. Le-ta je zgrajen na osnovi petih stranic osraerokot-nika, poligonalni sklep pa z zunanje strani opirajo dvojno stopnjevani in diagonalno na ogale sezidani oporniki. Pritlični del sten in leta 1698, so okna zastekljevala barvna stekla s podobami apostolov. Ta so bila uničena najverjetneje ob koncu 18. stoletja, takrat ko je cerkev dobila večino nove baročne opreme, Le zamišljamo si lahko vso silovito magičnost, raz- opornikov opasuje izstopajoči talni zidec, ki predstavlja v branju zuna- položenje v prezbiteriju, katerega živopisno svetlobo so prostoru da- njih form prvo stopničko zuna- njega cerkvenega oboda. Ritem barvna stekla. raščenosti dajejo stavbi večkrat stopnjevani oporniki. V dinamič- Severna stena ladje, kot je to običajno in funkcionalno smiselno DR. STOM. ŠTEFANIJA PETKOVIČ Grajska 14 Murska Sobota Od 17. maja je odprla zasebna zobozdravniška ordinacija. Pacienti se lahko oglasijo osebno ati po telefonu Št. 31 655. Delovni čas: pon., tor., čet. od 8.00 do 12.00 od 14. do 18,00 sre od 8.00 do 12.00 . pet. od 8.00 do 13.00 5 K I Š I I po wh vah. nima I Stavbno gmoto ti’ ,,(? rj.M nja naslonjena Z-1 o*'*'. zgrajena bkra ^ * turo. I® strani. ^di pozneje pa ™ i posied kritem konc®P‘ A Zunanjščiaa ■ ip imeniten si I arhiteK^'*' daje imeniten vane gastvu M pritli^ I nega zvonili^,.filj naroini dobi '-—niti Vj čini. Skozi svodenega kev v vokotni kamnih •■-V, rf-žl votno je btt* ■’> >. ravno krita, stmp ^^-i __________ Tokn * poslikan. »jati ki je gotski stil banjasti ^eur, Cio sta zaradi | pajočimi hodno steno zap ,>■ J jen pevski kor-vu.ih haro^h'’!'. Kljub baroč" ladijski prosil I gotskega rnn se , tilasti sl3'^.Tvi^-odpira ,ičš^r i skamt posl rije iz časa nile tudi v zore: z le''® papeža naj' ri ne sledi fc>* /| ' njej sledi fvu slednji prizf' danu. p® jldadali* stran 15 ges I ( •. kronika ■.d' Zgodilo se je policijsko po- lj. 'Mariboru se p ’ V t j® zatekel J ■ da ^^Jibora in pove- t. W Princu 29-letnemu K- I RpnAdJVt™ Tef I* o* ^2 (blizu '^“lovili postoku so bolestna / '?‘Wcist ^Iti lost. Strelčevo« de- r« J “a avw„ »n odložil 2”'"^busni ^'5ni 5ia je kmalu otopilo "tek-iu ie ri^k^ ''>' je sledil. r "itKov vstopila »4 bi>; V »ljubimec« b: v. ljubimec« ■‘l IB«' (t«' l< "Altaiti j® do poli- potem b 8 P’-ko le že tekel ip Ttavi fant« Franc K. d lil la "M ki ji je že tekel, je K sre« gam p.,____1- osumljenega 11^ fin al? bra-sodnik odredil fS^ tai! hude t 42-letni Ivan VriiJi bJiiu S'"- Zadpi ljutomerske 80 gj, JcToelc pisliedicami hude '"sJcBfta Vrtia blizu ■E Seveua ! notranje Seveda čimprej odkriti I I t'- jj> ' S™=i”p.° L ,’ policisti _='alovcih blizu I pO’ blizu Ot’ ki i^t^"’hud spor. Te- U* Pb 34 spor. Teti?^ l"®"’ b I- "ašli B poslali A Gu^ j« Nlo ■I CTK Od H Pa. to' L J= bila 'Iif h- P^Ttli P"2- umora "’~*«aneoia7 h 5' --i- jc 4. maja ptort*r(iia . JlArrirj.A _ Ulij. -■ 'i Morav-“'^tomobilist Ja- CENTER 5 !' I 6 I I s nez K. iz Bellinec. Nesreča se je zgodila, ker je mopedist nenadoma zavil na levo. Le-ta se je tudi poškodoval in so ga prepeljali v bolnico. V soboto, 8. maja, okrog 20. ure se je na regionalni cesti zunaj Nemčavec pripetila prometna nezgoda, ker je voznik osebnega avta Anton M. iz Se-beborec nepravilno prehiteval dva druga osebna avtomobila. To je storil v hipu, ko je nasproti pripeljal s kolesom Anton O, iz Filovec. V trčenju se je se je kolesar hudo poškodoval. Vesna K. iz Murske Sobote je v soboto, 9. maja, kmalu po 22. uri izsiljevala prednost v semaforiziranem križišču v središču Murske Sobote. Posledice: v njen avto je zato s svojim vozilom trčil Ciril K. iz Ivance. Gmotna Škoda na vozilih Podjetje Teo Ten iz Ljutomera je v prostorih doma kulture v Safarskem pri Razkrižju uskladiščilo opremo za kabelsko televizijo. V noči z 8, na 9. maj je nekdo vlomil v te prostore in odtujil za 40.000 tolarjev raznega materiala. Po daljšem času je bila Ščavnica med Ljutomerom in Raz-križjem spet hudo onesnažena. Poklicali so policiste, ki so na gladini vode odkrili temne in smrdljive madeže. Odvzeli so vzorce za analizo, da bodo vedeli, od kod prihaja smrad. Š. S. Poroke Na matičnem uradu Videm ob Ščavnici so se poročili: Branko Rantaša, ključavničar z MurSčaka, in Marija Polak, delavka Obrtna zbornica Lendava znaša kar 450,000 tolarjev, voznikov sopotnik Aleš Š. iz Murske Sobote pa se je hudo poškodoval. V torek, 4. maja, ob 20,20 je zagorelo na gospodarski stavbi Jožeta B. v Korovcih. V celoti so zgoreli poslopje, tri tone slame, kombajn za siliranje, z Murščaka; Stanko Prelog, delavec iz Grab pri Ljutomeru, in Frančiška Megla, kmetovalka z Gaberca. ČESTITAMO! ■ STOLETNICA - V soboto, 8. maja, je Alojzija Tanc z Gornjega Kocjana pri Kapeli dopolnila 100 leti Rodila se je namreč 8. maja 1893 v Hrst-ju-Mofi. Ob tem visokem jubileju se pri njej kar vrstijo obiski. Voščit so ji prišli tudi predstavniki krajevne skupnosti in društva upokojencev, V nedeljo popoldne pa je bila v njeni hiši smamična pobožnost, ki jo je vodil kapelski župnik Janko Novak. Alojzija je pranečakinja slovenskega kardinala Jakoba Missie in od 19S8. leta vdova po možu finančniku. Sedaj skrbi zanjo hčerka Helena. predvsem L. Kr. gl aSj, < l^s / f nakladalec gnoja in razno oro- j dje. Ogenj so pomagali ukrotiti gasilci iz domačih okoliških vasi, prišli pa so tudi gasilci iz H bližnje avstrijske Goritze. Vzrok požara še raziskujejo. Gorelo pa je tudi v Šalovcih, in sicer leseno gospodarsko poslopje v velikosti 15,70 krat 5,60 metra, katerega lastnica je Marija K. Požar je izbruhnil v soboto, 8. maja, kmalo po 2. uri ponoči. Ogenj je zajel ne le stavbo, ampak tudi 120 bal slame, dva kubična metra desk, kmečki voz in kmečko orodje. Tudi vzrok tega požara Se ugotavljajo, prav tako gmotno škodo, Marjan S. od Grada na Goričkem še vedno pogreša osebni avto Golf GTI, črne barve, z avstrijsko registrsko oznako K 3221-D. Vozilo je izginilo že 27. aprila s parkirišča v Stari ulici v Murski Soboti. Kdor bi karkoli vedel o tatvini ali vozilu, naj to sporoči UNZ Murska Sobota ali najbližji policijski postaji. ^(9yo I '«1 Sto* \f I murska sobota Pri nas lahko j igrate tenis ob vsakem vremenu. Na vo-' Ijo dvoje teniških igrišč in igrišče za SGASH. Tudi j 2 loparji ni te] žav, sajsijih 1 pri nas lahko l sposodite! NOVO! SSft " SlRiis :ir?s ZLATOPOROČENCA HOZJAN - Štefanu Hoganu iz __Žiberec je 81 let, njegova žena Terezija pa je 10 let maljša. Poročila sta se pred 50 leti v Črenšovcih, saj sta se narodila v tamkajšnji fari: on na Gornji Bistrici, ona v Trnju. Leta 1948 sta se naselila v .4paški dolini, kjer sta vrsto let kmetovala, nazadnje pa zemljo oddala in zdaj živita od rente. Zlato poroko sta imela v Gornji Radgoni, kjer jima je čestital Župan Alojz Vogrinčič in tudi izročil spominsko darilo. l. Kr. Častno podjetje Murske Sobota, p.o., Lendavska ul. 64, Murska Sobota o bj avlja prosto delovno mesto KV ZIDAR — 2 delavca, za določen čas 6 mesecev z naslednjimi pogoji: . - KV zidar, IV stop., - 2 leti delovnih izkušenj, - 1 mesec poskusnega dela, Kasneje možna redna zaposlitev za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izobrazbi v 8 objave na naslov: CESTNO PODJETJE MURSKA SOBOTA, p.o., 69000 MURSKA SOBOTA, Lendavska ul. 64. dneh od Igg JELOVICA! S Šk. Loka, Kidričeva 58, tel.064/631-241, faks/632-261 | I na sejmu I I v Mariboru od 11.-15. 5. 1993 I (šC^aTA Sl dan. teniški turnir, ki (069) 31 775. VABLJENII-^ ■K.': % &:■ f a i objavlja NATEČAJ za najemno oddajo poslovnih prostorov Poslovni prostor, 40(dva prostora), v Lendavi, Partizanska ul. 9, pod naslednjimi pogoji: - prostori se izdajo v najem za mirno dejavnost, trgovino z manjšimi izdelki (dostop tovornih vozil prepovedan) ati za intelektualne storitve, - prednost imajo obrtniki in ostali podjetniki iz občine Lendava, - minimalna najemnina je 700 DEM mesečno v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Izbran bo najugodnejši ponudnik. Ponudbe za najem prostorov naj interesenti naslovijo na Obrtno zbornico Lendava, Partizanska 9. za IZVRŠILNI ODBOR do 20. 5. 1993. Izbira bo opravljena do • 25. 5. 1993, o čemer bodo interesenti obveščeni v 5 dneh. Ustanovljen Center za razvoj malega gospodarstva Z občinskim odlokom so v lendavski občini ustanovili javni zavod za organizacijo in vodenje pospeševanja razvoja podjetništva. Naziv zavoda je Center za razvoj malega gospodarstva, njegov sedež pa je v Lendavi. Glavne naloge tega centra so poleg organiziranja in spodbujanja izobraževalnih in svetovalnih aktivnosti podjetnikov še organiziranje informacijskega servisa z lastno bazo podatkov o možnostih za pridobivanje prostorov, finančnih sredstev, poslovnih partnerjev, pa tudi sodelovanje pri izvajanju programov. Prav tako bodo navzoči pri projektih tehnične pomoči malemu gospodarstvu, spodbujanju predstavitvenih, inovacijskih in inventivnih dejavnosti. Sicer pa se namerava lendavski javni zavod za podj*etni-štvo vključevati tudi v mednarodne, državne in regionalne projekte pospeševanja podjet- ništva. Kot je dogovorjeno, za- vod upravlja petčlanski upravni odbor, ki ga imenuje ustanovitelj, torej lendavska občinska skupščina. V njem so trije predstavniki ustanovitelja, en predstavnik Obrtne zbornice Lendava in en predstavnik delavcev, ki opravljajo dejavnost v omenjenem zavodu. Člani upravnega odbora, ki bodo imenovani za štiri leta, imenujejo predsednika v soglasju z občinskim izvršnim svetom. M, JERŠE I UGODNO sanitarna keramika - mopedi TOMOS GRADITELJI POZORI j Kupcem sporočamo, da smo 3, maja odprli novo BETONARNO v Gornji Radgoni. Smo na prostoru prejšnje obrtne zadruge 14. oktober. Poleg betona vam ponujamo tudi prevoze! BETONARNA PETELIN, Gornja Radgona telefon: (062) 306980. na 6 obrokov brez obresti - elektromaterial “ barve, laki - kmetijska mehanizacija OLT (možnost plačila na 3 obroke brez obresti) Metalka Trgovina Tomar Čranšovci d. o. o., tel : 069/70-762 mBTalkn )inq d. o. o. PODJETJE ZA TRGOVINO, INTERIER PROIZVODNJO IN INŽENIRING M. Sobota, Veščica 6 d Razpisuje delovno mesto VODJE TRŽENJA Razpisni pogoji: - višja ali visoka šola ekonomske smeri s predhodno šolo tehniške strojne smeri - 1 leto delovnih izkušenj na podobnih mestih - aktivno znanje angleščine in pasivno nemščine - šoferski izpit B-kategorije - starost do 30 let - samoiniciativnost in ustvarjalnost pri delu Kandidate bodo testirali in jih povabili na pogovor. Ce ustrezate razpisanim pogojem in bi v življenju radi uspeli, oddajte prijavo z dokazili v 15 dneh na zgornji naslov. i popusta^ nonnsta ■ ' ' A z» OPUŠČENI pr6§Ram in na vseh prodajnih mestih Jelovice MURSKA SOBOTA Cankarjeva 25, tel.: 069/22-921, DISKOtfT VNIVERZAL Krilevci! LjuMmtr I , f INOVATORJI - LJUDJE Z IDEJAMI - USTVARJALCI Imate dobro zamleel, a nimate materialnih alf prostorskih možnosti, da tri Jo uresničili. Oglasite se v naši firmi, proučili Jo bomo, In — Že skupno ugotOArimo, da )e prava, jo bomo izpeljali v vaše In naše zadovoljstvo In kodet stran 16 vestnik, Šport .d Maraton treh src - tek miru in prijateljstva Še dobra dva tedna nas ločita od največje tekaške prireditve v Sloveniji - XIII, mednarodnega tekaškega Maratona TREH SRC, ki bo v soboto. 29. maja 1993. v Radencih. Prireditev, ki dobiva vsako leto nove razsežnosti, Je lani poslala mednarodna, letos pa je bila celo uvrščena v koledar tekaških prireditev Evropske atletske zveze. Tudi letos je program prireditve zelo obsežen, saj bodo na sporedu maraton (42,195 km), mali maraton Pravico teka na malem maratonu imajo udeleženci, ki so stari 14, na maratonu pa 18 let in se čutijo sposobne, Startnina se plača le za maraton in mali maraton ter Je 50 ATS, preračunano v tolarje, če sc udeleženci prijavijo 10 dni pred maratonom. Na dan prireditve pa bo Startnina 75 ATS in se plača ob dvigu štartne številke. Doslej so na tekaških maratonih v Radencih zmagovali - maraton 42 km: Tatjana Goleš in Milan Kotnik Šverc in Marjan Krempl (1982), Maja Kristl in Milan Balek (1983), Andreja Sverc in Peter Svet (1984), Marjana Babic m Mirko Vindiš (21 km), maraton paraplegi- • (1981). Tina Modic in Janez kov (21 km), trimski tek (10 km), planinski pohod (8 km), tek pionirjev (800 m) in tek cicibanov (500 m). Maraton pa bo tudi Stel za državno prvenstvo. Udeleženci maratona bodo tekli v štirih, malega maratona pa v petih starostnih kategorijah. Drugič sodelujejo na radenskem maratonu paraplegiki. Prvi trije tekači maratona (moški in ženske) dobijo denarne nagrade (5.000, 3.000 in 2.000 DEM), absolutna zmagovalca pa pokal pokrovitelja Radenske iz Radenec. Vsak udeleženec tekaškega maratona bo dobil spominsko značko in diplomo, maratonci pa še testno značko. Falež (1982), Tatjana Je- sen ko in Marko Dovjak (1983), Maja Kristl in Marko Dovjak (1984), Rezi Filipič in Pavel Močnik (1985), Rezi Filipič in Pavel Mravlje (1986), Rezi Filipič in Marjan Krempel (1987), Olga Grm in Milan Jankovič (1988). Olga Grm in Milan Jankovič (1989), Olga Grm in Marko Dovjak (1990), Olg Grm in Josef Pulai (1991), Olga Grm in Srečo Končina (1992), V maratonu je bila doslej najuspešnejša Olga Grm, ki je zniagala kar petkrat. Po trikrat sta zmagala Rezi Filipič in Marko Dovjak, Mali maraton 21 km: Andreja Šverc in Janko Smole (1981), Andreja (1985), Vesna Hočevar in Mirko Vindiš (1986), Veronika Bohinc in Mirko Vindiš (1987), Alenka Maček in Mirko Vindiš (1988), Veronika Bohinc in Roman Kejžar (1989), Marjana Vidovič in Mirko Vindiš (1990), Marjana Vidovič in Mirko Vindiš (1991), Lidija Golob in Geza Grabar (1992). Najuspešnejši tekač malega maratona je bil Mirko Vindiš, ki je zmagal šestkrat. Tri zmage je dosegla Andreja Šverc. Dosedanji zmagovalci irimskega teka na 10 km: Marica Mlinarič in Stanko Baler (1981). Darja Škrilec in Ivan Škedelj (1982), Edita Banfi in Franjo SparaS (1983), Jožica Kovačič in Franc Teraž (1984), Saša Rutar in Janez Kodila (1985), Polona Pesjak in Božo Stara-Sinič (1986), Manuela Pergar in Slavko Kaučič (1987), Manuela Pergar in Robert Dragan (1988), Manuela Pergar in Mirko Vindiš (1989), Bo-dema Djegovič in Pavel Močnik (1990), Jana Pugelj in Ni-kolas Grabar (1991). Jana I i PRIJAVNICA ZA KUL MEDNARODNI MARATON TREfl SRC I i Piiimck in ime;. rojflni podatki: Popoln iiasiDv: ■ KJub» druitvo: I i : Kraj: datum: podpis: I 1 TEKEL BOM: 42 km 21 km / uKrAntf oft ŽreZi / /VrjuTruco X Mftuijn/ Zriamf f Namizni tenis Pugelj in (1992). Tone Vencelj Organizacijski odbor, ki ga že vrsto let uspešno vodi Manina SreS, sestavljajo pa ga priznanji športni in turistični delavci iz Radenec, Murske Sobote, Gornje Radgone in avstrijske Radgone, pričakuje tudi letos množično udeležbo. Doslej so prispele v Radence številne prijave. Tisti, ki se doslej Se niso prijavili, pa lahko to storijo na objavljeni prijavnici. Organizator tudi pričakuje, da bodo tekači - največ Jih bo iz Slovenije in Avstrije, proga pa bo na slovenski in avstrijski strani - deležni spodbujanj gledalcev ne samo v Raden- I cih, temveč povsod ob tek -■ movalni progi. Strašek in Horvat uspešna Tretji turnir TOP 12 za mladince v namiznem tenisu, ki je bil v Novem mestu, je zbral vse najboljše igralce pred dokončno izbiro državne reprezentance za evropsko mladinsko prvenstvo, ki bo od 16. do 25 julija v Ljubljani. Dobro sta se odrezala igralca Potrošnika iz Murske Sobote Urh Strašek in Mitja Horvat, saj sta dosegla letos najboljši uvrstitvi, V prvi jakostni skupini je bil Strašek' peti in je med drugimi premagal državna reprezentanta Reflaka in Čeka. Horvat je v drugi jakostni skupini presenetljivo zmagal, kar je rijegov daleč največji uspeh v mladinski konkurenci, saj je kot pionir izgubit enkrat samkrat. (MU) p" r u Odbojka Slovenija : Švica vljntomem v Ljutomeiii. ki postaja vedno močnejše odbojkarsko Središče v Sloveniji, bo zopet zanimiva odbojkarska tekma ženskih ekip. V soboto. 15. maja 199). ob 19. uri se bosta v športni dvorani v Ljutomeru v kvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo srečali reprezentanci Slovenije in Švice. V tej skupini kvaLfikacij sode-i ujeta Sc reprezentanci Hrvaške ib Poljske. (NŠ) Atletika Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je v Murski Soboti sklenila prvi del priprav za sodelovanje na mediteranskih igrah v Franciji. Najboljši slovenski odbojkarji so vadili trikrat dnevno v ichivadnicah Mure in tretje osnovne šole ter soboškem parku, uporabljali pa so tudi tekreorijske objekte hotela Diana. S pripravami bodo nadaljevali v Kranjski Gori in Poreču. To so bile že druge priprave slovenske moške reprezentance v Murski Soboti. Foto: Andreja Pirher Rokomet OS Bakovci v finalu Na Ptuju je bilo polfinalno tekmovanje osnovnih šol severovzhodne Slovenije v rokometu za deklice. Med tremi ekipami je zmagala OŠ Bakovci pred Majšperkom in Račami, Bakovske rokometašice so se v uvrstile v finale, ki bo 19. tega meseca. Špur, Kolar in Sterman zmagali v Celju je bilo kvalifikacijsko tekmovanje za Atletski pokal Slovenije. Sodelovali so tudi pomurski . tekmovalci in dosegli odlične uvrstitve. Najbolje so se odrezali Damjan Špur in Anton Šterman, ki sta zmagata v svoji skupini v teku na 200 m. ter Jože Kolar, ki je zmagal v teku na 800m. Četna mesta so v svojih skupinah zasedli: Ma-djar in Horvat v teku na 200m, Madjar v troskoku. Grabar v teku na 5.000 m ter štafeta 4 s 100 m. Peti je bil Horvat v skoku v višino, sedma Berdenova v skoku v višino ter osma Hajdinjakova v teku na 200m, Geza Grabar Je sodeloval tudi na partizanskem maršu Po poteh svobodne Ljubljane in na 28 km z ekipo Ljubljanskih mlekarn zasedel prvo mesto. (GG) I. DOL - moški Salonit 18 10 0 54:8 36 Kamnik 18 13 5 43:20 26 Pionir 18 13 5 42:21 26 Olimpija 18 13 5 44:24 26 Fužinar 18 10 8 36:31 20 VIGROS P. 18 9 9 31:35 18 Bled 18 7 11 33:35 14 PROM 18 3 15 16:46 6 Granit 18 2 16 12:51 4 Šempeter 10 2 16 9 49 4 11. DOL-moški LJUTOMER 22 20 2 60:14 40 Topolšica 22 16 6 51:26 32 Salonit II 22 15 7 50:34 30 Olimpija II 22 14 8 49:31 28 Črnuče 22 14 8 50:35 28 Vileda II 22 11 11 40:39 22 Braslovče 22 11 11 30:41 22 Mežica 22 9 13 35:47 18 Izola 22 9 13 34:46 18 Mislinja 22 7 15 33:45 14 Pionir 1122 5 17 28:56 10 Celje 22 1 21 10:64 2 HI. DOL-moški BELTINCI 16 14 2 45:15 28 Turbina 16 14 2 43:19 28 RADENCI 16 12 4 42:22 24 Vileda Ut 16 8 8 30:26 16 Vuzenica 16 0 8 27:33 16 Fužinar U 16 5 11 30:38 10 POMURJE II 16 5 11 24:36 10 Šempeter tl 16 4 12 10:41 8 Topolšica II 16 2 14 14:43 4 III. DOL - Ženske Branik R. III 18 17 1 53:13 34 POMURJE 18 15 3 48:17 30 Ruša 18 13 5 43:22 26 Topolšica II 18 10 8 35:28 20 LJUTOMER 18 8 10 33:35 16 črna 18 8 10 20:35 16 Celje 10 6 12 24:38 12 CVEN 18 6 12 26:42 12 Branik R. IV 102 167:504 Hokej na travi Rezultati Triglav Svoboda Maribor Svoboda Lipovci Lipovci Triglav Svoboda Maribor Pomurje Judo — Preskediovanje ovir- Š^ovičeva tre^ •ir. k'*;'*? V Komendi je bilo tekmovanje v preskakovanju udeležile ritefi tekmovalke Konjeniškega kluba; Grad Rfikičan tet dosegle lep uspeh. Najbolje »e je Odf®* Šajnovič. ki je s konjem Laine zasedla tretje mesto v l itine I. JO m. Nina Meiko s konjem Kordon Je kiuja L -- višina i,20m je bila Šajnovičeva peta. V konj in jahalcev na viSini 1 m je Meškova konCAla e l/a-mljaTn VanStAl/Am h»7 kaTPHAalžA ih 'lArfi s konjem Kapitelom brez kazenske točke in pristal^--šestimi tekmovalkami. Preostale jahalke; Marija Horvat in Katja Bogataj so prav tako dosege zado*®«* -ta te. Sodelovalo je 80 konj in jahačev iz vse Sloveni]® ■ 1*0 Karate___ Državno prvenstvo v Soboti V soboto, 15. maja 1993, ob 12. uri bo v športni dvorani 'V šole v Murski Soboti državno prvenstvo v karateju za de ki ti® Pričakujejo blizu 150 tekmovalcev in tekmovalk iz vse tie(^ Pi rii;.anujcjo uiizu ijv teiLirufvaicev lu leKmovaiK iz njimi bodo tudi pomurski karateisti iz klubov: Radgona, K’* IZ________________________' . * * . J-L . . r » . ...hi-clin-E * ‘ . ■ Ken. Ljutomer, Kuzma in Murska Sobota, Za dobre uvrsliof imnin nnmiiT^lfi nrjadcUivTiit-i rt-brt4rn-.uti Di-itiruvih bOuO < imajo.pomurski predstavniki lepe možnosti. Pripravili bodo otvoritev s kulturnim programom. (DS) Rokoborba Zec in Bačič zmagala Na Dunaju je bil članski rokoborski turnir v ptško-ni"*^)!^ iva izunuju jv Dii ciansKi roKODursKi turnir v grsnv— Dunajski pokal. Poleg avstrijskih tekmovalcev so sodelovs* J*AFBk4tls f U T ll J lif* n JU V V fl J W v fcFV» _ rokoborci in dosegli lep uspeh. Posebej sla se izkazala v kat. do bSkg zmagal in s svojim atraktivnim nastop®^ JiP.Ti dokazal, da se razvija v dobrega tekmovalca, zalo ni sodeloval na svetovnem kadetskem prvenstvu v Nemčipi ki je zmagal v bat. dv 74 kg. Peter Luhašev je bil v Zoran Vukan pa v kal. do 74 kg tretji. (EV) Motokros------- Rogan četrti kal. * ■" oJ' “L tjd v Brežicah je bilo državno prvenstvo v motokrosu- kn-l; I/ Iaz« feA t^vl n-osihf-nAfnfSiJt-i "D /.»zvrh-rs tci . J I : Pomurje : Lipovci : Triglav : Pomurje : Svoboda 6:0 0:4 0:0 3:0 3:1 9900 38:5 18 9 6 1 2 23:9 13 10 4 0 6 ILIb 9 2 2 5 2:15 9 0 1 8 4:33 8 6 1 Daraboš drugi tekmovalec Je bil najuspešnejši Rogan (Sotina), ki je ■ zasedel četrto mesto. La(Radenci) je bil šestnajsti. y je Valpalič (Radenci) zasedel deveto, Krizmanič (MS) F ' Športna literatura .i* ( I Odbojka v Ponnid’' ze v prodaji i Športna zveza občine Murska Sobota je t® športno publikacijo OBOJKA V POMUKJUt Herman Sticl iz Murske Sobote, dolgoletni p ■ športni delavec. Avtorje že leta 1990 izdal Zgodovina telovadnega društva Sokol Murska SoO® , v Mariboru je bilo državno pr 4.g«ao¥ina reiovaanega arusiva OOKOl oiursM '"—^l i" q vensivu v judu po pasovih. Med 78 izšla še dopolnjena izdaja. Najnovejša izdaja P' tekmovalci iz 18 klubov so sodelo- vali tudi Sobočani in Lendavčani ter dosegli lep uspeh. Najuspešnejši je bil Daraboš (Lendava), ki Je v kategoriji rumeni pas zasedel drugo mesto. Tretji so bili: Gru-škovnjak (MS) in Tratnjek (Le.) - oranžni pas. Pozderec - modri in Vehab (oba MS) - rjavi pas. Gone (rumeni) in Cizmašija (oranžni) sta bila peta. Horvat (rjavi pas) pa sedmi. (TK, JK) najLiaua u v |a unanj«.-na iCiUMjau 1 T |Z'W“J pomurske športne literature, najbolj pa so j« raijal* * Ijubitelji odbojke. Več o tem smo se pogo*aiji 1 Odbojka Tretja soboška šola druga v športni dvorani OS lil, v Murski Soboti je bilo prvenstvo osnovnih Sol severovzhodne Slovenije v odbojki za dečke. Sodelovalo Je ■ ■ - ‘ - ■ ■■ - , OŠ pet ekip: OŠ Tabor Maribor, Tone Čufar Maribor, OŠ Sloven- ska Bistrica, OŠ Radenci in gostitelj OŠ III Murska Sobota. Ekipa OS Benedikt pa se tekmovanja ni udeležila. Lep uspeh je dosegla ekipa soboške tretje osnovne šote, ki je bila druga. Zmagala je OŠ Tabor iz Maribora in prejela pokal odbora za šolski šport Murska So-twta. (hS), Košarka ^obocanke v polfinalu v telovadnici tretje soboške osnovne Sole je bil četrtfinalni košarkarski turnir za ml. deklice osnovnih Sol - Med tremi ekipami je zmagala OŠ ni iz Murske Sobote, kije premagala ekipo OŠ Janka Panež-nika tz Maribora s 30:14 in OŠ Planina s 35:16 Najboljša strelka pri OŠ III je bila GliŠiČeva z 20 točkami. Sobočani;e so se uvrstile v polfinale. (ZT) - Kaj vas je spodbudilo, da ste lotili zbiranja športne kronike? »Prvič, vse življenje sem imel možnost živeli s športom in se mu po svojih zmožnostih in sposobnostih predajati. To sem v mladostnih letih tudi počel in uspel. Posebno rad sem smučal, igral rokomet, odbojko, pa tudi nogomet mi ni bil tuj... Drugič, zakaj sem se lotil zbiranja športnega gradiva? Zato, ker sem se v življenjskem poklicu ukvarjal z zgodovinsko preteklostjo, zato preprosto rad brskam po virih različnih področij in panog - tako tudi po Športnih, Tretjič, ljubiteljska ali razvedrilna odbojka Je eden od starejših športov v naši pokrajini - poleg nogometa, kolesarstva, hazehe, namiznega tenisa in plavanja. Dijaška in študentska mladina Je bila za vse dovzetna in na vse pripravljena. In nazadnje, k zbiranju in pisanju preteklih dogodkov o odbojki v Pomuiju me Je vodilo in spodbujalo tudi to, da sem temu športu osebno namenit veliko časa.« — Zbiranje takega gradiva zahteva veliko dela in Časa. Kako ste se ga lotiti ? »Namen je bil jasen. Zbrati čim več verodostojnih podatkov o tem športu pri nas v pokrajini. Živih pričevanj iz daljnih časov ni ali jih je malo - zapisov žal nobenih. Zato sem zelo hvaležen redkim posameznikom za ustna sporočila pri nastajanju poglavij pričujoče kronike o najstarejših časih. Snov za novejši Čas sem nabiral to IZ časopiso''' sebno zabio''" dogodki p"'- jj časom m “ mentirani- ,k‘ aiitbv« kje pomadjlF* pt točnosti, k« 1*^ 1^ namenotna- zmanjšujejo gj Je zbrati tiact^^nku H'____H - i/ nastanku , ___________________ it i v Pomurju- truda- tudi podobe rP no' jj I daj čakam > Javnosti.« , I' rnval£ »če tehtne 11 bodo, ■ bodo VSI 2 jpl jfl pc **-!**. V zraku”. F nadaljnje Ije in pnP^" I5SS^ yg5tnik, 13. maja 1993 stran 17 I« šport (i^avna nogometna liga I Potrošnik : Živila Naklo 2:1 (2:1) ■ Potrošnika, gledalcev ]5(X), Sodnik Salkič (Ljubljanr 9 fotroSn b T?"’? f^5). Stank rti Ji^'^ — A —- v J5(JOr Sodnik Salkič (Ljubljana) .‘"TOSnilr- ‘'''-'“J i.i .>ivdpci 1, Tratnjek 7, Čontala 1. Godina 8, Jančič K, 7 i ““injeK /, i^ontaia i. uoaina K, Jančič 8, Baranja 7, (Berendijaš Prekazi 8, Voroš 6, I’ aKatJer 7 Tr.n-, I..„_ »j-.,__ Ma: ■ikaper 7. Trener [van Markovič I f' (0:0) Kompas Holiday$ 2:0 N*1rv gledalcev 400, Sodnik Turk (Maribor), Strelci: •S^l^ '> Herceg {JJJj Rra^u? 7 Požgaj 7, Šabjan 6, Horvat 8, Drvarič 6, lliitj b, btroSa 6, (Sarjaš -J, Herceg 8. Trener: ''Osmos: Mura 1:0 (1:0) igfišče Cosmosa, gledalcev 500. Sodnik Vidah (Kubed). Ml,,; “('“'‘'■H*!). . , s Kosi 6. Viter 6, Breznik 5, (Slavic 7), Jančar 6, Ilič 7. -Belec ' ' ----- gledalcev 500, Sodnik Vidah (Kubed). Guulj 7. t?rner A, hnifi^ii 6.Trener '^avna nogometna liga ♦ « .....nvj^uinetna liga .— .. —— - : Gidos 2:2 (0:1) Diavinie. gledalcev 250. Stxlnll( GloboCnlk III Marelja (30), 0:2 Mujdrica (53), 1:......... Cld.,. i 1:2 Kranjc (66), 2-.2 S' N Lackovič, Zadravec, (Bukovec, Dominko, Rous, Pucko, Ropoša, Časar. I*' Hi , — LinullC. državna nogometna liga- : Impol 3:0 (0:0) -----vT, >• ec* »ellr*nu. gLe^lnleev MJ. Sodnik Novarlič (M ft^knan (52), 2:0 KutuS 11 m (54), 3:0 Kutuš (71). 1*1^- Kiih Kosi- (Slanal. PnklflvRP RaHiknvič HnSnpl . gkilalcev' ČTiJ. Sodnik. Novarlič (Maribor). 1. ‘iutus; ----(Slana), Puklavec, Radikovič, HoSpel, SreS, Z. ■n*«. (Kovačič), M, Osterc, Modlic. Trener Boris i i m I ’/l i : Pohoije 3:2 (0:1) : Terti^c 'takovict. gledalcev 300 - Sodnik KusiČ (Hrastnik), 1^*^“ (Bi 1 '1 Lopert (53), 1:2 Sande (57). 2:2 Zrim (67), ®*bran'- Potjan, Sreš, Vučko, Poredoš, Lopert. Smo- Q n. CjtuSkovnjak. Trener Zoran Cirkvenčič, : Kovinar 2:3 (0:1) BogaSovec. gledalcev 250. Sodnik Kolarič (Ptuj), f(771^1 4 KI J- Horvat (57), 1:2 Mate Hm (62), 2:2 A. (80), 1'KHorvai*'n o"'"’*"■ Kren, Sever, F. Gomboc, B. Donša, (j. Gomboc), A. Salamon, Suša, SPi tl (1 n A z i S 7 1*1 L w NAPOVED lati s športne napovedi St, 27: Sts (.K^tinas 1' ?^ ‘ Sora^ja ' , JNipvi .J.v, itaM/vt-j 0'1 ' Kovinar 2:3, Rakičan : Remet 2:1, Dokle- I ''gotovn; 'rt Kobilje : Dobrovnik 1:3. Med pregledanimi 5j . da ima osem pravilnih tipov Drago Takač iz Jtžno naerado lahko dvicne v uredništvu Vest- CitavL^ PoiroSnik ; Živila Naklo 2:1, Cosmos Gidos 2:2, Beltrans : Impol 3:0, Ižakovci Ri nagrado lahko dvigne v uredništvu Vest- *’^kl^wv d' sodeluje bivši igralec Mure lei bčdanji * takole- K®'”'®'' Gornje Radgone Beno Kranjc. I h I [Sf, ■*?? 3’ Pari 1- Mavrica : NAFTA 2. MURA: Koper 3. Elektroelement-. POTROŠNIK 4. GIDOS : Napredek 5- Papirničar: ROGAŠEVCl š>. Kovinar: IŽAKOVCI 2. Aluminij; BELTRANS 8- Remet: Bratonci 9. Odranci: Črenšovci Bistrica : Mladost ŠT. I ----- ‘fbel, aSi' 3"”^ ■ 5*1 Tip '"'.“14: .'!pl.TR, 'unči #.ir ti,..* »Gt.—J’?.** tiret V. Tip 1 I 0 l 1 0 o I 1 1 I I ’ I ill^- '**’*'**e I*** “*yli. takih (»kokoričkega«) sem že predstavil^ zdaj pa boste zvedeli, zakaj so uredili tri večje krušne peci Osterce vi iz Veržeja. Brž ko sem stopil na dvorišče. sem naletel na Anico Osterc in snaho Cvetko, ki sta se z veliko pleteno košaro. recept za peko kruha, pa tudi sicer nenehno bdi nad peko, tako da pride iz peči kruh, ki ir f , inw vse značilnosti dobrega do- polno pravkar pečenega rže- mačega kruha in obdrži svoje nega kruha, »zapodili« proti lastnosti veČ dni. avtu, da bi ga hip zalem ;.’r ______________________________ ____________ Jože Osterc je pt» poklicu policist, ki pa v prostem pomaga v pekami, ukvatja pa se še s slikarstvonif vožnjo z gliseijem, zlasti pa s »hovercraftom«. Posnet®*- _ . - Kdo pa Je naredil krušne Cvetka odpeljala v trgovine, peči? Njihov kruh je mogoče' kupiti „PeČi imamo tri, postavil pa v 17 prodajalnah na območju jih je pečarski mojster Žuman. _ _ Prlekije in Prekmurja. Kljub Delo mu je nadvse dobro peči, 'kjer ustrezno tempera-temu sta si vzeli nekaj časa za uspelo. Kruh se sicer peče eno .... , . pogovor. Zanimalo me je. kaj Slo. Najpomembnejše je. da je kruh pečen v pristni kruSni je odločilo, da so zakurili v pečeh. Anica je povedala: »Pri nas smo imeli vedno Murska Sobota Nedorečena vloga sklada stavbnih zemljišč Sklad stavbnih zemljišč občine Murska Sobota ima za sabo že več kot sedem let bolj ali manj uspešnega delovanja, Ustanovljen je bil leta 1985 z občinskim odlokom kot izvajalec stavbnozemljiske politike. Upravni odbor sklada je kol organ upravljanja sestavljen iz 13 članov, ki so hkrati tudi poslanci občinske skupščine. V minulem letu so si člani prizadevali uresničiti program, a jim to ni v celoti uspelo. Za poglaviten vzrok navajajo pomanjkljivo zakonodajo, saj $0 si mnogi predpisi, ki ta hip veljajo, v marsičem protislovni. Hkrati pa stari predpisi, ki še veljajo, niso usklajeni z novimi. Zanimivo je, da je lani prenehal veljati del zakona o stavbnih zemljiščih, s čimer je sklad izgubil prednostno pravico pri nakupu nezazidanega stavbnega zemljišča in podlago za izdajo odločb. Na ta način ima občina precej manj možnosti za pridobitev zemljišča, po drugi strani pa so stavbna zemljišča v družbeni lasti, ki se ne urejajo s prostorskimi izvedbenimi načrti, prešla na republiške organe. Za minulo leto je bilo značilno, da so občini oddali zemljišče za gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta v Lendavski ulici v Murski Soboti, sklad pa je poskrbel tudi za rušenje starih stavb v Gregorčičevi, Lendavski in Kocljevi ulici. Poleg tega so pridobili nepremičnine v Kerenčičevi ulici, kjer bo zgradba porušena takoj po izpraznitvi v Zvezni ulici, konkretneje Kučanova hiša, ki ni bila porušena zaradi izdaje odločbe o razglasitvi delavnice za kulturni spomenik. Prav tako je bila odkupljena hiša v ulici Arhitekta Novaka, za katero je že sklenjena pogodba o rušenju. Za družbeno usmerjeno gradnjo pa jim ni uspelo odkupiti dveh hiS, in sicer v Gregorčičevi in Kocljevi ulici. Medtem ko so se glede, prve vendarle uspeli dogovoriti z lastnikom, pa je več zapletov v drugem primeru. Za zasebno gradnjo so bile naprodaj parcele v Beltincih, kjer ni bilo interesentov, in Murski Soboti, kjer sta bili prodani le dve parceli. Ni pa bila uresničena pobuda, da bi ob sodelovanju krajevne skupnosti v Moravskih Toplicah uredili pet parcel. Več uspeha so imeli pri ureditvi parcele v obrtni coni ob MarkiSavski cesti v Murski Soboti. In kaj predvidevajo letos? Največ pozornosti bodo namenili družbeno usmetjeni gradnji, za kar naj bi porabili več kot 43,3 milijona tolarjev. S tem denarjem bi uredili stavbna zemljišča v KerenSčevi, Gregorčičevi, Lendavski in Kocljevi ulici v Murski Soboti. Pri zasebni gradnji bo ? v ospredju ureditev zemljišč v Moravskih Toplicah, za kar ; načrtujejo 500 tisoč SIT, za obrtno gradnjo, ki je predvidena ob Noršinski cesti v Murski Soboti, pa bodo potrebo- vali 20 milijonov tolarjev. MILAN JERŠE ZtATOPOROČENCA KUZMA - 75-tetni Matija Kuzma in radi domač kruh. Dotlej, dokler si nismo dali zgraditi peči, sem doma pripravila krušno testo in dala kruh speči drugod. Pred letom pa smo se odločili, uro, nato pa je treba ponovno kuriti z drvmi kakih dvajset minut, da lahko spečemo naslednje krušne kolače.« - In koliko jih spečete v enem dnevu? »Okrog 300.« - V kakšnem razmerju pa _ sta ržena in pšenična moka, da bomo kruh pekli doma. Pa kaj vse daste v moko oziroma ne le za lastne potrebe!« ' Besedo je povzela Cvetka: testo, da spečete tako dober kruh? . _ »To pa je poslovna skriv- Hvaleina sem tašči, ker sem nostl« z njeno pomočjo prišla do kruha- zaposlitve. Obrtno do- Osterčevi Anica in Cvetka . se dobro razumeta in pridno valjenje za pekarno je namreč delata kot mravlji. Seveda pa na moje ime. Ona je prispevata brez stroja za gnetenja testa ni turo ustvari kurjenje z drvmi. »Biznisa« je vedno več, zato se v domači pekarni ni zaposlila le Cvetka, ampak še trije delavci. Jasno kot beli dan pa je, da ne držita križem rok tudi Cvet-kin mož Jože in njegov brat Milko, Čeprav imata drugi zaposlitvi. Zelo pa ju zap(»slujejo Še konjički, zlasti Jožeta. Tako sta najprej skupaj skonstruirala in potem naredila gliser oziroma motorni Čoln, ki ga poganja propeler. Gliser se pri večji hitrosti dvigne iz vode in z zadnjim delom drsi po gladini. To plovilo pa od pred nekaj mesecev ni več v ospredju. Jože se v prostem času zdaj posveča predvsem svojemu katerokoli stran,« J* Jože Oster, brž zal delovanje tega zai aeiovanjc roma vozila. Skoda, r časa, da bi se zap®')® jiH# nike, polja s posejani^. ali pa kar v Muro. . teh terenih je ž® seveda ni postil škodb (na posevkih-mer). Za radoved^^J ■y »hovercraftu«. za katerega menda Se ni slovenskega po- imenovanja. Gre za »dvo- narja se je ziipcEjS' Čem dvorišču. lebdel najmanj tal se je tu in tat” dol gumirano platno- . - Koliko pa se I* ppfpeftofj flit r ■■ * , F » Jitf ar"' ^1' Več kot 10 k Živko«, ki ima propeler kot prej omenjeni doma izdelani gliser, vendar se je s tem prevoznim sredstvom mogoče peljati po skoraj vsakršnem terenu. Med premikanjem (vožnjo) namreč nad tlemi (tudi nad vodo) lebdi. »Hovercrajt ima na trupu 56 lukenj, skozi katere prihaja tretjina zraka, ki ga ustvarja propeler, Okrog trupa je gumi- Jože Osterc ”” da je velik ljubi rave in tudi trnek r Hovercraft je kupu , potešitve lastnega stva, ampak tudi za- i bi bilo potrebno, z pomagal. V misljhN vanje s To pa je na niočju. kjer je d^nio p« alno. Med vožnN' i|^ lom po Muri ’ njene lepote. »čare« iztokov odp farme NemSčak - ■ ■ Osterčevi se k hi^ itP\ . - -- - - - nadaljujejo s trda rano platno, ki zadržuje zrak, . mačega kruha, da ne izpuhti na prosto, ampak ga usmerja na vsakršno :(i I vatca, pometat’'’^ , _ _ . znajo spro^^-^ vf^d ukvaijata s peko domačega kruha. Postopoma sta zaposlili Se tri ga stisne propeler, pa hover- morda izhaja, delavce. Na dan spečejo okrog 3(K1 kolačev, craft porabi za premikanje na njička le moška vendar ni tako: t^^^^ . Osterčevi Cvetka in tašča Anica sta združili znanje in moč in se podlago. Dve tretjini zraka, ki se Prleškifiičkec neta kaj v svop stvo. .ofiin-' 5. Skoro do samo še ftiči pofučkdvali na rascve-tenen drevji- »Deli čost no oblast!« Ciduže več Plrekof mo ie fsoki den praznik dela, ka so brezposelni. Ffkslavdonhimelhergot aleluja, še več brezposčtnih Rddgončanof bd; pa po radgonskih občinskih kanclljah de še bole vujalo kak farma bekdnof v Podgradi, či pa so zaj te modrijdni dokunčno vničili toto farmo; pa so moglipujčeki grlvingo zmoliti. Kanclijski kčbri, keri mislijo, ka drek diši, naj pje grejo grivinge molit v bife Kolb! - samo un, ka je bija negde mešnik, jih lehko grehe otpisti, Udje pa bog jih nedol Praznik dela je bija krmežlavo poscdni, ka mojo v radgonskoj, po lotmerškoj, pa ormoškdj opčini ktip revizijskih postdpkof o lastninsken preoblikovdji firm. Pomurje md pre 116 družbenih firm: več kak pol pa jih gre zaj v revizijski postopek. Imena zaforanih firm pa so bile do 5. majnika skrivnost. Dežovno se mojo tudi pri Veki Nedli. Tan so za stoletnico prosvetnčga društva Simon Gregorčič naštinderali igro Pod svobodnin siincoa, či-glih je bija den upore deževno poscdni, brez siinca. Maložanon pa je pje vdorila ogjena toča na možgdne ati kaj za hujdiča jin je prišlo, ka so si zaj babildnsko dogučaii, ka pre od kmetijstva no fabrikanstva nčmrejo več živeli, te pa do se zaj na vSko šli turizem. Td je zaj mdda. za začetek so začeti podirali store norodnopisno znamenite kuče, pa so postavili nbkd čudne vikende j trni sirenami, te pa iti gasit! Najprčt f krajevno skupnost Videm dn Ščovnici', gč se lidjč pofUčka jo na dosmrtno samoizvolenega precednika krajevne skupnosti, keri jih je s svojimi posldn-skimi pa odborniškimi Japeki pa Juiekl napr- VIDEM OP skupščin® T^^r4irvsrhD ’ .^L VIDEM sveta skal Videm c- .icirr--, ga seznanili s matiko. Grept^ ki bi jih,bilo p ra, ka so ie jenčra 1991 pločali' PTT Murska . Sobota ndve telefone, pa so se mogli' zaje pod P® ndson zbrisati. Zaj pa so te toti strici krajevne skupnosti tak brihtne, ka do PTT ddiili za vrni-tčf pčnčzof, Čigllh v pogodbi jasno piše, ka so penezi' za centralo pa t^l^fdn^ nigvelpvi'. a za [o nimajtt rili 50 mJ' ."u rili so ii'« ■■hiJ*** navbi jiekd’;”.” pri ViJine 'nezi za centroio pa tetejone negveipvt. Si j • i,- no air r I Pačita vUn, ilauh^ pa pipe notri, pa gremo Slednjo reuredili^M ^sitl PrlS^kt easdct lehko za letoito stdl^tntco lahko preu „,£(1®®,,-^ gasili Prleški' gasila' lehko za letošjo stdl^tnico gasijo samo gute, ka m6jo za sto lit zastarelo Kmetje pa so ________ ___________ _____________ ili tez F bdg, zaj sč je tč lotmčrške gasilska zveza začela s^ih v Liiblani Švdrali, ka so prč Idni za 47 društčf ’ ........................................... opremo, ogen pa je fsakiršikrot ndvi'. Kristah tožili cez ddbili' samo 6 miljdnof tolarof - td jč najnč za . Špricare ne; gasilci pa niicajo punč cisterne. Pe- čujejo pn neze ččjo meti glih zaj, gda pripravljajo ndvi zakon za gasilstvo. Pje prlčški gasilci so tak energični, k a bi jih ndca slovenski VIS - se vetČ, td je ta stara juhuhugugosldvijanska Udba, nč ofoA Vis. VtŠ se je pre zaj vujiga od samih nDTltl vcčtii nDTtti b*af'jl veliko trov"upora^hha'y" vsem kot v Ki _____ _______________________..................... mahinacij s penezi. Td zaj pišejo fse cajtinge. športniki. Visofcof nede rdša ndvi šef, keri je bi ja negda imela direktor igralnice f Portordii' - jihovo zddjo gledalcev, upaje so še prlčški gasilci« so denar /ajev”' Pa td morti rekli, ka si tČ zaj totifUčka, ka tak viri tudi s ^^(i^ ruta ffiurtt ->* fc 4«/ <(>1* jucab, am ” - skoz fUha brodi, ka fak te spevkom. J ‘............................ nov. (S. z VI '}g^ I Bi? 1-letna Marija sta te dni proslavila 5fl-letnico zakonskega . - fUtčja strašila; pa načrte za odlagališče jedrskih življenja. Tako kot življenje mnogih drugih ljudi, je bilo tudi njuno odpodkof tudi te mojo. Te pa so vitri zbdbjali, težko, saj ie bilo doma premalo dohodkov, zato je Matija več let prebil na sezonskih delih v domovini in tujini, nekoč pa je izdeloval ka pre nucajo samo še štirinajst toint turisrof, pa 51 svij, ISO kuri, 1500 kil graha, 4000 kit kompe- domače konopljino in laneno platno. Otepal se nt tudi funkcij pt> puno polovjdkof šmarnice; te pa dopre v krajevni skupnosti in gasilskem društvu. Marija je delala na ■ meli turistični Tahiti, pa Ažurno obalo davnega kmetiji, gospodinjila, našla pa je tudi čas za šivalni stroj. Na očeta in mater oziroma dedka in babico so ponosni otroci in vnuki. Posnetek: J. Ž. Panonskega mdr ja! Ja, vidite, nordst pa starost se je vujigdta v Prlekiji! Gasilci do pje mogšt zafiičkati' s svo- preveč pobrdjeno?! Neše more fiičkafi, či pa prleški policajipre nemajo več fiičkecof; te pa še se pijdnin šofčron fučka, gda vozijo kak ti fiiČ-kčci od kliti do kliti, od vikenda do vikenda. Namčslo policajofbi pre mogli fitčkati semafori. Tč pa de še več brezposelniih? Pregdvor »Deli čast no oblasti- pomeni; fa-brike deldfcon, zemlo k me ton. oblast pa KuČa-noverni Milani? Zaj de pje skoro nuca votilce; Peterle pa molilce.t Živio praznik dela v prozne n čdkli! ' iii>3 I . tI J MIROS > I' . I [ s maia 1993 stran 19 iz naših krajev ^^J^dnjša šola v Sloveniji 1 Vsi učenci v petih klopeh I I i ' bosanskimi šolanji v Stogovcih, potem ko so razpustili sprejemni center za begunce Palic, ki je prek noči odrasel, a je kljub •^išli odvzetim otroštvom, odgovaija na vprašanje, ' in ali^^ ** okupiranem domačem kraju ob Drini blizu Zvor-spominja svoje Bosne; »Podnevi še nekako vzdržim. n?.~. učenju, ioraniu. snrehodih in teku oh Muri, oh ucenju, igranju, sprehodih in teku ob Muri, ob nt: izčrpalo. Toda vse je zaman. Zvečer, ho se Drinaiaprtimi očesnimi vekami teče gozdovi in rastejo hribi, pojejo pastirji, iz !*'*’ Wl sam I vrstniki, tisti, ki sojih Srbi ubili še takrat, ko hvj. am, in tisti, ki so ostali, pa ne vem, ali so sploh še *Žfj tur bi hifcl ■t s s I 't(j t<* S' ■A? Jil’ it^’ / !iii# tr f if*'' i/ .^Slost; je oditi od doma. '"isanini„' aoma. T d« Ima Tlonjišču je ■ obleci m jc- dovolijo, da se K “Osni . ^<^11 mo- Toda ■ Mer ft ■poje življenje je začelo. ^ahid j, " >ujefeS" Stogovcih, to I Pteostali 1'1 ''®- v jc učenec Stogovcih. Preostali L-.,f T'i3iii r>p r' Salvira IVj- aaivira ^emirovič in dom še Omer Ibrahimovič in Muhamed Selimovič, v sedmem ni nikogar, v osmem pa sameva Samira Omerovič. To je tudi popoln seznam najmanjše bosanske šole v Sloveniji. Najbrž je ta tudi najmanjša šola nasploh v Sloveniji, Se posebno Če gre za popolno osemletko. Vseh deset Šolarjev predstavlja osemletko oziroma bolje rečeno, vseh šest razredov sedi v petih klopeh. Obiskujejo pravi pouk v maternem jeziku. - Sprva so naš jezik hoteli imenovali tretjem je srbsko-hrvaški, profesorica. je, da v enem od dokumentov, ki sta ga podpisali naša in slovenska vlada, piše, daje to bosanski jezik. Na začetku smo imeli nekaj problemov, ker smo pozno začeli, toda vendarle ta Sola je pomembna, saj prispeva k znanju otrok. Dobro izkoriščen čas jim omogoča, da se počutijo koristno, da obnovijo staro znanje in se naučijo tudi česa novega pravi ravnatelj Sead Omerovič, profesor matematike iz Setičev pri Zvočniku, - Začeli smo 1. decembra, ob polletju pa smo že imeli ocene v dijaških knjižicah iz Bosne, Res pa jc, da so to fotokopirane knjižice. Otroci so pridni, dobro se učijo. Jaz se v Stogovcc vozim iz Gornje Radgone, a mi ni žal truda. To je moj prispevek k zmanjšanju tragedije, ki jo doživlja naša domovina, pravi Marija Ha-saiibegovič, Hrvatica, ki poučuje bosanski jezik, prav tako matere) tudi živijo, toda s prostori v pravi šoli se je hotelo pokazati, da gre res za pravo šolo. Svoj prostor pod soncem je našla v prostorih OS Marije Rožman v Stogovcih. Poleg tega je tudi sodelovanje obeh šol zgledno, bosanski učenci skupaj s slovenskimi vrstniki hodijo na izlete, v kino, sodelujejo na Športnem področju, Bosančke je pričakala topla dobrodošlica. - Vse je v naj lepše ni redu, pravi Anica Lebar, ravnateljica stogovske šole. Tudi v njeni šoli je malo učencev, toda kljub temu I4-krat več kot v gostujoči bosanski. Toda, kot je že bilo zapisano na začetku, bosanska šola 1 ■i I .i ! J? - "I I FJif'' I 'E I h: 5 lii^l Č i* Elve- ^^^gičv^^i^F^ruk šestem Toda ta jezik nc obstaja, obstajal je samo kot politična fraza ta ka.14, P^^em, medtem skupaj z Zabi- v nekdanji Jugoslaviji. Potem Najbrž bi prostor za pouk našli tudi v sicer tesnih prostorih nekdanje stražnice v Ko- so govorili o njem kot o maternem jeziku, toda pokazalo se ^Moči z bogračem o urejanju vinotočev v njišču. kjer otroci skupaj s starSi (najbolj pogosto so to le r I - P )p; ij V Stogovcih ne deluje več, ker so pravkar razpustili zbirni center za begunce v Konjišču, ■ l, TALJIČ Foto: S, Eory cn --- ■»-- J Kogar vodi pot mimo Srednje strojne in tekstilne šole Murska Sobota, skoraj gotovo ne more spregledati ,čudnega’ stolpa z elipsasto vetrnico na vrhu. Kaj neki je to? Stopili smo bliže in srečali tri največje ,krivce’ - inovatoija ANTONA RIBARIČA iz Velenja (prvi z desne), nosilca projekta inž. strojništva ' IVANA TRAJBARlČA (na sredi) in ALOJZA GLAVAČA, pomočnika oziroma mentorja učencev strojne in elektro usmeritve, ki so sodelovali pri izvedbi tega projekta. Gre za vetrni agregat Artiga 93. Visok je 13 merov, razpon veternic je blizu 4 metre, in če zapiha veter vsaj s hitrostjo 3 m na sekundo, začne ,proizva- jati’ eneosmemo električno napetost (12 V oz. 0,7-1,2KW), ki se .zbira’ v posebnih suhih akumulatoijih VESNE (6 X 2 Valil x 12 V). Električno napetost je možno pretvoriti tudi na 220 voltov. Takšen agregat bi bil zato zelo dobrodošel zlasti tistim, ki imajo počitniške hiše ali vinske kleti tam, kjer ni običajnega električnega omre^a. Po zagotovitvi inovatorja Ribariča se naložba povrne v 2 do 3 letih. Na ta agregat je namreč možno priključiti 12 žarnic za razsvetljavo, hladilnik (SO do 150 V>, črpalko za vodo idr, uporabnike električne energije. In zakaj je ta stvar v Murski Soboti? Profesorja TrajbariČ Največ za Dolgo vas Ker niso imeli dovolj denarja, tudi v lendavski občini niso mogli uresničiti vsega predvidenega v programu del občinskega sklada stavbnih zemljišč. Večino denarja, in sicer nekaj nad 2 milijona tolaijev, so porabili za prostorske izvedbene načrte in za odškodnine za nakup stavbnih zemljišč za kulturni dom, kije po zazidalnem načrtu predviden v starem mestnem jedru Lendave. Tako jim ni uspelo komunalno urediti oziroma opremiti nobenega dela zemljišča, kar so po zazidalnih načrtih nameravali storiti. Izjema je le 300 tisoč tolaijev prispevka za električni vod v naselju Odranei-Gredka. Zaradi denacionalizacijskih postopkov in komunalno neurejenih zemljišč tudi nisi> oddali stavbnih zemljišč. v ospredju letošnjega programa lendavskega sklada stavbnih zemljišč je ureditev komunalne infrastrukture za mejni prehod Dolga vas. Vrednost teh del bo 165 milijonov tolarjev, delež sofinanciranja sklada pa bo 30 milijonov SIT. Pri tem naj omenimo, da sklad razpolaga z 80 ari zemljišča v gospodarskem delu zazidalnega načrta. Prav tako bodo sofinancirali premestitev vodovodnega omrežja v Kolodvorski ulici za opremo zemljišč po zazidalnem načrtu. Za odkup in opremljanje stavbnih zemljišč za gradnjo doma ostarelih občanov pa načrtujejo 11 milijonov tolarjev, Ker se kažejo vedno večje potrebe po ureditvi prostora za poslovne, trgovske, obrtne in proizvodne dejavnosti, načrtujejo izdelavo dokumentov za naselja Turnišče, Črenšovce, Dobrovnik in Lendavo, Za to bodo potrebovali 3,5 milijona tolarjev, M, JERŠE i«aU( o ur«jaiijii vinotočev v l^dnvski . P™nLiivfctiBi rezuhalov, kol sta načrtovana "t preiKtfl^ ■« tlal i)l«ri I [Iri'*#«.. :v vinorodnega obmo^ Lendave., so ik? 'f^ifclui Mnoroonega onmotja Lennave.. so odlok, Opredel^no je, da |c ■ "j,^*^** «vV OOlOK. J® •""'“o« lastnega ooma prtoelanega MSteldeničenega vina. Fotee vina h duna pridelal niojl, »koto, 1^' ^®vo|(ona pa je tudi pro^js mineralne ■ kdln ***'** poiedba vinotočev kim I I*** J® bogračem, dniga domači hL^oaibi-.u TJ.'® Ptort^ajo v lu^en objektu, pa "o v prnd^ajo lu^en objektu, pa so 'Mi vrytl (K a UadiH iedllH. rjtielien« in Glavač sta imela namen kupiti alternator v Novi Gorici, da bi z učenci naredili nekaj podobnega, kot je vetrni agregat. Po naključju pa sta srečala gospoda Ribariča, kije s svojim sinom že postavil tak agregat v Savinjski dolini in |l je bil pripravljen pomagati šoli pri izvedbi projekta. f i J >1 Opravljanje tovrstne dej:'vtw dokoniKojo na-tr,^wi ''Za dovoljenje, Posebna dcJovrin skupina pobudo, da se proučijo spre-ia,? ki pos5^.. odloka o širitvi ponudbe v vinotočih, ”^'ožili, da popiše udi količine iBif.u.'" Icinikov vina, ki bodo v prodaji. Zaradi 11 o tv.* 4.^ H. I ■- m ■ J ■- ■ V n lisiji naložili, da popiše udi količine “ prekrških so poostrene tudi kazni za "«e» odloka. jeRSE N, i !^nja, stališča z t (* r i!'. fil S i socialno zrcalo prečitanem članku Jiu s. opni; ua S(2jvf/tko prispe- JOlMmi------1.,- K. ■ a-.u nu k jJ i-j re/iJceuj tiogomefu, ki nekakšen ' neliSrT^ ilf podeieljiki funk-. _ urihTif .H irpnsakfije in "l:.... p^i v Jfjn „»lo , h/cvor/tijo pd JF w zfogompnt. vSvj "ta ‘^!uhih^'!Š t'" nadeva ima daljSe ‘^dramčino hoi-iio 7« 'd , V’ Pf-ohlcfrn t dfl dcia^ci, At i'i9 ptJ io vu/cni deiatf .>je " Imenuje Občinski škarje 0? plaifut pri //A- wrčfd/mD i/ v.tčiAi Torej stvari bo treba reševati predvsem na lokalni ravni Z jasnimi načeli ponudbe in povpraševanja, saj v nasprotnem primem gosp Zavrl ima prav, ko pravi, da bomo potrebovali dosti časa, da se osvestimo in otresemo balkanizma. Menim, da se bomo v bodoče morali srečate z večjo /irofe.viona/izacijo, odgovore na lO temo in marsikatero drugo pa bodo najverjetneje morali dati usti, ki so za lo področje strokovno ti.\posobljeni in plačani Ob predpostavki, da sem z nezadostnim poznavanjem tega področja koga prizadel se mu opravičujem. Režonja Franc Privatizacija po radgonsko nja. Nam, navadnim ljudem, ki .... lahko spremljamo samo od daleč ni vseeno, kaj se dogaja vsa po/ničrta doga/an/a p/j £(frr/ //k nt drnp/k pffmr/i7r /žf/i tiffitJc/A' . .. . . 1 . . * . .. . .. . J.. J..,iP r^r/.ab.,-' I r,'L'j1 riZirmn zne X vzpodlnidil pogovor ( kolegom pu.dancem občinske skupi-čine in vrnitev Kadgonskegii mehurčka i- Vc.tf/ri/L-« ki se ho .vpt?; /o/fvfl/ igcčk/jii'r/r sreari. Z našim delom in našimi žulji, vendar pa nam o.sranc samo upanje, da se bo tudi pri na.s našel kak Podobnik ali Jelinčič, fiadgončan fnasl. v | Bo v Ljutomeru dom za ' ostarele? .vrtjžcžjaf/ ter invalidski upokojenci v Ljutomerski I kaierih /c skupno že preko 23B0 preživljajo jesen ■ ,vvis>yegi7 žvi7y(*n/£2 pri .tvojih sorodnikih, znancih ter ptijare-! /yi/i, jb/ v Domu upokojencev v /.ižZrj^vtf7p w/ pro- I sTcžrfl ;rz P(*čye Pa še ta dom je dvo-namenske upo- stran 20 vestnik, 13. majgj^ < UJ cc < UJ SKJ < O □ Hi ŽBC S« @1 V i» 1 a, s UJ 3g 3x < 3^ Sz O “3flS So s CA c® LU 4 UJ Sa ■s a ra ^0.1.2 I S o Vi < Z Ul > o v> > < z UJ > o tn > < z lU > o cn > < z UJ > o Vi > z UJ > o V) p < z UJ > o Vi > lA lA co ? ra iri ** 4» ’5 I c ra £ (=p(L 2 5 .r ■" ■ L—C '7 •—J •“ (J *-■ 43 4» 'Z -1 iS • '■fl -] d. c « j 4J tJ NT? ra v J N ra E d I 5 ra ra v c £.5 u' £ S = -"N -o-N G :K 3 0.-- - - o “ o > , :=- is rt ra I N tA u a rt 25 2 rt — ra o vj u jS .!£ *-3 ra ^lli — O 00 00 CZ) LA A Vi S-: 9 !i? X 'A' I 43 i/i o CA I ra fx-rt <> 'ra" I z: O 'F ra c ra J (/) ra P o < o § 5 ra ra ' E ? ='8 5 S -5 i '5 »E 'E -fr .SP E o 'n .e^S S 2 O Jv hj ■ n «aGO -■g^rgG™ .Og B — es-b "5®!^ «/] S, el 'b 3 tl _; S: '—’ ** u H ~ ■■- -S s E 43 - "S '£ 5 ■"" 31-^ i •“ o ' ^'^7 2-1 c =0 M M 2 s a.^£' OftOkj^**" L (-.''• iw G ■* ra O-G ošj':nJ3A.v < Vi X < N Q < S o q z *• z t u = ” i > • I t "<°^£ "S = ' 7 >' ‘ ii;- c Bs rt . w Jtf I o rt 5 -iB -— H d e .5'=. ra o’ (3| 5 -Ss č O -rt ‘F ' §.S°§2 S^ E c -<0 M " sJ - ° I 1^4;^ ra cc . S C a ' v 43 - d X ' S^s2 a r 'g .rt XI 77 . P ra *>§ -1 H 4 <*> J £ (rt ra d Ja: d ra cc Vi > «t f ijš^i E r ■ ; = ” ' i='E-^ ra .J2 - rt ta gia , ■Ofl3-^‘*''^ K^bO <= '" B 22 iS ■“ ■-'>“"='-■0111 I I o GU I VO I S n — 2Sš.27 g b^iS s c 17 Hii“ X (rt ^1 ^x3 2 cm* 1- 2 O d« ■= .X f-. ■=* ''5 O B; S E ^0^3. s -.“S>-®cj£l E 'o I ' ° ' ' " ^S^-B ,2.313 I ,« ’’;IJsJ'hJ 1?='« -i '^' l - «*■' ' ■“ 5 c ra E;-g «£^^1 B . Kj’X "•^liOLPrtra = 0,1®®" “ “■- v ra ra o iS vEi S fM ra f® n g 03 O □ EJ2 t t^i I ICi £ E ra 43 o ■1^ S c -SD — *J □ t:«o-3 ;;'a > D Sir-^ c: ra r; r .piira Jd rrt S2 00 p g E Oj = £ 2 Q ra rt :^Ai 5 rt rt JI .?i P o “•-.P^frarajl 00 (XDrt I tA irt >■ N ] > I CL. (rt r E- R7 S ''■i I > O 2 O" 2 g"- .s ■'^ ' g>-S. d 5d7^ > ■ 5 ra (J ' 5: ** F cS rt L3 brt y E= <3 fA '= CU—t tA "r Si > rt VJ « Š '73.= ^;-? ■s,3 »^OD g« -- s s £S j=2 s ' ® |O s 2 ra 1— m T^S i O M c ra ., CA M ■3 O '5 *’ ' ra c = ~ - .S 7 g g .' I E > 2 o E ’ ra ,, , d d 43 e rt ^rJl-Jtra ® gl a ' u 1:2 ".K S;?!"'? ‘'■^.gSš 7 - s-2 - K M k O ra = ra ra W ra ra V) « p r4 b ® ra d in .4 o Ss-SR I mJ; 01 ■n ra r-i Ci ra I -* P > J3 5 >(rt ra I i=“ ra M 3 P rU Q I A SI^E . ~ Vi ra i bSp ' ra ■^j5 '5 ’ -S 4) ra a H r! > E c: > e ts o® 43 C ra £ o Q *= “■o"o 5 »o ■“ 7' 5 P k e a -rt cs I I ?► > X aL^iSiSsJfss 15^’2 ■ < d ■ c I X IIH I U rt — *, -^ ■S 7 g 1" ' «- _ ^1^3 ? = 7! fg25 dO = E B O ts « c-5 lO ;e i “ I « C 4 p !i=lnW- CM I J fM (/] rt ra ' / 1 rif CiCi ' bj = S 2 0*3 1! ^5*^ o°Q 5 =-= o^Oji^-j® > >=*> J .£3? « 5 rM = I N ra u id- 13 -- Ss a sgsss^ia’5 = ■rlhfr^P^ftsI 'n ,5 0 2 ra G .rt -ik-j I- i-'— ~ 43{u— rtra'*^‘t*-itArt I "oS JE 00 -a -« "S tS d ?* O rt ?? rt t tA g c 2 I ■3’4:5 .p 1- t ^'■SncaS&K^ .-Q = d CL (rt o hŽ rt' I ?;:^-S ' ' a S ts « s-S.B 2 g.; 5 2-“. M-o £ ra .- »Tl -N-gg. , 7 ■bS3«'ŠE ' ._ ■:= S J S 2 S £ ^ “ > ' Isi^ 2 gs '- , "g g B o ^ = i-.a 2 p.; S s N Z Q:K,.3 o I .s 00 o c ll < Vi X < >N O in ra I o 13 ES.^-vS § “ k« ra^o uoo^^rt J* c4 }5 “ rtt--M^ — or4*M “17'3'7^ ‘-a-S * &.£ nu»« = .2.c^ 2(g uai c §S e'm-o s siis g «7-g-“ ; g^a-3aS J 43.91 -43Xeirfo) 2 tRCflcaFrt,^ O !<2 i C ■* .S (d odU’« ° ‘S C« « .rt c ?; Tl ra rt 43 (O 6 ra I ■§ °-S :“'£«' I js s > A» □ M ’ iD ” rt < 2 . . Xrt 'C CA o 'Dp7 2isi S.|g;ggO -.-43 '^•-..-'-•riA G J—(‘n P y^ 43 J" 4 I rt !ŽS’a2fe5-;^cui3^ ’.5 f? ,r Og _a ?■ I _Q I -G .. StI^IŠohI P«® S« rt $ ? I „ o o ■'^ 1 = s ?l = a511š' S z ^.gS g - 7',. Pv73^,7v5e '=-O'i I =-RRg-5.. , u zsj Psi ra 77 *A (0 □ O ti tt Zt ■□ P C 'P C — I B3 4> Sit TS ' I o 'č :* i_ I d ra > a> lu la ' 6.ci£fQ(!"° “"^ 'S g “ =.^ p ? 3 c £ •“« 1-1 a B-i ■ I p "JO RIS r-G > rJ Uj 43 iQ ' ra ra > E s 1 =■'“ ■SS !i,^ 2 ||S^ AH *-■ 22 N 2 S a a-O « «) > d I/] ra S Kh« X s c $ -£.2 £ □ **? P’®1"7 iJ- -a ' 1 ' »* Ji ea Sz = ="!_« , fiS«« Tl .g ra I S Si >,a h^ens;« =•- - Krt "O ra o rt’esi e raAJ <5 c E '■ Vež Q O "O . r 1^ ^S?5;K«-aS 5w I « E.5 2 _ .a . ra B E '5 &,> O -; H .□ -!“ O Psi ? 2'?£ž'^ ra S J o ra C TS I T5'|V1S|-| n i> .- b — _ ■:t.E-i RiFi »ra o rte ® ■— I « sI g S >s ' ■■ ■ ■ ’-* Ji - .rt ’ J * T ? ’ g c Pl B G " ' -S ra rt ? S ■ *3 (rt hi y c lE ®J H f C « S LE 1 (...^gra s 5 *- = g-B*- ■djjd =^-g- s = i.5.o;;“-.§>- 2° H o|g iTaN® s'^er'iTT5 — ra o ra ’ rM 'S;g,s g '*! 4> «? ’r: ' ra b« c "P " s E 2<5 ili^sg-Sco m « g " (£ o; -ZL: - G. B c:Q43'rLr4Q -KK3 2?? S-S "-“ii "31 A ' ■S:?a e ra (rt i7|R i7iSOs-g„,šB -i57£77s' I .- „ '2 g s,"’ 2 ' V S gs.§ , -s 22 = ■CiO'*s>_,ra«b—-ra ra P I . ra O^g d :^ = 1 S* E •<* “ I P *r OL- Ji o Jrf "rt - ;ra J« 1^ h s IH i- XA lA » ra g -H. bCM t I SS s ra ■s'5 5 5 c ra rt G iF* g “ 2 £5"’ m-F 2 £ E7'*? J;.? • O ra "O _. ra u( —• ra v ra PLi Jtli- E 3 t i I, a e e * -d j5 C I N q,-T -k d h b e — — .^iAO iJ ' rt Si2:|=g1^ii I ^~7iHn I tA .-® ‘ bsS o —.5$. ci(O I I g 3c«2 r>3 “^7 I -ss ? ' E ^ :=-■: g ° r d-,4id.x- -■ ^ St - c o* EjJ - » ° c <= “ e^C £ H ■* .* ra " 'Fo J> i^rt JA R- ra c^ tz n ra LA I tA _, gG „ rt —; rt E 'N 2 4^ R n ■ £ E -3 Irt 5 I ._ I L-S “ ■" _5 ra p t = .2 n 5 - ^'’*** A '-rt S U ■■ HS sS 11.5 a 2 ra I CA O b šS|i S ? □ 8 ' S a a A . V . f C : I ? ' fl .1^ 41 C B S C lIllLh^ill = o Al - - . ;X' T lO? Al E ■d O = L '* rt .. ■ c lO 'C 43 13 tu, A,X1'P.S '•'fl .p, 6 2 S v b-£ F-:l^ c rtJ I ' u -e- i- d Ji - t; rt rt d I p ■ X (|A CM M K. a 3S "^3 « ? =d_i;s 5 ' O 3 E ^2; c"^ 5 ► i ** 43 ra s B 3 001 iZ -( ra '— »Prad — s S 5 3< [* do 15 Mi •tl?'-‘ A — d & I sg .*= S - 8 A rt 3 >1^ ra <« £ - s e o .s s " :K s£ I s i-oa^d________ C O O ■« «1 ra d oa ’^'=> -(; S5.2^ “ ijr ,£0'043 ' 'r^IsCra ute S -PS rt Ko 5 ?ol('*^ SaiP *R^£'20«r« 1^ o I 5 O o ra (3 § = 5-7 g«n P -.£***< 2B:, So ™ £ I 2 = 5-7^ 3® rt a«-. I ,eS k " ■-5 s O lA rj 43 V ra .' Jc ■" *" rt i ■= rt* 2 ■3 rt O *J5”O *’ ''"•JCd5'Z fi J£*j‘„-sXa“C k -^1- I "a .>s .P I cA ’>C »T* m .£ ra d ra 2gj“^sS= 3S I S ^-Sg^sjo?! .-2 7 I 7 1 : I c' I s® > > X > X > X KJ 2 S cCt I „ c - .S S* *? ™ S X ra S £ -V..G -,B g S- S ŠE ®[g S^is .E.z:_ C I A£ [rt d C Q a c*5 g.p- ■c c ra d N d [rt fiB ■^raSrtir'-.*-h^^SlK^P - -3 ' 3S=^°-®2-e , L; 3 5 G;:j £ S.^22:;S a-cS g;. E 'S JI < S -a « I I .«1 I B« M5 I ' £8 > [#i »A t; 03 S .« S 2 5312 «55 A _ g2 I s r ■ - " ■ 0 n J □ y ! ^.s < v> CM d SP^' . I M «) I J kR v :le 4 lA rajis o v 'A ■ rtoii^toj ooG5-32Ss^5Sri-S;7 - '"Sa-KS5t2ei'''.y I o rt ■“ s* u > S _ *2 -A cu'* d rt *3fc^ •— -^ s 131 N .Si c 13 ' Z-J d m B G ■ 2 “ 2 ^2 ,1=’ 5'“ S — ^■5 S7S-V- nH nj O^ bO ra I I - V5 ClO ' »n ra ra ra r ra ffl o E® C « Ji — tz :d o " S P ^5 p > p ?iL5 E >2 ta '.d -F .2 43-s P2gocscSA-c ^C4>t> rt^Rl Ng|oS-3"’ " tA p - lA (M g-°-s^®5 “S asiEs iffi 7?^""'7 '= e-"oiŠS^-s^ O a-g^ ^sR7 S^3sas=»Ž J?i gg 2.:7?' ra _ [>. Pr n o S^a 6^*^ e .^•L? ra > 43 2 g “ ' s 'JS S 5 - 43 c ra 3 ’* C o> : 2 a,^ c S B- a.’’''-<7S® G> .E o "■ "2 ' > i « < 5&'®go2S«>»s--7 KoSo^i^SIiJoOSS^ S ggo-^!; i~“ is ' s'ŠS7-^2:-§.s g-g,.^ V sn sS« 3-3 " Q.&( g gg , rS -B g o.B-Eo™ 2 , - " " - .C m C*R |_| ■ W Q ,2 .; s S" G -D « G (-t CA V I O I ra 2 § “ ® 5 13 kA G ■ - S .s r; « ra Q B 1 I - -aag E " 3 (.1 I 4J <0 ® 43 -ra. w’=: 2( ' Ctf N ra g O* rt i5 ’C O wi e « 43 L^o g L «(N -OA rt SoOpJ-iS 43ia t** ,S ra I Oi N ri > 0* M cm ■ ?* ditW I H X ra aiClO^-^ 43 '^sA x/2 ra S firt I ortfiS z ■_ . S 7'^3^" T S2§g = ^pt'!i sS ? g'3-ealsij ■^s’s.7.2-B7ial ! i > I n g ' rt > el 'A ra .-..-= O N .£0 >t3'C^F5^ ^rt E 2i . fr « “ -2b o > g jjrAtJhSTj-O s«sg?jg-s e > Sir^«iq!C-^’wi^ 2 ra g g a "š“77S„ '“""''“'■H! I »A H S O ■-■o-S 7 t X7b g-5 s-c^š-g S B Sej^ e o..^ >NOSxj u [rt ra 3 = r* ■= " c C [rt rM W e > lA C^»Sf « 2 a < X cn > < > S 72.«^! '^7£ g« X E = ^ra I s« ' “^77 m t: 'Jg -P ‘ sj? -H D 'e. -® £7l.§75i- i5 gJ O ■■ , 4, tA := nitrati Midilis« -S77S ' 1-1:^-. ' tJ 5 I ' ra fM 4 a o Mrt Q0 X I o c CA 8:S£ "" ■ P a s S.^2.E ® £ £ £cf;vi o , cu I o 0:? *h7s c £ trt 0 [Jrt k ss- - ri -S I 2 I ’ ra TH ra ra y TS *- n .2 -3 > ^Vc.;-'.Vj: g “ g ' 'So q ta ra 13 "9 Krt O I 'C s E o

I m S m S (rt S, o S>^>'gS £R=SR|g ’ *ZJ --■ .3 i S5 - ' VI -rt ■'rt = >:§■ iaO Ul 1 I "ift ipi P I 4 'O v* - - „ s US =2 > o L- **č5 S t Z M N 'sd .E^ I I l I ic: gs? 'dl r d g rS 2 ^S 3 .2.-? S -S 6 o 7; F 4; c .£,'c s 3 a G -c tl.'G > B > -f? *1 ■< * 2'^ s **•♦-( cjci^Uu, .-SpRti -' d-idrt artraOd § 'D-SoS jR-gG.«S 5salsž .-O=-s irtrt X ^radhj? rss a I " I S-B? §,z „ Ji W .i s o OFJ-rt^G Fx 'Ara«>X>,. o uS^uuS 6J(=O “U 2 BU S'=ž1j3 = t*:| 1 2 odtj o o “ B |5 ■S -Og-TJ^rJ^Š -tMO ra M.gg^^PlirLlSS- ' “ — is 5\ 7!^-s s® oO o .S7 'SS>®l3d^*f .2(a yfi i; ,£"c^n « .2 rtS^d-^ItS gB5 o ra J S <5 I “■§'1^ £,s.5l^^ S ^*-E'o Si^i '1";? 5| '- JL c ■ ■" c • ( zj (31 * Srt ■(3^ 1 ■§ -S i 2.=' ^Sg (rt *S IN ■c2- ■ _r. . " ' I S ' "" *< !) 22 n ■oTi SO * t ra c O «c' gER^ -: w o T - >“ g.^ e7;2 jf -S g 5.»7 c K ■J 5 sR® " i ' ■^ š.SO sR® = °-<3 N s ■ "J ® .rt -ra S (rt r ■ig h-GlslSeS-S ' ^“ Ib i^ioggo I r.2'' ■S '-oa = -2^.L5-«s Sea^2 3 7!=lJf-2^ (js-si^g.issss s X Vi > < > < X us > > v> lA ? o < Vi X < ■N O < S D N L 4 ra s 2 0 > e S7 «(j ' 5 as gl^SiS |^«-Sd sg'gSRs^'?R 2 1 z g. I ca "A □ VKk ffl ,1 G ll -ZJ* tJ 2 -rt § ’2 od 2,5 h 3 u I " E’^ g,z g M 2 B± _ SBJi.bS^ Cmo „3 ol^^o - fiS i ,S™-3;Gg D.H I ,g J S«:S I ;s "S ■=■=’■§.?■£ *" - = *=■ ' 2(3j;;pš 'Ž 9 F ‘TH — _ (fl CA « O M 2i ^3 -M ra 5 tts o "7 I » ra n pJ " ■s: ■E'„| °« ~rt —. . VI a S O M .<« CM X |l'j T3 2 '^"ra lA 8 G wi « _ - 5-^:2 gS-2 - ■- a 5 u — 'm2 3 B 6^1«, ^«0^ B ---° 8 e3ss I X3 I irt I c 1 I "P 7 5 Ec^ I ,V v A4 'H O I j L !i 0-0 _ 7;$R2 o^jO-SfV ■g-g |:g-S- i ■ 8 -•!. 2 = n) d rt ,8 > d ;i ij^ 2 c , - . Cb I ir'?13 > 15 CA rt "S St2'^di 8s|s3|7^'7 b£ I o I '"■^ ©tA A rt A 5 «s ■IS e ra *- -c: . • . d 13 :* 00 o p 3 o ” rM - 5 S a : ■ ■ = £ X-; Irt N (rt rt I ______i ra 77 i!« -r? Krti/ t 4rt K-J ra •S " y Irt 01 iL'rtbJ --Ml— , — I i O V 2 > > 1-* 13 (- " 2 «7 I BO|_S sri "^2 ^gs7^j8|?^: ='^ n^H^T^TThl' Oti 2 N ra e — _, Od ra ra 1*^ i ■ A -K! M.ra P I 7e-^jgljj-■§-“ gP X c ” o>f^ i — lO :3’S5sa5=s^s^'2 J gs ; 31S E^S J.li ' 7=;': Irt E o ' eii?^ £ > SH..C ■§ a- < Vi X < 'N Q S > tA -d tA O * * e ra ra ■ > a rtS -^S-^-o^SraN^E SeS ”šSŠ =? «■[: s g S'^ a ;g ',3ls:(S=^ih ■rS g s S-goO'^'^ --■s lA g . Pl i 0 ž > > 2 12 = ?2:j‘=ss^ S-=S5 < X X > '_i Z- > c I s 1 I 1 SfS 3s CJ .i 5 > ■ : =■• tj c-J 5.= ? '' ra -S trt A p ra 'd =- :c: ra u t( rt Qi 43 I-C £>g I c B-.3 ■^■E ra:B e‘5 “ -- d .5 s ■- .7eS ? L p* S^g^t O^^E| 2 5 Q0 06 rst .X KpM-i-ZviP^nP I I I I SU ® 9, tA 11 res 2c - »Spj- ofl • '■' -I . o 1 r4 I ra 2 aI 2^ I = ec.E I *J 5-o - 2i.- a :£ Sl v I s ■17'1 SiO-i^s > ,X^S3J3<-^ •r: '< = ■==*. E B rt K I ' ' '^ 'JjS^ ?3 I«- t ssigjjiia Mislil?*!' 'BS|‘^7-D|g^ŽE i_BrtOe-09® I"« — I 7® I «s‘= HS SS s .«''• = H 1.Š.52"Ž^|| SŠB f Q I 43^ra'^4i tac-dff^p *?£c 3 l*® ra-,. V)1-M tOCl ***P a ’ ES.o K << ® „ ® E o\ S c (A U n X ‘ E ® 'm'"S c6 ••5 _■ X rt rt ZL o G 'p' c ta I ...: 'rt rt I 5-2 e^j2_ = g OSira iSp'nT:^ O rt M rt '•d M® '"■ S t£ Lb^5 s s 7 p .X d r4 ra ra o ■7 o '3 I" «■ a, 13 2 I C ll N o Š M ij i? .^'’ I v C S? ’*" s £i — — ._ ra '-'«1^55. :c^-o^ g- E S dC M (C 0 3 T3 P ■rt-Si S< -iC-.-P' 00 trt • pi X ra X/? s'5: !^j| lil* šiPa&i g '(# J 3i;< I 2 W s s 5 “ e o ■g'^ I '’'tS5 '.'csS.Sgs eSji) H "■^S '? > 2x^.g i4>o 2 X to ■n _ a >£j o — ■ ■ ■ - ■ i s Pl X S-- I W= NS20g£.GrJ Qtx pourS* *•’ t-i “ 2.S s-'ž :5£SmlSX2 I** ” As bjR. Po ;. OJCj I H Psi OJ s.f ra »A □ §5 . ro a , trt * o = " S 1 ip,S^ -"S □ > vilA— a J^S I ' £ ijF? X '-Is337-n^-^as t « □ Sa > JZ t H" , -M (A _ ra u ■■” . ^ .' rti .A ■.-■ _ z ra ra KA . lA — rt 41 -p i o-S-SLijSa^coPEP o I "^>2^-'= - is Z e 1S1 5® I (ž ici I 9 I J ■-C jSo-’^ ? "v 'fl ' srf .e-='S11£S=s E.gu — “■□g I t N o; " S^b£«5;7'- ■::r Se-Š2iB I -sb Eoi£,§“ .g^- E ’. S'sS&;^^82.1a|5|§fŠ:StS IIIuI^517Š7ŠJS5177S2.-ž7s^S = S“EEtJ'Sag^SO ^aSogHS&riS^?. C d d = ii-E^ S''- v = 'I- o SD d? 11 € tjj f*> pxhl ----- S3,g.e s:q ,;,3x *i gs,s® ^su-aRSc^' KeSsS Al g - vj g • rt«Pjs2«rt ■o’-* , ‘'is.§ ,.«^^^s.&7 rt b .. (J )m ^d . —— £f^r3 US P — rt2^-5 4* s « 5 s M-S-^ -5 .E SSS-aŠu“S2 ' >«6 " -" G.£ S'^" »'-^ ' >-lBtS->h;g-,3 J =. I -5 « I -S ' t/3 X K. < -« Vi cc. < >N O < S *2 43 _ Ji E ■ 3S. = £.|S^ *=’= I2.C T izi 13 -r -t 1 'ra 1*. — H ' <5 *r;£i^S5(C ■ ia*3A3 cy4*-S l'eOdOV lliTSj-iitsi;: :S.7-E’-52-g-'^ 5^ iSa ■|■|S.§ (15’** J-i — I^^d SsPvjšis! I Q £ [C I ** fi Ob^ 3 «0 >■ 8 zt cC 2 L 7=*^® :2; ' (3t (A !—l E S-iiS? Ul rt £ 0" (zS J ■9 C O t: 1-1;® rt 13 ‘ V) _ S :; O g S r 7-sj Sts ' ’ D I 2 s » Irt « pF O trt > 25 ra m (rt X a Vi > < > (A Irt 2P( ra o 2 B 'so ti I rtf^t; i = d 0*^ 3? |i «.r, fS - 3 :: 1^ -5 -»-S I = -giK irG-^S"^:? y o y E 3 s d N I li^ I n g F! .2, J I 'O o' Ld J-' 3-£ £ ra fSt »A « ;- v ra c P’Krt bO o® 2 ■§ I p 2 ^= a ja X 13 ^1 O C 1^ ra c Prt 1^) = i 2 « i x1 ' 56^5 I c 1 uO u Jp ■• ’^ iiL^ 3raO FC. -T ' 2I-S E , ■3 ra ca X B-Bs-S S 8« s;; g <'^3o"n:ii-= '<= '13 sR 1 oigiSS" 37 ObAl iAJ^LdL±:9i'WJb ra (rt rt C f S c I f" „0 )X < “*’" 2 t d = - ra CA I > ’=( ra I ‘ ' ti 5 C ' 0 «3 c:zi c .J x> _2 C ' ra «S8 >A g 5 E o^|j4 [S |O>> i'C(rtiiX sa-iSš.sgSsSSL 75 gS ^.SISGgg-S-^giiS x^''7-“' ' “ 1 2 G ' K "=>^'3'1’'^=- i^>’g tj ' ; •a (rt .■ X3» a ra .tS e ' P-. 13 yj ri ■1 I B ^ £ - 2 .« 5 d 13 . B ■' n 0. rt Ef- - , 'c.(3 > s S"! o.E ' -c-G stJ g E i3v I Q-drJ'(dO i > ] tn G K (A j 1 > dr S « * 'SŽ <*J o ■ C gl";'7 -5^ »A t* rt lA C g **l A N »9 -fi p 'T 5,^« . M, J ra ra ra .5i.o m E-n Š^E^S"2g E ? raO ra £ ( f o t 1 I — -Si t • ■=" 2:^ =- “=■ ■ŠS“:^ ^,5.§jE-g ra^g-S.a g s O tA O ■A < Vi X < >N O < N 5 k C 12 .2 L c o *i: .2 g N L d? ° • I 3 -1 Ji Or j (N ®®rA 1 0- i LN ra •2§^1 = K >A b_ ra ,3 5 =>?'^S*'^ga £"-2, 7^orsgQ®“6 i' ‘c** m ra o 'O 2 A - &(X cj ra t o ( 7^ rt._lQ^ l*7^C f j-jC £ I '^Fj* '^> -ta TH^O i“:-’43 -^SJllSfrPfli^rtO F o3JS®2 o >.S,g o,,g q Gg-«SSSinSlM J-"" E-S8-i o’ >■= a|7:|2?i|S?:- 5 ||7g2=E " RS§|g-Ss|2Sl|7^g83 ...31«.-»» . I |GQmiOJ a^S ° 5 raA C'Sg'^-34 l; r* -R brt I ^ •- ra «•0 C _ T) "Ll 3 _ (-. 'd ,™ Q.iK |R 3 3 I ^Jj .5 - F ■F- P -^S g ' N ,„ ta g§f32.gS-C2®S-Gg“3 “OL30 .SEi t ■* r< rt 'T7 ■ TJ Z! >R ra J= o r- ’ rt '3' -5 fA ' X CQ 3 N fP ^'S-EiC '1 JI 8=.; 1 ? i-g X Vi s e 5 ■91 ra S s‘ -a***« •“^ JI I d -LA • £i _ tA s, ' ..■%■-□-2, g g Irt s;5? X Im £ 1 — tA ;; 5-g.a' sSJ!-5-^“ - S.'"';®.s,-H-s -S .g E-'* ' B-E-ag ' K« > g o J« 7 ' ? g š« g- E c-S. !š7£či261717ll§ rt M 43 ?' " rt "N £’■«-: t(ti' ■■* o ra o A I ra > o “"V ii U £ :u. ' Ž^asSjsiSjBa® cAO.ii--ii€r iCi^Ji p 3? s —• o 9 c £ Z I ra ra Krt Ck > ' So rt E ■" LA 6 o o w p (1A I I 00 §■’ iiN ca k \ ■ ToiS 1 -3) a ?□ ' ' 985 stran 21 maja 1993 G R ? iSl i! ju SjI •r^ll 't; !?0 isi woi g i'1 graditelji pozor '■'Povoi. d. maj je v novi trgovini SGP POMGRAD - ABI 0.0. ut l Tako vam po posebno ugodnih cenah ponujamo: CEMENT PC 45 - vreča _ . ' fiiuROIZOLACIJO - strešna lepenka (navadna) - vobitekt - izolekt I 'TErmoizOLACIJO - novoterm^podnim^ - tervol-LIPm^ I iCRna /s- so 526,00 SIT 661,80 SIT 1912,50 SIT 2952,00 SIT 508,20 SIT 204,70 SIT 191,10 SIT s prometnim davkom) 'I 1 I I I j P^l©g tega se priporočamo z izdelki iz našega proizvodnega □ I -- MONTAŽNIMI AB-HALAMI ter vsemi vrstami 'i 1 Jonske galanterije (bet. cevi raznih profilov, beton-d j opeka, robniki, oblagalne plošče...). se priporočamo z izdolki iz našega proizvodnega ■■n 1^! I ‘*511 in h< J' f 5? ,41 SL i-! i; L '.H ',9 ti g' 4| M' I; i I ’ pa prodajamo in dostavljamo še BETONE RAZNIH > ^žemo, upogibamo in prodajamo pa tudi armaturne *h betonsko železo raznih profilov. PREPRIČAJTE SE O NAŠI UGODNI PONUDBI) (I. S SGP POMGRAD ABI <1.0.0. SGP POMGRAD- ABI Lipovci, d. o. o. Lipovci tel, 42474 42299 (vsak delovnik med 6.30 in 14,30) id [OSILNICA tl LI k 10 ta r TUDI V POMURJU!!! “1 NEKOČ KONJIČKI, ZDAJ PA TRAKTORJI, BREZ KATERIH NE GRE VEC IX),HCX MARKETING KOVINSKE INDUSTRIJE MURSKA SOBOTA d.o.o. Slovenska 48,69000 Murska Sobota Pri nas lahko kupite vse modele traktorjev I i1 11 Ser>^'’® 1 I 4 i Vj 'n MOŽNOST NAKUPA NA POSOJILO in tete«''', l Telefonski št. (069) 31 620,31846 Informacije lahko dobile tudi v trgovini TRISHOP v Trimlinih, telefonska št. 76 078. ZDAJ JE ČAS ZA NAKOR MESTU VSE ZA VAŠ TAKŠNE CENE SAMO DO 29. MAJA 1993 muRr?AV CENA SAMO; 1.689,00 ATS 5?noia v v VRTNA GARNITURA MONOBLOCK ■- enostavna nega, možnost reciklaže - 4 Stoli in miza rfc' I - 1 CENA SAMO; 489,00 ATS I li I . . T niCHTUNO ORAŽ Le 3 5. sejem Bio S , 7- sejem Ideja M 7, sejem Poslovnih daril 7. sejem Kozmetike, nakita in bižuterije 17. sejem Vse za otroka M 4. sejem Trgovske, gostinske in hotelirske opreme 3 5. sejem Turizma, prostega časa in Športa J 11. sejem blaga široke potrošnje na od 1 7. do 23. maja, prostoru Celjskega sejma. Pridite in se prepričajte sami! n. POMLADANSKI OBRTNI SEJEM, 'ffl 17,-23J/M ; : 7 T 20% POPOST r r I I ZA VSTOP ; SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP Šempeter. 19 m', prodam. Sata-hovci 33. mop SEJALNICO za koruzo znamke OLT, 4-redno, novejši tip, ugodno prodam Murska 43, Krog. m-2206 SAMONAKLADALKO ZA SENO, 25 m’, prodam. Pertoča 97, tel.:57 161. m-2226 Škropilnico, TRAKTORSKO, 340 1, dobro ohranjeno, prodam. Partizanska 30. Bakovci. m-op SILAŽNI KOMBANJ SK SO E prodam Drago Kšela. Ključarovci 13. tel.:87 592. m-4916 SAMONAKLADALKO za seno, uvoženo. rabljeno, in 4 avtomobilske gume 165/70/13 ter mešalec za krmila prodam Tel.:65 647. m-2218 ŽETVENO NAPRAVO na kosilnico BCS prodam. Marija Časar. Markovci 53, pošta Salovci m-2228 BOCnO KOSILNICO za traktor PICE IZ KMEČKE PEČI Lovski dom Cankova ALTERNATIVNI BAND ■■ ■ ■ - ■- basisiaike. aturista/ko v upravi Usta, M22tM in M2204 iMb STREŠNO OPEKO SOV* prodam. Tel - Mstek b Mzs preprečevanie drisk pri ŽM Dobite ga v lekarnah, kmetijskih prodajalnah in veterinarskih postajah motorna vozila GS 1.3 S, letnik 1980, odlično ohranjen. prodam za 1200 DEM. Tel.: 31 530 1112201 MERCEDES, karoserija tip 115, prodam po delih. Tel.: 22 985 m2203 VESPA PX 200 E, rdeče barve, kot nova, registrirana do maja 1994, ugodno naprodaj. Urisk, Dobrovnik 204 b. Tel.: 79 014. m2690 MtZARJI! Po konkurenčnih cenah izdelujemo in proda- jamo lesnoobdelovalne Stroje, MKS, d.o.o., Cerovec 10, 68333 Semič; tel.: 068 60 576 in 068 59 090. FORD TRANZIT prodam Tel 61 893. m-2213 LADO 1200, starejši letnik, registrirano do novembra, prevoženih 30.000 km, prodam. Vaneča 79. m-2219 RENAULT 18 TU, letmk 84/10. prodam. Tel.:70 770. m-4085 PRODAJA RABUENIH AVTOMO- Bitov. Skakovci 40 a. Tel,: 40 266 m2157 GOLF, starejši letnik, zelo ugodno prodam. David Čerpnjak. Trdkova 68. Tel.: 55 148 m2151 JUGO KORAL 60, letnik 1989, garaži-ran. dobro ohranjen, prodam. Tel.: 57 085. po 15,00 m2196 LADO 1600, letnik 1980, neregistrirano. prodam. Motovilci 35. m2132 MOPED AVTOMATIK. starejši letnik. prodam za 20.000 SIT. Poceni prodam tudi dva pisarniška fotelja. Tel.: 87 643. m4915 ZASTAVO 8S0, letnik 1984, prevoženih 65 000 km, neregistrirano, prodam za 50.000 SIT. Solar. Andrejci 22. m2183 RAZNE NOVE DELE za vozilo Citroen OS 1.3 prodam. Danč. Stefana Kovača 5. M. Sobota. Teh: 24 560 CTK 80 prodam Motorno kolo je kot novo, registrirano in vredno ogleda. Cena po dogovoru. Tel.: 87 669. m2161 CTK 80. star 3 leta, prodamo. Tel.: 57 134. po 20 00 m:ie9 GOLF JKD, letnik 1986. in motor za R 4. letnik 1988. prodam. Tel.: 22 132. m219] GOLF JGL, letnik 1981. prodam. Ro-gaSovci 82. po 15.00. m214g NSU PRETIŠ, dobro ohranjen, prodam. Selo 112 a. Tel,: 44 082 m2I87 I Tomo Vinkovič in hruškov hlod, 4 x 60, I prodam. Anton Kraner, Janžev Vrh 40 f m4086 I KOSO OLT za vse tipe traktorjev, staro P eno leto, in tračni obračalnik SIP prof dam. Boris Marin, Žerovinci 40. l m4914 t ŽITNI KOMBAJN EPPLE MOBIL I 1240 z obema adapterjema prodam. P Murska ul. 16, Krog. E m2192 f ROTACIJSKO KOSO SIP BRITEV, 4-delne brane, prodam. Noršinci 22. . Tel : 48 364. m2161 TREKTOR FERGUSON 549, 39 delovnih ur, prodam. Možnost plačila v dveh obrokih. Tel.: 21 537. m2169 KOMBAJN ZMAJ UNIVERZAL, dobro ohranjen, prodam. Murski Črnci 8 Tel.: 46 360. m2153 MOTORNO KOSILNICO STADLER v odličnem stanju ugodno prodam. Franc Benko. KraSčt 75, p. Cankova. m2175 i KOMBAJN ZMAJ 141 z obema adapterjema, mulčar Širine 120 cm in obiral-nik koruze (nov) prodam poceni in na ■ obroke Puževci 34. ’ OBRAČALNIK prodam Tel.: 22 241. m2146 TRAKTOR DEUTZ TD 4806-C, bre-■ zhiben, in telico, brejo 8 mesecev, kon-I ttola A, prodamo. Tel.: 26 042. m2178 BOBTAILf mladiči, čistokrvni, naprodaj. Tel.: 061 327 288, m2147 PSA, majhnega, črnega, starega 2 leti, oddam ljubiteljem živali. Zorana Vel-narja 21. Murska Sobota. m2145 PUJSKE prodam. Partizanska 12. Rakičan. Tel.-24 278. m2182 PURE stare 3 tedne, prodam. Marija Sabjan, Kamovci 37. Tel.: 79 284. m2177 BIKCA, starega 8 tednov, prodam. Ho-heger. Murski Črnci 54. m2185 NESNICE, MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET super, rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po ugodni ceni 450 SIT. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi 1 zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Ti bij a Horvata v Nemčavcih. tel.: 24 393; ali v gostilni Železen v Beznovcih. tel.: 49 025. mpp NESNICE, MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET super, rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po ugodni ceni 450 SIT. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi 1 zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Anice Benčec. v Bakovcih. tel: 43 070; ali pri Darinki Zamuda, zidarstvo, GaluSak 6, tel: 68 044. mpp ure. PREKLIC: Preklicujeta . PA joti* kovnega izpita na ro 26 12 1984. Vladimir Siniti ■ na kovci 26 a. m4913 stkeSno opeko, zelo poceni prodam 50, tel.:45 016. f ,llt 'I .. Slttn“ m-op fljjtD'- PREKLICUJEM veljavh®'^^ PREKLICUJEM 8, raidreda, OS Salova, 19«2. Marjana Tibola. B'*®' i m—2212 , RASTLINJAK, 6 Gorfi, M.Soboia (nasprou . postaje), tel. :31 495- m-2221 TV, BARVNI, zamrzov^' star 1,5 leta in zamrzovou™ ■ ;, Kovač. MojslF^ dam. Alojz bota. m-2227 PEČ za centralno novo, 32.000 kal., Benko. Sotina 51. m-2216 saieliiskiM f' Montaža, prodaja, sojilo na 3. 7 in 13 91’®... j,'! oi;"- (062! '^31 443, 13 Tl Lv5akJi>,^ 1* živali BREJE SVINJE prodam. Satahovci 33. mop KOBILO, polnokrvno angležinjo, z Žrebetom, staro 3 leta, ujahano, prodam Tel.: 21 652. mop PUJSKE in svinjo za zakol prodam. Prešernova 18, Rakičan. Tel.: 24 975. m2163 PUJSKE prodamo. Horvat, Strehovci 46. m2167 KRAVO, stara 9 let, s teletom ali brez njega, A kontrola, prodam. Ravenska 15, Odranci. m2154 posesti LADIJSKI POD stavo, suh. smreka. 9 razred, prodam. Tel >llpp 4 rnJ A C^rhiLtrČAl.EC, ntipp * rnJ dOT AVTOMESALEC, 5 j ! njen, prodam. Tel. t- - mpp kmetijska mehanizacija TRAKTOR ZETOR 2511 in lado 1200. na novo registrirano, prodam, Emil Kuzmič, Sotina 107, m2180 KOSILNICO OLIMPIJA z žetveno napravo prodam. Drago Kustec, Prekmurske čete 36, ČrenSovci. Tel.: 70 795, m2165 SAMONAKLADALKO, 22 m< in pu-halnik za krmo prodam. Karel Kranjec, Nuskova S, p Rogašovci. m2194 BOČNO KOSO, znamke Dubrava, TMT 539, prodam. Pečarovci 70. mop * GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči aii ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK, Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.; 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. I LOKAL, 25 m:', v Rakičanu pred bolnico, dam v najem. Tel.: 22 296. mop starejSo KlSO z 80 ari zemlje na Goričkem, primemo tudi za počitniško hišico, ugodno prodam. Tgl.: 062 781 102, po 15.00. mop GOZD, 39 arov, v Cezanjevcih. prodam Cena po dogovoru, možnost zamenjave za jugo, do leto dni starega. Cecilija Zavratnik, Cezanjevci 9 m4911 ENOSOBNO STANOVANJE (GARSONJERO) v Murski Soboti prodam. Tei.: 23 103. m2I86 SOBO ali manjše stanovanje vzamem v najem Možnost predplačila. Tel.: 22 516. m2188 NJIVO, 70 arov, in gozd. 24 arov, v KO Gorica ter les v celoti za ostrešje prodam Tel : 45 373. m2193 30 AROV mešanega gozda v Lončarov-cih na Goričkem prodam. Tel.:26 196. m2195 10 AROV zemlje za vinograd z dovoljenjem za počitniško hiSicoj škropilnico z membransko Črpalko, stiskalnico, mlin za grozdje in jagode ter električni moped prodam. Tel.: 21 537. m2176 GARSONJERO v centru Murske Sobote, 34 - 32.000 DEM. in industrij- ske šivalne stroje (za endanje. luknjice, ravna) prodam. Tel : 31 146 m21S4 NJIVO v Serdici prodam. Ropoča 1. m2158 STAR SADOVNJAK, primeren za vinograd, lahko se razparcelira, prodam. Vaneča 47. Tel.: 45 061. m2173 GARSONJERO v Murski Soboti. Lendavska 37 b, pritličje, dam v najem Interesenti naj se oglasijo 16 maja ob 10.00 dopoldne. m2159 ■ STAREJSO HIŠO, vseljivo, z gospodarskim poslopjem in dvema garažama ter z dvoriščem. 24 a; skupna površina 42 a, v Zenkovcih 79. p. Bodonci, prodamo. Ogled možen v nedeljo od 13.00 do 16.00' Tel.: 26 751. popoldne. m2166 13 AROV NJIVE v Oriovčaku prodam. Žižki 66 m2168 ENOSOBNO STANOVANJE, 44 m< zamenjam za večje Benko, Cvetkova 19, M. Sobota. Tel.: 53 046. m2200 STANOVANJE, večje, v M. Soboti (80 mt in več), iščem. Informacije po tel.: 069 26 375, popoldne. m-2207 ENODRUŽINSKO HIŠO, starejSo, bioenergija -prakse in izkuSenj 90% primerov pn Tel.: 042 844 171 ah mM?} dražba: v K nn nrallfP j maja ob 15.00 _________t.jnhlB I*. _ ri uiaja uu i-t.wK - / hirjDUTTn*. sejalec ul gtnMi. “^:iait<‘» za traktor Tomo in krožne brane. m2627 „ ( ?*■ ■.- računalnik pu monitor, 062. 1112691 disk 45 MB’ delo SOFERJA-MEHANI^ ski mešalec zaposli®''’- ali 306 980. v Mariboru (pri pohorski vzpenjači). r-" , ' mop ZAPOSLIM delovp;l|c*ri‘“*4*-njem upravljanja slov v upravi lista .V IŠČEMO DEU'* kmetiji, možno«' slov v upravi v upravi lista, 2181 * NATAKARICO v Avsttil'-' J Solo zaposlimo m2l5A SPOŠTOVANE Ig .^jt!^ pošteno zaslužiti, , fon. pokličite 0v‘jfj DELAVCA za striji iščem. 205 Tel : 99 43 (0) 3’ ■nZITU začetnica mer, ali po t^h " Ijo. iti-2223 air?’ la*'« AKVIzrrFiUE'’|^;L nic po domO'/!'' P tivno nagrajevani'’- m-4918 s :l'‘! ----------IN ZIDARSTVO - delo Tel.: 042 868 l’®' m4912 Odstopam modni salo"^ v r VISA CLUB, letnik 1982, karamboli-rana. naprodaj. Polana 43, tel.: 24 291. ro-2220 ŠKODO 105. letnik 82. prodam za 900 DEM. Tel.:22 336, m-2209 BMW 518, neregistriran, za rezervne dele, naprodaj. Aalfred NetneS, Porda-Snci 1. m-2211 BMW, lip 518. prodam za rezervne dele. Naslov v upravi lista. tn-op RENAULT 19, letnik 1989, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 22 350. tn-1834 DIANA ia WARTBURG po delih naprodaj. Skerlak, VaneČa 50. tel.:45 016. m-op ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1986. prodam Zlatko GaŠparič. Lukavci 41. Križevci pri Ljutomeru. in-4917 TUROPOUE, d. 0,0, STIHU «. SOBOTA NESNICE, MLADE JARČICE, PA. SME GOLDEN KOMET super, rjave, najboljše pasme v Evropi, cepljene, prodajamo poželo konkurenčni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčič, dobi 1 zastonj (akcijska prodaja). Jože Špindler, Zgornja Ročica 9. p, Zgornja Ščavnica, tei.; 062 732 036. Večje količine pripeljemo na dom. z. Velnerfa 13 tel.: M 26 5BD Si ' li, 031 ST/HL mpp PUJSKE prodam Zvezna 23. Rakii tel.:33 421. m-2208 PUJSKE prodam. Murska 2, Krog m^p ičan, prodam. Tel.:062 36 020, po 20 uri. m-2217 NJIVE v Dolini, pri glavni cesti, prodam. Vilma Banko Dolina 32. m-2222 KIOSK V LENDAVSKI ULICI dam v najem, ugodno. Tel.:31 365. m-222S razno telu p,-ivsoopft^*^ -M niml ...... « ali (M2 - pooblaščeni servis STIHLA - prodaja vseh STIHLOVIH izdelkov - prodaja rezervnih delov za vse tipe motornih žag, kosilnic in škropilnic - popravilo vseh vrst motornih žag, kosilnic PUJSKE in prašiča, 150 kg, prodam Partizanska 30, Bakovci. m-op KRAVO, staro 7 let, brejo 8 mesecev, prodam. Koren, Gubčeva ulica 10, Beltinci, tel,:42 801. m-2224 PUJSKE prodam. Ouček, Salemenci in škropilnic Priporočamo se! 68. tel.; 45 211. m-2215 JAPONSKE prepelice, PE. GATKE IN KUNCE NOVOZELANDCE, prodam. GaSpar, Bogojina 141 [n-4OS4 POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO prodam. Tel.: 61 323. m4087 PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice izdane pri HKS Panotika M. Sobota St. 14321^. Jože Horvat, Filovci 110. m2197 Izdelujem mešalce za kruh, meso, pizze itd., za količine od 1-100 kg. Tel :0602 61 151, aii 0602 61 320. m-op NUJNO RABIM 5,0IW DEM Vrnem za leto dni z 20 % obrestno mero. Ponudbe na upravo lista pod »NLUNO-i m2149 VINO, 700 I. rizlinga in 150 i modre frankinje prodam. Tel.: 47 164. m2172 2J. 2^* Draga ' Polane rojstni da” ikiU* T^tlkl pravntii maja 1993 stran 23 993 «! tp 4 »f $rce tvoje več ne bi/c, bo/ečin več ne irpii, nam pa žo/osf rrga, , je prazen in ofoien, ier ft? vrf nj<»c/ fit I*vcem vsem sorodnikom, sosedom in najtežjih trenutkih stali ob strani, maše. Hvala tudi gospodu župniku za 1 uesBf). o “ odpete žalostinke in govorniku KS laiSaia V I in dr, Hauserjevi, ■ bolečine. Vsem Še enkrat iskrena hvala! I ; t "ena Manca in otroci z dmiimami t' I i r-. 0 'č I M ^daj bivaš vrh viSave jasne, njer ni mraku, kjer ni noti: tam sonce srete ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. G rego rtiči ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame. sestre in babice Ane Sobočan roj. Ptičar, iz Gomilice v '5'e|oi,^^'''^.btti, sosedom, botrini, ptviaidiein m ^ODltf. Številu pospremili na njem zadnj- ih ^^"^i g Jiir.'' i^^ maše. Prisrčna hmli [levdnini lil Alojzu Ratniku za pogrebni obred i r "to " * ib.l'’^'''*!'' •(‘t^etu I kalcu za besede slovesa. si 4 iZ,1 JMtciu I za ucseoc siovesa. s-T^utu zj |..5' . bolezni stoli ob strani IsKrena hvalil Mara bolečin, posebno dr. Eriki KavaS ter *"r||| h/1|i|,lvž.r^., -La .-L, .J _ b . tiri,^ /tsebju ■ iTlil k4 - Ul. tal IM IMIVUH LVI J Mujdrica in Mani Vass. Vsem Se enknH T^krcna h vab! »»b ki smo jo imeli ruili frp/e ivč nc froZečm nc apr/, nam pa žahst srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in oioten, ker te več ntjmf n// ZAHVALA V 74. letu starosti nas je po težki in kratki bolezni zapustila naša draga mama, babica in sestra Jožefa Bodanec s Petanjec Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli ustno ati pisno sožalje ter darovali vence, šopke in za sv. maše. Posebna zahvala družini Kos in Rogač, g. kaplanu, pevcem, GD in g. Mlinariču za besede slovesa ter kolektivoma GEP Kartonaža in Mure - moška oblačila likalnica. Vsem še enkrat iskrena hvala.' Žalujoa vsif ki sitto ja intdi radi Jonce naj zavari in veter tiho šumi nad grobom, kjer on spi. ZAHVALA V 63. letu starosti nas je zapustil Konrad Ficko iz Korovec Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje. Posebna hvala župniku. Cerkvenim pevcem. govorniku in pevcem pevskega zbora Stefan Kovač iz Murske Sobote. Vsi njegovi Zaman Je bi! ves boj, zaman vsi dnevi hudega .trpljenja, bolezen je bila močnejia od iivljenja. ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustita naša draga žena, teta in sestra Marija Sep roj, Aniolin, iz Dokležovja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znaacem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvetje in za svete maše. Prisrčna hvala g. župniku za lep pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke in govornici. Posebna hvala tudi njenemu osebnemu zdravniku dr. Carju in patronažnim sestram za obiske na domu. Vsem skupaj Se enkrat iskrena hvala! Žalujoa: muz Jož« in vsi njeni Solza kane mi iz očesa, pred tnenoj je tvoj obraz, odiei si tiho, brez slovesa, zdaj mirno spiš in čakaš nas. V SPOMIN Gezi Lendvaju iz MošČanec Mineva leto tihega žalovanja, odkar smo se poslovili od njega. Žalujoči, vsi njegovi ZAHVALA V 84, letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica Irma Ivanič iz Mliytinec 16 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovane vence in šopke, hvala pevcem za odpete žalostinke in gospodu duhovniku za pogrebni obred. Posebna hvala vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi lojeni V. ZAHVALA V 83, letu nas je zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek in brat Štefan Grah od Grada 138 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna zahvala osebju Doma oskrbovancev, ki so mu lajšali njegovo trpljenje. Iskrena hvala gospodu župniku za tako lep pogrebni obred in pevcem. Še enkrat vsem skupaj iskrena hvala! Žalujofi vsi^ ki smo gA imeli radi de/o m trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostala je praznina in velika bolečina, te srce ve, A:aJfeo jtč? re .rjG v SPOMIN 17. maja bo minilo eno leto, odkar nas je zapustila draga žena, mama, babica in tašča Marija Kumin Iz Kroga HvaU vsem« ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči Tsl i^eni naJdia^ T Maja vse cveti in dehti, Tebe, dragi, vei med nami ni, na tvojem goba roSce cveta, ki Jih raka zvesta ljubil si. V SPOMIN Tih in žalosten je spomin na 16. maj, ko mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož in oče Jože Vozlič iz Globoke HvaJa vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in prinašate cvetje. Žalojočlt žena Marija^ $in Rada in hčerka Zdenka ir« V 70. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, orna, sestra in tašča Marija Korpič roj. Ždkš iz Murske Sobote Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki so jo pospremili na zadnji poti, vsem, ki so sočustvovali z nami, in vsem, ki so darovali cvetje ali drugo. Hvala g. dr. Felkarju. g. župniku Režonji, pevcem za odpete žalostinke, g. Merklinu in godbi. Žalujoči: vsi njeni .-i /j VLAK tud, 12.6.1993 . n I on Lendavski pereči romsko divje U---1», U . Znanec Geza me je »de^ifri-ralo krvni in i zemeljski nagodbi pripada j Prekmurcem - tako kot Švicar: jem služenje v papeževi gardi. l Prošenj, iz katerih ni raz- I j vidno, da je bil rojak, ki se j poteguje za visoko službo, mi! nistrant, in nimajo priloženih i I potrdil, na osnovi katerih je go- f i tovo, da nikoli m bil na mladin- j I ski delavni akciji, Prezidij ne i i jemlje resno. Med drugimi so 1 že odpadli Geza Farkaš, Leon : Alt in Emerik Zver. Najboljše ! karakteristike ima Slavi Genč--SJuvLec. * * * Znameniti režiser Števen p Jll^j] J Ll JC^JoCl 311.71,11 I ■ Spielberg je zadovoljen, ker je j j Sel po sledeh človeka, ki je za j ? slovenski televizijski dnevnik j jMrsnel čudovit kader z mršavo i ljubljansko podgano ter prišel i v Prekmurje, kjer je srečal Joj žeta Hermana. »Slednjič sem i naše! snemalca, ki bo lahko za I ; moj naj nov e j Si film od spredaj m iz neposredne bližine posnel i let topovske krogle.* EESOlAKl KONJ ' Cene mineralnih gnojil .4GROMARKET PANONKA KAN UREA NPK 15-15-15 NPK 8-26-26 NPK 7-20-30 NPK 13-10-12 Tešanovci 18,30 21,00 21,00 27,00 M. Sobota 19,50 22,00 25,10 30,00 27,00 22,60 AGROSHOF Brezavci 18,90 21,90 SLAVIČ KljaČitovci 17,22 21,00 23,00 24,20 28.00 TOTI pa ima že polnoletne otroke in ga te stvari ne mučijo preveč. Vseeno pa mu radovednost ni dala miru, da ne bi malo .podregal’, zakij so na občini izdali dovoljenje za nov gostinski lokal v neposredni bližini Sole. A priti tej zadevi do dna, tako da bi bilo res vse Čisto in jasno, je skoraj tako, kot najti kot v okrogli sobi. Država Enota Cene sadja ' in zelenjave VRSTA ■ TRŽNICA I Ij Jabolka Mandarine i Pomaranče E Unone t Banane Kivi Mladi 140,00 BO,00 140,00 99,00 140,00 ZELENJAVA POMURKA 7B,» 60,00 120,00 125,00 t krompir i! Z Solata 120,00 130,00 100.00 200,00 Q Paradižnik Jajca i DiaA. jedrca 300,00 12,00 10,DO 1000,00 Cene rabljenih avtomobilov Prejšnjo nedeljo so prodajalci pripeljali na sejem rabljenih avtomobilov v Murski soboti STji-klenib konjičkov, prodali pa 5. Znamka ^toraobila Renault 9 Suzuki Swift Honda Civic GL BMW 316 Renault 19 Hyundai Poni GLS Golf JX Fiat Regata 100 SiE Škoda Favorit Opel Ascona 1.6 D Opel Kadett 1.3 S Lada Riva Zastava 126 pgl Letnik - 1987 1992 1990 1988 1989 1990 1987 1988 1990 1985 1985 1989 1988 Prevož. km 40.000 7.100 18,000 80.000 31.000 43.000 93.000 75.000 29.000 123.000 95.000 40 000 57.000 Cena 10.000 DEM 18.000DEM 18.000 DEM 16.000 DEM 16.300 DEM 13.5O0DEM 10.500 DEM 10.500 DEM 8.900DEM 9.300 DEM 7.000 DEM 4.900 DEM 2.700 DEM Avstrija Rancija Nemčija Italija Švica ZDA 100 100 100 100 100 1 Nakup 1.994.9773 107,0889 6,721,6216 7,3266 7.4SS.6227 Banks Slovenije 955,4785 ■ 107.4« dk^ če boste vezati tolarje za 10 boste obogateli, pa vendar -;^.’/ Tudi takrat, ko denarja ni na z njim gospodarno ravnati, če se. j čite za vezavo tolarjev na ponujamo možnost, da prosta tt’ stva vežete: - nad 10 dni - nad 20 dni - nad 1 mesec Tudi za takšne kratke roke konkurenčne obrestne mere. -zave se pozanimajte v vaši enot' J ' .u EU I 3 v rd,p'j i Ll 9-^1 ske banke d.d. Tolar je lahko več kot tolar, 1^ je treba obrniti! 11 I maj 1993 25 ’ Slovetfsite pocrtnt^ M _ __ \ J 3<^l c» nM liHi i fiii il!l< fH J*' ( f* ’ mi r (ji* nt' rtU' «/* if (> ^• k* * '(# ,iif^ > 5 A k f GLAS primors]^ lil'’ JU«' r if’ novice ESTNIK '' ■ff iH* ff rJ {! i •' ; P ■! Po Dolenjski Od izvira do iziiva Krke To je Gorenjska Gore in jezera Kam na Primorskem Od Soče do morja Obmorska pokrajina Popotnik postoj ^sbimo Vas t' goste... ...na Dolenjsko -- .g. - ---- ...na Gorenjsko I tbU.Vj^MBiaB R 1 flIfSSTOSSJSs ::ij:^aS!: ?: ■ zdruzli štirje pokraitnsni časopjsr n..'’"' 1? ff/es, Primorske novice in ' ’ • - ::—. ■L.^Alena^n f -f • D] /7 jiji 9'^a/ u/as, (-rn p MM'-' - Sobote, da bi svojim ^em, velikih slovenskih regij, I 'Optikih slovenskih regij, predstavili 9'r'^idopustovanja v naši deieif-1 ^>'el^ ''^jobn^ ^^^Pda prilaga, ki je izšla v t10.000 I POf (m tako rekoč po vsej Sloveniji. I [^Wi ^sdnji) projekt itidh Ir tudija ^°'^čist v Sloveniji in izjiempff 1 '%rr^'''‘^e oh-^’ predstavljajo, saj bo I posredovana enemu časopisu, 1 Al />4^' S kopico turističnih ■" Cri)cis°^?*^''socl vabijo v goste, prav u^^sja? “ tilovettske počitnice' nekaj F ' ‘J M ‘S V t mr , rwi V? k .. VMW*«* ■' II '^‘ovenske počitnice' neKaj (il ’^^^^nno na Ctolenjskem, ” It gorskem in v Pomurju, ki že zaradi Ji ^/>[((3. odkrivamo, raziskujemo, poznamo ponudbo turštičnitt P’'^dvsem pa vemo za skrite ‘''W'^ti- y ^,'^^'^^13, manj znane ali še neodkrite počitnicah' Vam odkrivamo značilnosti, vaške fn ;n zat'„\,^dmi je Slovenija bogato o tako drugačna od drugih turističnih 'fe ie Ri * Je ma/bna In da jo lahko po I Poef^'^ df^vozite v enem dnevu. Toda, I ?^>jhvat kraj za krajem. , I luoj posebnost/, iskrivost wf, spoznali ''^kreacije in športa, običaje, zfaslr pa j ''''"^eaci/e in športa, običaje, ziesu p« . J Sl'- °d izvira do izliva Krke, podajata roko, kjer I B ^smH^tfjnajo vinske gorice in koder bri^?^^'" samostanov in šelestenje IH 1t^. ^®3» prehrane, če se' gospodinja izobraževala na področju 7dra'^^^t rike. Med turisti bo vedno ki bodo želeli ne le slastne, dobre, zdrave jedi. Potrebna bo za odpravo napačne miselnosti o hranjevanju, tako gostit^ja Ali je jed res narodna? _ Pri mnogih jedeh se resnično i*;" j|^ ■ vprašanje. Zanjo lahko odloča If Pomembno potrdilo za izvirnost.r ohranjeno v etnografskem zsp J njeno z ustnim izročilom. Tu I so se ohranile za več rodov OV "'“ LaSVJ je treba, da se je vrsta jedi in obdelavo menjavala in novosti, ki pa niso bistveno izvirnost jedi. Enako se dogeia lu®^ je osveščenost ljudi glede se sp' njevanja vse večje in z znanjem tudi sestava določenih jedi. Dobra pogača dobrega Čaka. Prebujanje turističnih kmetij Dolenjska s svojimi krajevnij^P opevana v pesmi in^pnpo^' podrobnosti, ovekovečene platnu, postajajo vse bolj se navdušujejo nad podež^* Turistična kmetija se bo gostu J “kmetija odprtih vrat" “kmetija odprtih vrat" 2 zmožnostmi. Dodatno bo gosta z uvedeno dopolnilno z domačo obrtjo, kol je Lrrte*ar in c^itha rnh6, I*. ^.'Jl košar in izdelava suhe robe, ’^str, jH vazanro, tičanje in podobno, te uspešno tenre, tkanje in podobno, iMPike lahko kupil Jta uporabljal, Kpirf 7;* J se odloča za.P*?^' Tisti, ki pa----------------,. . . mora biti pripravljen sprejel' jg 11 lut a uiu |?t ipi dvijei i opi pripadajočimi lastnostmi, tn hlevu, značilni živalski.’ ^ej rn niBvu, znaciini zivo'’- □: 1.0 ■ « nazadnje tudi mentaliteta nega na vsa dogajanja ga sprejelo in svoj oddih bo p z novim okoljem. Del vživlja^i fjijsi pa pomeni tudi tirana in doma. Opazne so pornanjk jedi le malo razlikujejo 1"; hrambenih navad. Doloce^^. j-s pripravi hrane, načinu f . valnih prostorov in urejen^^^e članov ao nekatere ’ ..nrVSl if dosegle, kar se kaže v stalnih gostov ter tistih, ki -i .=e .r i Do vseh ' Očem prijetns ucem pnjeuK* Ljubezniva Enkratna in neP^’ Nasmejana Jasna Sončna in cv^ Kot najlepša Azalea Ib-' P* S I ttBJaiLBT !ii_ OLAS primorske novice ffiTI maj 1993 21 I v s it' s J r ril M t I f 4'- I I I ^’!^fješke b 'k 1 ij j’ »i i zelene DRMffi POClINlCt idmžih Toplice • možnost družijo vsi, ki so radi družabni. In ludi z zabavo koristnega s prijelnim je tako. v 15|a; i' . ■ Uf^l Jt “H I rvitt pa nHf|- vprajanje lism in Počitnice so družinska zadeva in to smo si vzeli k srcu. Otroci imajo radi veliko živahnega I i '» f ------------ . le nu [hfmu.” Zn dogajanja, odrasli pa kdaj pa kdaj mir m svoje, H drugače, bolj brezskrbne užitke, Zalo so tu otroški vrtec, šola """"■■■■j » T milem podnebju tudi plavanja, filmi za otroke in kreativne delavnice. ' " : sifjine in [Ir [lihnJi '^hiia K lagodno, a še Zanimiva posebnost je naša hotelska kuhinja. X L . konslne, soj lahko - - ■ ■ . ------- J <71 itroAovn/fltoi'noredrao t • u r i- , ' in lepoto. Vabilo torej velja Prilagajanja bodisi potrebam po razhcnih Goslje lahko sami izberejo jedilnik, tako da se osveščenih'po bio ali Mtt -ŠmarješkesliDoltnjski vegetarijamski prehrani. V vsakem primeru pa je hrana pazljivo izbrana in pripravljena, veliko Stanoval: L js ŽJlurK. zelenjave in sadja, niajhnem, a udobnem hotelu. Va,s bo kdo od fiiarni I’’ ' ■ S^^utelji, na Oloicu ali v enem naših niajhnem, a udobnem hotelu. [K’ mciiu? Radi 4-, lA.J sa. Vedi In nazadnje, čeprav ne manj pomembno, še beseda o zdravju. Najmanj, kar vsakdo lahko e hi'' ir^ 'i £ * TiJ A7 h NSKE POČITNICE NA OTOČCU u®''" - ' n svobodnem gibanju m se zabava. Lahko se ji 'm ^U|' ^Alovi . 3 - dnevne poč itn i c e > n^čilni L«?! • julij, avgust . ; ”1 7 - dnevne počllnice pridružiš, ko si se naužil samote in mirnega toka 120,- 135.- 136.- 156,- jihiinju sr l^kn udeleži celi družina z nimti. gja^r v restavraciji ali ob večerih zimzelenih Veterani lu knnjjh s( hhko «lločtjo Si UKludljj, u mlajše pj v dElcncki. organizirano terensko jahanje pod strokovnim vodstvom. Možno je zajahati tudi sodobnejšega Pozno v noč se boste lahko razvedrili tudi v t junij 200.- 315,- julij, avgust 322.- 364- reke išrke. Bližina starodavnega gradu še "konjička”, gorsko kolo, in se z njim odpraviti novem Casino-ju, ki smo ga skupaj s HlT-ora na lep celodneven izlet na Gorjance ali proti uredili v prostorih Hotela Garni. Igralnica je posebnega. MutoiHji Ugodnejših izletov se odprla od 18, do 2. ure zjutraj, daleč okrog Tudi mi se počutimo lepo, ker naša počitniška ‘™‘'' ''^^1^'"° odločiti za vožnjo s kočijo, pa slovi po svojih bogatih dobitkih. povzdigne občutek, da je la dopust nekaj ponudba vključuje tak biser, kot je Oiočee. In ker je kraj poseben, smo se tudi posebno potrudili, da ^I^oktno v recepciji hotela GARNI ob Vašem prihodu, ali v dveh obrokih s čeki bi bdo bivanje naših gostov kar najbolj pestro in 1CW1r.^ ._ .. . .1 aJajJa OTI «t4 Tifl <1A r-A A/f/nATli -I recepciji hotela GARNI ob Vašem prihodu, ali v dveh obrokih s čeki bi bdo bivanje naših gostov kar najtsolj pestro in ' ' tJo 11^1^''^ * -Mtii S 3t3rti popust: - do 7. leta starosti vredno spomina: ne glede na lo,^ aii so se odločili ^^vnL^^''l>on5ri * Doplačilo za penzion: 15% • Prihod pri trodnev- zn sobo v hotelu Garni Otočec, bungalov ali iJti ' tnreci v _ ’^Ur!L^^''l>onsri I ■ * erinoopriHouiiev- za som c »vi™ uui™ u. ’ t; ni Dbraču*™ dnevnih počitnicah v soboto • Turistična taksa v pro- sodobno opremljen kamping. Iris s I * Hndržujemo Si pravico do spremembe cen. Hvala za razumevanje. vS!T, ^računane na dan plačila po srednjem tečaju Banke Slovenije. Naš prvi namig ■ poskusile s kombinacijo kopanja v bazenu, ia*ne in masaže. Toliko, da it znebile nepotrebnih snovi v telesu in spet začutite svoje mišice. Nato pa k razgibavanju turistične agencila IiaDI^E^fiDra VI^ILJliraS d.d. 'JR novo mesto hotel ST? grad '■I. Otočec d - s^vje, znanje, uspeh - k' mirnem okolju, na sv^em zraku si lahko naberete novih moči, ki jih zahtevajo od vos vsakdanji napori, k Šmarjeških Toplicah vam je na voljo jilness studio, trim steza in sprehajalne poti, notranji in dva zunanja bazena z zdravilno hipotermalno vodo, športni park s tenis igpišei, mizami za namizni tenis,... ■. - ZELENE DRUŽINSKE POČITNICE V ZDRAVILIŠČU DOLENJSKE TOPLICE: - OKVIRNE CENE i' Poletna^ tu^^ješkavitemsaaiidrave- gaiivljetpaO^DbKrki 1993 7-dnevne počitnice M 10-dnevne počitnice (cene v OEM}* Zdraviliški dom Kopališki dom junij 365,00 420,00 julij, avgust 420,00 490,00 iuhij julij, avgust 550,00 600,00 600,00 700,00 ^riiMiKai-esai: C*n* vt1^[i rfj OMbCia bivapjs Y1Č3 subi ■ Cene za otroke: otroci do 7. leta imajo 50 odst, popusta, . LFui iwi AfAiiirv/ 1' starosti 30 odst, popusta, če spijo v sobi z dvema odraslima. - Turistična lA^L OSULNlK) 111 taksa ni vključena. ■ Pridržujemo si pravico do spremembe cen. Hvala za razumevanje. Otočec (g!. LILI ŠERUGA), ‘Cene so plačljive v SIT, preračunane iz DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. '________________________________ --- — - So CenaprpgramainašaSSGDEM.MoŽDostpJa^aVtfebobrotib • I’ prenoviTi Kopališki dom, * prouvredmiffl po prodajBeoi tečaju LB Doknjia zaraii *S^Swf za zdravstveno dejavnost. Če so se naši gostje doslej počutili ■ i™ rua/ii mi iiijmmt a ‘delo, danosti, prijetnega okolja, strokovnosti in prijaznosti osebja ter ftia^^oi^iiiieldMa063J?j092J^^;fl^T^ maj 1993 iOLEiJSIf! UST " GLAS primorske novice;^ 28 ■J TURISTIČNE KMETIJE KMEČKI TURIZEM Prihodnja leto $ polno paro Sela pri Ratežu • Kmet in tuitotični delavec Slavko Šeruga, ki ima domačijo v skriti dolfni Rateškega potoka ki jo obdajajo gozdovi, se skut^ s soprogo Lili že ukvarja z dojzdnilno dejavnostjo ■ kmečkim turizmom. Za z^ še ne more nuditi veliko. Na voljo ima nekaj ležišč, v kratkem pa jih bo dobil še nekaj, tako da bo ocnud^ sedemnajg pecelj. Tisti, ki pridejo na Sela, se lahko dan^ nauSj^o svežega zraka, miru to dobre studenčnice, ki je take ni daleč naokoli. Studenčnica napaja tudi domači «xtovod. Zakonca sla povedala, da se nameravata rasno lotiti \-J kmečkega brizma, ki bo zanimiv zSasts za ijubit^e jah^ja, ki je na voljo na bUziiR Stmoi, in ribičem, ki bodo svo^ ribiške veš^ preizki^i v Kiki č^ čas pa tudi v caftšeTi rrMavu Ratečkega potoka, id teče po njuf»ii svetu. Kmečki turizem bo pri Šerugoviti polno zaživel šele prihodnje leto, že zdaj pa nikomur ne zapirajo trat, zlasti tistim, ki sr želip nekdSro manj uctoPnosti pa več miru in svežega, zdrave^ zraka. Na Banovcu pri Mavretičevih 56 3 Mavretič, njegova žena Marija in Irrfno odločiti, da že tetošn/o jesen pov^fi pi"S se [fano oowfl, aa le leiosnjo /esen v svojo zidanico v Vidoiičih. Na flanoiro, svoji gorici, imajo precejšen vinograd z trtami samih izbranih sor( rumenega rM® j pinota, zelenega silvanca in nekaterihM^ doma pridelano vino prodaji prdt i poberep glavni del zasiusra? meni .1^ I 'Svoje vino bom sam postavil na mizo, ji sem pred dvema letoma na medn^odn^ii^^is' v Ljubljani za svoj vzorec prejel zlato meda^, j,. ui^lt , i D I lllliii Od ribnika do mlina Šentjernej. Kmečka domačija Ane in Petra Jereteta lezi na obrobju Šentjerneja ob potočku Pendirjevka, ki izvira v Gorjancih, . v Krko pa se izliva prt Draškovcu. Na tem lepem in prijaznem koscu dolenjske zemlje sta z malo denarja in z veliko truda I ustvarilaprijetnoturisticnotoČko,primGmozaoddihinrekreacijo. Peter je pred leti zgradil velik ribnik, kjer bodo kmalu na voljo ribe, ki zanimajo ribiče. Poleg tega se Jereletova domačija, ki I je stara prav gotovo več kot tristo let, lahko ponaša z edinim mlinom na kamne, ki ga je po starinskem izročilu svojega očeta, i deda in pradeda zgradil sam Peter Jerale in melje moko zanj 1 in za prijatelje, poleg tega pa je učni objekt za šolsko mladino, I ki lahko na lastne oci vidijo kako je včasih v tem podgorjanskem J svetu klopotalo kar dvainštirideset mlinov, i Danes Jereletova kmetija lahko ponudi že precej več, Še več ,| ERDELJC-BIO, Zilje 55, Vinica '•i?: .fc' .71^ pa bo, ko bosta marljiva zakonca vse spravila na svoje mesto, Pri Jereletovih bodo ribiči lahko zase lovili ribe, poleg tega jim iti bo na voljo domača perutnina, seveda pa ne bo manjkal tudi S dober kmečki kruh, žganci in še kaj, in sicer iz moke, ki jo bo B pripravil mlinar Peler. V OVUJ VLUlOlo prQ;9> imam dve dah m^alji za betolaai^sIfB imam doma i- Dfašiiin večji sadovnjah, Id tef( Kilarček’. I. 500 LET ■iLj>Aal!A!žg - Dokler je čep pri sodu moker, vsak mi je boter. V NOVEM MESTU ■:=L i, zavarovalnica tilia d.d. novo mesto Pri Janezu in Jožici Huml/an na Boldražu Le štiri kilometre od Metlike v smeri proti Drašičem pelje med brezami lepa asfaltirana cesta do Humljanove domačije, ki je , postavljena v breg prav na začetku vasi. Nova razkošna hiša skriva v sebi marsikaj zanimivega, predvsem pa jo krasi velik —A V Novem mestu je tudi sedež Zavarovalnice TILIA. V letu 1991 ni postala samostojna le republika Slovenija, pač pa tudi Zavarovalnica TILIA. Do pred dvema letoma je bila zavarovalnica prisotna le na Dolenjskem. Ze v prvem letu samostojnega delovanji je samo na področju petih obcii 'a vn sadovnjak, Homljanova sta oba zaposlena, Janez v Beti, Jožica v metliški Kmetijski zadrugi. Na posestvu delata preostali čas dneva in ob koncu tedna. Njuno posestvo je kar veliko, saj obsega 2 M gozda, 1 ha pašnikov, 2,5 ha vinogradov, 1 ha pa je sadovnjaka. Največ dela je prav gotovo v sadovnjaku in vinogradu, v katerem je prek 8000 trt laškega rizlinga, souvinjona, pinota Šardoneja in drugih, “Vse želimo pridelali doma in to ponuditi še tako zahtevnemu gostu. Odprli bomo tudi klet v domači hiši, gostu ponudili jabolka iz našega nasada, domače klobase in salame, breskovo žganje in še marsikaj,' pripoveduje Jožica in doda, da čas za turizem v belokranjskih vaseh Šele prihaja in da se Še dolgo samo od tega ne bo dalo živeti. “Ta cas delamo s svetovalci. Veliko mi pomagate Jani Gačnik in Helena Mrzllkar*, je za konec povedala Jožica Humljan. ■ i J ■ • »t f ■h ■ -t i * ♦< r »I i I Prostora bo za 80 l/udi Na turizem se pripravipta tudi Jože in Jožica ttenanič iž Gornje Lokvice, Na robu vasi že raste nekaj objektov, ki bodo morda že to jeserr, morda tixk spomladi spr^i prve turiste. Jože je zapetem v mediški' Kmetijski zadrugi, ^na pa doma gospcKiinji. Ta čas že na veliko razmišliajo, kako bi iz svojega ‘sveta* potegnili kaj več. Šest hektarjev vinogradov je v bližini domače vasi, Do sedaj so kar precej grozdja vozili v metliško Vinsko klet, poslej bi ga radi doma predelali v vino. Ko bodo nove stavbe pripravljene in urejene, bodo NemaničevI iz Lokvice lahko sprejetm^i v goste tudi po dva avtobusa izletnikov. Dolenjske kar blizu 80 odst, vseh lastnikov avtomobilov ob registraciji svojega vozita sklenilo zavarovanje pri Zavarovalnici TILIA. V letu 1992 pa so število zavarovanj še povečati. Kljub temu da je Zavarovalnica TILIA zaradi izredno ugodnih pogojev znana najbolj po avtomobilskih zavarovanjih, velik del njenega poslovanja predstavljajo ostale zavarovalne vrste: požarno zavarovanje, vlomsko, stanovanjsko, življenjsko, nezgodno, transportno, kreditno... Poleg tega je večinski lastnik hranilnice in podjetja za poslovanje z nepremičninami. V TILU pravijo: komur zaupajo doma, je vreden zaupanja tudi drugod. I I /7® Dolenjska banka d.d. Novo mesto M' 7 r ; LI k MAN/«B turistična agencija BU?T[ZANSKA 7. NOVO NCSIO te( 068-28 136 I I Ljubljanska banka Dolenjska banka, d.d.. Novo mesto, ponuja svojim komitentom vrsto sodobnih instrumentov brezgotovinskega poslovanja, ki so vezane na vodenje tekočega računa pri banki. Te so; - bančni avtomat - plačilna kartica Activa - poizvedba o stanju na tekočem računu oz, žiro računu prek sistema AudioTEKS - trajno pooblastilo banki o poravnavanju obveznosti iz tekočega računa - pismo zaupanja. Vse podrobnejše informacije lahko varčevalci dobi/o v svoji bančni enoti. n r->' -1 , iT J f' J. ^11 J P' n f riiBhiic i/ Ptsv sedaj ureja pmstcr za k' prostora za zabavo petdesdih ljuti. narezke iz domačih salam in klobas, ž^ bekArar^ske pogače, seveda pa po doge^^ pripraviti tudi betokranjske specialileie • pecernv Pisv sedaj ureja prostor s ha aii jagenjčha. v ■ i-L*.- *■ "-1 •e rA’ C" Seznam prireditev 21. leden cvička in 3. sejem vinogradniško-vinarske opreme 27.:30. maja Jurjevanje Iz trebanjskega koša Državno prvenstvo v motornem letenju Otvoritev tabora samorastnikov Baragov dan Pridi zvečer na grad Srečanje v moji deželi Srečanje lolklornih skupin iz vse Slovenije TrifarŠko srečanje Straška jesen Romanja: - na Tršho goro - h Novi Štifti 10.-13. junija otvoritev 24. junija 21 ■■ a.- ! r StW" UP / -j-' ■ ■ » Pjl Z' t JI* i •! l.J t KF' 8 st V Tržiču imajo tudi "firbec" okno - Večina Slovencev pozna Tržič po čevljarstvu, šuštarski nedelji in trgovskem centru Deteljica, zelo malo pa je tistih, ki vedo za tržiški Paradiž, fužino Germovko, Zgornjo kajžo ali Tržiški muzej, Kurnikovo hišo, firbec okno, železna polkna. Toliko lepega in te z glavnega trga je treba zaviti v eno od tržiških ulic. Toda v "tržiški luknji" se vedno dogaja kaj zanimivega. Še posebej za letos poleti sta'pripravljeni dve veliki mednarodni prireditvi, ki sta zaenkrat Še skrivnost, za kateri boste pravočasno izvedeli. Skrivnostne in svojske pa so tudi doline, gozdovi in gore okrog Tržiča. Ljubitelji narave se navdušujejo nad divjino, kaskadami in kamninami Dolžanove soteske (na sliki), jadralni padalci uživajo v poletih s Kriške gore, planinci postajajo na planšarij! pod Košuto. Za vse pa se najde kaj dobrega v planinskih postojankah ali kateri izmed številnih dobrih tržiških gostiln. Informacije o počitnicah v Tržiču in okolici: Turistično društvo Tržič (064/50-473), Planinsko društvo Tržič (064/53-362), Planinsko društvo Križe (064/57-905), Občina Tržič (064/53-051), Tržiški muzej (064/ 50-358). i ■( 'pr 'li t F . < J '® toliko lepot, da ni dolgčas v nobenem letnem Času - Občino ^‘"'Slično po Bledu, največjem turističnem centru z otokom, gradom in io od Riklija sem, po Bohinju, oazi Alp, v osrčju Triglavskega M Padci Riklija sem, po Bohinju, oazi Alp, v osrčju Triglavskega ™ vism ' čistimi vodami, slapom Savico, Voglom, Koblo, z etnografsko . fbestu Radovljici, Linhartovem mestu z znamenitim srednjeveškim / ' '^^rielarskim muzejem, galerijo v Sivčevi hiši (na sliki), po kampu Šobec ' oh HAfAiin nnl/ni nrtj*AhnArtn AA U'r<^r\i n/l muzejem, galerijo v Sivčevi hiši (na sliki), po kampu Šobec, ki 'ah, "Gjrazb^^ Vintgar, Pokljuško luknjo.,.. Naravne lepote pa dopolnjuje "''tov na*]^^** športnega letenja, golfa, jahanja, raftinga in drugih Gostje iri seveda planinarjenja, brez Česar večina Slovencev težko streh gotovo nekaj posebnega, po Kropi, zibelki kovaštva, po Jini. " %l '''^stičnih lahko izbirajo med bogato ponudbo hotelov, campingov, počitniških sob in ne nazadnje planinskih koč. V tem delu Slovenije pa na Kopri kulturno ponudbo, letos, ob Vodnikovem letu pa bo še posebej Gorjušah. Dodatne informacije o ponudbi pa dobite v turističnih ■ I i . Kranj je mesto zgodovine in sejmarstva, njegova okolica pa kot nalašč za aktivni oddih • Za Kranj navadno rečemo, da je poslovno, zgodovinsko in upravno središče Gorenjske, pokrajine ob vznožju Alp. In nekaj resnice v tem tudi je, Kranj se je že v srednjem veku razvil v pomembno trgovsko središče, v to obdobje pa sega tudi tradicija menjave med mestom in podeželjem. Zato Kranj prav letos praznuje 500-letnico sejmarstva. Če je Kranj s številnimi spomeniki pravo muzejsko mesto, pa je njegova okolica pravi raj za ljubitelje aktivnega oddiha. Ljubiteljem miru priporočamo obisk Jezerskega - oaze miru in gorske domačnosti, za mnoge obiskovalce Gorenjske pa bodo prav gotovo zanimivi obiski Brda, Šmagetne gore, Jošta, Preddvora in znanega smučišča, Krvavca. Pokrajina z jezeri in rekami je kot nalašč za pohodnike, alpiniste in športnike vseh vrst. Med oblikami alternativnega turizma pa sta se zadnja leta razvila predvsem lov in ribolov, odločite pa se lahko za jahanje, rafting, športno padalstvo in športno plezanje. I * »• •(I t. J IJ B S ■ dl E-ii' Si'mnnff n ■ ■ ai w ža okollšJte vasi s potjo kulturne dediščine, povsod pa ' "i ki počitek - Jesenice slovijo kot mesto z bogato industrijsko in obiskovalce predstavljena v Ruardovi graščini, železarskem v osrčju planin, pa ima zanimivo okolico, od poti kulturne la znanih slovenskih mož (posebno Prešernove), starega 'j -ir^'"'i zrianin stovensnin moz (pu&eoiiu ric»cinu», g '^'^^itnišk'^ najdišča na Ajdni, Plavški Javorniški Rovt s svojim i ki je vse popularnejša oblika mladinskega tu 9 "''''tli,''' ^lo Th znane po Jožefovem in Petrovem sejmu v mes ir^i^l^Gli društvo, Lahko se popeljete ali odidete na Planini V "Miss narcis", tam pa je živahno tako poleti kot । r Gl L izls^"'^^^ rekoč doma v Mojstrani, kjer je tudi vednc je vse popularnejša oblika mladinskega turizma. Petrovem sejmu v mesecu juliju, ki ‘nsiiCno društvo, Lahko se popeljete ali odidete na Planino pod , tam pa je živahno tako poleti kot pozimi. hiL Izlet rekoč doma v Mojstrani, kjer je tudi vedno več agencij ■' I" st?i' ^®Cini Moraa bo prav na tem koncu Gorenjske nekoč osrednji ^^t^vencev pa ni treba opisovati lepot Kranjske Gore 2 okolico in 'zleti lUd del l*. - - - ^1^ 11 Jeseniške občine. Starodavna Škofja Loka in čudovito okoliško hribovje - Tisočletno mesto Škofja Loka je s prenovo in oživitvijo vse bolj zanimivo za marsikaterega obiskovalca, če povemo samo, da je na Loškem kar 11 gostiln, ki zaslužijo ime "dobra gostilna'' in 13 kmetij s kmečkim turizmom, tri smučišča in množica rekreativnih objektov, pa je jasno, da Škofja Loka ni zanimiva le za dnevne obiskovalce, ampak se v njej turisti počutijo dobro tudi več tednov. Neokrnjeni predeli škofjeloškega hribovja s svojimi gorskimi hrbti, terasami in razloženo poselitvijo nudijo idealne pogoje za pohodništvo, za rekreacijo in sprostitev. Da je pokrajina res slikovita, pa priča dejstvo, da je prostor škofjeloške občine v novem prospektu predstavljen kot "GALERIJA V NARAVI". Prav ta mesec naj bi bila izdelana izletniško -turistična karta Škofjeloškega hribovja, na njej pa bodo označene tako planinske poti kot možne ture, vzletišča za jadralna padala in zmaje, turistične kmetije, hotel, smučišča,., pač vse, kar vedno znova privablja obiskovalce v ta kar malo romantični predel Gorenjske. maj 1993 DOLO^JSKI LIST primorske novice siiH 30 TOKOS TRŽIČ tovarna orodja za kmetijstvo, obrt in storitve tel.; 064 53-451; 53-445 tel. trgovina Deteljica: 064 53-261; fax: 064 53-544 - KUPON-10% POPUST h Ko boste obiskali Gorenjsko In z njo Tržič, ne pozabite, da vas bo doma čakalo delo. Tu vam bo pomagal "TOKOS" * Prodajalna na Deteljici pri Tržiču, kjer se lahko po proizvodnih cenah oskrbite z raznovrstnim ročnim orodjem za: poljedelce, vrtičkarje in razne ročne ter obrtniške dejavnosti. Nudimo svoje proizvode ter proizvode naših nemških partnerjev f, Adlus in BWG, kot tudi drugih slovenskih proizvajalcev. Takojšnje gotovinsko plačilo v vrednosti nad 5.000 SIT in predložitev tega kupona vam poleg izrednega sortimenta nudi še 10-odstotni popust vse do 30. 6.1993. KOMPAS Hoteli Kranjska gora, p.o. I KRANJSKA GORA, Borovika w/i®W2Et£Ni JepNi V čozr * HOTEL "KOMPAS" (A kategori)‘a, z bazenom) POLPENZION na OSEBO ŽE OD 32,00 DEM DALJE! Informacije in rezervacije na telefonski številki: 064 881-661. * HOTEL "ALPINA" (B kategorija) POLPENZION na OSEBO ŽE OD 28,00 DEM DALJE! Informacije in rezervacije na telefonski številki: 064 881-761. WMTM j4 P m, UfOttVM SIAIN£ (JOflf... Prešernova 44. 64260 Bled, tol.r 064/77-071 fai: 064/77.650 * Hotet ASTORIA je v srediBču Bleda, 300 m oddaljen od obale Blejskega jezera. Gostom hotela {B kal.) je na razpolago ‘167 ležišč * restavracija ' sladoledni vrt ‘ kavarna * TV salon ‘ konferenčna dvorana * prodajna razstava slik priznanih slikarjev Z željo, da bi se iimprej sprostili od napetosti vsakdanjega življenja, vas vabimo na Bled, vedno privla^n za oddih in prijetne poiitnice. PREŠEREN 64260 Bled, KldriCeva I 1, Sliirt"lf ' Tel.: 064/36-964, 77-557 Vila PREŠEREN je na oba" jezera, zato s terase ponuja cuo pogled na jezero, otok, flrad. pl«tnarje. labode... I Ponujamo vam' 20 ležiSČ * s«® 1 apartmajih 1. kaleporije * ’ z domačo in mednarodno tihrij Sl^' I sveže postrvi' pestro izbiro sladic ‘ poslovna kosila * slavnosU" kosila ‘ veCerje' usirež emo vašim posabntm željam Vajeni! ylM J igb HOTEL JELOVICA BLED POČITNICE '93 PO UGODNIH CINAH ALPSKI LETALSKI CENTER LESCE - BLED 6424B LE&CE, BEGUNJSKA 19, TEL.:i<^^^ Vabimo vos, da letoinje počitnice prežMto na Blodu in v naSont hotelu. Cena polpenziona znaša v predsezoni že od 40,- DEM v glavni sezoni od 50,- DEM na osebo na dan. Predsezonske cene veljajo do 20. lulija. Pri bivanju nad 4 dni vam priznamo 10% popusta, pri bivanju nad 7 dni vam poklonimo en dan. Posebni popusti za otroke. Cena vkljuCuje; ob sobotah večerjo ob svečah in vstop v jezersko kopališče. Glasba v bistroju ali na vrtu hotela. Informacij« in rezervacij« po tel. 044-77-316 ali fax 064-77-267 va/n nudi: - zraini krst po ceni - panoramski polet - Bled - panoramski polet - Bohinj - panoramski polet • Triglav - let po Setji Vas Ribno - tiha in mirna, v senci blejskega mondenega blišča Da se boste odpočili od hrupa in zajeli svežega zraka Lenobno poležavanje in sončenje že davno ne pomenita več pravih počitnic. Pač pa si je treba vzeti čas za sprehod v naravi, za ribolov, za igranje tenisa na obronloi gozda, za vožnjo s kajakom, raftom... In ob tem zajeti obilico svežega zraka, da si z njim preženemo meglene zimske mesece. Vse to vam ponujajo v hotelu Kompas v Ribnem, kjer so za domače goste v mesecu juliju pripravili prav posebej privlačne tedenske aranžmaje. Vasi Ribno, Koritno, BodeŠče in Selo so le nekaj sto metrov oddaljene od središča Bleda. In prav na robu vasi Ribno stoji hotel Kompas, s sončno teraso, ki ponuja prelep razgled na dolino Save Bohinjke. Čeprav je kristalno čista Sava tudi poleti malce hladnejša od morja, sta tik pod hotelom dve jezerci, ki sta v vročini dragoceno zavetišče za otroke in vse, ki so željni osvežitve. Tisti, ki si želijo več vode in družbe za kopanje, pa lahko odidejo na prijeten sprehod do Bleda. hladnega bifeja, domača slašičarka iz blejske Lečkove šole pa zna narediti izvrstne šarlote, torte, sadne solate, sladoled.... Dragocena pridobitev hotela je pet peščenih teniških igrišč na obronku gozda, ki so se zadnja leta priljubila tako domačinom kot hotelskim gostom. Hotel pa je blizu in daleč poznan po okusni hrani, saj pripravljajo tako zajtrk kot kosilo in večerjo v obliki toplega in Da pa bi hotel Kompas in Ribno približali domačim gostom, so se v pripravi na letošnjo poletno sezono še prav posebej potrudili. Uredili so igralno sobo za otroke, če bo dovolj povpraševanja, pa bodo organizirali tudi otroški vrtec. Prav tako so poskrbeli za zabavo gostov v nočnem baru, večerno bivanje v hotelu pa bodo popestrili zabavni večeri in prireditve. Če pa komu ne bo za družabnost, se bo lahko skril v hotelsko sobo in si privoščil domačnost ob gledanju televizije, saj se za hotel s Štirimi zvezdicami spodobi soba s lelevizoijem in priročnim mini barom. Kranjska Gora je prijazna v vseh letnih Časih Poletna športna šola in počitnice za vso družino Kranjska Gora s svojo pisano okolico je večini Slovencev znana kot prijeten turističen kraj, ki pozimi vabi smučarje, poleti pa vse tiste, ki imajo radi naravo, izlete v gore, kopanje in letne športe, pa tudi nočno zabavo v diskotekah in casinoju. Več kot dva tisoč gostov lahko prenočuje v hotelih, približno toliko pa še v počitniških domovih, kampih, turističnih kmetijah in zasebnih sobah v okolici. Od pomladi, ko se odene v zeleno, do pozne jeseni, je Kranjska Gora primerna tudi za tako imenovani aktivni počitek, za igranje tenisa (od Gozd Martuljka do Planice je 10 peščenih, 3 asfaltna in 2 pokriti teniški igrišči), golfa, jahanje, kolesarjenje (možnost izposoje vseh vrst koles), vožnjo s kajaki, posebno doživetje pa je tudi vožnja s konjskimi kočijami. Prav posebno ponudbo za letošnje poletje pa sta pripravila Turistična agencija ARAH in penzion Porentov dom v Kranjski Gori, ki organizirata poletno športno šoto. V enotedenskem programu je 15 ur tečaja tujih jezikov. 10 ur bo namenjeno učenju jahanja, poleg tega pa se bodo otroci (od 8 do 15 let) zabavali in razvedrili ob igranju tenisa, beach voileyja, plavanju, kolesarjenju, igram z Žogami, družabnim večerom, izletom v Tamar na konju ter izletom s kočijo in gorskimi kolesi. Termini šole so štirje; od 27. junija do 4, julija, od 4. julija do 11. julija, od 11. julija do 18. julija in od 22. avgusta do 29. avgusta. Cena celotnega aranžmaja s polnim penzionom je 310 DEM v tolarski protivrednosti, prijave pa sprejemajo v Turistični agenciji Arah v Grosupljem (tel, 061/77- 169, 440-498, 102-233 int. 498). Turistična agencija - Julijana pa v Kranjski Gori poskrbi za organizacijo lažjih in zahtevnejših planinskih tur po okoliških hribih v Karavankah in Julijskih alpah, za izlete v bližnje italijanske in avstrijske kraje, za tečaj letenja z jadralnimi padali, za izlete z raftom, izposoja gorske kolesa, posebej ugodne cene pa so v mesecu juniju, juliju in septembru. Vse informacije o počitnicah v Kranjski Gori lahko dobite tudi po telefonu v Turističnem društvu (tel. 064/881-768, fax 064/881-125). (JO dem) v smosebo , 60 dr„.) v SITI3 R (120dem)vSlTI3t>se»f (240 demluro) v (60 dem) v -------------,-----(60 demluro) v SIT - skok s TANDEM padalom • 3000 m (200 dem) v SrTlosebo - panoramsko jadranje - iolanje 20 motornega pilota - snemanje il traka - vleka raklamne mreie (JSO dem) v SITIuro (}00 dem) na uro (300 dem) na uro In koliko bo treba odšteti za počitnice v Ribnem? Tričlanska družina (dva odrasla in otrok do 12 let) bo za teden dni bivanja s polpenzionom v hotelu Kompas plačala 1.000 DEM v tolarski protivrednosti, z danes objavljenim kuponom pa bodo počitnice še deset odstotkov cenejše. Če pa niste tričlanska družina, če vas je več ali manj, pa vam bodo o cenah in popustih prijazno povedali v recepciji hotela Kompas v Ribnem po telefonu (064)78-661. Na vsak način pa imate v mesecu juliju za teden dni počitnic popust z našim kuponom. B R in z Igranje tenisa, ribolov, kopanje, naravo in planinski izleti,.-, vse dalo novih moči za dolge zimske jJI I ■ i ) dni. ------10-odstotni popust *-----■. ir juHIt ’ Kompas Ribno - počitnice v 10'Odstotni popust ' 1^ ■i/ lil ? _ Hotel Kompas je prav na robu j uživajo na sončni terasi nad r® CENIK ZASEBNIH SOB IN APARTMAJEV za 1993 za domače gost^S!^^ APARTMAJI 1. 08. - 31. 08, 93 T"06. - 31, 07. SJ' 1.09.-30. 09.93 T;04~3i705; 93- 1. 10. 30. 11. 93 ZASEBNE SOBE A2 A3 A4 A4 A5 1 soba 2 sobi 36 •sr 53 45 60 53 68 eo 75 60" A6 ?sobi 83 ”"75---- A6 3 SC1W 90 90 -it J ..V 49 se &( 7T 79" I. kategorija 1/1 T9---------- 15 1/2 fS 13^ II ) 1/1 ” 15’ ■' - H kawg^^^ 1.E36,-Sl. ------------ rsT-^aT-o?. 5j “ 1.09. -30. 09.93-------_ T. 04."-3'1. 05.93 TT " TU" 1.10,-30.11.93 _ 'BivanjeT krajše od 3 3ni = -^ 30 %, turistična taksa - m vključena v cenaTTin se"^ača po '■ TT domače živali • 5 DEM i 11 I 5^WSK!L!ST ©®ww7©isnGLAS primorske novice lESTH maj 1993 31 I Bistrica , Nekdaj za premožne, danes odprta /I za vse r" \ : L' i ii'") 'ii-i t 'Ji' ir 4« ■' J. ! i I k tlA I 11 'r? I \X(. ' Stavbe, ki je oddaljena komaj 11 kilometrov ‘ J ■■ ' ■ od avstrijske meje, 18 od Kranja in 42 od ■ '►* Ljubljane, ni težko najti. V Bistrici pri Tržiču > zapeljete po regionalni cesti proti Begunjam, 'X r*"*' »4 '31.kjer po 1800 metrih zavijete na gozdno pot. ■ a I i. Kratka vožnja po makadamu obudi spomine na - . 5.J preteklost, s katero se srečate tudi v bogatem botaničnem vrtu. V njegovi senci pustite svoje vozilo, vas pa sprejmejo in odlično postrežejo v večjem ali manjšem salonu. ."M - I f/ '■y- d frl 'p; r I ! L X' .n I ’ ■ s *• i *■ Jedilni list v Vili Bistrica ponuja pestro izbiro, , 'j**^^*: posebej pa priporočajo hišne specialitete, na r \ * « « « tt K « st'» » M primer, baronov zrezek, minjone Sv. Jurij in grajsko ploščo za 2 osebi. Tudi jedi iz morskih 4 rib in sadežev si lahko zaželite. Po naročilu vam 1 pripravijo katerokoli željeno jed.V kuhinji ri uporabljajo zelišča • * Narediio tudi razno in dišavnice z lastnega vrta. A»i»" Naredijo tudi raznovrstne osvežilne sladice, na > * » < primer, hruško lepe Helene. Nudijo tudi ! '^c !’***;> Al « ■ I ' .1 s * >r^ ti 1* * fr * • f poseben izbor vin zasebnih vinogradnikov iz vseh vinorodnih okolišev Slovenije, <7 ' . s f 1 Po oddihu na terasi se gost lahko sprehodi j po čudovitem vrtu, stopi do bližnje cerkvice Sv. Jurija ali do ruševin gradu Gutenbergov. Tiste, z ' ; daljšimi nogami, bo morda zamikal enourni izlet do Bistriške planine. In kjer dobi telo novih moči, se spočije tudi duša! Prav sedaj krasijo notranjost vile prefinjene slike tržiškega slikarja Dušana Premrla, hiša pa ustreza tudi prirejanju I ■■ ■J drugih prireditev. i Če niste med tistimi, ki se zanimajo za poslovna srečanja, bankete in promocije, vam vila ponuja še eno priložnost. Parom iz širne K 11 3 '^lekp- hr. ®'5tnco ''®leindustrialca Gassnerja SL bila dolgo na novo zaživela. hi 10 bila dolgo j Slovenije je na voljo poročna soba. Da bo zakonska zveza držala, je po civilnem obredu nujen sprehod po stezi sreče med zelenjem I?' 9 obnn- ■ ' zaživela. parka. In še to! V vili vas pričakujejo vsak dan M ^iflla "otranjosif, v kateri se skladno med 12. in 23. uro. Upoštevajo pa tudi vaše 9 So ai^adnja in izbrana stilna želje za daljši obisk. Na razpolago so vam tudi po telefonu 064/50-232! . amdnja in izbrana stilna ® vile odprta za vse. k’ I fr 9! 1 i”' pl z r i J. f f s *# J, 4 LiS LESNA INDUSTRIJA IN OBJEKTI, p.o. PROIZVODNI PROGRAM: .Ž>1G>1W/.£S/GMVC£V - L£SN/ POLIZDELKI: OBLOGE, OGRAJNE DESKE OKRASNE IN ZAKLJUČNE LETVE I 1. 1 na Savi Dolinki da se ga lahko in t^?^’ starost ^elesno kondicij '«ko> KMllLllUlJk splavarsko kosilo o. »da izleta je obilno, nihče ne poslovi lačen. ^-1 I NAD 20 UUdH P - -PODNART 3 ure 2 uri jezero-RIBNO 5 ur » t tel. 78-661 hram tel. 70-061 I I X ■ v? - ^3? Tir/ rnTiTrn > • i.' -7^1 1»» - MASIVNO POHIŠTVO • SPALNICE, BIVALNI PROSTORI INDUSTRIJSKA PRODAJALNA: ŠK. LOKA, NA TRATI, KIDRIČEVA 56, tel.: 064/632-101 I del, čas od 8, do 16, ure - delavnik i od 0. do 12, ure ■ sobota ODEJA TOVARNA PREŠITIH ODEJ, ŠKOFJA LOKA SLOVENIJA, KIDRIČEVA 80 TEL: 064/632-251, FAK: 064/632-584 J s l- ! ^,jf ■ I s>i ..j I ■ LOKATEKS ŠKOFJA LOKA W2Z0 S k olja Loka. Kidričeva 75 Telefon: (064) 632461 Telet 37312 si preja Telefat: [064) 632 712 NAJUGODNEJŠI NAKUP; - metrskega blaga - modni jersev - volne In prej za ročno ter strojno pletenje • konfekcijskih izdelkov predvsem za šport in prosti čas Odprto: od 7.30 do 19. ure, sobota od 7.30 do 13. ure. I PROMIMO ■ DDAtTA JE MW OD i. !>0 tN V SOBOTO OP S. t>O12. URE. I tth loške tovarne hladilnikov, p.o. Kidričeva 66, 64220 Škofja Loka Tel.: 064/631-557, fax: 064/631-707 OBIŠČITE NAŠ PRODAJNO RAZSTAVNI SALON V ŠKOFJI LOKI, KJER SI LAHKO OGLEDATE BOGATO PONUDBO IZ NAŠEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA TRGOVINSKE IN GOSTINSKE OPREME: SERIJSKA HLADILNA OPREMA, KLIMA NAPRAVE, PO NAROČILU PA VAM LAHKO • IZDELAMO HLADILNO OPREMO PO VAŠIH ŽELJAH. 1 SALON JE ODPRT VSAK DAN i OD 8. DO 16, ure, RAZEN SOBOTE. L_______ _ __ _____________ I krgi ■t\’ IZREDNO UGODNECENE * ZENSKI LAHKI KOSTIMI JOPICE KOMPLETI * PREHODNI PLAŠČI * MOŠKI SUKNJIČI I V trgovini nudimo še ves pribor za šivanje ter modne dodatke. l' maj 1993 ooLum m (§©iW3OfcGLAS primorske novice 32 POTOVALNA AGENCIJA ALPETOUR VAS VABI, DA V NJENI PONUDBI ZA LETOŠNJE POLETJE POIŠČETE SVOJ KOŠČEK POD SONCEM: G&P HOTE BLED POSEBNA PONUDBA HOTELOV GOLFIN PARK NA BLEDU ZA DOMAČE GOSTE ZA SEZONO 1993 OB MORJU; STRUNJAN polpenzion/oseba/dan najem Apt 2 osebi/dan Apt 3 osebe/dan Apt 4 osebe/dan Apt 5 oseb/dan od DEM 30 dalje od OEM 40 dalje od DEM 45 dalje od DEM 58 dalje od DEM 63 dalje SIMONOV ZALIV polni penzion/oseba/dan polpenzion/oseba/dan nočitev + zajtrk/oseba/dan od DEM 47 dalje od DEM 39 dalje od DEM 35 dalje V obdobju od 12. 6. do 30. 9. 1993 nudimo domačim gostom naše storitve po posebno cenah, če gostje vzamejo 7-dnevni paket, ki v hotelih GOLF in PARK vsebuje: - 7 pol ali polnih penzionov s turistično takso - pozdravno pijačo ob prihodu - neomejeno uporabo bazenov s termalno vodo - enkrat v času bivanja a la carte večerjo v hotelu - ob nedeljah zvečer vstop v Casino Sled s pozdravno pijačo ■ 7-x poldnevni najem kolesa V apartmajih GOLF: - najem apartmaja s čiščenjem 2-x tedensko - uporabo bazena v hotelu Golf IZOlJ\ polni penzion/oseba/dan polpenzion/oseba/dan od DEM 36 dalje od DEM 28 dalje CENE PORTOROŽ pol penziorVose ba/d a n nočitev + zajtrk/oseba/dan od DEM 36 dalje od DEM 18 dalje PIHAN nočitev + zajtrk/oseba/dan od DEM 40 dalje - za hotelske pakete od 322 DEM dalje jki osebi ■ za najem apartmaja od 420 DEM na teden dalje POPUST ZA OTROKE: - do 5. leta gratis - do 12. leta 50 % V ZDRAVILIŠČIH; TOPOLŠICA 7-dnevni paket/oseba 10-dnevni paket/oseba od DEM 315 dalje od DEM 425 dalje DOLENJSKE-ŠMARJEŠKE TOPLICE Vikend paket/oseba 7-dnevni paket/oseba od SIT 6.600 dalje od SIT 23.100 dalje PTUJSKE TOPLICE 7-dnevni paket/oseba 10-dnevni paket/oseba DEM 289 DEM 389 ATOMSKE TOPLICE polni penzion/oseba/dan nočitev -r zajtrk/oseba/dan najem Apt 2 osebi/dan Apt 3 osebe/dan Apt 4 osebe/dan Apt 5 oseb/dan od SIT 3.300 dalje od SIT 2.600 dalje SIT 3.800 SIT 4.800 SIT 6.000 SIT 6.500 INFORMACIJE IN PRIJAVE: V VSEH ALPETOUROVIH POSLOVALNICAH • KRANJ • RADOVLJICA * ŠKOFJA LOKA * TRŽIČ Avtobusna postaja Avtobusna postaja Avtobusna postaja P redil n iška 2 tel, 222-007 tel. 714-621 tel. 621-755 tel. 53-370 SE PRIPOROČAMO! hotel BELLEVUE KRANJ ...lep razgled, izleti, r poročni obredi - tudi eerJajeni, slavnostna kosila, poslovna srečanja, politična zborovania... L Do prijetnega hotela Beilevue na hribu nad Kranjem (M3m nadmorske višine) pelje nova cesta, do njega pa se lahko povzpnete tudi po eni od številnih pešpoti. Hotel stoji ob obnovljeni cerkvi sv. Marjete in je obkrožen s prelepim naravnim okoljem. Nudi 30 ležišč, aperitiv bar in restavradjo z 200 sedeži. Vsak konec tedna se lahko zavrtite v prijetni glasbi, ki je pogosto obogatena z modnimi revijami, nastopi solistov... Lepo urejen vrt, ki je del restavrarijske ponudbe, lahko izkoristite za sončenje, otroci pa imajo možnost zabave na otrc^kem igrišču. Hotel je vreden svr^ega imena, saj z razgledne terase nudi obiskovalcem čudovito panoramo, ki se Siri od Ljubljane do Bleda, preko Julijskih alp sTrigbvom, do Karavank in Skofleloš-kega hribovja. Zaradi svoje osrednje lege je hotel primerna izhodiščna točka za izlete po severozahodni Sloveniji. Odlikujete ga tako bližina ve^ih mest (Kranj, Ljubljana), kot bližina turističnih središč in naravnih lepot. Hotel Bellevue Kranj je prijetna izletniška točka, kjer se boste naužili miru in svežega zraka, primeren pa je ra individualne goste, skupine in poslovneže Hotel Bellevuc, Šmarjetna 6, 64ooo Kranj, tel.: 064 311 211, fax: 064 312122 POSEBNA PONUDBA - v hotelu: Medico regeneratlvni program v hotelu Golf Bogata ponudba izvenpenzionsklh storitev in zabave v hotelu Pa^** - na Bledu: - organizirane kolesarske ture - tenis - rafting, veslanje in drugi športi na vodi na jezeru in okoliških rekah - sprehodi v okolico - drsanje v športni dvorani po 20. 7. - drugi športi REZERVACIJE: - hoteli: GOLF: 064 77 591 PARK: 064 77 945 - prodaja: 064 77 590 DOBfiODOŠU! TURISTIČNO DRUŠTVO RADOVUlCA Kranjska c. 13, Radovljica, tel. fax - 064/715-300 - lO-ov'/ jrf INFORMACIJE. ZASEBNE PRODAJALNA SPOMINKOV. menjmS^^ Hotel Bor v slikovitei^ naravnem okolju .-T ^•4' Sl r < ih'* 1. S v hotelu Bor bodo nekaj ..rf’ Preddvor, slikovita vas z blago alpsko klimo leži pod vrhovi Kamniških alp, pod Storžičem in poslovni, individualni in sai Zaplato, kjer se potok Bistrica zliva v jezero Črnava. V tem prekrasnem okolju stojita hotel Bor in grad Hrib. Okoliški gozdovi in Čisti zrak nudijo idealne pogoje za sprostitev in številne Športne dejavnosti. Lahko izbirate med naslednjimi: tenis, namizni tenis, ribolov, lov, lokostrelstvo, strelstvo, jahanje, kolesarjenje, trekking, jadralno padalstvo, ultra lahko letalstvo, sprehodi, planinske ture, alpinizem in športno plezanje. Skala. Posebnost: mla'i<’P*’f^^ - j -. Hotel Bor B kategorije je bil zgrajen leta 1970. sprehodijo skozi grajski dra* ’ nizhrvt ia ^7 cfflnHarHrtih enh garsncijo za 50 let srečnega se tudi poročijo v poročni i^'*^ Hrib. V njem je 37 visoko standardnih hotelskih sob (TWC, satelitska barvna televizija, mini bar, direktne telefonske linije). slovneži mir in športno sp' ^in' , bodo lahko popeljali s J .rv, Poslovneži mir in športno se Seminarskim gostom so na i aeminarsKim gosjom . .fi j dvorane (za 20, 30 ali 50 ufF^ restavracija vam nudi okuse, v grajski gostilni ' boste lahko privoščili . koncu tedna se tahko ^al A f MUlUSn UST I primorske novice lElIH maj 1993 33 1 MODRE DRUŽINSKE POČITNICE Od Soče do morja k V ZDRAVILIŠČU STRUNJAN Blagodejna obmorska klima, zatišna zalivska Parki2nnt,o in prečudoviti Sl Ždiin h vabijo v Strunjan vse, ki •I lA i. " V "JU Ul IJOI* f^jazna obrati novih moči. , ')unA okrkk** _________. _, - ... I I I nala^^° 'P rrrBjeni športni tereni so Oblin Preve družinske počitnice. Tu ^merita?^ * P®®*'’ Iri sin končno raietn h družina se bo v ebaJ nroL odpravila na sprehod ob h. ''' udobnem hotelu ali pa v Pg^lovih, ki . . r' . ™ Pvih, ki so nanizani v parku, ''tovorili PJ^^oriečeni, če vas bodo ^itelii 'menu, saj so radi vaši prijazni doma šport in ima lastno lepo Prirnerno tudi za najmlajše ?’'^"tii'h j® rialašč v senci Tu je igrišče za košarko 'taoi u' .^'riigolf in tenis. Poskrbeli bodo Primorska je najbolj raznolika slovenska pokrajina, je svet v malem. To je alpski svet zgornjega Posočja, mogočni Mangrt, prelestno lepa dolina Trente tn bogata turistična ponudba na Bovškem. Primorska so tudi mehki griči Goriških Brd in Vipavska dolina, tako umetelno obrobljena s Trnovsko planoto, Ajdovščino, Gačami in Vipavskim križem. Primorski je prekrasni Štanjel, pa slikovita Idrija. In Kras, enkraten v svoji arhitekturi in gastronomiji, kras, ki skriva v svojih nedrih mogočen podzemni svet, očarljive dvorane Postojnske, Škocjanskih in drugih podzemnih jam. Na Krasu je tudi kobilarna Lipica, ki že dobra štiri stoletja vzreja plemenite bele lipicance. Naši so tudi bogati gozdovi pod Nanosom, vse do Snežnika, pa tudi turističnim romarjem še neznani, a prisrčni Brkini. In šele, ko se kraški svet izza istrskih vrat prevesi v šavrinsko gričevje, pripada Primorski tudi - morje. Blagodejno sredozemsko podnebje, antična mesteca Koper, Izola in Piran, pa pristanišče rož - Portorož z več kot stoletno tradicijo organiziranega turizma , odpirajo gostom nešteto možnosti za sproščene počitnice. Že zategadelj, ker samo Obala in Kras premoreta dobro tretjino vseh turističnih nastanitvenih zmogljivosti v državi. Primorska je dežela neštetih možnosti za turista, željnega bodisi mrzlice glavnih turističnih tokov, bodisi spokojnosti v odkrivanju pristnih okolij. Primorska premore nedotaknjene idilične strani, divje grape, neurbanizirana okolja, pa tudi najbolj visoko razvito turistično ponudbo. Za vsakogar nekaj! Od VršiSa do Nanosa 1. I« c J <91 I 1 R H .J-. ....™ >ii>. r uani ucii uu, . i 'n Sprehode. : družinska zadeva in to SO si v i živahn®“ Otroci imajo radi I S? "* r P® užitke. Zato imajo i-]„ v;—' uiude. z.aio imajo ^’?*'^Lii vtj ' u ® otroke in še kaj, S^i*!aiai^i^ hotelsko kuhinjo. Jedilnik aii PP njihovih različnih osveščenih po zdravi , HdnraviiB,?,® P® je hrana pazljivo izbrana I na. veliko je žitaric, zelenjave in boste prišli na 'jta^J® ^ste tudi zdravje. IZbnliA^^I fahkn til ij>e>,-Lb,Ux. s_ _i____________J Strunjan boste prišli Rh I_____J . lF . I t c i-i I U d [ 1^’’ LUUI ^uiavjv. tank o tu vsakdo stori je, da si ■ ra Marsikdo bo izbral ?»^i^alni PO izpral laKLL®""®®'ulitni program, v mini n pogovorili z zdravnikom ^.uiaviurvuiH in hiogočih težavah in aredili nekai za Rvnio rtuSn 'sredili nekaj za svojo dušo in 7 J , DEM, v v bungalovih v Su avgustu 420 DEM. biir,"’ iuliiu i ’“''"nlce v hotelu v juniju 600 'n avaustii vnn ncnn v/ v 700 dem. v (jnn utM, v Juliju in t' do 7 leta ^PPusta. od 7 do 12 leta pa 30 '^^^.^^5^78-802. 78-883, S n. Piram' i I ha našo Obalo, ^niA''’^1XinudhA^^®^nostjo, med S '''^^C-aTn ina Ji v Piranu in depandansa vdove, restavracija ■ I bar Venezia etaiipros,_,,. LJ^^l'®5aiinera Strunjan, U ha prostem tč tli X H* / -t''' %'C r^' k . -■I'!?*-* ■ ■■ ' ' ' ' '' ' 3t r. J ,'/'3: '■'V'" A ;ifcr' i ..J HOTELOV JE VEUKO, HOTELI S PRISRČNOSTJO SO SAMO HOTEU RIVIERA Čeprav v samem središču Portoroža, se gost v treh hotelskih hišah Hotelov Riviera -Riviera, Slovenija in Jadranka ne bo počutil kot nekdo iz turistične množice,temveč bo polno užival v portoroškem turističnem utripu. V Hotelih Riviera bo gost našel vse, kar nudijo vsi hoteli in še... Agencijska služba hotelov organizira krajše in daljše izlete, za katamaran v Benetke je gostom pripravila velike popuste. Hoteli Riviera imajo svojo hotelsko plažo, ki jo lahko gostje hotela uporabljajo brezplačno. Na plaži je lična restavracija, kjer lahko kar v kopalkah uživate ob hotelskem kosilu. Sladkosnedi lahko v slaščičarni Mignon poiskusite najboljšo slaščico doslej, vendar jo boste ob tako bogati ponudbi morali najprej izbrati. PAKETI - za eno osebo v dvoposteljni sobi junij, september 3-dnevni paket od 155,00 DEM dalje I HOTELI RIVIERA rORTOROŽ / PORTOnOSB / SLOVENUA 5-dnevni paket 258,00 DEM julij, avgust 3-dnevni paket 199,50 DEM 5'dnevni paket 333,00 DEM od 15.juli|a do 22.avgusta 3-dnGvni paket 215,00 DEM 5-dnGvni paket 358,00 DEM 7-dnGvni paket 500,50 DEM (v ceno je vključen polpenzion s turistično takso, pozdravna pijača, kopanje v bazenu z morsko vodo in prost vstop na kopališče) Informacije in rezervacije: Hoteli Riviera Portorož, Obala 33, Tel,(066)73'051, Fax.(066)76-603 Zaščitena lepota v hvito ij piransko obrežje. svežega rtT’,' 'rngin morske ali biftek'".' Sodobni turist, naveličan spanja v hotelskih kompleksih in gneče na plažah, bo gotovo užival na severni obali strunjanskega polotoka. Dvesto metrov obalnega pasu je zaščitenih kot naravni rezervat, kjer sicer nista dovoljena ribolov in nabiranje školjk, lahko pa uživate v resnično čistem morju in neokrnjeni naravi. Tako ohranjenih Hišnih sten na vzhodni obali Jadranskega morja ni nikjer več, tu pa je tudi še edino avtohtono rastišče mirte in jagodičnice. Le malce naprej je laguna Stjuža, naravni spomenik, saj takšnih lagun v našem primorju ni VGČ, morda je izjema le Škocjanski zatok v Kopru, Poseben del še neokrnjene narave, kolikor se jo je uspelo ohraniti, so Sečoveljske soline. Vse kaže, da jih bodo uvrstili na znani Ramsarski seznam močvirij, ki so mednarodnega pomena za vodno perjad. Ob kanalu Giassi so etnologi piranskega Pomorskega muzeja Sergeja Mašere obnovili tipično solinarsko hišo in jo preuredili v muzej, zdaj pa obnovljajo še eno. Obnovili so tudi solinski fond. tako da zdaj tu sol še vedno pridobivajo po starem, z uporabo vetrne črpalke. Le malokdo ve, da je piranska Punta zaščitena kot naravni podvodni spomenik - Rt Madona. Obsega 150 metrov morskega pasu in dna, sega pa od zahodnega roba podpornega zidu piranske stolne cerkve na morski strani do območja znanega gostišča Treh vdov. !’o^Jp<5s5^ TURISTIČNO PODJETJE AZIENDA TURISTICA MARINA PORTOROŽ RESTAVRACIJA MARINA AERODROM PORTOROŽ • Poleti prihaja v soško dolino največ obiskovalcev čez 1611 metrov visoki razgledni prelaz Vršič. Po spustu v ledeniško trentarsko dolino najprej poglejte, kje izvira značilno zelenomodro obarvana Soča, ki popotnika spremlja po dolini. • Po ogledu korit Mlinarice naletimo ria svojevrsten muzej v naravi - botanični vrt Alpinum Julijana, ki je te dni zabrstel v cvetju redkega visokogorskega rastlinja. V njem je tudi Tonov kamen, največji ledeniški balvan pri nas. V muzeju Na Logu v Trenti (letno ga obišče 17 tisoč gostov) vprašajte po slavnih trentarskih gorskih vodnikih. Njihovo slavo je ponesel v svet dr. Julius ! Kugy, ki so mu Trentarji pri prvih serpentinah : proti Vršiču postavili spomenik. • če ne marate hotelov, se lahko umaknete v trentarske in bovške kampe. Pristna doživetja dopolnjuje ponudba domače hrane z znanimi čompt (krompirjem), ovčjo skuto in sirom, ki postaja v Alpah vse redkejša specialiteta. • V Bližini Tolmina se dolina po toku reke navzgor zoži v 70 metrov globoka korita Tolminke z Dantejevo jamo, pred katero naj bi po stari legendi pesnik napisal Božansko komedijo. • Če bi v Idriji radi ubežali mestnemu zidovju v svet divje narave, vas bodo muzejski delavci napotili v krajinski park Zgornja Idrijca, med mnoge naravne, zgodovinske, geološke in botanične posebnosti, k tehničnim in etnološkim biserom v osrčje idrijskih gozdov. Zanj pa si morate rezervirati debel dan, še bolje pa dva dneva časa. Za prenočišče naj vas ne skrbi. Na Vojskem, v planinskem domu ali pa v kmečkemu turizmu Medvedovih, bodo vedno našli posteljo tudi za vas. Turistični prospekt, ki ga dobite na informacijskem turističnem centru v Idriji, vam bo v pomembno pomoč na tej poti. Tudi gozdarji vam ne bodo odrekli spremstva, če boste tako želeli. Kar na Soškem gozdnem gospodarstvu na idrijskem starem placu se oglasite! • Mimo klavž na Idrijci vodi bližnjica proti Vojskemu, v nekaj več kot tisoč metrov visoko vas, znano po partizanski tiskarni Slovenija. Preurejena v muzej vas pričakuje vsak dan. Mir, sprehodi, raziskovanje čudovite soteske Gačnik in še kaj vas utegne zadržati na Vojskarski planoti. Mimo dvojih klavž na Belci boste najhitreje prišli v Črni vrh. • Nad Novo Gorico v bližini italijanske meje na Kostanjevici je frančiškanska cerkev, v kateri je grobnica Bourbonov, zadnjih francoskih Kraljev, ki so se po revoluciji 1830 zatekli v Gorico, • Nad Solkanom je znamenita Marijina cerkev na Skalnici s frančiškanskim samostanom in restavracijo, do katere je moč priti po asfaltirani cesti z avtomobilom, čeprav je iz preteklosti bolj znana kot romarska pot. Svetogorska podoba Matere božje je ob posvečenju cerkve postala častno znamenje svetogorske božje poti. • Prvotna cerkev na Skalnici, ki je stala že v 14. stoletju, je pogorela. V 18. stoletju so postavili novo svetišče, ki pa so ga po dekretu Franca Jožefa II. morali porušili. Potem so cerkev znova zgradili, vendar ni preživela prve svetovne vojne, tako da so sedanjo zgradili leta 1926. • Hrušico - zaselek na prelazu proti Ajdovskemu, so kot vojaško postojanko utrdili že Rimljani. V srednjem veku je bila tod poštna postaja, kjer so po napornem klancu (nadmorska višina 1000 metrov j spočili konje in 'furmane'. Hrušica je izhodišče za lepo petnajstkilometrsko kolesaiško turo proti Abramu na Nanoški planoti. Pred “safarijem" pa le povprašajte za pot, • Na Postojnskem - natančneje v vasi Strane, 14 kilometrov od Postojne pod Nanosom - raste drevo tisa, ki je bilo posajeno leta 350. Poleg vaške cerkve raste več kot 1600 let stara tisa. Deblo meri v premeru 122 centimetrov, tisa pa je visoka dvanajst metrov in je zaščitena kot kulturni spomenik. Legenda pravi, da je pod stransko tiso v 9. stoletju pridigal sv. Hieronim. Po drugem izročilu, naj bi M Wka| ustavila in pridigala apostola Ciril in Metod na svoji poti v Rim. I GLAS primorske novice SBI maj 1993 DOLENJSKI UST 34 Prek Kraškega roba se skozi istrska vrata spuščamo proti morju Dolina gradov oživlja Pogled popotnika na “istrskih vratih" med Črnim Kalom in Petrinjami, kjer se kras prevesi v tliš, običajno zaide na desno, proti morju. Tako kot nekoč, pa tudi danes le malokateri pogled zaide na levo, tja, kjer se burja s Krasa v trenutku dvigne kot na skakalnici, da bo že Čez nekaj trenutkov v sunkih udarila v Trst, Koper in druga obalna mesta. Kraški rob sodi med najbolj zanimiva in privlačna območja koprskega zaledja. Grad Socerb je prvi od gradov, saj se vzdolž celotnega kraškega roba, ob katerem se cesta vijuga proti morju, vleče niz razvalin nekdanjih gradov oziroma obrambnih postojank. Za predel se je udomačil naziv “dolina gradov". Biserov je več, a prvega lahko poiščemo že v Socerbu oziroma na gradu, ki se ga, čeprav ne več tako množično, spomnijo zgolj za prvomajske delavske piknike. In vendar Socerb sploh ni zgolj to. V tišini borovih gozdov zdaj, ko na meji med Italijo in Slovenijo ni več nekdanjih jugoslovanskih graničarjev, sprehajalec pravzaprav sploh ne ve natančno, ali ni morda že v sosednji državi. Kakorkoli že, z gradu, v preteklosti pomembne strateške točke, kjer so se kot lastniki menjavali oglejski patriarhi, tržaška komuna, Benečani, ter končno od 16. stoletja dalje različni fevdalni gospodje, med katerimi so bili pomembni predvsem Petazzi in zadnji lastniki Montecuccoliji, nam pogled seže prav do obzorja. Grajske razvaline je leta 1924/25 obnovil tržaški Valvazor, ohranil današnjim rodovom. V gradu deluje tudi restavracija, vredno pa si je ogledati tudi bližnjo Sveto jamo, legendarno bivališče leta 284 umrlega tržaškega mučenika sv. Socerba. V prvem delu jame, kamor vodi strmo kamnito stopnišče, je bilo nekdaj svetišče. Dolgo zgodovino ima tudi črni Kal, ki ga danes zaznamo zgolj po cerkvi sv. Valentina. Njena značilnost je, da je zaradi plazovitega terena vedno bolj nagnjena, trenutno že za meter in je zato svojevrstna zanimivost tega kraja. Sicer pa je zaradi terena in bližnjih kamnolomov razpokanih tudi precej hiš. Črni Kal je zelo stara vas, saj je omenjena že v 12. oziroma 13. stoletju in prav gotovo si jo je vredno ogledati. Pozornost vzbudijo predvsem lepo oblikovani portoni z glagolskimi in latinskimi napisi. Med najbolj znanimi v vasi je "Benkova hiša" z letnico 1489, ki sta jo gradila kamnoseška mojstra Benko in Andrej iz Sočerge. Visoko, pod strmim kraškim robom, leži naj višje ležeča gručasta vas Podpeč. Prav nad vasjo, vrh prepadne stene, stoji obrambni stolp iz časov Beneške republike, čeprav naj bi po nekaterih virih tam stal že v enajstem stoletju. Mimo stolpa vodi tudi planinska transverzala proti najvišjemu vrhu Slavniku (1028 metrov). Obrambni stolp je pomembno vlogo odigral že v času ogrskih napadov na koprsko ozemlje (1411), turških vpadov med leti 1407 in 1501, beneško-avstrijske vojne (1508-1516) in uskoške vojne (1615-1617), Danes je obnovljeni stolp čudovita razgledna točka. Kjer ima grof Demetrio Economo in s tem nekdaj znameniti grad, , človek kot na dlani vso Rižansko dolino in Šavrinsko ki ga je leta 1669 opisal in upodobil tudi Janez Vajkard 1 HOTELI KOPER Pristaniška 3, Koper Tel. {066} 23-771, 34-112 Fax, (066) 23-598 Hotel Triglav v središču Kopra, i Hotel Žusterna v kilometer oddaljenem naselju | vabita! gričevje. i J KRS SEŽANA Iz tradicije KRASA do dobrega okusa Tisti, ki vedo, kaj je dobro, in ki radi dobro jedo, se navdušuj^o^i dobrote, pridelane na Krasu in v KRASU. Te sodijo v sam kulinarične ponudbe suhomesnatih izdelkov na Slovensket^^^ pokušanju odličnega pršuta, pancete, zašinka, kraških trajnil^^' poltrajnih izdelkov in mortadele, ki jih na trg pošilja Mesnopred^ industrija KRAS iz Sežane boste tudi vi zatrditi; KRAS je resnični-V svojih programih v KRAS-u ohranjajo najboljše iz tradicije, najboljši tehnologiji in vedno radi prisluhnejo željam h nas vedno znova preseneča z novimi izdelki, ki so tržno zanin’ l1 i*? kakovostni. Temu primerni so rezultati: vrhunska kakovost. ;i il I Odlična kuhinja in domače vzdušje, urejene plaže v neposredni bližini hotelov, pokrit bazen z morsko vodo, fitness klub, snack bar, pizzerija, slaščičarna, mini golf, video igre, možnosti za rekreacijo in šport, hotelska glasba in prireditve, nočni lokali, izjemne možnosti za krajše in daljše izlete. A ■S I 'l raševc^*^' i Še danes ohranjeni široki kamniti dimniki, v katerih so Kraševci z . . . .... ’. .. . . . I dimili kraški pršut ter druge izdelke, pričajo, da ima [. Krasu dolgoletno tradicijo. Prav to tradicijo in aromo specialitet pokrajine poskuša ohranjati KRAS v svojih izdelkih kot so krasK’ p . panceta, zašinek in kraški špek. , Sočnost in nevsiljiv okus sta značilnosti njihovega programa. Sem sodijo vse tiste okusne klobase, toast prešana in rolana slanina ter kuhan pršut, ki se v zadnjem bolj uveljavlja na trgu. Ste že poskusili kraške salame? Kraška somača salama, salama, šepuljska klobasa. Vse te salame so pokrite plesnijo, so značilnih oblik in okusov. Ugajajo pestrim glovai okusom, pa tudi tistim izven naših meja. Najnovejše iz KRAS-ove ponudbe je mortadela, narejena na izvrstnih italijanskih receptih. Ponujajo vam tri okuse; Bologna in Musiani v različnih tržnih oblikah. Kr S* “Iz tradicije Krasa do dobrega okusa" - je geslo, za odločili v KRASU in to ne brez razloga. Njihove mesne ul nekaj posebnega. Ko jih boste spoznali, boste tudi vi pns“^ slastnost Kraških specialitet. 11 1 11 t 4 C- i- I- Hoteli BELVEDERE Izola MestO Z naSITiehon^ Hotel Marina Hotel Marina je v središču Izole. Ob mandraču vas bo v družbi ribiških bark pričakal s solidno postrežbo, dobro restavracijo, veliko senčno teraso. Hotel Marina ni svetovljanski hotel, pa je vendarle tik ob mednarodnem mejnem prehodu. Ni betonski monstrum, pa vendarle nudi gostu vse udobje potrebno za oddih. Zanj ni značilna turistična gneča, je pa v njegovi neposredni bližini lepo urejena mestna plaža. Od starega mestnega jedra ga ločujejo le ozke uličice, tako značilne in tako sredozemsko temperamentne. Turistično naselje Belvedere Belvedere pomeni lep razgled in na griču Belveder nad Izolo boste imeli kot na dlani celoten izolski in tržaški zaliv, ob jasnem vremenu boste v daljavi prepoznali nanoško planoto, Trnovski gozd in celo Alpe, na levi pa dolgo italijansko obalo z Gradežem in Benetkami. Tu se vam svet dobesedno odpre. In prav tu na vrhu nad Izolo je turistično naselje s hotelskimi sobami v pavilijonih, z avtokampom v sredozemskem zelenju, odprtimi bazeni, novim otroškim bazenom (vodni triki), odlično restavracijo z veliko teraso, diskoteko, s tereni za mini golf in tenis ter veliko možnostmi za sprehode. Plaža je ob vznožju griča. Do nje se pripeljete z malim turističnim avtobusom ali z lastnim avtomobilom, najlepši pa bo sprehod do plaže, saj se cesta vijuga med vinogradi in dišečo brnistro. SC ■ ■ THP BELVEDERE, Veliki trg 11, Izola Hotel Marina, tel. 066 65-325, fax. 066 62-012 Hotel Čamp Belvedere, tel. 066 62-631 Cene: 7-dnevni paket - 189 DEM (do 30.6.93), - 288 DEM (v juliju in avgustu) S krizo v gospodarstvu, z razpadom prejšnje države in nastankom nove je Izola nedvomno tisto slovensko obmorsko mesto, ki je skoraj čez noč doživelo radikalne spremembe. S štirimi velikimi tovarnami v stečaju, s poteg ni tvijo državne meje s Hrvaško je bila njena stoletna podoba o mestu ribičev in delavcev temeljito načeta. Smernice občinskega razvoja so v turizmu, glavni projekt in temelj turističnega razvoja pa naj bi bila mestna marina, ki pa zaradi zapletov v občini, na Obali in v republiki morda niti to sezono še ne bo končana. Toda prav zato, ker ta občina še ni razvila konfekcijskega in množičnega turizma, bo najbrž to poletje privabila s celine mnoge, ki si želijo prijetne domačnosti. Navsezadnje se prav to mestece lahko pohvali z najlepšim zahodnim zalivom in z menda najlepšim sončnim zahodom na svetu. To je Simonov zaliv s hotelskim kompleksom, urejenim kopališčem, teniškimi igrišči in ostalo turistično ponudbo. Privržence naturizma bodo gotovo privabile Bele skale, divja plaža od Simonovega zaliva proti Strunjanu, kjer soncu radi odkrijejo svojo kožo tudi domačini. Menda je to najbolj priljubljena izolska plaža. Sredi junija naj bi uredili tudi plažo od hotela Delfin do Simonovega zaliva in peš pot, ki bo prišleka vodita mimo zaščitenega območja stare rimske naselbine Hallaetum. Letos pa naj bi kopalce pričakala tudi bolj urejena mestna plaža pri Svetilniku. V Izoli nameravajo prav zaradi njene spokojnosti razvijati zlasti družinski turizem. Tako bodo najmlajšim članom že letos ponudili Mehanoland na tržnici Lonka v samem središču mesta, kjer se bodo otroci lahko zabavali z igračami izolske tovarne Mehano. Ob tej splošni usmeritvi pa nikakor ne nameravajo zanemariti stofetne ribiške tradicije in tako si bodo turisti iahko privoščili sveže sardele kar na nekaj mestih od Lonke do Mandrača, kjer jih bodo ponujali na ribiških barkah. Pod večer, ko poletna vročina vendar nekoliko popusti, ali v zgodnjem dopoldnevu pa si je gotovo vredno ogledati staro mesto, ki je nekdaj obzidano stalo na otoku, z najbolj znamenito baročno stavbo, Besenghijevo palačo, kjer je glasbena šola in sedež Skupnosti Italijanov, na Velikem trgu v bližini Mandrača pa najstarejšo ohranjeno arhitekturo, Manzioltjevo hišo, ki jo pravkar obnavljajo. Seveda je v starem mestu kot v vseh obmorskim mestecih še veliko zanimivosti, ki jih oko, zaljubljeno v o staro in lepo, gotovo ne bo mestu so v zadnjih nekaj letih w številne lične trgovine in gostins Gurmani bodo tudi v Izoli P saj tu kar nekaj gostiln morskimi sadeži. Malo je ■ ' ' Izole, ki ne bi poznali Bibip^ W.'. domače Danilota, kjer je L ministrov, kot sta jih kdaj občinske vlade in župan Pred poletno vročino prišlek pobegne tudi na P^ fi lCjjCi .eia obegne tudi na iCjsCi tej krajevni skupno® irii kmečki turizem, - .................. naselbina izpred rimskih ce žal zanimiva le za arheolog^^t^i”^ vasice v razvija tudi kmečki turizem, dobrim pršutom, domačim * oljem pa goste sem p..,; jiv temi lepimi kraji na podezeij . i7nrftH rimskih ca’ ostanke prekrivata trava in k I :SW]^GLAS primorske novice maj 1993 35 •a la vili Ct KK i' ^S. ^6li biseri ''Zeleni oazi li^ '^®*®'’je je storil Karel II. iz P”'’ <®ti je v ustanovil ^' 'iQ lipicancev ’ »K* N So ** L " Iipivijouev h?*'®® doma ti beh na šHf ŠilL ,51 r* !:;ih'-K(jth*jiZr . ““ma tl Det) ok^i ®°’ * značilnem >av. "°''"’HVsenci stoletnih lip in svetni "'‘J^^^areisin >s|{L?i”J centgf pomemben •sijL,..'''-enter r ' pumemDen i' f vzrejo in »^''.'ssurno jahalni *^^3sično šolo ° hlevih je a vse od začetnih do Ift?, izlete '^'■®surnega fe; ■ )e 'JI in kočijami. športa vabita kategorije s 350 ■ o*" J iSth'J^ess bazeni, ■ ?^itn':'!!.5iqris^;^.'yrainico. golfom. devetimi na 'večdnevne ''SIGO, romantični so ■/ H' ' it I j I i 1 i ?a izleti s kočijami. Gotovo ne boste zamudili predstave klasične šole jahanja, otroci pa se bodo navdušili nad jahanjem s poniji. Tu je neskončno možnosti za prelepe sprehode, obiske odličnih tipičnih gostiln in kleti... POSEBNA PONUDBA ZA DOMAČE GOSTE: I. Bivanje v hotelu Maestoso, Klub - 7 in več dni; polni penzion v 1/2 sobi po osebi -21.000 SIT, polpenzion - 16.800 SIT (cena vključuje takso, napitek za dobrodošlico, degustacijo pršuta in terana, kopanje v bazenih, ogled kobilarne, 2 uri savne) - Tečaji jahanja: 1, začetni tečaj: 12 ur v skupini z učiteljem , doplačilo 8.400 SIT 2. nadaljevalni tečaj: 12 ur v skupini z učiteljem, doplačilo 7.200 SIT 3. terensko jahanje: za izkušene, 12 ur z vodičem , doplačilo 6.000 SIT ( ura je 50 min) II. Vikend paketi polpenzion, za eno osebo v 1/2 sobi, od petka do nedelje - 4.800 SIT (cena vključuje Jborabo bazena, takso, ogled ' ŠKOCJANSKE JAME HTG - Hoteli, turizem in gostinstvo Sežana Tel, (067)31-361, Fax,(067)73-384 UNESCO 1986 - LISTE DU PATRfMOINE MONDIAL Le kilometer od magistralne ceste Koper-Ljubljana morate zaviti, da bi si lahko ogledali Škocjanske jame. Jame, ki jih občuduje ves svet, saj so bile zaradi svoje izredne lepote in posebnosti leta 1986 vpisane kot edina evropska jama v seznam svetovne naravne in kulturne dediščine pri Unescu. Skrivnostno kraško podzemlje se v Škocjanskih jamah razodene obiskovalcu v vsej svoji lepoti in čarobnosti. Teh vtisov nihče nikoli ne pozabi. V Tihi jami lahko občudujete kapnike najrazličnejših barv in oblik. Most, ki se 45 metrov nad reko Reko boči v nebeško višino, popelje obiskovalce v ogromne podzemne dvorane z navpičnimi stenami, na dnu katerih šumi Reka. Pot vas popelje naprej mimo ponvic - bisera Škocjanskih jam in r^aprej do Schmidlove dvorane. Z velikim poševnim dvigalom boste izstopili iz Velike doline. Priporočamo vam še obisk razgledišča v neposredni bližini sprejemnega centra, od koder boste Unesco z enim pogledom objeli Veliko dolino, vasico Škocjan in Betanjo, naravni most s slapom in 164 metrov globoko steno, kjer reka Reka dokončno izgine v podzemlje. Obiski vsak dan: VI-IX; ob 10.00, ■ 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17,00 IV, V, X: ob 10,00, 13.00, 15,30 Xl-lll: ob 10,00, ob nedeljah in praznikih tudi ob 15.00 Informacije: Tel.(067)60-122, 169, Fax. (067)73-384 HTG Sežana, Škocjanske jame, Matavun 12, 66215 Divača ,/t^ : L kobilarne) ' lli. Paketi za otroke do lO.leta starosti polpenzion, 1/2 ure jahanja ponijev -4.200 SIT 5-DNEVNI PROGRAMI penzion - 15.000 SIT, polpenzion - 12.000 SIT Jahalni paketi vključujejo 8 jahalnih ur: začetni tečaj - 5.600 SIT, nadaljevalni tečaj - 4,800 SIT, teren - 4.000 SIT Začetek tečajev v nedeljo, zaključek v sredo popoldan. Minimalna starost za jahalne tečaje je 12 let. Informacije in rezervacije: Tel.(067)72-617, Fax.(067)72-818 LIPICA - Konjerejsko turistični center, Lipica 5, Sežana HOTEL Mec/ Štanjelom in Brkini nista doma le pršut in teran Barvita deželica tisočerih možnosti Poznate Štanjel? Le kdo ga nel Če prihajate iz novogoriške smeri in se vozite proti Sežani, je to prva in skorajda obvezna “postojanka", do danes še edina srednjeveško obzidana kraška vas. Zanjo je značilna neprekinjena tisočletna naselitev že od bronaste dobe dalje. Za ozkim vhodom v stolpu se človeku odpre slikovito naselje. Od ostankov mogočnega gradu, v katerem je Spacalova galerija, do Kraške hiše z etnološko zbirko (odprta je ob sobotah, nedeljah in praznikih od 11. do 16, ure. za napovedane skupine pa kadarkoli; oskrbnica je Avrelija Gulič, Štanjel 3, tel. 067 79-192) in gotske cerkve Sv, Danijela z neobičajnim zvonikom, pa Ferrarijeva hiša in še posebej Ferrarijev vrt - park v imperialnem rimskem slogu - s svojo nenavadno patino preteklosti. Na kobdiljskih vratih se odpre pogled na kraško in vipavsko krajino ter na skupino Ferrarijevih hiš arhitekta Fabianija, Za komenski Kras so, bolj kot za druge predele, značilne ostnice, kjer dobite vse od domačih dobrot do dobrega vina. V Dutovljah je najlepše v drugi polovici avgusta, ko praznujejo praznik prhuta in terana v borovem gozdiču. Po vinski cesti se pripeljete do Tomaja, rojstnega kraja pesnika Srečka Kosovela. Žal je njegova rojstna hiša zaprta in ni na ogled, Kosovelova spominska soba pa je v Sežani na Bazoviški 9, ob delavnikih odprta od 7. do 15. ure, za najavljene skupine pa po dogovoru (tel. 067/73- 428}, Zanimiv je tudi tomajski Tabor, ki je služil za obrambo pred Turki in morskimi roparji. Ko so ob koncu prejšnjega stoletja kopali temelje za nov samostan (v njem so danes stanovanja), so naleteli na stare grobove in zanimive “KraSka burja pa ne piha vsevprek, ampak ima svoje posebne kanale aii poti. Taka pot gre čez Lokev in Bazovico, druga Čez Sežano, tretja med šmarjami in Križem, četrta tik za Križem proti Tomaju, posebno močno pa piha med Štanjelom in Kobdiljem. “ (A. Kjuder: Zgodovinski mozaik Primorske, 1960) Dobra tri desetletja kasneje so seveda poti burje. te daleč naokoli znane kraške značilnosti - takoj za (aii pred) teranom in pršutom - zaradi pozidav in drugih posegov nekoliko drugačne, pa tudi buga v zadnjih letih ni več, kar je bila, saj je do Kraševcev precej bolj prizanesljiva. Na svojem potepanju čez Kras pa nikar ne pozabite na pršut (tega sušijo v Šepuljah in Kobjeglavi) in teran, ki vam ga ponujajo vzdolž tako imenovane vinske ceste. Dobra sta, verjemite, in ne bo vam žal, če st boste žejo po stanem pršutu (tak mora pač biti) gasili z gosto črnino katerega od priznanih kraških proizvajalcev terana, ki ne uspeva prav nikjer drugje! zgodovinske predmete, ki so pristali v tržaškem muzeju. Po vsej verjetnosti je bila v Tomaju rimska naselbina. Lokev je največja slovenska vas z več kot tisoč prebivalci. V zadnjem času je tu podjetništvo dobilo poseben zagon, saj novi gostinski in trgovski lokali rasejo kot gobe po dežju, To je nedvomno vas za ljubitelje turističnega jahanja, saj si ga lahko privoščijo kar pri petih zasebnikih. Za nočno življenje skrbijo v nedavno odprtem klubu Milton. delfin IZOLA Hotel 2DUS Delfin Tomažičeva 10, 66310 Izola, p.p. 81 Rezervacije: te1.(066)63-554, fax.63-411 objekt B kat., tik ob morski obali, le kilometer tslefo 1 parkirišče v neposredni bližini. Vse sobe v hotelu !S>0.er»n.. Ir- pogled na morje, nekatere tudi na idilično izolsko ponudbe nudijo gostom veliko možnosti za sprostitev in *ii^)6 rE^°Pph ha aperitiv bar s kavarno, restavracija ima teraso. Skozi 'o morsko vodo, ki jo ogrevajo kar na 31 xC. Gostje imajo Sai. n tino VDOO, KI JO ogrevajo Kar na o i uuaije iii masažo, pedikuro, obiščejo lahko kozmetičarko, ■r*iv^‘-erih n- _□ AtAli^ JA hoJinicAa balinišče. 'ta bhnra?- 9°slje zavrtijo ob zvokih prijetne glasbe, ob posebnih '^t:riL?^ahiS° razvedrilne programe. 'hbljen v bližnjo in daljnjo ' " ' piknik. ...................... bližnjo in daljnjo okolico, na željo pa vas popeljejo Vabljeni, pričakujejo vas! »S TwitliiHll (Simonov zaliv iDDDl 6an 6imon Več kot morje in sonce v enem naj lepši h kotičkov na naši Obali, na južnem delu izolskega zaliva vas pričakujemo v Hotelskem naselju SIMONOV ZALIV, B kat. Obdano je z bogatim ;MigiaBiMM sredozemskim zelenjem in s še danes vidnimi sledovi rimskega naselja HALIAETUM, v hotelskem naselju je okoli 500 ležišč v udobnih dvO' in večposteljnih sobah v več objektih. Vse sobe imajo tuš in wc, nekatere balkon in pogled na morje. V poletnih mesecih se hotelske zmogljivosti povečajo še za 250 ležišč v zasebnih sobah in počitniških stanovanjih v neposredni bližini hotelskega naselja. V osrednji restavraciji vam gpleg bogatega samopostrežnega zajtrka nudimo dnevno izbiro menujev in solatni bife. Bazen z ogrevano morsko vodo je v juliju in avgustu zaprt, saj je tik ob hotelskem naselju prekrasna plaža v naravnem zalivu, ki je zelo primerna tudi za otroke. Poleg bogate gostinske ponudbe z grila in bifeja na plaži je tu veliko možnosti za šport in rekreacijo - odbojka na mivki (beach votle/),izposojanje različnih plovil, vrtni šah, trampolin za otroke, namizni tenis ter novost v letošnjem letu: NAJVEČJI VODNI TOBOGAN na slovenski obali. V naselju so tri peščena tenis igrišča, igrišče za mini golf, kozmetični salon z masažo in pedikuro, frizerski salon ter nočni lokal CC Club, kjer se lahko zabavate pozno v noč. V JULIJU IN AVGUSTU POLPENZION ŽE OD 39 DEM DALJE V JUNIJU predsezonski počitniški paketi s kopanjem v bazenu z ogrevano morsko vodo. Upokojenci imajo poseben popust. Pohitite z rezervacijami, saj se poletje nazadržno bliža. Vabljeni! »3r adife- HTP SIMONOV ZALIV d,d. M o rova 6a, 66310 Izola Tel, (066)62-221, Faz. (066)62-999 it- lV-VK.-! ■'J ivf !S GLAS primorske norice RRl maj 1993 OOLEMJSO UST 36 Čudoviti svet, kjer si podajata roke kras in mehka flišna zemlja Od Brkinov do Snežnika IMMENSUM AD ANTRUM ADITUS Vstopi, popotnik v neizmerno jamo! ll llirskobistriško območje na jugovzhodu Slovenije je naravni prehod iz notranjosti naše države na Kvarner in v vzhodno Istro (Hrvaška), v sebi pa skriva vrsto naravnih in kuttumih zanimivosti, ki so vredne obiska in ogleda. Mesto Ilirska Bistrica s približno 5000 prebivalci, ki je tudi geografsko središče občine, je primemo izhodišče za zanimive izlete. Dobre prometne povezave z osrednjo Slovenijo (cesta, železnica). Obalo, Krasom in Kvarnerskim zalivom, olajšajo prihod na ta del naše domovine. Sprehod po starem delu mesta (Plač in Guranji kraj), oddih v lepo urejenem mestnem parku ali pa ogled izvira potoka Sušeč v Suški rebri, bodo dali obiskovalcem prvi vtis o kraju. Vredno se je tudi “povzpeti" na Hrib svobode, kjer je zanimiv spomenik, posvečen borcem prekomorcem. Lep je tudi sprehod na Črne njive, kjer je v prijetnem okolju kraške gmajne in borovcev sodobno strelišče na glinaste golobe. litrska Bistrica je odlično izhodišče za številne daljše in krajše izlete. Najprej se lahko odpravite proti Brkinom, slikovitemu gričevju nad levim bregom reke Reke, Nekaj kilometrov od Bistrice sta veliki akumulacijski jezeri. Mola in Klivnik. Obe jezeri sta bogati z ribami, ljubitelji športnega ribolova pa lahko dobijo enodnevne ribolovne dovolilnice v gostilni Štefan v Harijah, bifeju Gršče v Kosezah in v okrepčevalnici Doma upokojencev v Ilirski Bistrici. Na drugem koncu Brkinov, tik nad reko Reko in cesto, ki vodi iz Ilirske Bistrice proti Postojni, je spomeniško zaščitena vas Prem. Tu se je rodil pesnik Dragotin Kette (urejena spominska soba), k ogledu pa vabita tudi atraktiven premski grad in zanimiva župna cerkev. Popotnik se iz Ilirske Bistrice lahko odpravi po dolini zgornjega toka reke Reke, do njenega izvira v Dletu, Dleto je pravi gobarski raj in priljubljena izletniška točka. V Ilirski Bistrici deluje gobarska družina, ki organizira gobarske izlete. Iz Dleta nas pelje cesta v Novokračine, kjer si bodo ljubitelji podzemnega sveta lahko ogledali Novokrajsko jamo. Za vodstvo bo poskrbelo jamarsko društvo Netopir iz Bistrice, Na koncu se odpravimo še v obsežne snežniške gozdove, ki pomenijo največji strnjeni gozdni masiv v tem delu Evrope, Cilj našega popotovanja bo gotovo 1796 metrov visoki Snežnik, atraktivna gora in najvišji vrh slovenskega krasa. Snežnii< je že več kot četrt stoletja razglašen za botanični rezervat, z njegovega vrha pa se obiskovalcu odpre enkraten razgled. Tik pod vrhom Je oskrbovana planinska koča, v središču snežniških gozdov, na Sviščakih, od Ilirske Bistrice oddaljenih 19 kilometrov po dobri cesti, pa je lepo urejen Planinski dom z 18 ležišči. Če se od Sviščakov odpravimo v Grdo drago, pridemo po 12 kilometrih na Mašun, veliko gozdno pristavo z gostinskim lokalom in prenočišči. Od tod se bomo vrnili v Ilirsko Bistrico (22 kilometrov) po asfaltirani cesti mimo zanimivih kraških vasi na Zgornji Pivki. &iežnik Zanimanje za slovenski Kras se je začelo že sredi prejšnje^ stoletja. Adolf Schmidi je začel po naročilu dunajskega dvora sistematično raziskovati Kras (1850-1853) z namenom, da da bi zgradili južno železnico Dunaj - Trst (Postojna, 1857). Seveda je bilo tudi pred tem že nakaj poskusov, tako Je opazoval Cerkniško jezero in ga opisal že J.V.Valvazor v znameniti Slaw Vojvodine Kranjske, 1689. leta. To zanimanje za Kras pa ostaja tudi še danes, ali celo še več - raste. Prav zaradi povečanega zanimanja so pripravili * alternativni program po postojnskem jamskem svetu in pa ‘ krasoslovne treking ture Toliko naravnih biserov, posejanih na tako majhnem prostoru, bogatem tudi s prvinami kulturne dediščine, da vsak najde nekaj zase. GOSTOLJUBJE IN TRADICIJA V Postojni se več kot stoletje in pol ukvarjajo z jamskim turizmom: * prvega obiskovalca so popeljali v Postojnsko jamo že 17.avgusta 1819. leta ■ da bi bil obisk lažji, so leta 1872 položili prve železniške tračnice od vhoda do Velike gore * pred 110. leti je zagorela v jami prva elekbična svetilka In tako se je šele pokazalo kapniško upokojenci imajo 10% popusta, otroci d® !'*'* brezplačno, otroci od 5 do 12 let imajo ALTERNATIVNI PROGRAM PO POSTOJNSI®* JAMSKEM SVETU - POSTOJNSKA JAMA - alternativno do Velike gore, peš po stezah skozi Tarta > jame - OTOŠKA JAMA peš skozi kapniške roveo^ podzemnega toka reke Pivke (jo - POSTOJNSKA JAMA - KOMPLCT. 2 Velike gore, peš skozi Tartar.^lale jame, r^ bogastvo v vsej svoji lepoti 'A Sl * tudi podjetni Švicar Franz Progler je pohitel in % J« 's' r -J. zgradil 1874, teta prvi hotel v Postojni, ker se je zavedal prednosti, ki mu jih Je že takrat nudila Postojna. Na teh prvinah sloni tudi današnji postojnski turizem, nadgrajen s sodobnostjo, prikrojen današnjemu turistu, ki išče poti k prvobitnemu. Postojnčani so prepričani, da bodo ob bogastvu in raznolikosti naravnih znamenitosti, kulutrnih in zgodovinskih zanimivostih, stoletje in pol dolgi tradiciji, znanju in hotenju, opravičili zaupanje gostov. Storili bodo vse, da bi vsak ptHskovalec Postojne postat njihov gost v najbolj žlahtnem pomenu te besede. Postojnska Jama - prva dama slovenskega krasa VIKEND PAKET, 7 ali 10-DNEVNE POČITNICE V HOTELU JAMA ALI APARTMAJSKEM NASELJU PIVKA JAMA VKLJUČUJEJO: - 2,7 oz. 10 polnih penzionov - kopanje v pokritem plavalnem bazenu - ogled Postojnske Jame In Predjamskega gradu - ogled umetniške razstave v galeriji Modrijanov mlin - zabavo v nočni restavraciji Erazmova klet Cena: vikend paket 4.700 SIT 7-dnevne počitnice 15.500 SIT 10-dnevne počitnice 19.900 SIT UGODNOSTI: možrrost plačila na dva obroka s čeki, I 1 I ■ do Biospeleološke postaje. -ko-®' - POSTOJNSKA JAMA IN P)VKA JAMAzj^^iJi Velike gore, peš skozi Lepe jame in Umeif Črne In Pivke Jame. Postojna r - JAMA POD PREDJAMSKIM GRADOM P*® fi črne dvorane. - PLANINSKA JAMA peš skozi podzej^ reki Pivki in reki Rak, ter ogled podzetr^ jjK Ogledi trajajo od 1 do 3 ur, cene se giblje do 800 SIT. KRASOSLOVNE TREKING Doživite tokrat postojnski kras sprostite se v prijetni naravi, svežini smrekovih gozdov, sprehodite se po spoznajte njegovo flooro in favno, ogw udore, spoznajte svetovno znane Kr^sk - VIKEND PAKET "POSTOJNSKA JAMA JAMA, 5.990 SIT PO OSEBI - VIKEND PAKET "PIVKA JAMA" - BU" 5.990 SIT PO OSEBI - VIKEND PAKET “POSTOJNA - PLANIN^ JAMA, 6.800 SIT PO OSEBI .Mr s«** Paketi vključujejo nastanitev v dvop<^ J- i hotela Jame ali v štiriposteljnih poH® campinga Pivka jama, turistično j f t penziona, oglede in vodenje po PfPičT prevoze. Otroci do 10 leta imajo 30 ’?^3ini<' Potrebna je najava vsaj 2 dni prinnerna osebna jamarska ali trekrng p INFORMACIJE IN REZERVACIJE; POSTOJNA turizem - hoteli. Prodaja Jamska cesta 32 66230 POSTOJNA tel. 067Z71-168 ali h.c. 21-841 fax; 067/23-870 k Postojnska jama - prva dama slovenskega^^t h h Avtobusno podjetje Gorica in njegova turistična agencija Ustaljeni načrti v novi preobleki Novi družbeni in ekonomski tokovi niso obšli niti nekdanjega novogoriškega Avtoprometa in iz njega se je “rodilo" pet podjetij. Tisto, na katerega smo kot ljudje najbolj navezani, je nedvomno na začetku leta 1990 nastalo Avtobusno podjetje Gorica. Njihovi avtobusi nas spremljajo na poti v šolo in na delo, prepeljejo nas spet domov, prenekateri med nami pa ne morejo brez njih niti v svojem prostem času. Izleti in popotovanja - turistična dejavnost podjetja -so tudi del našega življenja, pomoč za spoznavanje novega in za tešitev naše radovednosti ali za sprostitev. Med 128 ima sedaj ta 270-članski kolektiv tudi 16 najsodobnejših avtobusov, sposobnih zadovoljiti domala vsako popotniško željo. Preden preletimo, kaj so za naslednje tedne in mesece pripravili v njihovi turistični agenciji, se še nekoliko ozrimo po podjetju in njegovih načrtih. Gotovo bo najbolj zanimalo Ajdovce in Sežance, da se jim obetajo boljše prevozniške storitve. V obeh občinskih središčih naj bi zrasli novi avtobusni postaji, postojnsko in novogoriško pa naj bi preuredili po zgledu, kot so tolminsko. Po razdelitvi premoženja nekdanje firme so postali solastniki hotela Poldanovec na Lokvah in stavbe težnjo k odličnosti in željo oblikovati visoko profitno dejavnost. K temu sodi tudi nova celostna podoba podjetja, novi “image", ki so jo oblikovalci v dobršni meri že prelili v predloge. Paleta ponudbe turistične agencije Avtobusnega podjetja Gorica je tolikšna in tako raznolika, da je za njeno predstavitev potrebnih nekaj več besed. Seveda ni mogoče mimo ustaljenih del, kot so prodaja in posredovanje letalskih in vseh drugih vozovnic, rezervacij. V turistični agenciji Avtobusnega podjetja Gorica so na voljo tudi za vaše povsem vsakodnevne potrebe. Ko potujete prek meje, vam bodo radi povedali, kje boste najbolje jedli, kje dobro in poceni kupovali, kdaj so v Italiji posamezni sejmi, kdaj imajo naši zahodni sosedje cerkvene in državne praznike in kako takrat poslujejo njihove trgovine. Zvedeli boste pač vse, kar je popotniku neobhodno potrebno. spodnje postaje svetogorske žičnice. Ce bodo s Tovornim prometom, drugim partnerjem v lastništvu, pogovori obrodili sadove - in le zakaj ne bi, se sprašuje direktorica Ada Filipič -se obetajo boljši časi tudi Lokvam in tamkajšnjemu turizmu. Lokvarji so ustvarjalni sogovorniki, meni, zato bo treba več spodbud še iz občinskih krogov. Pred leti so bile v vseh krajih, kjer imajo svoje prometne poslovalnice, tudi njihove turistične pisarne, a so ju v Tolminu in v Ajdovščini ukinili. Z novimi razvojnimi vizijami bi se radi vrnili tn z novo ponudbo obogatili še Postojno ter Sežano. Z letošnjo “dor^istracijo" imajo v svoji domeni še gostinstvo, trgovino, ekonomsko propagando za turizem, sejemsko dejavnost in še kaj, kar bo pomagalo uresničiti njihovo ir > ■A £ posredovanja informacij, menjalniških poslov in še česa. Njihov najbolj obesežen dela pa je nedvomno organizacija izletov, letovanj, maturantskih izletov, popotovanj za zaključene ali strokovno izbrane družbe, posredovanje poslov skoraj vseh drugih slovenskih turističnih in nekaterih agencij iz tujine. Posebno skrbno pripravljajo programe za lastne aranžmaje, še zlasti izlete, pravi vodja agencije Gabi Prekih, sicer dolgoletna turistična delavka. Težko je povedati in še težje zapisati, kako vse to poteka, vsi, ki so z njimi že potovali in se k njim znova in znova vračajo, pa zatrjujejo, da je delo opravljeno enkratno. V pomladno poletni sezoni, ki se že preveša v drugi del, imajo načrtovanih več enodnevnih i^etov, na primer v Gardaland, med beneške gondole, ljubitelje vršacov bodo popeljali na Grossglockner ali v italijanske Dolomite, mnogo bo poti po Sloveniji in v zamejstvo. Junija pripravljajo štiridnevni izlet v zlato Prago in v Toscano, ko bodo obiskali še Elbo, otoček, ki je postal znan zaradi Napoleona. Jeseni se bodo njihovi izletniki z letalom in avtobusom (kombinacija) podali v špansko glavno mesto in iz Madrida naprej v s r. -t- J '1^ AVTOBUSNO TEL. 065/22-911 21-459 n3 t Andaluzijo, proti vzhodu jih izletu peljali v Istanbul. P^'P ,, izlete na Dunaj in štiridnevne.^ . Rim. Več bo še eno ali dvodr^ uplil^'’ tako dolgih, kot jih želijo ljudi® jpI "'prenesejo" njihove denarnic®' Ko smo že pri denarju: ' Avtobusnega podjetja možnosti plačila izletov. Za r^- jiij^i® agencij, ki zahtevajo denar H. obročno odplačevanje vezaf® pa r ;i I, Preden boste Soško dolino, na BovškO:£< v njihovi tamkajšnji *urisf'®]pi pozanimate, kje in pp prenočevali ali letovali, Avtobusnega prometa ' Bovcu in okolici v najertiu .pji» i sob, v Kaninski vasi pa ijo apartmaje, ki so vam ■; preganjanje poletne ,1' j hladu ali za zimske sh'- / na prostranih kaninsidh s^i' 4 odhodom na izlet ali na J novogoriški agenciji zadnji^ vrnitvi. Mnogim je to potrebujejo denar tudi za naK^, * na poti sami, odlog pa f’^ti 'jr f družinske finančne obvezno J' plačevanju ne zaračunavaj ; ugodnost več - višino in prilagodijo ceni izleta ali iiaISa ireA .Al Enako velja za vse ško območje. Svetova« kraško območje.-prenočevanja, kmetije, na voljo boste zaželeli razgledaiiPJ^i I zahodni meji. Tudi za i vinsko klet imajo uspo®“ zamejske X vodstvo v "(.Hrt usposobljeni kot pokličete po telefonu na ali (065) 21-443. I BlBJBKi o. ^o^i^^GLAS primorske novice IBIBI maj 1993 37 'POPOTNIK POSTOJ! I K«’ * ! I- ?i I I “Ti pa popotnik, ki prideš v to našo pokrajino toplic in slatin, štajerskih vin in poleti nekoliko zadušnega ravninskega zraka, si vzemi še nekaj časa, da se ozreš tudi po tisti lepoti, ki je potrebna za dušno pašo. Ki se je ohranila v starodavnosti fresk in življenja in da se predaš nekoliko otožnemu razpoloženju, ki ga dihajo žitna polja, pozabljena jezera z lokvanji in divjimi racami ob Muri in da se sprehodiš med trto in zidanicami prleških in lendavskih goric, po borovih gozdovih na Goričkem, kjer boš povsod odkril kakšno drobnjarijo, kos lepote, ki pojde s teboj na daljno pot.“ (Miško Kranjec) A tl tiK I 1* iiP ^.1 jr I. o t*. 1 ) e, Ttt /t, I, 'I : f. 1 w v svoja gnezda na ■u®iravR4;_ . T-ln, Čutno Ha iim narai/a in Alni^/jaL +n nn (^purskp^® VrJ?' da jim narava in človek lu ponujata vsi tisti, ki so kljub bremenom kemije I varkatl vsaj delček življenjske moči iz r Narava deli svoje darove tam, kjer je najlepša. Pokrajino ob Muri je obdarila z največjim bogastvom - vrelci mineralne in termo-mineralne vode, blagim podneb-j jem, naravnimi lepotami in plodno zemljo, iz nje so zrasli dobri ljudje, ki podarjajo darove narave nesebično in z ljubeznijo vsem, ki jih pot zanese v ta del Slovenije. 1 !■ 1 Turistične kmetije vabijo n^l^. ®^^i'aČi 28, 69201 Puconci; tel.: sj I hPngt((H. sprejem gostov Izletniški turizem. Ptokmurska gibanica, , meso Ljudje ob Muri zaupajo naravi. S hvaležnostjo jemljejo, kar jim daje, in jo ohranjajo takšno, kot so jim jo zaupali njihovi dedje. In ker dihajo z njo, tudi sami ostajajo takšni, kot so bili - ohranili so značilnosti malega prekmurskega človeka: pridnost, skromnost in gostoljubnost. Odprtih rok in srca vas bodo pričakali na svojih domačijah in z vami delili vse, kar imajo. >rvA -'“siainv postaja 0,5 km Sobota in'i?' ^'^1'avnik 6 km, kino 10 km, Moravske Toplice 10 •kmetija 69265 Bodonci. .'TftgoHOu vsa (ato, L 'p-ju- urBknii«b.ii postaja 1 km, Tti. ® zdravnik A km vir ita 10 1”’ ^dtovnik 4 km, kino 18 10 km. Gradišče ' 69, 69251 Tišina; '^i i>Ui_ ir' i gostov vse leto, .vrKizBpn. <> ^rv, - ~ postaja 1 km, Zdravnik 5 km, kino 5 km. (1 1 ija, ■: 069/4"e-411 “ sprejem gostov vse leto, > p . , -fiis 3. ■ if-iSSli.-. I nastanitveni in izletniški turizem. Hišna specialiteta: prekmurska prekajena šunka s hrenom. Oddaljenost: avtobusna postaja 0,2 km, železniška postaja 10 km, zdravnik 5 km, kino 10 km. Murska Sobota 10 km. FRANKOVA KMETIJA Marica Frank, Slamnjak 33, 69240 Ljutomer; tel.: 069/83-138. Opis: stara prenovljena kmetija, sprejem gostov vse leto, nastanitveni in izletniški turizem. Hišna specialiteta: meso iz “tnke", mlinci na slamnjaški način, kvasenica, ajdpva pogača s sirom, svinjsko meso iz krušne peči. Oddaljenost: avtobusna postaja 3 km, železniška postaja 3 km, zdravnik 3 km, kino 3 km, Ljutomer 3 km. ŽIŽKOVA KMETIJA Mirko Žižek, Šafarsko 10, 69240 Ljutomer; tel.: 069/89-001. Opis: nova kmetija, sprejem gostov vse leto. Hišna specialiteta: renski rizling, chardonnay, sadje, meso iz “tnke“. Oddaljenost: avtobusna postaja 0,5 km, železniška postaja 7 km, zdravnik 7 km, kino 7 km, Ljutomer 7 km. KOSOVA KMETIJA Mirko Šonaja, Stari trg 16, 69241 Veržej; tel.; 069/87-204. Opis: nova kmetija, sprejem gostov vse leto, nastanitveni in izletniški turizem, jahanje in vožnja s kočijo. Hišna specialiteta: meso iz “tnke", domači kruh, kvasenice. Oddaljenost: avtobusna postaja 0,5 km, železniška postaja 1,5 km, zdravnik 8 km, kino 8 km, Ljutomer 9 km. BARBARIČEVA KMETIJA Marija Sabotin, Lipovci 108, 69231 Beltinci; tel.: 069/41-064. . Opis: stara prenovljena kmetija, sjirejem gostov vse leto, izletniški turizem. Hišna specialiteta: krapci. Oddaljenost: avtobusna postaja 1 km, železniška postaja 1 km, zdravnik 2 km, kino 5 km, Beltinci 2 km. Murska Sobota 8 km, BENKOVA KMETIJA Jožica in Anton Benko, Spodnja Ščavnica 10, 69250 Gornja Radgona. Opis: stara prenovljena kmetija, sprejem gostov vse leto, izletniški turizem. Hišna specialiteta: domača raca s prilogo, gibanica. Oddaljenost: avtobusna postaja 1 km, železniška postaja 7 km, zdravnik 7 km, kino 7 km, Gornja Radgona 7 km, ' ROŠKARJEVA KMETIJA Anton Roškar, Laslomerci 25, 69250 Gornja Radgona; tel,: 069/60-518. Opis: nova kmetija, sprejem gostov vse leto, izletniški turizem. Hišna specialiteta: štajerska gibanica, kvasenica. Oddaljenost: avtobusna postaja 3 km, železniška postaja 20 km, zdravnik 6 km, kino 6 km. Gornja Radgona 6 km. FERENCOVA KMETIJA Anton Kos, Krašči 23, 69261 Cankova; tel.: 069/ 40-117. Opis: nova kmetije, sprejem gostov vse leto, izletniški turizem, vožnja po jezeru, ribolov. Hišna specialiteta: domači sir, meso iz 'Inke", šunka, "posolanka". iri senz ciigiv ▼ ISTRA d.o.i 66000 Koper, Ferrarska 7, tel.: 066/34-881 TUDI Ml Z VAMI NA POČITNICAH Veseli nas, da vam lahko ob nemoteni oskrbi z gorivi ponudimo še mnogo več. Vabimo vas na naše bencinske servise: kjer lahko iz naše dodatne ponudbe izbirate vse za vozilo, voznika m sopotnika sezonsko športno opremo, pariumerijske izdelke in ličila, hladno pivo in brezalkoholne pijače, vino in kakovostne viskije, najboljši sladoled in sladkarije, darila in drugo galanterijsko blago ter vse za gospodinjstvo. Neprekinjeno odprto imamo najdlje, od 00.00 do 24.00 pa ob avtocesti pri Postojni, na Kozini, v Bertokih pri Kopru, ob koprski obvoznici, v Sežani in mednarodnem prehodu Škofije blok. ZA VAS IN VAŠE ZADOVOLJSTVO VEČ KOT LE POLNJENJE GORIVA! •EHV Oddaljenost: avtobusna postaja 0,5 km, železniška postaja v M. 3oboti 15 km, zdravnik 5 km, kino 18 km, Radenci 18 km. MARKOVA KMETIJA Marija Marko, Nasova 38, 69253 Apače- tel ■ 062/732-354. ' Opis: stara prenovljena kmetija, sprejem gostov vse leto, izletniški turizem. Hišna specialiteta: štajerska gibanica, meso iz Hnke' Oddaljenost: avtobusna postaja 1,5 km, železniška postaja v M, Soboti 25 km, zdravnik 18 km, kino 15 km, Gornja Radgona 18 km, JUREŠEVA KMETIJA Jožica Jureš, Globoka 14, 69240 Ljutomer tel ■ 069/81-747. ■ Opis: stara prenovljena vinska klet sredi goric, sprejem gostov vse leto, izletniški turizem. Hišna specialiteta: oženjeni žganci z mlekom meso iz “tnke“. krapci, kvasenice, gibanica. Oddaljenost: avtobusna postaja 3 km, železniška postaja 8 km. zdravnik 8 km, kino 8 km, Banovci 15 km. maj 1993 DOLENJSKI LIST .. i rj£S>f©t.GLAS primorske novice 38 Tri srca za zdravo srce RADENCI - gostoljubno mineralno in termalno zdravilišče v severovzhodni Sloveniji, nedaleč od avstrijske in madžarske meje, v deželi stare vinske kulture, termalnih in mineralnih vrelcev. Zrasli so v pokrajini, od koder gre v svet na milijone litrov mineralne vode Radenska tri srca, kjer ni industrije in mestnega hrupa in kjer nepregledne ravnice ob skrivnostnih rokavih reke Mure oživlja vinorodno gričevje. Mineralna voda Radenska slovi po pestri vsebnosti mineralov in naravnem ogljikovem dioksidu, ki ji daje prijeten, rezek okus. Po vsebnosti mineralov je ena najbogatejših vod v Evropi in je osnova osvealnim brezalkoholnim pijačam Stilu, Swingu in Sumu. Bogastvo mineralne vode Radenska tri srca uporabljajo v zdravilišču na več načinov: kopalne kure za bolezni srca in ožilja, pitne kure za bolezni ledvic, sečnih poti in prostate ter za vodno masažo pri boleznih ustne sluznice. Drugi naravni faktor Zdravilišča Radenci je termo-mineral na voda, ki je h id rogen karbonat n ega tipa, topla 41 stopinj in polna mineralov. Učinkovita je pri zdravljenju revmatizma, degenerativnega in izvensklepnega revmatizma ter kroničnih vnetjih. Petoid oz. zdravilno blato sladkovodnega izvora z visoko vsebnostjo žvepla pa uporabljajo v zdravilišču kot obloge tango pri kroničnih revmatskih obolenjih. - Programi zdravljenja so različni: preventivno diagnostični, rehabilitacijski, športno kondicijski, shujševalni, lepotni in zobozdravstveni. Zdravilišče po opremljenosti in konceptu dejavnosti ni namenjeno le bolnikom, ampak tudi zdravim za utrditev psihične in fizične zmogljivosti. Možnosti za rekreacijo so številne: od plavanja v pokritem bazenu, kopanju v bazenu s termo-mineralno Vodo, tenisa, džoginga, fitnesa, kolesarjenja, deskanja... Na svoj račun pridejo tudi ljubitelji lova in ribolova, saj so gozdovi v okolici znani po divjadi, skriti in romantični rokavi Mure pa omogočajo bogat ribji ulov. Zdravilišče Radenci ponuja v prijetno razčlenjenem hotelskem kompleksu A- in B-kategorije 630 ležišč v eno- in dvoposteljnih sobah ter a| kroničnega vnetnega Številni dru: apartmajih, ižabni prosi Gostom so na voljo prostori in klubski saloni za zabavo in razvedrilo, ki ju v Radencih, čeprav tam prisegajo na mir, nikoli ne zmanjka. i i, Tu narava poklanja tudi zdravjj Moravske Toplice so prijetna prekmurska vasica, podobna mnogim drugim v panonski ravnici, pa vendar drugačna. Usodno zanje je bilo leto 1960, ko je iz naftnih vrtin bruhnila vroča vsakdanjih stresov in naporov. drugega ponujajo posebne preventivne, /1^ ZDMmjSCE MCflAVS« TOPLICE voda, umazana in sumljivega vonja, kt je kmalu pritegnila pozornost domačinov in -------- strokovnjakov in lepotne terapije. a V zdravilišču je na voljo 274 tezis® ’ . Ajda s štirimi zvezdicami, 252 leži^ ’ Terma) s tremi zvezdicami v eno- m dvoposteljnih sobah ter apartmajih. no: I ■Sfe •.=a- ■ ■ s: 2.\.- t '- a t J ■ r I. J K ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE Kranjčeva 12 69221 Martjanci tel.: 069/48-210, 48-106 telefaks: 069/«'’“ I r. 4 E RADENCI, Zdraviliško naselje 9 zdravili: tel.: 069/65-331, 65-006 telefaks: 069/65-054 ter spremenila podobo kraja in življenje ljudi. Ob pomoči naravnih zdravilnih sredstev - termo-mineralne vode, ki je po sestavi fosilna mineralna hiperterma, ob izviru vroča od 62 do 73 stopinj, sladkovodnega peloida, podnebja in najsodobnejše terapije danes v Zdravilišču Moravske Toplice uspešno zdravijo degenerativni, izvensklepni in kronični vnetni revmatizem, stanja po poškodbah in operativnih posegih na lokomotornem sistemu s funkcijsko prizadetostjo, kronična obstruktivna pljučna obolenja ter kožne bolezni. Številni gostje pa v zdravilišče ne prihajajo le po izgubljeno zdravje, ampak tudi zato, da bi se v miru odpočili zaradi Poseben čar in udobje pa naselje, romantična prekmurska v prijaznimi hišicami s slamnato f voljo 160 postelj in kamp 1. kat®9 ♦ bivalnimi enotami. Kakovostno hotelsko devet bazenov na prostem in v n napolnjenih s termo-mineralno^' i ir** napuirijeriHi s lerrilu-iiune« ogrevano vodo, kjer je možno -.^KoPi Oba hotela sta s klimatiziranim povezana s kopališkim delom in Gostom so na voljo tudi savne, kav fitnes, igrišča za tenis in narniznt steza, balinišča, imajo pa tudi obiH si«LS lov in ribolov. eiJilPji Zdravilišče Moravske Toplic® gostoljubnosti. Zato ni Čudno, nf.i vračajo vedno znova in znova, r ■ štorklje, ki jih varnost in občuten znova privabljata v Prekmurje- Ko vas čuva boginja J’ J Hotel Diana je prijeten in udoben hotel v središču Murske Sobote s 196 ležišči v sodobno opremljenih eno- in dvoposteljnih sobah, do letošnjega leta priljubljeno zatočišče tistih, ki so se v tem delu Slovenije mudili na službeni poti, izletu ali lovu. Z zgraditvijo termalnorekreacijskega centra pa so dosedanjo hotelsko ponudbo kakovostno dopolnili. V termalnorekreacijski center so pripeljali del naravnega bogastva Pomurja -termo-mineralno vodo, toplo od 30 do 32 stopinj s 4700 mg mineralov na liter, Z njo polnijo osrednji hotelski bazen. Kopeli, ki trajajo do 30 minut, poživljajo krvni obtok v koži, sproščajo mišično napetost, povečajo gibljivost sklepov, skratka ugodno vplivajo na počutje. Kopanje v prijetno topli vodi dopolnjujejo turška in finska savna, solarij, masaže, telovadnica za aerobiko ali jogo, igrišče za squash in kabinet za fitnes, ki je opremljen z najsodobnejšimi orodji za rekreativne in vrhunske športnike. V hotelu so poleg restavracije, ki slovi po odlični mednarodni in narodni kuhinji, v sezoni lova pa po jedeh iz divjačine, še slaščičarna, kavarna, disko in družabni prostori za igranje kart, šaha in bilijarda. Murska Sobota je tudi prijetno izhodišče za potepanja po okolici. V neposredni bližini mesta so znana zdravilišča -Radenci, Moravske Toplice, Banovci in Terme Lendava, v mestu pa prelepo kopališče z ogrevano navadno vodo. Za sprehode se kar samo od sebe ponuja Goričko z gozdovi, ki so znani po gobjem bogastvu, skrivnostni rokavi reke Mure pa ponujajo obilo ribiškega užitka. Pravijo, da so konec tedna ali krajše počitnice, ki jih preživite v hotelu Diana, božanske. Kako tudi ne, saj hotel ponuja vse udobje, pestro dodatno ponudbo, gostoljubni gostitelji pa skrbno negujejo povest o dobrih ljudeh. 1 II. 3 3 i I HOTEL DIANA t Hotet DIANA tel.: 069/32-530 telefaks: 069/32-097 CIIGIV T I« ISTRA d.o.o. Zavetje zdravja v prijazn^J naročju lendavske Lip® J najamejo tudi kolesa in kabinet. Gostoljubno osebi® gosti rado sprehodi do je mumija Mihaela Hadika iz > Terme Lendava so eno najmlajših slovenskih naravnih zdravilišč. Tudi njihovemu nastanku je botrovala “nesrečna*' naftna vrtina, ko je namesto toliko željene nafte na dan privrela vroča voda, Ta je bila pred nekaj več kot desetimi leti razglašena za naravno zdravilno sredstvo z veliko parafina, ki jo danes na osnovi raziskovanj in izkušenj priporočajo za zdravljenje revmatičnih obolenj, izvensklepnega in degenerativnega revmatizma, stanja po poškodbah in operacijah, bolezni pei^emega živčnega sistema in ginekoloških obolenj. V zdravilišču imajo kompletno slikovite Lendavske gorice, kjer prijazni domačini ponujajo oddih ob dobri td»€ E? I L t| ‘•f > M TERME LfNDAVA, Hotel Lipa tel.: 069/75-721, 75-722 telefaks: 069/75-723 1 fizikalno terapijo. Zdravilno termalno vodo, ki je ob izviru topla 62 stopinj, ohlajajo na 32 stopinj in z njo polnijo dva hotelska bazena in tri bazene na prostem.' Blagodejne učinke vode dopolnjujejo toplotna, elektro in ekstenzijska terapija, parafinske in zeliščne obloge ter možnost dietne in zdrave prehrane. Gostom, ki se želijo ukvarjati s športom, so na voljo igrišča za tenis, košarko, nogomet, odbojko in badminton, v hotelu pa lahko kapljici v eni od številnih Hntoi f ina i« cndobeh ji Hotel Lipa je sodoben -kategorije z 213 ležišči v en sobah ter apartmajih, t restavracija s poletno . ponudbo domačih speciai'^ jjup salon, konferenčna dvoran > salon... Terme Lendava vas vi Pričakujejo vas v zavetju naročju Lipe. I 31 4 v MLBUgKl UIT ■l 1 p. HJi©:srGtAS primorske novice BllSI maj 1993 39 ri 10«^ ?■ V'V J JOSTILNA RESTAVRACIJA ADRIA Messeschlos GRADEC (pri sejmišču) tel.: 9943-316/83-13-38 I I Vabi vas soboški pogastvo okusov privablja goste •t Slovenije, Avstrije... |i ’Fi od drugod, ki se k nam vedno znova vračajo, hvalijo p po i/ P^.Fiudbo jedi in pijač. Sladokusce privabljajo izbrani okusi jedi. Lokal ' ponudbi ribjih jedi, pripravljamo pa tudi nacionalne, klasične in ''^iMša hrani sodijo še prvovrstna lastna štajerska in druga Jsa slovenski a tiFla. i Daka? ■ ■ .____ '^^skariD 0^ za vrhunsko kakovost ponudbe je naše tudi izjemno dobro ™3kahti rt 't uV J*" vrriunsKO KaKovosT ponuDuB je nase luui izjemno uoDru v Adria v Gradcu v Avstriji. Sodi med najbolj priljubljene gostinske eni avstrijskem mestu. I II A 7!1< (< j» Ijj' z GRAJSKI HRAM! Sredi idiličnega soboškega grajskega parka, kjer se bohotijo stoletni hrasti in druga drevesa, stoji razkošen grad - in v njem je GRAJSKI HRAM. Tukaj se radi ustavljajo domačini, sprehajalci, turisti in tisti, ki obiščejo pomurski pokrajinski muzej, likovne ali druge razstave v soboškem gradu, V GRAJSKEM HRAMU lahko izbirate med dvema vrstama malic ali si naročite hišne specialitete. Ponudili vam bodo še bogato italijansko sadno kupo in izbrane pijače. Odprto imajo od 7. do 22,, ob petkih, sobotah in nedeljah do 24, ure. Za zaokrožene družbe sprejemajo naročila po telefonu: 069/32-110 in 23-125. ijsio B ■al *1 Po dogovoru sprejemamo večje skupine v Polani in v Gradcu ter dajemo popust. Avgusta vas vabimo na mesec ribjih dobrot ob zvokih domače glasbe. priznanja. J i, L r. 1 Sprehodite se po soboškem parku ter uživajte v miru in lepoti. In odpočijte si v GRAJSKEM HRAMU ter pustite uživati še svojemu telesu. Nasitite se in se okrepčajte. Vaše prijetno počutje bo v zadovoljstvo osebju soboškega GRAJSKEGA HRAMA. I ! u I I t vas v Ljutomersko-Ormoške Gorice! L°'" naše Slovenske aorici gorice. os sicer divjih, ne s fe? gore, A je prav zaradi ^^^ori s ožarjena in s tem Čudovita dežela." čudovita dežela." »Cjiln Jan (Fran Ksaver Meško) stoterih vinskih t dežela Art? J® laibnii', ^■Ormoških goric, Jeruzalem, po Vinski Vrh, ...... vir •• .^rtmerk. vabijo, J® pokrajina znana Vrhunske kakovosti n ”=2’'^ vrhunsh Liutn^^ Društvu k goric, s vinorodne I njihov pridelek. ■ >•* '' »tektenicL I. ranski rizling, V DriJži' goric, s BOBNJAR riH-- ^*kem vrhu , chardonnay in ■jTn - ■'■BM polnitev. Z vini se .mednarodnem rnuHT^j'.''Jer sta prejela za ^'aiiP^^lsni j517'1 Ak i ' 'Višnjevo vino in žgeta MILAN KRANJC, sadjarstvo, vinogradništvo, kletarstvo Lahonci 50, 62259 Ivanjkovci tek: 062/714-126 Pridelava in stekleničenje vrhunskih vin belih sort: šipon, laški rizling, sauvignon, kerner, renski rizling, rulandec in chardonnay. Pridelujejo tudi več vrst sadja. GUSTEK JANEŽIČ Vinski Vrh 38, 62275 Miklavž pri Ormožu tek: 062/716-107 Prideluje zelo kakovostna bela vina: beli burgundec, sauvignon, laški rizling in šipon, vina so ustekleničena in odprta. ' Dobitnik več zlatih medalj. SAŠKO ŠTAMPAR Kajžar 43, 62275 Miklavž pri Ormožu tek: 062/716-109 . Zelo kakovostna vina zorijo v domači kleti na hribu med Kogom in Jeruzalemom, ki se imenuje Kajžar. Prideluje grozdje in vrhunska vina poznih trgatev, jagodni izbor iz sort: šipon, laški rizling, renski rizling in kerner. Posebnost kleti je renski rizling pozne trgatve in kerner - jagodni izbor. '/! £ K' f I In Lah sort š,pon . laški vianis-rtj vino. predelavo in m jabolk. IVO TRSTENJAK Stročja vas 46, 69240 Ljutomer tek: 069/81-384 Prideluje vino sorte sauvignon. Za vrhunsko kakovost je bi! nagrajen s 5 velikimi zlatimi medaljami, 3 zlatimi in 3 srebrnimi medaljami. Njegovo vino sorte sauvignon je najboljše slovensko vino leta 1991. Prideluje'tudi 6 sort jabolk. MILAN HLEBEC Kog 108, 62276 Kog tek: 062/716-043 Ukvarja se s pridelovanjem grozdja, nego in polnitvijo vrhunskih vin sort renski rizling, šipon, chardonnay in sauvignon. V lastnem prijetnem vinotoču vam poleg vin ponuja tudi domačo slivovko, meso iz ‘‘tnke“ in krapce. STANKO ŠOSTER Jana Baukarta 30, 69240 Ljutomer tek: 069/81-176 Prideluje vrhunska vina sorte sauvignon in pozne trgatve. Za vrhunsko kakovost svojih vin je prejel več zlatih medalj, ČURIN-PRAPROTNIK, vinogradništvo in kletarstvo 62276 Kog tel.; 062/716-046, 717-037, 717-039 telefaks: 062/717-037 * Mnoge skrivnosti narave so zbrane v tej kajžarski kapljici. V njej odsevajo sončni žarki, ki so jo sladili, trpka utrujenost žuljev poletja, dišeči čas zoreče jeseni in drobna, neskončna upanja. Naj v čaši zazvenijo tudi tebi, prijatelj! (vinogradnik iz Kajžarja) Z vinogradništvom se ukvarjajo več kot dve desetletji. Pridelujejo 10 različnih sort grozdja, iz katerega pridobivajo vino vrhunske kakovosti. Poleg normalnih in poznih trgatev najdete v "njihovi kleti tudi izbore, jagodne izbore, posebna in ledena vina. Udeležujejo se domačih in mednarodnih ocenjevanj vina. So dobitniki več sto priznanj, med njimi je tudi najvišje - naziv šampion, DOBREGA VINA, STARIH PRIJATELJEV SE DRŽI! eiHv T t; ISTRA d.o.o. maj 1993 DOLEMJSKI UST «■ B M GLAS primorske novice B'® 40 I GORNJA RADGONA 69250 Gornja Radgona, Jurkovičeva 5-9, Tel.: 069/61-321; Fax.; 069/61-039 Podjetje Radgonske gorice je priznano zaradi vrhunskih vin in kakovostnih namiznih jabolk. Vino stiska iz grozdja, pridelanega v vinogradih, ki so zasajeni na prisojnih legah Slovenskih goric med Ščavnico in Muro, na stičišču predalpskega in panonskega podnebja, ki dajeta vinu vrhunsko kakovost in posebno svežino. Znane zelo kakovostne sorte so traminec, ranina, renski rizling, chardonnay. laški rizling, beli pinot, sauvignon, šipon in druge, V svoji vinski kleti polni že čez 140 let po klasični ali šampanjski metodi in tankovski ali metodi charmat. Kletne vitrine krasijo mnoga visoka in najvišja mednarodna priznanja za vrhunsko kakovost vin, predvsem zlate radgonske penine in traminca. I I J - '>' i '^5 ■•■i uiiertBijsS .' O P- H '..^ ■< rt ■E 3^* ■J •i iO J - t4 ri a d M’ 't Lr P f 1 ' J-1 ri J^T-č i;^ ilk-F - r ■.!'••,! I ; ■ !■ (, SI»KI tZ BiPUftHSOVm !WVIC adlABWl^lW = V 5 .-’* Todt r [rri-m »wLri e i t iiiI -rtf"''' f**® ^^ofcediHi rri*. ite b aofcsdca kakm iH ka^mlm lUmdiA- iMMibeif jo Mbia *3« iSSflsHtfc, poMtooo tu liiiaeltit ih utraija i^o« iO. MMi4i p* je «> tew^Si?4a pof™*™imM. Fsdfd «> » ktop^ln Si a » ^i|i>'li iiiiorfti te pctStia tttta poaivA deW h innpd [>3ao zndHoL jdoMn JI Ikrnnd *' Dtpat priU. ba IH* h teindbi^ ir^ paiu prtmiiti^. ibum hh ^^3 IX > Aigaui kbmofafcorr pe«^ h v ptefa^ Mik» w je te»d(i|suSi«,4« j« v oiShteKft ik tJJlM ^teie p^teh jiriidiHio. /i-^' atJe.žfic zlatnuM, rz ti/a tiso€j£' /9X/ii&, U' JZ/ radoiS//, _ .č i "v . .,1 ?3.’ d Pridii^ poskusd^ na zdravi^ Biser Ljutomersko-Ormoških goric GOSTIŠČE TAVERN^ Taverna je v Ljutomersko-Ormoških ajdove žgance. Ti so lahko pripravljeni z ocvirki ■ ■ goricah že dobrih 6 let, graditi pa so jo začeli leta 1980. Takrat je gospod Jože Kuplen kupil zemljo s hišo in kletjo. Stanovanjski del je porušil, nad kletjo pa je zgradil mogočno stavbo, v šali se ji tudi reče slovenska toskana. Oprema je iz starega lesa. Takrat so od kmetov pokupili stare stiskalnice in iz njih naredili pohištvo, tako da marsikateri gost misli, da je hiša stara najmanj 200 let. V resnici pa je le šest let in zdaj obratuje pod vodstvom ALOJZA CEDULE. ' ajdove žgance. Ti so lahko pripravljeni z ocvirki “Pri nas gost lahko izbira med pestro domačo hrano in prleškimi specialitetami. Ponujamo hrano iz domačih krajev, kot so jo nekoč pripravljale naše babice. To so domači narezki, meso iz ‘‘tnke“, domače klobase, ki jih tudi sami izdelujemo, prav tako pa tudi zaseko, brez katere pri nas v Prlekiji ne gre. Potem imamo pristno gobovo juho, h kateri ponudimo in kislo smetano, da so potem pravi prleški žganci. Tudi na hišno specialiteto nismo pozabili, kajti to je pri nas plošča taverna, Ta specialiteta je za nekatere nekaj čisto novega, ker ni običajna kot v drugih gostilnah. Tudi na steke, zrezke in ribje specialitete, pripravljene na tak ati drugačen način, nismo pozabili. Zraven sodi pristna domača kapljica iz Ljutomersko-Ormoških goric. Ljudje se večkrat sprašujejo, zakaj so v našem gostišču amfore, ki so simbol grške mitologije, S tem hočemo ljudem pokazati, kako se je nekoč shranjevalo vino, ko še ni bilo hladilnih naprav. Tisti, ki nas do sedaj niso spoznali, nas lahko obiščejo v osrčju Ljutomersko-Ormoških goric, to je ob vinski cesti Ivanjkovci-Ljutomer, Želimo si, da bi turizem ob naši vinski cesti zaživel kot pri naših sosedih na Kleku, Lepo bi bito, če bi Turistična zveza Slovenije storila kaj podobnega za gosta, ki prihaja iz oddaljenih krajev. Veličane 59 tel.: 062/714-128 ' .d? L-*'- r IV«3' < 'Via . .. 'i-r. (žel jaR'>afc,i I ■i'>- 1» 1 f: i 4 I'-ti iir •»T....... I n J? i t -^ ■ I ‘ ” jk/ časopisno prifogo “Slovenske počitnjce“ so maja 19&3 izdali Dolenjski lisi Novo mesto p.o., CP primorske novice d.o .o. Koper in Vestnik - podjetje za informira nje Murska Sobota. Uradil redakcijSKij^ LeopoFdina Bogataj, Slobodan Valentinčič in Janez Votek. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana iioin »N (066)62631 I I ll ^Maj. 1993 ie turistična sponiladi /o in v začetku storitve so na kakršen •^oletno turistično prilogo iričakovani m Možnosti A sliko in besedo vas Term ter izdelke tudi A in sencefttr Za vse, id ste raat mvu. tiH^ice poletnih njodnih ^Po oblečeni, so tuka/ skice p' z zlato M i ijunw"^ HadensHa not |««rio*c* ivnicfl M- S?**?!; 411 S. s. U»3 j7*' v Mefiuttat' Jtigaa^sssTSKSSdi^-^ —“velika paiada zakupa prostora Možnost kasabke prireditev Velika _nagrada uiutometa,----- Banovaka no£ pestavtjanje klopotca Biiratkl dnevi lIKl t?S3_ JUUJ________________ Moravska ncl^ liaho**’' ——— ———~ibl»W plltnlk _____ _ i£ua|d ruuj^tp • r Odgovorni utedniK Janez p. Drii----T^rir^Toulla aoenciia vtNCri j na zeleno narave Prilogo pripravila agencija Slovenska 41, M. Sobota M BerfeocI 3«-eintia “ k«ie Biiicovnicp ___—r-^ 20.8. t»M_—_—-jj-,^dnarwn' ......................— Izdaja Podjetje za ^®*®ti o negi obraza in telesa, ^^f^lojuje Galebova ponudba - - D av’'’"^Xatreka,arca_ j ■-'''1 VVirAJIJI MVdU^vave'’ - - ||| predstavljamo v naši priioS'- *15i besedo vas bomo popeJjaH |ll| ^ariborsko Pohorje, v in kmečkega —'k. Mnogi naročje nedotaknjene ■aviliško ponudbo ***-*«-« a»i|Mi dan žetve Kmečka Želov In mlačev z »neDlom* , _ 23. folklorni festival Lendavska noč Srečanjo oiT bazenu ^finsttčna dežela med Alpami ^raviiišč, morskega, gorskega I.: e^Az oprostitev kar doma. Vsi smo je p<~. veiifcim bremenom sedanjega časa. MU^žr’93 Itekmovanle atekimu In apukt^.-— _ *^‘^.?5^i!!a. priloga tednika Vestnik, ki jo dvakrat letno ~ pozno M rO ' 1 I - —'.^r^AleaTI ■ ■■ ---t^;^-7;«,atvodve m -■^dnarodna llkovn«^^ !*«w^--gSSb:niS^ poleti, ki jih : izdelkov za sodobno 'radi modno 1^*'****'* ••*rrr*ae n 9, i namenjamo poletnim počitnicam i decembra zimskim. Postala je re prebirajo priloga našega časopisa, k JO z I I i*atci, v kateri se predstavOa/o zd . I 1 3orskicentnintudfvsitisti,katerihde/av" I 1 storitve so na kakršen koli način 1 s tiMjirnom- Vestnikova pr Joga i® ® aaencij. I Itetaloške ponudbe mnogih i ooimenovali I Poi..„... ^riioao Vestmka smo poimen želimo predvsem - - —-.•*! irl ''9viiišč, morsKega '“'nzma, pravi raj za ljudi, k/ iščejo počitek. f^noy> vami ga boste poiskali v tujini, več pa je 2^ietno takšnih, ki bodo telesu in duši privosčdj cmfi ie potrebni, sa} živimo -- •A predstavili zdraviiiSKo pv,.— * Pq^ turistične zanimivosti Pirana, Strunjana, Po^it Simonovega zaliva. Predstavljamo vam ^1^^ in pon udbe agencij Kompas in I slovenskih zavarovalnic, ki nam la i ^varo*^ ^rj^skrbna potovanja ponujajo turistična ^itibljanske banke ter izdelke ! i' in poučno branje bodo prav gotovo i^^leto '^oške in ženske, oplemenitene { Veg^^^^^elkovz/atarne Celje. Pokrovitelj ®^o/i i^r^letne priloge je podjetje Petrol, ki je ^^r^ritvami sestavni del vsakega i potovanja. dopust! I^LEDAR prireditev v POMURJU MARINA j _______________ . . _____j (066) 65325 AiMb RcrtiaKB nai 1 \ ---'O .M. no c9U*n I ■ ■ -ftrt HF IfUiBB,« IZOLA (i 11 n ri I* t ^^^GiUST - I bm Vestnikove turistične priloge je ^y^očila organizacijska enota Murska Sobota PETROL PIRAN je eno najslikovitejših mest na slovenski obali. Številni kulturnozgodovinski spomeniki so že od nekdaj privabljali turiste. Najbolj zanimiva pa sta zagotovo spomenik j. i j. , in rojstna hiša znamenitega violinista Giuseppa Tartinija, ki se je rodil pred Hn 300 leti. Ob obali se v piransko arhitekturo vklaplja hotel PIRAN 3^1 s svojo ponudbo. Mb Vse informacije o letovanju v hotelu MH PIRAN boste dobili po telefonu. IfiB številka je: 066 73651. t Kidričevo nabrežje 4 66330 Piran I. I I. v zvečer. kožo io -obnovo pH= 5,5 Galexove pripravke za lepše počitnice, negovan videz in boljše počutje lahko dobite v vseh lekarnah v Pomurju, v nekaterih drugih slovenskih lekarnah, v Ljubljani pa v lekarni Sanolabor v Cigaletovi ulici 9. GXt^ stran 26 io ti *O o K ?e SS £ o <9 a £ S l it Ij (D w « H (0 1 - ■ (D c o. O ® ca < c Q N O-a< 9 s A I 9 I H ® S " '1 0) “3 m T '1 0) -3 m T I C ji daje vse in mla- na očiš- a k b d ll<^ iiprw iv »M ,* ■ . T r J MURSKA SOBOTA d.o.o. Proizvodnja in promet s farmacevt- skimi proizvodi in drugimi £ S ® tl Si "> £ S-® g 5- c ? v?"-m s s v e* * “ 5 ■n ■■ O) es' £^■0 ca o o S 5 'i Vi V 11 n I 11 I I' Ji n I' ll I, N IJ l/ N —^HOT€-L4— STRUNJAN je letoviško naselje v idiličnem Strunjanskem zalivu med Strunjanom in Piranom. Skrit v zalivu med zelenjem in čistim morjem ob solinah in gojišču školjk je prava oaza zatišja in miru. V tem naravnem amfiteatru ponuja s svojimi objekti in gostinskimi storitvami izjemno priložnost za počitek in rekreacijo. Rezervacije in informacije po telefonu, številka je: 066 73871. OB PETKIH, SOBOTAH IN NEDELJAH PA SE LAHKO S KATAMARANOM ODPRAVITE NA IZLET V BENETKE. Sonce, morje, pestra ponudba... 19 •• v- krenil n sonienje 'i & Q S 1 ^ p-ste visoki tZOcm, je normalna teža 70kg. 59,5 in 63 kg. Formula za izračunavanje lesne teže pa je malce zapletena. Izmerite < prej pri polnem vdihu in nato pri polnem ■" vrednost pomnožile z višino, izraženo v „;ra f*" vrednost pomnožile z višino, izraženo y delite z 240 Tako boste dobili težo, ki poP® vašemu telesu. "S . " k' °. UJ b "o ., im ) 1 1 š p ViM < 6 S i io ^/© '^>0 n Votfe PO(j. PETROL I l II v v II LU ‘ IVrJtfl e isitvrt'- VITAMINSKA KREMA Neguje občutljivo in izsušeno kožo. Vsebuje avokadovo olje in naravno vezane vitamine A, D, E ter lecitin. Pravilna kislost kreme omogoča dobro nego kože, ki postane gladka, elastična, mehka in zaščitena pred zunanjimi vplivi. Je dobra podlaga za nanašanje ličila. pH= 5,5 TUDI V RESTAVRACIJI PAZITE NA KAU>* Tudi Če SO otepate kalorij, boste morali m« poldne ali zvečer ne samo zaradi lakote. pM >■ vestnikova iloP^' i Zenske v poletju 93 Moški v poletju 93 Sezona nebarv ..odnijujo kroju ali ležerni mehkobi. uina(<-^ nevtralnih do korn- s toplimi zemeljskimi toni. Za mestno v se nadaljuje z igro belih 1 i f J ( ( t t i i ii o « 0- 1» #■ r p si f t t k r rt H * t f i f i if f r r t t t t 1 modo so svilene, lanene In bombažne tkanine ukrojene v oblačila, ki močno spominjajo na kolonialni stil, v visokem poletju pa so kompleti-rane s tiski in motivi Afrike ali medllerana. Modeli so brez tipičnih znamenj mornarskega stila, pojavlja pa se tudi aziatska Čipkasta deko-ratlva, od linije do desenov. Veliko je prozornih tkanin. Neizbežne so rdeče barve od mandarine prek granata do robide. Čipke kot hit poletja so neizbežne, bombažne, klekljane kot dodatki, vstavki, tudi ažurjl. Bombažne pletenine z vzorci Imitirajo Čipke. Z romantiko 70. let se spominjamo otrok cvetja s kombinacijami pathwork. Sem lahko štejemo poletne oblekce s ftornim vzorcem, slamnikom in čipkastimi rokavicami, kar spominja na angleško nedeljsko podeželje. Nobeno poletje ne mine brez etnično inspirl-ranih oblačil v pestrih bleščeče temnih barvah, temelječih na rjavih in indigo modrih tonih. Materiali so primerni za telo ovijajoča oblačila do ležernih, drapiranih različic iz dekorativnejših tkanin z vzorci ikata, batika ali znanega ža-karda. Lakasta črna z zlatim brokatom ali obrobo ter bela s pink kombinacijo poudarjajo ženskost v poletnem večeru. Nekaj bleščave z večernih hotelskih teras pa si lahko rafinirano vkomponlramo tudi v dnevna oblačila. Uživajte v vsakem trenutku poletnega oddiha. Se prej pa preverite, ali Vas je Vaš gostitelj ^^’di kakovostno zavaroval. Prihaja ’ tov poletnih počitnic, dopus- -■■iiiki' v katerem in oddiha zamenjajo težave. Privoščite si. ■ . Ker to Irtnuilji' potrebujete, ker ste .si I hi J Služili. . ^riaticu ......... . fijibovih d Zaradi m dohpik -^1 . Srno se tudi letos '’'hogimi turisti- bolezni v času letovanja; stroškov škode, ki nastane na osebnem vozilu gosta na parkirnem prostoru turističnega objekta z dotikom, ki ga povzroči drugo vozilo; zavarovancu ali sklenitelju pa povrnemo tudi vnaprej plačane, a Se ' neizkoriščene penzione, če je i. do prekinitve letovanja prišlo Se ^Pet skl '^fovati ■^brih so svoje goste ’ pri nas. Sloven- '»KI hi^' . □ PonSvT' h kakovo se vse ’f«Pak ttonudk- ' ” Kakovo ’ ne sodi le varnost, ;'pak tud- , varnusi, zavarovanje ■ ______ i zavarovanje skv. Zavarovanje odgo-jbh primeru poškodbe, '^'^Itov stvari); zavarovanje ^kljenja zaradi nezgode ali 8^tov. tUristiCno zavarovanje gostov, r. k. Barve se vrtijo okoli toniranih belih, sivih, kovinsko modrih in zelenih ter nežnih koralnih tonov. Pomembne so tropsko rdeče in zelene ter turkizne do francosko modre barve. Mladi bodo nosili oblačila svežih barv - limonasto rumenih, travnato zelenih, oranžnih in pink. Materiali so naravni, nemalo je poudarka na ekološko dodelanih lanih, bombažih. svilah in viskozah. Modne so kombinacije različnih barvastih sakojev, ki se večinoma enoredno zapenjajo, pogosto s tremi gumbi, in enobarvnih hlač gubicami v pasu. z eno, dvema ali tremi Hlače so lahko tudi bermuda ali krajše za ležerne] še kombinacije. Lepo se bodo dopolnjevale s srajcami v barvitih karo in črtastih vzorcih, z etničnimi in grafičnimi tiski. Flomi motivi na srajcah so novost. Majice iz džersija in bombažne pletenine so nujne' Rahla spranost poudarja ležernost, a še ohranja urejen videz. Nega poleti Občutite prebujanje pomladi tudi vi? Že prvi topli sončni žarki zvabijo na sprehod. Radostno razbur- ustaviti potenja, temveč potrebuje nekaj časa, da spravi svojo temperaturo spet na normaino. Poča- jeni, polni volje do življenja in novih kajte nekaj minut in šele nato sto- sli opazujete prebujajočo se na-rado in soljudi. Žal tega ne občutimo vsi. Velikokrat začutimo nekakšno mehkobo in nekaterim Iju- pite pod prho, sicer se vam lahko zgodi, da se boste potili še takrat, ko se boste obrisali. Odpovejte se tudi končnemu hladnemu curku, ki dem sta ljubša udoben naslanjač požene krvni obtok, zaradi česar in radijska ali televizijska oddaja se lahko začnete znova potiti. Naj-kot sprehod v naravi. Gre seveda bolje vas bo ohladila mlačna voda, za spomladansko utrujenost. Izvira iz pomanjkanja vitaminov In tisti, ki ga je prizadela, prav lahko postane potrt, siten ali celo slabe volje. Poleg tega lahko sproži pomanjkanje vitaminov najrazličnejše kožne bolezni. Knža postane vneta in bleda, včasih tudi rdečkasta in nabuhla. Naravni varovalni kislinski plašč se izgubi in iti bo sprostila tudi napete sklepe. V poletni vročini se zelo prileže osvežilna prha. Najhitreje se boste osvežili, če se boste tuširali izmenoma s toplo in hladno vodo. Začnite z mlačno vodo, dodajajte počasi vročo, tako da bo koža pordela. Nato vključite hladno vodo in se na hitro oprhajte. Tuširanje s toplo vodo naj bo dvakrat daljše od koža postane pretirano občutljiva prhanja s hladno vodo. To pono- za okolje in bakterije. Zdrava in pravilna prehrana (v kateri ne manjkajo krompir, mleko, ržen kruh In sočivje) vsebuje vse potrebne vitamine in nobene |xi-Irebe ni. da bi dodajali telesu še več vitaminov v obliki tablet. Človekova potreba po vitaminih se spreminja s starostjo in zdravjem. Med rastjo In nosečnostjo potrebujemo vitaminov več kot običajno, zato si moramo sestaviti primeren jedilnik. Za kožo je zelo pomembno, da se hranite zdravo s polnovredno hrano in da veliko pijete. Le tako dobi koža vse potrebne hranilne snovi in vlaknine, ki so osnovni pogoj za dobro prebavo. številni dermatologi in koz- vite 2- do 3-krat in končajte s hladno vodo. Tudi koža reagira na letne čase in na splošno telesno in zdravstveno počutje. Včasih potrebuje veliko vlage in maščobe, drugič pa spet zelo malo, zalo jo morate skrbno in pazljivo negovati in se prilagajati njenim zahtevam. Najpomembnejše pri negi kože je zmerno čiščenje. Kožo moramo očistiti le tolikokrat, kot je potrebno, pri tem pa moranto uporabljati le blaga kozmetična sredstva. Napačna kozmetična sredstva lahko vzdražijo občutljivo kožo, zato moramo že ob prvih znakih zamenjati kremo ali ličilo. Kožo moramo zaščititi tudi pred umazanim zrakom, saj ta povzroča metični strokovnjaki so spoznali čedalje več kožnih obolenj in aler- tesno povezavo med slabo prebavo in slabo kožo. Ob zaprtju ostajajo namreč odpadne snovi s strupi predolgo v črevesju in telo izloči snovi, ki se jih mora znebiti. gij. Koži ne koristi tudi čezmerno sončenje. Povzroča namreč predčasno staranje kože. To pa ne pomeni, da sonce ni zdravo. Uftravi- skozi lojnice na površje kože. Pri jollčni žarki pospešujejo dihanje, Ii zaradi bolezni, nezgode ali smrti zavarovanca oz. njegovega ožjega družinskega člana. Pozanimajte se, ali Vas je Vaš gostitelj zavaroval. Tudi to vse bolj postaja pomemben znak pozornosti in skrbi za gosta. Upamo, da Vam bo oddih v celoti minil tako, kot si želite. Če pa bi se vendarle pripetilo kaj neljubega, boste Adriaticovi zavarovanci dobili vse, kar pričakujete in zahtevate od dobre zavarovalnice. Želimo Vam prijetne počitnice. Adriatic* Vem, da mi bo ob atrani stala dobra zavarovalnica 1993 I tem se pore lahko vnamejo. K lepi krvni obtok, delovanje žlez in pres-8 koži veliko pripomore tudi gibanje novo. Sonce deluje zdravilno tudi na svežem zraku. Ob večjem te- pri luskavici in aknah, lesnem naporu je zaradi boljše preskrbe s kisikom bolje prekrvavljena tudi koža, hranilne snovi pridejo hitreje v kožne celice, porože-nele kožne luskice pa se v pravilnem sistemu odluščijo in nadomestijo jih sveže kožne celice. I Na sonce se brez zaščitnih sredstev ne smemo podati že zaradi tega, ker se koža preveč izsuši. Dolžina sončenja je odvisna od vrste kože in zasilnega faktorja kreme, ki jo uporabljate. Najmanj lastne zaščite imajo Iju- Odločite se za kakršno koli dje s svetlo poltjo in rdečkastimi vadbo, ob kateri se boste redno ■ lasmi. Ti lahko dobijo že po 5 mi- spotili, kajti potenje vas bo polepšalo, Vlaga, ki med potenjem prodre skozi pore, deluje tudi na globinsko čiščenje. Čeprav vas po aktivni vadbi obliva poL nikakor ne stopite takoj (xxl prho, ker telo po koncu telesnega napora ne more kar naenkrat nutah sončenja brez ustrezne zaščite sončne opekline. Temnopolti ljudje (največkrat tudi temnolasi) prenesejo nekaj več sončnih žarkov - do 40 minut. Srednji tip kože pa lahko ostane na soncu brez škode 15-20 minut. Zaščitni filter proti svetlobi, ki ga ►►► PETROL O 2A POČITNIŠKE PAKETE vsebujejo kreme za sončenje, pa omogoča, da lahko sončenje podaljšate. Tl preparati imajo lahko zaščitni faktor od 2 do 15. V začetku namažite kožo s sredstvom za sončenje, ki vsebuje visok zaščitni faktor. Po dveh tednih se koža sonca navadi In tedaj uporabimo nižji zaščitni faktor. Najbolj ogrožena mesta so: ličnice, ramena, nosni greben in dekolte, zato moramo te dele še posebej zaščititi. Med občutljive dele spadajo tudi ustnice, saj Ima tanka koža na njih le malo lastne zaščite. Učinkoviti so Črtalniki za ustnice z visokim zaščitnim faktorjem in z njimi moramo ustnice namazati večkrat dnevno. Sredstva za sončenje moramo nanesti na kožo 30 minut pred začetkom sončenja, saj se šele po tem času razvije popolna zaščita. Če preživljate dopust ob vodi, uporabljajte sredstva, ki so v vodi odporna, saj bodo varovala kožo tudi med plavanjem. Če takšnega sredstva nimate, se morate takoj, ko pridete iz vode, ponovno namazati. Tudi lase si moramo zavarovati pred soncem in slano vodo. Najbolje bo, če boste uporabili ruto, klobuk ali plavalno kajK). Dobro bo, če si boste vanje vtrli gel ali olje za lase, ki vsebuje zaščitni faktor. Sonce vam bo koristilo tudi v senci, koža bo sicer porjavela bolj počasi, vendar se ne bo moglo goditi, da bi vas preveč opeklo. Ce pa se vam kljub temu zgodi, da dobite opekline, pomagajo razni obkladki in mazila ter posebne tekočine za opekline. Na poletje pa se moramo pripravljati seveda že spomladi. Sedaj Je čas, da si temeljito ogledate postavo, težo In mere. Če s seboj niste zadovoljni, se takoj lotite sprememb. Začnite s shujša val iKi dieto. Odpovejte se alkoholu. En- krat na teden imejte »dan zdravja«, ali pa uživajte dva dneva v tednu samo sadje in zelenjavo. Stopala in noge so poleti na očeh, zato potrebujejo dodatno nego. Odstranite nezaželene dlake z depilatorji, voskom ali elektrolizo. Z vlažilnimi los ioni ali kremami ohranjajte kožo gladko in mehko. Ne glede na to, kakšen letni čas je in bo, če si bosle vzeti malo časa, se potrudil« ter upoštevali lepotna navodila, boste s seboj zadovoljni. Noben človek ni popoln in tudi ni človeka, ki ne bi imel vsaj ene odlike, ki bi jo želel poudariti. 10% ZA PRIJAVE V JUNIJU atKUilMHflltlt POPUST stran 27 HOTEL ŽUSTERNA — turistični kompleks na cesti med Koprom in Izolo, od Kopra oddaljen približno km. v okviru hotela so odlična restavracija, picerija, snack-bar. Plaža je pred hotelom, na plaži lahko igrate odbojko, si sposodite različna plovila, otroci imajo na voljo igrišče, pa tudi otroški bazen. V večernih urah je poskrbljeno za zabavo (ples v hotelu, nočni klub). Vse leto (razen v visokem poletju) je na voljo tudi pokrit bazen z ogrevano morsko vodo, ob njem pa FITNESS klub s savnami, masažo in drugimi oblikami kondicijske vadbe. Za mlajše je tudi prostor z elektronskimi igricami. KOPER, enako kot vsako gospodarsko-ku (turno središče, omogoča udobno namestitev poslovnim In tranzitnim turistom, saj je hotel Triglav prav v središču. Toda Koper je nekaj več kot samo poslovni center. Le km od Kopra je turistično naselje Žusterna z bazenom z ogrevano morsko vodo, primeren za dopust in oddih vse leto. (Možnost izletov je od tod največja, saj je v razdalji nekaj več kot 100 km možno obiskati Bled, Ljubljano, Postojno, škocjanske jame, Lipico, Pulo, Trst, Benetke, skratka Slovenijo, Istro in Benečijo.) To pa ni vse, je tudi možnost krajših izletov: le 15 km od Kopra je motel Rižana s svojo specialiteto - vedno svežimi postrvmi, saj je tam gojišče le-teh. Za kulture željne obiskovalce je pestra preteklost pustila v Kopru veliko kulturno-zgodovinskih spomenikov. Center mesta je Titov trg, ki tvori sklop stavb, od katerih naj omenimo stolnico z gotskim portalom in slikami umetnika Carpaccia (1716), mestni stolp - najprej kot obrambni stolp, kasneje kot zvonik (rekonstruiran 1419-1400), Pretorsko palačo (današnjo obliko je dobila v XV. stol.), Loggio (sedanji videz je dobila 1689.), malo dalje od stolnice je drugi trg a svojimi zanimivostmi - Trg revolucije, nekdanji Brolo s skladiščem za žito in moko - Fontico (1392 L), škofijsko palačo (1498-1522), palačo Bruti, danes knjižnica (1714 I.). Lahko naštevamo še veliko objektov sakralne arhitekture, ki ne rabijo več svojemu namenu, omenimo naj le še edina obstoječa vrata Muda (1516), ker je bilo mesto obzidano in je bil dostop vanj možen skozi dvanajst vrat. Končamo lahko s stavkom: Koper, gospodarsko-kul-turno središče, poslovni center z možnostjo za prijeten oddih in dopusti HOTELI KOPER rTT I Rr ir ” R) I jj Ib- I fr r I HOTEL TRIGLAV je mestni hotel ob obali Do lepo urejenega mestnega kopališča je približno 200 m, pa je tudi kopanje v velikem kopališču v Žusterni. Med letom je hotel namenjen predvsem poslovnim gostom, v poletnih mesecih pa se tu radi ustavljajo turisti, ki jim ni toliko do počitniškega vrveža in cenijo bolj umirjen ritem. Ob koncu tedna, poleti pa vsak večer je v hotelu plesna glasba, ob hotelu pa prijeten nočni lokal. V naših hotelih se trudimo za dobro počutje naših gostov, vemo pa. da to ni dovolj. Zato opozarjamo na lego Kopra - w je odlična izhodiščna točka za krajše in daljše izlete - oa ogleda mestnih znamenitosti, bližnje okolice. Postojnske jame. Lipice, Bleda, Benetk in še marsičesa. Takšni izleti so možni po cesti in po morju - organizirani ali v lastni režiji. Zanimiva je tudi neposredna bližina Portoroža - za neka^ tere goste je to prava izbira - bivati v manjšem mirnejše^' kraju v bližini večjega turističnega središča, kamor skocis, kadar si to zaželiš. Pristaniška 3, Koper tel. 066 23771, 34112 telefaks 066 23598 Pri nas se boste dobro počutili! - odlična kuhinja in domače razpoloženje - pokriti bazen z morsko vodo, poleti pa plažo s suhimi in mokrimi športi - savna, masaže, fitnes klub, frizerski saloni - minigotf, video igre - zabava s plesom za mlade in manj mlade - nočni lokali z zanimivimi programi Mnogo več pa ponuja Koper z okolico - potepanje po mestu za ljubitelje zgodovine - krajši in celodnevni izleti po suhem in po morju (Istra, Lipica, Postojna, Trst, Benetke...) - nakupovalni izleti - zanimive kulturne in športne prireditve Pokličite! HOTEL TRiGLAV 0661 23771 HOTEL ŽUSTERNA 066 23112 i* i PETROL Podjetje za notranjo in zunanjo trgovino ter finančno poslovanje, r.o. Dunajska cesta 50, Ljubljana, TOE Maribor, organizacijska enota Murska Sobota _____________ Preden se odpravite na oddih, še nekaj koristnih nasvetov: - preverite, če imate dovolj bencina - izmerite motorno in zavorno olje - poglejte, ali je dovolj tekočine za čiščenje stekel... Da se boste s svojim avtomobilom vozili varno, da bo njegova življenjska doba čim daljša in da bo čim manj onesnaževal okolje, vam Petrol na vseh svojih bencinskih servisih ponuja olja svetovno znanih izdelovalcev:-AGIP, MOBIL, B.P., LlOUl MOLY, INA, VALVO-LINE, CASTROL, OMV-Mapetrol, ki so izdelana po vrhunski tehnologiji in primerna za vse motorje z notranjim izgorevanjem. Na bencinskem servisu se ozrite tudi po prodajnem prostoru, kjer vam ponujamo žarnice, akumulatorje, Čistilnike za zrak, papirno galanterijo, avtokozmetiko,,, PETROL &^3C IBBSIBl It 53 DISl ■I I rvt trnu SUKR 15 5&.3! S0. iO 8 Tac ODPRTl-DPH 0-2H stran 28 PETROL k k I I BENCINSKA ČRPALKA V DOLNJEM LAKOŠU IN ROGAŠOVCIH Na vaše malčke nismo pozabili, kajti na naših bencinskih servisih smo zanje pripravili kup sladkarij, kot so čokolade, žvečilni gumiji, bomboni... Tudi na igrače nismo pozabili! V hladilnikih in zamrzovalnih skrinjah vas vedno čakajo ohlajena pijača in razni sladoledi. Prijeten zvok in mirno delovanje vašega avtomobila spremenita VAŠ SPREMLJEVALEC NA Na vseh Petrolovih bencinskih in v skladišču prodajamo po zeI cenah avtomobilske plašče, možen na tri obroke s čeki in h- p'' stl. Montaža avtomobilskih pooblaščenih vulkanizerjih brezp M Ii SREČNO! PETRO** vestnikova 11^ J 4 zavarovalnica triglav območna enota M. Sobota Lendavska 5, tel.: 069/31-650 ZA VARNO POTOVANJE - TURISTIČNO ZAVAROVANJE d.d. L 2akaj bi se zavarovali? _ „„iin=' irBnuipk ko se nam zdi, da se bodo K začetku potovanja sodi nemir, ki mu pravimo potovalna mrzi.na trenutek, ko se n stvari, takoj ko bomo zapustili varen dom, postavite na glavo. Pred očmi se nam vrstijo neprijetnosti, ki jih utegnemo imeti: v predsobi borno (»zabili letalske karte, čeprav smo vse dvakrat preverili, morali sa bomo vrniti ponje, vendar bomo zamudili letalo in 'temo morali na (»tovanje z avtom; na avto-testi nam bo počila guma, v prtljažniku (oa 'tot zanalašč ne bo rezerve, čeprav je bila te včeraj tam; prepozno bomo prišli v hotel 'h ne bomo dobili sobe, sploh pa so nas Pfsbukirali in nam spotoma zatožili prtljago ., Kdor (»tuje, ve, da se take stvari včasih zgodijo in včasih vse po vrsti. In prej ali Štej je vsakdo od nas (»potnik Vse, kar se tem na potovanju zgodi, je lahko prijetna dogodivščina, ki jo pripovedujemo prijate-l|®hii te (»tovico turističnega zavarovanja innr=_' r■'-u turističnega zavarovanja ®hio izpolniti, preden gremo na pot hranišču pa do 37.500 SIT. za vso drugo škodo, ki lahko nastane na predmetih, vam bo zavarovalriica izplačala do 375.000 SIT. Kaj pa drugi? Lahko se vam pripeli, da bodo drugi zahtevali povrnitev škode, ki ste jo storili vi. Če niste ravno podrli Eifflovega stolpa ali potopili kraljeve mornarice, ste lahko mirni. Odškodninske zah- tevke odstopite zavarovalnici in tako bo drugim osebam povrnila škodo do 750.000 SIT. In če smo potovanje prekinili? Zaradi vsega do sedaj naštetega in še mnogih drugih nevšečnosti se vam lahko zgodi, da boste morali prekiniti potovanje. Zavarovalnica vam bo povrnila stroške za neizkoriščeni del potovanja, če tega po pravilih lepega vedenja ni storila že turistična ali hotelska organizacija. Lahko pa se vam zgodi ravno nasprotno, da boste morali zaradi bolezni ali poškodbe podaljšati potovanje. Zavarovalnica vam povrne stroške * I z i 'i TUlttgTICNO ZAVAROVANJE za dodatnih pet dni, če pa ste jih pretežali v bolnici, plača še stroške bivanja drage osebe, ki vas je obiskala, in ji povrne stroške. Vse do višine 375.000 SIT. 2A MIREN ZAČETEK POTI - ZAVAROVANJE, KI POTUJE Z NAMI ^svanujemo? *ugie%„'’?y®"'® družino, so odpravimo rta pot temi, spet tretjič nas je tja teneslo s skupino prijateljev. 2 eno zavarovalno polico se 'teko zavarujemo pred vsemi tesiečami, ki nas uteoneio rint—-- ^ofeleti g*iw ">vati sRe ■ahko vsemi ■ ki nas utegnejo katerikoli kombtna- ' iebe ^ne. je potrebno zava-I m svoje družin- potovanju obolimo ali - tuoiimo ali no..— '^tugače poškodujemo. Ce so *K)ste morali zdraviti v zdtav-^Neni uatanr.'« ,■*— se kako ^Jstanovi, vam bo za- varovalnica povrnila stroške do 375.000 SIT, če pa boste imeti trajne posledice, vam bo zavarovalnica, pač odvisno od stopnje invalidnosti, izplačala do 750.000 SIT. V primeru nezgodne smrti zavarovalnica plača stroške prevoza do doma in svojcem izplača 375.000 SIT Kratko potovanje traja do 0 dni, malo daljše do 16 dni, 32 dni je že lepa pot. lahko pa seveda tudi vse leto potujemo po Evropi ali po vsem svetu. Zavarovalna polica nas bo čuvala od dne, ko smo šli na pot, do dne. ko bomo spel prestopili hišni prag Kaj zavarujemo? Zavarovati je potrebno vse. kar nosimo s seboj. Za ukradeno prtljago zavarovalnica povrne Škodo do 37.500 SIT. za ukraden ali uničen denar, vrednostne papirje alt nakit iz plemenitih kovin in dragega kamenja pa do 10.000 SIT, če ste jo spravili posebnem zaklenjenem VARNO POTOVANJE JE PRIJETNO Kaj pa avtomobil? Avtomobili so na potovanju posebna zgodba, ki pa jih varuje ista zavarovalna polica. Zavarovalnica vam bo za ukradeno vozilo povrnila do 750.000 SIT; vse stroške reševanja, vleke ali prevoza vozila do servisa; stroške vleke ali prevoza vozila, ki ga ni mogoče usposobiti za vožnjo, do 75.000 SIT; stroške prevoza potnikov in prtljage od kraja morebitne prometne nesreče ali kraja, kjer se je avtomobil pokvaril, do kraja potovanja ali stalnega bivališča do 37.500 SIT in stroške nadomestnega vozila, ki ga boste uporabljali med tem. ko popravljajo vaš avtomobil, do 7.500 SIT. Z majhnim doplačilom lahko zavarujete še počitniško prikolico in prikolico za čoln ali prtljago. v I uiitek nedotaknjene narave POČITNIŠKI PAKETI - ZREŠKO POHORJE KONECTEDENSKI NA ROGLI polna penziona v hotelu Planja * pohodniška tura do v hotelskem bazenu SEZ 85 sobO' 20 DEM Namestitev v depandansi Brinje — 10% popusta družinski POČITNIŠKKI PAKET NA ROGLf * * * 7 penzionov v hotelu Planja * izlet s kopanjenrt v Termah Zreče pohodniška tura pod strokovnim vodstvom * turistična taksa sprehod do Mašin žage z večerjo ob glasbi A - SEZONA: 3a0 DEM B - SEZONA: 270 DEM C - SEZONA: 234 DEM Doplačilo za 1/1 sobo: 55 DEM .1' 'k ■ It / ^^amesiitav * ^pol + Cena kosila; 10 DEM v depandansi Brinje -10% popusta Teniški paket na rogli penzionov z namestiivijo v hotelu Planja * S-krat 2 šolski uri tenisa '•■krat izlet s kopanjem v Termah Zrečo spmhod do Mašin žage z večerjo ob glasbi * * turistična laksa A-SE2ONA; 350 DEM B.C-SEZ ; 300 DEM Doplačilo za 1/1 sobo 55 DEM Cena kosila; 10 DEM * I »I + “V v depandansi Brinje - 10% popusta “(“'lido? POPUSTI ZA OTROKE: ' ® i®*' težičtu '2 ta La Odplačati je potrebno samo hrano; srj>. .11' tetujejo s starši v isti sobi, imaio otroški Doplačati je potrebno samo hrano; 7-1 “'JpiuLdii |e porreono samo hrano; ' sbilr. n s starši v isti sobi, imajo otroški ■kiip '•o i? loHležišču in imajo 50%pousta; t Dn I —...................... ou'/D pousia, soiin £ starSi v piesnj večeri, za dodatno plačilo možnost izleta s katamaranom Prince o ^nice v Benetke, ribji piknik na ladji... 'J'*' gosli naših hotelov imajo prost vstop na plažo pokrit bazen, zaprt od 15. julija do 15. avgu- dopust povežete tudi s programom, ki in Termah - Talasoterapiji Portorož, - *'ST. AnhrO\ymi^^iAn< ilAjli/z-iInt Drograrr,^'^*'mvmatični, relaksacijski, shujševalni, proti kajenju in drugi programi. V HoteltPALACe 1 btyil9 45 \\ Portoroi 'eleton ; Ofift : 066 73541, telefaks 73260 1 [JO SE ODPRAVLJATE NA DOPUST, "^AKUPUJTE v PRODAJALNI Ishko med: j, "Tl moškimi oblačili „ konfekcijo hodnimi oblačili ! VIO v KOCLJEVI 6 IN V GRAJSKI ULICI V MURSKI SOBOTI Letošnje poletje bo dolgo, vroče in predvsem veselo foci Slovenija: Hrvaška: p (i J čateška riviera, planine-jezera. Zreško Pohorje, turistične kmetije, zdravilišča, Primorje Umag, Novigrad, Poreška riviera, Rovinj, Istra, Kvarnerski zaliv Mallorca, Ibiza, Menorca, Costa Brava, Tunis, Turčija, Ciper, Santorin, Rodos, Kreta, Ažurna obala, Madžarska, Maldivi. Tečaji tuiih jezikov, velika potovanja, potovanja, izleti... Informacije, programi, ceniki - agencija Kompas Gornja J Radgona, tel. št je 61 741, 61 265. Prijetne počitnice in dobro počutje! AGENCIJA GORNJA RADGONA 1’IEiniTNINA PTUJ Pl?^ 62250 Ptuj, Potrčeva cesta 10, telefon (062) 772511, telefaks (062) 776501 .fi SE f OSVEŽITE pijače ririrh 7 pijgčg in uvožene p^HEltLO UGOO^^ :>v»’ r- ^'Ov^ - kopalkami - bižuterijo in di-ugitni modnimi dodatki - velika izbira športnih oblačil - možnost plačila na obroke nekaj dobrega. 'L«« ttaJh BlfiČJLHCJJ Ul I" Ambicije ne poznajo počitka, kakovost ne pozna meja... Perutnina Ptuj /e na tradicionalnih vrednotah svojega okolja usmerjala in razvijala pridela vo kakovostnega mesa. Visoka kakovost in sodoben način dela sta ji zagotovita trden položaj na domačem trgu, čedalje smeleje pa prodira na razvite svetovne trge. Več kot 50 % svoje proizvodnje Perutnina Ptuj IZVOZI na razvita tržišča, kajti prepričani smo, da je koncept trženja v mednarodni konkurenci šifra uspeha. Kaj zagotavlja visoko kakovost izdelkov Perutnine Ptuj? - dolgoletna tradicija perutninarstva - obvladovanje zahtevnih projektov, ki narekujejo najsodobnejšo tehnologija in znanje o mesno pre delovalni industriji - načrtno vlaganje v raziskave, razvoj in lastne kadre - lastna proizvodna baza kakovostne brane - stalno spremljanje v s vetu II 1993 PETROL stran 31 I I ZELENO MARIBORSKO POHORJE Hotela Bellevue in Areh Tudi poleti je več razlogov, da obiščete Mariborsko Pohorje: - vožnja z gondolo - čudoviti razgledi - krasni sprehodi v prelepih gozdovih - mir kot Še redko kje - prijetno bivanje v hotelih Bellevue in Areh HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE, d. d. f.;: (Simonov ffl zaliv :r' Ce imate radi naravo in rekreacijo, se ne bo težko odločiti! Pridite na Mariborsko Po- horie v hotel Bellevue ' 'iKi £ I' - gostje hotela imajo brezplačen prevoz z gondolo. Cene so zelo ugodne - na Slovenskem Primorju bivate 7 dni, pri nas pa 14. ■ POSEBNA PONUDBA: ko- j nectedenski paketi (petek, I sobota in nedelja) - samo 55 DEMI Za vse. ki bi radi preživeli dopust aktivno, smo pripravili »rekreacijski klub Bellevue«': - šola jahanja, prosto jahanje - vožnja z gorskimi kolesi - Šola letenja s padali, prosto letenje - šola letenja z zmaji - organiziran tek po gozdnih poteh - na željo gostov rezerviramo tudi teniška igrišča, ki so oddaljena samo 5 km 1 i i Osnovnošolci in srednješolci! Odločite se za Športne dneve in končne izlete na Mariborsko Pohorje. Izkoristite poučno s prijetnim! Za vas smo pripravili posebno ugodne pakete V hotelu Bellevue vam bomo pripravili tudi glasbeno-plesne večere, če ostanete več dni! Vse informacije: hotel Bellevue, tel. (062) 603 215 ali 603 210 Tako pozimi kot poleti se vas veselimo in vas pričakujemo! SK BRANIK MARIBOR J Henkel 1 '^Zlatorog UVA- in UVB-filtri širokega spektra,, ki jih je PIZ BUIN prvi uvedel že pred mnogimi leti. V številki izražen UVA- in UVB-filter je pravzaprav zaščitni faktor, ki omogoča podaljšano sončenje brez posledic. Poieg tega nas varuje pred prezgodnjim staranjem zaradi sončne svetlobe in z optimalno kombinacijo filtrov preprečuje alergične reakcije. Mfkropigmenti pomenijo inovativno zaščito PIZ BUIN. To so mikroskopsko majhni delci iz Titanovega dioxida, ki tvorijo na koži poleg filtrov še dodatni zaščitni sloj. J P/Z BUIN SENSITIVE iOHNiNMIiCH nftti&ne>N LVT SOMKf Irt jHI *■" — ■•"T ' ^'~T IZOLA »Več kot morje in sonce« V neokrnjenem kotičku slovenske obale 400 ležišč - vse sobe so s tušem, WC-jem in telefonom, počitniška stanovanja in sobe pri zasebnikih, urejen zimzeleni park, sprehajališča, plaza v naravnem zalivu, primerna za otroke, bogata gostinska ponudba v glavni restavraciji s poletno teraso, nočni lokal, vrtni šah, namizni tenis, minigolf, peščena teniška igrišča, odbojkarsko igrišče na plaži, pokriti bazen z ogrevano morsko vodo in savno, še za frizerja in kozmetičarja vam ni potrebno skrbeti. NOVO! NAJVEČJI VODNI TOBOGAN NA SLOVENSKI OBALI!!! HTP SIMONOV ZALIV, d.d. Morava 6a, 66310 Izola Telefon {066) 62 221 Pričakujemo vas v SIMONOVEM ZALIVU v IZOLI. Sonca ne moremo nadzorovati, to so dokazale že vremenske napovedi. Pač pa je s pravilnim obnašanjem na soncu in s primerno zaščito otročje lahko nadzorovati, njegovo delovanje na kožo. pcr v maju zelo ugodni počitniški paketi s njem v bazenu z ogrevano morsko sebni popusti za otroke. Upokojenci imar-' dodatni popust. mor/® /rt In Henkel Zlatorog SPOGLEDOVANJE S SONCEM Kaj so zahteve sodobne zaščite pred soncem? Vodoodpornost Oe smo zaščiteni s proizvodi PIZ BUIN, se nam ni treba bati veselega Čofotanja po vodi. Zaščita ostaja tudi v tem primeru še vedno na koži, sonce pa nas ne more ožgati niti pod površino vode, saj je znano, da so žarki, ki sežejo pod površino vodne gladine, prav tako nevarni. Kozmetična nega na soncu Sredstva za sončenje morajo poleg optimalne zaščite kožo tudi negovati. Proizvodi PIZ BUIN popolnoma ustrezajo tem zahtevam. Bogati so z vlažilnimi substancami, še posebno negovalna je krema z lipidi, ki je primerna za suho in občutljivo kožo obraza in dekolteja. Vse proizvode PIZ BUIN odlikuje izredno prijeten vonj, to pa naredi počitniške dneve na soncu še prijetnejše. Kaj ponuja proizvodni program PIZ BUIN? Najbolj priljubljeno je mleko za sončenje, ki se da varčno in enakomerno nanesti po vsem telesu, je bogato z vlago in ga koža hitro vpije. Ponujamo ga za zelo občutljivo kožo kot PIZ BUIN BABY MLEKO z zaščitnim faktorjem 8 ter kot SUN IN-TENSIV MLEKO s faktorjem 6 in 8. Za tiste, ki nimajo občutljive kože in za že zagorele so idealni izdelki PIZ BUIN CLASSIC BRAUN, in sicer kot mleko in olje. Krema PIZ BUIN SUN IN-TENSIV S FAKTORJEM 6 je idelana nega za obraz, vrat in dekolte. Kožo varuje pred izsušitvijo in zavira nastajanje gubic. Za podaljšanje porjavelosti in dodatno nego kože je na voljo mleko PI2 BUIN APRES SUN, ki prijetno hladi in pomirja od sonca utrujeno kožo ter ji vrača vlago in ohranja porjavelost. 'f •1 h I Problemi na soncu Koža vedno bolj občutljivo reagira na naše okolje. Možnosti alergičnih reakcij na različne snovi so malone neomejene. Normalna, na začetku kopalne sezone sonca nevajena koža, predvsem pa občutljivi tip kože lahko preobčutljivo reagira na konzervacijske snovi, emulgatorje in maščobe. Medtem ko večina ljudi, »alergičnih na sonce«, alergično reagira na preveliko dozo UVA-žarkov, pa del častilcev sonca ne prenaša kombinacije sonca, maščobe, konzervansov in emulgatorjev, Z izdelki za zaščito pred soncem, ki ne vsebujejo maščob, konzervansov in emulgatorjev, se lahko temu problemu učinkovito izognemo. Kot specialist za kozmetiko za sončenje ponuja PIZ BUIN v svoji novi liniji SENSITIVE mleko za sončenje s pomočjo posebej oblikovane tehnologije in sestave izdelkov optimalno rešitev tega problema. PIZ BUIN - čudoviti trenutki na soncu ■I 1 »5 J stran 32 PETROL vestnikova k