PRIMORSKI DNEVNIK Abb^mfstal^T118 7 BOtOvinj - u- Postale I gruppo - Cena 70 lir Leto XXV. Št. 170 (7364) TRST, četrtek, 24. julija 1969 LADJA <a°- ^ stopinj Celzija). Ven-kai J.e Potresomer zabeležil ne-do 8Pni • ?v’ ki jih strokovnjaki registri iSe niso dešifrirali. Ni pa 'Luna i? Pohoda sovjetske sonde od ar_ .!> Približno 800 km daleč jemenskih vesoljcev. 2Da „ Pe, sinoči javila, da bodo li Zemr ale leta 1972 na tir oko-veško J6 ves°ijsko postajo s člo-mene S°®adko v znanstvene na-boratori; u a tega vesoljskega la-zvezdp Ja j0 Proučevati Sonce in go n:)Hv ‘dealnih pogojih, tj. mno-ovira ?< zem<-ljsko atmosfero, ki Iji. p^udije astronomov na Zem-Proučpune i.ega bodo na postaji Učinka,,?*1, fiziološko in psihološko Hoveka* 9?*6 bivanja v vesolju na še Doriaii bodo dobili podrobnej-za dan- e 0 zmogljivosti človeka VeS( fe, Pniete. vili nav* iab°ratorij bodo sesta-na kr ,ernlji in ga bodo poslali merom ,okoli Zemlje s pre- stopnii , , A kilometra. Prvi dve fabilj , ake*e ^-Saturn 5» bodo upo-tretjp Postavitev na krožni tir ski i_, °Pnje, v kateri bo vesolj-(Apoii^vatorij, označen s «ATM» *neje h„ie escoP Mount). Dan po-v vesoli tZ- manjšo raketo poslali Preselil; tri vesoljce, ki se bodo ostali v, .laboratorij, kjer bodo laborato--- *• Pozneje bodo v tem VCsolisk;i!JU bivale druge skupine ustai1 n 1 astronomov in bodo tam Ve.s0is°,f dni. Rili v J K1 laboratorij bodo zgrajene n°^ranjosti tretje spreme-la sinn,opnie rakete «Saturn 5». soka i,, inra obliko valja; vitra Br metra in ima 6,G me- 18-260 kra ter tehta približno tretje cf .ez goriva. Rezervoar ?80 kuK;°P?ie’ ki ima prostornine ,ajno „-C , metrov in ki ga obi-Uo ori P°rabljajo za tekoči vodik, tri ^ uren i,1 ., do^" pristanka Armstronga in Aldrina na Luni. Vesoljca sta sicer imela s seboj več map, ki so jih izdela- li na podlagi fotografij Luninih tal, ki so jih posneli sateliti «Ran-ger», «Surveyor» in «Orbiter». Toda ko sta se vesoljca bližala Luni, se je v kabini prižgalo več alarmnih signalov, tako da Armstrong in Aldrin nista mogla gledati skozi okence in primerjati pokrajine z mapami. Poleg tega ne deluje niti reflektor laser, s katerim bi lahko točno ugotovili kraj pristanka. V Houstonu pripominjajo, da so verjetno nastale na- pake pri računanju. j lahko zgodilo drugje. To pa ni ve- Ameriški tajnik za šolstvo Geor- ljalo na sektorju stanovanj.* ge Romney je zahteval, naj ZDA spremenijo vrstni red prednosti za nekatera vprašanja, potem ko so osvojili Luno, in naj dajo prednost Zemlji pred vesoljem. V Washing-tonu je Romney izjavil med drugim: «Ne predlagam, naj bi prenehali vesoljska raziskovanja. Toda pravim, da je čas, da revidiramo in spremenimo našo politiko ter se posvetimo vprašanjem naše Zemlje.* Omenil je svoječasni sklep, da se vsaki ameriški družini poskrbi dostojno stanovanje. Ta sklep sta sprejela ameriški predsednik in kongres, še preden so sklenili poslati človeka na Luno .Dodal je: «Načrt glede Lune se je nadaljeval s potrebnimi krediti in sredstvi ne glede na to, kaj bi se iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiuuiiHiiiimiiiimiiiimiiiiiiiiintmnnifiimiMiiimmiimiimmiiiiiimmiiiiiiir SAJGONSKI REŽIM VEDNO BOLJ MAJAV Južnovietnamska zbornica kritizira Van Thieuja Soglasno odobrena resolucija, ki izraža resne pomi< sleke proti vladni politiki - Pretresljiv obračun ameriškega bombardiranja Severnega Vietnama edaJ še točno ugotoviti kraja | Namga. SAJGON, 23. — Južnovietnam- ska poslansika zbornica je na današnji izredni seji proučila pred loge o splošnih volitvah z udeležbo FNO, ki jih je sajgomski predsednik Thieu sprožil 11. julija. Med razpravo so številni poslanci ostro kritizirali predsednika tudi zaradi tega, ker se ni posvetoval s parlamentom. Ugotavljali so tudi, 'la so Thdeujevi predlogi, ki so jih v tujini sprejeli v glavnem z zadovoljstvom, naleteli pri večini juž-novietnamskega ljudstva na odločen odpor. Po zaključku razprave je zbornica soglasno odobrila resolucijo, ki jo je predložilo 53 poslancev in ki kljub sicer umirjenemu m diplomatskemu tonu vsebuje ostro kritiko na predsednika Thieuja. Rr solucija vsebuje osem točk in se glasi: Poslanska zbornica potrjuje, da so temeljna načela države nespremenljiva: — priporoča izvršni oblasti spoštovanje načel, ki jih vsebuje u-stava; — poziva izvršno oblast, naj čim učinkoviteje izkoristi svojo mirovno pobudo in naj pomiri južnovietnamsko javno mnenje; — poziva izvršno oblast, naj P°' novno razjasni stališče Južnega Vietnama; — zahteva od predsednika Van Thieuja, da ne sprejme več no vih koncesij; — predlaga predsedniku Van Thiou-ju, naj ne vabi prezgodaj k sodelovanju v vlado osebnosti, ki izjavljajo, da «fronta narodne osvoboditve« ni komunistična; — zbornica izjavlja, da se ne bo več tiho pokorila pritiskom, ki prihajajo iz tujine; — končno priporoča predsedniku, naj spremeni svojo politiko glede korupcije in glede izbire funk. oionarjev. Kot je znano, je tudi senat pred kratkim ostro kritiziral sedanjo sajgomsko vlado in med drugim zahteval od vladnega predsednika Tran Van Huonga, naj poda ostavko. Na južnovietnamskih bojiščih je bdllo tudi danes razmeroma mimo: osvobodilne sile so preteklo no! obstreljevale devet ameriških po stojank. Bombardiranje ni povzročilo smrtnih žrtev, pač pa so bili številni vojaki ranjeni. Kakih 25 sajigonskih vojakov pa je bilo Kosigin sprejel bonskega poslanika MOSKVA, 23. — Zahodnonemški poslanik v Moskvi Helmut AUarclt se je danes sestal s predsednikom sovjetske vlade Kosiiginom. Pogovarjala sta se poldrugo uro o odnosih med obema državama. Domneva se, da sta govorila tudi o obisku delegacije zahodmonemške liberalne stranke v Moskvi, ki jo bo jutri zjutraj sprejel Kosigin. ubitih'" “ali ranjenih, ko je oddelek j Sredi avgusta pa bo prispela v v Houstonu niso mogli padel v zasedo FNO v bližini Da i Moskvo delegacija zahodmonemške ■ socialdemokratske stranke. V sevemovietnamski pokrajini Hai Hung v bližini Hanoja je protiletalsko topništvo sestrelilo ameriško izvidniško letalo brez pilota. Gre za 3.308. letalo, ki so ga Američani izgubili nad Severnim Vietnamom od začetka vojne. «Komisija za ameriške vojne zločine« je danes v Hanoju objavila važen dokument, v katerem daje nekakšen obračun štirih let ameriškega bombardiranja Severnega Vietnama. Komisija .med drugim trdi, da sestavljajo 80 odstotkov vseh človeških žrtev ženske in o-troed. Od šestih večjih severno vietnamskih mest — je še rečeno v poročilu — so bila štiri popolnoma porušena. Med drugim je ameriško bombardiranje porušilo 1.589 šol, 6.607 bolnišnic in amDU-latorijev, 475 cerkva in 420 pagod. OAD napoveduje sankcije proti Salvadorju VVASHINGTON, 23. - Na sestanku Organizacije ameriških držav, ki je trajala celo noč, so soglasno sklenili sklicati posvetovalno konferenco zunanjih ministrov držav članic organizacije za določitev sankcij proti Salvadorju, ki jih predvideva medameriška pogodba o vzajemni pomoči. Sklep je bil sprejet zaradi zadržanja Salvadorja, ki ni sprejel poziva OAD za umik čet na položaje izpred začetka vojne med Salvadorjem in Hondurasom. Sestanek zunanjih ministrov bo v soboto 26. julija ob 17. uri na sedežu OAD v Washingtonu. Romney je prvi član Nixonove vlade, ki se zavzema za spremembo prednostne lestvice o reševanju posameznih vprašanj, potem ko je podpredsednik Agnew predlagal, naj si ZDA zadajo nalogo poslati človeka na Marsa do konca tega stoletja. Član sovjetske akademije znanosti prof. Leonid Sedov piše danes v «Pravdi», da ima uspeh človekovega pristanka na Luni zgodovinski pomen. «Prvi koraki človeka na Luninih tleh bodo vpisani v analih dvajsetega stoletja kot čudovit dogodek, poudarja Sedov in nadaljuje: «Ta veliki dogodek ima enak zgodovinski pomen kakor drugi čudoviti dosežki, ki so tesno povezani med seboj, kakor npr. izstrelitev prvega umetnega satelita Zemlje, prvi vesoljski polet Gagarina, prvi vesoljski sprehod Leonova in prve izstrelitve avtomatskih postaj proti Luni, Veneri in Marsu.* Sedov omenja napredovanje na sektorju raketne tehnologije in dodaja, da se že sedaj nakazujejo možnosti medplanetnih potovanj. Zatem poudarja, da visoka raven znanstvenega razvoja, ki so ga dosegli z vesoljskimi poleti, ima velik vpliv na celotno moderno tehnologijo, in ta vpliv se bo še povečal. Upati je, da bo to vplivalo na izboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi in za ohranitev miru na Zemlji. Zatem omenja važnost avtomatskih in človeških poletov ter dodaja, da imajo avtomatske postaje in vesoljske ladje z vesoljci na krovu bistveno vlogo pri osvajanju vesolja. Toda opazovanje človeka in njegovi občutki se ne bi mogli popolnoma zamenjati z avtomatičnimi sistemi, ker nekaterih pojavov ne bi bilo moč predvidevati. Vsekakor pa je pred vsakim človeškim poletom potreben polet avtomatske postaje. Na koncu pravi Sedov, da je sovjetski program ve. soljskih raziskovanj zelo obširen in da se bo sovjetsko vesoljsko raziskovanje še dalje usmerjalo v številne smeri in tudi v smer človeških poletov. Na koncu poudarja, da sovjetsko ljudstvo čestita ameriškim vesoljcem. Za jutri določa program naslednji: ob 1.03 barvna televizijska oddaja. Ob 7.14 se začne sedemurni počitek. Ob 18.21 se poveljniška ladja loči od servisne ladje. Ob 18.35 se poveljniška ladja vrne v zemeljsko atmosfero s hitrostjo nad 39.000 km na uro v višini 120.000 metrov. Ob -8.36 preneha delovati. Ob 18.39 začne radio zopet delovati. Ob 18.44 se odprejo prva padala. Ob 18.45 se odprejo glavna padala. Ob 18.49 «Apollo 11» pristane na Tihem oceanu po 195 u-rah, 19 minutah in 5 sekundah letenja v vesolju. Italijanska radiotelevizija bo od 18.30 do 19.30 neposredno prenašala slike o pristanku vesoljske ladje «Apollo 11» na Pacifiku. Atentata v Manili pred prihodom Nixona MANILA, 23. - V ffiipirski prestolnici sta bila opravljena včeraj dva bombna atentata pirati sedežu knjižnice USIS in proti uradu juž-novietnamskega poslaništva. Ena o- Mamdlska policija je izjavila, da nista atentata med seboj povezana in da nista niti v zvezi s skorajšnjim obiskom ameriškega predsednika Nixona, ki bo dospel v Manilo še ta teden. Funkcionar juino-vietnamskega poslaništva pa je izrazil mnenje, da je imel atentat proti sajgonskemu predstavništvu politični pomen in da so ga opravili «leviičarski elementi*. Funkcionar je pripomnil, da je do atentata prišlo prav na dan «nacionadne sramote*, kot imenujejo Sajgonci obletnico ženevskih sporazumov o Vietnamu iz leta 1954. Do atentata proti ameriški knjižnici je prišlo samo pet minut po eksploziji v veleposlaništvu, ki stoji na nasprotnem koncu mesta. Osemnajstletni fant, ki je gledal izložbo knjižnice s slikami poleta «Apollo 11», je bil ubit. IZJAVE MITJE RIBIČIČA Izboljševanje odnosov med Jugoslavijo in SZ Bližnji obisk Gromika v Beogradu - Med obiskom v uredništvu «Komunista» je Ribičič obrazložil dejavnost SFRJ v zunanji politiki BEOGRAD, 23. — Predsednik izvršnega sveta SFRJ Mitja Ribičič je obiskal uredništvo «Komunista» in se s časnikarji zadržal v daljšem razgovoru o delu zveznega izvršnega sveta in njegovi vlogi v družbenih in gospodarskih dogod kih. Predsednik Mitja Ribičič je odgovoril nato na več vprašanj, med katerimi se je marsikatero nanašalo na aktivnost jugoslovanske vlade na področju zunanje politike. V odgovoru na ta vprašanja je Mitja Ribičič med drugim omenil tudi: «V mednarodnih odnosih se kažeta dve negativni težnji: upora ba sile pri reševanju mednarodnih sporov; taka praksa se čedalje bolj širi, legalizira in širi na druga področja, kakor določanje vplivnih področij in nadaljevanje tekme v oboroževanju. Nasprotno pa se je pokazalo, da je politika neuvrščanja prisotna v vseh družbenih strukturah, tudi v notranjosti obstoječih blokov. Težnja po politični, gospo darski in socialni samostojnosti in, polni suverenosti se je okrepila, ta- seba je bila ubita. ..... DANES ODGOVOR SOCIALISTOV IN SOCIALDEMOKRATOV Rumor pripravlja dokument o obnovitvi levosredinske vlade Ingrao je obtožil predstavnike prejšnje koalicije, da pripravljajo «protikomunistično prisego» - Pittermann se je sestal z voditelji socialistov in socialnih demokratov RIM, 23. — Jutri bosta De Martino in Ferri sporočila Rumorju, ali sprejmeta dokument, ki ga cxn pripravlja glede omejitve večine v zvezi z novo vlado. Kakor znano. se je Rumor sestal včeraj na svojem domu s tajniki krščanske demokracije, socialistične stranke in socialdemokratske stranke. Danes pa se .je v palači Chigi sestal s tajnikom republikanske stranke La Malfo. Po . razgovoru je La Mal-fa izjavil časnikarjem, da mu je Rumor poročal o poga.jan.iih med strankami leve sredine. Na zadevno vprašanje je La Malfa odgovoril, da bodo republikanci glasovali za vlado. Danes se je sestalo vodstvo republikanske stranke; razpravljali so o nadaljnjem razvoju v zvezi s posvetovanji o sestavi vlade. Jutri zjutraj se bosta sestali vodstvi socialistične in socialdemokratske stranke. Na sedežu socialistične stranke je bil davi sestanek med predsednikom socialistične internacionale Pittermamnom in socialističnimi voditelji. Navzoč je bil tudi tajnik socialistične internacionale Janit-schek. Po sestanku je De Martino izja- vil, da so govorili o stališču stranke do socialistične internacionale. Senator Vittorelli pa je izjavil, da gre za obisk socialistični stranki, ki je italijanska sekcija socialistične internacionale. Povsem naravno je bilo, da se voditelji internacionale zanimajo pri italijanski socialistični stranki o dogodkih zaradi nastalega razkola in o nosle-dačah ki bi utegnile nastati. Dodal je, da je delegacija socialistične stranke potrdila privrženost socialistični internacionali. Pozneje sta se Pittermann in Ja-nitsčhek sestala z voditelji socialdemokratske stranke. Podtajnik te stranke Cariglia je izjavil, da so predsedniku internacionale obrazložili, da je razkol nastal «v glavnem okrog dokumenta socialistične internacionale glede položaja v komunističnih, državah in v komunističnih strankah«. Dodal je, da razumejo, da statut internacionale daje sedaj prednost socialistični stranki, toda mnenja so, da mora internacionala naglo proučiti zadevo v zvezi z dogodki v zadnjih tednih. Pittermann je obljubil. da se bo urad socialistične internacionale sestal 30. avgusta na viiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit NA KONGRESU ARABSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE V KAIRU Naser napoveduje dolgotrajen boj za osvoboditev zasedenih ozemelj Predsednik ZAR je ostro napadel ZDA in Veliko Britanijo zaradi podpore Izraelu - Bombni atentat v središču Tel Aviva KAIRO, 23. — V Kairu se je začel kongres Arabske socialistične zveze, ki mu prisostvuje 1.700 delegatov in ki bo trajal tri dni. Zasedanje, ki sovpada s sedemnajsto obletnico egiptovske revolucije, je odprl predsednik Naser z izčrpnim govorom, s katerim je napovedal dolg boj za osvoboditev ozemelj, ki so jih Izraelci zasedli med šestdnevno vojno leta 1967. Naser je dejal, da je ZAR stopila v «novo fazo našega boja, v °hosiika «Horn«t , ki bo vodila operacije za dvig vesoljske kabine «Apollo» iz morja, prav!;;'na na Tihem oceanu, kjer bo kabina danes ob 18,49 pristala fazo osvoboditve naših zasedenih ozemelj, vseh ozemelj, vštevši Jeruzalem, Cisjordanijo, Golan in Gazo«. Egiptovski predsednik je napadel ZDA in Veliko Britanijo zaradi njihove podpore Izraelu. Dejal je, da bi Izrael ne mogel na tak način izzivati .javnega mnenja in resolucij OZN, če ne bi užival take popolne podpore. Obtožil je tudi ZDA, da so v zadnjem času še povečali dobavo orožja Izraelu. Naser je napovedal dolgotrajni boj za osvoboditev arabskih pokrajin. «šlo bo za operacijo, ki nas bo drago stala«, je dejal. «To pomeni vojno«. Dejal je tudi, da «smo v tem trenutku lahko ponosni na naše oborožene sile«. Namen nedavnih egiptovskih vojaških operacij ob Sueškem prekopu — je trdil Naser — je bil omogočiti našim bojevnikom, da spoznajo sovražnika, jim dati potrebno izkustvo in uničiti mit nepremagljivosti Izraela«. S podporo zahodne propagande — je nadaljeval — so Izraelci razširili laž. da so »kralji neba«. Ta laž je bila razkrinkana preteklo nedeljo, ko so egiptovski lovski piloti sestrelili nekaj izraelskih letal v trenutku, ko so ta stopila v akcijo. Pripravljeni smo na boj — je še trdil Naser — in če bo sovražnik napadal civiliste, bomo mi storili isto. Predsednik ZAR je nato dejal, da bi «pomenilo sprejeti ustavitev sovražnosti, ko se Izrael upira u-miku iz zasedenih ozemelj in ko vsak dan razglaša, da si hoče priključiti ta ali oni del arabske dežele, pravo kapitulacijo«. Jasno imamo pred očmi — je tudi trdil — razliko med mirom In predajo. Povabil je nato odporniške sile. ki predstavljajo boj palestinskega ljudstva, k sodelovanju v tem boju. Naser se je toplo zahvalil Sovjetski zvezi za njeno moralno in materialno pomoč arabskemu narodu. »Brez sovjetske materialne pomoči — je dejal — bi nas Izrael lahko vsak dan napadel, ne da bi mi mogli odgovoriti«. Nato je povedal, da je dobil včeraj poslanico generalnega tajnika KP SZ Brežnieva, ki mu zagotavlja, da SZ ne bo sprejela nobene rešitve krize na Srednjem vzhodu brez pristanka arabskega ljudstva. Končno se je Naser zahvalil še francoskemu predsedniku Pompi-douju za njegovo ((pravično politiko 'do arabskega Srednjega vzhoda, kot jo je nakazal na svoji tiskovni konferenci«. «Z zadovoljstvom ugotavljamo — je zaključil — da je predsednik Pompidou prevzel pravično politiko, ki jo je začel de Gaulic«. V svojem govoru je predsednik Naseir pozval arabske državne poglavarje, naj skličejo skupna posvetovanja za proučitev sedanjega položaja na Srednjem vzhodu. A-7'abski voditelji — je dejal — bodo morali sprejeti trdne in odločilne sklepe, drugačne od tistih, ki so bili sprejeti na konferenci v Kartumu avgusta 1967, ker se je mednarodni položaj medtem popolnoma spremenil. Predsednik ZAR je tudi omenil neuspeh Jarringove misije, prekinitev posvetovanj med štirimi velesilami o Srednjem vzhodu in neučinkovitost ameriško - sovjetskih razgovorov. O »novi fazi arabskega boja« govori tudi dokument, ki ga je ob današnji obletnici revolucije in ob, ga oboroženega boja«, ki združuje dnevu oboroženih sil objavil egip- številne druge odporniške organi-tovski vojni minister general Mo-1 zacije. hamed Favzi. «Faza aktivne obrambe — je rečeno v dokumentu — se je zaključila, začela pa se je faza osvoboditve.« «Boj je neizogiben — nadaljuje Favzi — mi pa moramo dokazati, da smo odločeni, da se borimo, in da smo sposobni zmagati«. Dokument trdi, da |e treba izbrisati poraz 5. junija 1967, ter izraža zadovoljstvo nad nedavnimi boji na kanalu in nad ((edinstveno učinkovitostjo letalskega obrambnega sistema ZAR«. Radio Kairo je danes objavil izjavo egiptovskega podtajnika za zunanje zadeve Gobarja, ki se je včeraj sestal z načelnikom opazovalcev OZN na Srednjem vzhodu generalom Oddom Bullom. ((Načelniku opazovalcev OZN sem obrazložil — je dejal Gohar — da .je Izrael glavni krivec za poslabšanje položaja, ker je preteklo nedeljo sprožil napad proti otoku Khadra in na očiten način kršil premirje«. Radio Kairo je še povedal, da bo Odd Bul! obiskal danes opazovali-šča OZN na zahodnem bregu kanala ter ugotovil škodo, ki so jo povzročile zadnje izraelske agresije. Danes zjutraj je prišlo v Tel Avi-vu do bombnega atentata, pri katerem je bila ena oseba ubita, ena pa ranjena. Do eksplozije je prišlo v Petah Tikva Road, nedaleč od mestnega središča in v neposredni bližini avtobusne postaje. Policija je takoj sprožila široko akcijo ter ustavila in odvedla na zasliševanje kakih oejdeset do šestdeset Arabcev. Krivec pa je doslej še neznan. Gre za tretji bombni atentat v Tel Avivu v zadnjem letu. V poročilu, ki ga Je objavila v Amanu, si je prevzela odgovornost za atentat palestinska odporniška organizacija «Akcijska fronta za osvoboditev Palestine«. Fronta je bila ustanovljena približno pred enim mesecem, pred kratkim pa je vstopila v ((poveljstvo palestinske izredni seji, da zadevo prouči. Pittermann in Jantischek sta obiskala tudi Nennija, ki je podpredsednik socialistične internacionale. Komunistični poslanec Pietro Ingrao je govoril danes v Rimu, poudaril je, da program vlade potrebuje temeljite spremembe, in dodal: ((Namesto da bi izvedli potrebno revizijo, so predstavniki stare koalicije zastavili svoje sile za pripravo neke vrste protikomunistične prisege.« Ingrao je dodal, da ne gre za komuniste, pač za politični pomen, ki ga imajo taka pogajanja s socialdemokratskimi razkolniki. Pri tem ugotavlja, da je prav «Avanti» pisal, da hočejo tisti, ki so povzročili razkol, premik na desno, in tudi katoliška levica je obsodila poskus takega premika, če so bile te trditve resnične, in so tudi bile, tisti, ki se pogaja s to skupino in ki jo sprejema kot sodelavko v vladi ter dopušča njenemu antikomunizmu, odpira s svojimi rokami pat novim pritiskom in novim izsiljevanjem. Vladi, ki bi nastala na taki podlagi, bodo komunisti napovedali ostro borbo.« Med drugim je Ingrao pozval socialistično stranko, naj ne popušča antikomunizmu, in pravi na koncu, da se komunistična stranka ne boji predčasnih političnih volitev. Toda; kdor hoče iti v tej smeri, sili na odločitev potrebnih rešitev in hudo zaostruje problem. Danes je prispel v Rim član se-vemovietnamske delegacije na pariških pogajanjih Hung Ha. Jutri in pojutrišnjem se bo udeležil dveh zborovanj: enega v Palermu, drugega pa v Neaplju. Konzularni sporazum med SZ in ZDA WASHINGTON, 23. — ZDA in državnega sveta italijanskega zdru-Sovjetska zveza so se načelno sporazumele o odprtju novih konzu lamih uradov v obeh državah. Začasen načrt določa, da se odpre ameriški konzulat v Leningradu m sovjetski konzulat v San Franciscu. V ameriškem državnem departmaju so javili, da še čakajo sovjetski odgovor na ameriški predlog za čim prejšnji začetek posvetovanj o omejitvi strateškega o-rožja. Sovjetski poslanik v Wa-shingtonu Dobrimin se bo vrnil v začetku avgusta iz Moskve v Wa-slungton in ni izključeno, da bo prinesel sovjetski odgovor. Dokumentacija o hudodelstvih grškega režima ko da postaja resnična moralna politična sila, s katero morajo velesile računati. Tudi razgovorov med obstoječimi velesilami ne smemo jemati statično in fatalistično, češ da je nemogoče vplivati nanje. Mora se slišati tudi glas malih in srednjih držav. Nedavno posvetovalno srečanje nevezanih držav v Beogradu je pokazalo, kako sodobno je načelo neuvrščenosti, ki je izraz resničnih interesov velikega števila držav*. ((Jugoslavija je vedno dajala poseben pomen razvoju odnosov in enakopravnega sodelovanja z evropskimi, posebno še s sosednimi državami. Vztrajamo, da bi dosegli tiste oblike vsestranskega evropskega sodelovanja, za katero smo menili da so pogoji. Politiki popuščanja napetosti in medevropskega sodelovanja ni alternative. Za hitrejše napredovanje medevropskih odnosov so potrebni napori vseh evropskih držav. Zvezni izvršni svet vztraja, da je potrebno ustrezno in dinamično zavzeti stališče do vseh dogodkov. Seveda to zahteva aktivnost vseh naših dejavnikov, ki se bavijo z zunanjo politiko. Pri tem bi pokazal na nekatere značilnosti: kot je znano sta v prejšnjih dveh tednih bili izmenjani listini med CK KP SZ in vlado SFRJ ter predsedstvom ZKJ. V omenjenih listinah je izražena oljojestranska pripravljenost na potrebne napore za premostitev tež-koč, ki so nastale v obojestranskih odnosih, in da se omogoči nadaljnji razvoj teh odnosov. Tem ciljem bo služil tudi skorajšnji obisk sovjetskega ministra za zunanje zadeve Andreja Gromika. Mislim, da ni potrebno poudarjati, da Jugoslavija v duhu svoje splošne politike enakopravnega sodelovanja z drugimi državami, želi imeti odnose stabilnega značaja v obojestransko korist s Sovjetsko zvezo ob vzajemnem spoštovanju in upoštevanju obstoječih razlik. Verujem, da so taki odnosi možni. Dobro osnovo za to predstavljajo načela, ki sta jih obe državi podpisali v beograjski m moskovski izjavi in v drugih skupnih dokumentih*. «Dobri odnosi z ZDA, ki se odvijajo na osnovi popotne enakopravnosti in vzajemnega spoštovanja, bi lahko bii še plodnejši. V listinah, ki sta si jih pred kratkim izmenjala Tito in Nixon, se poudarjajo stremljenja vlad v tem smislu. So vsi pogoji za razvoj dvostranskih odnosov na vseh važnih področjih: političnem, gospodarskem, znanstveno - kulturnem, turističnem itd. Mi take odnose z ZDA cenimo kot prispevek k miru v našem delu Evrope in v splošnem kot primer možnosti ustvarjanja običajnega sodelovanja med veliko in malo državo z različno družbeno ureditvijo*. «Odnosi z Zvezno republiko Nemčijo se v zadnjih časih dobro razvijajo. V tem obdobju smo rešili večje število odprtih vprašanj, kot so pravice in status naših državljanov, ki so zaposleni v ZRN, kakor tudi gospodarska vprašanja, obojestranska ukinitev vizumov, itd. Seveda to ne pomeni še. da so rešena vsa vprašanja. Treba je še nadalje vztrajati pri naporih, da bi se še preostala vprašanja rešila. Jugoslavija in ZRN sta obojestransko zainteresirani, da se njuno sodelovanje še nadalje razvija, kar dokazuje tudi obisk Mirka Tepavca v ZRN. KOPENHAGEN, 23. — Danska, švedska in Finska so predložile j danes evropski komisiji za človečanske pravice dokumentacijo v podporo svojemu protestu proti Grčiji. Dansko pravosodno ministrstvo je sporočano, da obsega dokumentacija stoosemdeset strani pričevanj o mučenju in nečloveškem ravnanju atenskega režima s političnimi jetniki. Ce bo komisija ugotovila utemeljenost protesta in obsodila grški režim, bo moral manistrski odbor Evropskega sveta izključiti Grčijo iz organizacije. Harmel v Moskvi MOSKVA, 23. — Belgijski zunanji minister Pierre Harmel je dospel danes na dvodnevni obisk v Moskvo, kjer se bo sestal s svojim sovjetskim kolegom Gromi-kom in z vladinim predsednikom Kosiginom. Harmel je piri minister države članice NATO, ki ob išče SZ po sovjetski intervenciji v CSSR avgusta lani. LJUBLJANA, 23. — Podpredsednik Fordovega sklada David Bell je prišel na enodnevni obisk v Slovenijo. V Ljubljani se je sestal s podpredsednikom slovenske skupščine dr. Jožetom Brilejem, članom izvršnega sveta Slovenije dr. Ernestom Petričem in vršilcem dolžnosti republiškega tajništva za urbanizem inš. Markom Hlajmerjem. Dopoldne si je David Bell s soprogo ogledal Bled. Obisk italijanskih vojnih ladij v Dubrovniku KOTOR, 23. — Kapitan fregate Severine Faluchi, ki poveljuje sestavi italijanskih vojnih ladij, ki so v Dubrovniku na prijateljskem obisku v jugoslovanskih teritorialnih vodah, je danes obiskal Boko Kotorsko z oficirji treh italijanskih minolovcev, ki spremljajo sestavo italijanskega vojnega brodov-ja. V zvezi s tem obiskom je italijanski veleposlanik v Beogradu Folco Trabalza priredil v dubrovniškem hotelu ((Argentina« večerjo za vojaške in politične predstavnike dubrovniškega področja. NEW YORK, 23. — Predstavnik glavnega tajnika OZN je izjavil, da so nesmiselne govorice, da namerava U Tani odstopiti. U Tant ima trden namen ostati glavni tajnik OZN do konca sedanjega mandata, ki poteče decembra 1971. Zanimiv sestanek o vprašanjih manjšin Mednarodno združenje za obrambo ogroženih jezikov in kultur (AID CLM) priredi 26. in 27. t. m. v kraju Domat (Švica, 6 km od mesta Coira-Chur, žel. post.) delovni sestanek. Glavna tema bo obrani-tev jezika avtohtonega prebivalstvi v močno industrializiranih krajih i velikim številom drugojezičnih priseljencev. Vprašanje je zanimivo in vazno tudi za Slovence v Italiji. Sestanek se prične: v soboto zvečer v hotelu Sternen Travnikove stene so spet zahtevale krvavi davek Dva mlada slovenska zdravnika žrtvi svoje ljubezni do gora v Nesreča se je pripetila predvčerajšnjim - Žrtvi sta zdravnika kirurga v Ljubljanski bolnišnici KRANJ, 23. — V severovzhodni steni Travnika pod Jalovcem se je včeraj pripetila huda gorska nesreča, ki je terjala smrt dveh mladih planincev. Žrtvi sta dva zdravnika kirurga ljubljanske splošne bolnišnice, in sicer dr. Uroš Tr-šan in dr. Branko Pretnar. O nesreči so postajo milice v Kranjski gori obvestili planinci iz Maribora. Ti so okoli 11. ure včerajšnjega dne opazili alpinista, ki sta pri plezanju padla v prepad K njima je takoj pohitel Marjan Prelog iz Maribora, ki pa je mogel na žalost le ugotoviti, da sta ponesrečenca že izdihnila, oziroma, da je eden kazal le rahle znake življenja in je kmalu nato umrl. V popoldanskih urah so odšli na kraj nesreče komisija uprave javne varnosti in gorski reševalci. Do tedaj še niso ugotovili istovetnosti ponesrečencev. Uradno sporočilo o nesreči je potem dala uprava javne varnosti v Kranju, ki je ugotovila, čeprav šele pozno zvečer, istovetnost obeh ponesrečencev. Smrtna nesreča dveh mladih alpinistov je prva, ki se je letos pripetila v slovenskih gorah. Italijanski misijonarji bodo zapustili Asam NOVI DELHI, 23. — Vladine oblasti pokrajine Asam so utoaizaite 12 italijanskim misijonarjem, da morajo zapustiti to pokrajino do konca tega meseca. Ukrep vladnih oblasti predvideva poostrene varnostne mere na mejah te indijske državice. Kot je znamo, meji Asam na Tibet, na Kitajsko in na Burma. Indijske vladne oblasti pa so po'amile, da ne gre za izgon iz Indije. Misijonarji se bodo lahko zagrešila, da bi se polastila nekaj več kot 230.000 lir. Obravnava se je začela pred tremi dnevi. Prisotni v dvorani so po objavi razsodbe začeli ploskati. Obsojenca se bosta pritožila na višje sodišče. Brodolom sovjetsko ladje MOSKVA, 23. — Časopis tSovjet-skaja Estonija* sporoča, da se je 19. julija potopila v bližini obale na Baltskem morju neka ladja in da je 12 sovjetskih državljanov izgubilo življenje. Na ladjici je bilo 36 potnikov, ki so bili namenjeni na otok Prangli, severno od Taliina. Ladjica se je prevrnila, ko so se potniki vkrcavali RIM, 23. — Avtomatska telefonska služba med Rimom In Belgijo bo začela delovati 25. julija. Do sedaj je bilo mogoče prejemati avtomatske telefonske pogovore iz Belgije, toda ne obratno. Tragična usoda družine v valovih reke Araguaia RIO DE JANEERO, 23. — Sporočajo, da je devet oseb utonilo v reki Araguaia v državi Gojas. Nesreča je prizadela člane ene same družine. Do nje pa je prišlo, ker se je čoln, s katerim so se peljale, prevrnil, številni ribiči so skušali rešiti potapljajoče, toda do sedaj so potegnili iz vode samo štiri trupla. Družina, ki je tako tragično izginila v valovih reke je štela zobozdravnika En-rica CamMa De O-llveira, njegovo ženo, dve hčerki, dve svakinji ter še trd druge člane družine. Samostan sv. Nauma v Makedoniji, ki so ga pred nedavnim obiskali udeleženci pismenosti v Skopju. Na simpoziju so obravnavali vprašanja, ki so povezana Cirila in Metoda simpozija slovanske z delovanjem bratov iiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmvtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ROPARSKI NAPAD BLIZU TRE VIS A Zlikovca ukradla 6 milijonov lir in ušla policajem pred nosom Pri zasledovanju sta bila ranjena dva policijska agenta TREVISO. 23. — Dva mlada roparja sta danes popoldne nekoliko po 16. uri vdrla v podružnico bančne ustanove «Banca catfcoli-ca del Veneto» v kraju Badoere di Morgano. Zakrinkana mladeniča sta z revolverji v rokah prisilila dva uradnika, ki sta bdia v naselili v " kakem drugem indll-| banki, da se vležeta na Ua Takpj ■ n.oih-v ar n iilrrttron nunAVrvAiIn minA skem kraju. Prepovedano jim je bivanje le v Asamu. Obsojena na smrt v Atenah dva nemška državljana ATENE, 23. — Grško sodišče je obsodilo na smrt dva nemška državljana, ki sta bila obtožena, da sta v marcu in- aprilu letos ubila šest oseb. Predstavnik tožilstva je včeraj zahteval smrtno kazen. Gre za Duf-ta Hermana in Hansa Bassenauer-ja, ki sta oba stara 31 let. Mladeniča sta ubila enega vojaka, tri uslužbence na bencinskih črpalkah, enega ameriškega turista ter šoferja nekega taksija. Umore pa sta i nato sta zlikovca preskočila mizo ter se polastila denarja, ki je bil spravljen v blagajni In v raznih predalih. Celotna vsota, ki sta Jo odnesla, znaša okoli šest milijonov Mr. Takoj nato sta roparja zaprla uradnika v bližnjo sobico ter se potem odpeljala z nekim avtom znamke fiat 600. Uradnika, ki sta bida seveda prestrašena, sta po nekaj minutah obvestila ljudi, ki so bili v bližini, o roparskem dogodku. Prav v tistem trenutku Je bil na trgu pred baniko policijski avto «fiait 1100». Agenti so se takoj zavedli, da se je zgodilo nekaj hudega ter se z največjo naglico odpeljali po sledi zlikovcev, katere so dohiteli po kakih desetih kilometrih vožnje. Kaj se je pravzaprav zgodilo tedaj, še ni popolnoma pojasnje- no. Zdi pa se, da je policijski avto trčil od zadaj v avto s katerim sta se peljala’ roparja. Posledice trčenja so bile precej resne, saj se je policijski avto prevrnil, medtem ko je fiat 600 zletel s ceste. Baje je pri vsem tem imel najmanj sreče prav policijski avto, kajti dva agenta sta bila prj nesreči ranjena in sploh nista mogla stopiti iz vozila. A-genta trdita, da sta ju zlikovca udarila po glavi z revolverji ter celo s kopitom brzostrelke, ki je, ne ve se kako. menda padla iz policijskega avtomobila. Se pred trčenjem je prišlo do streljanja med policijskim avtomobilom in bežečimi zlikovci. na, saj tednu. bosta okrevala Streljal na karabinjerje misleč, da so tatovi Kljub takojšnjemu posegu, se policistom ni posrečilo prijeti roparjev Mladeniča sta namreč zbežala ter se nekoliko pozneje polastila nekega drugega avtomobila s katerim sta nadaljevala svojo pot. V bližini Trevisa pa sta se polastila še nekega tretjega avtomobila, s katerim sta izginila brez sledu. Pozneje so sporočili, da nista bila policijska agenta težje ranje- iiiiiiiiiiiii ii iiimiiim mili mm iiimiii timu n imiiiuiiiiiiiiiiiiiii ii iiiiiiii iii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mili iiuiuimiiiiiiiii mili MNENJE NEMŠKIH KATOLIČANOV Defregger naj zahteva ponovno odprtje preiskave MIlAN, 23. - Na karabinjerje, ki so prejšnjo noč zas edovali domnevne tatove v nekem stanovanju v kraju Cusano Milamno, je neki bližnji stanovalec streljal s pištolo. Moški je mislil namreč, da je šlo za tatove i;t ne za agente. Alberto Marcamitii, star 36 let, je trdno spal, ko je zaslišal klice na pomoč. Nekdo je vpil na ves glas, da so tatovi vdrli v neko bližnje stanovanje. Moški je zagrabil za pištolo ter stopil k oknu. Medtem so bili tatovi že zbežaii. Prav tedaj pa so prišli karabinjerji, ki r<' jih bili medtem poklicali. Marcamini, ki je menil, da je šlo za tatove (bilo je zelo temno in verjetno je tel moški precej vznemirjen), je oddal sedem strelov, na srečo v zrak. Agenti so ga pozvali naj neha streljati ter so se legitimirali. Marcaminija bodo prijavili sodišču ker je streljal na javnem mestu Izstreljen v Sovjetski zvezi satelit vrste «Molnja 1» NA STOPNIŠČU € TRI N IT A DEI MONTI» Aretirana študenta iz ZDA ki sta prodajala mamila Agenti so zaplenili hašiš in marijuano Pridelovanje marijuane v Franciji Miinchenski pomožni škof je še vedno v samostanu, kamor je odšel na počitek BONN, 23. — Primer munchen-skega pomožnega škofa Defregger-ja je povzročil ostro polemiko tudi med samimi katoliškimi krogi v Zah. Nemčiji. »Katoliško delavsko gibanje* zahteva na primer, naj Defregger sam zahteva, da se ponovno odpre preiskava o krvavih dogodkih v kraju Filetto v Abru-cih. Po mnenju »katoliškega gibanja* bi se moral škof Defregger zdržati vsakršne dejavnosti dokler ne bo preiskava zaključena. List »Ketteler VVacht* pa trdi, da je kapetan Defregger ravnal leta WS na način, ki je objektivno kazniv po zakonu. Škofijski ordinariat miinchenske škofije pa je sporočil, da pomožni škof Defregger še ni sklenil, kdaj bo zapustil samostan v ne- kem planinskem predelu Bavarske, kamor je odšel, da bi preživel nekaj časa v premišljevanju. Trije levi ušli iz kletke ARMA Dl TAGGIA (Impeaa), 23. — Trije levi od sedmih, ki jih ima neki cirkus, so sinoči ušli iz kletke ter ostali na svobodi dobre pol ure. Levi niso ogrožali varnosti prebivalstva, saj so se zatekli pod cirkuške vozove, kjer so urimo ležali vse dokler jih ni osebje cirkusa spet spravilo v kletke. Zverine je opazila neka deklica, ki je prav tedaj šla v cirkus. Ko je zagledala leva, ki je bil oddaljen od nje le nekaj metrov, je padla v nezavest. Že med predstavo so bili levi zelo vznemirjeni. Ko so jih spravljali v kletke po zavarovanem «predoru*, so se štirje spopadli. Zverine so besno rjovele, tako da jih je bilo slišati tudd v prostoru, kjer je bilo občinstvo. Spopad med levi je bil tako silovit, da so železni križi »predora* popustili in štirje so ušli ter se skrili pod vozove. Enega izmed njih so takoj prijeli ter ga spravili v kletko, treh pa niso mogli izslediti. Skoraj vse o-sebje cirkusa jih je začelo iskati povsod. Lov je trajal skoraj pol ure. Dva sta se skrila, tretji pa se je priplazil skoraj do cirkusa. Prav tedaj je šla mimo deklica, ki ga je zagledala. Predstava se je nadaljevala potem ko so spravili zvtrine v kletke. MOSKVA, 23. — Agencija TA SS je sporočila, da so v Sovjetski zvezi izstrelili satelit za telekomunikacije vrste «Moln(ja 1». Po poročilu agencije TASS bo satelit krožil po eliptičnem tiru z največjo oddaljenostjo skoraj 40.000 km ter najmanjšo okoli 520 km. Saitelit bo opravljal svojo pot okoli zemlje v 11 urah ln 51’. A-gencija TASS pristavlja, da bo novi saitelit služil radiotelafeolskim ln radlotelegrafsildim komunikacijam ter televizijskim mrežam v Mostovi in v Sibiriji. RIM, 23. — Policijski organi so aretirali dva ameriška študenta iz New Vorka, ker sta prodajala mamila na Trgu Spagna v Rimu. Gre za Harolda Mitchella Radowa in Allena Hovvarda Rosenberga. Ameriška študenta sta bila v Rimu že teden dni, ko so policijske oblasti zvedele, da dva neznanca prodajata mamila v okolici Trga Spagna. Poveljstvo pristojne policijske službe je poslalo na tisto področje več agentov v civi-lu, ki so skrbno pazili na vse kar se je dogajalo okoli njih. Njihov trud je bil kmalu poplačan, saj so zasačili Radovva in Rosenberga, ko sta prodajala mamila na stopnišču »Trinita dei Monti*. Agenti so jima zaplenili tri tablete hašiša in 200 gramov »marijuane*. Na zaslišanju sta mladeniča izjavila, da sta mamila odkupila v Tangerju od nekega Maročana, za katerega pa sta vedela le, da mu je ime »Mustafa*. Ko so ju agenti zasačili pri prodajanju mamil, je Rosenberg skušal zbežati, Radow pa se je pustil aretirati brez upiranja. Policisti so ugotovili, da sta mladeniča spala navadno na klopeh železniške postaje Termini. Preiskavo vršijo tudi v Milanu, ker sumijo, da sta študenta kupovala mamila prav tam. Iz Pariza pa sporočajo, da so francoske oblasti odkrile številne nasade, kjer gojijo indijsko konopljo iz katere se prideluje, kot :e znano, mamilo «marijuana». Nasadi so se razcveteli posebno v nekaterih predmestjih in okoliških krajih francoskega velemesta. S pridelovanjem mamila se ukvarjajo posebno prišleci iz severne Afrike in ljudje iz Azije. Prepovedana minikrila v izraelski vojski Sodnik v priporu zaradi nenravnih dejanj LECCO (Como), 23. - Karabinjerji so izročili davi državnemu pravdništvu pri sodišču v Leccu poročilo o nedeljskih dogodkih v nekem gorskem kraju pri Piani di Bobbio, kjer je sodnik civilnega sodišča dr. Mario Pisano odigral glavno vlogo. TEL AVIV, 23. - Članice izraelske vojske ne bodo mog.e več nositi minikril. Ministrstvo za obrambo je namreč izdalo nov pravilnik, kjer so novi predpisi gledt »vojaških* kril. Po teh novih predpisih ne bodo mogla krila segati višje od 3 centimetrov nad kolenom. Včeraj so članice izraelske vojske delale ves dan, da podaljšajo svoja krila. Vojaška policija je prejela ukaz, da strogo skrbi za izvajanje novega pravilnika. V nedeljo so karabinjerji aretirali omenjenega sodnika, ker je v bližini nekega hleva zagrešil nenravna dejanja na škodo nekega I4-letnega pastirčka. Avtomobilska Industrija stalno izboljšuje^ svantena vkliučena v ve' Odvratno dejanje so opazili potniki žičnice, ki pelje iz kraja Piani di Bobbio v Barzio. V tem kraju so se ustavili ter se vrnili nazaj, kjer so v bližini hleva našli sodnika in dečka. Sodnika so pridržali in takoj poklicali karabinjerje. Ko so ti prišli, se je Piša-nu posrečilo, da se je iztrgal iz rok moških, ki so ga držali in zbežal. Karabinjerji in prostovoljci so ga dolgo časa zasledovali in na kraju spet prijeli. Dr. Pisano je sedaj priprt v zaporih v Leccu. Ne ve se še za kakšne prekrške ga bodo prijavili sodišču. Domnevajo pa, da se bo moral zagovarjati zaradi pohujše-vanja mladoletnika in nenravnih dejanj. Dr. Pisano je prišel v Milan iz Reggio Calabrie. Nekaj časa je služboval na kazenskem sodišču, potem pa je bil premeščen na civilno sodišče. Pozneje se je zvedelo, da je dr. Pisano skušal trikrat zbežati rok ljudi, ki so ga bili prijeli. Da bi se Izognil aretaciji, Je celo izjavil, da je sodnik. Njegova žena Je pred kratkim rodila hčerko. Osumljenca še vedno zaslišujejo v najstrožji tajnosti. vse zmore. Vsako nedeljo se je pred njegovo hišo zbralo na stotine ljudi, ki so želeli, da bi jih ozdravil. Med njimi so teli zastopani vsi sloji, tudi intelektualci ter celo — zdravniki. Fantastične zgodbe, ki jih ljudje pripovedujejo o Henauxu, je moč primerjati z najbolj nemogočimi legendami o srednjeveških svetnikih. Samo en primer: He-nauxovi klienti oziroma pacienti prepričano zagotavljajo, da lahko Rene, kadarkoli si zaželi, postane neviden. Mnogi med njimi so preiskovalce prepričevali, da je Rene v hiši (le-ti ga tu namreč niso našli), le da ga oni ne morejo videti, ker se jim je umaknil, t.j. postal je neviden. Onih, ki zatrjujejo, da jih je ozdravil od težkih bolezni, je prav tako zelo mnogo. Deloval je samo v širokem obsegu, namreč tako, da je zbral več stotin pacientov in jim držal govor, zatem pa se je umaknil v svojo hišo, kjer je »molil za vsakega posebej*. Tako je reševal tudi po več tisoč »primerov* dnevno. Čeravno so oblasti gotove, da se skriva v eni ali drugi vasi svojega okoliša, ga vendarle ne morejo najti. Odkrili pa so organizacijo, ki so jo bili v naglici ustanovili Renčjcvi pristaši, da bi ga obvarovali pred aretacijo. Hitrost, s kakršno so bili to organizacijo ustanovili, in pa njena učinkovitost dokazujeta, kako velika sta moč in vpliv čarovnika iz Caupiegna. Primer je vzel v roke sam pravosodni minister. Zahteval je, da ga vsakodnevno obveste o tem. Neverjetno je, da se podobne stvari dogajajo prav v Franciji, ki je od nekdaj slovela za najbolj napredno in svobodomiselno deželo. SREDNJI VEK V FRANCIJI ■v Čarovnik ki zdravi zdravnike Pred nekaj dnevi je v vasi Cau-piegn, nedaleč od Anuensa, umrlo za tuberkulozo 25 letno dekle, ki jo je — to se je izvedelo šele po njeni smrti — zdravil vaški ča rovnik Renč Henaux. Samo po se bi to bi ne bilo nič čudnega. Ta kihle samozvanih vaških zdravni-kiv in lahkovemin bolnikov je najti še vedno povsod. Vendar je primer izjemen in po svoje tudi senzacionalen. Brž ko se je izve delo za razlog smrti nesrečnega dekleta in za razmere, v katerih je umrla, je sodišče izdalo nalog za preiskavo. Toda, glej, v istem trenutku je čarovnik izginil. V te ku gonje za njim in same raziska ve, pa je prišlo do zelo zanimivih in domala neverjetnih stvari. V okolici Amiensa, velikega indu atrijskega in kulturnega centra, so odkrili obstoj organizacije ne kakšnih vraževernih fanatikov, katerih verovanja spominjajo na najmračnejše obdobje srednjega veka. Renč Henaux pa je v svojem kraju slovel kot človek, ki B EL H »nC^NR RFRIKR * StW|H J ZAMBIJA Grenki okus po svobodi 12. Indijska moda je s «sarijem» prodrla tudi v Rim Beli rudarji so se začutili ogrožene in so obtožili Afričane, da z ustanovitvijo novega sindikata cepijo delavsko gibanje in s tem ravnajo izdajalsko do njihovih belih kolegov. Kaže, da Afričanov ni obsodba zelo prizadela. Leta 1949 je nastal Afriški sindikat NRAMTU in velike družbe so ga priznale. Z ustanovitvijo NRAMTU se je zaključila prva doba bojev med črnim in belim delavstvom, takrat se je pravzaprav boj šele začel. Kmalu po ustanovitvi je NRAMTU zahteval zvišanje plač Afričanom in dosegel kompromis. Leto pozneje je zahteval, da se dobiček deli tudi med afriške delavce in ne samo med bele. Družbe so zahtevo zavrnile, črnski sindikat je oklical stavko in zmagal. Naslednje leto je zahteval novo povišanje plač, spet stavka, spet kompromis in tokrat je bilo vsem jasno, da so Afričani šele začeli zahtevati. Rasna segregacija na delu se je začela majati. Belci so takoj sprožili napad. Najprej so se uprli Afričanom s topim nasprotovanjem, kmalu pa so razumeli, da se jim izplača druga pot. Začeli so proglašati načelo: «enako delo - enake plače«, kar je bilo točno to, kar so zahtevali Afričani, odpravo segregacije, odpravo vseh bel-čevih privilegijev na delu. Zazdelo se je, da si belci sami žagajo vejo, na kateri sedijo. Družbe so se sprva uprle njihovi zahtevi, potem pa so razumele, kam pes taco moli. Izkazalo se je, da bi načelo črncem bolj škodilo kot pa koristilo. Belci so bili večinoma kvalificirani delavci, med Afričani pa jih je bilo razmeroma malo, in ta maloštevilna skupina kvalificiranih Afričanov bi pozabila na stanje večine, na potrebo po enotnosti, ker bi imela možnost, da doseže belčeve plače in njihovo življenjsko raven. Afriški tabor bi se razcepil in oslabil, belci bd dobili zaveznike med najsposobnejšimi Afričani. Zgodilo se je točno tako. Leta 1953 so kvalificirani in dobro plačani Afričani ustanovili svoj sindikat. Družbe so jim ga takoj priznale in uvedle še nov način plačevanja, ki je razdor povečal; kvalificiranim so dajale mesečno plačo, nekvalificiranim pa dnevno. NRAMTU ni propadel, kot so pričakovali belci. Leta 1956 je sklical splošno stavko, ki je povzročila proglasitev obsednega stanja, rudniške družbe so Izgubljale milijardo in pol na teden, federacija pa sto milijonov dohodkov na dan. Na koncu so Afričani zmagali, a ostali so razcepljeni. Z ustanovitvijo Srednjeafri-ške federacije so se odnosi med belci in Afričani zaostrili zaradi povečanega pritiska belcev z juga. Pritisk je bil neizbežen in tudi trenje med belci in črnci, tl pa so bili tedaj še docela nenevarni. Predsednik federacije Roy Welensky se je celo šalil na račun diskriminacije; o njej je menil isto kot o St.ravin-skijevi glasbi: «lz tolikih čudnih disharmonij nastane vendarle glasba!)) Črnci so imeli zamašena u-sta, zato niso mogli poseči v kovanje svoje usode. Izraz «zamašena usta» je nekoliko krepak, a še danes daje jasno sliko črnskega položaja Belci so mašili usta črncem stoletja in to delajo še danes. Za čeli so z najbolj krutimi in primitivnimi sredstvi, danes pa uporabljajo tudi najnovejše psihološke In sociološke izume, ki so se dobro obnesli na zahodu. Ko se je začela Afrika prebujati na vseh koncih pred letom 1960, je začela postajati federaoija prenevarna igrača v belih rokah. Tako je menila angleška vlada in je poslala tja posebno komisijo, ki naj preuči položaj. Komisija je ugotovila velik gospodarski razvoj federacije, toda spomnila se je tudi, da nihče na vprašal črncev za mnenje. Črnci so šli na volitve z navdušenjem ln s svojo novo splošno volilno pravico ^ razstavili federacijo spet; bedno Njaso, v izkoriščano S*" j vemo Rodezijo in v tlačenj Južno Rodezijo. S tem so teli škoditi Angliji, dali pa 5 ji le priliko, da je spet Postavila na noge svojo oblast'j bolj primerni obliki. , I Severna Rodezija je n?e" federacijo največ izgubila, k' je federaciji največ dala ® najmanj dobila; po njene® razpustu in po proglasitvi n» odvisnosti 24. oktobra 1964 J odvisnosti 24. oktobra — - . kazalo, da tudi neodvisnost more dosti pomagati tarnM more dosti pomagati njim črncem. , Rudniki, ki dajejo 210 lijard lir čistega dobička no, so bili trdno v angleški® ameriških in južnoafriških kah. Večina deželnih potm nih dobrin je prihajala iz "Jr ne Afrike in v tistih okoliš® nah je bilo to bolj znak o» visnosti kot pa neodvisno®* V začetku je Severna zija lahko kvečjemu svobod«" menjala ime; namesto im®* angleškega kolonizatorja si J nadela ime ZAMBIJA. . Vodstvo države je PrevLi Kenneth Kaunda, ki je pieB( dober del svojega življenja angleških ječah. Glavna Kaundova skrb privesti zambijsko neodvisno* tudi na gospodarsko podrocj • Zambijsko bogastvo so a Zambija teh rud ne PotrL buje, mora jih izvažati ® edina železnica po kateri 1® nStna bremena na večje raz- di^stav'mo se pri Luni, ki je se-®anja °Spre<^u svetovnega zani- sJja.na 11101,6 služiti človeku v tem riše, na bva načina: ali kot opo-Ve_n].za lažje prodiranje v globlje telo k’ P3 tucb kot nebesno Siee' ■ 8a mogli kolonizirati, nie, res’ ba bi znalo «kame- aaša' °a amer'ški vesoljci pri- tgj.; 1° z. Lune, sprevreči marsika-erti aacr^:' t°da vsi tovrstni na-ljivi ui za ,sebaj še precej dvom-se Pa so zanimivi in zato o ti-0 v **h dneh razpravljanja 8 tum ustavm pri njih kiKo,^zac,ja Lune je velik načrt, Tat^3 za prihodnjih deset let. kov° ®°, si zamislili nekateri stro-Luri ai* menijo, da bi mogla a postati nekakšna skupna do naš1113 prebivalcev iz vseh dežel te^a Planeta. Seveda s tem ni K- ”10' ba bi odšli na Luno vsi. j^Protno, vsaka dežela bi dala le cev ! •SV0')‘b pogumnih prostovolj-U ’ 31 Pa bi bili hkrati tudi stro-Tio primerni, da bi mogli vse-„ človeštvu nuditi kar največ, j, veda se je človek razvil na "e n!’ V na*em okolju in zato se zlahka znašel na naši so-*ned’ IV? n pr- temperatura niha ]» i™ stopinjami pod ničlo in 6a ri. jP^jami nad ničlo. Vrhu tenih j k1113 ozračja, plazovi sončnih Zaraov' Pogosto tudi smrtonosni ’ pa. Pljuskajo na Luno v tolikšni h?n’ ba se bo moral kolonist, k°t kr^6^6^ L™0, zariti v zemljo Seveda ne bo šlo tako gladko in VeZ nakbko- Do leta 1975, še koy? P° načrtih nekaterih stro-lonij:aaov' bodo napravili prvo kopnijo T. ^*orju tišine, vendar koli tLL,. se ne bo še zakopavala šine - v globino Lunine povr-častii ^ac pa s' bo postavila za-kovriia??movanje na površini. Stro-Pfišli • "*"*>• da bi v ta namen tr.orjpSe morje vlage in Moskovsko G*1',.pa tudi kraterja Alfonso in kra-u,ai‘ ,Gre za izbiro primarnih V mi,0^ ®kvatorju Lune. beli , ° °Poriščih bi takoj poskr-tetu, k- P^bne »postaje*, v ka-bvaiai/ ,ka^ 113 kraju samem pro-hi m33 k*sik in vodo. Te postaje c? k, j?lvale najnujnejše substan-b> Sn.°aza*.tnih skal. Del vode pa v *bsik z običajno v tag?, b* v začetku živelo na Luni i ‘kitojnotna malo ljudi, le nekaj Poiuofn ■ .znanstvenikov in njihovih l ittieia / bi vsa ta dejavnost Pa bi eksPorimentalen obseg, ki , bitnih 6 }z *eta v leto širil. Iz ba-sten pridobljene vode bi kmalu mogli načrpati toliko, da bi napravili «farmo» za pridobivanje brane na sami Luni. V velikanskih «epruvetah» bi n.pr. Ameri-kanci gojili koruzo, Sovjeti pa krompir, zelje ter razne rastline, ki proizvajajo klorofil. Te farme iv posredno služile tudi kot «to-vame kisika*. Te farme bi mogle dati veliko več, kot morejo dati podobni nasadi na Zemlji. Ker je svetloba Zemlje, ki se odbija na Luno, stokrat močnejša od svetlobe Lune, ki se odbija na Zemljo, bi posamezne rastline mogle rasti tudi ponoči, kar pomeni, da bi se mnogo hitreje razvijale kot na Zemlji. Tudi ostalo hrano za prebivalce Lune, bi moglo pridobivati po kemični poti iz raznih elementov, iz katerih je sestavljena Lunina površina. Znano je, pretežna večina strokovnjakov vsaj tako meni, da je Lunina površina sestavljena iz ogljika, vodika, kisika, žvepla, fosforja in drugih kemičnih elementov, iz katerih se morejo pridobivati hidrati in tolšče. Iz tega izhaja, da bi mogli kemiki nekoč iz raznih elementov, iz katerih je sestavljena Lunina površina, izdelovati zrezke, mlečne izdelke in še marsikaj drugega, kar je potrebno človekovi prehrani. Strokovnjaki računajo na daljšo dobo. Kolonizacija Lune bi se ne izvedla v nekaj letih. Najprej bi postavili posamezna oporišča na vidni strani Lune ter na »robovih*, ki so pol zasenčeni. Pozneje pa bi se «sprehodili» tudi na nevidno stran Lune in po vsej verjetnosti bi tam odkrili velikanske jame, v katerih po vsej verjetnosti obstajajo neizčrpne zaloge ledu, ki jc okamenel že pred milijardo ali več leti, v dobi, ko je Luna vendarle imela še nekaj ozračja. Ko bi človek tako prišel do večjih zalog bolj prirodne vode, bi si mogel privoščiti nekoliko večje udobje, kajti s pomočjo velikih generatorjev in central na sončne baterije bi mogel «okamenelo» vodo z lahkoto spreminjati v pitno vodo. Znanstveniki nadalje računajo, da bo človek na Luni odkril ogrom na ležišča bakra, srebra, kobalta, tungstena, platine in urana. Nekateri menijo tudi, da bo človek na Luni našel ležišča nafte, kolikor bo obveljala najnovejša teorija, da nafta nd organskega izvora. Prvi začetki kolonizacije Lune predvidevajo skupine po šest ljudi, njihova domovanja bodo navadne kupole iz plastične snovi. Ne bo pa minilo dolgo" časa, ko se bo človek na Luni «zakopals>, ko bo prenesel svoje bivališče in tudi delavnice v globine, da bi se zaščitil pred velikimi temperaturnimi razlikami in pred nevarnimi žarčenji s Sonca. Pa še neko drugo prednost bodo imeli podzemeljski domovi: medtem ko bo moral človek na površju nositi na sebi vesoljsko tuto, ki mu bo zagotavljala dihanje, zaščito pred vročino in pred mrazom, bo mogel v podzemeljskih domovih tuto sleči, kajti tamkajšnje atmosferske razmere bodo u-metne in prilagojene normalnim človekovim potrebam. Seveda je vse to, kar tu na kratko prikazujemo, v dobršni meri poenostavljeno, morda tudi nekoliko preuranjeno. Toda beležimo le to, kar si znanstveniki že danes zamišljajo, saj računajo, da bo okoli leta 1975 krožil po Luni že Luni primeren avtomobil, ki sicer ne bo imel kdove kolikšne brzine, ki pa bo vendarle mehansko sredstvo za prevažanje tovorov, za premagovanje večjih razdalj in podobno. Sicer pa so Amerikanci prav to dni že napovedali ponovno potovanje na Luno konec tega leta in to že z dvema posadkama, če se Amerikancem tako mudi, pomeni, da imajo za to razloge, pa da tudi računajo s konkretnimi možnostmi. Še bi lahko govorili o tem, kaj načrtujejo znanstveniki za bližnjo bodočnost, lahko bi govorili o velikanskih sončnih ogledalih, ki bodo služila kot generatorji električne energije; govorili bi lahko o velikanskih napravah, ki bodo o-pazovala našo Zemlja in opozarjala prebivalstvo posameznih področij, da se jim bliža neurje. Navedli bi lahko tudi trditve o tem, kako se bo človek, ki se bo rodil na Luni, laže prilagodil tamkajšnjim razmeram, ker pač ne bo vajen zemeljskih razmer. Sicer pa strokovnjaki menijo, da bo tudi na Zemlji čez nekaj desetletij življenje precej drugačno in da bo človek vedno bolj prodiral v podzemlje, tako da bo v mnogih me- stih, tudi v nekaterih sedanjih velikih metropolah, živelo več iju-di v podzemlju kot pa nad zemljo. Ta bežen opis tega, kar si nekoliko bolj drzni znanstveniki zamišljajo o prihodnosti na Luni, bomo zaključili s trditvijo, da bo čez nekaj desetletij na Luni tudi velikansko oporišče, s katerega bodo potovale rakete na jonski pogon proti Neptunu in Plutonu, to se pravi proti najbolj oddaljenim planetom našega sončnega sistema, proti planetom, od katerih nas ločijo milijarde kilometrov, če sedaj z navdušenjem govorimo o uspehu ameriške kozmonavtike, ki je pripeljala dva Zemljana na 400.000 kilometrov oddaljeno Luno, bodo naši potomci lahko s še večjim navdušenjem govorili o potovanju tedanjih vesoljcev, seveda v posebnih ladjah, na milijarde kilometrov dolga potovanja. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Cirkus v Trstu v Občinski galeriji Kot običajno se za časa festivala fantastičnega filma istočasno vrše nekatere zanimive razstave, ki imajo večjo ali manjšo zvezo z nenavadnostjo prikazanega. Tako so sedaj odprli v palači Costanzi razstavo fantastičnih vizij Benetk leta 3000, v Občinski galeriji pa razstavo, posvečeno cirkusom, Tei so gostovali v Trstu v preteklih sto in več letih. Večinoma so tu razni lepaki. So pa na zasteldenih mizah na vpogled razne knjige in podobno, ki obravnavajo cirkus in vse, kar je povezano z njegovim pestrim udejstvovanjem. Na že o-rumenelih lepakih in prospektih čitamo hvalisanje raznih vragolij nekdaj slavnih akrobatov in čarovnikov. Med njimi srečamo take, ki nas spominjajo na našo mladost, ko smo s pridržanim dihom v cirkusu Charles sledili napadu Indijancev na poštno kočijo. Ga pa ni več Tržačana, ki bi ob velikem lepaku Cirkusa četveronožcev obujal spomin na zavzetje trdnjave Saire po v vojščake preoblečenih opicah in pseh, ker se je to pač zgodilo v daljnem letu 1854. Iz živopisnih lepakov kriče zveneča imena slavnih cirkusov in slike njih slavnih članov. Med njimi ugotovimo, da je bil v Trstu tudi slavni klown Grock. Še zanimivejša je ugotovitev, da so se v gledališču Politeama Ros-setti, ki bo kmalu slavil stoletnico obstoja, v početnih letih predvajale mnoge cirkuške predstave, ker se je pač parter mogel spremeniti v okrogel ma-než za konjske točke. Sicer pa so, kot čitamo, bile ostale točke večinoma v nastopih telovadcev in akrobatov, dočim so se tajnosti zagonetne Indije pojavile šele bolj pozno proti koncu preteklega stoletja z nastopi pristnih ali manj pristnih fakirjev. požiralcev sabelj in ognja. Razstavljeno gradivo je tolikšno, da ga tu vsega ni moč omeniti. Ogledati pa bi si ga moral vsakdo, ki bi hotel uživati v obujanju spominov na mlade dni. MILKO BAMBIČ Častni odbor za proslavo jubileja univerze v Ljubljani V odboru so tudi trije Tržačani: dr. Frane Tončič, dr. Sonja Mašera in ing. Stanislav Renko Predsedstvo in izvršni odbor republiške konference SZDL Slovenije sta na eni zadnjih skupnih sej imenovala častni odbor za proslavo jubileja ljubljanske univerze. Ta visoka šolska, znanstvena in kulturna ustanova praznuje letos 50 let nepretrganega delovanja. V tem času se je močno razmahnila in hkrati vzgojila števihie strokovnjake za različne družbene dejavnosti. V častnem odboru za proslavo, ki je njegovo predsedstvo sprejel Edvard Kardelj, je poleg predstavnikov sedanjih univerzitetnih oblasti, nekdanjih rektorjev in predstavnikov študentov, zastopano več osebnosti iz znanstvenega, kulturnega, gospodarskega in političnega življenja v Sloveniji in zunaj nje. V odbor so bili imfenovani: mr. ph. Boris Andrijamčič, Ciril Baškovič, John A. Blatnik, ing. Janez Beravs, prof. dr. Bogdan Brecelj, Mitja Gorjup, Silvo Hrast, prof. ing. Alojzij Hrovat, ing. Zmago Hrušovar, Božidar Jakac, prim. dr. Zora Janžekovič, Stane Kavčič, Andrej Kerin, prof. dr. France Koblar, prof. dr. Milko Kos, Ciril Kosmač, ing. Miha Košak, Sergej Kraigher, Leopold Krese, Tone Kropušek, prof. dr. ing. Anton Kuhelj, prof. dr. Gorazd Ku-šej, dr. Tine Lah, Franc Leskošek, ing. Drago Lipič, Vladimir Logar, Jože Lončarič, Kristina Lovrenčič, dr. Sonja Mašera, Mira Mihelič, prof. dr. ing. Roman Modic, dr. ing, Milan Osredkar, Zorka Peršič, prof. dr. Leonid Pi-tamic, Miloš Poljanšek, Franc Popit, ing. Stanislav Renko, Mitja Ribičič, ing. Vitja Rode, Stanka Sagadin, ing. Mark) Stokin, prof. ing. Albert Struna, Miloš Škerget, Lucijan M. Škerjanc, Jože Šlander, prof. dr. Makso Šnuderl, dr. ing. Lujo Šuklje, Janez Švajncer, prof. dr. Jožko Tischler, Vida Tomšič, dr. Frane Tončič, Josip Vidmar, Janez Vipotnik, prof. dr. Dolfe Vogelnik, dr. Fran Zwitter, dr. Franci Zvvitter, Mirko Žlender. S FILMSKEGA FESTIVALA V MOSKVI Zlato medaljo je prejel tudi Germi'jev Serafino Najvišje priznanje sta poleg Italije prejeli še Kuba za film «Lucia» in Sovjetska zveza za film «Preživeli bomo do ponedeljka» MOSKVA, 23. julija. — Zaključil se je šesti mednarodni kinematografski festival v Moskvi. Trajal je petnajst dni. Podeljenih je bilo več nagrad, tri zlate medalje oziroma glavne nagrade so prejeli Kubanec Humberto Šolaš za film «Lucia», Italijan Pie-tro Germi za film «Senafino» in pa Rus Stanislav Rostocki za svoje delo »Preživeli bomo do ponedeljka*. Tri posebne nagrade (praktično spet tri zlate medalje) so šle Rusu Ivanu Prijevu za njegove »Brate Karamazove*, angleškemu režiserju. Caroiu Reedu za »Oliverja*, poleg teh pa je to nagrado prejel še vzhodnonemški film «Dnevnik neke nemške že- , ,hilh t,i \,~i, : T ne». Srebrni medalji sta prejela filma «Playtime» Jacquesa Tatija in pa jugoslovanski «Ko zvone zvonovi*. Posebne diplome priznanja so bile podeljene norveškemu filmu »Požgana zemlja*, nigrskemu filmu »Cabascov* ter madžarskemu filmu «Zidovi». Zatem so bile razdeljene nagrade za interpretacijo, prejeli so jih: dve igralki, Romunka Iri na Petrescu ter Argentinka An-na Maria Picchio, in dva igralca, Anglež Ron Moody ter Poljak Tadeusz Lomni kri. Omenti je še treba, da je bi’ nagrajen tudi direktor fotografije bolgarskega Lima »Tango* Skratka, razdeli.? nih je bilo 15 nagrad, vseh filrrov, ki so se festivala udeleždi, pa je bilo 32. Spričo tako velikega števila na grad v primerjavi z deli, ki so se tekmovanja udeležba, je do kaj rezko in celo neko. ko mučno dajati kakršnakoli mnenja, razen onega splošnega, iti se tiče nezadržno izrabe festivalske obli ke tekmovanj. Na vsak način predstavlja nagrada filmu »Lu-cia* priznanje pristašem prav tistega na vseh ravneh angažiranega filma (od vsebine do sloga), ki ga je uradna žirija sicer ignorirala. Filmu »Ikičih* so pri-; znanje izrekli tudi predstavniki mednarodnega tiska, in sicer po dokaj razvneti javni diskusiji, kjer je bil govor tudi o filmu »Muri*. Film Andrasa Kovacsa nedvomno predstavlja neko vrsto »velikega izločenca*. Zdi se, da so ga nekako onemogočili v diskusiji uradne žirije, potem ko je že bil dosegel večino ugodnih glasov. Utemeljitev je bila dokaj neiskrena in utesnjena, češ da gre za nekakšen »kinematografski žumalizem*, kar v resnici dokazuje pomanjkanje poguma, ki ga je bit pokazal del žirije v odnosu do omenjenega nadvse pogumnega dela. Ne bi se zaustavljali pri tem, da ni bil omenjen ameriški film «2001: odiseja v vesolju* (ki pa si je navzlic temu pridobil neuradno priznanje, kot sicer skoraj vsi* in tudi japonski «Reka brez mostu*, ki nekako groteskno pred svetovnim javnim mnenjem posvečuje določene «težnjo», ki je bila deležna obtožb od strani vse najbolj napredne in kvalificirane kritike. Zmerno zadoščenje, lahko rečemo, pri vsem pa nudi dejstvo, da je med obema sovjetskima filmoma bila dana prednost delu «Preživeli bomo do ponedeljka*, ki mu je moč prisoditi vsaj nekaj intuicije in pa polemičnega duha. Sicer ' ni fiu mesto, da bi se spuščali v natančnejše analize, iznašali poudarjena mnenja ter is kristalizirane ocene. O tem se bo še kdo verjetno oglasil. Med zanimivostmi na tem festivalu, pa vsekakor lahko zabeležimo veliko navdušenje, ki ga je s svojim prihodom med publiko in ostalimi povzročila Melina Mercouri, znana grška umetnica in odločna nasprotnica polkovniškega režima v Atenah. Omenimo naj še, da je nekaj dni pred tem bil navdušeno sprejet film «Z», obravna-vajoč smrt naprednega grškega političnega oziroma sindikalnega voditelja Lambrakisa. Kar zadeva sam instrument filmskih festivalov, pa so že nekajkrat prenekateri strokovnjaki ugotovili, da so se kot taki preživeli in da bi bilo treba poiskati oziroma odkriti kaj drugega. To je mnenje nekaterih, drugi se verjetno s tem ne strinjajo, smatrajo pa organiziranje filmskih festivalov še vedno za ustrezen način kinematografske manifestacije, umetniške primerjave, sodelovanja in uveljavljanja. Bržkone bi pa res ne bilo odveč, če bi se vanje vnesle določene novosti, ki bi jim vsestransko posredovale večjega zagona. V svojem srečanju s predstavniki tiska, je sovjetski minister Romanov sicer vljudno, toda zelo odločno poudaril svoje stališče, po katerem naj bi festival ohranil svoje temeljne značilnosti: široko reprezentativnost in pa najširše možnosti udeležbe za javnost. S tem v zvezi je treba povedati, da je ta reprezentativnost bolj formalnega značaja in tudi preveč pogojena od raznih mer-kamti Ino-di plom atskih kombinacij, kot je tudi treba poudariti, da je prisotnost gledalcev številčno resda veličastna, vendar izrecno recepti vnega značaja. Vrhu tega bi festival potreboval še dve stvari, ki si nikakor nista v nasprotju, kakor tudi ne z »reprezentativnostjo in »množičnostjo*: po- trebni sta mu namreč neka večja ideološka odprtost, obenem pa tudi večja in strožja kritičnost. Dve stvari, ki pa ju — glej slučaj! — v najvišji estetski meri najdemo uresničeni v dolgo-metražnem filmu »Gnezda plemičev* Andreja Mihajlova Konci-lovskega, predvajanega izven konkurence. O tem filmu bomo še slišali. np • ■ • v • 1 uristicm Beograd tujcem Beograjska Turistična zveza vlaga dokajšnje napore, da bi z Beograda snela etiketo »tranzitnega mesta* in bi tuji turisti občutili potrebo, da se v njem zaustavijo kaj dlje, kot pa je potrebno samo za odpočitek na poti proti morju ali proti središčnim predelom Jugoslavije. Preko informativnih služb, razmeščenih na pristopih v mesto in še na nekaterih točkah v najprometnejših predelih Beograda, se turistom posredujejo razna obvestila in informacije v najmanj dveh svetovnih jezikih. Po treh letih takega dela, se je zanimanje turistov za beograjske zanimivosti in prireditve močno povečalo. Natiskani sta bili dve izdaji v tujih jezikih: «Beograd» v šestih jezikih, z izčrpnimi podatki o vsem, kar bi utegnilo zanimati tujca: poleg načrta mesta Beograda in izletniških točk v nje- Pod Koz aro odkrili površinske sloje bogate železne rude (Nadaljevanje na 6. strani) V Jugoslaviji je veliko predelov, ki so bogati rudnin. Bosna je v tem menda najbogatejša. Zelo bogato rudnin je tudi področje Ljubije v Bosni, kjer so železno rudo kopali že stari Rimljani, ki so imeli tu tudi plavže. Seveda so ti plavži z Rimljani usahnili, med ljudmi, med prebivalstvom pa se je ohranila «legenda», da je v gori veliko železa. In sedaj ponovno rijejo po gori bagerji, bu.dožerji in druga mehanična sredstva, ki bi rada prodrla do še večjih ležišč železne rude. Tod kopljejo že dolga leta, vendar pa vedno v gorah, v- višinah in nikomur ni prišlo na misel, da bi se lotil iskanja železne rude v nižjih obronkih ali celo v dolini, na ravninah pod Kozaro, tako da je ravnina pod Kozaro desetletja in stoletja živela «v senci* železnih gora. V Omarski dolini na primer, od koder se razteza čudovit pogled na Kozaro, živijo ljudje od kmetijstva. Polja so te dni vsa rumena. Tu in tam že pojejo kose in srpi. Kope sena in kupi žita se vrstijo v nedogled, kajti kmetje bi radi izkoristili sleherni sončni dan. Prav nič manj pe se ne tru dijo ljudje, ki nimajo nikakršne zveze s kmetijstvom, ljudje, ki prav tako izkoristijo sleherni lep dan, da bi čimprej opravili svoje delo. Med temi je tudi geolog Dragan Trk ul ja, ki pravi: »Ta dolina je še zelena, vendar ne bo dolgo. Kmalu bo postala rjava in namesto ptičjega petja, namesto mukanja krav, bodo tod zaropotali stroji. Seveda bo dolina tedaj bolj grda in ne bo prav nič idilična, zato pa bo neprimerno bolj bogata. Sicer pa ali ni že stara resnica, da sta lepota in bogastvo pogosto skregana ali vsaj da ju ne najdemo tako pogosto skupaj.* Čemu bi ta dolina postala temna, rjava, ta dolina, ki se razteza vzdolž ceste, ki vodi od Pri-jedora proti Banjaluki? In še eno vprašanje: zakaj bo postala bolj bogata? Inženir geologije Branko Vita-ljič pravi na kratko takole: «Železo.» Toda to je dolina? «Seveda, — pravi Branko Vita-ljič — je dolina, ki pa je veliko bolj bogata od gora, od sosednih hribov. Tudi mi smo bili presenečeni, ko smo tu odkriti bogate sloje železne rude. Sicer smo si mislili, da bd mogli najti tudi tu nekaj rude, vendar pa, pošteno povedano, nismo niti od daleč slutili, da bodo naše raziskovalne Sonde prodrle v sloje rude, ki vsebuje do 54 odst. železa. Tolikšnega odstotka železa niso našli še nikjer na svetu, v nobenem nahajališču železne rude*. Geologi in drugi strokovnjaki, ki delajo in raziskujejo v Ljubiji, niso takoj sporočili o svojih odkritjih. Verjetno so računali s presenečenjem. «Da, molčali smo — je potrdil inženir Predrag Zelenika, direktor ljubijskih rudnikov. — Želeli smo biti povsem gotovi, koliko rude je in kakšne kakovosti je ruda. In glejte, vsa ta dolina, ki se tako živopisna razteza pred nami, krije velikanska bogastva. Na samih 600 kv. km, kolikor je velika Omarska dolina, smo odkrili 60 milijonov ton rude, 3 milijone ton " najboljše keramične gline.* »Mnogi se povsem upravičeno vprašujejo, zakaj ste sklenili raziskovati dolino, ko pa je šp več goratih predelov, ki še niso bili raziskani* — pravi inž. Vitaljič, ki nadnl.juje: »Odločili smo se za to na osnovi nepričakovanega osignala*. Pred dvema letoma smo gradili progo za naš pogon v Tomašiči. Buldožerji so trasi rali nasip in v nekem trenutku se je takoj pod humusom pokazala ruda. In to kakšna ruda! Prve analize so potrdile, da gre za pomembno nahajališče. Za nas, geologe, je bil to pomemben trenutek in pomemben nov dokaz.* Več kot leto dni so geologi in drugi strokovnjaki pozorno spremljali delo vrtalcev v Omarski dolini v Bosni. Vsaka vrtina je potrjevala bogastvo, ki se krije v tej dolini. »širša javnost ni vedela nič o našem odkritju — pravi geolog Milenko Šarac. — Toda v Pri-jedoru in na vsem tem področju se je vedelo, da se v Omarski dolini dogajajo velike stvari.* Nekdo je razširil vest, da so tu odkrili uran. Kmalu zatem je prebivalstvo prevzel preplah, ko je iz neke vrtine zaee: bruhati podzemeljski plin. Bilo je to v času, ko je blizu Bečeja v Vojvodini zdivjal tako imenovani «be-čejski vulkan*, ki je zahteval tudi pet smrtnih žrtev in so ga šele pred nedavnim ukrotili s pomočjo skupine francoskih strokovnjakov. Pojav podzemeljskega nli-na prav v času «bečejskega vulkana* je povsem razumljivo viil ljudem strah v kosti. Vsi so bežali .toda plina je privrelo na površje razmeroma malo in življenje nikogar ni bilo v nevarnosti. Geolog Dragan Trkulja v zvezi s tem tudi pravi: «Morda se je tudi nekoliko pretiravalo, ko se je začelo trditi, da smo odkrili bogate vire mineralne vode. Res je, odkrili smo vodo, Iti zaudarja po železu, kar je povsem razumljivo. Toda šele analize bodo pokazale, ali je ta voda zdravilna in če je sploh pitna.* Ko se od zgoraj, s Kozare motri na Omarsko dolino, se pogled ustavi tudi nad malim jezerom ali veikim ribnikom Soničani. Pravzaprav je to bil nekoč ribnik, ki je bil v zrdn em času razširjen v majhno jezero m ki že kakega pol stoletja daje bogat ribolov. Ob pogledu na to jezero se samo ob sebi vsiljuje vprašanje, ali ne bo to jezero ali ne bo ta ribnik izginil, če se oo dolina spremenila v rudnik železne rude? Geologi pravijo, da se bo to po vsej verjetnosti zgodilo in da bodo morali ribiči odstopiti mesto rudarjem. Seveda se bo to zgodilo tedaj, ko bo sklenjeno ali se rudnik odpre ali ne. Marsikaj se bo spremenilo v Omarski dolini, če bo šlo tako, kot si strokovnjaki zamišljajo. Že sedaj rudnik izplačuje precejšnje vsote lastnikom zemljišč, koder ekipe geologov in drugih strokovnjakov raziskujejo zemljo. Samo ob sebi se razume, da bodo mnogi morali zapustiti svoje domačije in svojo zemljo, če bodo geologi in drugi strokovnjaki odprli na njihovih zemljiščih površinske kope ali rudniške jaške. Kakor kaže, bodo dovolj že površinski kopi, kajti ruda je kar na površini. In kdaj se bo to zgodilo? Po vsej verjetnosti že kmalu, kajti v Ljubiji pravijo, da bi bil pravi greh, pustiti v zemlji rudo, v kateri je nad 50 odstotkov že'eza. Tu se govori tudi o gradnji železarne, ki bi jo postavili kar ob samem nahajališču rude. Strokovnjaki soglasno trdijo, da bi železarna, ki bi jo postavili tu, dajala najfine.iše jeklo, kar ga proizvajajo kjerkoli po svetu, Vrh tega bi bila železarna ob nahajališčih in kjerkoli na svetu si strokovnjaki želijo postaviti plavže zraven rudnikov V. T. Imml Ranil riuctobj" «i bo l*h bo prinesel s človek, ki bo koloniziral Luno, postavil nekakšne kolibe iz sestavnih delov, ki seboj, pozneje pa se bo zaril v Lunino skorjo, kakor kaže gornji črtež. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Udeležba na nekem važnem sestanku vam ba zagotovila nove perspektive. Preveč ste trdno prepričani, da imate vedno vi prav. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne sprejmite sodelovanja, ki vam ga ponujajo. še trdneje verujte v svoje DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Prišlo bo do prepira med vami in nekim partnerjem zaradi neke pošiljke. Neprijeten spor s prijateljem. RAK (od 22.6. do 22.7.) Priznajte svojo napako, ki ste jo storili včeraj. Ne hlinite več ljubezen, ki je sploh ne čutite. LEV (od 23.7. do 23.8.) Takoj z odločnostjo odgovorite na nekatera natolcevanja. Srečno boste pristali v objemu svoje drage. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Slavnostno vzdušje po nekem uspehu. Dolgo pričakovan obisk prijatelja. j7i j ca iv vj v cii i uuiaiv . a«; oc TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) [ prišla. Najslabše je to, da na vas vsakdo lahko vpliva. Danes se dobro odpo-čijte, ker van; bo to koristilo. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Vaše učenje na lastnih napakah vas preveč drago stane. Brzdajte nekoliko svojo vihamo naravo. STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Vaša brezskrbnost je občudovanja vredna, saj vam v resnici že pod nogami gori. Čustvena praznina, toda ne za dolgo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) C-pazujte skrbneje svoje sodelavce, ni vse tako, kot bi moralo biti. Moralno ste na višku, toda telesno ne. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Drzen nastop vam bo pomagal iz zagate. Ne zahtevajte od ljubljene osebe tega, kar ji sami ne morete dati. RIBI (od 20.2. do 20.3.) V kratkem boste neko svojo nalogo izpolnili, pripravite se za drugo. Ne boste se niti zavedli, ko bo ljubezen TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 11.50 Violinist Za-charias; 12.00 A. Rustia: A. Vodopivec; 12.10 Za vsakogar nekaj, 13.30 Glasba po željah; 17.00 Trio Boschetti; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sodobni slov skladatelji; 18.45 Orkester Mueller; 19.10 Ro-dolfo Valentino; 20.00 Šport; 20.35 C. Novelli: Pločevinasti vojaki (drama); 21.25 Orkester; 21.15 Jazz; 22.00 Domači avtorji; 22.20 Zabavna glasba. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.35 Literarna oddaja; 14.10 Brit-tenov koncert za klavir in orkester; 14.45 Malo poezije. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 15.30, 17.00 in 20.15 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prijetna glasba; 8.40 Vesela glasba; 9.00 Pod senčnikom; 10.15 Pisana glasba; 10.45 Popevke; 11.00 Uspeli motivi; 11.15 Nove plošče; 11.30 Današnji pevci; 12.00, 12.45 in 15.00 Glasba po željah; 13.50 Za tiste, ki gredo na počitnice; 14.35 Danes pojo...; 15.30 Popoldne ob morju; 17.40 Plošče; 18.00 Radijski c,der; 18.35 Ritmi za mladino; 19.00 in 20.30 Prenos RL; 20.00 Ital. narodne; 23.10 Plesna glasba; 23.35 Nočni motivi. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00. 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.06 Zvočni trak; 10.05 Ura glasbe; ČETRTEK, 24. JULIJA 1969 11.30 Baritonist D. Dondi; 12.05 Kontrapunkt; 13.10 Preizkušajo se diletanti; 14.45 in 15.10 Plošča za poletje; 16.30 Takšni smo pač; 17.05 Program za mladino; 18.30 Orkestri; 20.15 Pisan spored; 21.00 Zbori; 22.00 Sindikalna tribuna. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje; 10.00 Roman; 10.40 Telefonski pogovori; 13.00 Glasbeni spomini; 14.00 Juke box; 14.45 Nove plošče; 15.18 Srečanje z Bizetom; 15.35 Neapeljske pesmi; 16.00 Zabavna glasba; 16.35 V diskoteki; 17.10 Popoldanski spored; 18.20 Poljudna enciklopedija; 19.00 Poletje v mestu; 21.00 Baldarnini: «Un lu-nedi del ’43»; 22.10 Glasbeni spomini; 22.40 Nunzio Rotondo. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Klavirske skladbe; 11.35 Malipie-rov kvartet za godala; 12.20 Sgam-batti, Simfonija opus 11; 13.00 Ci-marosa, Haendel, Mozart; 14.00 Tenorista Pertile in Bergonzi; 14.30 Debuss.vjeve skladbe; 15.30 Baritonist A Snarski; 16.10 Sodobna ital. glasba; 17.20 Haendel, Vivaldi, Telemann; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 16.15 Koncert; 20.05 Simfonični koncert. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Boccherinijevi kvarteti in kvinteti; 9.45 Ital. sodobna glasba; 11.00 Mehul, Heyel in Saint Saens; 12.30 Portret avtorja: L. Berio; 13.30 Marcello, sonata štev. 9; 13.40 Honeggerjeve skladbe. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.25 Telesna vzgoja; 8.45 Inform. oddaja; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje — M. Lobe: Babica na jablani; 10.20 Resna glasba; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Bartok: Rapsodija za klavir in orkester; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Slov. narodne; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Mladina poje; 15.20 Operetne melodije; 16.40 Bizet: odlomek iz opere «Carmen»; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Simfonični koncert; 19.15 Turizem in glasba; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel D. Skoberneta; 21.00 Domače pesmi; 22.00 Hugo von Hofman-sthal; 22.40 Glasbeni nokturno: 23.15 Komorni glasbeni večer; 24.05 A. Voznesenski: Pesmi; 24.15 Jug. pevci zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Spored za najmlajše; 19.15 Kmetijska oddaja; 19.45 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21 00 Program z Gigliolo Cinquetti; 22.00 Sindikalna tribuna; 23 00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Dokumentarec o Angliji; 22.00 Tedenska oddaja za ure oddiha. JUG. TELEVIZIJA 21.00, 23.50 Poročila; 18.30 Apol-lo 11., pristanek; 19.30 Pionirski TV dnevnik; 20.00 Z beograjskega festivala kratkega filma, «Dunav film*; 20.45 Cikcak; 21.30 Vijava-ja; 21.35 Moda in balet; 22.10 Pot v vesolje; 22.50 Orion — film. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 24. julija PF Vreme včeraj: Najvišja temperatura 32, najtežja 22.2, ob 19. url 30.9 stop., zračni tlak 1018 stanoviten, veter 14 km/h jugovzhodn k, vlaga 3 odst., nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 24.8 stopinje. Tržaški dnevnik KRISTINA Sonce vzide ob 5.39 m; zatone 20.43 — Dolžina dneva 15.04 •" 1 na vzide ob 16.27 in zatone od Jutri, PETEK, 25. Julija JAKOB VPRAŠANJE PREMESTITVE DELAVCEV IZ LADJEDELNICE V ARZENAL Ponovno prekinjena pogajanja med sindikati in Fincantieri Spor je nastal na vprašanju določitve odstotka tistih delavcev, ki bi v novem podjetju bili v položaju «čakanja de!a» Na pokrajinskem sedežu Intersin-da so se včeraj nadaljevala pogajanja med sindikalnimi zastopniki ter predstavniki ravnateljstva Fincantieri za rešitev vprašanj, ki bi nastala v primeru premestitve delavcev iz ladjedelnice Sv. Marka v Arzenal, na osnovi dogovorov s CIPE po znani enajstdnevni zasedbi ladjedelnice. Ravnateljstvo Fincantieri je zastopal vodja personalnega oddelka Bazzurro, medtem ko je bilo sindikalno zastopništvo številnejše. V njem so bili za Novo delavsko zbornico tajnik sindikata kovinarjev FIOM Pino Burlo, predsednik notranje komisije delavcev ladjedelnice Sv. Marka Petronio, predsednik začasnega zasedbenega odbora v ladjedelnici Sv. Marka Ren Kaiser, ter delavci Crevatin iz Arzenala, Stopper iz tovarne strojev Sv. Andreja. CCdL UIL je zastopal tajnik sindikata kovinarjev dr. Fabricci, poleg njega pa še predstavniki tovarne strojev Russo, ladjedelnice Antoniutti ter Arzenala Granich. V delegaciji CISL so bili tajnik sindikata kovinarjev Cru-ciatti ter delavca Micor in Gnilo. Kazalo je, da bodo pogajanja v kratkem rodila ugodne in vidne rezultate, toda pozno zvečer je prišlo do večjega nesporazuma, zaradi katerega so se sindikalisti ter predstavnik Fincantieri razšli. Ključno vprašanje, zaradi katerega so se pogajanja najprej zavlekla, nato pa celo prekinila, zadeva odstotek delavcev, ki bi _ v novem podjetju bili v položaju »čakanja dela». Gre za položaj, ko delavci presede ničkoliko dni v barakah brez dela in — seveda — izgube večji del svojih prejemkov, ker so mezde kovinarjev v veliki večini primerov akordnega značaja in torej odvisne predvsem od neposredne udeležbe v proizvodnem procesu. Predstavnik Fincantieri je izrekel popolno nesoglasje z odstotkom, ki so ga predlagale sindikalne organizacije in kot protipredlog ponudil odsrtntek, ki je za sindikaliste bil odločno previsok in bi dejansko predstavljal hoteno zanemarjanje proizvodne dejavnosti novega podjetja. kateremu so med letošnjimi pogajanji v Rimu zagotovili dovolj naročil, da bo dela za vse. Sindikati so zato sodili, da je odstotek, ki so ga bili predlagali, edini sprejemljiv (z manjšimi popravki) in da bi v nasprotnem primeru lahko prišlo tudi do prekinitve pogajanj m zaostritve sindikalnega spora. Drugo vprašanje, za katero čakajo sindikati na odločitev Fincantieri, zadeva mezde delavcev, ki bi v novem združenem podjetju imeli sorazmerno manjše ali večje plače. Gre namreč za delavce ladjedelnice Sv. Marka, ki bi v nekaterih primerih (teh je približno 600) imeli sorazmerno nižje plače v primerjavi z delovnimi tovariši iz Arzenala. Za te so sindikati predlagali, naj bi podpisali sporazum o integraciji mezd v srednji višiiji 24 lir za uro (približno 4500 lir mesečno). Delavci iz ladjedelnice pa, ki imajo višje mezde zaradi posebnih kvalifikacij, naj bi te pre- jemke ohranili, in bi se torej vpra- 'elav- šanje postavljalo obratno za delav-ce iz Arzenala, katerim bi morali prejemke integrirati. Tudi glede tega vprašanja se predstavnik Fincantieri ni hotel jasno izreči in je sindikalnim zastopnikom sporočil samo to, da bo o njihovih predlogih poročal rimskemu ravnateljstvu. Ti so izjavo sprejeli na znanje in zahtevali, naj Fincantieri odgovori še danes. V nasprotnem primeru bodo sindikalne organizacije prekinile razgovore, preučile položaj in ustrezno sklepale, kar v diplom, iškem žargonu sindikalistov lahko pomeni zaostritev sindikalnega spora vključno do možnosti novih stavkovnih gibanj. Perspektive niso rožnate, vendar je zaenkrat vse odvisno od odgovora Fincantieri iz Rima. V primere, da bo odgovor pozitiven, nam je izjavil tajnik sindikata kovinarjev FIOM Pino Burlo, se pogajanja lahko zaključijo v zelo kratkem ro- ku in pozitivno. Okvirni dogovor, ki vsebuje toc ke, glede katerih so se stranke že dogovorile, predvideva premestitev delavcev v novo podjetje, oziroma končno združitev Arzenala in ladjedelnice 1. januarja 1970. Seja deželnega odbora Po zaključku poletnega zasedanja deželnega sveta prejšnjo soboto, se nadaljujejo običajne tedenske seje deželnega odbora. Taka seja je bila v torek, 22. t. m., najavljena je že seja za 29. t. m., skoraj gotovo pa se bo deželni odbor sestal še 5. avgusta pred daljše poletno prekdnitvilo delovanja. Na zadnji seji so sprejeli razne sklepe na področju kmetijstva, industrije in trgovine, javnih dal. vzgoje, financ in osebja. Sklepi se med drugim nanašajo na kmetijsko kooperacijo in razširjanje kolektivnih naprav v goratem predelu dežele, na posege in pomoč za obnovo gospodarstva na področjih, ki so bila prizadeta zaradi poplav jeseni 1966 itd. Izrazi sožalja Uprava Slovenskega gledališča je ob smrti upravnika prof. Rada Rauberja prejela še naslednje sožalne brzojavke: V imenu uprave SNG in direkcije Drame SNG - Maribor sprejmite ob smrti upravnika Vašega gledališča Rada Rauberja iskreno sožalje. Ob smrti prof. Frana Rauberja izražam vsem, ki so mu bili blizu in ki so imeli priložnost ceniti njegove velike kvalitete, svoje iskreno sožalje. — Elsa Newrly-Schoinz (Associated Press). Ob smrti tov. prof. Rada Rauberja sprejmite naše iskreno sožalje. — Zveza komunistov okraja Koper. Globoko prizadeti ob izgubi velikega Slovenca iskreno sočustvujemo z Vami. — SLG — Celje (Belak). PO IZJAVAH PROF. ANGI0LETTIJA POSLANCU SKERKU Datum odprtja strokovne šole v Trstu je točno določen: šolsko leto 1970-71 To povsem jasno izhaja iz citiranega dela zapisnika o nedavnih rimskih razgovorih, v katerem tudi ni besede o kakšnem zaprtju slovenske enotne srednje šole v Rojanu Ttssrv.v-'-/'y cr ^ < *vc * u Um** 'Urm* . *» «*«•*•, ItaUl« >1 * tam Ut »ura *imm eh« 1» MrnPlm. •Utm im uiimm« iMiMin * . pur~ «** foU‘nM MolaiUtc ITJo-n. ***** u p*mi*u« ettieati n sam« „„„ w ,euoU ***** •«■ 11 j>TO»«i»s itlohre. ** ***** <•*«*• *> > » * ’**’-*’ farni t« im. rtUUuam *1U *et» «».«u»»« ^ »oa V n pri«, or.® ii ter. ** ***** leltle o »n il prc»*l*o iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiH y ^vezi z izjavami šolskega skrbnika prof. Angiolettija, ki jih je dal ODGOVORI OBČINSKIH ODBORNIKOV SVETOVALCEM Luč, kanalizacija, ceste in šole na področju od Križa do Bazovice Preko rajonskih konzult bodo okoličani učinkoviteje vplivali na reševanje vprašanj svojih vasi Upravna vprašanja kraških pod- > lahko shajali občni zbori orga- nega plina, 30.000 kvadratnih mereči) in mestnega predmestja sploh, | nizacij, strankarski kongresi in po.- trov mozaičnih parketov, 500 mi- o katerih smo pisali tudi v naši včerajšnja .številki, so bila pred-met pismenih odgovorov, ki jih je občinski odbornik Dušan Hreščak naslovil občinskima svetovalcema Iinu Crevatimi in Dolflju Wdilhelmu (KPI). Ta sita svoj čas poslala Hreščaku in drugim občinskim odbornikom več vprašanj v zvezi s potrebami kraških vasi. Odgovor odbornika Hreščaka je zato pavšalnega značaja in združuje v sebi odgovore na vsa ta vprašanja. Glede obnovitve razsvetljave v kraških vaseh je Hreščak zaitrdi! Wilhelmu, da so se dela v nekaterih krajih že pričela. Pri tem omenja Križ, Opčine, Padriče, Treb če in Bazovico. V Križu in vaseh vzhodno od Opčin je bila okrepljena služba za odnašanje smeti. V teh dn drugih vaseh bo obnovljena tudi kanalizacija, za kar je občina odobrila izdatek 80 milijonov lir. Dela se bodo predvidoma končala v letu 1971. V svojem odgovoru omenja odbornik Hreščak tudi druga vprašanja, med temi tudi stanje posameznih cest v vaseh in je zagotovil, da so se že pričela dela za takojšnje asfaltiranj cest na Proseku, Kontovelu in Opčinah. Dobro napredujejo, trdi nadalje Hreščak, dela za izgradnjo ali obnovitev nekaterih športnih objektov, predvsem igrišč v Trebčah, Padričah, Preseku in Križu. Občina je na področju javnih del poskrbela tudi za izgradnjo nove srednje šole na Proseku m popravila otroškega vrtca v Križu. Svoj odgovor zaključuje odbornik Hreščak z upanjem, da bodJ prebivalci kraškib področij, ki spadajo pod tržaško občinsko upravo, še bolj zainteresirali tržaški občinski odbor za svoje probleme po ustanovitvi rajonskih konzult v katerih bodo lahko prišle do izraza potrebe posameznih vasi in Skupnosti. Svetovalcu Callegariju (PSU) pa je v zvesai z nekim njegovim vprašanjem odgovoril sam župan inž. MaroeMo Spaccini. Gre za vprašanje, ki mu predvsem manjše stran ke in organizacije, ki ne razpolagajo z ustreznimi prostori, pripisujejo zelo veliko važnost. Oalle-gari je namreč vprašal župana, če misli občina poskrbeti za to, da bi tudi v Trstu imeli posebno »palačo kongresov«, v kateri bi se župan Spaccini je Callegariju odgovoril pritrdilno. V načrtu za novo gledališče zraven palače tržaškega RAI v Ul. Giiusitiniano je namreč predvidena ureditev celega nadstropja nad gledališko dvorano. Pri tem bodo poleg večje dvorane urejeni tudi prostori za sestanke delovnih komisij (ali struj), hodniki, bar, buffet in morda celo manjša restavracija. Sezonskega značaja pa je vpra šanje (in ustrezen odgovor nanj) liberalnega svetovalca odv. Morpur-ga, Kfje vp vprašal odbornika za mestne stražnike in cene dr. Romana, kaj misli občinska uprava, oziroma zbor tržaških stražnikov, u-kreniti v zvezd z naraščanjem nev šečnih šumov in ropota v urah, ko bd ljudje lahko zahtevali mir za svoj počitek. Romano je liberalnemu svetovalcu odgovoril, da so prejeli mestni stražniki ustrezna navodila in da je bilo že izdanih 382 glob zaradi motenja nočnega ali popoldanskega miru, 184 glob pa je bilo izdanih motoristom ali voznikom avtomobilov, ki niso spoštovali predpisov o glušenju izpui nega ropota. ..................................... SESTANEK MESTNIH SEKCIJ STRANKE Za PSI je še veljavna levosredinska formula Pokrajinski tajnik Giuricin o posledicah raz-kola na sestavo občinske svetovalske skupine Kot smo včeraj poročali je bil na sedežu v Ul. Mazzini sestanek vseh članov mestnih sokolj PSI, na katerem je poročal pokrajinski tajnik Giamni Giuricin. Pozdravil je vse socialiste, ki so o-stali v PSI im pri tem še posebej omenil socialistične sindikaliste CGIL, CISL in UIL. Pripisal je desnici v stranki, da je hotela razkol zato, da bi prišlo do preokre-ta levosredinske politike v zmernem smislu, ob nasprotovanju reformam, kot je bil zakon o poka minah ali zakon o pravicah delavcev. Pri tem je Giuricin polemiziral s stališčem PSU ln poudaril, da Je za socialistično stranko še vedno veljavna levosredinska formula, ki je privedla do Rumorjeve vlade. Zatem je Giuricin govoril o položaju «resnlčnega tržaškega socialističnega gibanja«. Tako je o-menil da je od skupnih 13 sekcij, ostalo zvestih PSI 10. Vsi člani starega PSI so ostali v stranki, poleg njih pa večja skupina bivših članov PSDI ter bivši radikalci In drugi. V polemiki s tr- PSI ohranila svoje vodilne organe, medtem ko niso socialdemokrati skoraj mesec po razkolu 1-menovali niti svojega tajnika. Giuricin je nato še omenil sklep vodstva o razpustu struj v stranki ln sklicanju pokrajinskega kongresa za jesen. Pri tem je poudaril, da se v PSI vrača notranje vzdušje pristne demokracije in občutek povezanosti z bojem tržaških de lavcev za gospodarski preporcM Pokrajinski tajnik PSI Giuricin je končno omenil posledice razkola na sestavo občinske svetovalske skupine, za katero je Izrekel mnenje, da ne odgovarja pravim odnosom Zato bodo končno sodbo izrekli volivci jeseni letos. V razpravo je poseglo več članov, ki so izrekli svoje mnenje o politični usmeritvi PSU ln pri tem ostro polemizirali v zvezi z znanim primerom izvolitve sardin-fekega deželnega predsednika, za katerega so glasovali skupno s socialdemokrati tudi mlsovct, monarhisti in liberalci. V začetku seje so člani mestnih sekcij po častili z enominutnim molkom Podaljšani roki za «Alpe-Adria» Zunanjetrgovinski urad pri generalnem vladnem komisariatu za deželo Furlanijo - Julijsko krajino obvešča prizadete trgovce in operaterje, da je na ustrezno priporočilo videmske trgovinske zbornice sklenil podaljšati od jutri, 25. julija do 11. avgusta 1969 rok za vročitev prošenj za sodelovanje pri porazdelitvi kontingentov «Alpe-Adria» 1969. Vsa ostala določila glede sodelovanja pri omenjeni o-peraciji ostanejo neizpremenjena, kakor je zunanjetrgovinski urad pri komisariatu zadnjič obrazložil s svojo okrožnico z dne 5. julija letos. NA MEJNIH PREHODIH Turistične informacije za kvarnersko obalo Reška turistična zveza je v sodelovanju s trgovinsko zbornico pripravila sezonsko informativno službo na mejnih prehodih. S predstavniki turistične agencije Kompas so se dogovorili, da bodo od 15. avgusta do konca turistične sezone na mejnih prehodih Škofije in Kozina nudili vse potrebne Informacije o prostih prostorih v hotelih, depandansah, motelih in kamplngih. Informacije bodo omejene zgolj za hotele na kvarnerski in istrski obaili. Uvoz iz Madžarsko preko tržaške carine V okviru dolgoročnega sporazuma o trgovinski izmenjavi med Italijo ln Madžarsko, ki je bil med cfbama državama dosežen 1. decembra 1965, so predstavniki o-beh gospodarstev 3. maja letos v Budimpešti podpisali še dodatni protokol In priložena spiska komtlngemtiranega blaga za uvoz oziroma izvoz blaga v tekočem letu. Te drnrt je ministrstvo za zunanjo trgovino izdalo zbirko predpisov, po katerih se bo odvijala letošnja medsebojna menjava med obema deželama; iz omenjenih predpisov povzemamo spisek madžarskih dobav italijanskemu trgu, za katere bo pristojna tržaška carinarnica: 20.000 prašičev, 5,000 ton svežega In zmrznjenega govejega mesa, 300 ton svežega in zmrznjenega svinjskega mesa, 100 ton ovčjega mesa, 15 ton užitne prašičje drobovine, 100 ton užitne goveje drobovine, 100 ton naravnega medu, 1 500 ton čebule, 100 ton česna. 10 mll jonov lir pre lijonov lir konoplje in konopljinih polizdelkov, 35 milijonov lir sanitarnih izdelkov iz keramike, 10 milijonov lir tehničnih naprav za garaže, 100 milijonov lir konopljinega prediva, vrvi platna in podobno, tar 10.000 ton surovega železa. S Deželni odbornik za finance Tripani je včeraj sprejel v svojem uradu ravnatelja Banca Popolare iz Trsta kav. Gregoria Binija. Izmenjala sta misli o deželni dejavnosti v zvezi z vprašanji kreditnih ukrepov zavoda. S Mestna godba «G. Verdi« bo pod vodstvom dirigenta Pina Vat-te priredila jutri, v petek, 25. t.m. ob 21. uri, koncert na Trgu sv. Jakoba. 19. t.m. slovenskemu poslancu Albinu Škerku glede odprtja slovenske strokovne šole industrijske smeri v Trstu, smo si oskrbeli točen prepis tistega dela zapisnika o nedavnem sestanku predsednikov italijanske in jugoslovanske delegacije mešanega odbora v Rimu, ki govori o slovenski strokovni šoli v Trstu oziroma o odprtju italijanske srednje šole v Bujah. Ta del zapisnika, ki prof. Angiolettiju ne more biti nepoznan, saj je kot strokovnjak sodeloval na omenjenem sestanku v Rimu, se v slovenskem prevodu glasi (v klišeju objavljamo tudi izviren italijanski tekst): «Glede znanega vprašanja odprtja šole strokovne smeri s slovenskim jezikom v Trstu, je bilo z italijanske strani zagotovljeno, da bo šola lahko zanesljivo začela delovati z začetkom šolskega leta 1970-71. Prav tako je bilo z italijanske strani zagotovljeno, da bo narejeno kar je mogoče, da bi se prvi razred te šole odprl že s prihodnjim oktobrom. Z jugoslovanske strani je bilo zagotovljeno, v zvezi z znanim vprašanjem odprtja srednje šole z italijanskim jezikom v Bujah, da bo ta šola lahko zanesljivo začela delovati z začetkom šolskega leta 1970 71. Prav tako je bilo z jugoslovanske strani zagotovljeno, da bo narejeno kar je mogoče, da bi se prvi razred te šole lahko odprl že s prihodnjim septembrom.» Sklicujoč se na poročilo tiskovne- ga urada tržaške avtonomne federacije KPI o sestanku med prof. Angiolettijem in poslancem Albinom škerkom, moramo zato ponovno izraziti svoje presenečenje nad izjavo prof. Angiolettija (katere v ostalem doslej ni zanikal), da ni bil določen noben datum za začetek pouka na slovenski strokovni šoli industrijske smeri v Trstu in da mora ta datum šele določiti ministrstvo za javno vzgojo. Dopuščamo možnost, da bi se tako lahko tolmačil tisti odstavek citiranega dela zapisnika, ki govori o odprtju prvega razreda že z letošnjim oktobrom, ker je pač njegova formulacija pogojna in je odprtje prvega razreda z začetkom šolskega’leta 1969-70 podrejeno očitno le politični dobri volji pristojnih forumov. Nobenega dvoma pa ni in ne more biti, da je bilo z italijanske strani »zagotovljeno, da bo šola lahko zanesljivo začela delovati z začetkom šolskega leta 1970-71» Za nas zato velja formulacija, za katero sta se sporazumela in jo podpisala predsednika jugoslovanske delegacije veleposlanik dr. Perišič in italijanske delegacije opolnomoče-ni minister dr. Milesi-Ferretti in imamo vsako drugačno razlago za samovoljno. Prav tako moramo ugotoviti, da v citiranem delu zapisnika ni nikjer govor o kakšni ukinitvi obstoječe slovenske enotne srednje šole v Rojanu, za katero je prof. Angioletti — kot je rečeno v tiskovnem sporočilu KPI — «žal potrdil sklep mešanega odbora o ukinitvi šole v Rojanu«. Povsem jasno je, da odprtje slovenske strokovne šole v Trstu ne more biti povezano z ukinitvijo katere koli druge obstoječe slovenske šole, saj gre za to, da se z odprtjem slovenske strokovne šole popravi krivica, ki se nam je zgodita ob reorganizaciji šolstva v Italiji, ne pa za to, da se nam naredi nova krivica z ukinitvijo sedanje rojanske ali pa katere koli druge slovenske enotne srednje šole. Ni nam znano, od kod prof. Angiolettiju informacije, ki jih je dal poslancu skerku, gotovo je samo to, da ne iz citiranega zapisnika, o katerem sta se sporazumela predsednika obeh delegacij mešanega odbora na zadnjem sestanku v Rimu. miiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii SKLEP MEDSINDIKALNEGA ODBORA BENCINARJEV la merjenje pritiska v zračnicah ho treba poslej plačati 200 Ur prosvetno društvo p «LIPA. V BAZOVICI priredi v nedeljo. 27. t. m., ob 17. ud « Pod orehi» PROSLAVO 70-LETNICE PEVSKEGA DRUŠTVA SODELOVALI BODO PEVSKI ZBORI, FOLKLORNA SKIT PINA Z BREGA IN GODBA NA PIHALA IZ TREBČ Ob tej priložnosti bodo razdeljena GaUu' sova odličja. Poslovali bodo kioski z jedačo in pijačo* Vljudno vabljeni! CISTI DOBIČEK JE NAMENJEN ZA DOGRADITEV KULTURNEGA DOMA V BAZOVICI Gledališča Teatro Stabile - Rimsko gledališče V Rimskem gledališču v nedeljo, 27., v ponedeljek, 28. in v sredo, 29. t.m. ponovitev Plautove komedije «Antifcrione», nato pa bodo sledile tri predstave Ibsenovega «Peer Gyn-ta» (30. -:n 31. julija). V «Anfitrio-nu» bodo nastopili isti igralci kot prej, v «Peer Gyntu» pa Elena Za-reschi. Carlo d’Angelo, Antonio Sa-Iimes, Magda Mercatali in Ludovica Modugno. Režija Giorgio Bandinl. Predstave bodo v primeru slabega vremena v Avditoriju. Popust za a-bonente na sezono Teatra Stable. PARK MIRAMAHSKEGA GRADU: »Luči in zvoki«. Ob 21.30 «Maximi-Uan of Mexico» v angleščini; ob 22.45 »Massimiliano e Carlotta« v Italijanščini. Avtobus «M» vozi iz Barkovelj postajališče tramvaja «6» in od M--ramara pred predstavo in po njej. O ŠOLSKIH VPRAŠANJIH Predstavniki LSS pri podtajniku Rosatiju V tržaški pokrajini so v razdobju februar-maj letos stočili za 267.000 litrov bencina manj kot v enakem razdobju lani Strokovnjaki z ministrstva za industrijo in trgovino ter z ministrstva za notranje zadeve — odsek za prometno in gasilsko službo — so te dni zbrani v Rimu na sestanku, ki naj bi omogočil sprejetje dokončnega stališča pristojnih oblasti glede vprašanja, ali naj se tudi v Italiji uvedejo avtomatične bencinske črpalke na žeton. Kamen spotike v tej zadevi predstavljajo seveda tradicionalni prodajalci goriva, ki se upirajo uvedba novih črpalk, pa čeprav brez osebja, kolikor ne bi petrolejske dnžbe pristale na to, da bd bile nove naprave nameščene v okviru že obstoječih bencinskih postaj. Nekateri strokovnjaki menijo, da bd uvedba avtomatičnih postaj lahko pomenila v Italiji določeno nevarnost za javnost, zagovorniki takšnega razpečavanja goriva pa poudarjajo, da je praksa v drugih evropskih državah, kjer že poslujejo takšne postaje, to je v Zahodni Nemčiji, Švici in na švedskem, pokazala, da avtomatične črpalke nasprotno ne predstavljajo nobene nevarnosti za nikogar. Pa še ena vest s področja domačih bencinskih postaj. Upravljal-ci črpalk gledajo z naraščajočo nejevoljo na vedno nove obljuDs, ki jih p>o časopisju, radiu in televiziji dajajo avtomobilistom velike petrolejske družbe, češ, pridite k nam po gorivo, pa boste vljudno, hditro in brezhibno postreženi; naročili boste bencin, mi pa vam bomo pogledali tudi, kako je z oljem v motorju, obrisali vetrobran, ponudili karamelo vašim malčkom, pa se vam ob odhodu še prijazno nasmehmli. Vse to je lepo in prav, menijo upravljale! črpalk, toda petrolejske družbe ie obljubljajo, s ponujanjem karamel p>a se moramo ukvarjati mi, ki nimamo od vsega tega nič drugega kakor samo delo. Zato so se sporazumeli, da se bodo vsemu temu uprli. Ustanovili so medsdndikalni odbor, ki je te dni prvič zasedal in ki je že izdelal prvi sklep: odslej bo pregled zračnega pritiska v gumah vsakega avtomobila pri črpalkah stal 200 lir. Za ostale storitve ob črpmlkah pa se bo še videlo. Na sedežu združenja trgovcev iz tržaške pokrajine pa je bil pred-sinočnjim občni zbor upravljalcev bencinskih črpalk v tržaški pokrajini. Na njem so razpravljali o številnih vprašanjih, ki zanimajo stanovsko organizacijo in posamezne upravljalce, ter ponovno zahtevali priznanje posebnega kontingenta goriva po znižani ceni za tržaške avtomobiliste. Bencinarji u. gotavljajo, da se je prodaja go žaškiml* socfaMemokrau' "je po-1 spomin umrlega socialističnega • sušene povrtnine. 3.090 t rn su-1 riva po nsdavnem povišku cene še udaril tudi dejstvo, da je tržaška I ministra za delo Brodolinija. i hega stroija, 2.030 ton ul zoc.nje-i znatno skrčila v prvineri z že tako pičlo prodajo domačim voznikom, ki napajajo svoja vozila na sosednem jugoslovanskem področju V razdobju februair-maj letos je tako prodaja upadla za 267.000 litrov v primeri z ustreznim razdobjem lanskega leta, in to kljub nenehnemu naraščanju števila avtomobilov s tržaško registracijo. V tej zarezi so bencinarji napovedal; nastop pri osrednjih oblasteh in pri osrednjem vodstvu stanovske organizacije. Na zboru so se nadalje dogovorili glede umika, ki bd hil najbolj prikladen za poslovanje črpa; nih postaj. Umik naj bd bil ure jen tako, da bd dnevna izmena trajala od 8. do 20. ure, nočna pa od 20. do 8. ure. Glede tedenskega počitka pa so se sporazu meii na naslednji osnovi: vsaka postaja naj bi poslovala vsako četrto nedeljo, ostale tri pa naj bi upravljale! počivali. Končno so na občnem zboru napovedali skorajšnje zasedanje v našem mesta vsedržavnega sveta italijanskega združenja upravljalcev bencinskih črpalk. V SOBOTO NA GRADU Mladi pevci za «Madame Butterfly» Tržaški ljubitelji operne glasbe živo pričakujejo začetek poletne operne sezone na prostem, ki jo je pripravila Ustanova gledališča Verdi na pobudo Avtonomne leto-viščarske ustanove. Kot je že znano, bodo sezono zajeli s Puccinijevo iiMadame Butterfly» v soboto 26 julija ob 21. uri. ttGospa Metulj ček» in očarljive Puccinijeve melodije bodo tako zaživele v sveži in učinkoviti interpretaciji mladih a nadarjenih opernih pevcev. Gianna Amato, nositeljica glavne vloge, je namreč uspešno preizkusila svoje vokalne sposobnosti že na vseh odrih Emilije ■ Romagne, tenorist Carlo Bini (sPinkertonu) pa se je tudi že priljubil širši publiki in je na vajah dokazal popolno sklad nost z ljubko kolegico. Operno delo je zrežirala Maria Sofia Marasca, ki je prva ženska režiserka, ki jo je Ustanova gledališča Verdi kdaj koli angažirala. Mara-scc. je tako že znana tržaški pu bliki, saj je lanskega marca uspeš- no zrežirala «Seviljskega brivcav ..................... le Orkester bo vodil Napoleone Anno vazzi, zbor pa Gaetano Riccitelli. Vstopnice za sMadame Butterjly» in za «Rigoletto» (torek 29. in čert-tek 31. julija ter sobota 2. avgu sta) so že v prodaji pri UT AT v Pasaži Protti 2 ter pri akreditiranih agencijah v Tržiču, Gorici, Vid mu, Gradežu in Lignanu. V torek, 22. t.m. je podtajnik v prosvetnem ministrstvu posl. Rosati sprejel odposlanstvo Slovenske skupnosti, ki so ga sestavljali politični tajnik dr. Drago Štoka, član izvršnega odbora devinsko naprežinski župan Drago Legiša ter član sveto prof. Maks Šah. Razgovorom sta prisostvovala tudi posl. KD Belci ter funkcionar prosvetnega ministrstva dr. Fazio. Delegacija Slovenske skupnosti je državnemu podtajniku izčrpno obrazložila naslednja vprašanja: 1. imenovanje odgovornih funkcionarjev za slovensko šolstvo na šolskih skrbništvih v Trstu in Gorici: 2. a) pravna ustanovitev mest šolskih nadzornikov za osnovne šole v Trstu in Gorici; ustanovitev mest didaktičnih ravnateljstev v Trstu in Gorici; b) razpis rednih natečajev za pro sta učiteljska mesta v Trstu in Gorici; 3. a) razpis natečajev za stolice na srednjih šolah prve in druge stopnje; b) razpis ravnateljskih mest na srednjih šolah prve in druge stopnje; 4. imenovanje natečajnih komisij za proste stolice in za ravnateljska mesta; 5. ureditev položaja upravnega in pomožnega osebja na srednjih šolah prve stopnje in na učiteljiščih v Trstu in Gorici; 6. ustanovitev strokovne šole industrijske smeri v Trstu; 7. šolski učbeniki. V dolgem razgovoru je podtajnik z zanimanjem sledil predlogom delegacije Slovenske skupnosti in zagotovil, da bo omenjena vprašanja čimprej skušal rešiti v posvetovanju z odgovornimi funkcionarji ministrstva. Posebej pa je odposlanstvo apelirajo na posl. Rosatija, da morajo vse komisije, ki se bodo ukvarjale bodisi z natečaji kakor tudi z zrelostnimi izpiti biti sestavljene ta ko, da bodo člani popolnoma obvla dali slovenski jezi Glede strokovne industrijske šole pa je odposlanstvo odločno zagovar. jalo stališče, da se ta šola ustanovi še v začetku novega šolskega leta, zlasti glede na dejstvo, da so bili odstranjeni pogoji, ki jih je v tej zvezi postavljalo zunanje ministrstvo: ustanovitev te nove šole pa ne sme v nikakem primeru zmanjšati števila že obstoječih slovenskih nižjih enotnih srednjih šol na Tržaškem. Delegaciji Slovenske skupnosti je ob koncu razgovora podtajnik Rosati ponovno zagotovil vso svojo pomoč Razna obvestila • 8 posebnim dekretom z dne 16. junija t, 1. je notranje ministrstvo razpisalo za akademsko leto 1969-70 posebni potek šolanja za občinske tajaoike. Pouk se bo začel oktobra letos in se bo zaključil meseca julija prihodnjega leta. Prošnje za sprejem, napisane na kolkovanam papirju za 400 lir, Je treba Izročiti na prefekturi svojega kraja do vključno 31. avgusta t. 1. Podrobnejša navodila dobijo zainteresirani na prefekturi, soba št. 59. Nazionale 16.00 «Un pošto alPi-nterno«. Techreicolor. Grattacielo 16.00 «11 gattopardo«. Claudia Cardinale, Burt Lancaster, Ala n Delon. Technicolor. Penice 16.00 «Otto falsari, una ra-gazza e un cane onesto«. Eden 16.30 «Io la conoscevo bene«, Stefania Sandrelli. Nino Manfredi, Ugo Tognazzi. Excelsior 16.00 ((L’uomo tllustrato«. Rod Steiger. Technicolor. Ritz 16.00 «La rnoglie giapponese«, M. Ivvasaki, Gastone Moschin. Te chniicotor. Filodrammatico — Zaprto Alabarda 16.30 «Wehrmacht ora ze-ro». Z. Hubner, J. Novak. Kine maskope. Aurora 16 30 «Agente 007, llcenza dl uccidere«. S. Connery. Technicolor Cristallo 17.00 ((Sexualation». Vanes-sa Reed, M. Eastvvood, Barbara Stone. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 «Ladro di crimln.-'«. R. Hossein, I. Bolkan. Impero 16.30 »Vergogna schifosi« — Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 17.00 «Quelle terri-bili notti«. Annie Girardot, Richard Johnson, A, Valil. Prepovedano mladini pod 14. letom. Astra — Zaprto. Ideale 16.30 «L’astronave degli es-seri perduti«. J. Donald, B. Shel-ley, A. Ke'r. Technicolor. Abbazla 16.30 «La battaglia dt Alge ri». sporoča cenjenim odjemalcem/ ^ bo od 3. do 17. avgust« zaprta. Zato vabi naročnik® knjižnih zbirk, kot tudi druge odjemalce, da s® zaradi morebitnega nf‘ kupa zglasijo v njeni'1 prostorih čimprej. I Šolske vesti Državna srednja šola s slov'"1*', učnim Jezikom »Fran Levsli** j Proseku z oddeljenimi razredi ' azreu' ■ Križu javlja, da se je pričelo , julijem vpisovanje v prvi raZIT t šole, ki bo trajalo vsak d»c vključno 25. Julija letos. Osnovna srednja šola s slove"!’ učnim jezikom »Fran Erjave"1, Trstu (Rojan) Javlja, da se le čelo s l. julijem vpisovanje v razrede te šole. Vpisovanje v L razred bo vključno do 25. t.m- ^ jave sprejema tajništvo vsak od 9 do 12. ure Ravnateljstvo državne sred»J* . le »Ivan Cankar« sporoča, da "L pričelo » prvim Julijem VPIS°,.) v 1. razred te šole. ki do traja1®-vključno 25. t.m. Prijave sPjey. tajnštvo šole vsak dan od 9.-1* ' Ravnateljstvo državne srednje . »Simon Gregorčič« v Dolini SP?, - liki šmaren Izlet v KamnI3K„i dih 3000 lir za prosvetno društ’ Ti Škamperle, 3000 Ur za Slov,etoi skupnost in 4000 lir za Sl(>vtlto gledališče. V počastitev sporni«11 f prol. Hada Rauberja daruje)® p igralci Jasne Kaubei 11.000 «■!: športno združenje Bor. Namesij cvetja na grob poR fi Frančiške Knžmanč č daruje)0 ^ čaki In nečakinje 3500 lir za Kpl svetni dom v Bazovic- In 3 ^vrit' za športno društvo Zarja v Bač ^ V spomin na prijatelja Kad* .jjj berja daruje družina G. Demšar Ur za Športno združenje Bor.. Novo; ČERMELJ: Spomini BEVK: Naše živali L tf® . 70“ TRŽAŠKA KNJIGAH^ Trst — Ul. sv. Frančišk® tol. 61-792 •S M S P.S EZŠgžž 6S»SW|ff3 g H *£ S§ I. g g elektronika NA LADJI TRŽAŠKEGA LLOYDA «Načrt £squilino» - prvi korak k popolni avtomatizaciji plovbe Opremljena z elektronsko «posadko», bo ladja opravila prvo vožnjo iz Trsta proti Japonski prve dni prihodnjega meseca Skesa < elektronskih naprav. irimi?00 zblrale podatke o stanju ničn]h’ —tra’ t'ovora- zalog in teh- v°Ne, naprav na ladji ves čas mo/iV J* predelovale in s po-čunawvSra,'eneEa elektronskega rala* WHka Popravljale povelja za jo i k^,„P1°tor’ ki naj poganja lad-_ “optimalno« brzino in po ^Ptimalnem Tornem redu«. _penovi so na «Esquilino». že VgrartiK—i* na «Esquilino». ze tehta “ otektronski računalnik, ki transVo'500 kg’ pa bodo elek' nili naPrave na ladji izpopol-„ir z vrsto J®squilino» t>o drugih aparatov, la ■tT"*"", po predvidoma odplu-PristarviE?skusno vožnjo iz našega m^ata pvve dni prihodnjega sicer z navadnim tovo- V okov ^ključUo konec oktobra lat1- Na ladjo se bo vkrca- 03 bSna,J^kPyPiak°y’ ^ J>° Od blian. ”, ““^ovnjaKOV, KI DO nih S godila delovanju zamota-na «Esquilinu» ter nične k3-110 posamezne teh-Potrebam , osthezajo dejanskim Ptovbe, in kato tehnični eletctroSr rea&ra.io na «poveljaa Posta,,1*1«’ “Posadke«. Ce se bo čin vnrtm- efe1'. botio uvedli ta na-tah Trfn-™a ®e na drugih eno-naj hi ,„?.a L1°vda, pri čemer va' mnSJu?1 mahl'še porabe gori-tned r.i7?" zamud in zastojev zaradi ^-.® ,v lukah, ter zlasti Prihranili!'8* lzdatkov za moštvo, korak na n®?® denarce- Nadaljnji elektroni . P°stoPne(;a uvajanja v Pomorov tehmke in avtomacije C°*®, prometu naj bi pa s tem, da bi poten r>vParabaro ihiPli kar na se-Lloyd nai^h' bružbe (za Tržaški Pravi vo S bi torej elektronske na-tir. ?. v Trstu), te pa naj bi Vodile ToS- v TVstu). te pa naj u» od časa le' nad kaiterimi bi bile »»j,. . a do časa «pristojne», po Poteia Najnovejša drzna dobrem T^ka, ki je vodil po po- t matem0^Stopku vsemirsko ladjo no dot. -čno Preciznostjo na Lu-lino» JS«e. da je anačrt Esqui-Imenui™ ^ v uradnih krogih na .13 Podvig, le prvi korak >U I tudi Plovbe0ti.a,P°Polne avtomatizacije po svetovnih morjih. Nravstveno in higiensko Nadzorstvo v juniju 0Jd6lk®secu juniju je nadzomištvo Pravjjn za zdravstvo in higieno o v podil ,rilzen navaidnih pregledov ln tilIa* tor skladiščih jestvin P°diw^’ *'udl več pregledov na di jjV-lu..Prehrane (tu gre za je-Poleh,4i,PlJače’ ki se predvsem v TelnSr dneh rade pokvarijo) 0s?bna potrdila. Pra*i®a o^upai je nad« '■‘“ziin ■> jw nadzomištvo o 126 uT—879 Pregledov ter odvzelo katere°ycev raznih jestvin in pijač, etelku 1® poslalo Kemičnemu od higip-Pokrajinskega laboratorija za 0w 111 Profilakso. delili r?11 50 v mesecu juniju po klensifk glob zaradi prekršitve hišo s ?8® pravilnika, 12 oseb pa Plastem V zvezi P^^vdi sodnim Ce dopustnik pozabi Zapreti vodno pipo . . . vročih poletnih dneh se pogo- nja bre^3, os^anei° stanova- ^onostiTi6 jo ta pojav prinaša všečnosti. Ko namreč voda zmanjka, marsikdo odpre vodno pipo do kraja, da bi ga to opozorilo na prihod vode. To seveda ni hudo, a nevšečnosti nastanejo, če prizadeti pozabi, da je pipo odprl, in odide na počitnice. Ko se voda začne spet normalno stekati, si pač vsakdo lahko predstavlja posledice, ki temu sledijo. Ravno zaradi tega imajo gasilci te dni polne roke dela. Ne mine dan, da bi se kdo ne oglasil na njihovi postaji ter sporočil, da kaplja iz zgornjega nadstropja v njegovo stanovanje voda. Včeraj se je tak primer pripetil v stavbi št. 31/1 na Lonjerski cesti. 56-letni Bruno Colautti, ki stanuje v drugem nadstropju omenjenega poslopja se je pritožil, da je voda, ki je pricurljala iz zgornjega nadstropja, preplavila njegovo spalno sobo in se nato razlezla v kopalnico. Ker je bilo stanovanje v tretjem nadstropju zaprto (lastnik Nicola Giudi se je najbrž , odpravil z družino na počitnice), so gasilci s pomočjo visoke lestve splezali na balkon, razbili šipo na vratih ter prišli v stanovanje, kjer so zaprli vodno pipo. Po isti poti so stanovanje za- pustili ter nato pomagali Colautti-ju pri izsuševanju njegovega stanovanja, kjer je voda povzročila škodo za približno 30.000 lir. Giudija bo tako poletna suša stala precej drago, ko se bo vrnil z dopusta. Sindikalna pogajanja z gradbeniki-delodajalci Pokrajinski tajništvi sindikalnih organizacij gradbinskih delavcev FILCA - CISL in FILLEA . CGIL sporočajo svojim članom, da se bodo pogajanja za obnovitev kolektivne delovne pogodbe za zidarske delavce pričela 31. julija na sedežu ANCE. Pogajanja za obnovitev delovne pogodbe opekarjev pa se bodo pričela nekoliko pozneje, 3. oz. 4. avgusta. C Župan je odredil prepoved parkiranja v dolžini 10 m na Sprehajališču sv. Andreja pred poslopjem št. 44. Ukrep je bdi potreben zato, da lahko tam parkirajo vozila tamkajšnje karabinjerske postaje. Župan je prav tako uvedel poševno parkiranje (delno na pločniku) vozil na Senenem trgu (Piaeza Foraggi) pred poslopjem št. 2 in 3 od Ul. Vergerio do Ul. Signorelld. ■ iiiimiiiiiiiiiiiiuimm iiiii umil iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin,um,,,,,,,iM,illlimil||||||||||||||m|||||||||||||||||||||| V ZADNJIH LETIH SE PROIZVODNJA VEČA Lani na tržaškem Krasu 14.635 kub. m marmorja Največ je bilo marmorja vrste «Nabrežina» (9.380 kub. m) in vrste «Repen» (1.110 kub. m) «Dan deželnega marmorja« na na 4.110 kuto. m v lanskem letu nedavnem tržaškem velesejmu je Zanimivo je, da se marmor danes potisnil v ospredje vprašanje pro- ne uporablja samo pri gradnji izvodnje in razpečevanja našega marmorja na domačem in tujih tržiščih. Po «krstni» predstavi deželnega marmorja na »sejmu Furlani je-Julijske krajine« v Pordenonu, je toii namreč tržaški sejemski dan posvečen temu deželnemu bogastvu drugi poskus revalorizacije žlahtnih vrst tukajšnjega kamna. Ta poskus, za katerega je dala pobudo deželna vlada, je doživel razveseljiv uspeh ter ga bodo zato prireditelji v prihodnjih ponovitvah tržaške prireditve ne le redno obnavljali, ampak tudi primemo razširili in okrepili. Kako pa je z najnove.išim vojem v proizvodnji deželnega marmorja? Stastistični podatki kažejo, da se je ta v zadnjih enajstih letih povečala za nekaj nad 5.000 kubičnih metrov. Temu napredku je po eni strani botrovala uvedba nekterih tehničnih izboljšav v pri-dobitveni postopek, po drugi pa v zadnjem času tudi deželna uprava, ki je v okviru svojih pristojbin začela podpirati to dejavnost. Na samem tržaškem Krasu so lani iztrgali zemlji 14.635 kub. metrov marmorja. Največ je bilo marmorja vrste «Nabrežina» (9.380 kub. m), sledila je vrsta «Repen» (4.110 kub. m), druge vrste marmorja pa so bile daleč slabše zastopane. Gradbeništvo sprašuje zlasti po «Repnu», zato se je proizvodnja te vrste marmorja dvignila od 1.400 kub. m v letu 1957 kar AVTOMOBILSKE MIŠI NA DELU k avta ukradla sprejemnik toda agenti so ju izsledili luksuznih stanovanjskih stavb, temveč da se njegova poraba naglo širi tudi pri gradnji manj zahtevnih stanovanj. Sporočilo prefekture civilnim invalidom Tržaška prefektura je te dni ponovila poziv civilnim invalidom, katerim priporoča, naj izkoristijo odložitev zaključnega roka za vpis v uradno organizacijo civilnih in- uradno validov ANMIC do, 21.,. septembra. Sporočilo prefekture se nadaljuje z ugotovitvijo, da je ANMIC uradno priznano • bdruženje civilnih invalidov, ki te zastopa pri javnih in krajevnih upravah, zato pa je tudi v interesu invalidov samih, ki z vpisom pridobijo pravico do glasovanja pri obnavljanju vodstev organizacije. Invalidi, ki se želijo vpisati v ANMIC, morajo po čl. 22 pravilnika prestati zdravniški pregled pri občinskem sanitarnem uradu, kjer jim bodo izdali potrdilo za vpis v ustanovo. Vsekakor pa opozarja prefektura, da tistim invalidom, ki že imajo potrdilo o pregledu pri posebni pokrajinski komisiji za delo ali podpore, tega pregleda ni treba. Prošnjo za vpis morajo interesenti vložiti pri sedežu organizacije v Ul. Madonna del Mare 13, kjer bodo prejeli tudi vse potreb! ne informacije. Dve ženski žrtvi lažjih prometnih nesreč Mod zasliševanjem sla priznala še celo vrsto drugih tatvin iz parkiranih avtomobilov l 19. t.m. so bile avtomo-hhši spet na delu. Bilo je ““vati t1 ko je nekdo opazil v dspfto ^^rnarmora in Rossetti mla | Okrog' „kl ?ta se sumljivo vrtela legni? Parkiranih avtomobilov. U-n 'e videti še to, kako sta n8?ca n®fild oddaljila od t°Ihohtn>teim ko sta iz nekega av-tiiista .a 11 kradla avtomobilski ra-ObvajH^eiemnifc, nakar je o tem IrJaškp Agente letečega oddelka AgJ.. kvestUTe- ^ačo,«1; se takoj podali na lov&nm kraJ t«r začeli pregle-$e Področ je, na katerem bi Phali -T“la neznanca zadrževali. Seli srečo, kajti v Ulici D’An-* regi,- ''stavili avtomobil fiat 1500 Sta Racijo AO 15577, v katerem |46a, ubijala ravno taka mlade-ko 't**,fšna je opisal neznanec, halj L t<,!«fomral policiji. Pregle-Ih^,.. avtomobil in res so pod sPreiJ5h sedežem odkriM radijski hkraq]7nlk, ki sta ga mladeniča unn mal° Prej iz avtomobila 5 »a i z cegistracijo TS 103262, j® Ul J? 26-letni Sergio Amodeo L-V^PPello 11 parkiral v so-Ob« ' U1- Rossetti. hUcot* rf46*, 32-letnega težaka Fer-hšta, J/hhitza brez, stalnega biva-'letnega mehanika Lu «#, »o ‘“h^rella-ja iz Ul. Trissino t®r j^jjradi tega agenti aretirali jq^JrPh®nih na kvesturo, kjer pn Samdtzu so našli hlad« omenjeno avtomobilske miši, se je že zglasila na komisariatu javne varnosti v Ul. Cologna nova okrademka. Iz avtomobila fiat 850 coupe (TS 104760,) ki ga je 33-letna bolničarka Romana Deros-sd p»r. Sdregotti iz Ul. Catullo 16 parkirala v torek zvečer v bližini svojega stanovanja, so ji neznanci ukradli radijski sprejemnik znamke «Voxom». Pri vlamljanju pa so na vratih avtomobila povzročili precej škode, ki v celoti znaša približno 175.000 lir. PRKJKIJ SMO jjhiohtt V vplačani taksi za av-•9849^ r)at 8-50 z registracijo TS Wžn’ai vJ^Ptoobil, za katerega Je Oba ' Qa 8® -)e skušal ukrasti. jižnaiasba, med zaslišanjem tudi ’ .Jli® sta zagrešila v pre-'a«nih „ tatvinskih podvigov v heq avtomobilih. Odnesla sta hošlq riTp-P1 dragoceno aktovko, fh, šrvT.r011 Plašč, športno tremr-s!6 čevlje, brisače, žepno J? Vseoo druge drobnarije. Gle !>Q(iroSlrl»J®8® so sedaj v teku T^bnetJ - - - M^lademfc6 Piskave. ?®h OhioA® 80 včeraj prijavili sod-’°hej8k»as,wm t®1 pospremili v ko-ftaT:javore. »hvačn pa so spravili «na Tržaška trgovinska zbornica: «Trieste Economica«, revija za gospodarska vprašanja, štev. 3/4 (marec-april 1969). Številka prinaša pregled dela, ki so ga zbornica m njeni odseki oziroma uradi o-pravili v omenjenem dvomesečju, poleg tega pa so vanjo prispevali daljše gospodarske sestavke dr. M. Dassovich o vlogi Trsta v mestni naddržavni integraciji, F. Co-stantinides o Trstu in Sueškem prepoku ter dr. A. Colombo o nekaterih učinkih tehnološkega napredka v gospodarstvu. Včeraj zjutraj približno ob tsti uri je osebje Rdečega križa zabeležilo dve nesreči, pri kateri sta bnlli ranjeni dve ženski, ld ju je podrl avtomobil, odnosno lam-breta. V Ul. F. Seveno pri poslopju št. 115 je okrog 11. ure prečkala cestišče izven zebrastega prehoda za pešce 76-letna upokojenka A melia Cociamcich vd. Crasso iz IT! Baiardi 86. Ravno tedaj pa se je proti poslopju univerze peljal na lambreti TS 32468 25-letni študent Lucio Mucchind iz Ul. Catraro 2. Mladenič je sicer pravočasno opazil priletno žensko, ni pa utegnil pravočasno zavreti vozila in tako je nesrečno upokojenko zadel ter podrl na tla, da se je pobila pn obrazu, rokah in nogah. Z rešilnim avtom so jo kmalu nato odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so jo sprejeli na nevrokirurškem oddelku s prognozo o krevanja v 10 dneh. Nekaj minut kasneje je z rešilnim avtom prispela v bolnišnico tudi 48-letna gospodinja Caterina Rattd por Ambrosio iz Ul. Grandi 10. Zenska, kateri so zaradi lažjih udarcev in odrgnin po nogah, levi roki in rami dali le prvo pomoč, je dežurnemu zdrav niku izjavila, da je do nesreče prišlo v Ul. F. Venezdan v bližini stav be št. 8. Ko je hodila po pločniku Jo je nepričakovano oplazil ter podrl na tla avtomobil «bianchi-na», ki ga je upravljala 56-letna Omera Lazzari por. Scattorin iz Ul Bonghi 83. KORISTNA POBUDA PROTITUBERKUL OZNEGA KONZORCIJA Proti jetiki so na Goriškem cepili večino otrok osnovnih šol Doslej eepili 6.857 otrok ■ V prihodnjih letih nameravajo cepljenje razširiti tudi na srednje šole Pred približno tremi leti so na Goriškem, na pobudo zdravnika dr. Tomassicha, pričeli z akcijo za cepljenje proti tuberkulozi v osnov, nih šolah in v otroških vrtcih. Akcijo je vodil Protituberkulozni konzorcij, priredili so več predavanj za skupine učiteljev, zdravniki, u-čitelji, sanitarni asistenti so nato počasi pričeli prepričevati starše prizadetih otrok, da bi iste dovolili cepiti proti jetiki. Pripomniti moramo, da italijanski zakon ne obvezuje starše, da bi svoje otroke cepili proti jetiki. To se dogaja v nekaterih drugih evropskih in izvenevropskih državah. Spomnili bi se pri tem samo na dejstvo, da so v sosednji Jugoslaviji cepili vse otroke že v prvih letih po vojni. Pri nas pa je tako cepljenje vezano le na dobro voljo posameznih organizacij in zdravnikov. To se dogaja le v nekaterih pokrajinah, npr. v Milanu, v Veroni, v Vidmu, kjer so dosegli na tem področju lepe uspehe. Vedeti je tudi treba, da sta go-riška in tržaška pokrajina na prvih mestih v Italiji po številu bolnih na tuberkulozi. To prvenstvo je odvisno deloma od našega podnebja, pa tudi od dejstva, da ni pri nas bolnika sram povedati da je bolan. V številnih južnih pokrajinah pa biti jetično bolan pomeni biti izključen iz družbe. Akcija za cepljenje proti tuberkulozi na Goriškem je v treh letih dosegla svoj namen. Cepili so 6.857 otrok, od katerih 5.801 v zadnjem šolskem letu. Tri četrtine otrok, ki obiskujejo ljudsko šolo, so že cepili. Odložili pa so še 1.200 primerov, ker so bili otroci bolani ali trenutno cepljeni proti drugim boleznim. Te bodo cepili v prihodnjem šolskem letu. Da je akcija dosegla uspeh in da so jo starši popolnoma razumeli nam dokazuje dejstvo, da sta le 2,96 odstotka družin zavrnila prošnjo po prostovoljnem cepljenju. Akcije pa niso izvršili samo v osnovnih šolah in v otroških vrtcih, marveč tudi v številnih gori-ških zavodih, kjer so proti jetiki cepili tudi starejše dijake. Zdravniki so mnenja, da je treba v prihodnjih letih akcijo razširiti na srednje šole, tako da bi bila vsa naša mladina cepljena proti jetiki. Istočasno naj bi nadaljevali z akcijo tudi v osnovnih šolah in v otroških vrtcih. Cepljenje je finančno podprla deželna uprava in upajo, da bo ta pomoč prišla tudi v prihodnjih letih. Goriška pokrajina se bo tako tudi na tem področju uvrstila na prva mesta v državi. Razgovori v Trstu o trziški industriji raj zjutraj oaiskal deželnega odbornika za trgovino in industrijo Dulcija. Pogovarjala sta se o možnostih nadaljnjega razvoja trži-škega pristanišča, o delih, ki so potrebna za umestitev tovarne, ki bo nadomestila Solvay ter o drugih problemih, ki se tičejo industrijske cone v Tržiču. • Nocoj bo v Tržiču sestanek med delegacijami strank KD in PSI. Govorili bodo q možnsoti rešitve krize v tržiški občinski upravi. Nocoj bo tudi prva skupščina članov nove stranke PSU. Tu bo moč izvedeti ali sta svetovalca Tossut in Devitor zares vstopila v socialdemokratsko stranko. Poletni urnik v Državni knjižnici Ravnatelj goriške držaivne biblioteke javlja, da bo knjižnica zaprta zaradi poletnih počitnic od 1. do 17. avgusta. Ob delavnikih bo odprta knjižnica vsak dan le od 10. do 1). u-e in to le za povračilo izposojenih knjig. Od 18. avgusta do 30. avgusta pa bo 1-mela knjižnica poletni urnik od S. do 12.30. JAVNO DELO NA PALKISCU Polaga n je kana lizae ije in asfaltiranje ceste V načrtu je ureditev klanca na Palkišču ter ceste proti Devetakom Doberdobska občina je pričela I nji del poti. speljane med njt« izvajati obširni načrt javnih del, vami, od Palkišča do Vižintinov in Vpišite svoje otroke v 1. razred slovenske enotne srednje šole Ravnateljstvo državne nižje srednje šole s slovenskih učnim jezikom v Gorici sporoča, da se vpisovanje v 1. razred enotne srednje šole vrši vsak dan do vštevši petka 25. julija na tajništvu šole v Ul. Randaccio 10, od 9. do 12. ure. Vabimo vse slovenske starše, da svoje otroke vpišejo v slovensko srednjo šolo. ki ga je odobrila pred časom tar zadeva domala vse vasi in zaselke njenega razsežnega področja. Tako je že nekaj časa na Palkišču v teku delo za ureditev poti ln kanalizacije. Občinska uprava je namreč namenila okoli devet mililjonov lir za to nadvse pomembno delo, ki bo dokončno odstranilo z dnevnega reda težave, ki jtih je imela s tem zaselkom. Ob vsakem večjem nalivu je namreč deževnica splavila s ceste ves pesek in ga naplavila na diržavno cesto. Vaščani so bili nezadovoljni, ker so na cesti ostale «toalote», in protesti so pogostoma ostali brez odgovora. Zato je občinska uprava ravnala docela prav, ko se je najprej odločila urediti ta klanec, že nekaj dni podjetje širi cesto ter polaga v zemljo cevi za odtok deževnice. Ko bodo dela zaključena, bodo klanec od glavne oeste do šole prekrili z asfaltno plastjo, tako da bo voanja po njem kakor tudi hetja otrok v šolo zlažnej-ša In manj nevarna. Pozneje bodo uredili tudi spod- Devetakov. Cesta je sedaj ozka in polna ostrih zavojev. Po načrtu jo bodo razširili na sedem metrov, ovinke pa ublažili. Na samem začetku, kjer je gostilna »pri Roži«, bo verjetno ostalo ozko grlo, ker širjenje ceste -ne dopuščata hiši, ki sta si zelo blizu. Med njivami proti Devetakom pa je za širjenje dovolj prostora, dasi-ravno je izdelovalec načrta tudi tamkaj Skušal zemljiške lastnik« čim manj oškodovati. Ko bo delo opravljeno, bodo vaščani dobili u-dobno in za krajevni promet nadvse koristno pot., ki se je bodo s pridom lahko posluževali avtomobilisti, kolesarji in pešci. Občinska uprava bo morala za dokončanje del seči globlje v žep, zato pa ne bc imela več izdatkov za vzdrževanje. Ureditev ceste na PaJkišču bo zaključeno v nekaj dneh, tako vsaj sodimo, nakar se bodo delavci lotili spodnjega dela poti proti Devetakom. iiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiimiimijiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii mini iimiiiiiiiiiiiiiiiii u iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiriiiiiiiiiimiiiiiiiii KRMINU GROZI IZGUBA TOVARNE Delavci preprečili odnašanje strojev iz tovarne hladilnikov «California» Občina je pred leti darovala zemljišče za gradnjo tovarne • Tovarna že dva dni zasedena V Krminu so v torek zvečer de-1 je občina, kot že poudarjeno, po-lavci zasedli tovarno «Califomia», j magala s tem, da je darovala poki izdeluje hladilnike za trgovske lokale. Tovarno so v Krminu zgradili pred nekaj leti. Občina je ta- krat darovala zemljišče, samo da bi si v svojem območju zagotovila delovna mesta. V tovarni je bilo sicer zaposlenih le nekaj desetin delavcev, vendar je to za kr-minsko občino kar precej, posebno če pomislimo da je to bila prva tovarna na področju, ki je določeno za industrijska podjetja. Lastnik tovarne pa hoče stroje prenesti v Padovo kjer ima podobno podjetje in tam osredotočiti svojb dejavnost. V torek zvečer so prišli v Krmin nekateri tovornjaki z namenom, da bi naložili stroje in jih odpeljali. Delavci pa so se temu uprli ter so tovarno zasedli. Večraj popoldne se je delegacija delavcev napotila v spremstvu sindikalnih voditeljev CGIL, CISL in UIL na prefekturo, kjer jo je sprejel prefekt dr. Sganga. Vladni predstavnik je delavce obvestil, da je že povabil lastnika tovarne na nujni posvet na prefekturo, kjer čini in pipe odpirajo za nekaj minut le zijutraj in v večernih urah. trebno zemljišče. Vode ni niti v Kraverju v šentle- Delavci so zdaj v tovarni kjer | narštai občini, nameravajo braniti svoja delovna mesta. Solidarnost z delavci je medtem izrazila pokrajinska federacija PSI. Odv. Macoratti, pokrajinski svetovalec PSI je vložil interpelacijo na predsednika pokrajinske uprave z zahtevo, naj posreduje, da bi tovarna ostala v Krminu. Svojo zahtevo je podkrepil z dejstvom, da je pokrajinska uprava ustanovni član krminskega industrijskega konzorcija in ima v upravnem svetu tega konzorcija svoje člane. V Beneški Sloveniji ni vode V vaseh Beneške Slovenije je čutiti v teh dneh hudo pomanjkanje vode in kot vsako leto prihajajo na pomoč vojaške avto-cisteme, ki prevažajo vodo v zapuščene vasi nadišikih dolin. V občini Praprotno manjka vo- Predsednik tržiškega industrijskega ' konzorci ja Romani je vče- ........................mirnim................... NA NOGOMETNEM IGRIŠČU V ŠTANDREŽU bodo skupno s krminskim župa- da v zaselkih Brišče in Selišče. nom preučili položaj tovarne, ki ji Voda manjkš v celotni dreški ob- Smrtna nesreča v občini Brdo V vasi Njivice v občini Brdo so v torek popoldne našli v bližnjem potoku truplo 33-letnega domačina Ermenegilda Len ajda. Ponesrečenec je bil baje vinjen in je zaradi tega padel v vodo, kjer je utonil. Danes v Ajdovščini volijo župana Danes bo v Ajdovščini seja občinske skupščine, na kateri bodo volili župana. Kot znano so bile valitve letos aprila, vendarle niso odborniki ajdovske občine izvolili župana, ker so kandidata za to mesto trikrat zavrnili. Tedanji kandidat Svito Vižintin se je odpovedal odbomiškemu mestu, 10. julija so v tisti vodivni enoti Izvolili za odbornika Martina Rudija - Greifa, ki je na današnji seji resen kandidat za župana. Morda bo danes ajdovska »kriza«, ki je bila edina te vrste v Sloveniji po aprilskih volitvah, vendarle rešena. Izžreban« vstopnice na letalski prireditvi v Ajdovščini Trčenje med števerjancl v Grojni V soboto se prične poletna zabava štandreške Juventine Včeraj popoldne se je 43-letni Mirko Maraž iz števerjana, ščed-no 17, vračal s svojim motociklom proti domu. V Grojni, tik pred gostilno pri Mirkotu, Je njemu nasproti privozil s svojim avtom fiat 1100 20-letnl Jožef Juretič iz Steverjana, ščedno 30. Trčenje je bilo neizbežno. Maraž je bil hudo poškodovan na čelu, na desni roki. na desni nogi. Zdravi se v goriški splošni bolnišnici, kjer bo ostal 15 dni. Igrala bosta orkestra <šThe Sparks> in «Briški grič» - Bogat zabavni spored letošnjih prireditev Prispevajte za DIJAŠKO MAIIIII! PREDEN GRESTE NA DOPUST, naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v Inozemstvo 15-DNEVNA NAROČNINA L 600 Telefonirajte na št. 37-338 ali 95-823 Športno društvo Juventina v štamdrežu prireja tudi letos tradicionalni praznik, ki bo trajal od 26. julija do 4. avgusta. To bo letos že drugi večji praznik v Štan-drežu po proslavah stoletnice domače Čitalnice. Sedanji praznik je bolj rekreacijskega značaja. Praznovanje se bo pričelo že v soboto, 26. julija z večernim plesom. Pričetek je ob 20.30. V nedeljo, 27. julija ob 17. uri bo tekmovanje v briškoli. Nagrade so sledeče: 1. kupon za 70.000 lir; 2. dva surova pršuta; 3. dve vratnici in dve steklenici vina; 4. dve salami in dve steklenici vina. Isti dan ob 20. uri bo ples. Plesne prireditve bodo tudi v ponedeljek, 28. julija, v četrtek, 31. Julija, v nedeljo, 3. avgusta in v ponedeljek, 4. avgusta. Vmes bodo še ’nekatere druge zabavne prireditve. V četrtek, 31. julija ob 20.30 bo večer beat orkestrov, na katerem bo nastopilo več mladih orkestrov Iz vse dežele. Ta prireditev bo brez dvoma privabila mladino iz Gorice in okolice. V soboto, 2. avgusta pa je na sporedu «večer 19. stoletja«, na katerem nameravajo prikazati v glavnem starejšo glasbo, s katero so se zabavali naši dedje. V ponedeljek, 4. avgusta, zadnji dan »Sagi e«, bodo izvolili miss Ju-ventino. Vse prireditve bodo na nogometnem igrišču v Standrežu. V bližini igrišča je precej prostora za parkiranje avtomobilov. Deloval bo dobro založen bifč z domačimi vini tn specialitetami na žaru. Za zabavo bosta skrbeli modemi orkester «The Sparks«, v katerem igrajo mladeniči iz Standreža in Sovodenj, ter kvintet narodne glasbe «Briški grič« lz steverjana. delavka Zora Marega iz Ul. Rabat ta 15. Z glavo je udarila ob neki stroj. Ozdravela bo v nekaj dneh. Pomoč so ji nudili v goriški splošni bolnišnici. V tovarni Si Ime v Gradišiki se Je včeraj popoldne na delu ponesrečil 02-letnl Vitale Peressin, bivajoč v Ul. Torrione 12. Ozdravel bo v osmih dneh. Nesreči na delu V podgorski predilnici se Je včeraj smukaj ponesrečila 46-letna Tržačanka ranjena pri trčenju v Gorici Včeraj popoldne ob 17. uri so v goriško splošno bolnišnico sprejeli 80-letno Floro Ristič vd. Fontanot, bivajočo v Trstu Ul. Testi 5, ki je trenutno na počitnicah in biva v gostilni «Pri Tomažu« v Gabrjah. Rističeva je bila v nekem avtomobilu, ki je trčil z drugim avtom na semaforskem križišču, ki je oddaljeno sto metrov od splošne bolnišnice. V zapor zaradi nemoralnosti Agenti letečega oddelka goriške Kvesture so včeraj, po nalogu sodne oblasti, aretirali 50-letnega Ar-roanda Brainlja lz Ul. Favetti 39, ki je bil pred nekaj meseci na goriškem sodišču obsojen na dve leti zapora zaradi nemoralnih dejanj. Bralnija so Izročili ravnatelju goričkega zapora v Ulici Bar-zelllnl. • Na delu v tržiški ladjedelnici se Je včeraj hudo opekel delavec Romano Trlveili lz Tržiča, Ul. Va-lentlnis 72. Ostal bo v bolnišnici 15 dni. • V Ronkah se je včeraj pripetila cestna nesreča, pri kateri Je bil poškodovan motociklist Seve-rlno Bertogna, 45 let, iz Ul. San Vito 51. V bolnišnici bo ostal 10 dni. Vročina pritiska z nezmanjšano silo. Včeraj so v Gorici namerili v senci 34 stopinj. Toplota noče odjenjati, dasiravno je v torek zvečer deževalo in se je ozračje čez noč dokaj ohladilo. Dokler ne bodo nad naše kraje prišle resnejše frontalne motnje z izdatnim dežjem, toliko časa bomo prenašali vročino in še soparico poleg. Zato je najbolje, da se sprijaznimo s to danostjo in si potešimo žejo z osvežujočimi pijačami ali pa z lepim kosom lubenice, ki jn je moč kupiti za majhne denarje v Ljudskem vrtu ...........■i>milnnilliniiii>niiiiiiiiiuillniMimini...iiiiiiii,i„i, ............... PO NESREČNEM STRELU V KAZERMETAH Lauro Miani prijavljen zaradi posesti in rabe orožja Stanje Brumatove se polagoma izboljšuje • Še vedno je v videmski bolnišnici Zdravstveno stanje 22-letne Marine Brumat, ki jo Je prijatelj Lauro Miani prejšnji teden v ka-zermetah po nesreči ranil s strelom iz samokresa, se nekoliko izboljšuje, čeprav noče primarij videmskega nevrokirurškega oddelka prof. Cecotto nič povedati. To Je tudi razumljivo, saj noče zdravnik delati prognoz v prazno. Bruma-tova čuti bolečine na nogah. To je pozitivno, ker prve dni po nesreči nog sploh ni čutila. Ni še gotovo ali bo ostala v spodnjem delu telesa paralizirana ali pa se bo njeno stanje izboljšalo. V Gorici je medtem leteči oddelek kvesture zaključil poizvedovanje o dogodku. Ugotovili so, da je Miani ustrelil čisto slučajno, ko je prijatelju razkazoval samokres. Vendarle pa so Miamija prijavili sodni oblasti zaradi nenamerne in nedovoljene rabe strelnega orožja. Prejšnjo nedeljo je bil v Ajdovščini velik letalski miting. Vstopnice so bile vezane na bogate nagrade. Ker se je mitinga udeležilo precej ljudi s te strani državne meje, menimo, da je prav objaviti številke vstopnic, ki so bile izžrebane. Morda bo kdo med Goričani ali Tržačani imel v žepu vstopnico z zmagovito številko. Vožnjo z letalom v Moskvo je zmagala vstopnica štev. 27.746, vožnjo z letalom v London pa vstopnica 10.148. Vožnjo z letalom v Pariz je zmagala vstopnica štev. 34.672. Izlet na Bled pa bo lahko napravil imetnik vstopnice štev. 15.743. Rok prijave je do 26. avgusta pri organizatorjih prireditve v Ai-dovščini. Rojstva, smrti V goriški občim se je 23. julija rodilo šest otrok, umrle so štiri osebe. Rojstva: Alessandra Tuzzi Lo-redana Cingerli, Silvano Komic, Andrea Miotti, Serenella Trevi-san, Massimo Falanga. Smrti: 80-letnj upokojenec Guer-riero Pellegrino; 81-letni upokojenec Edoardo Novak; 79-Jetna gospodinja Anna Barbarino vd. Foladore; 87 - letna upokojenka Pierina Basello vd. Visimtin. CORSO. 17.30—22.00: «La signora mava le rose«, P. Meal in J, I berson; ameriški barvni film VERDI. 17.45-22.00: «Rebus», ' Margret in L. Harvey; ameriš kinemaskopski film v barvah MODERNISSIMO. Zaprto žara počitnic, VITTORIA. 17.15—21.30: «11 serge te«, R. Steiger in L. Michael, meriški film v barvah, mladi pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. Danes zaprto, jut «11 figlio di Godzilla«, ameriš kinemaskopski film v barvah. Tržič AZZURRO. Zaprto zaradi počitnic ENCELSIOR. 17.30-22.00: »Tutti insieme appassionatamente«, j. Andrews in C Plummer, ameriški barvni film PRINCIPE. 18 00—22.00: «Sciarada», C. Grant in K Hepburn, ameriški barvni film. Voivi (.orno SOČA (Nova Gorica); »Smešn stvari so se dogodile na poti -Forumu«, ameriški barvni film -ob 18.30 in 2030 DESKLE: Prosto SVOBODA (Šempeter): «Strel nebotičnika«, ameriški barvn film - ob 18.30 in 20.30. ŠEMPAS: Prosto. PRVACINA: Prosto. RENČE: «2ivet.i zaradi življenja): francoski barvni film — ob 20.3C KANAL: Prosto DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je c prta lekarna Soranzo, Verdijev k< zo 57, tel. 28-79 TRŽIČ Danes ves dan in ponoči bo c prta lekarna «S. Nicolo«, dr. O vetti, Ulica 1. maja 1, tel. 73-a PRIMORSKI DNEVNIK ODBOJKA V OKVIRU PROSLAV 70-LETNICE PD LIPA Drevi ob 21. uri na igrišču v Bazovici začetek ženskega odbojkarskega turnirja Na turnirju bodo nastopale šesterke Brega, Bora, Sokola, Gaje in Zarje - Breg je favorit - Postava Bora je neznanka Drevi se bo na igrišču Slomškovega doma v Bazovici začel zam miv odbojkarski turnir ženskih še-sterk, ki so nastopale v raznih letošnjih prvenstvih FIPAV. Vabilu organizatorjev so se odzvale vse štiri povabljene šesterke, tako da bo spored nekoliko neobičajen. Turnir prireja domače športno dru štvo Zarja ob priliki 70-letnice u-stanovitve pevskega društva LIPA Prvo mesto bo zato nagrajeno 7. lepim pokalom prosvetnega društva LIPA. Breg. Sokol, Bor, Gaja in domača Zarja se bodo tako danes, jutri in v soboto potegovali za čim boljšo uvrstitev. Favorit tega turnirja je nedvomno šesterka dolinskega Brega, ki se je tudi nai bolje odrezala na zadnjem prvenstvu B lige. «Belo-plave» pa bodo nastopile nekoliko okrnjene. Odsotna bo gotovo Divna Slavec, negotova pa je tudi prisotnost Klabia-nove. Kljub temu pa soda Breg Je vedno med favorite, ker razpolaga z dobrimi rezervnimi igralkami in z zelo izkušenim «ogrodjem.» Nasprotnik Brega bo nocoj na-brežinsld Solkol. Nabrežinke pri žrebu niso imele sreče. Sokol se pripravlja že dalj časa na svoj turnir, ki bo v prvih dneh avgusta, in bo to srečanje dobra priprava za zahtevnejše nastope. Tudi Sokol se bo predstavil z nekoliko okrnjeno postavo. Prav v zadnjem hipu so Zavadlavovi zaradi bolezni odpovedala Gabrovčeva, dve igralki pa sta zadržani zaradi poklicnih obveznosti. Zarja - Gaja. Srečanje ki bo za domačine pravi finale, bo pokaza lo če so se zarjašice kaj naučile v prejšnjem prvenstvu, Gaja- pa bo skušala zbrisati slab nastop v finalu promocijskega prvenstva. R> valiteta med sosedi bo verjetno pripomogla k temu, da bo srečanje borbeno in zanimivo. Zmagovalca današnjega večera se bosta tako uvrstila v finale sklic-no z Borom, (ki je vstopa v finalno kolo s pomočjo žreba). V finalni skupini bodo namreč nastopale tri šesterke. Jutri se bosta najprej spoprijela med seboj zmagovalec današnjega srečanja med Zarjo in Gajo, ter postava Bora. To bo prvi nastop Bora p>o raznih polemikah, ki so zajele to ekipo po koncu prvem stva. Postava Bora je za sedaj šo velika uganka in komaj jutri bomo lahko v «plavih» vrstah videli novosti in morebitno postavo, s ka tero bo tržaško društvo razpola galo v prihodnjem prvenstvu. Drugo srečanje jutrišnjega spore da bo spopad med obema poraženima ekipama prejšnjega večera. Te.;-ma bo veljala za podelitev četrtega mesta, ki bo tudi nagrajeno s po kalom. V soboto pa bodo na sporedu finalna srečanja, ki bodo odločila končno razvrstitev. Vse tekme bodo sod-ila sodniki italijanske federacije. Vsa srečanja bodo odigrali na dva osvojena seta. Organizatorji bodo tako presku sili svoje sposobnosti v tem tur- nirju. Dela je bilo precej in uspeh za ta trud bo za odbornike Zarje najboljše plačilo. SPORED: Danes, 24. 7. 1969 ob 21.00 Sokol - Breg Zarja - Gaja Jutri, 25. 7. 1969 ob 21.00 Bor - zmagovalec srečanja Zarja - Gaja srečanje za četrto mesto Sobota, 36. 7. 1969 ob 21.00 srečanje za drugo mesto srečanje za prvo mesto Nagrajevanje bo v nedeljo popoldne med kulturnim sporedom «pod orehi». f. v. tvico, kar je letošnji četrti najboljši rezultat v skoku v višino v Evropi. Mladega zmagovalca trenira bivši sovjetski skakalec v višino Igor Kačkarov, ki je nastopil na olimpijskih igrah v Melbournu. Na istem tekmovanju je nastopil tudi svetovni rekorder Valerij Bruimel, ki je po ozdravljenju zopet začel trenirati. Preskočil je višino dveh metrov. Na turnirju v Indianapolisu Na moškem odbojkarskem turnirju Italija je zopet premagala Jugoslavijo FAENZA, 23. — Na mednarodnem moškem odbojkarskem turnirju v Faenzi je italijanska državna reprezentanca premagala Jugoslavijo z 2:1 (12:15, 15:8, 15:12). Srečanje med obema ekipama je bilo precej napeto, zlasti v tretjem setu, ki je bil nad vse borben. V Italijanski ekipi so se odlikovali Mattioli, Nannini, Nen-cind in Saleme, pri jugoslovanski I.ikič in Umaut. V drugem srečanju večera je praška Slavija premagala italijansko B reprezentanco z 2:1 (15:8, 13:15, 15:12); ATI E Tl K A SKOKU V VIŠINO Rezkova (ČSSR) 184 visoko POVARSKA BISTRICA, 23. - Na češkoslovaškem državnem atletskem prvenstvu je postavila olimpijska zmagovalka v skoku v vi:« no Rez-kova v svoji disciplini zelo dober rezultat. Preskočila je namreč 184 cm visoko lestvico, kar je nov češkoslovaški državni rekord. Obetajoči sovjetski skakalec v višino MOSKVA, 23. — V okviru tekmovanja za sovjetski atletski pokal je v Moskvi preskočil mladi Sergej Martinov 2,18 m visoko le- Poraz Crotte in Palmierija INDIANAPOLIS, 23. — Na mednarodnem -teniškem turnirju v Indianapolisu sta bila italijanska i-gralca Crotta in Pailmieri izločena že v prvem kroju. Graebner (Z DA) je premagal Crotto z 2:0 (6:3, 6:2), Smith (ZDA) pa Palmierija z 2:0 (6:4, 6:3). SD GAJA obvešča svoje člane, da bo občni zbor društva v soboto, 26. julija 1969 ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju. Občni zbor bo v prostorih osnovne šole v Gropadi. Dnevni red: 1; Poročila predsednika, tajnika in blagajhika 2. Diskusija o poročilih 3. Razrešnica staremu boru 4. Volitve novega odbora 5. Razno. od- NOGOMET LJUBLJANA, 23. — Ljubljanska Olimpija se je začela včeraj pripravljati na letošnje prvenstvo. Slovenski prvoligaš je pripraivil zelo zahteven program priprav svojih nogometašev. KOŠAK K A SANREMO, 23. — Na mednarodnem ženskem košarkarskem turnirju v Sanremu je zmagala češkoslovaška državna reprezentanca Za njo so se razvrstile reprezentance Francije, Romunije in I-talije. Nov rekord Majorce v potapljanju? SERAKUZA, 23. — Svetovni rekorder v globinskem potapljanju z zadržanim dihom Enzo Majorca bo skušal letos 14. avgusta ponovno izboljšati svoj svetovni rekord, ki ga je postavil lani 15. septembra pri Ognini z značko 69 metrov. Lani sta se sicer še dva tekmovalca potopila globlje od Majorce. To sta bila Francoz Mayol in A-merikanec Croft, ki sta dosegla globini 70,40 m oz. 72 m, vendar pa mednarodna zveza za podvodne dejavnosti zaradi nekaterih nepravilnosti njunih dosežkov ni priznala. Majorca se že pripravlja na svoj novi podvig in je danes med treningom dosegel globino 62 metrov. V tej globini je ostal 15 sekund. Armrn ATENE, 23. — Letošnjega evropskega atletskega prvenstva v Atenah se bo udeležilo 1.250 tekmovalcev. Prvenstvo bo trajalo od 16. do 21. septembra. Časnikarji nekaterih držaiv so napovedali, da bodo iz protesta proti sedanjemu grškemu režimu, poročali s prvenstva samo gole rezultate brez ko-men-tairjev. PWE— V 9 KVALIFIKACIJSKIH SKUPINAH 31. avgusta začetek tekmovanja za italijanski nogometni pokal V tem tekmovanju bo sodelovalo 36 enajsteric mit .AN, 23. — Italijanska nogometna zveza je objavila koledar tekmovanja za italijanski pokal 1969-70. 1. kolo tega tekmovanja bodo odigrali 31. avgusta, 2. kolo 3. septembra in 3. kolo 7. septembra. če bodo prizadeta društva želela, bodo lahko tekme, ki bodo na sporedu 31. avgusta in 7. septembra antdclplrall od nedelje na soboto zvečer. Popoldanske tekme bodo morali odigrati do 17.30, večerne pa ob 21. uiri Vse skupine, ki se udeležujejo teka tekmovanja so bile razdeljene na devet skupin. Koledar tekem pa je naslednji: 1. SKUPINA 1. kolo: Arezzo - Fiorentina; Ba-| ri - Livonro 12. kolo: Fiorentina - Bari; Iiivor- Slovenska himalajska odprava na 8.383 m visoki Lhotse Sar V našem časopisu smo pred časom že pdsali o letošnji slovenski himalajski odpravi. Ta se v teh dneh pripravlja na svoj letošnji podvig, ki bo med doslej najpomembnejšimi storitvami slovenskih alpinistov sploh Slovenski alpinisti so se prvotno odpravili na 7.902 metra visoki Kangbačen, na skrajnem, severovzhodnem področju Nepala. Ta vrh je komaj 10 km oddaljen od tromeje Indija - Nepal - Kitajska. Zaradi napetega vojaškega položaja iiimiiikimiimiiiiiuiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiimimtniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiimiiimtiiiiiiiiiiiii V TEKMOVANJU ZA POKAL DE GALEA V polfinalu Italija proti Jugoslaviji Glavni favoriti tega tekmovanja so Spanci TURIN, 23. — V Turinu so danes Izžrebali nasprotnike za polfinale Italijanskega področja mednarodnega mladinskega teniškega tekmovanja za pokal De Galea. V srečanju med Italijo in Jugo- športno društvo Primorec Trebče sklicuje redni občni sbor danes, 24. julija ob 21. uri v ljudskem domu v Trebčah. Dnevni red: poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročila blagajnika, razno. Odbor Jugoslovanl Jovanovič, Pilič In Franulovič (od leve proti desni) sodijo danes med najuspešnejše teniške igralce. Tudi ti trije igralci so začeli svojo mednarodno kariero v tekmovanju za pokal De Galea slavijo bodo odigrali naslednje dvoboje: posamezniki: Marzano (It.) - Jaci (Jug.) Pamaitta (It.) - Korač (Jug.) dvojici: Marzano - Panatta — Jaci -Korač. Favoriti srečanja v tem polfinalu so seveda Italijani. Oba jugoslovanska igralca sta še premalo izkušena in bi njuna zmaga predstavljala v vsakem primeru veliko presenečenje. V drugem polfinalu italijanskega področja se bosta pomerili ekipi Bolgarije In Nemčije. Čeprav imajo letos Bolgari zelo močno moštvo, so v tem dvoboju nekoliko večji favoriti Nemci, ki bi tako v primeru svoje zmage postali v finalu nasprotniki Italijanov. Ce bo uspelo italijanski e-kipi premostiti tudi nemške nasprotnike, potem bi se morali tudi letos v finalu turnirja srečati s š?pancl, proti katerim pa so možnosti «azzurrav» razmeroma slabe. Oran tes In Man uk sta namreč trenutno gotovo najboljša igralca v tekmovanju za pokal De Galea, zato je zelo verjetno, da se bo srečanje Italija - Španija zaključilo tudi letos tako, kot se je lani: z zmago Španije. na tem področju, na katerem gra-1 mi atleti in atletinjami izredno za de Kitajci nove vojaške objekte, pa nepalska vlada slovenski odpravi ni dala dovoljenja, da bi se povzpela na ta vrh. Ko je Planinska zveza Slovenije izvedela za prepoved nepalske vlade, je Nepalce takoj prosila, da bi ji dovolili vzpon na Lhotse Sar, (v prevodu: Vzhodni vrh), ki leži v neposredni bližini najvišje gore sveta, Mount Everesta. Ta vrh je visok 8.383 metrov in je pravzaprav le visok in dolg grehen, katerega najvišja točka meri skoraj 8.400 metrov ter je povezan z 8.501 me tram visoko goro Lhotse. Ce bi tudi v tem primeru prišel iz Kaitmanduja negativen odgovor, potem bi PZS prosila za novo goto, za 8.153 metrov visoki Co Oju. Slovenska himalajska odprava, bo odpotovala z lastnimi vozili in sicer z dvema kombijema ter dvema tovornjakoma, dar tovarn TAM in IMV. Preko evropske in azijske celine bo ta mala kolona prevozila v eni smeri 10.000 km, nato pa bo morala prepešačiti še 200 km poti. Nenadna sprememba končnega cilja je prinesla seveda v načrt? precej sprememb in težav, čeprav ima komisija za odprave v tuja gorstva pri PZS že od leta 1961 vso dokumentacijo o gori Lhotse Sar. V slabem mesecu dni do odhoda so morali udeleženci seveda vse načrte prilagoditi novim pogojem in zahtevam, kar ni bila lahka naloga. Odpravo sestavljajo: Aleš Kunaver (vodja), dr. Jože Andlovič (zdravnik), Lojze Golob, Mikec Drašler, Tone Sazonov, Klavd!j Mlekuš, Franc Stupnik in Matija Maležič. V Katmanduju bodo najeli še osem visokogorskih nosačev (Šerp), pridružil pa se bo tudi nepalski častnik za zveze. nima nje, so organizatorji razpisali norme, ki so v nekaterih disciplinah dokaj ostre. PULJ, 23. — Znani jugoslovanski profesionalni boksar in evropski prvak poltežke kategorije, Ivan Prebeg,, se je poročil. Njegova soproga je postala zagrebška baletka Katica Slavica Katulič. no - Fiorantina, 3. kolo: Arezzo - Bari; Livorno -Fiorentina 2. SKUPINA 1. kolo: Catanzaro - Cagliari; Pa- lermo - Catamia 2. kolo: Cagliari - Palermo; Ca- tanzaro - Catamia 3. kolo: Cagliari - Catamia; lenmo - Catanzaro 3. SKUPINA 1. kolo: Como - Verona; Milam Pa- Varese 2. kodo: Varese - Como; Verona - Milan 3. kolo: Como - Milan; Varese - Verona 3. SKUPINA 1. kodo: Genoa - Sampdoria; Piša - Intemaziomale 2. kolo; Sampdoria - Internacio- nale 3. kolo: Imtermazionale - Genoa; Piša - Sampdoria 10. septembra 1969: Genoa - Piša 5. SKUPINA 1. kolo: Brescia - Atalamta; Man- tova - Juvenitus 2. kolo: Atalamta - Juvemtus; Man- tova - Brescia 3. kodo: Atalamta - Mantova; Ju- ventus - Brescia 6. SKUPINA 1. kolo: Piacenza - Torino; Mon- za - Lanerossi Vicenza 2. kolo: Torino - Monza; Piacen- za - Lanerossi Vicenza 3. kolo: Lanerossi Vicenza - To- rino; Monza - Piacenza 7. SKUPINA 1. kolo: Foggia - Casertana; Reg- gina - Napol! 2. kodo: Casertana - Reggina; Foggia - Napoli 3. kolo: Napoli - Casertana; Reg- gina - Foggia 8. SKUPINA 1. kolo: Perugia - Lazlo; Teu*1* - Roma 2. kodo: Roma - Perugia; Tem*1* - Laeio 3. kolo: Perugia - Temana; 1*** - Roma 9. SKUPINA 1. kolo: Bologna - Reggiana; ^ sena - Modema 2. kolo: Cesena - Bologna; W giana - Modema 3. kolo: Modena - Bologna; K®” giana - Cesena OBVESTILA Organizacijski odbor Sšl SP°**7 prijavljencem za nogometni VR niški tečaj, da ta tečaj ne b* I'adričah, kot je bilo prvotno ročeno, ampak v Ljudskem doD1 v Trebčah, danes in jutri čer ob 20.30. Odbojkarski odsek SZ Bor sP4] roča vsem igralcem, da bo **' nes, 24. t. m. na stadion u maj» v Trstu sestanek za m«5* odbojko. Sestanek se bo začel 1* 20.30. Vabljeni vsi člani mošt* odbojkarskih ekip. ATLETIKA Od 9. do 11. avgusta Jugoslovansko atletsko prvenstvo bo na Reki REKA, 23. — Letos bodo v Jugoslaviji prvič priredili državno atletsko prvenstvo članov in članic v obmorskem mestu. To prvenstvo bo namreč od 9. do 11. avgusta I na Reki. Ker vlada za nastop na ltem tekmovanju med jugoslovanski- SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO — TRST z namenom da vzbudi med mladine zanimanje in ljubezen do gen skega sveta in narave spleK razpisuje NATEČAJ najbogatejšo zbirko e**- za glednic gora in gorskega cvetja, s točno označbo pogori* in slovenskim imenom cvetj*-Veljavnost natečaja do 10- ol{' tobra t. I. Tri najboljše zbirke bodo nagrajene. np • ■•v • 1 uri stični Beograd tujcem (Nadaljevanje s 3. strani), govi širši okolici, je v tej moč najti še podatke o potnišK** agencijah, hotelih, trgovinah, staivracijah, avtomobilskih seri'? sih, muzejih, gledališčih, urneh*' škth galerijah itd.; v izdaji s^ valcem vse možnosti, da si og^j - )ten Takšna je himalajska velikanka Lhotse Sar na katero se bo povzpela slovenska alpinistična odprava. Plezalce bo pot vodila približno po meji med osvetljenim in zasenčenim delom strmine dajo njihove eksponate, neka«’ organizirajo celo občasne stave, kot na primer Muzej dobne umetnosti. Muzej upof8. ne umetnosti in drugi. Štorje®; je vse, da bi se tujec v BeofP du ne dolgočasil. GEORGE SAND Indiana 25. Gospa Delmarejeva se je na vse pretege izgovarjala, da bi se oprostila. Raymonu je bilo jasno, da bi rajši ostala z njim, vendar je tudi opazil, da ji bratranec to nenavadno vztrajno brani. Ločil se je od skupine, s katero se je pogovarjal, se jima približal in vneto potegnil s sir Ralphom. Temu je bil nezaželeni pokrovitelj gospe Delmarejeve mrzek, zato je sklenil, da bo motil njegovo nadzorstvo. < zasmejala, «in na te prisrčne poljube?« „ ((Ljubosumen — morda, Indiana, zares ne vem. TO" vaš mladi in rdečelični bratranec pritiska svoje ustnice ®, vaše, vas objema, posadi na konja, ki vam ga daruje, sem vam ga pa prodal, priznam, to me boli. Ne, gospa, nis®'j , srečen, ko vidim, da posedujete konja, ki sem ga ljubl Prav dobro razumem, da je srečen kdor vam ga pokiahi* toda biti v vlogi trgovca zato, da daš drugemu prilož1^, j ga je sir Ralph na Ur. I .Q- kako nam ^ rELEFON 93-808 »4-638 UREDNIŠTVO: TRSI — UL MONTECOH1 8, 2.251) Ur, polletna 4.400 Ur celoletna 8 1110 Ur, SFRJ posamezna Za SFRJ- ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, teko« beseda - Oglasi za tržaško in goriško pokrajino ne naročajo pri upravi. vnaprej, četrtletna Trst U-5374 - _ postni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, številka v tednu ln nedeljo 60 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starin dinarjev), letno IN) račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150, tln»nčno-upravnl 250, osmrtnloe - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri da se vam prikupi, je ponižanje, ki spretno speljal, če si ne bi mislil, da se mu je posrečil* v; duhovitost nenamerno, bi se mu maščeval.« «Fej! Ljubosumnost se vam ne poda! Le rete zavidati našo meščansko domačnost, vi, ki morate - , zame nad vsakdanjim življenjem in mi ustvariti čaroben samo za vas! Že sem nezadovoljna z vami, Raymon; zdi mi, da je v vaši nejevolji do ubogega bratranca nekak*® > užaljena samoljubnost. Zdi se mi, da ste ljubosumnejši mlačne prednosti, ki mu jih dajem pred drugimi, kot v ‘ bi se skrivoma zaljubila v drugega.« : ((Oprosti, oprosti, Indiana, grešil sem; nisem te vred® j angel miline in dobrote; toda priznam, da sem kruto zaradi pravic, ki si jih očitno lasti ta človek.« ^ j «Si lasti! On, Raymon! Nemara ne veste, kakšna sV’e tj hvaležnost nas veže nanj? Ne veste, da je bila njegova 1110v sestra moje matere, da sva se rodila v isti dolini, da )e ,t svoji mladostni dobi varoval moja prva leta, da je bil edina opora, moj edini učitelj, moj edini tovariš na oto* Bourbonu, da Je hodil povsod za menoj, da je zapustil ®; želo, ki sem jo zapustila, in se naselil v tej, kjer prebiva®^ ob kratkem, da je edino bitje, ki me ljubi in se zanima moje življenje?« (Nadaljevanje sledu -C FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338, »5 823 - NAROČNINA: mesečno 800 d*, din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega I — ”IS■*'*”'* • ****** ” ...... ...... .........------------------- ----TT-------•------------------------- •Socletk PubUcitt: ItaUana« - Odgovorni urednik: SIaNISI.av RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega 150 Ur - MaU oglasi <° tiska, Trst