3.5 Poročilo iz Gornje Savinjske doline Report from Upper Savinja Valley Ljubno ob Savinji leži na nadrrorski vi- šini 450m, kjer :poteka naravni :rrejnik rred predalpskim in alpskim svetan. Pred Ljubnim se razteza veliko nižin- sko :polje, ki se razteza do M::>zirja. 'l\.l pridelujejo mnogo :poljščin, skate- rimi se hrani veliko ptic. Naprej od Ljubnega pa . stnni hribi in planine zapirajo nižinski svet v ozko sotesko, ki se konča v eni najlepših dol~ - _ I.Dgarski dolini. V neposrednji bližini Ljubrega l ežita dve planini, ki sta zelo zanimivi za ptičji svet. Planina Karen je nenavadne oblike, po- dobna je stožcu, ki je pod vrhan odre- zan. Kooen je planina vulkanskega iz- vora in je tudi eden najmlajših ugas- lih vulkanskih ognjenikov. 'l\.l raste zelo redko in zaščiteno rastlinstvo, ki :po drugih planinah ne uspeva. Vrh planine je porasel s planinsko travo in p::>Sam=zni.rni smrečicami, kjer lahko gre.zdijo ptice, ki so značilne za alp- ski svet. Naj:i;.ogosteje sem opazoval hribske vriskarice, šmarnice, čižke, zelence in planinske hudournuke. Ker je planina bogato obraščena s srrcreko-- vim gozdcm, lahko občasno opazujan tu- di triprstega detelja, ki pa je bil zadnji dve leti sano dvakrat opažen. Zelo pogostna sta skobec in kragulj, ki tukaj oba tudi gnezdita. Ob kneti- jah, ki so razprostrte po pobočju pla- nine, pa se pogosto nahajajo golob grivar, gozdni jereb, rurreni strnad in zelo redka smrdokavra, ki je bila včasih pri nas zelo pogosten in mooži - čen ptič. Najprivlačnejša. in zanimiva pa je pla- nina Ter. To je gorska plamta, ki :rreji na tri občine. Tvori jo v večini ap- nenec, nekaj pa je tudi plasti wlkan- skih nastankov. Planota je razdeljena na več planin, ki pripadajo IMjnim ob- činam. Ravro planina Ter, ki :rreji na . našo občino, je najprivlačnejša glede ptičjega sveta. Večji del planine je sb:m in skalnat svet z globokimi in ozkimi grapami. Zaradi ne:posredne bližine odprtega :polja pred Ljubnim je edealen kraj za mnoge ujede, ki si tam iščejo hram. Najlepša in najrrogočnejša ujeda tega predela je planinski orel, ki vsako leto gnezdi v previsnih stenah. Pozimi mnogokrat prileti prav nad Ljuboo in si v bližini naselja išče hrano. Ta- krat pa seveda nekateri ne:poučeni lov- ci streljajo nanj. Glavna hrana orla so divji zajci in divje kokoši, ki so pri nas zelo številni. Leta 1983 je bil na tej planini prvič opažen tudi sokol selec, ki je :po pripovedovanju tovariša fotografa iz Laškega rrerrla prišel z Ix:mačke gore, ki je znana :po gnezditvi tega ptiča. Sokola selca se- daj vsako l eto opazujem v vseh letnih časih razen :pozimi, ko je planina za- radi srega nedostopna. V stenah Tera vsako leto gnezdijo družno :postovke, :po trije in več parov skupaj (leta 1983 6 parov skupaj). V neposredni bližini postovk pa gnezdi vsako l eto kol9nija krokarjev. Pogosto sem opazoval ogor- čene boje :rred planinskim orlan in kro- karji, saj vsi skupaj gnezdijo v ne- posredni bližini. V stenah, ki so pre- cej votle, pa gnezdita velika in mala uharica. Malo uharioo sem velikokrat opazoval tudi podnevi, predvsan v času, ko iila mladiče. Po pripovedovanju kne:- tov je velika uharica kar precej pogos- ta, saj poroči pride v neposredno bli- žim knetij. Tudi kragulj staloo gnez- di na 01:Jtočju skal, kjer je najbolj varen pred lovci. V :rrešanem gozdu, ki je pod stenami, je pogosta črna žolna, veliki detel, siva in zelena žolna in golob grivar in duplar.V stenah se pa pojavlja skalni p~ezalček, ki pa je vse redkejši. Po pašnikih vrh planine so pogostni kupčarji, hribske vriska- rice, šmarnice in gorske sinice. V zad- njem času je s p~ skoraj tudi iz- ginila smrdokavra, ki je bila še pred kratkim zelo številna. Ob bregovih reke s 'avinje, ki je zarast- l a z vrbami in jelšami, pa gnezdijo šte- vilne vrste ptic pevk. M2d najštevil-. nejšimi so vrbje listnice, črn::,glavke, taščice, dolgorepke, plavčki, nočvirske in druge sinice. V zadnjih treh l etih je pri nas opaziti precej ptic, ki jih do sedaj pri nas ni bilo. Siva čaplja, ki ni značilna za alpski svet, se zadnji dve leti pri nas zadržuje skozi celo leto, tudi preko zi- ·:rre.Ieta 1983 se je :pojavila nodra taš- ~;'-'- !,. ~ ---.... i'--"- . ....-·, il . - 'u:;;::' -- ' ,i•· ._ _ _,a \ "t ~ - - "::, \ r, $ M ll /! ,c O ~ Š It D P -~---. ·, . .... . ~ l l< e . r ~ "t 1 36 ~ čica,, ki se je zad,rževala prek poletja. Zaradi posega v okolje, kjer se je za- drževala, se naslednje leto ni pojavi- la. Med redke ptice na na.šen ol:nočju spadajo tudi beločeli deževnik, belo- čeli ITO..lhar, kobilar, pogorelček. Med se).itvenim obdobjen se nekaj časa za- držuje nad poljan pepelasti lunj in . kocoooga kanja. Zadnji dve leti ·pa us- pešoo gnezdita na travnikih prqsnik in repaljščica. v lansken letu so se pričele stvari v korist ptic precej spreninjati. Na ob- močju obeh planin so pričeli s precejš- njim izsekavanjen gozdov in gradnjo cest. Posledice teh posegov v neokrnje- oo naravo bodo nočoo vplivale na gnez- denje ujed in sov, ki so že sedaj do- volj ogrožene. Na 01::rročju terskih sten so gozdovi pretežoo v privatni lasti in zato poteka tudi nenadzorovana seč­ nja l esa. Nevaroost je predvsen zaradi erozije zemlje, ki je v goratem svetu primanjkuje. Do sedaj so na tem predelu sten drevesa odmirala naravoo po zako- nih narave. Velika škoda bi bila, da se sedaj podere naravoo ravnovesje, ki še ohranja številne ptice, da se raz- ITirX)Žujejo in ohranjajo pri njihoven tako kratken življenju. Mis lim, da se prepozoo zavedam::> posledic, ki bodo usodne tudi za človeštvo. Milan Cerar Ljubno ob Savinji 146 63333 Ljubno ob Savinji Iz ornitološke beležnice From the ornithological note book RDEČEGRLI SLAPNIK Gavia stellata V zelo slabem vreirenu, padal je rahel dež in pihal zelo močan jugozahodnik, sem na Dravi pri Marirorskern otoku opazoval pri.Irerek rdečegrlega slapnika v zimskem perju. Po velikosti ni bil večji kot čopasti ponirek, sivo obar- van z belimi lisami, po hrbtu komaj zaznavoo pikast. Kljun dolg, tanek in opazno privihan navzgor. Med rrojim opazovanjem se je zelo pogosto potap- ljal. Vedno, kadar sem se mu približal, je vzletel in se prestavil, ne da bi pri begu plaval ali se potapljal Na žalost tega dne, 28.12.1985, nisan inel pri sebi fotoaparata, da bi slap- nika posnel. Naslednji dan ga ni bilo več opaziti. Franc BračkQ, Greg9rčiče­ va 2?, 62000 Maribor . RJAVOVRATI PONIREK Podiceps grisegena 4.8.1985 sen z vodovodnega rrostu čez Ljubljanico pri črni vasi na Ljubljan- skem barju opazoval rjavovratega ponir- ka. Na licu je ilrel dve temni lisi, rredtem ko je inel vrat delno rdečkasto rjavo obarvan. To pcrreni, da sem opaz.o- val mladostni prilrerek na preletu. Po velikosti je bil takoj za čopastim ponirkan. Zanimiva sta bila dva majhna mladiča, ki sta plavala ob njem. Kmalu se je iz vode prikazal odrasli mali po- nirek, ki je "odpeljal" oba mladiča stran, in s tem se je izkazalo, da sta oba mladiča malega ponirka Taahybaptus rufiaollis. Verjetno istega rjavovrate- ga ponirka sem opazoval na istem rrestu tudi 5.8 .1985. 11.4.1986 sen inel priložoosti opazo- vati tega ponirka v poletnem perju na Gradiškem jezeru pri Lenartu v Sloven- skih goricah. Dare Šere, Glinškova ploščad 12, 61000 Ljubljana