POLITIČNI TEDNIK ZA SLOVENSKO LJUDSTVO.
kkaja vsak četrtek in stane za vse leto 18 K, za pol leta 9 K, *» četrt leta K 4 50 in na mesec K 1'50. Posamezna številka stane 50 vinarjev. Inserati po dogovoru.
Vse dopise in pošiljatve je trankirati in naslavljati na: LJUDSKI GLAS", Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, L nadstr., Učiteljska tiskarna.
ZAUPNI SESTANEK |
priredi
„Kmetsko-delavska zveza“
v nedeljo, dne 29. februarja 1920 dopoldne in popoldne v
hotelu „TIVOLI44 v Ljubliani.
DNEVNI RED:
1.	Položaj kmetsko-delavskega ljudstva.
2.	Organizacija „Kmetsko-delavske zveze".
3.	Volitev pripravljalnega odbora.
4.	Naša organizacija in naš tisk.
5.	Slučajnosti.
Ker bo vstop dovoljen le povabljenim, naj se vsi, ki se žele udeležiti tega važnega zborovanja, javijo gotovo do 15. februarja pismeno uredništvu „Ljudskega glasu", da jim bo mogoče pravočasno dostaviti vabilo.
Iz vsake fare, iz vsake občine mora priti zaupnik na to velepomembno zborovanje, na bterem se bodo položili temelji veliki organizaciji kmetsko-delavskega ljudstva.
Brez vlade.
Brez vlade smo! Žalostni voditelj še bolj žalostnih ostankov liberalne stranke, dr. Grega Žerjav, je odstopil in nobenega do danes še ni, ki bi se vsedel na izpraznjeni stolček predsednika slovenske deželne vlade v Ljubljani.
Kdo pa je bil dr. Grega Žerjav? Mlad liberalni dohtar, a brez dvoma eden naj-zmožnejših ljudi, kar jih premore danes slovenska liberalna stranka. Imel je mno-
go dobrih lastnosti, manjkalo mu je le ene, to je vladati ni znal demokratično, kar le pa danes noglavitno.
Za bivše avstrijske mogotce, ki so j paševali v vladni palači na Blehveisovi i cesti v Ljubljani je bilo prokleto vseeno, i ali so imeli kaj smisla za demokratizem j ali ne, danes je pa drugače. Za seboj i imamo pet let svetovnega klanja, za seboj ! imamo polom absolutističnih držav, imamo spodene kralje in cesarje, zato se le čudimo, kako se more še vedno najti
mlad prebrisan in zmožen človek, ki je mislil, da bo vladal kar sam brez ljudstva rn proti ljudstvu.
Dr. Žerjav je mislil, da bo šlo, a pošteno se je opekel, moral je pobrati šila in kopita ter jo popihati iz deželnovladne palače.
Vrgla ga je naša stranka, socialno-demokratična. V Belgradu so se že sramovali paševanja enega samega človeka v Ljubljani, zato so pritiskali na vse načine, da se sestav: popolna deželna vlada v Ljubljani, socialisti smo pa izjavili, da ne maramo vstopiti v tako deželno vlado, kateri bo načeloval človek, ki je cele mesece vladal sam brez ljudstva in proti ljudstvu.
In brez socialistov pa danes ni mogoče več sestaviti deželne vlade. Taka je naša moč, taka je moč socialistične stranke v Sloveniji.
Kaj sedaj?
Samoposebi je umevno, da dolgo ne bomo mogli več ostati brez vlade, da bodo morali priti na krmilo novi možje, ki bodo vzeli v roke zavoženo deželno gospodarstvo v Ljubljani.
Bomo li socialisti med njimi?
Morda, gotovega še ni ničesar. To Je vse odvisno od tega, če bodo nasprotne stranke pripravljene ugoditi našim upravičenim zahtevam in pogojem.
Pa naj bo kakor hoče, eno je gotovo, da se brez ljudstva in proti ljudstvu ne bo dalo vladati v Sloveniji kar nič več.
To je, kar nas uči žalostno vladanje in še žalostnejši konec dr. Žerjava.
LISTEK.
V. P1SANSK1:
Zemljiška knjiga.
A. Imovinski list.
Naša zemlja se deli, kot je bralcu že jp Prvega razreda ljudske šole znano, iz ? delov: Evrope, Azije, Afrike, Amerike 1,1 Avstralije. Vsi ti glavni deli se cepijo v večje in manjše države, te v dežele, Pkraje, občine in parcele. Parcela je najmanjša celota svetovnega prostora, tista Ploskev, ki tvori, označena z gotovo Štefko, glaven del zemljiške knjige. Ker tu vzel celo zemljo v pretres, ne sme "lorda bralec misliti, da je razdelitev "ovsod jednaka. Mnogo naše zemlje je še razdeljene, neparcelirane. V takih kra-be-i^i64*3 ^mUIška knjiga ne igra no-DO rn7iifn;»Tu^i sicer ie zemljiška knjiga Ceio v hiS? Aržavah različno vodena.
„1 bilo'	Slovenili
50(1 najdeš v prvem delu
| vložka parcele, v drugem lastnika in v i tretjem bremena.
Imovinski list, kot je bilo že v prvem članku povedano, se cepi v dva dela. V prvega pridejo vpisane parcele, v dražega različne na prvi del se naslanjajoče spremembe (glej obrazec). Parcela, kot je bilo že uvodoma omenjeno, je najmanjši del katastralne občine. Imamo zemljiške in stavbene parcele. Zemljiške parcele so njive, travniki, gozdovi, pašniki, vinogradi itd.; tudi nerodovit svet spada k zemljiškim parcelam. Stavbene ; parcele so pa hiše z dvoriščem, sploh i prostori, kjer so napravljene stavbe traj-i ne‘vrednosti. Vse te parcele so prenešene ; v zmanjšanem menlu (običajno i : 2880, i t. j., če znaša v mapi dolžina 1 m (sto i cm), znaša ta dolžina v naravi 2880 m)
I v mape. Te v mapi vrisane parcele so ! označene s tekočimi številkami. Običajno | so zemljiške in stavbene parcele ločeno z arabskimi številkami zaznamovane. Če dobiš n. pr. pri enem vložku dve parceli z isto parcelno označbo, je ena gotovo zemljiška in draga stavbena.
#
Mape in prvi del vložka morata tedaj soglašati. Zemljiške knjige In zem-
ljiške mape pa morajo soglašati z mapo in zaznamki zemljiškega katastra, katerega vodi evidenčni urad (evidenčni geometer).
Zemljiške parcele se dele zopet v dve vrsti: v parcele, ki so zasebna last in pa javne parcele (ceste, pota, vodovje, napajališče itd.). Za zemljiško knjigo pridejo do veljave le parcele, ki so zasebna last — bodisi da so las: posameznika, kake družbe, društva ali kakih drugih javnih korporacij. Lastnik teh parcel sme z njimi svobodno razpolagati. Njivo na primer lahko opusti in naredi iz nje travnik, pašnik ali gozd, lahko gradi na njej poslopje, jo lahko komu podari, ali proda, ali zamenja. So le v gotovih slučajih omejitve.
Javna zemljišča, torej tiste parcele, ki ne tvorijo dela zemljiške kniige, ozir. za katere se ne otvarjajo poseoni vložki in so vpisane le v zaznamke javnih posestev, morajo nasprotno služiti le temu, čemur so namenjene, ceste cestam, pota potom itd. Teh, brez dovoljenja politične oblasti, ne smemo prenarejati ali sicer v kak drug namen uporabljati. Te parcele so za zemljiško knjigo toliko časa, dokler služijo Javni koristi, brezpredmetne.
(Dalje sledi.'
Pol milijarde.
Pred kratkim se je vršil v Ljubljani kongres socialističnih zadružnih organi- j zacij. ki je s številkami pokazal, kako j ogromna je danes naša moč in kako ogromni so uspehi, ki so jih dosegli naši ! socialistični voditelji s svojim neumornim ! in nesebičnim delom.
Na prstih ene roke bi lahko seštel ! naše konsumne organizacije še pred enim letom, danes jih imamo — 29 v vseh večjih delavskih krajih po Sloveniji in še vedno prihajajo od vseh strani prošnje za nove konsume.
Naša gospodarska organizacija preskrbuje danes nad 160.000 oseb s potrebnim živežem in blagovni promet naših gospodarskih organizacij je znašal zadnjih 7 mesecev nad pol milijarde.
To so številke, tako ogromne, da se ! nismo upali nikdar niti sanjati o njih.
Ni čuda, da naši nasprotniki kar pi- . hajo od jeze ter napenjajo vse moči, da i bi čim najbolj oblatili one naše sodruge in voditelje, ki so z vztrajnim delom pri- j pomogli našim sijajnim gospodarskim organizacijam do tako ogromnega razvoja. Kaj takega nasprotrtiki nc morejo pokazati.
Tu se vidi moč organizacije, moč združenega ljudstva.
V velikih dejanjih se kažejo pravi prijatelji ljudstva, ne pa v velikih be- I sedah.
V vladi.
Kakor znano, smo socialisti sodelo- ! vali skoro eno leto v skupni deželni vladi v Ljubljani. Najpreje je bil zastopnik socialistične stranke v njej sodrug Anton Kristan, ko se je pa nato pred dobrim letom preosnovala „Narodna vlada" v deželno vlado, smo dobili socialisti v njej dva zastopnika, in sicer sodr. Antona | Kristana, ki je vodil poverjeništvo za javna dela in sodr. Albina Prepeluha, ki ; je vodi! poverjeništvo za socialno skrb. i
Ko je začel delovati v Bdgradu državni zbor, se je sodr. Ant. Kristan mudil j večinoma v Belgradu, zato je zastopal ' v ljubljanski deželni vladi našo stranko | do malega sodr. Albin Prepeluh sam.
Skoro eno leto je sedel Alb. Prepeluh v ljubljanski deželni vladi, zato bo prav gotovo zelo umestno, da nekoliko pregledamo, kaj je on med tem časom v vladi storil za stranko in za delavstvo.
Torej kaj je delal sodr. A. Prepeluh v vladi? Brez vsakih olepšavanj bomo našteli vse, kar je on med tem časom storil j za našo stranko in za delavstvo in naše | ljudstvo naj potem samo sodi, ali je bilo j naše sodelovanje v vladi ljudstvu v ko- ; rist ali ne.
L
Po razsulu Avstrije so prenehale kma- j lu vse invalidne podpore z Dunaja. Bati ! se Je bilo, da se zgodi tudi s sl^/enskimi : invalidi to, kar se je zgodilo z <*'-ugimi po Jugoslaviji, da sc namreč živ krst ne bo več brigal zanje in da bodo prisiljeni beračiti brez vsakih sredstev.
Tedaj so se naši zastopniki zavzeli v vladi z vsemi močmi za uboge invalide, da so dobivali še naprej invalidne pod- j pore.
Pa to še ni vse. Na ljubljanski obrtni šoli je pridno delovala invalidna šola, kjer se Je skušalo usposobiti invalide za pošteno delo. Poskrbelo se dalje vse potreb- | no, da so invalidi dobivali še dalje brez- i plačno zdravljenje, proteze in tako dalje.
Kedo bi preštel vse stotisoče podpor, J ki so jih dobili naši invalidi od „komisije | za preskrbo vračajočih se vojnikov" v Ljubljani, ki je delovala in še vedno deluje pod vodstvom poverjeništva za socialno skrb. Z brez.olačnimi posojili je omogočila !
j ta komisija stotinam naših invalidov, da so si zopet ustarili človeku primerno življenje.
Smelo lahko trdimo, da se ni v nobeni jugoslovanski pokrajini storilo za invalide toliko, kot baš v Sloveniji in to je izključno le zasluga našega zastopnika v vladi. Vprašajmo se le, kaj bi se storilo za te najbednejše brez našega sodelovanja v vladi, če bi bili prepuščeni na milost in nemilost meščanskim strankam. Milijone se je izaalo zanje po naši zaslugi in prav gotovo ni nobenega invalida, ki ne bi blagroval našega enoletnega sodelovanja v ljubljanski vladi.	(Dalje prih.)
CS%S» Dopisi. C355ZS
Iz Broda pri Novem mestu.
(Pojasnilo.)
Prejel sem cele nabiralne pole za nabi- j ranje in popisovanje onih, ki se udeleže j Orlovskega tabora v Mariboru. E, go- j spodje. zelo se motite, kje ste pa moj tako 1 natančen naslov ulovili? Hm, to je res I nekaj čudnega, da so se začeli klerikalci 1 spominjati sccijalistov, da bi jim celo na- j birali prispevke za njihove neumnosti. Res nekaj smešnega! Ampak, gospodje, zelo se motite; ali ne veste, da je že skoro vsa Dolenjska ideča, kar morate j občutiti že sami. saj Vam pošiljajo tisto „Oslovsko trobento" vedno nazaj, a vi jo pa kar s silo pošiljate kakor da bi jo ’ moral vsak človek imeti pri hiši. Kmetje: | vidite s silo vam hočejo vriniti ta Vam tako škodljivi list, ki ne zna prav nič > pametnega povedati. Vedno eno in isto 1 trobi, zato ima tudi ime „Oslovska tro- : benta«. Le v naši stranki je edina rešitev j izpod kapitalističnega jarma. — Pirnar Josip. Brod pri Novem mestu.
Hoče.
Veliki lažnjivec in klerikalni široko- | ustnež „Slovenski Slepar" je v svoji štev. ; od 14. jan. tako naravnost neumno raz- 1 glašal svojo sijajno laž o shodu slov. kmečke „Zveze* v Hočah, katero je aranžiral 1 slavni Žebot, urednik Slov. Sleparja in lažnjive cunje Straže. Gostilniški prostori Rotner-ja in Frangež so bili nabiti zborovalcev — samih socijalnih demokratov, j Od črne črede jih je bilo komaj za partijo | rnarjaša. Prvi, Florjančič Jaka, župan in i po domače upni mož od sv. Miklavža, ki ! baje misli postati državni poslanec in še ne ve kateri je desni kateri levi breg Drave. Politiko razume pa le toliko, kolikor mu jo kaplan vsak dan sproti pove. Jaka, rad bi poznal taiste budalo, ki bo tebe za poslanca volilo? Njegov brat Florjančič, nadarjenost št. 2, tretji Franz Hazabent od sv. Miklavža, 4. dolgopeti črnuh Jože Gselman, Anton Vernik, župan iz Hoč in neki Novak, kmet na Pohorju. Ta črna družba se je tako neotesano obnašala in ploskala z rokami kakor bi mlatil z desko po kupu mokrega gnoja in po živinsko tulili svoj „Živijo". Zdelo se ti je za hip, da si prišel v blaznico, ne pa na zborovanje ljudskih prijateljev in krščanskih oderuhov.
No gospod Žebot, kaj ne, tega si niste nikdar mislili, da bi svoje klerikalne otrobe samim rdečkarjem razlagali. Ljudem pa v svojem lažnjivem listu še vedno trobite, da je zmaga Že vaša. Svetujem vam, g. Zebct, če mislite priti še kedaj v te rdeče Hoče, da ostanete raje doma, ker pri nas ne bodete opravili nič. Gospod župan, oče Vernik Anton, kako pa kaj z občinsko blagajno? Občinski odborniki pravijo, da niso nič dovolili in ne vedo kam je prišel občinski denar! Opozarjam vaju s kaplanom, ako sta brez dovoljenia občinskih odbornikov dala denar za vojno posojilo, da pripravita denar, ker staroavstrijskih papirjev in zadolžnic mi ne bomo sprejeli, ko prevzamemo občinski
urad! Tiste papirje si le vidva obdržita za spomin na staro Avstrijo In sl vsak četrt leta strižita obrestne kupone.
Rečica v Savinjski dolini.
„Ljudski glas" našemu ljudstvu vedno bolj ugaja, ker prinaša tako lepa poročila. Zlasti so nas zanimala poročila o sijajnih kupčijah dr. Korošca. Klerikalci se našeg« lista bojijo kakor podgane mačka. Že kričijo do prižnicah in prosijo ljudstvo, naj ostane zvesto njihovemu »Domoljubu«, »Slovenskemu Sleparju« in podobnim laž-njivim cunjam. Ljudstvo si pri nas že zelo želi socialističnega shoda, da bi se tudi tu ustanovila »Kmctsko-delavska zveza«. Priporočamo »Ljudskemu Glasu« prav toplo našega kaplančka, ki še na cesti ne da miru ljudem, ker so se naročili na naš list, Hvala bogu je sedaj pobral šila in kopita in ga menda ne bo nikdar več nazaj. Mislil je, da bo vladal vso Savinjsko drv lino, pa se je močno opekel, čeprav so mu stare babnice prav pridno nosile jajca, klobase, žganje, maslo in podobne božje darove. Dobil je toliko, da je zalagal še svojega brata v Mariboru. Seveda govcv riti jim je znal na srce, a sedaj, ko so se vrnili možje iz petletnega klanja, bo p* drugače.
Iz Petrove vasi.
Dne 25. jan. je bil v tukajšnji šoli shod klerikalne »Kmetske zveze.« Čudno da je za klerikalce šola na razpolago, za našo stranko je bila pa lani taka reč. Udeležba je bila »velikanska-.’. Par domačih zaslepljencev in nekaj fantov, ki so iz radovednosti prišli gledat ta klerikalni cirkus, Shod je otvoril zloglasni župan Grahek, govoril je pa sodnik dr. Saubach z velikanskim uspehom. Komat je namreč odprla ta nova klerikalna zvezda svoja kunštna usta, so jeli ljudje trumoma zapuščati sobo in ostalo jih je komaj za na-hrbtni koš. Govornik je pridno zabavljal na vlado, žal, da je pozabil povedati o sijajnih kupčijah nekdanjega ministra Korošca z ženskimi srajcami, modrci, kvartarni, plesnimi čeveljčki in podobno ropotijo. Prepričani smo. da tega najnovejšega kmetskega odrešenika ne bo nikdar več v naše kraje, saj bi ga poslušale komaj žabe iz bližnje luže. Če pa ne veruje v svoje uspehe, ga bodo pa poučile prihodnje volitve, ko bo ljudstvo temeljito pomedlo s klerikalnim! sleparji, ki poznajo kmetsko ljudstvo le ob volitvah. Bolte bi bilo voliti cigane, nego klerikalce. Ja. j« gospodine Grahek, zadnjič ste vi žunan v Petrovi vasi, kar pripravite se za penzijo. Kmalu zopet kaj več.
Spodnja Polskava.
Preteklo nedeljo 25. jan. se je pri na« vršil dobro obiskan shod, na katerem je poročili sodr. prof. Favai o volilnem redu. o antantini imperljalistični politiki, zlasti Italije, dalje o klerikalizmu in socializmi Ljudstvo je navdušeno poslušalo in pritrjevalo zlasti izvajanjem o vojski in njenih povzročiteljih.
Sklenila se je resolucija proti nameravanemu volilnemu redu In proti grožnji Italije, ki preti z londonsko pogodbo iz ^ 1915, ki je sad nadvse nesramnega impe-riializma t. j. da bi nam tujci vladali ’fl nam kradli, kar je našega.
Črešnjevec pri Mariboru.
25. t. m. se je tu vršil lepo obiska« hod. Poročal je s. Favai o krivičnosti vojnega reda, ki bi delavcu in malem« metu vzela pravico, da sam spregovoj1 ■ občini. — Po besedah o italijanski P0*1' Iki londonske pogodbe se je izrekel en<>: lasen protest proti takemu nasilstvu. ^ oncu došlemu krščansko socijalnen gi tat or ju ljudstvo ni dalo besede in ^ loral v sredi prenehati. So lih pač si«
SSK Po svetu. ESSS
V Parten
kujejo usodo našega naroda dalje. 2e v zadnji številki smo javili, da so ti moderni razbojniki, ki se zovejo esntenta, poslali naši državi
ultimatum.
to se pravi, nastavili so ji nož na vrat, da mora sprejeti in pojesti juho, katero ji je skuhala s pomočjo entente Italija. Rekli so, uklonite se na milost in nemilost, podpišite. kar bodo narekovali Italijani, ali pa dovolimo Lahom, da izvedelo
zloglasni londonski pakt. glasom katerega bi izgubili mi polovico našega naroda, ki bi prišel pod Lahe. No, naša vlada se ie zavedala, da k oravica na njeni strani, zato je ta
ultimatum odklonila.
Na naši strani stoji trdno in neomajno Wilson in pariški mogotci se sedaj kar ne upajo izvesti svojih groženj. Po zadnjih vesteh se je rešitev jadranskega vprašanja zopet za par tednov preložila. Mi mirno pričakujemo pariške odločitve, saj vemo, da ententni kapitalisti ne bodo imeli zadnje besede, to bodo izpregovorila ljudstva sama.
Cesarja WiHema
zahteva ententa od holandske vlade. Po revoluciji je ta naduti človek zbežal namreč na Holandsko, kjer se sedaj potika. Po mirovni pogodbi bi moral oa priti pred ententno sodišče, češ, da je on v prvi vrsti kriv vojne. Ententa je poslala sedal holandski vladi posebno noto. v kateri zahteva. da ji ta izroči Wiljema, vendar se holandska vlada upira. Kako se bodo pobotali, le težko prerokovati.
Na Madžarskem
so se vršile »volitve«, to se pravi: v senci bajonetov so madžarski grofic in baroni ukazali ubogemu ljudstvu, da glasuje za ukazane jim klerikalne kandidate. Ne smemo se tedaj čuditi, če sede v novem madžarskem parlamentu do malega sami klerikalci, ti sedal tako pridno obešajo in streljajo boljševike.
Na Ruskem
so carističaii generali doživeli popolen polom. Njihove armade so razkropljene in pobite, generali sami pa večijdel ujeti. Okrutnega admirala Kolčaka, ki je vodil glavno vojsko uroti boljševikom, so ujeli češki legijonarji ter ga izročili rdečim armadam in sedaj se poroča tudi o generalu .ludeniču, da so ga aretirali Estonci.
Na Nemškem
so boljševik: zopet poskušali uprizoriti preobrat, kar se jim je pa temeljito ponesrečilo. V Berlinu so uprizorili pravcato revolucijo, ki je zahtevala tudi mnogo človeških žrtev. Socijalisrična nemška vlada !e pa z vso ostrostjo nastopila proti takemu beganju ljudstva, češ. da ie nemško ljudstvo že preveč pretrpelo in hoče sedaj miru.
Na Bolgarskem
se vsfed splošne ljudske bede in trdih mirovnih pogoiev nevarno širi boljševizem. Po vsej deželi močno vre in ponekod ie Prišlo tudi že do pobojev. Boljševiško agitacijo znašajo tudi v Jugoslavifo.
Iz kmetsko-delavske zvezi
Zaupni sestanek, ki je bil naznank za 8. t m. se tedaj ne vrši, ampak kakor jT.^^^njega razglasa razvidno, se vr « 29. februarja ob 9. uri dopoldne.
sk« 5lfiev,ne orKan*zacl]e KDZ. (= Kme Ha« r Ja7Ske zveze«) začnemo ustana1 ' takoJ 1)0 zaupnem sestanku, zato pr«
simo naše zaupnike po deželi, da nam nemudoma javijo, kje so že pripravili vse potrebno za ustanovni občni zbor, da pošlje osrednje vodstvo govornika.
Zaupnike iz kmetskih občin opozarjamo, da se nemudoma priglasijo na zaupni sestanek, da jim dostavimo vabila, ker brez vabita ne bo dostop nikomur dovoljen.
Dne 7. marca t. L se vrši več ustanovnih občnih zborov »Kmetske delavske zveze«. Javite nemudoma, kje je že vse pripravljeno, da pošlje osrednje vodstvo govornika.
Vse dopise glede »Kmetske delavske zveze« je naslavljati za enkrat izključno le na Uredništvo »Ljudskega glasu«, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. II. nads. in ne na posamezne krajevne organizacije JSDS ali pa celo na strankino tajništvo.
Oslovska trobenta se je v zadnji številki že pognala v »Kmetsko-delavsko zvezo«. Nas to prav veseli, znak, da. se nas bojijo, mi se pa klerikalcev ne bojimo prav nič. naj le rigajo, jih bo že minilo.
Zaupni okrožni sestanki
»Kmetsko-delavske zveze« se vrše v nedeljo, dne 22. februarja t. L
v Mariboru1, v Celju,
v Novem mesta, v Kranju, v Krškem.
Pridejo poročevalci iz Ljubljane. Prosimo vse sodruge. ki dobe vabila, da se teh sestankov gotovo udeleže ter pripeljejo s seboj še kakega zanesljivega zaupnika. Pogovorili se borno o ustanovitvi in organizaciji naše »Kmetsko delavske zveze« ter o bližajočih se občinskih volitvah.
Prosveta.
Občni zbor naše izobraževalne organizacije »Svoboda« se je vršil preteklo nedeljo ob prav lepi udeležbi delegatov iz vseh krajev Slovenije. Sprejeta so bila nova pravila in zvišan prispevek. Vsem našim prijateljem toplo priporočamo »Svobodo« saj je lo v izobrazbi moč in bodočnost stranke.
S Iz naše države. H
Deželna vlada za Slovenijo še ni sestavljena, pričakovati je pa njene sestave vsak dan. Novi predsednik bo baje dr. Ravnihar, dr. Kramer ali pa dr. D. Puc.
Klerikalci s svojo »Oslovsko trobento« na čelu slutijo, da se potaplja njihova barka, zato so začeli zopet vrteti staro lajno, da je vera v nevarnosti, da hočejo nasprotniki pometati križe iz šol in podobne stvari. No. naše ljudstvo se je pa med vojno tako izpametovalo, da takim oslarijam in lažem nič več ne veruje.
Pšenična setev. Po vesteh iz Hrvatske in Slavonije bo letošnja letina slabša od lanske, ker je letošnjo setev oviral dež, ki ni dovoljeval pravočasnega oranja za setev pšenice.
Na rep ie stopil dr. Žerjav klerikalcem s tem. da je razpustil več klerikalnih občinskih odborov. Nismo prijatelji nasilja, a več kot jasno je. da sedanji občinski odbori že davno več ne odgovarjalo volji ljudstva. Zato se za temi razpuščenimi občinskimi odbori ne bo nihče lokal.
Žerjavov občinski volilni red seveda ne bo držal m ie naš zastopnik v ministrstvu, A. Kristan, storil že vse potrebne korake, da ne bo potrjen.
300.000 sirot je sedaj v Jugoslaviji, za katere bo morala država skrbeti.
Obuvalnlca deželne viade za Slovenijo j sporoča, da ima v zalogi večjo množino otroških čevljev na razpolago, in sicer št 26—34 po ceni od 84—130 K za par. I Izdajali se bodo od pondeljka dne 26. t m. ' naprej v pisarni Obuvalnice na Turjaškem trgu št. 3/II. Pravico do nabave teh čevljev imajo revnejši sloji, ki doprinesejo tozadevno uradno potrdilo. Izdaja se vsak dan samo od 9. do 10. ure dopoldne.
Ujetniki se vračajo. Iz Italije se je pripeljalo 3600 ujetnikov, med njimi 700 Slovencev, povečini Štajercev. Vsi pripove-! dujejo. koliko gorja so pretrpeli v ujet-j ništvu. Na domačih tleh prisrčno pozdrav-: ijeni!
Sukneno blago iz Češke. Minister za j prehrano je sklenil s češkimi tvornicam.i sukna dogovor za veliko dobavo blaga. Naročeno sukno ima priti v Belgrad v drugi polovici februarja.
Delavska nezgodna zavarovalnica ▼ Ljubljani opozarja ponovno vsa županstva in župne urade na § 56. nezgodnega zakona, po katerem so vse listine brez izjeme, ki so jih ti uradi dolžni izdajati ponesrečencem, vdovam in sirotam in ki služijo uradni uporabi delavske zavarovalnice, kolka in pristojbine proste. Zato je protipostavno, ako nekatera županstva zahtevajo n. pr. za vdovska in življenska j potrdila pristojbino. — Začasna delavska j zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani.
Hotele obdržati svojo lepoto? Hotele imeti kakor baržun mehko kožo? Hotele soInteSh peg, mozoljev in ogrcev? Uporabljajte Fellerjevo pravo Elza obrazno, kožo obvarujočo pomado! Občudovani bodete! Zavidan!!
1 lonček 6 K. No..III močnejše vrste 9 K. K temu Fejlerjevo najfinejše lilijno-::	mlečno milo 15 K. n
Hotele imeti lepe, Kdrave lase?
ij Fetlerjeva prava Elza f Tannochina pomada za rast las doseže bujne j lase! Zapreči prhaj, pre-
1	rano osivenje! Zabrani ] plešo! 1 lonček 6 K, No.'1 > III 9 K. K temu močno | terovo milo za umivanje
2	'glave ifič Šampon 1 K. Mazilo za brke 1 K'80 v.
\	■"'“ jnXK>0 V. ““T"*------------T
! Mulijo Vas t kurja otesa?
Fellerjev pravi turistovski obliž učinkuje brez bolečin, hitro in za-I ncsljivo! Nobenih | kurjih očes več!
S Nobenih žuljev« t Nobene tide kože! Mala škatljica 3 K;50 v., ve-1 ::	::	lika škatlja 5 K 50 v. ::	::
| jZellle še'kaj ?	' ;-r	■
Felierjcve Elza uraivalne pasttlje (Kolonjska! voda. Fškatlja 5 K.
Fellerjev usipaini prašek proti potenju. 1 škatlja 5 K- Fellerjev mentolni črtnik zoper glavo- in zobobol, t škatljica 3 K 50 v.
|	_ Fellerjev Elza fluid. 6 dvojnatih ali 2 veliki
' špedjajni steklenid 24 K.
Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Dr. Kluger, bel, roza in rumen, 1 velika škatlja 12 K.
Močna Francovka v steklenicah po 6 K in | 16 K. Omot in poštnina posebej a najceneje.
BIMMN V. FELLER, Uefcarnar
Stubica Donja Elz* trg Nr. 858 (Hrvatska).
V nekaj dneh Izide
I. zvezek
„Za staro pravdo“
napisal
FRAN ERJAVEC.
Opozarjamo vse naše somišljenike, čitatelje in prijatelje na to lepo knjigo, ki obravnava v poljudni obliki celotno vprašanje našega kmetlško-delavskega ljudstva. Cena ho okrog 4 krone.
V vsako hišo »Za staro pravdo«. Naročite takol
Gospodarske vesti.
Oddelek ministrstva za trgovino in industrijo razpisuje potom pismenih ponudb prodajo različnega lesa (deske), ki se nahaja v podjetju g. Arnolda Spitza na Rogu, postaja Straža pri Toplicah. Re-flektanti se naj obrnejp na oddelek ministrstva za trgovino in\ industriio v Ljubljani.
Sadjarska anketa. Dne 4. in 5. febr. t. 1. se bo vršila pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani (Marjanišče) sadjarska anketa, pri kateri se bodo obravnavala sledeča sadjarska vprašanja: Sadni izbor, drevesničarstvo, domača sadna uporaba, sadna kupčija In industrija, pouk iz sadjarstva, sadjarska organizacija. sadne razstave in osnutek podrobnega načrta za pospeševanje sadjarstva v Sloveniji.
Avstrijska krona na smrtni postelji. Poročila javljalo, da je padel tečai krone na zurichški in bazelski borzi na eden švicarski vinar.
Gospodarstvo. Ker so se čule pritožbe, da primanikuje domačim kovačem po
deželi oglja za njihov obrat, kar se občuti posebno pri nujnih popravah kmetijskega orodja, obrnilo se je poverjeništvo za kmetijstvo na merodajne faktorje in dobilo sedaj odgovor od državnega nadzorstva veleposestva kneza Auersperga, da je del zaloge oglja in eventualno tudi del nove produkcije na razpolago domačim kovačem. Radi naročil na! se obračajo domači kovači na Slovensko kmetijsko družbo (potom podružnic), na družbo Ekonom, na Gospodarsko zvezo v Ljubljani ali na Zadružno zvezo v Celju, ki bodo posredovale dobavo.
csas» Drobiž. «S^a
Nemškim vladarjem puste premoženje. Glasom zakonskega načrta, ki ureja premoženjsko vprašanje med bivšimi nemškimi vladarji in državo, ostane del gradov in drugega imetja vladarskim hišam. Le-te ohranijo popolno svobodo v razpolaganju s premoženjem, ki jim ostane ter dobe od države za ostali del imetja, ki pripade državi, primemo denarno odškodnino.
Najdražje jajce. Kakor so danes jajca draga, vendar še oddaleč ne dosezajo cene, ki se je pred približno 200 leti zahtevala za eno jajce. Ko je angleški kralj Jurij I., znan kot skopuh, nekoč potoval po Danski, se je ustavil v neki krčmi in naročil mehko kuhamo jajce. Ko je použil svojo skromno južino, je zahteval račun. Ko mu ga krčmar predloži, kralj ostrmi, kajti krčmar je računal jajce 200 goldinarjev. »Prijatelj«, pravi kralj, »jajca morajo biti v vašem kraju pač prava red kost?« — »Ne, Veličanstvo«, odgovori krčmar, »jajca ne, pač pa so kralji pri .us zelo redki«.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Naročnikom v pojasnila Ker smo položnice poslali vsem naročnikom, naj dotični naročniki, ki imajo naročnino še
plačano, shranijo položnico in pošljejo denar, ko jim poteče naročnina.
Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza-iluid! Bodete se čudili! 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici 24 K.
Ali trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagajo Fellerjeve Elza-krogljice! 6 škatljic 12 K. Prava, želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 10 K. Omot in poštnina posebej a najceneje. Eugen V. Feller. Stublca donja, Elza trg št. 358. Hrvatsko.
—a—
Zamenjam svoje
posestvo
za večje. Moje posestvo obstoji iz 4 johov j rodovitne zemlje, 2 johov travnikov, 1 joha njiv, nov podni cimper z opeko krit, nov : dobro tekoč, iz dveh tečajev sestoječ mlin, hiša v dobrem stanju, vse z opeko krito, pol ure od kolodvora Laški trg. Naslov: A. S., poštni predal Laški trg. t~t
Mšši-pocšsgane
stenice-ščurki
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate mojo najbolje preizkuSena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 7’—, za podgane in miši S 7*—; osobito ostra pasta za podgane K 7*—; za ščurke K 7*—; posebno močna tinktura za stenice K 7-—; uničevalec moljev, prašek za uši v obleki in perilu, proti mravljam, prod ušem pri perutnini K 0’—; prašek proti mrčesom 0K; proti nšem pri ljudeh 4-—8 K; mazilo za uši pri livini 4—8 K; tinktura proti mrčesu na sadju in zeleatfadl (uničevalec rastlin) in mravljam K fl-—.
Pošilja po povzetju Zavod za eksport
M. Jilnker, Zagreb 45., Petrinjska ulica 3.
N. GOGOLJ:	(Dalje.)
Majska noc ali utopljenka.
n.	•	4
Župan.
Ali poznate vi ukrajinsko noč? O, vi ne poznate ukrajinske noči! Naglejte se je dosita: sredi neba gleda mesec; neizmerni nebesni svod se je razprostrl, Še neizmerneje se je razmaknil in gori in diha. Zemlja se koplje vsa v srebrnem sijaju in čudovit zrak, tako hladno-topel, poln miline izliva morje blagega vonja. Božanska noč! Očarujoča noč! Nepremični, kakor od Boga navdihnjeni so stali gozdovi, polni mraka in vrgli ogromno seijco od sebe. Tihi in mirni so ti ribniki; hlad in mrak njihovih voda skrivnostno obdajajo temnozelene stene vrtov. Deviško grmičje krhlike in črešenj je bojazljivo iztegnilo svoje korenine v hladni studenec in tiho šepeta z listjem, kakor da se srdi in jezi, kadar se^ naenkrat prikrade prekrasni veternjak —1 nočni veter in jih poljublja. Vsa pokrajina spi in v zraku vse diha, vse je čudovito slovesno. Duša tone v čudovito neizmernost in iz njene globine po vrsti vstajajo množice srebrnih prikazni. Božanska noč! Očarujoča noč! 1» nenadoma je oživelo vse: gozdovi, ribniki in stepe. Veličastni grom ukrajinskega slavca se siplje in zdi se, da se je celo mesec zamaknil sredi neba in posluša .. . Kakor začarana dremlje na holmu vas. Se bolj belo, še lepše se blešče v mesečini gruče koč; še ostreje da se izmikdjo iz mraka nizke njihove stene, kar slepe oči. Pesmi so umolknile. Vse je tiho. Pobožni ljudje že spijo. Tuintam se samo še svetijo ozka okna. Le pred pragi nekaterih
hiš pospravlja zakasnela družina svojo pozno večerjo.
„Da! Tako se ne pleše v dir! Sedaj vidim, da ni vse prav. Kaj že to pripoveduje kum .. .? Le kar naprej: hop trala! hop trala! hop, hop, bop!“ Tako se je pogovarjal sam s seboj na-trkani muzik srednjih let in plesal po ulici. „Pri Bogu, tako se v dir ne pleše! Zakaj bi lagal? Pri Bogu, ne tako! Le dajmo: hop trala! hop trala! hop, hop, hop!“
„Poglej zblaznelega človeka! Še ko bi bil kakšen fant, to pa stari mrjasec pleše otrokom v smeh po noči po ulici!” je zakričala postar-na ženica, ki je šla mimo in nesla v rokah šop slame. „Spravi se v svojo kočo! Že davno bi moral spati!“
„ „Pojdem!“ je rekel muzik in se ustavil. „Že grem. Jaz se ne zmenim za nobenega župana. Kaj misli, da je župan, da obliva ljudi na mrazu s hladno vodo; tako je že nos pri-vihnil. Župan gori, župan doli! Jaz sem sam svoj župan. Tako je, pa naj me Bog ubije! Bog naj me ubije! Jaz^ sem sam svoj župan! Tako je, pa nič drugače . ..“ je nadaljeval in jo nameril k prvi koči, ki je naletel nanjo, pod okence, se ustavil pod njim, podrgnil s prsti po steklu in tipal za leseno kljuko. „Baba, odpri! Baba, hitreje, ti pravim, odpri! Čas je, da se kozak spravi špat!“
„Kam pa, Kalenik? Na tujo kočo si naletel, “ so kriknile s smehom dekleta, ki so se vračale od veselega petja. „Naj ti pokažemo tvojo kočo?"
„Pokažite, ljubeznjive mladenke!" . * „Mladenke? Ali slišite," je povzela ena, „kako vljuden je Kalenik? Zaradi tega mu pa že moramo pokazati kočo . .. toda ne, poprej nam zapleši."	Dalje prih.
Splrtino MIm Mvo i Piani
: reoistrovana zadruga z omejeno zavezo:
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih 4°/#.
mm. Milka al 6.
registrovana Edrcp z sinciem mm.
Motioe za šole, županstva io orade, najmodernejše plakate in vadila za zbode io ::	veselite. ::
litne lakljnike.
NijDkmiia gnil)] ig n-ihglEllilin.kallg.MiiH.
stmlia. = Linmii