ŠTEV. 1 LETO I
★
OKTOBER 19 6 5
GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE
OB PRVEM
Obveščanje in seznanjanje sta osnova človeškega napredka. Človekov napredek pa je zlasti potreben v naši socialistični družbi, v kateri naj sleherni delovni človek na tak ali drugačen način sodeluje v družbenih. političnih in ekonomskih dogajanjih. Predpogoj za uresničitev takih teženj pa je obstajanje širokega zaledja razgledanih posameznikov.
Razgledovati pa se mora človek najprej v svojem ožjem okolju, tam kjer preživi dobršen del svojega dne in kjer se oblikuje njegov standard, osnova njegove eksistence. To razgledovanje pa mora biti vsestransko in mora seči široko izven njegovega ožjega delovnega mesta, vse do čim boljšega poznavanja celotnega poslovanja podjetja, v katerem dela. Na (a način bo njegovo delo sprošče-nejše, po drugi strani pa tudi opravljeno z višjo zavestjo, saj svojega dela potem ne bo več opazoval ločeno, pač pa ga bo tesneje povezal z delom celotnega kolektiva, s katerim bo sedaj bolje seznanjen. Takemu namenu predvsem služi tako i-menovano tovarniško obveščanje. Pred vojno ga ni bilo, saj kapitalist-Podjctnik razgledanih ljudi ni rabil, bili bi mu celo v škodo. Z zmago naprednih družbenih sil pa so postale tudi zahteve po obveščanju in seznanjanju nujne in uresničljive. Sprva so imele preprostejšo obliko stenča-sov, ti pa so imeli predvsem to pomanjkljivost, da so bili neprenosljivi. Kdor je hotel biti obveščen in seznanjen, je imel torej le eno možnost: stoje, na najbolj neudoben način mimogrede prebrati. Skrb za obveščanje in seznanjanje je imela torej precej »kolektiven« značaj. Z rastjo našega standarda in razvojem delavskega samoupravljanja pa so Postale tudi zahteve naprednejše in holektivi so izbrali individualni način obveščanja preko internih glasil. Možnosti obveščanja so sc temu primerno povečale, to pa je vplivalo tudi na zavest delovnih ljudi.
V našem podjetju so zamisli o lastnem glasilu klile že dalj časa. Neprestana rast tovarne in skrbi v zvezi s tem pa so tovrstne zamisli
I KORAKU
vedno znova potiskale vstran. V zadnjem času pa se je spoznalo, da kakršnokoli odlašanje ne more biti več na mestu. Gospodarska reforma terja še v večji meri razgledne delovne ljudi, ljudi, ki so povsem spoznani in vključeni v gospodarska dogajanja, tako na svojem delovnem mestu, kot tudi v dogajanja v podjetju kot celoti in v vsem našem gospodarstvu. Le na ta način se lahko pričakuje tudi večja zainteresiranost za delo. ki je predpogoj za večjo proizvodnost; brez večje proizvodnosti pa ne more biti dvigovanja živ-Ijenskcga standarda.
Tako je bil v septembru imenovan uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Danica Merkužič, Mirko Po-žek, Peterlin ing. Frane, Srečo Vod-lan, Dušan Borštnar (tehnični pomočnik) in Tone Laznik, dipl. oec., (odgovorni urednik). To naj bi bili ljudje, ki bi skrbeli da bi bilo naše glasilo čim bolj pestro in privlačno in da bi na ta način našlo pot do vseh članov delovne skupnosti in po-
slalo vez med njimi. Ob takih namenih je seveda jasno, da bo naše glasilo moralo biti zrcalo vseh dogajanj v podjetju, d* bo moralo seči preko splošnih obvestil do posameznika in da ne bo moglo biti samo posredovalec strokovnih podatkov, temveč tudi družbenega, političnega, sindikalnega in športnega življenja v našem podjetju. V tem primeru pa je nujno, da bo sodelovanje med člani kolektiva in uredniškim odborom čim tesnejše. Odbor bo z veseljem upošteval sleherno u-temeljeno kritiko in dober predlog, ki bo izšel iz kolektiva, prav tako pa bo zadovoljen, če se bodo člani kolektiva oglašali s primernimi prispevki, bodisi iz svojega delovnega področja, bodisi s prispevki iz drugih zanimivih področij. Jasno je, da bodo vsi objavljeni prispevki primerno honorirani. Prav tako se uredništvu zdi na mestu, da služi naše glasilo kot tolmač kakršnih koli nejasnosti ali vprašanj, ki bi jih izrazili posamezniki. V ta namen bo po potrebi v glasilu posebna rubrika »vprašanja in odgovori«, kjer bodo tozadevna pojasnila dajali odgovor-Nadaljevanje na strani 5
Iz kronike našega podjetja: stari obrati, obnovljeni po požaru 1934, leta.
Intervju s tovarišem direktorjem ob izidu prve številke tovarniškega glasila
Vprašanje:
V kratkem bo izšla prva številka TOSAME. Verjetno bi želeli ob tej priliki izraziti nekaj svojih misli.
Za dalj časa smo razmišljali, kako bi delovni kolektiv seznanjali o vseh dogodkih v podjetju, o finančnem stanju, o perspektivnem razvoju, o izvrševanju naših planov — skratka o vseh stvareh, ki jih mora vedeti sleherni član kolektiva, če se hoče vključiti v samoupravni sistem in odgovorno soodločati o nadaljnem razvoju podjetja.
Smatram, da bo glasilo, katerega prvo številko sedaj vidimo, izpolnilo to vrzel. Želim pa predvsem poudariti, da se vsi vključimo v ta novi vir informacij, ker le s tem, da bo vsak aktivno sodeloval pri formiranju novic glasila, je tudi glasilu zagarantiran uspeh.
Vprašanje:
Gospodarska reforma se v svoji prvi fazi že polno uveljavlja. Kakšni so vaši pogledi na njeno izvajanje v našem podjetju?
Gospodarska reforma nas ni presenetila, saj smo nanjo posredno mislili že zdavnaj prej, že leta 1959, ko smo izvršili rekonstrukcijo. Že takrat smo našo proizvodnjo hoteli modernizirati, tehnološko izpolniti, tako da bi dosegli čim boljši efekt. Pri vseh teh smo sicer naletevali na težave — predvsem finančnega značaja, ki pa smo jih delno s posojili in delno z lastnimi sredstvi kolikor toliko uspešno reševali. Mislim pa, da bo v sedanji fazi potrebno še temeljiteje pregledati naše poslovanje, poiskati rezerve za povečanje proizvodnje in za boljše gospodarjenje, ki jih je delno že nakazal elaborat za skrajšani delovni čas. Predvsem
pa pričakujem od komisije za odkrivanje notranjih rezerv, da bo nakazala kje so naše rezerve, da bi tako iste angažirali za še večjo proizvodnjo.
Smatram, da smo tudi že v prvi fazi poiskali precej rezerv in to predvsem z vključitvijo nove proizvodnje cigaretnih filtrov. Zanjo bi potrebovali 30 — 40 novih ljudi, vendar smo jih v glavnem našli v podjetju. Potrebno pa bo še na slehernem delovnem mestu pregledati kaj se da še narediti in upam da bomo v tej akciji uspeli.
Z ozirom na specifičnost naše proizvodnje, ko moramo uvažati direktno ali indirektno osnovno surovino, so tudi z reformo nastale gotove težave. Te težave se vidijo zlasti v nerednem preskrbovanju z bombažem, bombažnimi odpadki in prejo. Upamo pa, da bomo s tem, da se vključujemo v mednarodno delitev dela, da iz leta v leto več izvažamo, tudi te težave odstranili.
Pri naših izvoznih poslih nalete-vamo na težave predvsem zaradi nizkih cen, zaščitnih carin in ne v majhni meri tudi zaradi kvalitete. Eden od važnih faktorjev je tudi količina, saj so za uspešno angažiranje na zunanjem trgu potrebne velike količine. ki pa jih mi trenutno ne moremo dati.
V tej zvezi in tudi glede drugih vprašanj smo imeli nedavno sestanek z vsemi jugoslovanskimi proizvajalci sanitetnih artiklov (Saniteks Velika Kladuša, Niva Novi Sad, Lola Ribar Karlovac in naše podjetje) v cilju, da se nekako povežemo, v kolikor je to mogoče, za proizvodnjo na domačem trgu, v prvi fazi pa predvsem za proizvodnjo in skupni nastop na zunanjem trgu. S tem v zvezi so storjeni prvi koraki in dogovori. Pričakujem pa, da se bo to so-
. *
m.. : <:s:'K
delovanje še nadalje vsestransko poglabljalo.
Zaradi težav pri preskrbi z uvoznimi surovinami iščemo možnosti proizvodnje s surovinami domačega porekla. No, in eden takih artiklov so cigaretni filtri, ki so se do sedaj izdelovali pri nas v glavnem iz uvožene surovine ali pa so jih tobačne tovarne same direktno uvažale. Z novo proizvodnjo cigaretnih filtrov na bazi umetnih vlaken pa bomo razbremenili uvozno bilanco našega podjetja in prihranili družbi okoli 40 — 50 milijonov deviznih dinarjev.
Z reformo smo tudi naše plane, ki so bazirali na še večji proizvodnji sanitetnih tkanin, delno reducirali in se bomo v prvi fazi usmerili na rekonstrukcijo obstoječih kapacitet in zamenjavo zastarelega parka, tako, da bi našemu neposrednemu proizvajalcu olajšali delo in da bi dosegali z manj truda večje uspehe.
Vprašanje:
Naše glasilo bo začelo izhajati prav ob praznovanju 15-lctnice delavskega samoupravljanja v našem podjetju. Vrsto let že živite s podjetjem. zato bo bralce gotovo zanimalo kakšna so vaša zapažanja in misli o razvoju in o vlogi delavskega samoupravljanja v Tovarni sanitetnega materiala?
Delavsko samoupravljanje v našem podjetju kot tudi v vseh ostalih podjetjih je napravilo veliko razvojno pot in ko gledam ta razvoj, vidim ogromne spremembe od začetnih težav, s katerimi smo se srečavali pri formiranju vloge, ki naj bi jih imelo delavsko samoupravljanje v celotnem dogajanju v podjetju. Ta razvojna pot se vidi predvsem pri reševanju posameznih problemov, ki zadevajo v gospodarjenje podietia, pri reševanju problemov življenjskega standarda, saj člani samoupravnih organov zdaj veliko bolj intenzivno razpravljajo in odločajo v vseh takih primerih. Potrebno bo še — kar pa do zdaj ni bilo v polni meri storjeno — poskrbeti da bodo člani kolektiva res seznanjeni s celotnim dogajanjem v nodjetju, treba se bo izobraževati, saj bo le popolen in vsestransko razgledan uoravlja-lec kos vsem nalogam, ki jih prav gospodarska reforma narekuje tudi našemu podjetju.
Smatram da bo delavsko samou-nravljanje prišlo do izraza prav sedaj ko imamo tudi materialne možnosti, da uresničimo želje članov kolektiva in to je: dvig življenjskega standarda.
Vprašanje:
In ob koncu: imate mogoče še kakšno misel, ki bi jo ob tej priložnosti radi izrazili?
Ce pogledam razvojno pot našega podjetja, težave, ki smo jih sre-Nadaljevanje na 3. strani
Ocena rezultatov ankete o notranjih rezervah
Da bi sistematično odpravili napake in pomanjkljivosti v poslovnem procesu našega podjetja, je centralni delavski svet imenoval 7 člansko komisijo za odkrivanje notranjih rezerv. Ta komisija je menila, da je k tej akciji potrebno pritegniti ves kolektiv, ker mora biti v sedanjih Pogojih gospodarjenja slehernik zainteresiran, da je v našem delu čim manj motenj in da kot posameznik, ter kot član delovne enote in Podjetja naredi čim več in si s tem zagotovi dvig svojega osebnega standarda. Nobena faza in nobena prazna beseda ni več, da bo in da je že proizvodnost edino merilo višine osebnih dohodkov. Predvsem zaradi tega je komisija pripravila anketo, ki je pojasnjevala tako svoj namen kot dajala tudi napotke za predloge.
Odziv na anketo je bil skromen. Komisija je šla v to akcijo s prepričanjem, da bodo naši delovni ljudje namen ankete dojeli v vsej njeni nujnosti in potrebi in nudili komisiji pomoč pri njenem delu. Vendar je bilo vrnjenih kljub podaljšanemu roku le 30 izpolnjenih anketnih listov, to je 6 %, vseh predlogov pa je bilo okoli 130, med njimi je bilo nekaj enakih. Večina predlo-goy je bila zelo dobra in tehtna, nekaj pa je bilo tudi neumestnih kriti-zerskih pripomb. Prav te so bile seveda nepodpisane.
Predlogi iz tkalnic zadevajo zlasti na slabo prejo in slabo navite (premalo ali preveč škrobljene) valje. Nadalje so bile pripombe zaradi slabe ventilacije in razsvetljave, kot tudi zaradi ogrevanja v zimskem času. (Mimogrede: ogrevanje se bo izboljšalo z obratovanjem nove kotlarne). Umestni so bili predlogi o našem notranjem transportu ki je dejansko velika ovira za cenejši proizvodni proces. Številne so bile tudi pripombe, da naj bi imeli delavski sveti delavskih enot več pristojnosti, da bi se tako interni problemi hitreje reševali znotraj oddelkov. Obenem se je tudi opominjalo, da se že sprejeti sklepi dosledno in čimprej izvedejo. Dobava materiala in prevoz s kamioni naj bi postala bolj ekonomična. Treba bi bilo skrbeti, da bi bila nosilnost in kapaciteta polno izkoriščena. O skrbi za človeka na delovnem mestu in o njegovih osebnih težavah naj bi se v bodoče več mislilo. Da bi se zmanjšal napor tkalk, ki morajo sestopati z odrov pri strojih, je bilo več predlogov, da se čimprej, kjer je le možno, naredijo podaljški odrov.
Gotovi predlogi so bili med seboj v nasprotju. Kot primer navajamo Predlog, da naj tkalka sama donaša votek, na drugi strani pa je bila Pritožba, da tkalka ne more dosegati Plana, ker mora sama donašati votek. -^a predloge glede posamičnega pogona naj kar tu omenimo, da je le-ta Pripravljena. Anketiranci so tako
priporočali boljšo povezavo med mehanično del. in proizvod, obrati, da bi se tako okvare na strojih hitreje odpravljale. Prav tako priporočajo večje zaloge rezervnih delov, posebno vijakov, zobčenikov lesenih lat in podobnega. Veliko je pritožb na račun delavk s skrajšanim — to je 4-urnim delovnim časom, ki ne prihajajo na delo po proizvodnih potrebah. Tako se dogaja, da v gotovem času, predvsem po 10. uri stoji več strojev, pred to uro pa je delovne sile preveč. Majhna udeležba v tej anketi kaže tudi na to, da je naš proizvajalec slabo strokovno poučen, zato naj navedemo tudi predlog, da da naj se nudi več izobrazbe ljudem na posameznih mestih z izvedbo strokovnih seminarjev. Predlagana je bila nabava manjših naprav, ki bi razbremenila težja fizična dela v proizvodnji in v pomožnih obratih, ker se dela marsikje še zelo primitivno. Umestni predlogi pa so padali
tudi glede režijskih delavcev in u-službencev, predvsem glede njihove intenzivnosti dela.
Navedeno je le nekaj predlogov, predvsem taki, ki so se pojavili v anketi večkrat. Ostalih ne navajamo, ker je komisija mišljenja, da bo šla v delavske svete delovnih enot in v posamezne oddelke ter z njimi skupno poiskala rešitve za odpravo na-ak v roizvodnji.
Vsem, ki ste sodelovali v anketi in s tehtnimi predlogi dali napake komisiji, se le-ta zahvaljuje. S tem ste dokazali svojo zrelost in visoko delavsko zavest. Obenem pa komisija izraža obžalovanje, ker je morala ugotoviti, da je večina v tej, tako pomembni, akciji ostala pasivna in neprizadeta, med njimi tudi vrsta ljudi, ki zavzemajo vodeča in ključna mesta, ljudje ki bi morali biti organizatorji in iniciatorji vsega napredka v tovarni.
B. L.
Finančni rezultati od 1.1. do 31. Vlil. 1965
V primerjavi z letnim planom in istim obdobjem preteklega leta
v 000 din
	8/12 letnega plana 1965	8/12 rezultata ‘ 1964	doseženo v 8/12 leta 1965	Indeksi. kolon« 4 kolona 4 kolona 2 kolon« 3	
1	2	3	4	5	1 6
1. Realizacija po fakturah izdanih med letom	2 066 664	1 861 056	2 147 689	103x	115x
2. Plačana realizacija	2 015 240	1 807 296	2 175 998	107	120
3. Celotni dohodek	2 020 656	1 816 024	2 177 006	107	120
4. Porabljena sredstva	1 305 552	1 146 968	1 358 401	104	118
5. Neto produkt (3-4)	715 104	669 048	818 605	114	122
6. Celotni stroški, ki breme- ne celotni dohodek	1 428 544		1 270 920	1 474 958	103	116
7. Dohodek (3-6)	492 112	545 104	702 047	119	129
8. Obveznosti iz dohodka	107 528	98.992	127 492	119	129
9. Cisti dohodek (7-8)	484 584	446112	574 555	119	129
10. 68 % čistega dohodka osebne dohodke	329 517	282 824	390 697	119	138
11. 32% čistega dohodka za sklade	155 067	163 288	183 858	119	113
12. Povprečno štev. zaposlenih		572	597		104
x) Upoštevane so cene od 25. julija 1965, katerih skupno povečanje do konca avgusta znaša 61 milijonov din. Ce ta znesek odštejemo, dobimo v primerjavi s planom indeks 101, v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta pa indeks 112.
(Nadaljevanje s strani 2)
čavali, ugotovimo lahko, da smo z uspehi sicer lahko zadovoljni. Potrebno pa bo strniti vrste, zlasti pa bo potrebno vzgajati slehernega zaposlenega in skrbeti za strokovni kader, ker le v tem vidim nadaljnji
napredek celotnega podjetja. To še posebno zato, ker se tehnika zelo hitro razvija in ker posamezni proizvodni procesi hitro zastarevajo. Naša prva nadaljnja skrb velja torej strokovnemu kadru in temu, da že zaposleni pridobe tisto znanje, ki ga delovno mesto zahteva.
Ob petnajstletnici izvolitve
Prenekateri izmed nas se še spominja teh parol, ki so se pojavile okoli leta 1950 in napovedovale novo dobo v razvoju delavskega gibanja in uresničitev ene od temeljnih postavk socialistične revolucije. 10. septembra letos je minilo že petnajst let, odkar je tudi tovarna sanitetnega materiala prešla v delavske roke in ko so se zgornja gesla polno uveljavlja.
Običaj je, da se ob podobnih jubilejih napiše priložnostne članke, ki na bolj ali manj posrečen način opišejo prehojeno pot, poveličujejo dosedanje uspehe in dajejo napotke na vnaprej. Uredniški odbor TOSAME pa je bil mnenja, da se izogne takemu, po svoje hladnemu, praznovanju tega pomembnega jubileja in da je primerneje, če se intervjuje tistega, ki je prvi prevzel vodstvo najvišjega organa — delavskega sveta v našem podjetju in tistega, ki ta organ vodi sedaj.
Petnajst let pomeni prilično dolgo dobo, vendar se še vedno vsak, ki je bil takrat v tovarni zaposlen, spomni prvega predsednika delavskega sveta — KARLA JUTERŠKA, zdaj že šest let upokojenega mladeniča iz Doba. Živahen je in vedno pripravljen na pogovor, njegov spomin pa je jasen kot so jasne njegove oči, ki se mu živo zasvetijo, ko pove kakšno zabavno iz svoje razgibane osebne zgodovine.
Pogovarjala sva se nekega nedeljskega dopoldneva. Sedel je na svojem, očitno zelo priljubljenem divanu, nekoliko upognjen in z nemirnimi rokami podčrtoval svojo pripoved. Mogoče »pogovarjala sva se« ni najbolje povedano, kajti v resnici sem le včasih s kakšnim vprašanjem špiknil vanj, v glavnem takrat, ko je njegov besedni vrelec za hip usahnil in mu je bilo potrebno pomagati, da je znova stekel.
Takorekoč vsa zgodovina naše tovarne — od 1926 pa vse do 1959 je šla skozi njegovo življenje torej tudi razvoj delavskega gibanja v našem podjetju. Že takrat je bil zaposlen pri bivšem lastniku Kocjančiču, ko je ta imel svoj obrat še na Količevem, v katerem je bilo baje le 6 ljudi. 1928 leta se je tvornica preselila v prostore bivše Krnpoti-čeve tiskarne na Viru, kjer je, razširjena in dvignjena, še zdaj. Medtem, ko je dotlej tovarnar v glavnem le pakiral gazo in vato, ki jo je dobival iz Češkega, je v novih o-bratih pognal poleg enega trakotkal-skega stroja še dva ročna tkalska stroja za brisače in prte. Obseg dela se je počasi povečaval, z njim vred število zaposlenih, počasi pa je rasla tudi delavska zavest. Znani delavski organizator z domžalskega področja Bukovec s Količevega je razgibal tudi vrste v Kocjančičevi tvornici. »Ženske same so se odločile, da se organizira sindikat«, pripoveduje Juteršek. »Mene niso dobro poznale in so poslale Vodlanovo Mici k meni, da me vpraša če sem za sindikat. No končalo se je tako, da sem bil v društvenem domu v Dobu, kamor je prišel tajnik strokovne zveze iz Ljubljane, izvoljen za obratnega zaupnika. Toda ko sem prišel v pisarno h Kocjančiču, da bi mu povedal o stanju v tovarni in da bi pristal na naš sindikat, se je odločno postavil po robu. Pa se nismo dali. Za deset dni smo zaprli tovarno. Bilo je nekaj stavkokazov, pa smo jih na silo izvlekli iz tovarne. Okoli 70 0/0 nas je bilo »za« in Kocjančič se je končno vdal. Saj drugače ni bil slab«, zatrjuje Juteršek »le denar je šel težko iz njega pa konservativen je bil. Na sindikat je torej pristal, ko pa smo naredili vlogo za višje mezde, se je pa znova uprl. Več kot pol leta smo se borili. Imeli smo svojega človeka v pisarni, od katerega smo dobili točne podatke po čim se nabavlja material, po čim se prodaja in izračunali koliko je profita. Ko smo mu pa dali računske podatke pod nos, se je končno le vdal. O sindikatu pa je izboljšal mnenje, ko je uvidel, da ima tudi od njega korist, saj so člani odločno zastopali stališče: za pošteno delo pošteno plačilo. In tako je tudi njihova skrb pripomogla k dvigu mezd, saj je
»spoznal da se zdaj drugače dela. Sindikat je imel pomembno vlogo tudi pri reševanju odpustov. Dostikrat se je Kocjančiču kakšna ženska tudi »drugače« zamerila in čeprav je bila dobra delavka, ji je odpovedal. Pa smo tudi take zadeve uredili v korist delavk«, končuje Juteršek pripoved o predvojnih odnosih v naši tovarni.
TOVARNE DELAVCEM!
Med vojno je kolektiv dokaj enotno sodeloval v osvobodilnem gibanju. V delavsko zavest se je vsadil še nacionalni ponos in celo Kocjančič je toleriral pomoč partizanom. »Marikatero noč je polni voz sanitetnega materiala izginil v temo«, pripoveduje Juteršek. »Tudi tiskarski stroj smo odmontirali. Nimam pojma, kako so ga spravili v hrib, ko smo ga še mi komaj naložili.« Potem je pripovedoval veselo zgodbico o tem, kako so pred očmi policistov kradli špirit iz cisterne, da so imeli za čaj, pa o tem, kako je tudi sam odrinil v hribe in kako je bilo tam.
Pogovor sva nadaljevala o povojnih razmerah, o težavah s pomožnim materialom, o tem kako je bilo predvideno, da se bo tovarna preselila v Slovensko Bistrico, potem pa sva prešla na tisto, kar je bilo neposredni povod za najin intervju: izvolitev prvega predsednika delavskega sveta naše tovarne in njegovega predsednika — intervjujanca Karla Juterška.
»Predno je bil postavljen delavski svet, je par mesecev obstojal kolegij, v katerem je bil iz vsakega obrata po eden«, obuja spomine Juteršek. »Jeseni 1950. leta je bil pa postavljen prvi delavski svet. V prejšnji konfekciji je bila ob /tisti priliki proslava vsega kolektiva, na katero je prišlo tudi mnogo povabljencev. Na tej proslavi je prvič nastopil tudi tovarniški tamburaški ansambel. Žen, sekretar okrajnega komiteja KP iz Kamnika pa mi je izročil ključe od vse tovarne; bil jih je takšen šop, da sem jih komaj nosil«, se smeje Juteršek in nadaljuje: »Potem smo se šalili, da zdaj brez mojega dovoljenja ne more nihče v tovarno in da lahko vratarju odpovemo.
Zanimalo me je, kako so se člani delavskega sveta znašli v novi vlogi. Odkrito je priznal: »Splošnega gospodarskega znanja nismo imeli, miselnost pa je bila napredna. In vedno sem zahteval, da se vse, kar se na sejah diskutira, prenese med ljudi. No, bili so tudi saboterji, ki so vztrajno zatrjevali, da se stvar
prvega delavskega sveta
ne bo obnesla. Zdaj lahko sami vi-dijo, kako so se ušteli.« Govoril je 80 o novatorjih, ki so hoteli nagrade za svoje pogruntacije pa o raznih drobnih dogodkih, ki so mu delali slabo voljo v podjetju.
Zdaj ste upokojeni. Kako gledate na skrb podjetja za upokojence in kaj predlagate, da bi bila skrb še boljša? sem ga vprašal ob koncu.
DELU ČAST IN OBLAST!
^eP° bi bilo če bi se organiziral kakšen izlet samo za nas, upokojence, nekam v naravo, saj smo končno veliko prispevali za razvoj naše tovarne in liter vina, ki ga dobimo na vsakoletnih srečanjih ne ■Pore vsega poplačati«, je menil. »Polog tega me zanima, kako je zdaj v tovarni, kao dela na primer obrat za dtre. Mislim, da bi bili tudi drugi zato, da se nam omogoči včasih o-bisk tovarne, saj smo večino svojega življenja preživeli v njej in ni čudno, ce srce še vedno bije zanjo.«
Ob slovesu pa je rekel: »Želel bi, da bi povedali kolektivu, da sem ve-u ’ k° vidim, da se je iz tiste skromne stavbe razvila tako mogočna tovarna. Vem, da je bilo prav zaradi tega mnogo nevoščljivosti ta-'° Pri nas kot tudi drugod, vendar Pa, če boste dobro delali in pazili a kvaliteto, vam nihče ne bo mo-. ! nič. Vesel sem, da me je še pri-^el nekdo iz fabrike pogledat; recite llm> da je moja želja, da bi mlada generacija prav s takim ognjem šla razvoj tovarne, kot je šla starina, n pozdravite vse. predvsem pa vse odiine in tiste, ki se me še spominjajo.«
Srečo je medtem naredil nekaj snutkov za njegovo karikaturo, ura Pa je bila že daleč čez poldne. Segla a s spoštovanjem v roke staremu atovcu in mladostno trden je bil tl egov prijem. Obljuba, da se še vi-‘mo ni bila prazna beseda.
,	^ sedanjim predsednikom cen-
]\T^nega delavskega sveta — IVA-MIHELČIČEM sva se srečala bor delovnim časom, zato sva bila iJ kratka in uradna, saj se je o-ma mudilo. Kar takoj sva prešla I Pogovor in na prvo vprašanje, na S6i '^e dotikalo njegovih pogledov vlogo članov samoupravnih or-j?: n?v v času gospodarske reforme v ,J.e dala podjetjem po eni strani ii Pravice, po drugi strani pa I '1 m Prav tako povečala dolžnosti k Odgovoril, da je ta vloga vseka-]av '"olika in da pride šele zdaj de-tioi ° s.arn°upravljanje do svojega n aeKa izraza in pomena. Družba j« Pustila v svojih zahtevah do ko-
lektivov in zdaj šele kolektivi razpolagajo s sredstvi, ki jih ustvarjajo. Potrebno bi bilo, da se člani samoupravnih organov, kot tudi vsi člani kolektiva tega zavedajo in da vidijo v gospodarski reformi trajajoč proces, ki bo v začetni fazi mogoče prinesel nekatere težave, nejasnosti, pa tudi negodovanja, ki pa vsebuje po drugi strani najbolj napredne gospodarske in politične elemente, katerih uresničitev pa je odvisna predvsem od visoke moralne, politične in družbene zavesti nas vseh. Zdaj član organov samoupravljanja in član kolektiva ne more biti zgolj proizvajalec — strokovnjak za svoje ozko delovno mesto, pač pa mora imeti jasen politično gospodarski pogled na vsa dogajanja v sredini, v kateri živi. Le tako lahko pričakujemo, da bo gospodarska reforma dala rezultate, ki jih od nje vsi pričakujemo, to je realni dvig življenjskega standarda, dvig, ki ga bomo povzročili mi sami, brez kakršnihkoli umetnih načinov, katerim smo bili priča doslej.
Te njegove misli sva navezala na drugo vprašanje, katero se je dotikalo njegovih opažanj o morebitnih pomanjkljivostih v dosedanjem delu samoupravnih organov in o načinih, kako bi se jih, če obstojajo, dalo odpraviti. Tov. Mihelčič je odgovoril, da je z sedanjim delom članov v glavnem zadovoljen. Diskusije je dosti, tudi tehtna je, odločno pa bi bilo treba popraviti udeležbo na sestankih. Člani samoupravnih organov so predstavniki kolektiva, obenem pa tudi posameznih enot. Za svoje predstavniško delo v teh organih so tudi odgovorni kolektivu in enotam. — To je torej ena pomanjkljivost. Druga pa je dostikrat v prepozni dostavi materiala, kar onemogoča potrebno poglobitev v obravnavane zadeve in slabi nivo dela članov delavskega sveta. Ce se bo to dvoje popravilo, bosta tudi pomen in vloga delavskega sveta znatno poboljšane.
Ob koncu je na vprašanje, če želi izraziti kakšno misel ob 15-letnici prehoda tovarne v delavske roke .dejal: »Tovarna se je v teh letih močno povečala in tudi delo članov samoupravnih organo je k temu pripomoglo, saj je šlo dostikrat za pomembne odločitve, ki so od temeljev spremenili nekdanji način dela. Mnogo ljudi je v teh letih šlo skozi to — naj rečem: šolo samoupravljanja, dosti so pridobili in lahko tudi zdaj kot člani kolektiva prispevajo svoj delež za naš nadaljnji razvoj. Tistih časov, ko so ljudje avtomatično dvigali roke, že zdavnaj ni več, nikjer ni več rečeno, da bo vse tisto, kar pride na dnevni red tudi sprejeto. Svojih pravic se člani zdaj veliko bolj zavedajo kot v prvih časih;
v kolikor bodo uspeli povečati svojo vlogo še s samoiniciativnim izobraževanjem in nadaljnjim spoznavanjem ekonomskih kategorij in procesov, je tudi delavskemu samoupravljanju pri nas zagotovljena še večja moč kot jo ima doslej.«
Že itak nemirni Mihelčič se je vse bolj nestrpno presedal na stolu. Čakalo ga je delo. Srečo je na hitro popravil še nekaj potez v osnutku, potem pa smo se poslovili. Ropot strojev v tovarniških obratih se mi je v tistem hipu zazdel kot himna našemu delu, kot glasen dokaz naše volje, da živimo vse bolje in vse srečneje.
OB PRVEM KORAKU
(Nadaljevanje s 1. strani) ni ljudje iz podjetja. Neposrednemu spoznavanju članov kolektiva med seboj pa bodo služili najbolje občasni intervjuji s poedinci. Skratka - in še enkrat: namen uredniškega odbora je, da postane »TOSAMA« glasilo nas vseh, razvoj pa bo prinesel njegovo vsebino in prav zato že sedaj apelira na vse, da ne sodelujejo z njim le kot bralci, temveč tudi kot kritiki, predlagatelji in dopisniki. Bodite vsi v pomoč in oporo odboru, ki je z veliko voljo zagrabil za delo in dokažite, da je potreba po lastnem gla-silu resnično obstajala in da smo tudi po tej strani zavestni proizvajalci z napredno usmerjenostjo.
Odgovorni urednik
Prodaja gotovih izdelkov v mesecu septembru
Prodaja naših izdelkov v mesecu septembru ni bila preveč zadovoljiva, saj smo od planirane realizacije din 328 821 576 dosegli bruto le din 304 679 857-
Glavni vzrok neizvršenja plana je bil v tem, da nam proizvodnja ni mogla izdelati v zadostnih količinah tistih araiklov, za katere je bilo na tržišču največje povpraševanje in možnost takojšne prodaje.
Tako so nam v mesecu septembru primanjkovali:	kaliko ovoji tkani
5/5, 12/5, 15/5, muli ovoji tkani 12/5 in 15/5, gaza nesterilna 1 m, 10 m, in 1 m, vse sanitetne in cik-cak vate, dumski vložki in filtri za cigarete. Za vse navedene artikle smo imeli velika naročila, ki pa jih zaradi premajhne proizvodnje žal nismo mogli realizirati. Velik pritisk naših strank je še posebno za vato in damske vložke, za katere imamo kljub povečanju mnogo premajhne kapacitete. Poleg velikih potreb damskih vložkov na domačem tržišču, gre skoraj polovica naše proizvodnje le-teh v izvoz. Tako smo bili prisiljeni vsa prejeta naročila zmanjševati, nekatera pa celo ne sprejeti, kar pri strankah povzroča nezadovoljstvo.
Stalni problem smo imeli tudi s filtri za cigarete, saj proizvodnja še ni v celoti stekla tako kot bi morala in še nismo uspeli izdelati planiranih količin.
Izvoz poteka po planu. V septembru smo izvozili za 33 553 453.-
Poročilo o delu CDS in UO v mesecu septembru
V mesecu septembru sta bili 2 seji UO in 1 seja CDS-a.
UO je na svojih sejah obravnaval: doseganje proizvodnega plana v avgustu in prvi polovici septembra, sprejel operativni plan za mesec oktober, obravnaval poročilo predsednika CDS-a o izvršenem obisku pri »Nivi« Novi Sad ter poročilo šefa komerciale o pogovoru s predstavniki Jugoleka v zvezi obiska poslovnih strank v Avstrije, in v zvezi s tem določil 4 dnevno službeno potovanje, katerega naj izvrši šef komerciale.
Nadalje je UO sprejel poslovnik glasila »Tosame« ter obravnaval tekoče probleme podjetja.
CDS pa je na svoji seji sprejel začasne sklepe iz delovnih razmerij, obravnaval poročilo računovodstva za 8 mesecev tekočega leta, sprejel pogodbo za članstvo v poslovnem združenju tekstilne industrije Ljubljana, nadalje je obravnaval štipendije za leto 1966 in povišanje sedanjih ter razne prošnje, katere je CDS pristojen reševati.
din ali za 29 807 $, od tega na konvertibilno področje 7 057 $ in na vzhod 22 750 $. Izvozili smo surovo bombažno tkanino art. Mitja II 95/96 in damske vložke.
Zaloge gotovih izdelkov predstavlja praktično le nekaj artiklov kot n. pr.: kaliko ovoji tkani 8/5, 10/5, muli ovoji tkani 5/5 in 8 5. Da bi zmanjšali obstoječe zaloge, smo proizvodnjo naštetih artiklov delno zma-
njšali, nekaj pa celo ukinili na račun drugih tržišču potrebnih artiklov.
Kakor smo navedli, bi plan realizacije lahko izpolnili, če bi imeli v večjih količinah tiste izdelke, ki jih je tržišče zahtevalo. Vendar skušamo s stalnim kontaktom komercialnega sektorja s proizvodnimi oddelki proizvodnjo usmeriti tako, da bi se čimbolj približali željam in potrebam naših kupcev.
Proizvodni rezultati v letu 1965 po oddelkih
ODDELEK	Enota mere	Planirano za 9 mesecev	Izvršeno v 9 mesecih	Index 2 : 1
		1	2	
1. Trakotkalnica	000 vot.	838 460	768 352	92
2. Tkal. širokih tkanin	000 vot.	4 312 911	3 906 276	91
3. Kardirnica	kg	- 567 524	609 814	107
4. Konfekcija	000 din	2 509 108	2 428 434	97
Oddelka trakotkalnica in tkalnica širokih tkanin nista izpolnila predvidenega plana proizvodnje, predvsem zaradi slabe kvalitete preje in spremembe asortimana.
Preusmeritev cigaretnih filtrov iz dico materiala na filtre iz celi vlakna je občutno vplivala na proizvodnjo istih. Torej proizvodnja cigaretnih filtrov je dosegla komaj 88 % planirane količine in je zaradi tega tudi proizvodnja v oddelku konfekcije manjša od planirane.
Proizvodnja v mesecu septembru leta 1965
ODDELEK		Enota mere	Planirana količina	Proizvodna količina	Index
1.	Trakotkalnica	000 vot.	94 920	84 644	89
2.	Tkal. širokih tkanin	000 vot.	489 432	432 914	88
3.	Kardirnica	kg	64 248	69 640	108
4.	Konfekcia	000 din	328 822	317 502	97
	Vložki	pkt	507 792	541 780	107
	Cigaretni filtri	000 kom	23 501	19 325	82
Iz zgoraj navedenih podatkov za mesec september je razvidno, da je bila proizvodnja zaradi še vedno velikega izkoriščenja rednega letnega dopusta manjša in je le v oddelku kardirnice dosegla planirano količino.
Zaradi zastarelega strojnega parka je proizvodnja v tkalnica iz leta v leto manjša, kar nam da misliti, da bo v najkrajšem času potrebno začeti z generalnimi remonti posameznih strojev ali z zamenjavo celotnega starega strojnega parka. Mogoče bi bilo dobro, če bi se pri tem spomnili tudi na bolečo točko v našem podjetju — oddelek pripravljalnice, ki ima najbolj istrošen strojni park.
Proizvodnja na delavčevo uro za 9 mesecev leta 1965. v primerjavi z istim obdobjem leta 1964.
ODDELEK	Enota mere	Proizvodnja na del./h 1964	Proizvodnja na del./h 1965	OJ C
1. Trakotkalnica	000 vot.	5,79	5,6	97
2. Tkal. širokih tkanin	000 vot.	32,73	34,55	106
3. Kardirnica	kg	23.25	23,3	100
4. Konfekcija	din	7 642	8 593	112
Za delavčevo uro štejemo tisto efektivno delovno uro, ko je delavec na delu. (Brez rednih letnih, bolniških in porodniških dopustov). Vštevši vse pomožne in izdelavne ure posameznega oddelka.
B. M.
Obvestila iz splošnega sektorja
v OKTOBRU PRAZNUJEJO ROJSTNI DAN
Berlec Vladka, tajništvo Klopčič Stanka, računovodstvo Lekan Francka, računovodstvo Božič Svetozar, komerciala Klopčič Stanko, komerciala Svetlin Vinko, pomožni obrati Štrukelj Miha, pomožni obrati Avbelj Kristina, tkalnica ovojev Kern Francka, tkalnica ovojev Kočar Ela, tkalnica ovojev Kušar Nežka, tkalnica ovojev Prelovšek Zinka, tkalnica ovojev Prelovšek Marija,, tkalnica ovojev Praznik Reška, tkalnica ovojev Prašnikar Marija, tkalnica ovojev Sobočan Ani, tkalnica ovojev Sare Sonja, tkalnica ovojev Florjančič Ela, tkalnica Zvezda Novak Slavka, tkalnica gaze Peterka Anton, tkalnica gaze Pižem Rezka, tkalnica gaze Rojc Olga, tkalnica gaze Urankar Pavel, tkalnica gaze Zemljarič Rezka, tkalnica gaze Koderman Ivanka, pripravljalnica Mazovec Kristina, Studa Avrnan Mihela, konfekcija Boravs Tončka, konfekcija Brankovič Brigita, konfekcija Hočevar Ivanka, konfekcija Judež Francka, konfekcija Juhant Ivanka, konfekcija Juvan Pavla, konfekcija Kepic Urška, konfekcija Klopčič Marinka, konfekcija Klopčič Rezka, konfekcija Mavsar Marija, konfekcija Strehar Karel, konfekcija Volčini Mihelca, konfekcija Pervinšek Stane, filtri Cerar Franc, filtri Fotivec Ivanka, belilnica Stele Fani, belilnica Berdajs Stane, belilnica Kolbl Martin, karde Skol Ljudmila, karde Vidergar Minka, karde Naše najboljše želje!
V mesecu septembru so vstopili v podjetje:
Joretina Matija, na transport Lavrič Stane, v belilnico
Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale.
Urejuje uredniški odbor: Pavla Buždon, Danica Merku-žič, Mirko Požek, Franc ing. Peterlin, Srečo Vodlan, Dušan Borštnar (tehnični pomočnik), Toni Laznik dipl. oec. (odgovorni urednik). Telefon odgovornega urednika 72-313 int. 08
Tiska Valvasorjeva tiskarna in knjigoveznica Krško.
Naklada 650 izvodov.
Piko Friderik, na transport Berdajs Franc, v belilnico Lipovšek Mirko, k filtrom Vodnjav Jakob, k filtrom Kosec Anton, k filtrom Rožič Stane, k filtrom
Dobrodošli in prijetno počutje!
Do 28. septembra 1965 je bilo prijavljenih skupno 43 nezgod. Od tega se je 7 nezgod pripetilo na poti z dela oziroma na delo, 3 pa na službeni poti. Ker podjetje na ti dve vrsti nezgod v glavnem ne more vplivati, so za pregled bolj zanimive poškodbe dobljene pri delu samem, na delovnem mestu.
V	letošnjem obdobju se je poškodovalo pri delu 33 oseb, prav toliko pa je bilo tudi nezgod. V enakem času 1964. leta pa je bilo 31 nezgod, oziroma 34 poškodovanih oseb na delu. Zanimiva ugotovitev, ki velja za letošnje obdobje, je vsekakor ta, da je bilo poškodovanih pri 33 nezgodah le 27 različnih oseb na delu. Iz tega sledi, da so bili nekateri večkrat poškodovani in sicer: Dolinšek Jože 3 krat, Bernot Janez in Volkar Ivan po 2 krat, iz vzdrževalnih obratov, ter Dolinar Marija in Pervinšek Katarina iz tkalnic po 2 krat.
V	mesecih aprilu in maju je bilo
Naglo stopamo v jesensko zimsko obdobje, ko bo kraljeval zopet mraz. Ta čas je najbolj prikladen za razna obolenja, zlasti pa je to sezona bolezni, katero poznamo pod imenom »gripa«. Po izkušnjah vemo, da prihaja gripa kot masovna bolezen vsako drugo leto, včasih, pa tudi na daljše obdobje. Letošnje leto je pričakujemo, ker je lani pri nas ni bilo.
Gripa ni povsem nedolžno obolenje, lahko ima zelo težak potek z hudimi posledicami, zaključi se pa lahko tudi s smrtjo.
V zadnjih letih se v svetovnem merilu trudijo zdravstveni delavci najti uspešno sredstvo s katerim bi se zoperstavili gripi. Tako sredstvo je tudi najdeno in mi ga že več let uporabljamo v obliki preventivnega cepljenja.
Cepljenje je uspešno, to so dokazale analize statističnih podatkov, zbranih od cepljenih iz prejšnih let.
Iz teh analiz je razvidno, da je cepljenje uspešno le takrat, če je
Odšli iz podjetja v mesecu septembru:
Cerar Janez, transportni delavec, na lastno željo
Žgank Angelca, konfekcionerka, na lastno željo
Kovač Jaka, vlagalec v tkalnici gaze, v JLA
Kerč Miha, strojni risar iz režije, v JLA
Srečno, tovariši, in — hvala!
Informativni pregled nezgod pri delu v letu 1965
GRIPA SE PRIBLIŽUJE
največ nezgod sedem, medtem ko je bilo lani na prvem mestu januar tudi s sedmimi nezgodami.
Pri strojih se je v letošnjem obdobju poškodovalo 17 oseb, ostalih 16 nezgod pa se je pripetilo pri raznih drugih delih in opravilih v tovarni. Lani pa se je pripetilo v enakem obdobju 18 nezgod pri delu na strojih, 13 nezgod pa so zahtevala druga dela. Vidimo torej, da so nezgode pri delu na strojih približno na enaki ravni oziroma, da so se celo zmanjšale letos, da pa so se nezgode pri nestrojnem delu povečale.
Skupno je bilo zaradi nezgod pri delu v letošnjem obdobju do 1. IX. 1965 izgubljenih 367 delovnih dni, lani v istem obdobju pa 336.
Na eno nezgodo odpade v povprečju letos 12,2 dni, v letu 1964 pa 11,4 dni. Povprečje torej kaže, da se zdravljenje ene nezgode bistveno ne razlikuje od lanskega leta.
izvedeno po navodilih, t. j. da je vsak cepljen trikrat. Zaščita določenega kolektiva je tem večja, čim večji procent ljudi tega kolektiva je zajet v cepljenje.
Izkušnje nam kažejo, da je odnos do te preventivne zaščite pred gripo razmeroma slab. Premalo se zavedamo in cenimo v praksi resnico, da je mnogo več vredno zdravje ohraniti in ga zaščititi, kot pa bolezen zdraviti.
Ob predstoječem cepljenju opozarjamo vse člane kolektiva, da letošnje leto pristopijo k cepljenju proti gripi bolj disciplinirano in z razčiščenimi pojmi, da ta akcija služi za zaščito zdravja cepljenih. S tem se bomo izognili masovnim obolenjem in potemtakem tudi masovnemu izpadu na delu.
To kratko obvestilo ima namen, deloma seznaniti kolektiv z vrednostjo cepljenja, obenem pa je poziv, da bi se odzvali cepljenju vsi člani podjetja.
STARI : MLADI 5 : 2
Dob 8. IX. 1965
Stari: Imena niso važna, važno je, da so vsi poročeni in tako sposobni, da prenesejo vse — tudi poraz.
Strelci: Rode Janez 2, Kosirnik Ivan 1, Rozman Stefan 1, Kočar Peter 1.
Tov. Kosirnik je po tek-ri zatrjeval, da je bil to njegov poslednji nastop. V dobro "Starih« mu tega ne verja-mc.no.
Mladi: Pogoju, da so vsi neože-njeni, mora biti vsekakor zadoščeno, ne glede ali gre pri tem za stare ali mlade »fante«.
Strelca: Kerč Miha 1, Gaberšek Rok 1.
Na centralnem stadionu v Dobu je bila v sredo 8. septembra 1965 odigrana tradicionalna nogometna tekma med večnimi rivali: »Starimi« in »Mladimi«, ki so se kot levi (prav za prav. kot majhni levčki) borili za pokal. Ker — sama tradicija je že lepa stvar, ampak pokal pa le mora biti. Doslej namreč še ni bilo slišati, da bi iz tradicije pritekla kaka »žlahtna« kapljica, česar se za pokal ne more trditi. (Nekateri ne-vedneži, ki se na šport sploh ne razumejo, pravijo namesto pokal kar »bokal«.)
Vzdušje na igrišču je bilo napeto kot struna. »Mladi« so se hoteli re-vanžirati za prejšnje poraze, »stari« pa dokazati, da so še vedno gospodarji na nogometnem terenu. Večina gledalcev, ki se je zbrala ob prizorišču, je jasno in glasno navijala za zadnje.
To je bilo povsem normalno, saj bodo »stari« vsaj tu zmagovalci, če že v tradicionalnih »prijateljskih« srečanjih z »boljšo polovico« ne morejo biti.
Zelje gledalcev so se, kot so kasneje dogodki pokazali, uresničile. »Stari« so v začetku prevzeli vod-
stvo, vendar pa so »Mladi« do odmora le izenačili. V odmoru je prišlo do zamenjave glavnega sodnika. No-gometniki-samoupravljalci (»Stari in mladi«) konec koncev le vedo, da rotacija mora biti in če je drugje, naj bo še v nogometu.
Tako rotiran sodnik se je nato spoprijel z drugim nogometnim polčasom. Spoprijeli so se tudi igralci, vendar jim pa žoga lep kos časa sploh ni hotela biti pokorna. Bolj so tekali za njo, pred njo, okoli nje, manj se je zavedala osnovne naloge, ki ji je bila namenjena, to je, da eni ali drugi strani potrese vratarjevo mrežo.
Proti koncu srečanja so »stari« le našli samega sebe (ob spominu na svetle tradicije) in z nekaj zaporednimi juriši le spravili okroglo usnje tja kamor spada — v gol. To jim je dalo novih moči in novega poleta, tako, da so še dvakrat potresli mrežo »»mladih«. Tik pred koncem igre so hoteli »mladi« streljati prisojeno enajstmetrovko, vendar pa so veterani takoj dokazali, na nočejo nobenega gola več in so zato za vsak slučaj odstranili žogo z vročega prizorišča; kajti mogoče bi se kdo od »mladih« le drznil, poslati žogo v njihovo svetišče.
Občinstvo je novo zmago »Starih« burno pozdravilo, pozdravljalo in ("•il-) kasneje — nazdravljalo.
Kaj pa delaš, da si preobrnil že vse žepe?
Iščem notranje rezerve, zjutraj sem namreč pokadil zadnji »čik«!
INTERVJU
24 ur po tradicionalni nogometni tekmi med »starimi« in' »mladimi« je dal vodja napada »mladih«, Kreč Miha nekaj skopih izjav za domači tisk. Za televizijo pa seveda še ne, ker ni na razpolago TV kamer, televizor pa je prodan.
T.: Kako si zadovoljen s tekmo?
M.: Kljub vsemu sem zadovoljen. Stari enkrat le niso dosegli predvidenega plana, obetali so nam namreč vsaj 8 golov.
T.: Kot vemo, je prišel jugoslovanski nogomet v profesionalizem. Kakšen poslovni uspeh je imela vaša zadnja tekma?
M.: Zame slab, kajti v primeru poraza sem moral po dogovoru plačati zaboj piva. Še dobro, da sem na poraz računal in sem kupil pivo še pred reformo.
T.: Je bila tekma groba?
M.: Ne, samo nos imam razbit.
T.: Kako to, da je efikasnost in vrednost igre »mladih« tako padla proti koncu srečanja?
M.: Zgledi vlečejo, ravnali smo se, kot kaže po dinarju.
T.:	Imaš mogoče stanovanjske
probleme?
M.: Ne, pravkar sem dobil obvestilo. da i vam na razpolago lepo komfortno kasarniško stanovanje.
T.: Želimo ti čim ugodnejše bivanje!
POSEBNOST
— Ti, če bi pesnik France Prešeren živel v današnjem času, bi bil verjetno tudi danes nekaj posebnega.
— Vsekakor, saj bi bil star že 165 let.