AKTUALNO
AKCIJA i
Meso s prepovedanimi aditivi našli tudi v Celj u
Prvi kupon za Akademijo
zdravega življenja str. 35
PRILOGA
VARČEVANJE
str. 29-31
■o
-rn IT"-
im
im
lo
Sr-
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 42/ Leto 74 / 17. oktober 2019 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
Nespametno varčevanje na račun požarne varnosti
Letos je oktober posvečen tudi osveščanju o požarni varnosti v večstanovanjskih in poslovnih stavbah. Da se pri zagotavljanju tovrstne varnosti pogosto nespametno varčuje, da so ljudje preveč malomarni ter da mnogi menijo, da se jim ne more nič zgoditi, ugotavljamo v tokratni Naši temi. str. 12-13
INTERVJU1
Katja Gruber, pedagoginja in zborovodki nja
Pomoč po požaru v Migojnicah str. 14
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Na vprašanje, kaj delamo, je težko odgovoriti. Na kratko lahko rečem, da delamo lepe stvari.«
Božo Bašič, lastnik podjetja Pinocchio
»Požare bi bilo mogoče preprečiti. Veliko bi naredili že brez dodatnih stroškov, le z vzdrževanjem reda.«
Milan Hajduković, predsednik Slovenskega združenja za požarno varstvo
»Vedno so težave, treba jih je reševati in kmetu omogočati pogoje, da lahko od svojega dela živi.«
Cvetko Zupančič, predsednika KGZS
»Učni načrti nam omogočajo, da smo lahko zelo strogi in otrokom damo teste, lahko pa ocene pridobimo na drug način.«
Katja Gruber, glasbena pedagoginja, zborovodki-nja in skladateljica
»Letošnja letina jabolk je pač bogpomagaj.«
Franc Lupšina, letošnji carjevič v Kozjanskem parku
ČETRTEK 1	1 PETEK
20 O"	уГ \ l/ 19
SOBOTA I	I NEDELJA
Jf \ 1 / 20 11	Jf \ 1/21 11
So bili potrošniki obveščeni pravočasno?
Meso s
prepovedanimi aditivi našli tudi v Celju
Pred dnevi je v Sloveniji odjeknila nova afera z mesom. Tokrat so inšpektorji v mesnih pripravkih v nekaterih mesnicah večjih trgovskih središč odkrili, da je mesu dodan alergen aditiv iz skupine sulfitov, katerega uporaba je pri nas prepovedana. V trgovskih verigah zatrjujejo, da gre za posamičen primer. Po razkritju so povsod uvedli dodatne nadzore. Pod drobnogledom inšpektorjev niso bile zgolj mesnice večjih trgovinskih središč, ampak tudi manjši obrati.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je v okviru letnega programa uradnega vzorčenja tokrat preverjala tudi uporabo aditivov. Ker so inšpektorji v posameznih mesnih pripravkih ugotovili vsebnosti pri nas prepovedanega aditiva, je inšpekcija UVHVVR v septembru in oktobru izvedla poseben uradni nadzor nad uporabo navedenega aditiva. Kot so sporočili iz urada, je inšpekcija izdala devet opozoril, v enem primeru je odredila prepoved prodaje in prometa mesnih pripravkov, v dveh primerih je bil uveden prekrškovni postopek.
Žveplov dioksid oziroma žveplo v prahu uporabljajo predvsem za to, da se mesu povrne rdeč in svež videz. Inšpektorji za varno hrano so ga odkrili v čevapčičih in pleskavicah nekaterih mesnic večjih trgovskih verig. Uporaba aditivov iz skupine sul-fitov (E220-E228) v mesnih pripravkih ni dovoljena, saj spada v skupino alergenov, ki lahko pri alergikih povzročijo hude reakcije. Kot pojasnjujejo strokovnjaki, naj takšno meso ljudem, ki na aditiv nimajo alergijskih reakcij, ne bi škodovalo. Nevarnost predstavlja zgolj za ljudi, ki imajo razvito alergijo na sulfite in SO2.
Trgovinska središča
poostrila nadzor
Nekaj spornih vzorcev so inšpektorji odkrili tudi v Celju. Kot so sporočili iz urada, je bila začasna prepoved prodaje in prometa z mesnimi pripravki izrečena Hipermar-ketu Mercator Celje. Drugod po Sloveniji naj bi pozitivne vzorce odkrili še v Tuševih in Intersparovih trgovskih središčih.
Iz Tuša so po razkritju sporočili, da omenjenega aditiva ni v nobeni njihovi recepturi in da gre za izreden primer, ki ni skladen z njihovimi visokimi standardi kakovosti. »Uvedli smo poostren nadzor, s katerim bomo še naprej zagotavljali varnost živil skladno s standardi,« so dodali. Tudi v Mercator ju pravijo, da je šlo za posamične in izjemne primere, ki so v nasprotju z
visokimi internimi standardi kakovosti, zato so se takoj odzvali in ukrepali. »Takoj smo izvedli poostren interni nadzor in dodatno vzorčenje, z vsemi mesarji so bili opravljeni pogovori, izdali smo tudi pisni opomin zaradi samovoljnega ravnanja. Naši mesarji so strokovno usposobljeni in izurjeni, visoko raven kakovosti izdelkov in storitve bomo še naprej zagotavljali z dodatnim izobraževanjem in s stalnimi nadzori.« Zaradi suma o neustreznosti ene serije mesnih izdelkov so pri
Sparu Slovenija preventivno zavrgli vso serijo, so sporočili. »Opravili smo tudi lastna naključna vzorčenja mesnih pripravkov in mletega mesa, ki so pokazala neoporečnost,« so dodali.
Nadzirajo male in
velike
Čeprav so bile v tem primeru v ospredju predvsem mesnice v okviru večjih trgovinskih verig, so inšpektorji urada za varno hrano v posebnem nadzoru preverjali tudi manjše mesnice. »V sklopu posebnega nadzora je bilo pregledanih 17 mesnic, ki niso v lasti trgovskih verig.«
Kot so še pojasnili pri UV-HVVR, uradno nadzor mesnic izvajajo skladno z letnim programom dela in tako uprava vsako leto pregleda določeno število mesnic, ki so izbrane na podlagi ocene tveganja, ne glede na to, ali delujejo v sklopu trgovskih verig ali samostojno. Rav-
no tako so manjše mesnice vključene tudi v posebne nadzore. »Zahteve zakonodaje so enotne za vse mesnice. Pri nadzoru preverjamo izpolnjevanje zahtev živilske zakonodaje. To pomeni, da preverimo izpolnjevanje hi-giensko-tehničnih zahtev, programi lastnih kontrol, ki jih izvajajo mesarji v mesnicah, HACCP-sistem oziroma nacionalne smernice dobre prakse za nadzor tveganj in dokazovanja skladnosti, sle-dljivost živil, označevanje živil, in drugo.«
Pri UVHVVR priznavajo, da nedovoljene prakse vedno obstajajo in bodo zagotovo tudi v prihodnje. Jih pa skuša uprava z izvajanjem uradnega nadzora v celotni živilski verigi pravočasno odkriti in sankcionirati, še pravijo in dodajajo, da če potrošniki zaznajo pri živilih kakšna odstopanja, jim to lahko sporočijo.
Foto: Pixabay
Prepozno obveščanje?
UVHVVR se je v zadnjih dneh znašla pod plazom kritik, da je o spornem odkritju predolgo molčala oziroma, da je javnost o odkritju spornega aditiva v mesu obvestila prepozno. Prvo prijavo je namreč uprava prejela že junija, ostala vzorčenja pa je opravila avgusta. Da bi morala biti javnost o tem obveščena že prej, so prepričani tudi pri Zvezi potrošnikov Slovenije. Generalni direktor UVHVVR Janez Posedi in direktorica inšpekcije Andreja Bizjak sta pojasnila, da je uprava dolžna obveščati in to tudi počne v primeru vseh tistih nevarnostih, ki lahko ogrožajo potrošnika takrat, ko ta neposredno pride v stik z nekim živilom ali s hrano, ki je nevarna. Kot sta poudarila, so v tem primeru rezultate nadzora prejeli po tem, ko živila ni bilo več na prodajnih policah.
AKTUALNO
3
Izvoljenci ljudstva s Celjskega o noveli Zakona o poslancih
Privilegiji upravičeni ali ne?
Novela Zakona o poslancih, ki predvideva nekatere nove ugodnosti za izvoljene predstavnika ljudstva, je naletela na različne, tudi burne odzive v javnosti, sprožila je tudi nasprotujoča stališča med poslanci. Seja mandatno-volilne komisije, na kateri so poslanci, člani komisije, potrdili novelo, je bila zelo temperamentna in polemična.
ROBERT GORJANC
Novela Zakona o poslancih tako predvideva dodatne davčne ugodnosti in privilegije v primerjavi z drugimi zaposlenimi. Gre na primer za izločitev uporabe službenega stanovanja iz osnove za dohodnino, obračunavanje stroškov prevoza po kilometrini v nasprotju z obstoječim sistemom v javni upravi, kjer velja najcenejši javni prevoz. Novela prav tako predvideva odpravo pogoja polletnega opravljanja poslanske funkcije za pridobitev pravice do nadomestila plače po prenehanju mandata.
Kaj o tem menijo predstavniki s Celjskega, ki zasedajo poslanske sedeže v držav-
nem zboru in so bil izvoljeni v volilnih enotah na našem območju in kako nameravajo glasovati? Objavljamo odgovore, ki smo jih prejeli do dogovorjenega roka, nekateri se na naše povabilo niso odzvali.
Željko Cigler, Levica:
»Več kot 70 poslancev se je podpisalo pod predlog zakona, s katerim si zvišujejo že tako obsežne poslanske privilegije. V Levici odločno nasprotujemo predlogu, ki poslancem omogoča večje nadomestilo za prevoz, izločitev uporabe službenega stanovanja iz osnove za dohodnino, odpravo pogoja šestmesečnega opravljanja
poslanske funkcije za pridobitev pravice do nadomestila plače in črtanje odstopa zaradi nezdružljivosti funkcij. Vsakršno dodatno okoriščanje je popolnoma nesprejemljivo, še posebej v trenutku, ko isti poslanci delijo najbogatejšim nove davčne odpustke in ukinjajo dodatek na delovno aktivnost
in znižujejo socialno pomoč najrevnejšim.«
Janja Sluga, SMC:
»Rešitve, ki jih prinaša novela Zakona o poslancih, se mi zdijo nekatere bolj, druge manj ustrezne. Smo pa v poslanski skupini SMC ob obravnavi novele v pristojnem parlamentarnem
odboru, torej v mandatno--volilni komisiji, k noveli vložili amandma. Po našem amandmaju bi poslanec, ki bi v nasprotju z zakonom hkrati s funkcijo poslanca opravljal tudi funkcijo, ki s poslansko ni združljiva, za čas opravljanja te ostal brez poslanske plače. Takšna sankcija se nam zdi nujna in je ustavno
skladna. Ker ta amandma na seji komisije ni bil sprejet, bomo o tem, ali bomo novelo zakona podprli ali ne, v nadaljevanju v poslanski skupini še razpravljali. Odločitve v tem trenutku še nimam.«
Aleksander Reberšek, NSi:
»Novele ne bom podprl. Glede na zadostno podporo v DZ je to sicer slaba tolažba. Po 14. členu ustave, ki pravi, da smo pred zakonom vsi enaki, se z novelo zakona uvaja dodatne ugodnosti v primerjavi z drugimi javnimi uslužben-
ci. NSi je med drugim predlagala tudi dopolnilo, s katerim bi definirali postopek za odvzem poslanskega mandata v primeru opravljanja nezdružljive funkcije, vendar naši predlogi niso dobili zadostne podpore. Verjamem, da je treba novelirati Zakon o poslancih, vendar poslanci nismo najbolj ranljiva skupina ljudi, ki bi bila potrebna takojšne pomoči. Medtem ko se dnevno obračajo name številni državljani, ki živijo pod pragom revščine in me prosijo za pomoč, so dodatni privilegiji poslancev povsem nepotrebni.«
Poslanska skupina SNS (vprašanje je bilo sicer naslovljeno na Zmaga Jelinčiča in Lidijo Ivanuša):
»Poslanci smo voljeni in smo vezani na mandat, medtem ko so uslužbenci javne uprave redno zaposleni. Za poslance ne velja Zakon o delovnih razmerjih, saj poslanci nimamo nadur, delo traja pravzaprav ves dan, tudi med prazniki. Ravno tako nimamo zagotovljenega obveznega počitka po daljši delovni obveznosti niti nimamo delov-nika, ki bi omejeval delovni čas. Kar se tiče prevozov na delo, je nemogoče zagotoviti ustrezno delo poslanca, če
je vezan na najcenejši javni prevoz, ki deluje v skladu z veljavnimi voznimi redi. Ce je poslanec vezan samo nanje, ne more opravljati svoje funkcije, saj delo ni usklajeno z voznimi redi javnih prevoznih sredstev ... V poslanski skupini SNS bomo novelo zakona potrdili.«
Nik Prebil, LMŠ:
»Predlagana novela zakona prinaša predvsem bolj celovito in pregledno ureditev položaja poslanca ali poslanke. Že sedaj Zakon o dohodnini določa, da se v davčno osnovo ne vštevajo nekateri stroški, povezani z delom, kar velja za vse zaposlene. Edina razlika je ta, da bi se sedaj višina, do katere se ti dohodki izvzamejo iz davčne osnove, določala z akti državnega zbora in ne z vladno uredbo. Glede na to, da državni zbor in poslanci nimamo delovnega časa, na katerega je vezano povračilo stroškov za prevoz na delo v obliki najcenejšega javnega prevoza, je tudi iskanje javnega prevoza včasih oteženo. Pravica do nadomestila poslanca je vezana na omejene možnosti vrnitve na prejšnje delovno mesto, na drugo ustrezno zaposlitev ali morebitno upokojitvijo, saj poslanci nismo v rednem delovnem razmerju.«
Robert Polnar, DeSUS:
»Za vaš medij ne dajem izjav. Pred približno letom sem pojasnil, kaj je vzrok tega, in od tega ne morem odstopiti.«
/■« I I 1 V V	V	I	I ■ v v
Stališče računskega sodišča
V zvezi z davčnimi ugodnostmi poslancev smo za stališče zaprosili tudi Računsko sodišče RS. Med drugim nas je zanimalo, kakšne davčne olajšave imajo poslanci, zakaj za njih veljajo posebna obračunavanja, ki niso v skladu z veljavnim sistemom v javni upravi, kako računsko sodišče ocenjuje pričakovanja poslancev po novih ugodnostih v luči tistih posameznikov v državi, ki živijo z minimalno plačo, do kod lahko sežejo takšne ugodnosti. Računsko sodišče smo še povprašali, ali lahko navede kakšen primer iz tujine, ko so poslanci krčili svoje ugodnosti.
Računsko sodišče je v odgovoru navedlo novelo Zakona o dohodnini iz leta 2016 (Zdoh-2R), ki je uvedla spremembo pri dohodkih, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.
»Z dopolnitvijo 3. točke prvega odstavka 44. člena tega zakona se v davčno osnovo ne všteva tudi mesečni pavšalni znesek za pokrivanje stroškov pri opravljanju funkcije v zvezi z delom v volilni enoti v skladu z zakonom, ki ureja delovanje poslancev. Ce
mesečni pavšal poslanec namensko porablja, potem predstavlja povračilo stroškov poslanca in je prav, da ni obdavčen. Prav gotovo so tveganja za nenamensko porabo teh sredstev, če strokovne službe državnega zbora porabe teh sredstev ne preverjajo,« so nam odgovorili na računskem sodišču.
Ob tem so še dodali, da so izvedli več revizij poslovanja DZ, zadnja je bila revizija učinkovitosti ureditve področja zagotavljanja strokovne pomoči poslancem, saj sredstva za to pomoč tudi predstavljajo posebno pravico poslancev.
Na računskem sodišču so nam še odgovorili, da zastavljena vprašanja presegajo okvir njihovih že izvedenih revizij in ker se nanašajo na predloge novih zakonov, nam več informacij ne morejo podati. »Prav tako ne razpolagamo z relevantnimi mednarodnimi primerjavami, ki bi postregle s primerjalno analizo krčenja in širjenja pravic poslancev nacionalnih parlamentov posameznih držav,« so še zapisali na računskem sodišču.
RG, BGO
Čeprav smo tudi po postavljenem roku še nekaj časa čakali na odgovore, nam jih niso poslali naslednji poslanci: Matjaž Han (SD) ter Nada Brinovšek, Bojan Podkrajšek, Jelka Godec in Franc Rosec (vsi SDS).
Savinjčani se še ne bodo predali
BRASLOVČE - Združene civilne iniciative Savinjske doline so na torkovem srečanju v Braslovčah predstavile dosedanje korake v boju proti gradnji hitre ceste med Šentru-pertom in Velenjem.
»Slovenj Gradec res potrebuje dobro cestno povezavo z Mariborom, Dravogradom, Velenjem in s Celjem. Nikakor pa ne z Ljubljano,« je izpostavil geograf in strokovnjak za geografijo prometa Matej Ogrin. »Velenje je približno tako daleč od avtoceste kot Kamnik, in Slovenj Gradec je od glavne prometne žile oddaljen toliko kot Idrija. A je glas po nujnosti hitre ceste iz Koroške mnogo glasnejši kot na primer iz Idrije,« je še dejal.
Arhitekt Urban Jeriha je poudaril, da je bila trasa F2-2 izbrana na podlagi študije, v kateri so uporabili napačne vhodne podatke. Med številnimi domačini, ki so se udeležili pogovora v Domu kulture Braslovče, je bil tudi nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, ki je izrazil začudenje, da se Slovenija pri izvedbi projekta Teš 6 res ni popolnoma ničesar naučila. Gradnja tretje razvojne osi namreč močno spominja na najdražji projekt države, ki je še vedno prežet s sumi korupcije in številnih nepravilnosti. Poleg tega naj bi se tudi končna cena izgradnje hitre ceste nevarno približevala ceni zloglasnega energetskega projekta.
LKK
Vlada je prejšnji četrtek potrdila poroštveni zakon za del tretje razvojne osi. A so ga na Koroškem in v Velenju sprejeli z grenkobo, saj del med Velenjem in Šentrupertom vanj ni vključen.
4
GOSPODARSTVO
Celjsko podjetje navdušuje Evropo z okolju prijazno embalažo
Butična šivalnica lepih izdelkov
Med tremi slovenskimi podjetji, ki so se letos udeležila sejma embalaže za prestižne izdelke Luxepack v Monaku, je bilo prvič tudi celjsko podjetje Pinocchio s svojo blagovno znamko Kaleido. Obe imeni sta med širšo domačo javnostjo še dokaj neznani, kar ne velja za tujino, kjer med proizvajalci prestižnih izdelkov žanjeta vedno večji uspeh. Lastnik podjetja Božo Bašič se je namreč iz Monaka vrnil s številnimi povabili za sodelovanje. Celjske kreativce z njihovimi inova-tivnimi rešitvami pri oblikovanju embalaže iz okolju prijaznih materialov tako med drugim vabijo k sodelovanju v Veliko Britanijo, Italijo, Švico, Francijo ...
JANJA INTIHAR
Kaleido je mlada blagovna znamka. Ekipa, ki ustvarja izdelke s tem imenom, ima veliko izkušenj in znanja. Na trgu se je prvič pojavila pred približno sedmimi leti, ko se je Božo Bašič odločil, da bo izdelovanje in prodajo tekstilnih izdelkov zamenjal s povsem drugačno dejavnostjo, z izdelovanjem embalaže, ki ne bo samo lepa, ampak bosta njena proizvodnja in prodaja v celoti prežeti z mislijo na varovanje okolja. »Na vprašanje, kaj delamo, je težko odgovoriti,« pravi Božo Bašič. »Na kratko lahko rečem, da delamo lepe stvari, celovit odgovor pa je mogoče dobiti le z ogledom naših izdelkov na policah v predstavitveni sobi na sedežu podjetja v središču Celja.«
Najprej so bila oblačila
Božo Bašič je v podjetniške vode zaplul pred več kot četrt stoletja, ko je pri rosnih dvaindvajsetih letih ustanovil podjetje Pinocchio in se začel ukvarjati s tekstilno dejavnostjo. Najpomembnejši izdelek so bila oblačila iz džinsa, za katerega je imel lastno blagovno znamko EK Jeans, ki je bila v Sloveniji prisotna na 170 prodajnih mestih, nekaj let jo je prodajal tudi na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Ko se je začela kriza in so družine vedno manjši del svojega proračuna lahko namenile za nakup kakovostnih oblačil, trg pa so preplavili poceni tuji tekstilni izdelki, je prodaja podjetja Pinocchio začela upadati. »Nemogoče je bilo konkurirati velikim proizvajalcem, ki so na račun slabših materialov lahko zniževali cene. Poleg tega se nisem hotel odpovedati svoji zavezanosti h kakovosti. Zato v tekstilni
dejavnosti nisem več našel izziva in začel sem iskati nove poslovne priložnosti,« svojo podjetniško pot opisuje Božo Bašič.
Našel jih je v izdelovanju embalaže, med njegovimi prvimi naročniki je bilo podjetje Bosch, s katerim še vedno sodeluje. »Večkrat me vprašajo, kako sem lahko z džinsa presedlal na popolnoma drugačne materiale in izdelke. In jim odgovarjam, da preskok res izgleda dramatično, vendar v resnici ni. Tako pri oblačilih kot pri embalaži je pomemben dizajn,« pravi Bašič. Vrata v svet embalaže so se mu širše odprla pred petimi leti, ko je dobil naročilo za podjetje Akrapovič ter se začel povezovati z naročniki, ki so, kot pravi, hoteli nekaj več, predvsem pa so jim bili pomembni kakovost, kreativnost ter različni okolju prijazni materiali. Svoje ideje in ideje sodelavcev je v izdelke spreminjal s pomočjo lokalnih mojstrov in podjetij, vendar je pri tem mnogokrat naletel
se je odločil, da bo postavil lastno proizvodnjo. »V podjetju Etra smo najeli prostore in v tujini kupil sodobne ter zmogljive stroje, s katerimi lahko uresničujemo vse svoje zamisli. Gre za CNC- in tiskarske stroje, vendar moram poudariti, da nismo tiskarna. Smo butična šivalnica lepih izdelkov.« V podjetju je trenutno zaposlenih pet ljudi, ki so po stroki gradbeniki, arhitekti in oblikovalci. Bašič pravi, da so predvsem skupina sodelavcev s posluhom za lepe stvari. Poleg redno zaposlenih pri vseh projektih sodeluje še veliko zunanjih ustvarjalcev, pri sestavljanju embalaže zadnje čase pomagajo tudi v treh lokalnih invalidskih podjetjih.
Od izdelkov za pivovarje do lastnega piva
Ko je v Sloveniji začelo vedno bolj naraščati število malih pivovarn, so se v Pinocchiu odločili, da bodo za pivovarje naredili kolekcijo najrazličnejših izdelkov, od stolov do ogledal, jedilnih listov in celo vabil za različne dogodke, skratka vsega, kar spremlja neko blagovno znamko piva. Pri zasnovi jim je pomagal eden od srbskih oblikovalcev. Ko so ugotovili, da enakih izdelkov ne bi mogli prodajati različnim proizvajalcem piva, so se odločili, da bodo vse te predmete, do danes jih nastalo že več kot dvesto, prodajali pod lastno blagovno znamko Bonaparte. Poleg tega bodo začeli prodajati tudi svoje pivo s tem imenom. Polnita ga dve lokalni pivovarni.
»Naše pivo in izdelki, povezani z njim, so na trgu naleteli na zelo dober odziv. Predstavili smo jih na kar nekaj sejmih, med drugim tudi na največjem evro-azijskem sejmu embalaže v Carigradu in na pivovarskem sejmu v Nemčiji. V teh dneh bomo v Švico poslali prvo manjšo pošiljko piva, izdelki z blagovno znamko Bonaparte zanimajo tudi francoske kupce. S poslovnim partnerjem, ki nas zastopa v tej državi, bomo zato kmalu podpisali pogodbo o prodaji teh izdelkov,« napoveduje Božo Bašič, ki sicer poudarja, da pivo ni in tudi nikoli ne bo njihov osrednji posel, čeprav mu namenjajo veliko pozornosti.
Papir za beležnice tudi iz japonskega dresnika
V Pinocchiu delajo izključno po naročilu, izjema bodo po novem le izdelki, za katere so dobili pravico souporabe blagovne znamke I feel Slovenija in bodo na trgu spomladi prihodnje leto. Gre za tako imenovano kolekcijo »Eko office«, v kateri so pisala, peresnice, lončki, m beležnice in še marsikaj drugega. Vse je narejeno iz okolju prijaznih materialov, pri oblikovanju je sodelovala ilustratorka Urška Stropnik, nalivna peresa so iz znanega celjskega podjetja Vivapen. »Pisala bi lahko poceni kupili na Kitajskem, vendar to ni naš način dela. Za nas sta pomembni kakovost in
oblika, zato ni vseeno, s kom sodelujemo. Lahko imaš dobro idejo, vendar če nimaš dobrih sodelavcev, da jo skupaj z njimi uresničiš, nisi naredil ničesar. Enako velja tudi takrat, ko iščemo kupce. Ti morajo namreč razumeti, zakaj delamo vse te izdelke, zakaj je varovanje okolja pomembno in zakaj je v proizvodnjo treba vključiti ranljive skupine,« pravi Bašič.
Kolekcija »Eko office« bo na slovenskem trgu v skrbno izbranih prodajalnah na voljo prihodnjo pomlad. Že v prihodnjih tednih jo bodo, prirejeno posameznemu tržišču, predstavili kupcem v Parizu in na Dunaju, nekatere izdelke iz te kolekcije lahko že zdaj za svoje potrebe naročijo njihovi večji kupci, kot je na primer Tobačna Ljubljana. »Ta projekt smo pripravljali eno leto, zdaj bomo šli z njim po svetu. Naš končni cilj je, da bi ga k svojemu prodajnemu programu dodala velika in znana podjetja, kot sta na primer Moleskine in Pelikan, ki takšnih dovršenih rešitev, kot jih imamo mi, nimajo v svoji ponudbi,« pravi Bašič. Pri tem poudarja, da bodo kupci lahko izbirali, iz kakšnega papirja bodo listi v beležnicah. Papir bo lahko iz tuli-panovih gomoljev, vlaken džinsa, citrusov, stebel in lupine paradižnika in tudi iz japonskega dresnika, ki je najbolj invazivna zel v Sloveniji. »Z republiškim inštitutom za celulozo in papir razmišljamo o tem, da bi papir začeli izdelovati tudi iz odpadlega listja,« dodaja Bašič, ki upa, da jim bo načrt uspel.
Od L'Oreala do Rolexa
Seznam podjetij z zvenečimi imeni in s svetovno znanimi blagovnimi znamkami, kot so L'Oreal, Chanel, Dior, Luis Vuitton, Rolex in Dom Perignon, ki jih zanima sodelovanje s Celjani, je iz meseca v mesec daljši. Božo Bašič pojasnjuje, da so predstavnike vseh teh podjetij srečali na sejmih v tujini. »Naši izdelki zbujajo zelo veliko pozornosti, zlasti med proizvajalci kozmetike, vina in žganih pijač, kjer je tudi največ denarja za embalažo in marketing. Trenutno pripravljamo embalažo za Rolexove ure, za Dom Perignon delamo prototip škatle za vina, posebno, okolju prijazno embalažo delamo za eno od švicarskih tovarn za naravno kozmetiko, zelo resne pogovore imamo tudi z L'Orealom,« našteva Bašič.
V Sloveniji ima Pinocchio trenutno malo več kot sto kupcev, med katerimi so različna podjetja in marketinške agencije. »Tudi pri nas so se podjetja začela zavedati, da je dobre izdelke treba prodajati v lepi embalaži. Žal pri mnogih še vedno naletimo na zid, ko začnemo govoriti o ceni. Ne razumejo, da je v naših izdelkih veliko ročnega dela in da so narejeni iz zares kakovostnih materialov,« pravi Bašič. Pri tem dodaja, da ga zaenkrat ne zanima masovna proizvodnja. »Ostali bomo butični izdelovalci embalaže z majhnimi serijami in s cenami, kot si jih naši izdelki zaslužijo.«
Foto: SHERPA
BSH v Nazarjah gradi nov razvojni center
Nazarska tovarna BSH Hišni aparati je lani končala nekajletno posodobitev logističnih procesov. Začela je leta 2010, ko je prenovila notranje transportne poti, nato je predlani v sodelovanju z dolgoletnima poslovnima partnerjema pridobila dve po-slovno-logistični hali za vhodne materiale, od lani ima tudi novo distribucijsko središče za končne izdelke. Zdaj gradi še nov razvojni center. Naložba v višini treh milijonov evrov naj bi bila končana do konca leta 2020.
Nov razvojni center se bo razprostiral na 2.600 kvadratnih metrih površine in bo eden najbolj sodobnih razvojnih središč v skupini BSH. V njem bodo poleg razvojnega oddelka tudi oddelek konstrukcije, dva laboratorija in
testna kuhinja. Investicija pomeni za podjetje iz Nazarij potrditev odličnega dosedanjega dela ter usmerjenosti v prihodnost, saj gre za naložbo v nadaljnji razvoj ter delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, so poudarili v družbi BSH Hišni aparati, ki sodi med največje slovenske izvoznike.
Nov, sodoben in tehnološko dovršen center bodo zgradili v treh korakih, po trenutnem načrtu ga bodo odprli decembra 2020. Naslednje leto bo tovarna v Nazarjah praznovala 50-letnico obstoja in odprtje novega objekta bo po napovedih predstavljalo sklepno dejanje praznovanja. V novem centru bo delalo 140 inženirjev, ki razvijajo aparate za pripravo hrane v okviru skupine BSH.
LKK, foto: BSH Hišni aparati Nazarje
Eden od novih izdelkov znamke Bosch, ki so ga pomagali zasnovati tudi strokovnjaki iz Nazarij in ga bo v prihodnje izdelovala tovarna BSH Hiši aparati, je napredni gospodinjski aparat Cookit.
GOSPODARSTVO
5
Gospodarstveniki celjske regije so na srečanju s predstavniki Nove Ljubljanske ■ banke do zadnjega kotička napolnili veliko dvorano Celjskega doma.
NLB z direktorji podjetij iz celjske regije
Blaž Brodnjak kritičen do ukrepov centralne banke
Na tradicionalnem srečanju so gospodarstveniki celjske regije in predstavniki Nove Ljubljanske banke letos govorili o prihodnosti poslovanja in zaposlovanja v času digitalizacije, robotizacije in avtomatizacije. Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je predstavil tudi razmere v banki po končani privatizaciji ter se dotaknil izzivov v času ponovnega ohlajanja gospodarstva.
JANJA INTIHAR
Blaž Brodnjak je zelo zadovoljen, da lahko NLB zdaj posluje brez omejitev in da dnevna politika ne bo več imela vpliva nanjo. Po drugi strani je dobro, pravi, da njena največja posamična lastnica ostaja država. Prepričan je, da bo sedež banke ostal v Sloveniji in da se bo delež, ki je v rokah slovenskih državljanov, z leti povečal. »NLB se odpirajo vsa vrata in to je zelo pomembno za gospo-
darstvo. Prihodnje leto bo na primer spet financirala lizinške posle, kar bo zanimiva ponudba ne le v Sloveniji, ampak v celotni regiji, kjer NLB Skupina postaja prava finančna velesila,« je poudaril Blaž Brodnjak. Opozoril je, da je obseg naložb v industriji preskromen, kar je lahko povezano z negotovostjo zaradi morebitne nove krize, vendar bi morala podjetja izkoristiti to, da denar še nikoli ni bil
tako dostopen, kot je zdaj. To bi morala upoštevati tudi država s svojimi velikimi gradbenimi projekti, kot so predor v Karavankah, drugi tir in tretja razvojna os.
Predsednik uprave NLB se je dotaknil tudi napovedi Banke Slovenije o zaostritvi pogojev za potrošniška in stanovanjska posojila. Takšna enostranska poteza centralne banke ga skrbi predvsem zato, ker je prispevek osebne potrošnje k rasti gospodarstva zelo pomemben. »Slovenci, ki so pri varčevanju konzervativni, bodo nehali kupovati gospodinjske in druge aparate. Zmanjšanje osebne potrošnje bo za banke in za gospodarstvo imelo negativne materialne posledice. Zmogljivost bank se bo zmanjšala, saj bo zelo pomemben del populacije imel omejen dostop
do finančnih virov znotraj reguliranega bančnega sistema. Gre za dve tretjini ljudi, ki imajo podpovprečne plače in bodo morali razmišljati, kje najti denar za večje nakupe. Se bodo zadolževali zunaj bančnega sistema?« je dejal Blaž Brodnjak in dodal, da bančniki v tem trenutku predvsem pogrešajo pogovor o tej temi s predstavniki ministrstev za delo, gospodarstvo in finance. »Ukrep centralne banke bomo očitno morali sprejeti kot novo paradigmo delovanja v tej državi ali kot ponovno ravnanje z dekreti. Kot državljan te države sem nad takšnimi potezami izrazito zaskrbljen, monetarne politike centralne banke pa iskreno rečeno ne razumem več,« je bil kritičen Brodnjak.
Foto: GrupA
Vizjak na čelu mladih podjetnikov
Matic Vizjak, znan kot ino-vativni mladi kmet iz Šmarja pri Jelšah, ki se ukvarja s pridelavo čilijev, medu, moke in z vinarstvom, je v začetku meseca postal predsednik mlade sekcije Kluba slovenskih podjetnikov.
Namen sekcije je povezovanje nadpovprečno uspešnih mladih podjetnikov in podjetniških talentov. Vizjak je ob prevzemu funkcije napovedal prizadevanja za spodbujanje podjetnosti med mladimi in aktivnosti za zadržanje mladih perspektivnih doma, namesto da ti z domačim znanjem odhajajo v tujino. »Mladi bomo odgovorno nadaljevali dobro začrtano pot krovne organizacije, Kluba slovenskih podjetnikov. Mlade bomo spodbujali k podjetništvu in podjetnosti, jim vlivali pogum, naj se preizkusijo na podjetniški poti. Eno od naših poglavitnih prizadevanj bo prikazati, da je Slovenija okolje, kjer je mogoče uspeti s podjetnim razmišljanjem. Prevladuje namreč nasprotno prepričanje, kar povzroča beg možganov v tujino. S tem pa izgubljamo vsi: mladi, ki odhajajo iz slovenskega okolja, in družba, ker jo zapuščajo perspektivni talenti. V središče bomo postavili tudi prizadevanje, da naj uspešni in odgovorni podjetniki s poštenimi moralnimi vrednotami postanejo ambasadorji in zgled našim zanamcem, tako kot to predstavljajo naši vrhunski športniki.«
LKK, foto: arhiv NT (GrupA)
Matic Vizjak je prvi predsednik odbora sekcije mladih pri Klubu slovenskih podjetnikov. Je prejemnik uglednega priznanja za inovativnega mladega kmeta, za izum Chilli Wine je v New Yorku prejel zlato in dve srebrni medalji.
Podjetniki so ob koncu formalnega srečanja lahko preizkusili dobrote lokalnih pridelovalcev.
Gospodarstveniki v objemu grajskih zidov
V začetku tedna so se na gradu Podsreda na tradicionalnem letnem srečanju družili gospodarstveniki, ki delujejo na območju občine Kozje. Osrednji gost in govornik je bil podjetnik Franci Mlakar, lastnik in direktor podjetja Termoglas. Predstavil je svojo podjetno pot in vse prisotne opogumil, da kljub morebitnim oviram ne smejo nikoli obupati.
Zbrane gospodarstvenike je uvodoma nagovorila županja Milenca Krajnc in predstavila projekte, s katerimi občina spodbuja nadaljnjo širitev in razvoj kozjanskega gospodarstva. Kot primer je navedla oprostitev komunalnega pri-
spevka v poslovno obrtni coni Kozje v višini 70 odstotkov za vse nove investitorje. Veliko priložnosti za podjetne domačine je gotovo tudi še na področju turizma. A kot so se strinjali prisotni, pravega prostora za razvoj masovnega turizma ni, zato velja staviti predvsem na butični zeleni turizem.
Srečanja se je udeležil tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je predstavil gospodarsko stanje v državi. Izpostavil je problem pomanjkanja delovne sile, s katerim se v zadnjem obdobju soočajo podjetja po vsej Sloveniji. Kot pravi se razlog za to skriva tudi v tem, da so socialni transferji skoraj izenačeni z minimalno plačo.
»Gre za težavo, ki ji bo treba v bodoče posvetiti še več časa in urediti neskladja, zaradi katerih nekateri ljudje ocenjujejo, da se jim delo ne izplača,« je dejal Po-čivalšek. Temu je prikimal tudi osrednji gost, podjetnik Franci Mlakar, ki je s svojim podjetjem Termoglas postal eden vodilnih na področju izdelave stavbnega pohištva. Zbranim je predstavil osebno zgodbo in pot v svetu podjetništva. Od prve delavnice v Radečah, ki ni merila niti 100 kvadratnih metrov, pa vse do danes, ko uspešno podjetniško zgodbo pelje tudi na Kozjanskem, podjetja pod njegovim okriljem delo nudijo več kot 70 zaposlenim.
LKK, foto: JŠ
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Kmetje so sončen nedeljski dan izkoristili za druženje in za pogovor o svojih izkušnjah.
ŠENTJUR - Na Ponikvi so se srečali kmetje iz vse države
Kljub težavam veselja ne zmanjka
Ni dobro delo, če ni veselo je bil slogan vseslovenskega srečanja kmetov na Ponikvi, v rojstnem kraju blaženega Antona Martina Slomška, zavetnika kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva. Več kot tisoč kmetov se je v tem kraju minulo nedeljo zbralo že 16. zapovrstjo. Kljub oviram, ki jih občutijo pri kmetovanju, so tokrat dali prednost razmisleku o veselju do dela, veri in solidarnosti.
TINA STRMCNIK
Kmetovanje nikoli ni bilo lahko. Danes panogo, ki je pomembna za preživetje kmetov, oskrbo s hrano ter za urejeno krajino, po besedah predsednika Kmetijsko-goz-darske zbornice Slovenije (KGZS) Cvetka Zupančiča pestijo predvsem podnebne spremembe ter neustrezna kmetijska in evropska politika. In kaj je vendarle največji razlog za veselje slovenskih kmetov? »Po mojem mnenju je veselje vsakega kmeta, če
Predsednik KGZS Cvetko Zupančič je prepričan, da je srečanje tudi duhovna podpora dela kmetov. »Kot kmet lahko hitro prideš v stisko in v evropskih državah že poznamo svetovalce na področju duševnega stanja kmetov.« Dodal je, da na dobro ali slabo letino ne vplivajo le kmetje, zato ne smejo opustiti volje in vere v boga.
ima lep pridelek. Veselje je opazovati rastlino, ko raste, zori in cveti ter da nato lep pridelek. Denar, ki ga kmet dobi od prodaje pridelka, je nekaj popolnoma drugega kot denar, ki ga kmet dobi kot subvencijo. Največje veselje je torej v tem, kar nam daje zemlja.«
Čeprav se zbornica v imenu kmetov trudi, da bi se čim bolje odzivala na vse njihove izzive, je pri tem vedno nekoliko v zaostanku, je dejal Zupančič. A tudi težave so sestavni del kmetovanja, je pripomnil. »Težko bi rekli, da je v drugih poklicih vse samo lepo. Vedno so težave, treba jih je reševati in kmetu omogočati pogoje, da lahko od svojega dela živi.«
Kmete dušijo
»papirji«
Ko se ozremo po okolici, na poljih rastejo večinoma koruza in druge kulture, ki služijo kot hrana za živino, manj je kmetov, ki se ukvarjajo s pridelavo zelenjave. Predsednik KGZS pravi, da je živinoreja vsekakor del kmetijske panoge, ki jo v državi potrebujemo. Pridelava zelenjave je bolj na udaru podnebnih sprememb, zaradi česar se poljedelci soočajo s sušami, pozebami in točo. Pridelava zelenjave je tako po besedah
Zupančiča podvržena večjim tveganjem, poleg tega so ena od težav odkupne cene. »V obdobju, ko je uvoz odprt, je lahko pridelovanje zelenjave donosno, lahko pa tudi ne. Ni stabilnosti, zato je tveganje večje. Država bo morala narediti več zato, da se bodo ljudje odločali za pridelavo zelenjave.«
In katere so največje težave, ki jih skuša v dialogu z državo preseči zbornica? Prve na seznamu so administrativne
Jože Zakojnšek, Trbovlje:
»Navajen sem delati, to se mi zdi najbolj preprost odgovor na vprašanje, zakaj sem kmet. Je pa kmetijstvo nasploh že tradicija v naši družini. Pri nas imamo manjšo kmetijo, kjer se ukvarjamo z živinorejo, imamo deset glav živine, konja in osle. Delo nam najbolj otežujejo strma in težko dostopna zemljišča, saj živimo na hribovitem območju. Vendar se potrudimo in obdelujemo zemljo. Delo kliče in treba ga je opraviti.«
Katarina Kovše, Vitanje: »Navdihuje me delo naših rok. Jeseni je res lep pogled na pridelek, na domačo hrano. Na naši hribovski kmetiji se sicer večinoma ukvar-
ovire. Kmetje se po besedah sogovornika nenehno pritožujejo, da hkrati z napredkom in odprtimi mejami prihaja več administrativnega dela, ki jim krade dragoceni čas. Zbornica si močno prizadeva tudi za to, da si iz evropskega proračuna, namenjenega kmetijstvu, pribori največji kos pogače. Tega je treba pravično razdeliti tako, da bodo kmetje lahko dolgoročno zagotavljali prehrambeno varnost in obdelovali podeželje.
jamo z živinorejo, imamo krave dojilje in bike pitance. Največja težava so po mojem mnenju nizke odkupne cene, ki kmete res ubijajo, a tudi birokracija je zelo zapletena. Male kmetije, kjer se ne moremo preživljati le od dela svojih rok, ampak hodi kdo od članov družine še v službo, ponavadi nismo uspešne na nobenih razpisih. Glede samooskrbe je v Sloveniji težko. Pri nas žita nekaj let ne sejemo več, saj v bližini ni nobenega kombajna, teren je strm. Zelenjavo pridelamo zgolj zase, saj smo preveč odvisni od vremena, da bi jo lahko pridelovali še za druge.«
Osrednji govornik na akademiji Ivan Sivec se je doslej podpisal pod številne zgodovinske in biografske knjige, v katerih poudarja, da imamo Slovenci bogato zgodovino, izjemne može in žene ter visoko razvito kulturo.
Poklon Antonu Martinu Slomšku
Osrednji govornik na slavnostni akademiji pred Slomškovo rojstno hišo je bil slovenski pisatelj, publicist in popotnik Ivan Sivec.
Ta je udeležencem srečanja pripovedoval o pradomovini Karantaniji, o prvih demokratičnih vrednotah in srenjski upravi. Ustavil se je pri Brižinskih spomenikih, prvi slovenski svetnici sveti Emi ter razložil zanimiva dejstva o izjemno podjetnih in sposobnih celjskih grofih in knezih. Dotaknil se je velikanov našega jezikoslovja in književnosti. Govoril je tudi o narodni pesmi, ki je najlepši dokaz o neminljivih slovenskih vrednotah, o sodobni ustvarjalnosti, ter predstavil svoj pogled na globalizacijo sveta, ki lahko spodreže slovenske korenine. »V evropski zgodovini je izginilo veliko podobnih narodov, kot smo Slovenci. Mi pa smo še vedno tu, ker smo delavni, trdoživi, dovolj pošteni, predvsem pa imamo svoj jezik, knjige, kulturo, vse naslonjeno na krščanske vrednote oziroma krščansko vero, ki je bila od nekdaj - kot je menil tudi Slomšek - luč slovenskega ljudstva,« je poudaril.
Kmetje so se že opoldne udeležili maše v cerkvi sv. Martina na Ponikvi, ki jo je ob somaševanju duhovnikov daroval ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore. Ta je spomnil, da je bil Anton Martin Slomšek pred dvajsetimi leti proglašen za blaženega, obenem pa mineva 160 let, odkar je sedež lavantinske škofije prestavil iz sv. Andraža v Maribor. In prav Slomšek je po prepričanju Zoreta odločilno vplival na podobo Slovenije, kot jo poznamo danes. »V teh krajih je dobil temeljne poteze svojega značaja, ki so ga oblikovale v človeka, ki je bil sposoben sprejemati pomembne in zelo daljnosežne odločitve, čeprav je bil včasih pri odločanju osamljen, saj so vsi mislili drugače ali bili tiho. Čas je pokazal, da so bile njegove odločitve sprejete odgovorno in so obrodile sadove, za katere smo danes lahko samo hvaležni.«
Foto: SHERPA
Ana Puntar, Unec: »Najbolj sem vesela, da se ob kmetovanju povezujemo, da delamo kot družina. Kmetovanje pri nas še zdaleč ni samo garanje, ampak uživamo pri svojem delu. Pri nas imamo ekološko kmetijo, kjer se ukvarjamo z živinorejo in s poljedelstvom. S tem, ko pridelamo domačo hrano, vemo, kaj jemo. Na Notranjskem kmetje hrano pridelujemo večinoma zase, saj nimamo takšnih njiv, da bi lahko pridelovali več. Ne moremo se primerjati s Štajersko, z Dolenjsko ali Gorenjsko.«
Branko Jakoš, Dol pri Litiji: »Včasih smo imeli krave molznice. Pred 13 leti sem kmetijo prepustil sinu, on pa
se posveča kravam dojiljam, čredo je precej zmanjšal. Ker je v zdravilišču, sem sam spet glavni za vse. Kmetujem iz ljubezni do slovenske zemlje in svojih prednikov. Boli me, da delo kmetov ni skoraj nič vredno. Pred 30 leti si lahko preživel, če si imel 20 krav molznic, danes ne bi mogel preživeti, če bi imel enkrat toliko glav živine. Prenizka je tako cena mleka kot mesa. Dajatve so previsoke, potro-šni material je predrag. V kmetijstvu je danes marsikaj narobe. Kmetje težko prispevajo k boljši samooskrbi, saj nikakor ne dobijo plačila, ki bi zadostovalo za njihov trud, stroške in kakovost njihovih pridelkov.«
IZ NAŠIH KRAJEV
7
CELJE - Prihodnji teden začetek sanacije zemljine pri dveh vrtcih
Znana izvajalec in časovnica del
Na ministrstvu za okolje in prostor se je uradno končal postopek izbire izvajalca za sanacijo zemljine in zunanje ureditve območja celjskih vrtcev enot Mavrica in Ringaraja. Ministrstvo je težko pričakovano sanacijo zaupalo ljubljanskemu podjetju Inkaing, to naj bi pripravljala dela začelo izvajati v začetku prihodnjega tedna. Že včeraj so se predstavniki izvajalca del in projektanta srečali s starši otrok, ki obiskujejo omenjeni enoti.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Sanacijo zemljine pri prvih dveh vrtcih s seznama desetih, ki ga je pripravilo okolj-sko ministrstvo, naj bi začeli v začetku prihodnjega tedna. »Po časovnem načrtu morajo biti dela končana v 130 dneh po podpisu pogodbe. Glavna gradbena dela - odstranitve onesnažene zemljine in dovoz tampona ter nove zemlje - morajo biti končana predvidoma v dveh mesecih, nato bodo sledili postavitev travne preproge in vsa ostala dela na igriščih, kot so pohodne površine, igrala, ograje
in podobno,« so pojasnili na ministrstvu. S podrobnostmi so včeraj zvečer na sestanku v Narodnem domu seznanili tudi starše otrok, ki obiskujejo oba vrtca. Na srečanju so sodelovali tudi predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Naj se začne
Kolesje težko pričakovane sanacije onesnažene zemljine na igriščih celjskih vrtcev se je po posredovanju zaskrbljenih in odločnih mamic vendarle
začelo vrteti. Kot kaže, tokrat v pravo smer. Strokovnjaki so se po več kot desetletju vendarle poenotili, da otroci občasno zemljo tudi jedo in da je lahko igra na igriščih, prekomerno onesnaženih s težkimi kovinami, dolgoročno nevarna za zdravje. Okoljsko ministrstvo z ministrom Simonom Zajcem na čelu je dalo zaskrbljenim staršem zavezo, da bodo strupe odstranili.
Če so starši leta zaman čakali na srečanje in konstruktiven pogovor s predstavniki Mestne občine Celje, ki je ustanoviteljica celjskih javnih vrtcev, so se zdaj v približno mesecu dvakrat srečali s predstavniki ministrstva, ki zadnje leto bdi nad projektom sanacije. Za zdaj so starši z odnosom pristojnega ministrstva zadovoljni, medtem ko še vedno pogrešajo dejavnejšo vlogo lokalnih služb. Želijo si, da izvajalci sanacije dela čim prej začnejo in da jih izvedejo strokovno.
Umrl Sandi Sever, svetnik Celjske županove liste
CELJE - V 55. letu je umrl Sandi Sever, svetnik Celjske županove liste (CŽL) in predsednik odbora za okolje in prostor ter komunalo mestnega sveta mestne občine.
Po poklicu je bil strojni tehnik, zadnjih dvajset let je delal v zasebnem mednarodnem podjetju v Petrovčah, kjer je bil vodja nabave in logistike. Dolga leta je bil prostovoljec in dejaven član Ribiške družine Celje, en
Kdo bo Sandija Severja nadomestil v mestnem svetu, bo znano v prihodnjih dneh. Postopek je takšen, da služba mestnega sveta MOC pozove občinsko volilno komisijo, naj posreduje podatke, kateri kandidat za mestnega svetnika je na volitvah za mestni svet dosegel naslednje mesto v volilni enoti na listi, na kateri je bil mestni svetnik, ki je preminil. Ko občinska volilna komisija posreduje ta podatek, mestni svet na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade (Kviaz) potrdi izpraznjen mandat.
mandat je bil tudi funkcionar Ribiške zveze Slovenije, kjer je skrbel za tekmovalno po-
dročje, bil je tudi udeleženec več mednarodnih tekmovanj v ribištvu.	RG
Moderno opremljeni v prihodnost
ŠMARJE PRI JELŠAH - Stavba zdravstvenega doma je obnovljena in energetsko varčnejša. Zaposleni se veselijo nove fasade in novega reševalnega vozila. Optimistično vizijo prihodnosti gradijo tudi na temeljih dela predhodnikov. Na hodnikih bo odslej na ogled stalna razstava o šmarskih podeželskih zdravnikih s preloma 19. in 20. stoletja.
Od časov, ko so se zdravniki brez spremstva, opremljeni zgolj s črnimi zdravniškimi torbami, v malih »fičkih« prebijali do bolnikov v odročnih kozjanskih krajih, v resnici ni preteklo zelo veliko časa. A na srečo so se ti vmes zelo spremenili. 2.500 nujnih intervencij, ki jih je na območju šestih občin lani opravilo osebje Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah in vseh pripadajočih zdravstvenih postaj, je bilo hitrih, učinkovitih in strokovnih. Za 36 tisoč prebivalcev šestih občin šmarske upravne enote skrbijo dobro opremljene in usposobljene ekipe nujne medicinske pomoči. Kot pravi direktorica ZD Jasna Žerak, bo k temu veliko doprineslo tudi novo reševalno vozilo. »Naložba je stala 180 tisoč evrov. Na razpisu ministrstva za zdravje smo pridobili 55 tisoč evrov, 40 tisoč evrov je doniralo podjetje Vitli Krpan.« V predvidenem sistemu dispečerstva bodo takšna reševalna vozila razporejena po celotnem območju, ki ga javni zavod pokriva.
V projektu celovite energetske obnove javnih zgradb v občini je bila obnovljena tudi stavba šmarskega zdravstvenega doma. Naložba, ki jo je v celoti prevzela občina, je stala 350 tisoč evrov.
StO
Zipline na Celjski koči je projektiralo podjetje Navor, vodja projekta je bila Nataša Rovan Gračner. Stolp kot izhodišče voženj z ziplinom je v soglasju z arhitektom hotela na Celjski koči mag. Tomažem Krušcem oblikoval Denis Rovan.
Gradbeno dovoljenje za zipline
CELJE - Družba ZPO Celje je v teh dneh, potem ko si je v sodelovanju s celjsko občino zagotovila služnostno pravico nad posestjo slovenskih državnih gozdov in zasebno parcelo, pridobila tudi gradbeno dovoljenje za zipline na Celjski koči. ZPO je pred časom tudi že objavil razpis za izvajalca del.
»V naslednjih dneh bo znano, kdo od prijavljenih bo izbran za izvajalca, poleg tega čakamo na pravnomočnost gradbenega dovoljenja, ali bo morda kakšna pritožba,« je zadnje postopke pred predvidenim začetkom gradnje pojasnila mag. Tatjana Hren, vodja projektov v ZPO Celje. Če ne bo zapletov, je mogoče pričakovati začetek gradnje v začetku novembra. »Vsekakor bomo gradnjo začeli novembra in jo večinoma izvedli v jesenskem času, na kar je vezano tudi soglasje zavoda za varstvo narave, saj zaradi
gnezdenja ptic od marca do junija gradnja ni mogoča,« je še pojasnila sogovornica.
Od podjetja ZPO nam je uspelo pridobiti grafično rešitev ziplina na Celjski koči, ki jo premierno objavljamo. Kot je razvidno, bo na Celjski koči izhodišče za vožnjo po jekle-nici šestmetrski stolp, ki bo postavljen nedaleč od hotela. Proga bo speljana do vznožja hriba pri Pečovniški koči in nazaj do spodnjega dela pobočja pod Celjsko kočo. Dolžina izhodiščne proge bo 426 metrov in povratne linije 395 metrov.
»Pri umeščanju proge smo morali upoštevati zelo stroge pogoje zavoda za varstvo narave, saj gre za območje Nature 2000. Prav tako smo želeli progo speljati po terenu, ki čim bolj preči območje v lasti Mestne občine Celje, da smo se lahko izognili zamudnemu pridobivanju služnostnih pravic,« je pojasnila Tatjana Hren.
Nova pridobitev bo tako pomembno okrepila turistično ponudbo in prihodnje poletne turistične sezone na Celjski koči. Prav slednja ob milih in negotovih zimah postaja vedno pomembnejša, saj vsi gorski centri stremijo k mikavni celoletni turistični ponudbi. »Zipline predstavlja turistično infrastrukturo in ponudbo, ki ni vezana na letni čas, pri čemer je vožnje mogoče izvajati v vseh letnih časih, razen v najbolj izrednih vremenskih pogojih,« je povedal Ivan Pfeifer, direktor podjetja ZPO Celje.
Zipline bo tako zaživel, če ne bo nepredvidenih zapletov, pozno spomladi ali v začetku poletja prihodnje leto. Na Celjski koči se že pripravljajo na trženje in promocijo obogatene turistične ponudbe z novo pridobitvijo.
RG
Infografika: ZPO
Od vršilca dolžnosti do direktorja
ŠOŠTANJ - Svet Bolnišnice Topolšica je 10. oktobra za direktorja Bolnišnice Topolšica za štiriletni mandat imenoval dosedanjega vršilca dolžnosti direktorja bolnišnice Jurija Šorlija. Na razpis za mesto strokovnega direktorja bolnišnice se ni prijavil nihče, zato bo svet razpis ponovil.
Na razpis za mesto direktorja Bolnišnice Topolšica, ki ima 240 zaposlenih, letno opravi približno 21 tisoč ambulantnih pregledov in na zdravljenje sprejme približno štiri tisoč ljudi, sta prispeli dve popolni vlogi. Svet bolnišnice je nato soglasno podprl Šorlija. Ta Bolnišnico Topolšica kot vršilec dolžnosti direktorja vodi od sredine leta 2016. Še naprej si bo prizadeval, da bo bolnišnica vodilna pulmološka ustanova v vzhodni Sloveniji. Želi, da ta javni zdravstveni zavod še naprej služi bolnikom, da sledi tehnološkemu razvoju in informatizaciji, njegov cilj sta tudi strokovni razvoj in uravnoteženo poslovanje. Pozdravil je ukrep ministrstva za zdravje, ki je junija pokrilo obveznosti Bolnišnice Topolšica v višini 2,7 milijona evrov, da bi ji zagotovilo stabilno poslovanje in nemoteno izvajanje dejavnosti. Bolnišnica tako posluje uravnoteženo. Zaposleni imajo v enem obroku izplačane bruto in neto plače, kar je bilo v zadnjih dveh letih in pol drugače.
TS
16.10. 2019 - 31. 5. 2020
STARA GROFIJA. POKRAJINSKI MUZEJ CEUE
8
IZ NAŠIH KRAJEV
ŠENTJUR - Obrisi nove stanovanjske soseske v Hruševcu
Jager prepričan, da Šentjur potrebuje novogradnje
Podoba naselja Hruševec bo čez nekaj mesecev morda precej drugačna kot danes. Podjetnik Franc Jager želi še s tremi investitorji ob tamkajšnji osnovni šoli zgraditi stanovanjsko sosesko z enodružinskimi hišami in manjšimi bloki. Sosesko, ki obsega približno 20 tisoč kvadratnih metrov, bodo gradili postopoma, prve družinske hiše naj bi tam postavili že prihodnje leto.
TINA STRMCNIK
Izhodišča za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta za del naselja Hruševec, ki jih je občina septembra objavila na svoji spletni strani, predvidevajo gradnjo na območju med Gajstovo in Cankarjevo ulico ter stavbo osnovne šole. Lastniki zemljišč so podjetje Jagros, Stanka Brantuša, Samo Kurnik in Avtocenter Lenart, katerega direktor je Jožef Kurnik. Ti bodo tudi plačali stroške, ki bodo nastali pri pridobivanju strokovnih podlag, izdelavi občinskega podrobnega prostorskega načrta ter izdelavi projektne dokumentacije za komunalno ureditev zemljišč.
»Na območju Šentjurja so doslej gradili samostojne hiše in zelo malo stanovanj ter blokov. Če hočeš investirati, moraš pred seboj videti denarne koristi.«
Za območje je že veljal zazidalni načrt, investitorji so se zdaj zavzeli za njegovo spremembo. Kjer so zdaj polja, predvidevajo individualno, med seboj časovno neodvisno pozidavo v dveh različicah stanovanjske gradnje. In
»Kdor bo želel, si bo lahko kupil zemljišče ali zgrajeno hišo. Gradnjo slednjih predvidevam že prihodnje leto,« je o načrtih investitorjev v Hruševcu povedal Franc Jager. Ko bo izdelan dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta, bo tudi javno razgrnjen. (Foto: Izhodišča za pripravo sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta, ki so jih pripravili v podjetju Arhitekt Šmid.)
odvisno od razmer na nepremičninskem trgu in od tega, ali se bodo uresničila svarila pred gradbeno krizo. Jager meni, da bo omenjena kriza v Sloveniji bolj rahla, se bo pa najverjetneje kljub temu odrazila tako, da bodo ljudje postali bolj previdni pri trošenju denarja.
Franc Jager gradi po državi in tudi izven nje. Načrte za gradnjo ima med drugim na hrvaškem otoku Pag. Tam pripravlja velike projekte, je pojasnil in dodal, da je ideje težko uskladiti z vso birokracijo. Med drugim načrtuje obnovo hotela na Murterju, ki bi ga rad do prihodnje turistične sezone prenovil vsaj delno. Zanimal se je tudi za nakup dvorca Jelšingrad v Šmarju pri Jelšah. »O tem se še pogovarjamo, a do dogovora še nismo prišli. Ideje vsekakor imam. Pred časom sem si dejal: >Če bom z nepremičninskimi posli kaj zaslužil, bom denar vložil v Jelšingrad in pokazal, da se da.<«
Sogovornik je prepričan, da gradnja novih stanovanj ne bo poslabšala razmer v prometu, kjer je v bližini šole, vrtca, športne dvorane in manjše trgovine Jager že zdaj včasih precejšnja gneča. Pojasnil je, da je prostora dovolj, v načrtu je tudi nova navezovalna cesta,
sicer gre za samostojne hiše v nizu na zahodnem in južnem robu območja ter za več več-
»Z ostalimi lastniki zemljišč predvidevamo gradnjo lepega števila hiš in blokov. Če nam bo to uspelo, bo tam lahko svoj dom našlo veliko družin. Sam se z gradbeništvom ukvarjam zato, da mi ni dolgčas,« pravi podjetnik Franc Jager.
stanovanjskih stavb na severnem in osrednjem zahodnem delu območja.
Investitorje zanima izkupiček
Franc Jager, ki ima zemljišče v Hruševcu v lasti že nekaj let, je prepričan, da Šentjur potrebuje območja, namenjena gradnji. »Gradbene in prodajne cene hiš ali stanovanj so vedno vprašanje. Slovenija je majhna in Ljubljana je blizu, a kljub temu lahko v prestolnici nepremičnine prodaš za dvakratno ali trikratno ceno. Za investitorje je gradnja v Hru-ševcu v tem pogledu zagotovo težava. Bivanje je v Šentjurju, kjer sta lepa narava in bližina avtoceste, zagotovo bolj prijetno kot v večjih mestih.« Je pa ob tem dodal, da ljudje po hišah in stanovanjih bolj povprašujejo, če so v okolici na voljo delovna mesta. Če bo teh dovolj, bo naselje raslo hitreje, sicer počasneje.
Poslovnež, ki je spomladi vodenje trgovskega podjetja Jagros predal v roke trem sinovom, se sicer že nekaj časa ukvarja z nepremičninskimi in gradbenimi posli. Na vprašanje, kako je povezan z ostalimi lastniki zemljišč v Hruševcu, je odgovoril, da to niso njegovi poslovni partnerji, prav tako ne prijatelji. Ker imajo skupen cilj, so se odločili sodelovati.
Svarila pred gradbeno krizo
Po besedah Jagra bo nova soseska rasla postopoma. Kjer je lastnik sam, bo najverjetneje gradilo njegovo podje-
tje Gradnje Jager. Po njegovih besedah bo Samo Kurnik za gradnjo najverjetneje iskal investitorja. Marsikaj je sicer
ki bo z mostom speljana proti fitnesu in wellnessu Aspara, v bližini pa podjetje Voc Celje pravkar gradi krožišče.
Minister brez spodbudnih obljub
ŠENTJUR - Občina pri gradnji športne dvorane, za katero si prizadeva že nekaj časa, trenutno ne more pričakovati podpore države. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pravijo, da je denarja za vse potrebne naložbe občutno premalo.
Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo se je minuli petek z vodstvom občine pogovarjal o potrebnih investicijah, med katerimi najbolj izstopa gradnja športne dvorane. »Obljube težko dajem,« je dejal Pikalo. Ministrstvo bo prihodnje leto prvič po letu 2011 sicer objavilo razpis, s katerim bo občinam omogočilo sofinanciranje naložb v osnovnošolsko in vrtčevsko infrastrukturo. »A bo vsota veliko premajhna. Če bo proračun izglasovan v predvideno obliki, bo v letih 2020 in 2021 za sofinanciranje namenjenih pet milijonov evrov,« je pojasnil minister. Razpis za sofinanciranje športne infrastrukture bo objavil direktorat
za šport, vendar ima tudi ta na voljo premalo denarja za vse potrebe v državi. Zupan mag. Marko Diaci pravi, da bi občina športno dvorano, ocenjeno na približno osem milijonov evrov, lahko financirala sama, vendar bi se tako morala odpovedati vsem ostalim načrtovanim projektom, kar je nesprejemljivo. Za naložbe je že pridobila gradbeno dovoljenje, sofinancerski delež Eko sklada, prav tako pričakuje sofinaciranje še na nekaterih razpisih. A brez vložka države ne bo šlo, opozarja šentjurski župan, Predlaga, naj država za naložbe v šolstvo, glasbeno šolstvo, šport in kulturo nameni več denarja. To je zapisal tudi v pismu, ki ga je naslovil na državni zbor. Sicer imajo v Šentjurju na področju šolstva še veliko drugih potreb. To so obnova kuhinje v OŠ Dramlje in OŠ Franja Malgaja Šentjur, ureditev knjižnice in nekaterih prostorov v OŠ Slivnica pri Celju ter gradnja dvorane za glasbeno šolo.
TS
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Slovensko ljudsko pesem ohranjajo tudi osnovnošolci. Na fotografiji koncert na Fran-kolovem.
Pozornost naši ljudski pesmi
VOJNIK - Ob dneh evropske kulturne dediščine je bil v občini namenjen poudarek ljudski pesmi. Galerija Piros v Globočah pri Vojniku je o njej pripravila razstavo, na Frankolovem je bil koncert z naslovom Ljudska pesem še živi.
Na razstavi so bile postavljene številne knjižne in rokopisne pesmarice naših
babic in dedkov, ob njih je bila predstavljena znamenita Štrekljeva zbirka več kot osem tisoč slovenskih ljudskih pesmi. Gre za njegove štiri zajetne knjige. Na koncertu ljudske pesmi so nato nastopili frankolovski osnovnošolci, Mladi Skomarjani ter skupini Kitarakon in Jo-škova banda. Na Frankolovem je že več
mesecev tudi razstava pastelov na temo ljudskega pesnika Jurija Vodovnika, ki jih je ustvaril Jože Žlaus. Izšla je tudi njegova knjižica Ljudska pesem še živi s predstavitvijo razvoja slovenske ljudske pesmi. Projekt je pripravilo Turistično--kulturno društvo Globoče.
BJ, foto: TD Globoče
Hude gnilobe je manj kot nekoč
Huda gniloba čebelje zalege je bolezen, ki je lahko usodna za čebelarstvo širšega območja. Na našem območju je trenutno več žarišč te bolezni, zaradi česar velja tam zapora območja. Gre za tri kilometre preletne razdalje. Tri žarišča so na območju Zreč, po eno je v Rogatcu in na Paškem Kozjaku.
Na območju Zreč so žarišča v Radani vasi, na Boharini ter Loški gori. Za ljudi, ki uživajo med, ta čebelja bolezen ni nevarna. Huda gniloba čebelje zalege je kužna bolezen, ki jo povzroča bakterija. Ta lahko preživi v čebelji družini, satju in okolici čebelnjaka celo po več kot štirideset let. »Ta kužna bolezen je čebelam zelo nevarna še posebej v tem času, ko je topla jesen. Čebele prenašajo bolezen med čebelnjaki širšega območja,« opozarja veterinarka Alenka Jurič iz celjske enote Nacionalnega veterinarskega inštituta. Čebelarji morajo ravnati premišljeno in na primer opustiti krmljenje čebel na prostem, dolgotrajne preglede ter puščanje satja izven panjev. Ko pride do bolezni, so spremembe hitro opazne, saj čebelja zalega odmira. Čebelarji morajo nato nemudoma obvestiti Nacionalni veterinarski inštitut. V Evropski uniji velja navodilo o obvezni prijavi te bolezni.
Huda gniloba čebelje zalege je pri nas redno prisotna, saj je v naši regiji vsako leto od deset do petnajst primerov te bolezni. Stanje se je izboljšalo, saj je bilo včasih tudi do petdeset primerov na leto. »Pripomorejo predvsem natančno delo čebelarjev, higiena in menjava satja,« je poudarila veterinarka.
BJ
Dobrodelnost in moda z roko v roki
CELJE - »Vijolično« nit tokratne jesenske modne revije v Citycentru Celje predstavljajo dobrodelnost in z njo povezani volneni šali, ki so jih v preteklem mesecu pletle številne prostovoljke. Izkupiček bo celjsko trgovsko središče letos namenilo Varni hiši Celje.
»Ker nikoli ne vemo, kdaj bomo tudi sami v situaciji, ko bomo potrebovali pomoč in razumevanje okolice, so
nam tovrstne dobrodelne akcije zelo pomembne. Odziv prostovoljcev je tudi letos izjemen, naš center pa je tu, da projekt ustrezno pripravi in v lokalnem okolju ponudi pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Letos so to ženske iz Varne hiše Celje,« je dejala vodja največjega celjskega nakupovalnega centra Darja Lesjak.
Pridni in spretni prsti prostovoljk so letos preple-
tali niti vijoličnih odtenkov. Več kot 40 šalov, večino so prispevale stanovalke Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah, bo predstavljenih na petih modnih revijah ta konec tedna. Vsa zbrana sredstva bo Citycenter Celje nato podvojil in znesek v začetku novembra podaril Varni hiši Celje.
LKK
Foto: Gregor Katič
Varovanke Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah so v akciji sodelovale že lani. Takrat so pletle rdeče šale. Dobrodelnost so letos ovile v vijolično.
Vj
Človek človeku človek
ŽALEC - Medobčinsko društvo invalidov Žalec je minulo nedeljo pripravilo že 17. dobrodelni koncert Človek - človeku, katerega izkupiček nameni za pomoč invalidom. Z nakupom opreme bodo letos pomagali štirim.
Na odru žalske dvorane II. slovenskega tabora so poleg že uveljavljenih slovenskih glasbenikov nastopili mladi
Roko pomoči potrebnim so na letošnjem koncertu ponudili tudi člani Vokalne skupine Draž.
upi in učenci žalske glasbene šole. Z žametnim glasom in s svojevrstno duhovitostjo je pomemben košček v mozaiku
uspelega koncerta pristavil dolgoletni povezovalec prireditve Tone Vrabl. »Lahko rečem, da nam je spet uspelo. Pripravili
smo odličen program, ljudje, ki so napolnili žalsko kulturno dvorano, so odhajali zadovoljni. Na računu se je s prodajo vstopnic in z donatorskimi prispevki zbralo približno pet tisoč evrov,« je bil po koncertu zadovoljen predsednik društva Janez Meglič.
Z zbranim denarjem bo društvo letos pomagalo štirim invalidom. »Denar bo tako namenjen za ureditev dvigala, sanitarij in za premostitev socialne stiske,« je še povedal Meglič. V 16 letih so s pomočjo denarja, ki so ga zbrali z dobrodelnim koncertom, pomagali že več kot sto pomoči potrebnim invalidom. S številnimi dejavnostmi in akcijami, ki jih izvajajo celo leto, ponavadi v decembru stotim članom pomagajo s finančno podporo, podelijo tudi 300 prehrambenih paketov.
Meglič pravi, da se je položaj invalidov v zadnjih letih, predvsem zaradi zaostrenih socialnih razmer, poslabšal. »Je pa lepo videti, kako si znajo invalidi med seboj tudi pomagati. Lepo je videti, ko težave premagujejo z izjemno voljo in s pogumom.«
LKK, foto: TT
GLEDALIŠČE CELOE Ш
pogovorni večer
TEATER
V MUZEJU: RAJZEFIBER
gostje
GORAN VOJNOVIĆ avtor besedila
LUČKA POČKAJ igralka
MAŠA GRIL prostovoljka vazilnem domu
pogovor bo vodila mag. Tina Kosi, upravnica Gledališča Celje
sreda, 23, oktobra, ob 18.00 v Muzeju novejše zgodovine Celje
# tpt \\\	f*	WWW.SLG-CE.SI
muzejnovejšezgodovinelcelje WWW,MUZECI~NZ~CE.SI
10
KULTURA
Celjski arhitekt Nande Korpnik dobil prestižno stanovsko nagrado
Poklon uporabni arhitekturi z umetniško vrednostjo
Znan celjski arhitekt Nande Korpnik je ob nedavnem dnevu arhitektov prejel platinasti svinčnik, nagrado Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). Podelila mu ga je za obsežen opus in vrhunske dosežke na področju arhitekture in urbanističnega načrtovanja. V obrazložitvi je komisija poudarila uporabnost avtorjevih arhitekturnih projektov, ki so obogateni z umetniško vrednostjo.
Nande Korpnik pred poslovno stavbo Maksimiljan, s katero je nadel novo podobo celjskemu mestnemu središču.
Zlati svinčnik 2019 za odlično izvedbo je komisija podelila tudi poslovnemu centru Vrelec avtorjev Andreja Strehovca in Roberta Potokarja. Nagrado je kot investitor prejela tudi občina Rogaška Slatina, ki je prisluhnila predlogu projektantov pri obliki projekta, vgrajenih materialih in predvsem pri zunanjem izgledu objekta.
ROBERT GORJANC
»Gre za nagrado, ki mi veliko pomeni, saj so stanovski kolegi prepoznali vrednost mojega dela,« je v prvem odzivu povedal Nande Kor-pnik. Pritrdil je, da je bila za ugledno stanovsko nagrado morda jeziček na tehtnici tudi letošnja nagrada Evropa Nostra, ki jo je prejel za svoj projekt Paviljon arheologije na Glavnem trgu v Celju. »Evropa je precej nenadejano nagradila ta projekt, ki predstavlja pomemben kamenček v mozaiku mojega arhitekturnega dela.«
Nande Korpnik je prepričan, da ima vsaka arhitektura
neko pripovedno vrednost in da je mogoče to nekoliko premalo poudarjeno. »Zelo radi začnemo nekaj ocenjevati, predalčkati, razvrščati. Zelo me motijo določeni projekti, ki jih je treba razlagati, zakaj so dobri. Verjamem v laično javnost in da ji je mar za arhitekturo, da jo rada občuti in zaznava, in ta pripovedna vrednost me žene naprej. Držim se načela, da mora imeti vsaka arhitektura najprej uporabno vrednost, brez tega ne gre,« je komentiral obrazložitev komisije, ki mu je namenila nagrado, in vodilo, ki ga navdihuje pri delu.
Ob tem je spregovoril tudi o svojih prihodnjih projektih. »Najbliže uresničevanju je stometrski stolp v Rogaški Slatini, to je najbolj konkre-
ten projekt, ostalo je še vse v megli. Na javnem natečaju za projekt smo bili izbrani z ekipo, v kateri je Viktor Markljem, s katerim sva tudi
pripravila zasnovo za viseči most v Celju. V Rogaški Slatini se že pogajamo za nadaljnje delo. V prihodnjem letu nas čaka projektiranje
Nande Korpnik (1962) je s svojimi arhitekturni projekti, kot so Trg celjskih knezov, poslovno-stanovanjski objekt Maksimiljan in Paviljon arheologije na Glavnem trgu, zaznamoval celjsko mestno središče. Doslej je za svoje delo prejel številna priznanja. Poleg evropskega priznanja za stekleni paviljon na Glavnem trgu je prejemnik Valvasorjevega priznanja (1995) za oblikovanje razstave Dotikajmo se predmetov, s katero je v Pokrajinskem muzeju Celje antično dediščino približal tudi slepim in slabovidnim. Za zasnovo družinske hiše Acmanovih v Grižah je leta 2000 prejel Plečnikovo nagrado, s tem projektom in še dvema (razstavno-prodajni salon Integra in upravna stavba Menerga v Mariboru) je bil nominiran tudi za evropsko nagrado Mies van der Rohe. Njegov poslovni objekt Menerga je sicer dobil mednarodno nagrado Green Building Award 2008. Nande Korpnik je docent na Oddelku za arhitekturo in prostor Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze Mariboru, kjer predava od leta 2007.
rešitve, predvidoma leta 2021 ali 2022 bi ta stolp že lahko stal,« je še pojasnil Nande Korpnik.
Foto: SHERPA
Projekt Črna lukna prejel ugledno oblikovalsko nagrado
Mednarodna žirija 9. bienala slovenskega oblikovanja Brumen je nagradila celostno vizualno podobo festivala Črna lukna, katerega avtorica je Celjanka Neža Penca, ki končuje magistrski študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.
Tridnevni festival Črna lukna je bil junija letos v enem od praznih prostorov na Glavnem trgu v Celju. Na njem se je bilo mogoče udeleževati delavnic za spodbujanje uporabe zapuščenih prostorov. Projekt Neže Pence je nagrado prejel v kategoriji oblikovanje prostora in vizualna podoba dogodka.
Za mlado ustvarjalko, ki šele začenja poklicno pot, je nagrada velika spodbuda: »Mogoče je žirija prepoznala aktivističen namen projekta, saj gre tudi za oživitev mestnih središč in to je zagotovo spodbuda družbeno aktivnemu delovanju. Nagrada mi veliko pomeni tudi zato, ker končujem magistrsko nalogo na to temo, hkrati je potrditev, da delam v pravi smeri, in je lepa popotnica za nadaljnje delo.«
Sicer pa avtorica, ki je za prijetno novico izvedela v Lizboni, kjer se trenutno mudi, nagrado vidi tudi v širšem kontekstu sporočil, ki jih je poleti v Celju naslavljal festival Črna lukna. »Ta nagrada je lahko znamenje, da je tudi v Celju mogoče delati kakovostne projekte in da ima mesto še veliko možnosti za izboljšave.«
Letošnji 9. bienale Brumen, ki je dveletni pregled najkakovostnejše slovenske produkcije vidnih sporočil, bo 22. oktobra v Narodni galeriji v Ljubljani, kjer bosta podelitev nagrad in pregledna razstava projektov, ki jih je izbrala mednarodna žirija.
RG
Slike, ki so jih rodile sanje
Neža Penca končuje študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, z magistrsko nalogo, ki se vsebinsko navezuje na nagrajeni projekt, ob mentorstvu prof. Boštjana Botasa Kende in asistenta Emila Kozoleta.
V Galeriji Kvartirna hiša so do konca meseca na ogled nove stvaritve celjskega slikarja Mateja Čepina. Tudi tokrat so nanj vplivali nezavedni svet, filmi Davida Lyn-cha in Marcel Proust s knjigo Iskanje izgubljenega časa.
Matej Čepin je ustvaril svoj prepoznaven slog, ki ga je kot samouk zgradil v nekaj letih. Navdih črpa iz starih knjig, priročnikov, fotografij, filmov in drugih sodobnih medijev. »Čepin je edinstven tudi zato, ker na njegovih platnih lahko podoživimo stoletja, tisočletja likovne umetnosti,« je ob razstavi zapisal kustos Peter Tomaž Dobrila. Na njegovih slikah se pojavljajo osebe, ki ne sodijo v sodoben čas oziroma da so živele desetletja nazaj. Kot bi gledal osebe in oblačila iz serije Downton Abbey. »Vsak vidi drugače, a res je, da so name zelo močno vplivali kultni režiser David Lynch, njegov svet nekega magičnega realizma, sanj, ljudi, za katere se zdi, da ves čas skrivajo neko veliko skrivnost,« je razložil Matej Čepin.
S svojim slikarskim pristopom vnaša številne novosti na področje vizualne umetnosti. Zadnji cikel velikih slik je poimenoval Vrnitev in na njih je upodobljena narava, kot bi jo ravnokar doletela ekološka katastrofa. V ospredje opustošene narave je postavil ljudi, ki so videti zlobni in hladni, otopeli, brezčutni, pasivni in nemočni. Kot je zapisal kustos, si pri Mateju smrt podaja roko z življenjem. »A v mojih slikah, ki so na prvi pogled res zelo temačne, se vidi tudi upanje. Ker ljudje ne cenimo dovolj
Matej Čepin pred svojima slikama. Na desni strani je slika, ki jo je poimenoval Intervju. »Tako čutim medijski pritisk. Ko se prižgejo luči in vklopijo mikrofoni, se zdi, da me želite sleči do golega.«
narave, sem želel opozoriti, da skrbno ravnajmo z njo,« je dodal Čepin. »Sam zelo močno sanjam, zjutraj si napišem celotne sanje ali vsaj delčke in jih potem združim z dogajanjem, ki se mi dogodi čez dan. Včasih me kakšna stara fotografija tako zadene, da se potem preplete še s sanjami. Slika je mešanica več elementov, a osnova so sanje.«
Stalno prisotni
elementi
Rdeča nit njegovih temačnih slik so opuščene tovarne, iz katerih se kadi. Tudi določene osebe se ponovijo na slikah. Da bi malo omilil temačno vzdušje, je na nekatere prilil še nekaj rdečega, kot so cirkuški šotor, rdeč sukanec, rdeči čevlji, rdeče kape palč-
»Vedno obstaja notranji boj med tem, da predstavim tisto, kar delam in tem, da
■ v •	• • ■ •	•	I v a	•	n v
zadržim svojo intimo, svoja občutenja. A ce sem se odločil, da ustvarjam, potem je prav, da to tudi pokažem.«
kov. Številne podobe ljudi in prizorov smo opazili že na njegovih prejšnjih slikah.
Slike, ki nosijo pravljične naslove, so velike, a ravno prave za prostor Kvartirne hiše, da v gledalcu sprožijo občutek nelagodja. O simbolnosti svojih slik Čepin ne želi na široko govoriti. »Ne želim razložiti slik, ker potem gledalec že preveč ve. To so nekakšni moji avtoportreti, kako začutim svoje bivanje. Slika postane dolgočasna, če o njej vemo preveč. A če
želimo, da nekaj premakne v nas, jo moramo sami raziskati.«
Matej Čepin ves čas neumorno ustvarja in njegov atelje je poln platen in drugih materialov, na katera nanaša oljne barve. Zadnjih deset let je imel po dve razstavi na leto, zdaj se je odločil, da bo nekaj časa miroval. Upa, da bo lahko slike razstavil še kje, trenutno se dogovarja za razstavo v multimedijskem centru Kibla v Mariboru.
BGO, foto: SHERPA
KULTURA
11
Svečanih 20 let šentjurske izpostave kulturnega sklada
Tisti, ki je pripeljal kakovostno kulturno ponudbo
Nedelja zvečer je bila v Ipavčevem kulturnem centru zelo slovesna. Na zaključni prireditvi je šentjurska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti z malce manj protokolarnim programom pokazala pomen delovanja kulturne ustanove in vso pestrost kulturnega ustvarjanja skupin in posameznikov, ki so povezani z njenim delom.
BARBARA GRADIČ OSET
»Kulturni sklad letno povprečno pripravi 50 dogodkov, sodeluje z več kot 30 kulturnimi društvi, s številnimi skupinami in z ustvarjalnimi posamezniki, z devetimi šolami in s skoraj 50 zborovodji, dirigenti in mentorji. Naši sodelavci so glasbeniki, gledališčniki, slikarji, literati,
folklorniki, pevci,« je bil del uvodnega govora, ki sta ga pripravili zdajšnja vodja izpostave Anita Koleša in nekdanja vodja Nastija Močnik, ki sta si obletnico zamislili v sproščenih »ritmih«. Združili sta mladost in modrost ter prireditev, ki bi lahko bila dolgočasno naštevanje nagrad,
priznanj, dosežkov, zlili v prijeten večer, ko je praznovala šentjurska kultura.
Kombinacija video intervjuja in živih nastopov
S pomočjo video intervjuja, ki ga je režiral mlad lokalni režiser David Belina, je bil narejen splošen pregled dvajsetih let. Od tega, koliko prizadevanj je bilo pred dvajsetimi leti potrebnih, da je tudi šentjurska občina dobila osebo, ki je profesionalno skrbela za kulturno ponudbo, do tega, da je tudi zaradi sklada nastalo precej novih društev, kot sta likovno in literar-
no, nekaj novih zborov, prva leta delovanja sklada so povezana tudi z oživljanjem folklorne dejavnosti in tudi ljudskega izročila. Delovanje sklada je pustilo pomembne in globoke sledi.
Na odru so se pokazali mladi pevci iz Osnovne šole Planina pri Sevnici, ki se redno uvrstijo na regijska srečanja in dosegajo tudi najvišja državna priznanja. Predstavili so se člani Mešanega pevskega zbora Sonce in Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev, otroška gledališka skupina OŠ Franja Malgaja Šentjur z odlomkom iz gledališke predstave Ema Pipifilipi, mladi glasbeniki, združeni v skupino Šansonet,
skupina za izrazni ples Jabu-ke, ljudski pevci Paridolske korenine in godca Viki Novak in Denis Lenart, plesno društvo Predmestje, trobentač Urban Kolar in harmonikar Andraž Frece ter tenorist Matjaž Sto-pinšek, ki ga je na klavirju spremljal Simon Dvoršak.
Programski list z 20
pesmimi
Voditeljici sta na oder povabili nekdanjega direktorja javnega sklada za kulturne dejavnosti Igorja Teršarja in zdajšnjega direktorja Marka Repnika. Da ne bi bilo enako kot pri ostalih prireditvah, programskih listov obiskovalci niso dobili pri vhodu,
ampak pri izhodu. Doma so lahko lepo zleknjeni v naslonjaču in v miru podoživeli večer ter prebrali še 20 literarnih prispevkov članov Literarnega društva Šentjur.
Kot je poudarila vodja območne izpostave sklada v Šentjurju Anita Koleša, je vseh 20 let delovanja sklad ostal trdno zavezan opravljanju poslanstva spodbujanja kulturnega ustvarjanja, umetniškega izražanja, kulturne vzgoje in omogočanja dostopnosti kulturno umetniških znanj in pomembnih dosežkov, ki bogatijo življenje prebivalk in prebivalcev občine Šentjur.
Foto: SHERPA
Operna zgodba šentjurskih glasbenikov
Že pet let je del sklopa prireditev Ipavčevi kulturni dnevi tudi koncert Musica Academica, ki ga pripravljata šentjurska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti in Študentski klub mladih Šentjur. Letošnja posebnost je bila predstavitev operne zgodbe Gaja.
Pobudnik in organizator projekta Urban Kolar je želel, da se glasbeniki, ki študirajo izven Šentjurja, vsaj enkrat letno srečajo in domačemu občinstvu pokažejo svoje glasbeno znanje. V prvem delu večera so se s posamičnimi nastopi predstavile študentke. Dogodek je popestrila poezija letošnje Veronikine nagrajenke Alenke Jovanovski. Posebnost letošnje prireditve je bila operna zgodba Gaja, ki je avtorsko delo domačinov, skladatelja Matica Romiha in libretistke Katje Gorečan. Gaja kot slovanska boginja narave predstavlja nek začetek verovanja, narave, človekovega zavedanja sveta okoli sebe. Iz te ideje je nastala opera, ki govori o umetniku, ki za svoje delovanje zahteva plačilo oziroma potrebuje denar za svoje preživetje. Zgodba se dogaja s pomočjo metafore gozda. Posekan in prazen gozd je torej tisto, kar ostane od takšnega izkoriščajočega delovanja. Kaj ostane, če ni umetnosti oziroma če je ne znamo ceniti?
BGO, foto: GrupA
Otroška gledališka skupina OŠ Franja Malgaja Šentjur
Zoran Pevec nominiran za prestižno Jenkovo nagrado
Celjski pesnik Zoran Pevec je s svojo pesniško zbirko Kako postati nihče nominiran za Jenkovo nagrado. V njej so, kot piše v utemeljitvi, zbrane kompleksne pesmi, ki »nudijo literarni užitek in s svojo večpomenskostjo dosegajo najvišjo raven pesniških stvaritev«.
Jenkova nagrada, ki jo podeljuje najboljšim pesnikom stanovsko Društvo slovenskih pisateljev, je med pesniki zelo čislana. »Najprej je treba dobro pisati, če pride ob tem še kakšna nagrada, tudi ni slabo. Življenje nas še včasih preseneti.« Kako postati nihče je že Pevčeva osma pesniška zbirka. »Človek želi postati nekaj več, kot je že. To sem poskušal ironizirati z naslovom Kako postati nihče.«
Za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let se ob Zoranu Pevcu potegujejo še Nina Dragičević za Ljubav reče greva, Sergej Harlamov za Mnogoboj mitologij, Franci Novak za zbirko Vračanje pogleda in Kaja Teržan za zbirko Krog. O nominirancih za tisoč evrov vredno nagrado je odločala petčlanska komisija, ki ji je predsedovala Barbara Korun. Slovesna podelitev Jenkove nagrade bo 24. oktobra v Kranju.
BGO
12
NAŠA TEMA
Zakaj ljudje varčujejo
na račun- ' požarne arnosti?
Oktober je mesec požarne varnosti. Letos je posvečen osveščanju o požarni varnosti v večstanovanj-skih in poslovnih stavbah. Več kot očitno smo ljudje preveč stiskaški, ko je treba vložiti kakšen evro v lastno varnost pred požari. Še vedno smo preveč ma-
SIMONA ŠOLINIČ
lomarni. V skupnih prostorih večstanovanjskih stavb se nahaja vse, kar tam ne bi smelo biti. Od lahko vnetljivih snovi, omar, bele tehnike, koles in celo do plinskih jeklenk. Intervencijske poti
so pogosto zaparkirane. Koliko ljudi sploh pozna požarni red ali evakuacijske poti stavb, v katerih živijo ali delajo? Nam je res tako malo mar? Preveč verjamemo, da se »nam nič ne bo zgodilo«.
Ste vedeli, da je za določene stavbe, v katerih biva ali dela več kot sto ljudi, obvezna evakuacijska vaja? Ne? Potem o požarni varnosti ne veste veliko.
Foto: splet, SHERPA, GrupA
Nekatera stanovanja so smrtno nevarne plinske celice
Že leta 2011 smo v Novem tedniku opozarjali na zadevo, ki je v Celju izredno problematična: na menjavo starih plinskih peči na notranji vlek, ki jih ne smejo več vgrajevati, z novimi, tako imenovanimi kondenzacijskimi pečmi. V zadnjih letih so etažni lastniki z upravniki v nekaterih stavbah že uredili to področje, ne pa povsod. Znano je, da so stare plinske peči smrtno nevarne.
Enako opozarjajo tudi v tuacije se mora nujno vključiti
Sekciji dimnikarjev pri Obrtni zbornici Slovenije, kjer se zavedajo, da je Celje bilo znano po tej problematiki. »Če ste pred časom na novo vgradili kurilno ali dimovodno napravo in vas je dimnikar ob prvem pregledu opozoril na nepravilnosti, je zdaj skrajni čas, da jih odpravite. Pri tem je pomembno, da ima kurilna naprava ustrezna dokazila o izpolnjevanju zahtev,« pravijo pri sekciji dimnikarjev in dodajajo, da so za neustrezne peči odgovorni potrošniki.
Zdaj je skoraj že
prepozno
»Pri zamenjavi starih plinskih peči na notranji vlek zraka je že od leta 2011 znano, da jih morajo lastniki nadomestiti s kondenzacijskimi. Nekateri to urejajo šele letos ali še sploh ne. Zadeve so rešljive, je pa treba o tem razmišljati pravočasno. Rešitev je prenovljen dimnik znotraj stavbe ali izven nje. Če gre za priključitev na notranji dimnik, je treba preučiti, ali gre za situacijo, kjer morajo vsi lastniki imeti novo plinsko peč istega proizvajalca,« za Novi tednik pojasnjuje predsednik Sekcije dimnikarjev pri OZS Simon Dovrtel. Pri tem dodaja, da gre za dva vidika. V reševanje takšne si-
upravnik stavbe. Ta lahko pravočasno informira, a koliko je pri tem uspešen, je odvisno od etažnih lastnikov. »Druga stvar je, da lastniki z zamenjavo peči odlašajo,« dodaja Dovrtel.
Odgovoren potrošnik, ki ni nič kriv
Za neustrezno peč, četudi bi jo lastnik želel zamenjati, a je ne more, ker ni ustrezno rešen problem dimnikov v celotni stavbi, je odgovoren lastnik. Sekcija dimnikarjev je že večkrat pristojne organe v državi jasno opozorila, da je skrajno neprimerno, da za nepravilno vgrajeno peč ali peč, ki ne dosega emisij, odgovarja potrošnik. »In to težavo tudi tokrat javno izpostavljamo in
hkrati protestiramo, da je v tej zmešnjavi samo dimnikar tisti, ki naj bi za potrebe države in javnega interesa v tržnem sistemu svojo stranko prijavil na inšpekcijsko službo, ker ji je nekdo tretji neustrezno vgradil peč. Zato pozivamo, naj dimnikarske družbe v tej situaciji uporabnike še vedno strokovno in ustrezno seznanjajo o napakah na napravah, da s tem preprečijo nevarne situacije in zavajanje potrošnikov. Vendar naj zaradi protipravne situacije, v kateri se lahko znajde potrošnik v inšpekcijskem postopku, dimnikarji ne odstopajo neurejenih zadev inšpekcijam,« je jasen Dovrtel. »Država nestrokovnih ravnanj na
terenu ne more reševati na način, da dimnikarje sili na lastne stroške prijavljati svoje stranke inšpekciji, ki jih potem denarno kaznuje, po drugi strani pa ne uvede strokovnega nadzora nad nestrokovnimi monterji in dimnikarji. Za nepravilna stanja naj najprej odgovarja tisti, ki je nepravilnost povzročil, in ne potrošnik,« dodaja Dovrtel.
To hkrati kaže, kako neurejene so zadeve na ravni države. »Dokler odgovorni v državi nestrokovne vgradnje in prodaje neustreznih peči ne bodo ustavili, je treba lastnike opozoriti, da za nepravilnosti na napravah odgovarja samo potrošnik, čeprav jih ne povzroči. Zato v sekciji dimnikarjev svetujemo, naj zaradi varnosti, varovanja
okolja in zaradi zaščite lastnih interesov potrošniki dimnikarske storitve omogočijo samo tistim dimnikarskim družbam, ki storitve izvajajo strokovno, v interesu potrošnikov in ki opozarjajo na nepravilnosti. Na pozitivni zapisnik dimnikarja je dobro vezati tudi prevzem kurilne naprave,« razlaga Dovrtel.
Avgusta 2019 je stopil v veljavo nov predpis, ki določa, katere kurilne naprave je dovoljeno prodajati in vgrajevati. Še bolj natančno bo to opredelila evropska uredba, ki bo stopila v veljavo 1. januarja 2020. Če kupujete novo centralno peč na drva, pelete ali sekance, se ob tem prepričajte, da peč po standardu SIST EN 303-5 dosega razred 5. Posebna pozornost je potrebna predvsem pri pečeh, ki imajo dodan peletni gorilnik, in je v peči možno kuriti tudi drva. Takšne peči so večinoma neustrezne, še posebej, če so cenejše. Peč mora imeti pisno dokazilo o izpolnjevanju zahtev za vsako vrsto goriva posebej. Zato je težko nabaviti peč, ki izpolnjuje zahteve za vsa goriva in bi bila hkrati cenejša kot specialna peč na eno vrsto goriva. Laboratorijski testi in razvoj so izjemno dragi, zato ne nasedajte zavajajočim in poceni ponudbam. Ključno vlogo pri nadzoru imajo še vedno tržni inšpektorat, inšpektorat za okolje in prostor ter gradbena inšpekcija.
Z vozili »zabite« intervencijske poti
Skrb ljudi za požarno varnost na Celjskem ni tako zelo slaba, ocenjuje direktor Poklicne gasilske enote Celje Janko Požežnik. Kljub temu občane okrca: »Ne morem se znebiti občutka, da ljudje razmišljajo, da se jim ne more zgoditi nič, oziroma da razmišljajo, kako prihraniti določen evro na račun požarne varnosti. Morali bi se zavedati, da je v preventivo vložen znesek manjši kot škoda, ki lahko nastane v požaru.«
Ko zagori v večstanovanjski stavbi, imajo gasilci težavo, še preden začnejo gasiti. »Najbolj pereč problem na področju požarne varnosti v Celju so zaparkirane intervencijske poti pred stanovanjskimi stavbami. Ljudje parkirajo kjerkoli, ker računajo, da se pri njih ne bo zgodilo nič. Na to opozarjamo že vrsto let. Občina nam je pomagala pri tem, da je poskrbela za zaris intervencijskih poti, ljudem pa požarna varnost še ni >stopila< v zavest,« dodaja Požežnik.
Požežnik spremembe na pozitivno na Celjskem v zadnjih letih opaža tudi v podjetjih. »Tu so največjo vlogo odigrale inšpekcijske službe, ki v zadnjem času redno nadzorujejo, kako je poskrbljeno za požarno varnost v poslovnih stavbah. Sistem je tako prisilil podjetnike, da so storili korak naprej. Pri tem so tudi podjetniki različni, nekateri se požarne varnosti zavedajo bolj, drugi manj. Nekateri tudi podpišejo pogodbo z nami o požarnem varovanju. Del odgovornosti torej na ta način prenesejo na nas. Kar je prav, saj na ta način spoznamo poslovne stavbe in v primeru nastanka požara smo v prednosti,« poudarja vodja celjskih poklicnih gasilcev.
NAŠA TEMA
13
Preventiva je naložba, ne strošek
»Večina ljudi se verjetno niti ne zaveda, da so lahko ogroženi zaradi požara,« odgovarja Milan Hajduković, predsednik Slovenskega združenja za požarno varstvo, na vprašanje, koliko se ljudje zavedamo, da je treba poskrbeti za požarno varnost. Preventivo jemljemo bolj kot strošek in ne naložbo v prihodnost.
»Požare bi bilo mogoče pre-
prečiti. Veliko bi naredili že brez dodatnih stroškov, le z vzdrževanjem reda,« poudarja Hajduković. »V enodružinskih hišah je na prvem mestu med napakami nepravilna raba kurilnih naprav, zaradi česar pride do dimniških požarov. Nekaj jih nastane zato, ker hočemo vse sami narediti, tudi dimnik, a največkrat je težava, ker je ob dimniku kakšen gorljiv material, ki se lahko vname in razvije v požar,« pojasnjuje sogovornik. Na podstrehah je ponavadi polno šare, tudi prislonjene na dimnik, kar je lahko zelo nevarno.
»Za saje v dimniku je največkrat krivo neprimerno gorivo, na primer prevlažen les. Ustreznost dimnika je treba preveriti tudi pri menjavi kurilne naprave. Zaradi nižje temperature dimnih plinov lahko pride do kondenzacije v steni dimnika, velikokrat tudi do zmrzovanja v konstrukciji dimnika in do njegovega propadanja. Redni pregledi, posebej pri kuriščih na drva, zelo zmanjšajo požarno ogroženost,« našteva Hajduković.
Vaje evakuacije v
blokih so?
»Iz lastnih izkušenj stanovalca v stolpnici s 110 stanovanji lahko trdim, da upravnik niti približno ne opravlja nalog odgovornega za požarno varnost v stavbi. Nadzor bi moral izvajati Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Včasih bi morali inšpektorji koga samo opozoriti, če opozorilo ne bi pomagalo, bi morali tudi kaznovati,« meni Hajduković. Hkrati opozarja: »Stanovalci in upravniki se niti ne zavedajo, da jih Zakon o varstvu pred požarom zavezuje k vsakoletni vaji evakuacije. Ta vaja ni le zato, da se izpolnijo zakonske obveznosti, ampak je tudi priložnost, da se stanovalci seznanijo z nevarnostmi. Upravniki bi lahko organizirali tudi neke vrste družabno srečanje in bi stanovalce lažje pritegnili k temu. Seznanili bi se s pomenom evakuacijskih poti in predvsem z nevarnostmi ter s tem, kako ukrepati v primeru začetnega požara.«
Primer dimniškega	jožara		
			
			prti J
			1МШ11Ш1 1
			
	it	8L*	iVB ^^
	J		
			
	■		
- .X» *	wm _		Шћ
»Za podjetja so odgovorni lastniki. Varnost v njih je odvisna predvsem od tehnologije proizvodnje, zaradi katere so delavci navkljub vsem zaščitnim ukrepom lahko ogroženi. Veliko požarov je zaradi nepravilnega izvajanja vročih del, kjer bi država z enostavnimi ukrepi lahko dosegla precej boljšo požarno varnost in predvsem precej manjšo škodo. Naše druženje je dejavno tudi na tem področju, saj usposablja in podeljuje licence izvajalcem vročih del. Vsi, ki uspešno opravijo tudi izpit, pridobijo certifikat, s katerim lahko izvajajo dela kjerkoli v Evropi. V tujini večina resnih podjetij delavcev sploh ne spusti v območje tovarne, če nimajo te
•	•	•	v•■ | |	••
licence za izvajanje vročih del,« pravijo v Slovenskem združenju za požarno varstvo.
Veliko bi naredili,		
če bi v prostore		
vgradili javljalnik		
požara. S tem		
bi preprečili		
marsikakšno		(m
nesrečo.	, 4	
		vKr
Ministrstvo za okolje in prostor izda tehnično smernico, ki se nanaša predvsem na projektiranje novih stavb. Toda pri tem se je treba zavedati, da projekt ni dovolj, pomembna je tudi pravilna vgradnja ustreznih gradbenih proizvodov, kar lahko izvajajo le ustrezno usposobljeni gradbinci in monterji. Ker država nima več neodvisnega nadzora nad gradnjo, se zlahka zgodi, da ponekod stavbe ne dosegajo predpisane ravni požarne varnosti.
OB ROBU
Res smo malomarni
Iz študij je znano, da vsak evro, ki ga vložimo v preventivo, pomeni na dolgi rok neposredno sedem evrov prihranka in 41 evrov posrednega prihranka. Če bi vsi razumeli, da je to naložba v dolgoročno varnost, bi bilo drugače. Znano je tudi, da se vsi etažni lastniki ponavadi na skupne sestanke ne odzovejo, zato pogosto niti ne vedo, o čem prisotni na sestankih razpravljajo. Na žalost ni zani- <? n čn r manja. Nihče ne pomisli, da bi se lahko SIMONA S°UNIC kaj zgodilo. Pogosto se stanovalci niti ne poznajo.
Policija, ko zagori, pogosto sporoči, da je vzrok požara napaka na električni napeljavi. Kdaj tudi zaradi nestrokovne izvedbe napeljave. Se torej res pri tem varčuje? Je kdo sam uredil napeljavo in tega dela ni prepustil strokovnjakom?
Res smo stiskaški.
Tudi v večjih poslovnih stavbah večina zaposlenih ne pozna požarnega reda, ne pozna načrta evakuacijske poti. Ta načrt ni namenjeni sam sebi, ampak ljudem. Nam. Gre namreč za to, da je jasno določeno, kako rešiti svoje življenje in morda tudi življenje drugih na najhitrejši način, če zagori.
Tudi večje večstanovanjske stavbe imajo določen požarni red in načrt evakuacije, ki ga stanovalci največkrat ne poznajo. Ironično pri tem je, da zaposleni in stanovalci, skoraj zagotovo vsak dan hodijo mimo teh izobešenih načrtov. Ozrite se kdaj nanje. Nikoli ne veste, kdaj bo zapisano prišlo prav.
Ni dobro, ampak smo na boljšem kot v tujini
Ne glede na to, da stvari pri nas niso ravno rožnate in bi lahko bile boljše, Hajduković meni, da smo v primerjavi s tujino na boljšem. »V zadnjih dvajsetih letih sicer gradimo razmeroma varne stanovanjske stavbe. Starejši objekti imajo največkrat stopnišče, ki je neposredno dostopno iz vseh stanovanj. To tudi pomeni, da zaradi požara v kleti ali v enem od stanovanj dim zapolni stopnišče in onemogoči varno evakuacijo. Zelo
hudih požarov nimamo, tudi žrtev ni toliko kot v tujini.«
»Med javnimi ustanovami so s stališča požarne varnosti najbolj kritični predvsem bolnišnice in domovi za ostarele, ki jih je treba reševati, če pride do požara, osebja pa je premalo. Država bi lahko, tako kot je poskrbela za energetsko obnovo stavb, poskrbela tudi za njihovo požarno prenovo. Seveda bi bilo za to treba narediti tudi kakšno raziskavo stanja. Namesto za kurativo bi lahko nekaj denarja iz osem-milijonskega požarnega sklada namenila tudi preventivi,« še poudarja sogovornik.
Brezbrižni lastniki stanovanj
Vprašanja o tem, kako skrbijo za požarno varnost v stavbah, ki jih upravljajo, smo poslali vsem vidnejšim upravnikom na Celjskem. Odgovore smo dobili samo od treh.
»Na splošno menimo, da šni,« pravi strokovna sodelav-
se tako etažni lastniki kot uporabniki vedno bolj zavedajo pomembnosti požarne varnosti, vendar se še vedno srečujemo s posamezniki, ki so žal do tega precej ravnodu-
ka Barbara Kuhar Kumar iz podjetja Staninvest.
Med najpogostejšimi napakami, ki jih počnejo stanovalci v stavbah, je odlaganje kosovnih odpadkov in smeti
V kleteh »ni, da ni«.
v skupnih prostorih, sledijo zaparkirane intervencijske poti pred stavbo, pogosto so nedostopni tudi hidranti.
»Izvleček iz požarnega reda je obešen na vidnem mestu, v stavbah s srednjo požarno ogroženostjo tudi načrt evakuacije, letno ppravimo požarne preglede, kjer pooblaščene osebe ugotavljajo pomanjkljivosti v zvezi s požarno varnostjo, lastnike in uporabnike obveščamo o rezultatih letnega požarnega pregleda in kršitelje redno opozarjamo. Požarni načrt in načrt evakuacije morata biti izdelana za stavbe, v katerih obstaja najmanj srednja požarna ogroženost po predpisih o ugotavljanju ocene požarne ogroženosti, oziroma za stavbe, v katerih je hkrati lahko več kot sto ljudi. Požarni načrt mora biti izdelan tudi za stavbe, ki so opremljene s sončno elektrarno, vezano na javno električno omrežje,« od-
govarja Kuhar Kumarjeva. Dodaja še, da v določenih stavbah izvedejo tudi vajo evakuacije za stanovalce. Kot upravnik so obravnavali tudi primere, ko so stanovalci posegali v skupne električne naprave, čeprav ne bi smeli.
Nevarno odložene
jeklenke
V podjetju Sipro ugotavljajo, da se večina uporabnikov stanovanj zaveda nevarnosti izbruha požara. »Kot povsod so tudi nekateri posamezniki pri tem malomarni,« pravi vodja upravnikov pri Sipru Robert Tisel. Med malomarnim početjem lastnikov omenja predvsem hrambo večjih količin papirja, avtomobilskih gum, včasih tudi plinske jeklenke v kletnih ali skupnih prostorih. »Plinskih jeklenk ljudje ne smejo hraniti v prostorih, ki so pod ravnjo tal,« dodaja.
Stanovalce o požarni varnosti upravnik obvešča redno z izvlečki požarnih redov, ki so v vseh stavbah izobešeni na
vidnih mestih, in z obvestili o požarnovarnostnih pregledih stavb. »Za konec oktobra Gasilska zveza Žalec v sodelovanju z upravniki stavb na tem območju načrtuje predavanje na temo požarne varnosti za predstavnike lastnikov v več-stanovanjskih stavbah. Ob tej priložnosti bodo predstavniki prejeli tudi posebno zloženko na to temo,« dodaja Tisel. Omenja, da gasilnike redno pregleduje pooblaščena oseba. »Na našem območju je to večinoma PGD Žalec. Do uničenja aparatov je že občasno prihajalo. Včasih gasilnik kdo tudi odtuji,« pojasnjuje Tisel. Vajo evakuacije je Sipro že izvedel v Latkovi vasi, druga naj bi bila ta mesec skupaj z gasilci.
Cigaretni ogorki kar
v skupnih prostorih
Tudi pri Habitu opažajo, da so lastniki stanovanj ali poslovnih stavb pogosto brezbrižni, da v skupne prostore pogosto odlagajo predmete, parkirajo na intervencijskih
poteh, odmetavajo cigaretne ogorke v skupne prostore in celo namerno sprožijo gasil-nike ali kradejo opremo iz hi-drantnih omaric. »Imeli smo tudi primere, ko so ljudje namerno zažgali svojo lastnino, zaradi česar je nastala škoda tudi na skupnih delih stavbe in v ostalih stanovanjih,« so odgovorili pri Habitu.
Za preglede gasilnikov ima upravnik sklenjeno pogodbo z zunanjimi izvajalci, ki to delo opravljajo, kot je predpisano v zakonodaji. »Zakon o varstvu pred požarom določa, da morajo lastniki in upravniki stavbe, za katero je treba izdelati požarni načrt in načrt evakuacije (to torej ne velja za vse stavbe), enkrat letno izvesti praktično usposabljanje za izvajanje evakuacije. Te vaje se izvajajo s pooblaščenimi organizacijami, vendar je izvedba vaje tehnično zelo zahtevna,« dodajo pri Habitu. Vendar podatka, koliko tovrstnih vaj so že izvedli, niso zapisali.
14
KRONIKA
Strnišniku sta od osebnih stvari ostali le dve bundi.	V trenutku so izgubili vse.	Kmalu naj bi bilo znano, kje natančno je najprej zagorelo v stanovanju.
Po požaru večstanovanjske hiše v Migojnicah
Radi bi se čim prej vrnili domov
»Žena je bila doma, ko je v sosednjem stanovanju slišala ropot. Najprej je mislila, da se je nekaj prevrnilo, a ko je pogledala ven, je opazila dim. Poklicala je še spodnji sosedi, da so skupaj odšle iz hiše in poklicale gasilce. Nazaj niso mogle več, kajti požar se je hitro razširil,« je o požaru večstanovanjske hiše v Migojnicah pred dnevi povedal Branko Velečič. Ogenj je uničil hišo, v kateri so bila štiri stanovanja. Štiri družine so začasno nastanjene drugje. Da se bodo lahko vrnile domov, bo treba celotno stavbo popolnoma obnoviti.
SIMONA SOLINIC
»Ničesar nismo uspeli rešiti ... Z ženo nama ni ostalo ničesar, razen žalosti,« pravi Velečič. Trenutno je z ženo nastanjen v občinskem stanovanju, prve dni po požaru sta bila v gasilskem domu v Grižah, kjer so gasilci uredili prostore za družine, ki ostanejo brez strehe nad glavo. Ostale tri družine iz hiše so nastanjene pri svojcih.
Po 37 letih ostal
brez vsega
Ogenj naj bi izbruhnil v mansardnem stanovanju, pri sosedu Velečičevih, Petru Strnišniku. »Policisti mi zaenkrat niso znali povedati,
kje točno naj bi zagorelo. To še preiskujejo. Obstajata dve možnosti, so mi povedali, lahko, da je zagorel kabel od računalnika ali pri hladilniku,« omenja Strnišnik. V času požara ga ni bilo doma. »Bil sem pri maši. Ko sem se vrnil, je bilo tukaj polno gasilcev,« razlaga. Ko so pogasili ognjene zublje, je pogledal, kaj je sploh ostalo. »Nič. Dve bundi in od dokumentov načrt hiše ter dokumenti zavarovalnice. Tu živim že 37 let, nikoli ni bilo nič narobe z elektriko. Zdaj mi ni ostalo nič, trenutno bivam pri sestri, a rad bi se čim prej vrnil domov,« dodaja Strnišnik.
Metoda in Branko Velečič ter Peter Strnišnik so živeli v dveh mansardnih stanovanjih, ki sta popolnoma uničeni.
Pomagate lahko z nakazilom na transakcijski račun RK Žalec:
naziv: RKS - OZ Žalec, Hmeljarska ulica 3, 3310 Žalec, namen: Pomoč Migojničanom, koda: CHAR, TRR: SI56 1010 0005 5598 261, sklic: SI00 2019-20.
Možne so tudi SMS-donacije
Uporabniki mobilnih omrežij A1, Telekoma Slovenije, Te-lemacha in T-2 lahko do 31. oktobra prispevajo prostovoljne prispevke in podarijo sredstva za pomoč pri obnovi doma: s sporočilom DOM na številko 1919 donirate 1 evro s sporočilom DOM5 na številko 1919 donirate 5 evrov.
Hišo bo treba popolnoma obnoviti. Spodnji stanovanji sta prav tako neprimerni za bivanje ne glede na to, da ju ognjeni zublji niso popolnoma uničili. Stavbo so stanovalcem z začasno plastično folijo pomagali prekriti prostovoljni gasilci iz Griž, ki so priskočili na pomoč tudi pri čiščenju poškodovane stavbe in okolice. Vsak dež bo v takšni situaciji naredil svoje, zato je nujno, da z obnovo hiše začnejo čim prej.
Vsak zbran evro pod nadzorom
Občina Žalec je poleg gasilcev in žalskega Rdečega križa stanovalcem takoj priskočila
na pomoč. Tudi finančno, da stanovalci v vmesnem času nekako preživijo in si opomorejo od šoka. »Bistveno je, da sodelujemo dobro, da se oblikuje gradbeni odbor s strokovnjaki in da bo vsak evro porabljen tako, kot je treba. Največ bomo naredili z udarniškim in s prostovoljnim delom, s prispevkom v materialu, da se bodo ljudje lahko čim prej vrnili domov,« pravi župan Žalca Janko Kos.
Skromni mesečni prihodki stanovalcev namreč ne bodo zadoščali za financiranje obnove stavbe, na kateri bo po oceni gradbenih strokovnjakov treba porušiti mansardni
del do druge plošče in pozidati novega ter ga pokriti z novo streho, kar jih bo stalo približno 60 tisoč evrov. Prostovoljci Krajevne organizacije Rdečega križa Griže zato v teh dneh na terenu zbirajo denar od vrat do vrat, zbira ga tudi žalsko območno združenje Rdečega križa. Ustanovljen je odbor iz predstavnikov žalske občine, Krajevne skupnosti Griže in Krajevne organizacije Rdečega križa Griže ter območnega združenja, ki bo skrbel za potek izvedbe del in pregled finančnih sredstev. Potek akcije bo Rdeči križ redno objavljal tudi na svoji strani na Facebooku.
Denar neposredno
oškodovancem?
Kot pravi sekretar žalskega območnega združenja Rdečega križa Matjaž Črešnovar, se ob takšnih primerih vedno pojavljajo vprašanja, zakaj ljudje ne morejo nakazovati denarja neposredno oškodovancem. »Rdeči križ Slovenije ima status humanitarne organizacije, kar pomeni, da sredstva, ki jih zbiramo na našem transakcijskem računu za prizadete v raznih nesrečah, niso obdavčena. V kolikor bi ljudje nakazovali denar neposredno oškodovancem, ki so zaposleni, na njihov transak-cijski račun, bi oškodovanci morali plačati dohodnino. Pomembno je tudi vedeti, da če oškodovanec prejema denarno socialno pomoč in mu nekdo nakaže denar neposredno na račun, potem nekaj časa te pomoči sploh ne bo prejemal, ker se nakazilo šteje kot prihodek.«
Ker so oškodovanci v Mi-gojnicah ostali tudi brez osebnih predmetov, so ljudje v teh dneh že donirali ogromno stvari, zato Črešnovar omenja: »Zelo veseli smo, da ljudje ob takšnih nesrečah ponudijo tisto, česar ne potrebujejo več, in na ta način pomagajo. Ponavadi se teh stvari nato nabere preveč in jih ne moremo več sprejeti in uporabiti. Zato prosimo vse, naj se obrnejo predhodno na naš Rdeči križ, kjer jim bomo natančno povedali, katere stvari oškodovanci še potrebujejo.«
Foto: GrupA
Iščejo udeležene v nesreči
Policisti preiskujejo dve prometni nesreči, ki sta se v minulih dneh zgodili pri Polzeli in v Celju.
V prvem primeru sta v Bregu pri Polzeli v soboto nekaj minut pred polnočjo trčila pešec in kolesar. 73-letni pešec je po nesreči poiskal pomoč v bolnišnici. Zaradi razjasnitve okoliščin te nesreče policija naproša kolesarja, naj se oglasi na policijski postaji. Pešec je bil v nesreči lažje poškodovan. Druga nesreča se je zgodila v nedeljo okoli 16. ure na pešpoti na ulici Ob železnici v Celju. Otrok s kolesom je trčil v 84-le-tno peško, ki je pri tem padla in se lažje poškodovala. Otrokova starša sta peški pomagala vstati, vendar si podatkov niso izmenjali. Tudi v tem primeru policija zaradi razjasnitve okoliščin nesreče poziva starše otroka, naj se oglasijo na celjski policijski postaji.
Skrit v podvozju
V petek zjutraj so policisti pri mejnem nadzoru - pri vstopu v Slovenijo - v podvozju slovenskega tovornega vozila odkrili ilegalna prebežnika. Šlo je za državljana Maroka in Alžirije. Policisti so oba po opravljenih postopkih predali hrvaškim varnostnim organom. Isti dan so policisti v Rogatcu izsledili tri državljane Iraka, ki so prav tako ilegalno vstopili v našo državo. Dva sta zaprosila za azil, enega so po izvedenih postopkih predali hrvaškim varnostnim organom.
Našli konopljo
Konjiški policisti so pred dnevi opravili hišno preiskavo pri 46-letnem domačinu. Zasegli so mu kilogram posušenih vršičkov konoplje, nekaj vej konoplje, ki jih je sušil, in dve sadiki konoplje. Moškega bodo po preiskavi suma proizvodnje nedovoljenih drog tudi ovadili.
Poskušal pobegniti
V Celju v Bežigrajski ulici so policisti pred dnevi zasegli motorno kolo. Voznik, star 27-let in doma z območja Ptuja, je vozil brez vozniškega dovoljenja. Med vožnjo tudi ni uporabljal varnostne čelade in ni ustavil na znake policistov. Ko so ga želeli ustaviti, je odpeljal na parkirišče trgovine in poskušal naprej pobegniti peš, kar mu ni uspelo. Zaradi neizpolnjevanja pogojev za vožnjo so mu motorno kolo zasegli, zaradi ostalih prekrškov bodo zoper njega napisali obdolžilni predlog. V Šentjurju in Šmarju pri Jelšah so zasegli avtomobila voznikoma, ki sta vozila brez vozniških dovoljenj in pod vplivom alkohola.
AKTUALNA PONUDBA
15
Iščete dober nakuo ali od Učno storitev?
POZOR!
Preglejte aktualno ponudoo
Preklopite na Radio Celje! Podarjamo vam bukova drva v skupni vrednosti 900 evrov!
Jesen je čas za tople barve, dolge sprehode v naravo, kostanjev piknik, predvsem pa je to čas, ko lahko prejmete čudovito nagrado, ki vam bo prišla še kako prav v zimskem času.
Glede nato, da se je kurilna sezona začela, smo vam
skupaj s Kmetijsko zadrugo Braslovče pripravili zabavno nagradno igro, v kateri bomo petim srečnežem skupno podarili kar 9 kubičnih metrov bukovih drv.
Začeli bomo v ponedeljek, zato pozorno poslušajte ju-
tranji in dopoldanski program Radia Celje. Vsak dan od ponedeljka, 21. 10., do vključno petka, 25. 10., vam bodo naši voditelji postavili drugačno zabavno nagradno vprašanje. Svoj odgovor boste lahko poslali s pomočjo
SMS na številko 031 609 609, s ključno besedo DRVA - presledek - IME IN PRIIMEK in odgovor, in sicer isti dan do 15. ure. Med vsemi pravilno poslanimi sporočili s pravilnimi odgovori bomo vsak dan od ponedeljka, 21. 10., do pet-
ka 25. 10., izžrebali po enega nagrajenca, ki bo prejel po 1,8 kubičnega metra bukovih drv. Nagrajenca bomo poklicali v popoldanskem času na njegovo telefonsko številko. V primeru, da se ne bo oglasil v 30 sekundah oz. bo lini-
ja zasedena, bomo izbrali in poklicali drugega poslušalca. V tem primeru bo nagrajenec naslednji izžrebani.
Pravila nagradne igre so objavljena na spletni strani Radia Celje.
Bukova drva so kot nalašč za prihajajočo kurilno sezono!
Ogrevanje prostorov z lesom je prijazno okolju in naši denarnici.
Pri nas se za kurjavo večinoma uporabljajo bukova drva. Bukov les je namreč znan po tem, da ustvari vroč in čist ogenj, hkrati pa izgoreva zelo počasi. Znano je tudi, da se bukov les pri kurjenju ne iskri. Strokovnjaki na tem področju se tako strinjajo, da so bukova drva za kurjavo resnično prvovrstna in da je ogrevanje stanovanjskih prostorov z njimi izvrstna izbira.
Splošni nasveti pri skladiščenje bukovih drv
Tako kot pri ostalih vrstah drv za kurjavo tudi v primeru bukovih drv velja zlato pravilo: bolj so suha, bolje je. To v praksi pomeni, da ima bolj suh les tudi višjo energijsko vrednost. Les namreč sestavljajo majhne cevi, ki dovajajo vodo v drevesu vse od korenin, preko debla do vej. V teh majhnih ceveh lahko voda ostane tudi mesece po tem, ko je bilo drevo posekano. Vsakršna vlažnost močno poslabša možnost gorenja, hkrati pa za tem skriva še drugo past. Energija ognja se bo namreč najprej uporabila za to, da se bodo drva popolnoma posušila, kar je samo po sebi potratno, dim in izpušni plini iz zelenih (ravno posekanih) dreves pa so tudi močen onesnaževalec zraka. Drva bodo imela maksimalen izkoristek, če jih pred kurjenjem skladiščimo v suhem (ogrevanem) prostoru. V ogrevanem prostoru se bodo namreč še dodatno sušila.
Kakovostna drva
•	najbolj top ponudba v Savinjski regiji
•	brezplačna dostava na dom*
•	možnost brezplačnega skladiščenja drv tudi za leto naprej
* Brezplačna dostava po Savinjski regiji. Braslovče 23 I 3314 BRASLOVČE
003 703 122 4400
E naslov: kzbraslovce.kp@siol.net
PRENESI APLIKACIJO	r^I
TAXI MAXI CELJE IN NAROČI TAXI	'
cene GRUNDFOS proizvodov
Lava 7,3000 Celje
Prodaja in popravilo vodnih črpalk
Prodaja in popravilo elektromotorjev
se-ku@siol.net
GSM: 041/638-711,031/303-936
GRUNDFOS
li^i	DIGITALIZIRAJTE
S	POSLOVANJE
	www.birobit.si
	I -J
Mariborska cesta 7	-Mä!
(v stat* Kbvinltada, bivSa restavracija Trač) 1
ШШ
Vsak dan sveže in okusne-malice med 9. in 14.30 —
•	lahki meniji
brez ojačevalcev okusa
•	brezglutenska ponudba
•	brezi aktozna ponudba
•	parkirni prostor
•	odlična terasa
•	prostor za zaključene družbe
ms«™	www.stolpic.si
Za rezervacijo pokličite —— 051 336 188
16
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Srečko Puncer
(1895-1919)
(8)
Slovenski srednješolci v Celju so bili zadnji dve leti pred prvo svetovno vojno vključeni v tri različne organizacije. To so bile katoliška kongregacija ter obe ilegalni organizaciji: naro-dnonapredna (liberalna) in narodnoradikalna. Zadnja, po češkem zgledu masa-rykovska, se je posvečala izobraževanju članov in po geslu »Iz naroda za narod!« delovanju med ljudmi.
Bila je v stiku s slovenskimi visokošolci na univerzah v tujini in je tudi v Celju imela svoje mentorje in podporni-
ke. Povezovala se je z gibanjem Preporod, ki so ga z jugoslovanskim političnim programom leta 1912 ustanovili ljubljanski srednješolci in je izdajal lasten tisk.
Srečko je pripadal prepo-rodovski organizaciji. Svoje prostore je imela najprej v nadstropju nad gostilno Pri jelenu v sedanji Stanetovi ulici 25. Jeseni 1913 se je preselila v poslopje Zvezne tiskarne v današnji Kocbekovi ulici 3. Tam so uslužbenci zadružne zveze nudili dijakom streho in drugo pomoč. Na rednih sestankih so se vr-
stila kulturna in znanstvena predavanja, vedno več je bilo obravnavanja jugoslovanskega vprašanja. Dobro je služila knjižnica, na dolgi mizi so bili vsak dan razgrnjeni novi časopisi, tudi hrvaški, srbski in češki. Na družabnih prireditvah je pod vodstvom Poldeta Vasleta nastopal članski pevski zbor.
V tem času si je Srečko Puncer zapisoval odlomke iz raznovrstnih razprav in člankov v revijah in časopisih ter jim dodajal kritične pripombe. Zapisoval si je sodbe o novoizdanih knjižnih delih. Poiskal je pismen stik z nekaterimi kulturno, politično in znanstveno pomembnimi Slovenci v Ljubljani, Pragi in Zagrebu. Naredil si je osnutke za črtice z motivi iz stvarnega življenja. Tudi več poskusov s pesmimi že zasledimo pri njem. Vse to priča o njegovem zanimanju za vse, kar mu je prinašal stik z ljudmi, s časom in samim seboj. Se nadaljuje ...
Pripravil Srečko Maček
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje Vsebina prispevka povzeta po: Fran Roš, Srečko Puncer (1895-1919): njegovo življenje, delo in boj, Celjski zbornik 1971-1972, str. 209-271.
Literarni klub Kondor. Z leve sedita Stanko Pečar in Srečko Puncer, stojijo Fran Roš, Arkadij Videmšek in Davorin Ravljen, junij 1914.
www.kamra.si
kamra
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Ema Simončič: Umetnik, ki se je igral z Luno
Umetnik, ki zdravi kri in dušo
Roman bodo najbolj razumele ženske, ki so se izgubile v zgodbah svojih mož, ki so nekoč verjele v svobodo, a so v letih zakona pozabile nase. Ko ne pomagajo več antidepresivi, lahko pomaga Umetnik.
Roman Umetnik, ki se je igral z Luno je delo neznane slovenske pisateljice Eme Simončič. Zgodba se začne v bolnišnici, kjer se na intenzivni negi znajde Luna, ženska v štiridesetih letih s tremi otroki in z možem, s katerim si deli dvajset let zakona. Z njeno krvjo nekaj ni v redu. Le zakaj se ji to dogaja? Kaj ne dela prav, da ima slabo kri, tisto znamenje vitalnosti in energije?
V bolnišnici je ostala toliko časa, da so se ji krvni izvidi izboljšali, vmes je doživela srečanja s smrtjo. Ko so se njeni trombociti namnožili, si je obljubila, da bo življenju rekla da. Tako si je dovolila, da se je v njeno življenje priplazi Umetnik. »Všeč ji je, ker je bil resničen. Imel je tisto nekaj, kar so drugi večinoma izgubili. Stik z življenjem.« Zal je stik s svojo ženo Luno izgubil njen mož. Z delom preobremenjen ni več opazil njene lepote, njene energije, ki je tudi zaradi nepozornosti usihala. V njegovem svetu ni bilo prostora zanjo. Prostor, ki je nastal med njima, je napolnil Umetnik. Čutila je, da je on dogovor zanjo, nekaj, kar že dolgo išče. Lačna pozornosti je pustila, da je simpatičen Umetnik prišel bliže, kot je spustila druge. Ob njem je postajala drugačna, a živa. Postajala je odvisna od njunih srečanj, a je ob njem izgubljala vse dostojanstvo. »V svoji glavi je bila z njim preveč čustveno zapletena, da bi se lahko imela na vajetih.«
Vedela je, da ji je z namenom prekrižal pot, da bi se ob njem nečesa spomnila. Umetnik je postal njena droga, postala je zasvojena. Čeprav je bila romantično
* V
UMETlJNj^
KISE JE IGRAU Z LUNO' *

Авшап .V,
EMA SIMONČIČ
»Samo, kar ljubiš, tisto znaš. Tisto razumeš. Treba je iti čez težave, treba se je naučiti preseči svoje želje, svoj prag. Največ narediš, kadar se odpreš. Tudi in predvsem sam sebi. Če si iskren do sebe, si tudi do drugih.«
zasvojena, je bila bolj živa in zdrava kot kdajkoli prej. Ali lahko ljubi dva moška in komu se bo popolnoma predala? Koga ljubi bolj? Bralca Luna pušča v napetosti do konca knjige.
Knjiga, ki ima odličen slog pisanja in spominja
na članke znane slovenske novinarke, se prebere na dušek. Zgodba je ravno toliko vsakdanja, da se zdi, da bi se lahko zgodila marsikateri med nami. Kateremu Umetniku bi dovolile, da napolni prazne prostore?
BARBARA GRADIČ OSET
Ш
v
1

/ *


1

radio celie
ALBUM S CELJSKEGA
Klub študentov občine Šmarje pri Jelšah, 1975
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je na območju takratne občine Šmarje pri Jelšah deloval klub študentov. V tem obdobju je svoje delovanje osvežil s številnimi novimi prireditvami. Na študentskem izletu po občini s sprejemom pri občinskem vodstvu so študenti spoznavali znamenitosti in dejavnosti v različnih krajih občine. Jeseni 1972 so pripravili prvi veliki akademski ples z brucova-njem v Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina s pevko Eldo Viler. Prvič so uprizorili Križevačke statute, ki jih je leta 1889 napisal znamenit šmarski zdravnik Jožef Rakež. Or-
ganizirali so dogodke, kot so gledališki abonma v Mestnem gledališču Ljubljanskem, piknik ob Savi, smučanje na Voglu, letovanje v Dubrovniku in posebno srečanje z bruci v eni od ljubljanskih gostiln. Delo kluba, ki je bil ustanovljen sredi šestdesetih let, so podprli občina in sponzorji. Plakate za dogodke je oblikoval Šmarčan, akademski slikar Stane Jagodič.
Tudi po znameniti trojici predsednikov na fotografiji je klub študentov še dolgo uspešno deloval. Danes to tradicijo nadaljuje KŠŠO -Klub študentov šmarske regije in Obsotelja.
Na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Šmarje pri Jelšah. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: 03 426 17 00 (Srečko Maček) Medijski pokrovitelj: Novi tednik
Predsedniki in svetovalci za družabno življenje Kluba študentov šmarske občine leta 1975 v gostilni Pod lipo v Ljubljani. Predsedniki (sedijo, z leve): Janko Čakš - medicina, Vito Andrenšek - ekonomija, Vinko Habjan - pravo. Svetovalci za družabno življenje v klubu (mlajši bratje predsednikov, stojijo, z leve): Jožef Čakš - pedagoška akademija, Uroš Andrenšek - veterina, Igor Habjan - geodezija.
ZAPOSLOVANJE
17
TRGOTUR
Konstrukter/projektant
m/ž (Prebold)
Pričakujemo vsaj V. stopnjo izobrazbe tehnične smeri; vsaj 2 leti delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih, veselje do tehničnega področja, sposobnost analitičnega razmišljanja, sistematičen pristop k problemom, naravnanost k delovanju in rešitvam, delovno vztrajnost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, samoiniciativnost, iznajdljivost, pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika, znanje za delo z računalnikom. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 19. 11. 2019. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Komercialni referent m/ž
(Celje)
Pričakujemo aktivno znanje nemškega in angleškega jezika, zaželeno vsaj 2 leti delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, prodajne in pogajalske veščine, izpit B-kategorije, napredno poznavanje MS Officea, komunikativnost, zmožnost presoje, urejenost, natančnost, veselje do timskega dela, inovativnost, samoiniciativnost, pripadnost. Prijave zbiramo do 15. 11. 2019. Elastomeri, d. o. o., Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Traktorist m/ž (Ravne)
Pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe kmetijske, strojne ali druge ustrezne smeri, 1 leto delovnih izkušenj, izpit B-kategorije, izpit za voznika traktorja, izpit za vili-čarista, zaželen izpit za nanašanje FFS, zaželen izpit za delo v gozdu, samostojnost in samoiniciativnost. Prijave zbiramo do 12. 10. 2019. Kmetijska zadruga Šaleška dolina,
z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj Več informacij na www.trgotur.si.
Pek / delavec v pekarni m/ž (Celje)
Kandidat bo v času uvajanja pomagal izkušenejšemu osebju v pekarni pri pripravi pekovskih izdelkov, kasneje pa samostojno pripravljal pekovske izdelke in polizdelke. Želimo zaposliti osebo, ki jo veseli peka, ki ima veselje do tega poklica, četudi morda nima primerne izobrazbe. V svojem kolektivu želimo osebo, ki se je pripravljena učiti od izkušenejših mojstrov peke kruha in ostalih pekovskih izdelkov. Naše delo poteka ponoči, zato pričakujemo kandidate, ki so pripravljeni na nočno delo. Prijave zbiramo do 10. 11. 2019. Pekarna Geršak, pekarna, slaščičarna, d. o. o., Cesta na Ljubečno 26, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Voznik - dostavljalec m/ž (Celje, teren)
Pričakujemo IV. stopnjo izobrazbo - srednja poklicna šola, 2 leti delovnih izkušenj, izpit B-kategorije, pripravljenost na nočno delo, sobotno in po potrebi nedeljsko delo, zaželen izpit za upravljalca viličarja, računalniška pismenost, poznavanje osnovne higiene živil in osebne higiene, usposabljanje po programu HACCP. Prijave zbiramo do 10. 11. 2019. Pekarna Geršak, pekarna, slaščičarna, d. o. o., Cesta na Ljubečno 26, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Orodjar m/ž (Šmartno pri Slovenj Gradcu)
Opis delovnih nalog: izdelovanje orodij za brizganje plastike oziroma izpopolnjevanje že obstoječih orodij (rezkanje, struženje, brušenje, vrtanje), skladiščenje in vzdrževanje orodij. Od kandidatov pričakujemo: vsaj 2 leti delovnih izkušenj, samostojno opravljanje svojega
dela. Kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja, poskusno obdobje 2 mesecev, enoizmensko delo, stimulativno plačilo. Prijave zbiramo do 7. 11. 2019. Daplast, plastične mase in orodjarstvo, d. o. o., Legen 23, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si.
Prodajalec rezervnih
delov m/ž (Šoštanj)
Pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe trgovske ali kmetijske smeri, 1 leto delovnih izkušenj, sposobnost dela v timu, samostojnost, opravljen izpit za delo z viličarjem. S kandidatom bomo sklenili pogodbo za določen čas 3 mesecev z možnostjo podaljšanja. Poskusno obdobje bo trajalo 1 mesec. Prijave zbiramo do 4. 11. 2019. Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si.
Procesni kontrolor m/ž
(Šmartno ob Paki)
Pričakujemo: najmanj štiriletno javno priznano srednjo tehniško ali srednjo strokovno ali srednjo splošno izobraževanje (V. stopnjo izobrazbe), 2 leti delovnih izkušenj, izpit B-kategorije, dobro poznavanje in uporabo računalniških orodij (Windows, MS Office, elektronska pošta, internet), poznavanje standardov v plastični industriji, poznavanje veljavnih zahtev ISO standardov, poznavanje PPAP in APQP postopkov, poznavanje statističnih metod SPC. Prijave zbiramo do 2. 11. 2019. MPT, proizvodnja in trgovina, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si.
Skladiščnik m/ž (Šmartno ob Paki)
Pričakujemo: izkušnje na področju skladiščnega poslovanja so zaželene, niso pa nujen pogoj, izpit za viličarja, ni pa nujen pogoj, izpit B-kategorije, računalniška pismenost, delovna vztrajnost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, iznajdljivost, samoiniciativnost. Kandidatu nudimo zaposlitev za
nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 30. 9. 2019. MPT, proizvodnja in trgovina, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si.
Prodajni inženir m/ž (Velenje, teren)
Pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektro-tehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje tujega jezika - angleščina, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-kategorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 30. 10. 2019. FBS elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Oblikovalec kovin / posluževalec CNC - več delovnih mest (Polzela)
Pričakujemo: kandidate z izkušnjami ali brez na podobnih delovnih mestih, tehnično naravnanost, osnovno računalniško pismenost, urejenost, natančnost, željo po novem tehničnem znanju. Nudimo: delo za nedoločen čas, poskusno obdobje bo trajalo 6 mesecev, urejeno delovno okolje, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, osebno in profesionalno rast, delo v prijetnem kolektivu, kjer skrbimo za kolegialne odnose. Prijave zbiramo do 26. 10. 2019. Bastl Reduktor, d. o. o., Ločiška cesta 98a, 3313 Polzela. Več informacij na www.trgotur.si.
Projektni vodja (okolje) m/ž (Velenje)
Pričakujemo univerzitetno izobrazbo naravoslovno-tehnične smeri, dokazljivo znanje iz pedologije, znanje angleškega jezika, dobro razvite veščine uporabe osebnega računalnika, željo po pridobivanju dodatnega strokovnega znanja, izpit za avtomobil B-kategorije. Nudimo
vam: pridobivanje delovnih izkušenj in znanj z namenom kariernega napredovanja posameznika, možnost sodelovanja v mednarodnem delovnem okolju. Prijave zbiramo do 23. 10. 2019. Eurofins Erico Slovenija, d. o. o., Koroška cesta 58, 3320 Velenje. Več informacij na www. trgotur.si.
Vodja projektov (za
prehrano) m/ž (Velenje)
Pričakujemo ustrezno izobrazbo s področja mikrobiologije, živilske tehnologije, kemije, sanitarnega inže-nirstva ali drugih sorodnih tehničnih profilov, izkušnje na področju ravnanja z živili, aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika in vsaj pasivno znanje nemškega, dobro razvite veščine uporabe osebnega računalnika, željo po pridobivanju dodatnega strokovnega znanja, izpit za avtomobil B--kategorije. Kandidatom nudimo pridobivanje delovnih izkušenj in znanj z namenom kariernega napredovanja posameznika, možnost dolgoročnega sodelovanja v mednarodnem delovnem okolju, enoizmenski delovnik. Prijave zbiramo do 19. 10. 2019. Eurofins Erico Slovenija, d. o. o., Koroška cesta 58, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Vbrizgovalec plastike
m/ž (Šmartno pri Slovenj
Gradcu)
Opis delovnega mesta: opravljanje del na stroju za vbrizgovanje plastike, nadzorovanje delovanja stroja in skrb za brezhibnost in čistočo orodja, pregledovanje polizdelkov in izdelkov, kompletiranje končnih izdelkov iz več kosov, kontroliranje zapolnje-nosti polizdelkov oziroma izdelkov, izpolnjevanje zahtevane dokumentacije v zvezi z polizdelki oziroma izdelki. Od kandidatov pričakujemo: IV. stopnjo izobrazbe, smer strojnik, prodajalec, mizar ali drug ustrezen poklic, 6 mesecev delovnih izkušenj, komunikativnost, samoiniciativnost, natančnost, vestnost. Prijave zbiramo do 19. 10. 2019. Daplast, plastične mase in orodjarstvo, d. o. o., Legen 23, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si.
@ MojeDelo.com
Full stack. NET razvijalec
m/ž (Celje)
Posebna znanja in kompetence: poznavanje MS-platforme, poznavanje C . Net, poznavanje asp. NET MVC 5, JavaScript, poznavanje ORM--jev ... EMA, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 10. 11. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec m/ž (Celje)
Ponujamo ti zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja in nove izzive v dinamičnem trgovskem podjetju z veliko svobode pri tvojem osebnem razvoju. Pričakuje te odprta in motivirana ekipa s plosko hierarhijo in poudarkom na enakopravnosti. New Yorker, d. o. o., Ve-rovškova ulica 55, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 9. 11. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajnik m/ž (Slovenske Konjice)
Zaradi potrebe po okrepitvi prodajne ekipe, iščemo kandidata za delo na delovnem mestu prodajnik na sedežu podjetja v Slovenskih Konjicah. Isokon, d. o. o., Slovenske Konjice, Industrijska cesta 16, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 24. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Serviser na terenu m/ž (terensko delo po Sloveniji)
Za našega naročnika, DMG Mori, iščemo izkušene kandidate za delovno mesto serviser na terenu (m/ž). Dekra zaposlitev, d. o. o., Le-skoškova cesta 11, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 24. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Računovodja m/ž na področju korporativnih financ (Velenje)
Nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, dinamično delo v urejenem okolju in strokovno rast v izkušenem timu, delo v mednarodni skupini z možnostjo napredovanja ... Gorenje, d. o. o., Partizanska cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 31. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Komercialist m/ž (Radlje ob Dravi)
Izbrani kandidat bo delo opravljal pretežno na terenu, občasno tudi na sedežu podjetja. Delovne naloge: komunikacija s kupci, svetovanje in pridobivanje naročil ter pridobivanje novih kupcev. Plačilo: fiksni del + stimulativni del v odvisnosti
od realizirane prodaje. Strokovno uvajanje. D. B. T., d. o. o., Spodnja Vižinga 21d, 2360 Radlje ob Dravi. Prijave zbiramo do 9. 11. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Komisionar viličarist m/ž (Celje)
Pričakujemo: IV. stopnjo izobrazbe, zaželen izpit za viličarista, delo s produkti Microsoft, vsaj osnovno znanje angleškega jezika, vozniški izpit B-kategorije. Cetis grafične in dokumentacijske storitve, d. d., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 8. 11. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Komercialist za področje orodje-vijaki m/ž (Celje)
Delovne naloge bodo: načrtovanje in izvajanje prodajnih in nabavnih strategij ter aktivnosti, zbiranje, analiziranje in vodenje vseh potrebnih informacij in evidenc o dobaviteljih in kupcih . Inpos, d. o. o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 26. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Komercialist za program kemija in fasade m/ž (Celje)
Pričakujemo: najmanj V. stopnjo izobrazbe, najmanj 3 leta delovnih izkušenj v trgovski branži na razpisanem področju in odlično poznavanje prodajnih procesov. Inpos, d. o. o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do
26. 10. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Skrbnik ključnih kupcev/ samostojni komercialist prodaje m/ž (Celje)
Od kandidata pričakujemo: vsaj VI. ali VII. stopnjo izobrazbe ekonomske ali druge smeri oz. vsaj 1. (VI./2) ali 2. (VII.) bolonjsko stopnjo, aktivno znanje angleškega ter hrvaškega jezika, proaktivnost in zanesljivost. Alpeks, d. o. o., Kidričeva ulica 5, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 25. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Sodelavec v proizvodnji m/ž (Ljubno ob Savinji)
Smo hitro rastoče podjetje z najsodobnejšo tehnologijo, pripravljeni na inovacije in usmerjeni h kakovosti. V podjetju iščemo nove sodelavce za delo v proizvodnji m/ž, zato vas vabimo, da postanete del našega kolektiva in da skupaj gradimo znanje za prihodnost. Nudimo delo v proizvodnji na področju CNC-struženja, rezkanja in brušenja in z možnostjo napredovanja. Podkrižnik, d. o. o., Loke 33, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 10. 11. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
CNC-operater m/ž (Ljubno ob Savinji)
Naloge in odgovornosti: strežba strojem in korekcije pri nastavitvah, pripravljanje strojev in naprav za zagon, posluževanje in nadzor
nad delovanjem, nastavljanje in posluževanje CNC-strojev ... Redno plačilo, urejeno delovno okolje ... Podkrižnik, d. o. o., Loke 33, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 10. 11. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Strokovni sodelavec m/ž (javna naročila, kakovost) (Celje)
Vaše delo bo: organiziranje zahtevnejših nalog na področju javnih naročil / kakovosti / varnega dela ali drugih splošnih področjih, sodelovanje pri pripravi programa dela na področju javnih naročil / kakovosti / varnega dela ali drugih splošnih področjih ... NIJZ, Trubarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 22. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Koordinator prodaje in marketinga m/ž (Rimske Toplice)
Opis delovnega mesta: razvijanje in vzdrževanje odnosov s ključnimi kupci, proaktivnost pri pripravi strateške prodajne vizije podjetja, širitev prodajnih aktivnosti na nove tuje trge ... Rimske terme, Terme Resort, d. o. o., Toplice 10, 3272 Rimske Toplice. Prijave zbiramo do 25. 10. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
radio celie
18
ŠPORT
Julija Blazinšek po prvih tednih šolanja in igranja hokeja v novi sredini
Julija vabilo iz ZDA dobila in sprejela julija
»Že kot deklica sem si želela igrati v Združenih državah Amerike. Ko sem julija dobila vabilo za igranje čez lužo, se sploh nisem odločala. Takoj sem bila za. Dogovori in priprave so sledili avgusta,« je povedala celjska hokejistka Julija Blazinšek.
DEAN ŠUSTER
Julija Blazinšek se je odlično znašla v dresu Akademije Gilmour.
Odločila se je za drzno potezo, pri vsem ji je seveda pomagal oče samohranilec. Robert Blazinšek in hči Julija sta se znašla pred ogromno administrativno oviro. »Izpolniti je bilo treba goro obrazcev. In obenem seveda zbrati zadostno vsoto denarja. Zahvaljujem se vsem donatorjem in ostalim, ki so mi pomagali na kakršenkoli način. Brez njih se mi ne bi izpolnila otroška želja,« je iz zDa sporočila Julija.
Hitro osvojila jezik
in novosti
Opazila jo je trenerka ekipe Akademije Gilmour in Vojničanki poslala vabilo. Stekla je obsežna akcija zbiranja denarja in se uspešno končala. »Prvih nekaj tednov sem imela precej težav, saj moje znanje angleščine ni bilo na dovolj visoki ravni. A kmalu sem se bolje znašla, v kratkem času sem se veliko naučila,« je priznala 16-letna
hokejistka, članska državna reprezentantka. V šolskem dresu igra za dve ekipi, do 16 in do 19 let: »Način tekmovanja je podoben našemu, le nekaj je razlik, na primer pri prepovedanem prostem strelu. A novosti so mi hitro prišle v kri.«
Na dresu seveda 11
V srednji šoli v Clevelan-du obiskuje 11. razred. Šolanju posveča enako mero pozornosti kot športu. A že dva dneva po prihodu v ZDA je odigrala tekmo za ekipo U19. Njene soigralke so poleg Američank še po dve Ka-nadčanki in Latvijki ter Finka in Španka. Njena trenerka jo je opisala z izbranimi besedami: »Julija je neverjetno sposobna in nepredvidljiva napadalka z visoko hokejsko inteligentnostjo. Je hitra s pravočasnimi reakcijami in prefinjenimi potezami. Ima neugoden strel, vratarke imajo težave pri predvidevanju,
Julija s svojo trenerko Seanno Conway
kam bo usmerjen. Njena samozavest pri vodenju plošč-ka je impresivna za tako mlado igralko.« Pohvale, kot da bi bile namenjene na primer
Anžetu Kopitarju. Julija ima na dresu številko enajst. Tako kot »Kopi«.
Foto: arhiv GILMOUR ACADEMY
Dobovec prepričljivo v elitni del
Izraz na licu kapetana Roka Mordeja pove vse.
Slovenski prvak v futsalu Dobovec Pivovarna Kozel je na turnirju lige prvakov v Podčetrtku izpolnil cilj. Z dvema zmaga in porazom se je uvrstil v elitni del lige prvakov. Žreb skupin bo jutri v Nyonu na sedežu Evropske nogometne zveze. Tekmovanje v elitnem delu bo med 19. in 24. novembrom.
Dobovec je že pred uvodnim srečanjem dobil prvo tekmo, kajti zdravniška in fizioterapevtska služba sta uspešno sanirali poškodbo prvega vratarja ekipe Damir-ja Puškarja, kar je soigralcem vlilo dodatno samozavest.
Znajo v pravem
trenutku
Toda srbski prvak Ekono-mac iz Kragujevca je bil trd oreh, ki ga Dobovčani niso uspeli streti v prvem polčasu. Imeli so številne priložnosti, a jim je veselje preprečil vratar Milanović, ki je bil junak gostujoče vrste. V nadaljevanju je bila na parketu le ena ekipa. Kristijan Čujec je dal tri gole, enega pa Žiga Ceh za končnih 4:0. »Če je kdo menil, da bomo z lahkoto zmagali, se je motil. Na koncu je naša visoka zmaga povsem zaslužena. Kar 69 strelov smo si pripravili,« je dejal Alen Fetić. »Pričakoval sem težko tekmo, na to sem opozarjal igralce. Merili smo se z Ekonomcem, ki je v Evropi cenjeno ime. Čestitke mojim igralcem, ki so spet potrdili, da so pravi, ko je to potrebno,« je bil uvodne zmage vesel trener Kujtim Morina, ki izvrstno vodi naše prvake.
Pravočasno povedli
V četrtek je sledila tekma
proti državnemu prvaku Bosne in Hercegovine Mostar-ju. Prinesla je veliko veselja -zmago s 7:2 in uvrstitev med šestnajst najboljših moštev v Evropi. Izkazal se je vratar Puškar, tri gole je dal Vedran Matošević, dva Rok Mordej, po enega pa sta dala Kristjan Čujec in Alen Fetić. V zadnji

minuti je Morina ponudil priložnost mlajšim domačim nogometašem: »Težko najdem besede, s katerimi bi opisal, kako sem ponosen in zadovoljen s tem, kar kaže naša ekipa na turnirju. Saj vem, da se ponavljam, ampak moram povedati: imam igralce, ki so pokaza-
li, da so lahko najboljši, ko je to najbolj potrebno. To je značaj ekipe. Tega nima vsaka.« Hrvaški strokovnjak je dodal: »Ko pogledamo rezultata tekem z Ekonomcem in Mostarjem, se morda zdi, da smo brez težav prišli do zmag. Pa ni bilo tako! Tudi na drugi tekmi, pa čeprav je bilo 7:2, smo se morali pošteno potruditi. Pravočasno smo zabijali gole in imeli dobra obdobja v igri. Predvsem je bilo pomembno, da smo se ustrezno odzvali in hitro prišli do vodstva s 3:1, kar nam je olajšalo delo.«
Trdovraten odpor
Po izpolnitvi načrta je prišla nagrada, sobotni obračun z evropskim prvakom Spor-tingom, Dobovec v prvem polčasu ni razočaral, prav nasprotno. Imel je osem strelov v okvir tekmečevih vrat, Portugalci pa pet. Gostje so zmagali s 3:0. »Izgubili smo, a svojim igralcem nimam kaj očitati. Ce bi rekel kaj slabega o njih, bi naredil napako. Začeli smo dobro, v prvih desetih minutah smo gostom povzročali težave. Tedaj bi lahko
dosegli gol ali celo dva. Potem so gostje zaigrali z vratarjem v polju, kar nam ni odgovarjalo, izigrali so nas, z dvema goloma pa umirili tekmo. Ne glede na vse - še enkrat kapo dol vsem mojim fantom, ki so v teh dneh v treh tekmah več kot dostojno zastopali barve kluba in slovenskega futsala. Sporting, ki je evropski prvak, se je mučil in krvavih kolen šel s te tekme,« so bile zaključne besede Kujtima Morine. Obračun v Podčetrtku sta spremljala tudi Vlado Močnik, predsednik Medobčinske nogometne zveze Celje in Celjan Andrej Do-bovičnik, selektor slovenske
članske reprezentance. Obelodanil je seznam igralcev, ki bodo igrali za Slovenijo. Našo reprezentanco čaka največji izziv v letošnjem letu. Konec tega meseca bo igrala v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo. Turnir bo v Severni Makedoniji, v skupini sta še reprezentanci Ukrajine in Kosova. V nadaljnje tekmovanje vodita prvi dve mesti. Med Dobovičnikovimi izbranci so le igralci iz Dobovca (Teo Turk, Denis Totošković, Damir Puškar, Rok Mordej, Alen Fetić, Klemen Duščak, Kristjan Čujec, Žiga Ceh) in tujih klubov.
DŠ, foto: FUTSAL. SI
Jevšniku zlata medalja z ekipo
Petnajstletni Polzelan Tim Jevšnik je na mladinskem evropskem prvenstvu v poljskem lokostrelstvu (arrowhead) v Mokricah postal prvak z ekipo Slovenije.
V njej sta bila še Žiga Ravnikar (Kamnik) in Gašper Bolčina (Logatec). V finalnem dvoboju so premagali ekipo lokostrelske velesile Italije. Tim je bil letos prvi tudi na evropskem mladinskem pokalu v tarčnem lokostrelstvu, četrti na mladinskem svetovnem prvenstvu v isti disciplini in državni prvak med člani.
DŠ
Tiršek tretji na SP
Parastrelec iz Gornjega Grada Franček Gorazd Tir-ček je na svetovnem prvenstvu v Sydneyju osvojil tretje mesto z zračno puško stoje.
Srebrni strelec z zadnjih dveh paraolimpijskih iger je tako prišel do kvote za nastop na igrah v Tokiu. Z zračno puško leže je predtekmovanje končal na desetem mestu in za dve desetinki zgrešil finale.
DŠ
ŠPORT
19
Pred celjskimi rokometaši v nedeljo prva »tekma sezone«
Zdaj je pa res treba zmagati!
Po izdatni zmagi (Gorenje) in porazu (PSG) so zdaj vse misli rokometašev Celja Pivovarne Laško usmerjene v nedeljski obračun v dvorani Zlatorog. Desetkratne norveške prvake morajo premagati, če želijo obdržati možnosti za preboj iz predtekmovalne skupine.
Spodrsljaj v nedeljo ni dovoljen. Portugalec Diogo Silva je bil najboljši strelec Celja na tekmah z Barcelono in Aalborgom.
DEAN ŠUSTER
Obe moštvi sta še brez točk (tudi Zagreb). Elverum je predvsem na domači tekmi s francoskim prvakom pokazal, da je lahko zelo nevaren tekmec.
Kdo bo v nedeljo zadnji?
A tudi Celjani so - čeprav brez poškodovanega Josipa Šarca - v Parizu pokazali zobe. V uvodu drugega polčasa je bil rezultat celo izenačen, a pri 19:16 je Patrik Le-ban zapravil sedemmetrovko in zadnjih petnajst minut je minilo v znamenju domačinov. Norveški Elverum goji izjemno hiter slog igre. V svojih vrstah ima šest tujcev, štiri Dance ter Šveda in Islandca. Najboljša strelca sta desni zu-
nanji napadalec, Šved Lukas Sandell, in Islandec Sigvaldi Bjorn Gudjonsson, ki igra na desnem krilu. V norveškem prvenstvu je Elverum po petih krogih na tretjem mestu s tremi zmagami, z remijem in s porazom. 19-letni levokril-ni igralec Alexander Blonz je drugi strelec ekipe v državnem prvenstvu. Po gostovanju v Szegedu bodo varovanci trenerja Tomaža Ocvirka v petih dneh odigrali tekmi z Zagrebom, v nedeljo, 10. novembra, v Celju in v četrtek v hrvaški prestolnici.
Udeleženci
Rokometne
simfonije
Še teden dni je preostalo do poslovilne tekme sloven-
skih rokometnih asov Uroša Zormana in Luka Žvižeja v dvorani Zlatorog. Oba sta obelodanila imena igralcev, ki so se odzvali njunemu
vabilu. Med njimi so številni nekdanji zvezdniki svetovnega rokometa - Talant Dušebajev, Ivano Balić, Patrik Cavar, Jose Javier Hom-
brados, Mirza Džomba, Sergej Rutenka - ter slovenski reprezentanti, ki so igrali glavne vloge po slovenski osamosvojitvi. Uroš Zorman
in Luka Žvižej držita vsak svoj reprezentančni rekord, Zorman v številu nastopov in Celjan Žvižej v številu doseženih golov. Žvižejevo ekipo bo med Rokometno simfonijo vodilo pet trenerjev, tudi Celjana Mišo Toplak in Herman Wirth ter Velenjčan Branko Tamše.
Sledil bo spopad
Žalčank in Celjank
V dvorani Golovec je bila v ponedeljek odigrana zaostala tekma četrtega kroga v prvi slovenski ligi za rokometašice. V lokalnem derbiju so Celjanke s 26:20 premagale Velenjčanke. Prvi polčas se je končal z neodločenim izidom. Najboljša strelka tekme je bila Celjan-ka Jasmina Pišek s sedmimi goli, pri gostjah je bila s šestimi najbolj učinkovita Tjaša Smonkar. Na lestvici vodijo Žalčanke, Celjanke so šeste, Velenjčanke predzadnje. Nov lokalni derbi bo pojutrišnjem v Žalcu (19.30) med Zelenimi dolinami in ekipo Z'dežele.
Foto: SHERPA
Vsem medalje, Larisi zlata Nizajo zelo visoke zmage
Na mladinskem evropskem prvenstvu v tekvondoju v Sarajevu so se zelo izkazali mladi borci celjskega kluba Hyong. Vsi so se domov vrnili z odličji.
16-letni Larisi Žagar Slemenšek je uspelo osvojiti celo zlato kolajno. V svoji kategoriji je pometla z vso konkurenco. Zdaj ima v žepu kar dva naslova evropske prvakinje. Na zmagovalno stopničko se je prejšnji mesec zavihtela na EP v kickboksu: »Če tedaj z borbami nisem bila zadovoljna, je bilo v Sarajevu povsem drugače.« Njena sestra dvojčica Alisa Žagar Slemenšek je bila tretja. Med tekmovanjem, ki je bilo prejšnji mesec, se je soočila s poškodbo in je morala zapustiti tatami sredi borbe. Ni še povsem okrevala, a je stisnila zobe in se razveselila bronaste medalje. Sestrski finale na evropskem prvenstvu se ji je za las izmuznil. Kljub večkratnemu izpahu rame med tekmovanjem je napela vse moči in se brez poraza borila tudi v ekipnih borbah. Šopek medalj je dopolnila Nina Kitek, ki je prav tako zasedla tretje mesto. Našteta dekleta so s klubsko kolegico Mašo Kenjalo ter z Mariborčanko Tyro Barada osvojila bron v ekipnih borbah.
Kemal Kabilović je v posamični konkurenci pristal tik pod stopničkami, a se domov ni vrnil praznih rok. Z reprezentančnimi kolegi se je namreč v ekipnih borbah zavihtel na sam vrh. Trener »hyongovcev« Uroš Bernard je priznal: »Z nastopi in dosežki na evropskem prvenstvu sem zelo zadovoljen. Dobre rezultate smo imeli že na evropskem prvenstvu v kickboksu, a tam me moji varovanci in varovanke niso navdušili s predstavami.« Dodal je, da njihovi uspehi niso naključni; trdo so prigarani na treningih.
DŠ
Foto: ŠD HYONG
Košarkaricam Cinkarne Celje gre vse po načrtih in željah v uvodu sezone. Vseh šest tekem so dobile z zelo visokimi razlikami.
V Jadranski ligi (Waba) so po vrsti zmlele črnogorsko Budućnost (za 27 točk), Trešnjev-ko v Zagrebu (26) in ekipo Orlovi iz Bosne in Hercegovine (55), v 1. slovenski ligi pa Ilirijo (26), Ledito (44) in Triglav (46). Tekma 3. kroga lige Waba je bila že v torek. Začelo se je s 23:0! Banjalučanke so prvo točko dosegle v šesti minuti, iz igre so zadele v zadnji minuti uvodne četrtine. V listo strelk se je vpisalo enajst košarkaric Cinkarne Celje. Najboljša je bila kapetanka Paulina Hersler z 28 točkami, pri 17 se je zaustavila Taeler Deer, ki nosi zaščitno masko. »Tako visoke zmage nisem pričakoval. Dekleta so se zelo trudila do zadnje sekunde. Dobro delo v pripravljalnem obdobju rojeva sadove. Upam, da bo čim prej okrevala poškodovana Snežana Bogiče-vić. Zdaj se bodo začele vrstiti težke preizkušnje, gostovanja pri Banovičih, Crveni zvezdi, Montani in Budućnosti ter domače tekme s Kraljevim, Partizanom in Beroem. Upam, da bodo dekleta ostala zdrava do konca leta,« je povedal trener Damir Grgić.
DŠ, foto: ŽKKCC
Ameriška košarkarica Taeler Deer je dobro razpoložena, čeprav mora zaradi poškodbe nosa nositi zaščitno masko.
KUPIŠ ENO, GLEDAŠ DVE!
PRVALIGA
Ф TelekomSlDvenije
0 POKAL SLOVENIJE"
Бовота, 19.10.2019
STaDion Z'oežeLe
18:45
s ■ ШЈ TOREK, 22.10.2019
STaDion Z'DežeLe 17:00
Z leve stojijo Uroš Bernard, Alisa Žagar Slemenšek, Maša Kenjalo, Nina Kitek, Kemal Kabilović in Larisa Žagar Slemenšek.
I CINKARNA DROGA
■m.ehcsi
^'dežele	Qtriglavzdravje RHJHC
MALI OGLASI / INFORMACIJE
V	v	v
SVEČE d SESKO
Tkalska ulica 17, 3000 Celje Tel,: 08 205 75 68
pon. - pet.: 8.00 - 18.00 sob.: 8.00 - 13.00
www.svecesesko.si
c
televizija celje
KOMTAKT: 03/42 88 266, marketing@tvcelje.si www.tvcelje.si
DNEVA
od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15
Miilkt!] telemach ■ C kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
YARIS 1,3, letnik 2006, sem prva lastnica, prodam. Telefon 031 509-659. 1463 NISSAN qashqai 1.6 accenta, letnik 2012, prevoženih 153.500 km, prodam. Telefon 041 324-296.	1515
STROJI
PRODAM
K UPIM
POSEST
PRODAM
MOTOR Tomos alpino, letnik 2004, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 517-616.
1521
KUPIM
AVTO, poškodovan ali v okvari, od letnika 2005 naprej, kupim. Telefon 041 567747.	1194 RABLJENO osebno vozilo, od letnika 2000 naprej, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 708-497. 1501
GARAŽA
KUPIM
»MIKSER« Inox za »miksanje« krmne hrane, gozdarski vitel, 5 t, čelki nakla dalec in čelno hidravliko za traktor UTB ali Zetor i 1: razširjena platišča z gumami, 300/70R20, za traktor 0TB 640 ali 550, prodam.Telefon 041 999-910. n TRAKTOR Fiat »goseničar«, 55 KS, izpraven, zvsem;|rriključki za rrbdelovaije vinograda, prodam. Za plačili vzamem tudi vino. Telefon 041 975-568.	1496
GARAŽO v Vrunčevi ulici (pri blokih) kupim. Telefon 041 818-899.	1508
ODDAM
GARAŽO v garažnem objektu na Lavi v Celju oddam v najem. Telefon 051 325-312.
1519
PRODAM
TRAKTOR, lahko je brez dokumentov, poškodovan ali v okvari, kupim. Telefon 040 507-060.
1194
HIŠO in gradbene parcele prodam v paketu v Šmartnem ob Paki. Telefon 041 689-748.
14163
STANOVANJSKO hišo in počitniško hišico prodam v okolici Celja in Žalca. Telefon П31 509-659.	1463
POSLOVNI objekt Leonardo v Gosposki ulici 10 v Celju prodamo. Jsvna dražba z zniževanjem izklicne ceie bo 22.10. 2019. Informaoije: uoraviteljica@rnecemer.si ali telefon 040 190-977.	n
ODDAM
POL hektara zemljišča (njiva) oddam v najem. Telefon 041 976-668. 1499
STANOVANJE
ODDAM
STANOVANJE, v centru Dobrne, 65 m2, oddamo v najem. Informacije od 8. do 17. ure, telefon (03) 5733-245. 1498
KOMBINIRAN štedilnik, 3 x plin, 1 x elektrika, z električno pečico, v dobrem stanju, ugodno prodam. Telefon 068 153-194.1488 KAKOVOSTNO in dobro ohranjeno kotno sedežno garnituro, velikost približno 287 x 287 cm, je sestavljiva in se lahko na enem delu skrajša, ugodno prodam zaradi selitve. Telefon 040 522-083, 041 882-842.
1503
PRODAM
PRODAM
AVTO STEKLO CENTER
Ipavčeva 21,3000 Celje wwwtovomaOvri Tel.: 03 428 62 91
ŠTEDILNIK na trda goriva Alfa plan, maio rabljen, vtar tri leta, dimoik levo, prodao za 100 EUR. Telefon 041 515-223. 1525
AKUSTIKA
PIANINO Förster antik 102, zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 260-994. p
novi tednik
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
PRAŠIČE, težke od 30 do 250 kg in izločene svinje (za salame) prodamo. Sprejemamo naročila za breje svinje mladice. Domača hrana, možen prevoz. Telefon 031 311476.	p KRAVO, staro tri leta, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 249-801.š 45 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne, grahaste in bele, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p DEVETMESEČNO psičko, ima čip in je sterilizirana, prodamo zaradi svoje bolezni. Telefon 031 296-781. 1492 BURSKEGA kozjega samca, starega pet let, prodam. Telefon 031 554-763. 1497 SIMENTALCA, starega pet mesecev, prodam za 720 EUR. Ljubečna, telefon 031 525569. 1502 TELICO, brejo 5 mesecev, prodam. Telefon 051 809-658. 1511
BIKCA, starega 5 mesecev in teličko, staro 6 mesecev, simentalca, eko reja, pašna, prodam. Telefon (03) 5738-181, 031 273205.	1517 TELIČKO simentalko, staro 8 mesecev, zelo lepo, prodam. Telefon 031 840-282.
1487
PRAŠIČE, težke od 100 do 130 kg, prodamo.
Telefon 031 832-520.	1466
VEČ telic cikaste pasme (skotene maja 2018), primerne za »pripust« in nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 342-862, Janez.
1522
TELICO simentalko ls, staro eno leto, pašno, prodam. Telefon 031 868-050. 1524 PRAŠIČE domače vzreje, različnih tež, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. n
KUPIM
DEBELE, suhe telice, krave in bikce za pitanje kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653-286.	Š 132
PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
ŠTIRI bike za nadaljnjo rejo, težke od 400 do 600 kg, kupim. Telefon 041 522-720.
1465
NOVI NAROČNIKI! Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki boste med 5. septembrom in 5. novembrom sklenili naročniško razmerje na Novi tednik za najmanj leto. BREZPLAČNO boste lahko uživali na martinovanju. Če želite s sabo peljati tudi svojega spremljevalca ali spremljevalko, velja nižja cena 42 evrov.
Naročite se na Novt tednik na telefonski Številki 03-42-25-171 ali na spletni strani www.novitednik.com. Pogoji in natančen program prireditve so objavljeni na www.nt-ro.si/novi-tednik/postanite-narocnik-novega-tednika. Plačevanje je mesečno s položnico.
UŽIVAJTE NA
Z NAMI!
novi tednik

radio celie
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Neko jutro bodo mirni listi, bodo mrtve zvezde, bodo neme veje... (I. Minatti)
Odšel je
VOJKO VEBER
Poslovili se bomo na celjskem pokopališču.
Vsi, ki smo bili v tvojem življenju ob tebi in te imeli radi.
OSTALO
PRODAM
PRODAM
VEČJO količino sveže repe in kolerabe prodam. Telefon 031 756-783. 1474
radio cehe
Poroke
Laško
Poročili so se: Maja PALIR iz Šentvida pri Grobelnem in Matic ČOH iz Pristave pri Me-stinju, Petra BABIČ iz Celja in Gregor ŠMIT iz Šoštanja.
Kar je v naših srcih, umre šele z nami...
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, ati, brat, tast, dedi in pradedi
VILJEM LORGER
iz Trnovelj (26. 2. 1936 - 6. 10. 2019)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter podjetjema Nomago in Kovin-trade, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in izrekli iskrena sožalja. Hvala osebni zdravnici dr. Nataši Podbregar in celotnemu osebju urološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje za vso pomoč in nego. Hvala govornikoma gospodu Srečku Lesjaku in gospodu Matjažu Gregorinu za poslovilne besede. Najlepša hvala gospodu duhovniku Janku Ivančiču za opravljeno sveto mašo in pogrebno slovesnost. Hvala vsem gasilcem iz Trnovelj za sodelovanje na njegovi zadnji poti, pogrebni službi Raj za organizacijo pogreba, pevcem skupine Eros za odpete žalostinke in trobentaču.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205.	p
DRVA, bukev, na paletah, dolžine 25, 33 in 50 cm, prodam. Cena 130 EUR, po dogovoru tudi dostava. Telefon 051 743-942.p BUKOVA drva na paletah, velikost 1 x 1 x 1,8 m, prodam. Cena 130 EUR. Možna dostava. Telefon 031 625-479. p
Žalec
Poročila sta se: Staša MAJCEN in Rok OCEPEK, oba iz Trbovelj. Velenje
Poročila sta se: Adelisa HANKIĆ iz Velenja in Benjamin KOKIĆ iz Braslovč.
SUHA bukova in hrastova drva, metrska ali kratko žagana, Šentjur, prodam. Telefon 031 207-444.	1490
SEDLO za konja poni prodam. Telefon 041 574-577.	149 4
DRVA, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211 -346.p DESKE in plohe (lipa, češnja, hruška, jelša, jesen), vse zračno suho, prodam. Telefon 040 211-346.	p
JARKICE rjave, beli leghorn in aurokana na začetku nesnosti prodajamo na farmi Roje pri Šempetru. Prodajamo kakovostna krmila za kokoši in piščance. Delovni čas od ponedeljska do petka od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8 do 12. ure. Telefon (03) 700-1446.	p
MENK
Vsi, ki radi jih imamo,nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. (Janez Medvešek)
ZAHVALA
Zapustil nas je
MARIN VELJANOVSKI
(14. 11. 1956 - 14. 9. 2019)
Ob nepričakovani in nenadni izgubi dragega moža, očeta in sina Marina Veljanovskega se srčno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v teh najtežjih trenutkih življenja. Verjamemo, da bodo spomini nanj, na njegovo življenje in delo, ki se je prekmalu prekinilo, ostali živi in večni.
Marinovi najdražji
Smrt izniči vse, kar nas na zemljo veže,
a do src globin pa njena moč ne seže!
V SPOMIN
Mineva leto dni, kar se je poslovil naš dragi
IVAN FAJDIGA
iz Lažiš, Dobje pri Planini (20. 8. 1932 - 13. 10. 2018)
Ostali so nam nepozabni spomini. Iskrena hvala vsem, ki s prižiganjem sveč in z lepo mislijo ohranjate spomin nanj.
Vsi njegovi
ZA prijateljevanje želim spoznati 65- do 70-letnega vdovca šoferja iz okolice Dobrne, Žalca, Celja ( (brez alkohola, laži in slabih razvad). Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro OKTOBER. 1479
UPOKOJENEC, 66 let, zdomec, želi spoznati žensko za skupno življenje, staro od 48 let naprej. Telefon 041 248-647. 1477
Zapustil nas je dragi svak in stric
JANKO BUDNA
iz Mencingerjeve ulice 9 v Celju
Njegovo močno željo po življenju je premagala bolezen. Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 14. oktobra 2019, na pokopališču na Ljubnem ob Savinji.
Žalujemo: Franc, Zora in Robi Smeh z družino.
IŠČEM soplesalko srednjih let ali starejšo, vitko. Telefon 040 306-497. 1520
Velenje Umrli so:
Leopold BRODNIK iz Šoštanja, 89 let, Mihaela KAMENIK iz Šmartnega ob Paki, 83 let, Miroslava VIDEMŠEK iz Velenja, 92 let, Pavla ŽREBL iz Šo-
štanja, 87 let, Zora PIŽORN iz Šmartnega ob Paki, 68 let, Veronika TOČAJ iz Šmartnega ob Paki, 94 let, Valburga SUŠEC iz Velenja, 98 let, Franc SELIČ iz Velenja, 75 let, Ljubica GRE-GORIČ iz Velenja, 66 let, Alojz BRAČIĆ iz Velenja, 76 let.
Celje
Umrli so: Henri Jan Mathieu LAMBRIGTS iz Dobrne, 67 let, Elizabeta FLORJANC iz Štor, 89 let, Milka SREBOT iz Štor, 85 let, Janez KOVAČIČ iz Štor, 79 let, Frančiška PAJTAK iz Celja, 86 let, Albina MILANEZ iz Celja, 91 let, Jožef SELIČ iz Lokarij, 87 let, Pavel VADLAN iz Laz, 69 let, Rozalija REPAS iz
Klanca, 81 let, Stanislav GOR-JUP iz Štor, 81 let.
Šentjur
Umrl je: Ivan ŠKOBERNE iz Laz pri Dramljah, 82 let.
Laško
Umrli so: Avgust KAKAŠ iz Velenja, 72 let, Ivan ŠPAN iz Lahovega Grabna, 82 let, Ivan ROMIH iz Debra, 65 let, Angela BIDERMAN iz Paneč, 83 let.
Žalec
Umrla je: Mojca KRAMAR SMOLE iz Latkove vasi, 44 let.
p
n
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Pripravljamo »teren« za obnovo studiev
Namesto mikrofona v rokah kladivo in metla
V uredništvu Radia Celje je vedno delovno. No, v teh dneh še posebej. Vsi sodelavci smo se nekoliko spremenili tudi v gradbenike ... S skupnimi močmi namreč pripravljamo teren za popolno obnovo radijskih studiev in prostorov. V slogi je moč, pravijo, zato smo poprijeli tudi za kladivo in metlo, ne le za mikrofon in novinarske beležke.
Zaradi prilagajanja novim smernicam in standardom v radijskem svetu, bodo radijski prostori kmalu dobili novo zanimivo in privlačnejšo podobo, o čemer smo že poročali. Radio gre torej v smer čisto novega načina dela. Radijski didžej (tehnik in voditelj v eni osebi) bo imel
Prenova radijskih prostorov obsega demontažo starih studiev (aparatur, kablov, pohištva, zvočne izolacije...) in gradbene posege ter ureditev nove zvočne izolacije in elektroinstalacije ter opreme s stavbnim pohištvom.
zdaj večjo in znatnejšo podporo radijske produkcije. Ta je zasnovana tako, da pomeni poglaviten temelj za vse, kar slišite v radijskem etru. Stari radijski prostori so imeli tri dvojne studie in dva dodatna prostora, kjer sta bila glasbeno uredništvo in tako imenovana fonoteka. Vemo, zapleteno se sliši. Ampak do zdaj je bil vsak studio sestavljen iz dela, kjer je bila režija, in iz dela, kjer je voditelj vodil radijski program. »Vse to, torej šest prostorov, bomo preuredili v štiri velike prostore. V njih bodo oddajni studio, redakcija in dva produkcijska studia,« razlaga vodja tehnike Aljoša Bončina. »Poleg tega bodo imeli radijski novinarji na voljo kar dve sne-malnici, kjer bodo lahko snemali enostavnejše radijske prispevke v sklopu novic, obvestil in podobno,« še poudarja.
»Zaradi nove sistematizacije del bo v novih prostorih radijska ekipa delovala še bolj povezano in homogeno. Združeni bodo voditelji, ekipa informativnega uredništva in producenti,« še pojasnjuje Bončina. Se že veselimo!
SŠol
radio celie
90.6 1 95.11 95.9 1 100.3 MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
Četrtek, 17. oktober
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 10:40 Predstavitev Novega tednika; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Šport danes; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Odmev; 14:00 Regijske novice; 15:00 Novice;
15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18:15 Odmev (ponovitev); 19:15 Kalejdoskop
Petek, 18. oktober
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Poročila
12:00 Novice; 12:30 Šport danes; 13:00 Kulturni mozaik; 14:00 Regijske novice; 14:15 Rušimo tabuje (vsak zadnji petek) 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice
Sobota, 19. oktober
7:00 Začetek programa; 7:15 Milenium (oddaja za mlade) 8:00 Poročila; 9:00 Svet24 novice; 10:00 Svet24 novice; 10:05 Osmrtnice;
11:00 Svet24 novice; 12:00 Svet24 novice; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 15:00 Svet24 novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice
Nedelja, 20. oktober
7:00 Začetek programa; 8:00 Poročila; 9:00 Svet24 novice; 10:00 Svet24 novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Svet24 novice; 12:00 Svet24 novice; 13:00 Čestitke; 15:00 Svet24 novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 no-
90,6 95,1 95,9 100,3
radio celie
vmi/iq? г ш\луј!
novi tednik
Vedm t штј!
vice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 21. oktober
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 10:20 Športnih 30; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Vaš zakaj, naš zato; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Katrca
Torek, 22. oktober
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Sa-
vinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Zverinice iz regije; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 14:15 Gospodarski utrip regije; 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Zverinice iz regije (ponovitev)
Sreda, 23. oktober
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Mali O; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 14:15 Poudarjeno; 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice
NAPOVEDNIK
23
Kino
Spored od 17. 10. do 23. 10. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Angry birds 2 - animirani, pustolovski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40
sobota, nedelja:13.40, 15.40 Dvojnik - akcijski, fantazijski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 20.20 petek, sobota: 16.20, 20.20, 22.35 Joker - triler drama četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.10, 19.30, 20.30 petek, sobota: 18.10, 19.30, 20.30, 22.00
Košarkar naj bo 2 - družinska komedija
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.40, 18.00 sobota, nedelja: 14.15, 16.40, 18.00
Levji kralj - animirani, pustolovski, družinski sobota, nedelja: 14.20 Mali jeti - animirani, pustolovski, družinski
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 17.00, 18.30 sobota, nedelja: 14.30, 16.30, 17.00, 18.30
Mali jeti - animirani, pustolovski, družinski, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.30 sobota, nedelja: 13.30, 15.30, 17.30
Pasji smisel življenja 2 - družinski
od četrtka do srede: 16.00 Preboj - vojni
od četrtka do srede: 19.40, 21.30 Prevarantke z Wall Streeta - komedija, drama, kriminalni od četrtka do srede: 19.00, 21.10 Rambo: Do zadnje kaplje krvi - akcijski, pustolovski od četrtka do srede: 21.00 Tačke na patrulji - animirani, družinski
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30
sobota, nedelja: 14.00, 15.30 Veliko popotovanje - animirani, družinski, komedija sobota, nedelja: 13.50 Vrnitev v deželo zombijev - komedija, pustolovski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.20, 20.40 petek, sobota: 18.20, 20.40, 22.40 Zlohotnica: Vladarica zla - pustolovski, družinski, fantazijski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.40, 20.00 petek, sobota: 17.40, 20.00, 22.20 Zlohotnica: Vladarica zla - pustolovski, družinski, fantazijski, 3D
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 18.40 sobota, nedelja: 14.00, 15.40, 18.40
ČETRTEK
19.00 Deževen dan v New Yorku
-	romantična komedija PETEK
18.00 Bolečina in slava - drama 20.00 Deževen dan v New Yorku
-	romantična komedija SOBOTA
18.00 Deževen dan v New Yorku
-	romantična komedija
20.00 Alice in župan - komedija NEDELJA
17.00 Levji kralj - družinska pustolovščina
19.00 Deževen dan v New Yorku
-	romantična komedija
Teden družinskega filma:
SREDA
18.00 Preboj - vojna drama, premiera in pogovor
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 17. 10.
11.00 Narodni dom Celje, avla pred veliko dvorano Slovenska književnost na znamkah
odprtje filatelistične razstave avtorja Toneta Petka
17.00 Pri Vili Bianca Velenje 15 obrazov mesta
odprtje nove razstave
18.00 Likovni salon Celje
Gugu Gaga in pogovor z umetnikom Arjanom Preglom
vodstvo po razstavi 18.00 Knjižnica Šentjur
Tri generacije rodbine Kovačič
odprtje slikarske razstave, razstavljavci: Maks Kovačič, Alenka Vrlinič in Jure Mozetič
18.30 Kulturni dom Liboje Kulturno-zgodovinski večer ob praznovanju 90 let KD Liboje
PETEK, 18. 10.
18.00 Dom kulture svoboda Griže
Leonida Goropevšek
odprtje likovne razstave
19.00 Celjska kulturnica 8. Smeškov lutkovni maraton: Friderik in Veronika
lutkovna predstava za odrasle v izvedbi Škratkovega lutkovnega gledališča Celje
19.00 Krstnikov dom v Vinski
Gori_
Ko spomini oživijo ...
koncert Vokalne skupine Fortuna
19.30 Gledališče Celje_
Nava Semel: Večni otrok
abonma po posebnem razporedu in izven
19.00 Dom kulture Velenje 20 let Slovenskega tolkalnega projekta
koncert; dvig brezplačnih vstopnic na blagajni Festivala Velenje
19.30 Gledališče Zarja Celje
Novačanova gledališka srečanja: Izpoved mazohista
druga tekmovalna predstava, Žaba gleda&išče, Prosvetno društvo Vrhovo; črna komedija
SOBOTA, 19. 10.
9.00 do 15.00 Park Šole za
hortikulturo in vizualne umetnosti Celje 4. slikarski in fotografski ekstempore Jesen, v okviru I. celoletne likovne kolonije Štirje letni časi (zima-pomlad-poletje-jesen)
10.00 Celjska kulturnica 8. Smeškov lutkovni maraton
lutkovni predstavi za otroke; vstop prost
10.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Na Hermanovem odru: Cepetavček
v izvedbi gledališča Kukuc; za Abonma in izven
10.30 Stanetova ulica Celje Pihalna godba pod umetniškim vodstvom klarinetista Mitje Ritlopa
v primeru dežja koncert odpade
17.00 Gledališče Celje_
Goran Vojnović: Rajzefiber
Gledališče Celje v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj; abonma Sobota popoldne in izven
18.00 Gasilski dom Imeno
Mavrična gosenica
gledališka predstava za otroke; vstop prost
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Franjo Malgaj: Moja domovina
večer domoljubnih pesmi 19.30 Kulturni dom Vransko Moža je zatajila
komedija v izvedbi Gledališke družine KUD Svoboda Prebold; za gledališki abonma in izven
19.30 Kulturni center Laško Citrarka Janja Brlec
koncert z gosti, posebna gostja Nuška Drašček
20.00 Dvorana Centra Nova Velenje
Teo Collori in Momento Cigano
koncert, abonma Klub in izven
NEDELJA, 20. 10.
11.00 Pokrajinski muzej Celje Javno vodstvo po kulturnozgodovinski razstavi s Celjskim stropom
17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Kvartet Svit z Marino
koncert za citrarski abonma in izven
19.00 Kulturno-gasilski dom Gorica pri Slivnici Slovenec in pol
stand-up predstava, igrata: Aleš Novak in Perica Jerković
TOREK, 22. 10.
18.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Življenje ni pita
opereta, ki so jo pripravili učenci Glasbene šole Rista Savina Žalec
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Belo se pere na devetdeset
literarni večer z Bronjo Žakelj
19.30 Narodni dom Celje
Celjski godalni orkester z gostom Boštjanom Lipovškom, rog
prvi abonmajski koncert
SREDA, 23. 10.
18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Pogovorni večer o predstavi SLG Celje Rajzefigber Gorana Vojnovića
gostje: Goran Vojnović, Lučka Počkaj in Maša Gril
18.00 Dom sv. Jožefa Celje Živ skoz pekel
predstavitev knjige Lojzeta Seliča, z avtorjem se bo pogovarjala Marijana Kolenko
18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec
2. javna produkcija
vstop prost
Ostale prireditve
ČETRTEK, 17. 10.
9.30 Dom sv. Jožefa Celje
Obdelava digitalne fotografije
delavnica za starejše; voditelj: Miha Lokovšek
10.00 Ljudska univerza Celje Modri kotiček -podporna skupina za upokojence
vodi: Sabina Rožen
16.00 Celjski mladinski center 7 korakov iz hobija v poklic
predavanje umetnice in portretistke Dolores Ponoš; vstop prost
16.00 Vila Bianca Velenje Trajnice in čebela
predavanje Mojce Rehar Klančič
17.00 Waldorfska šola Savinja Žalec
Predstavitev waldorfske pedagogike
predavala bosta: Simona Pajk in Rajko Bošnjak; vstop prost
17.00 Galerija Velenje
Od fotografije do slike
slikarska delavnica je brezplačna in primerna za odrasle
18.30 Dom sv. Jerneja Vojnik Uganda in obisk misijonarja Danila Lisjaka
misijonsko predavanje Jureta Seška
19.00 Celjski dom_
Uvodni info o pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga vstop prost
19.00 Knjižnica Laško
Skrivnostna Alžirija
potopisno predavanje Mohameda Laissanija
19.19 Mestna knjižnica Velenje Gringo trip
potopisno predavanje po Južni Ameriki
PETEK, 18. 10.
18.00 Dom glasbe in joge Nilaya, Olimje
Kako čustva vplivajo na bolezen in zdravje
predavanje bo vodil Andrej Pešec
19.00 Podružnična OŠ Prevorje Anin večer: Vsak je najvrednejši v svojem poslanstvu
gost večera: pater dr. Karl Geržan
21.00 Klub Metulj Bistrica ob Sotli
Klubski maraton
koncert
SOBOTA, 19. 10.
8.00 do 13.00 Mestni trg Šentjur Bučnice 2019
tradicionalna prireditev
11.00 Galerija Velenje Poletni spomini
galerijska sobotnica 17.00 Velenjski grad
Sobotno glasbeno popoldne na Velenjskem gradu
NEDELJA, 20. 10.
8.00-14.00 Glavni trg Celje Eko dan
predstavitev in prodaja izdelkov ekoloških pridelovalcev s spremljevalnim programom
PONEDELJEK, 21. 10.
17.00 Stari grad Celje, dvorana Romanskega palacija Urice groze, Čarovniški procesi na Slovenskem
predava: dr. Matevž Košir 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti
voditeljici: Metka Klevišar in Julka Žagar 18.00 Sejna soba Občine Podčetrtek
Avstralija: Avanturističen autback s 4WD campervanom
potopisno predavanje
17.30 Sončni park pred Vilo Rožle Velenje Buče, buče ...! tradicionalna delavnica izrezovanja buč 17.30 Mestna knjižnica Velenje Srčna koherenca: ključ do zdravja in uspeha
predavatelj: Adi Huselja
DOGODKI MED 17. 10. in 23. 10. 2019
ČETRTEK, GLASBA FILM 17. oktober, Bralno pogovorna urica ob 17.30 Vodi Silvo Pur
ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 17. oktober, Koronarografija ob 18. uri Gost bo Dragan Kovačič, dr. med. V okviru Društva DVE
PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA
21. oktober, Kirgizija-dežela miru pod nebeškim gorovjem ob 17.30 V okviru U3O bo predaval Damjan Jevšnik
TOREK, GLASBA FILM
22.	oktober, Jesen ihti
ob 17. uri Literarni večer z Brankom Zupancem
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
23.	oktober, Gledališka predstava Mini Moni ob 17. uri Gledališče Kukuc
NE Z BRANJEM DO ZVEZD SPREGLEJTE Bralna značka za odrasle
Zaključek 10. decembra 2019
KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU Branje s terapevtskimi psi Informacije na 03 426 17 66
ALMA: SVET PRED DOMAČIM PRAGOM Prva izvirna slovenska slikanica o Almi Karlin Cena 15 €
NE
SPREGLEJTE
NE
SPREGLEJTE
NE CIKEL POTOPISNIH PREDAVANJ 2019/2020 SPREGLEJTE V dvoje okrog ekvatorja
Kostarika-14. november 2019
18.00 Ljudska univerza Celje Žalovanje - kako naprej po izgubi?
delavnico bo vodila dr. Sara Jerebic
18.00 Velenjski grad
Klepet pod arkadami
gost: Jože Veber
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Ne želi svojega bližnjega blaga
predavanje iz sklopa 10 božjih zapovedi za življenje danes
SREDA, 23. 10.
18.00 Ipavčev Kulturni center Šentjur
Močni starši - stabilni otroci
predavanje Mihe Kramlija
Dobrodelne prireditve
ČETRTEK, 17. 10
11.00 Galerija Nika Ignjatiča
Celje_
Izdelki varovancev Centra za varstvo in delo Golovec
prodajna razstava; izkupiček je namenjen varovancem CVD Golovec
SREDA, 23. 10.
11.00 Športna dvorana
Gimnazije Celje - Center Dobrodelni koncert
celoten izkupiček je namenjen 9-letnemu Filipu
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Tanja Seme
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,95 EUR. Za tujino je letna naročnina 286,80 eUr. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
Tuš celjski bolnišnici podaril oblačila v vrednosti 20 tisoč evrov
Da bo v drugi koži otrokom prijetneje
Kadar zbolimo in moramo v bolnišnico, je to vedno zahtevna preizkušnja za vsakogar, še posebej za otroke in njihove starše. Da je bivanje v bolnišnici lažje, štejejo vsaka topla beseda, vsaka prijetna stvar in dobra gesta. Tudi to je bilo vodilo trgovske družbe Tuš iz Celja, da je Splošni bolnišnici Celje predala donacijo s štiri tisoč kosi oblačil za najmlajše v vrednosti 20 tisoč evrov.
ROBERT GORJANC
»Ker smo trgovsko podjetje, zaposlujemo veliko žensk, pri nas dela veliko mamic, ki so bile vir navdiha, da bi izpeljali kakšno dobrodelno gesto. Z vodstvom SB Celje smo oblikovali donacijo, ki bo otrokom omogočila še prijetnejše bivanje v bolnišnici. Vemo, da je osebno občutek velikokrat povezan z drugo kožo, pri otrocih še posebej, zato verjamem, da bo donacija pripomogla k lepšim dnevom zanje v bolnišnici, da bodo lažje dočakali čas, ko
bodo spet v zavetju svojega toplega doma,« je ob predaji donacije povedala Danijela Lakičevič, vodja marketinga v podjetju Tuš.
V celjski bolnišnici so veseli vsake donacije - v obliki denarja, materiala ali tudi dobrodelnega nastopa, ki polepša življenje bolnikov, je povedala direktorica bolnišnice mag. Margareta Guček Zakošek. Pri tokratni donaciji so bili še posebej presenečeni: »To je izredno visoka donacijo v obliki materiala, ki ga zelo potre-
»Za oblačila letno namenimo približno sto tisoč evrov. Nekaj oblačil dokupimo, nekaj odpišemo, del se jih tudi porazgubi. Lani smo uvedli novost, čipiranje perila, ker ga je kar nekaj zmanjkovalo, tudi lepih otroških stvari. S tem smo zmanjšali kar nekaj izpada, za približno 20 do 30 tisoč evrov imamo v bolnišnici manj izgubljenih stvari. S tem smo tudi prispevali k temu, da se javna sredstva uporabljajo čim bolj učinkovito,« je povedala direktorica celjskega bolnišnice Margareta Guček Zakošek.
Daniela Lakičevič, vodja marketinga v podjetju Tuš, je predala donacijo v vrednosti 20 tisoč evrov direktorici celjske bolnišnice, mag. Margareti Guček Zakošek.
bujemo. V bolnišnici se ves čas soočamo s tem, da je denarja za vse potrebe premalo, zato moramo z njim ravnati zelo skrbno. Takšne donacije nam olajšajo delo in finančno poslovanje za
nekaj časa. Ker so oblačila namenjena tudi mamicam, ki spremljajo otroke v bolnišnici, je to še toliko večjega pomena,« je povedala direktorica celjske bolnišnice. Ob tem je še poudarila,
da so jim v podjetju Tuš lani podarili že igrače in da se večkrat spomnijo nanje, ko se odločajo za donacije na Celjskem, za kar so jim še posebej hvaležni.
Za donacijo so se v Tušu
V celjski bolnišnici na leto sprejmejo približno šest tisoč otrok, v njej luč sveta ugleda več kot 1.700 novorojenčkov.
odločili v letu, ko praznujejo 30-letnico delovanja, pri čemer letos mineva tudi 30 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah. Da so donacijo predali prav v minulem tednu, tudi ni bilo naključje, saj je bil to čas obeleževanja tedna otroka. »Tudi to je bil razlog, da smo prišli nasproti celjski bolnišnici in naredili nekaj dobrega za otroke, ki so naše največje bogastvo. Celotna donacija štiri tisoč kosov oblačil je vredna več kot 20 tisoč evrov Med podarjenimi oblačili so bodiji s kratkimi in z dolgimi rokavi, pižami-ce, hlačne žabice in ostala oblačila iz bombaža, to, kar naši najmlajši tudi nosijo,« je povedala Anja Marjetič, predstavnica za odnose z javnostmi v podjetju Tuš.
Kot so še dodali v Tušu, izbira materiala ni naključna, saj omogoča prijetno počutje, njihovo podjetje pa veliko pozornosti posveča tudi trajnostnemu in odgovornemu odnosu do okolja.
Foto: GrupA
FOTO TEDNA
Mami, jaz bi tudi!
Foto:SHERPA
Ted ni ko ve
zaodbe
Št. 42/ Leto 74 / Celje, 17. oktober 2019
Na Prazniku kozjanskega jabolka tega sadja le za vzorec3«
Foto: GrupA
Veronika Frece	Legendarni celjski Iz velikega sveta v
iskreno o svoji bolezni kostanjepek Medo str. 32 hiško na drevesu str. 36-37
26
INTERVJU
Nagrajena učiteljica Katja Gruber o zborovskem petju in šolskem sistemu
učitelj mora verjeti
V ■ ■	■	I ■
uci in pripoveduje
Dober
v to, kar
Delo učiteljice Katje Gruber je na državni ravni prepoznala tudi strokovna šolska komisija, ki ji je podelila nagrado na področju glasbenega delovanja. Med drugim je pohvalila njeno strokovnost, radovednost, vztrajnost in prepoznavno energijo. S pomočjo teh odlik je vzgojila bodoče pevce ter jih z glasbo zasvojila za celo življenje.
BARBARA GRADIČ OSET
Na zborovskem področju dosega odlične rezultate, saj je njena energija tako nalezljiva. Intervju z njo je že tolikokrat potrdil, da biti učitelj ni samo poklic, ampak je poslanstvo, vsakodnevni izziv. Biti dober učitelj je veščina, kot tudi dar. Je zmes strokovnosti, samozavesti in srčnosti. Katja Gruber vse to ima.
Med številnimi priznanji imate zdaj še najvišje priznanje na strokovnem področju. Kakšni so občutki?
To je drugačno priznanje, kot ga dobim po vsakem nastopu od staršev, sodelavcev in krajanov. To pomeni, da moje delo odzvanja tudi navzven in da ga opazijo tisti, ki ga tiho spremljajo in za katere pogosto mislim, da sploh ne vedo, kaj delam. Nagrade se veselim tudi zato, ker poleg učenja na glasbenem področju počnem še zelo veliko drugih stvari in to priznanje zaobjema tudi tisto, kar ni dovolj opaženo, razen na zborovskih seminarjih, kjer z veseljem svoje znanje podajam tudi drugim.
Ena od udeleženk vašega seminarja je zapisala, da je vaše delo potrditev, da za kakovosten zbor nista pomembna velikost šole in število učencev, temveč kontinuirano delo, motivacija, žar in navdušenje učiteljice.
Imam srečo, da lahko v tej manjši šoli glasbeno umetnost poučujem tudi na razredni stopnji. Zgodnja leta se mi zdijo izredno pomembna za izoblikovanje posluha. Res je krasno, da lahko
v tretjem razredu dvakrat na teden poučujem glasbo. Pri teh urah naredim največ na razvoju posluha otrok. Pri pouku glasbe zelo veliko prepevamo, od ljudskih pesmi do popevk. Ko otroci odraščajo, jim petje ni več toliko pomembno. Za njih so potem zanimive tuje popevke, a kljub temu vzdržujem, da v razredu pojejo vsi, tudi mutirajoči učenci. Po osnovni šoli imajo naši otroci lep nabor pesmi, ki jih znajo zapeti.
Učence spremljate tudi po izstopu iz šole. Ali je glasba še prisotna v njihovem življenju?
Petje v osnovni šoli je dvorezen meč. Nekateri, ki so devet let pevci v zboru, ker je to statusni simbol, in niso navdušeni pevci, mogoče konec šole rečejo: »Končno je konec petja, ker je bilo naporno.« Potem jih mogoče v študentskem obdobju ali kasneje spet povleče k zboru. Nekateri pa so že v šolskem zboru tako navdušeni, da se odločajo, v katero srednjo šolo bodo šli na podlagi tega, ali imajo v tej šoli pevski zbor. Nekateri grejo po glasbeni poti naprej, kar ni samo moja zasluga, temveč tudi glasbene šole, ki je pri nas kar v isti stavbi in zato je sodelovanje pri nas močnejše.
Da je skoraj polovica učencev šole tudi v vašem zboru, je zagotovo posebnost šole.
To je res veliko, še več kot polovica otrok je na razredni stopnji. V prvih petih letih se izkristalizira, da tisti otroci, ki imajo veselje in posluh, vztrajajo do konca. Zelo rada delam skupne
koncerte, kjer se predstavijo vsi naši zbori, ponavadi na koncu koncerta skupaj zapojemo šest pesmi. Za mladinski zbor so te pesmi skoraj prelahke, a otrokom razložim, da s tem pomagajo mlajšim in tako se učijo drug od drugega. Ko najmlajši slišijo starejše, ki zapojejo pesem večglasno, so čisto prevzeti in komaj čakajo, da se bodo tega naučili tudi sami.
Verjetno je prava umetnost, da najdete pravo ravnotežje med zahtevnostjo pesmi in navdušenjem otrok nad prepevanjem.
Takoj vidim, če sem preveč ambiciozna. Mladinski zbor sestavljajo najstniki, ki jim veselje
hitro upade, zato jim je treba vsake toliko dati nekaj lažjega. Da se hitro naučijo. Na tekmovanje gremo skoraj vsako leto, zato se moramo naučiti vsaj tri zahtevne pesmi, poleg tega se naučimo še nekaj lažjih. Otroškemu zboru so vedno izziv zahtevnejše pesmi, ker otroci še nimajo občutka, ali so nekaj dobro zapeli. Oni si želijo biti čim prej člani mladinskega zbora.
Bili ste štirikrat državni prvaki. Od vas se torej pričakuje določena raven petja, kar je velika odgovornost.
Ta pritisk je vedno hujši. Včasih si tudi jaz želim kakšno enostavno sezono. A otroci od mene veliko pričakujejo, vsaki dve leti gremo na tekmovanje v tujino. Letošnje leto je že takšno in lani smo se konec leta pogovarjali, kam bomo šli letos. Včasih otroke malo držim v napetosti in jim do novembra ne povem, ali gremo tisto šolsko leto v tujino. A letos gremo na tekmova-
nje v Italijo. Pred tem še na državno tekmovanje, vmes še na nenapovedan nastop v Zagreb, saj so nas pretekli teden klicali, ali bi prišli na njihov adventno-božični festival. Otroci so bili zelo navdušeni, rekli so celo, da jim dodatne vaje v soboto sploh niso problem.
Zbor ima v vaši šoli poseben status.
V smislu, da bi imeli otroci olajšave, zagotovo ne. V prejšnjih letih smo učitelji odločili, da če otroci zaradi tekmovanj izostajajo od pouka, za njih to ni dobro. Potem jim manjka šolska snov, zato se potrudim, da se vse naučimo na rednih vajah in imamo nato še kakšne sobo-
tne vaje. Enkrat na leto gremo na intenzivne pevske priprave. Tik pred tekmovanjem sem si izborila tri zaporedne dodatne vaje v zadnjih urah pouka, kar pomeni občutno izboljšanje pevske kondicije. Vem, da otroci hitreje napredujejo kot odrasli. Pri otrocih je to res največja težava, da se težko obvladujejo da bi bili med vajami tiho. A ker sem bila sama pevka, vem, kako je super klepetati ravno med vajo.
Prej ste učili v glasbeni šoli, nato ste pristali v osnovni šoli. Ali je bila to stresna sprememba?
Iskreno, to je bila zame najprej najhujša življenjska kazen. V glasbeni šoli je pouk veliko bolj individualen, ni takšnega pritiska, vse je bolj mirno. Pol leta v novi službi sem skoraj vsako popoldne jokala, mislila sem, da tega ne bom zmogla. Poleg tega še nisem obvladala pedagoškega dela z najmlajšimi, ker sem prej delala z večjimi
»Avtoriteta izhaja iz karakterja človeka, kako spoštuje sebe in svoje delo.«
INTERVJU
27
»Otroci vedo, da je glasba ura sprostitve, da bomo malo prepevali, da bomo ploskali, plesali. Že ko pridejo do vrat, so precej bolj glasni kot pri drugih predmetih. Otroci potrebujejo sprostitev in glasba ne sme biti >bavbav<.«
otroki. Kasneje sem združila glasbeno znanje s pedagoškimi pristopi in z novimi izkušnjami. Zdaj sem se navadila in grem rada v službo.
Da boste učiteljica, najbrž ni bila stvar, ki bi si jo od nekdaj želeli?
Kje pa, ravno obratno. Zarečenega kruha se res največ poje. Vedno sem govorila, da bom delala vse, samo v osnovni šoli ne bom učila, ker je to najtežja služba.
Vas mami še katera druga služba?
Glasbena šola ne več, vmes sem imela prebliske, da bi poučevala v srednji šoli v Velenju, kjer živim. Želela sem si, da bi še kdaj vodila dijaški zbor. Pet let sem imela namreč v Mariboru srednješolski zbor in sem zelo rada
delala z dijaki, ker so zelo gnetljivi, inovativ-ni, precej bolj kot osnovnošolci. Dve leti sem poskušala učiti tudi v Velenju, a ker nisem imela dovolj ur za polno zaposlitev, sem se odločila, da bom ostala v Nazarjah. Delo z osnovnošolskimi otroki je zelo težko, konec šole, ko jih začne lomiti puberteta, postanejo zelo težavni. Vse jim je brez veze, veliko več energije porabim, da jih navdušim. Kreativni postanejo šele v deve-
tem razredu, njihovi glasovi se izoblikujejo šele konec devetletke.
Kako nabirate v prostem času energijo za poučevanje?
Zelo rada bi rekla, da črpam energijo s sprehodi v naravo. A moram reči, da mi to ne uspeva tako dobro, kot bi rada, ker tudi popoldneve pogosto preživim pred računalnikom. Doma namreč skladam, delam spremljave za zbore. To, kar delam, je tudi moj konjiček. Rada izdelujem uhane, rada kvačkam in pletem, malo vrtičkam. V zadnjih dveh letih precej kolesarim.
Kako se spopadate s tem, da je tudi pri glasbeni umetnosti več teorije, kot je je bilo nekoč? Ko smo še mi hodili v osnovno šolo, je bila glasba predmet, kjer smo se sprostili. Kako je zdaj?
Zagotovo je preveč teorije. V 16 letih poučevanja v osnovni šoli sem imela vzpone in padce. Ker obožujem zgodovino glasbe, sem o njej rada podučila otroke. A počasi sem se naučila, da je ob vseh podatkih vse to preveč zanje. Ker niti ne vedo, kaj bi z vsem tem znanjem počeli. Zdaj
Kakšne so odlike dobrega učitelja?
Verjeti mora, kar uči in pripoveduje. Jaz sem zaljubljena v petje, vokalno glasbo, skupinsko muziciranje in v to lahko prepričam tudi otroke. Lepo skupinsko petje nudi posebne užitke.
Nekje sem zasledila, da bi morali tisti študenti, ki se vpišejo na pedagoško fakulteto, narediti osebnostne izpite, da so res primerne osebe za učiteljski poklic.
Zagotovo se določen karakter kaže pri mlajših, a veliko se lahko kasneje priučiš. A tega znanja ne dobiš na fakultetah. Ko prideš v službo, so pomembni okolje in kolegi, od katerih se lahko učiš. Vem, da nekatere države spodbujajo, da so učitelji res izdelane osebnosti. Pogrešam, da bi kdaj kakšen mentor pregledal moje delo in dosežke. Sama pogosto na pevskih revijah ocenjujem zbore in zborovodje. Če zbor slabo poje, je kriv zborovodja in ne otroci. Poskušam poiskati, kaj dela učitelj narobe. Pogosto so zborovodje zadovoljni, ko jim dam nasvete, podobno mentorstvo bi potrebovali tudi pri pouku.
»Med počitnicami mora šola počivati. Če je nekdo pred počitnicami pridobil slabe ocene, se bo moral med počitnicami učiti, drugače se mi zdi, da bi morali otroci ta čas preživeti s starši in v naravi.«
Katja Gruber
glasbena pedagoginja, zborovodkinja in skladateljica iz Osnovne šole Nazarje je ena od letošnjih nagrajencev, ki so ob dnevu učiteljev prejeli najvišjo državno nagrado na področju šolstva. Kot je komisija zapisala v obrazložitvi, je Gruberjeva v svoji skoraj tridesetletni karieri uspešno poučevala in vodila zbore v raznih izobraževalnih ustanovah, najdlje v Osnovni šoli Nazarje, kjer je zaposlena tudi danes. Zlasti je pomembno njeno predano delo na mladinskem zborovskem področju, kjer dosega odlične rezultate, ki se kažejo tudi z osvojenimi visokimi priznanji na različnih zborovskih tekmovanjih v Sloveniji in tujini. Katja Gruber je vodila številne zbore in vokalne skupine, med drugim Komorni moški zbor Celje, PAZ Vinka Vodopivca iz Ljubljane, Mešani mladinski zbor Škofijske gimnazije A. M. Slomška iz Maribora, Kvartet Mavrica, Mešani pevski zbor Gorenje iz Velenja, Vokalno skupino Maj nice iz Velenja, Mešani mladinski zbor Šolskega centra Velenje in vokalno skupino Sončnice iz Nazarij. Kot skladateljica je izdala osem zbirk notnega gradiva, ki ob njenih izvirnih skladbah vsebujejo predvsem njene priredbe slovenskih ljudskih pesmi za otroški in mladinski zbor. Za svoje delo je prejela več priznanj.
otroci že vedo, da je glasba ura sprostitve, da bomo malo prepevali, da bomo ploskali, plesali. Že ko pridejo do vrat, so precej bolj glasni kot pri drugih predmetih. Otroci potrebujejo sprostitev in glasba ne sme biti »bavbav«. Učni načrti nam omogočajo, da smo lahko zelo strogi in jim damo teste, lahko pa ocene pridobimo na drug način. Pri meni je ena od ocen razredno petje, kar pomeni, da znajo učenci sodelovati, kadar pojemo.
Kako učitelj pridobi avtoriteto, a je vseeno blizu otrokom?
Avtoriteta izhaja iz karakterja človeka, kako spoštuje sebe in svoje delo. S tem nisem imela težav, enako tudi ne s starši.
O šolskem sistemu pogosto vedo vsi več kot tisti, ki ste v njem. Kako občutite te pritiske?
Pri pouku glasbene umetnosti ne čutim pritiska, ker naš učni načrt nudi dovolj svobode in lahko učitelj naredi veliko po svoje. Mogoče imajo pri drugih predmetih bolj zvezane roke. Bolj me omejujejo drugi predpisi, koliko odmora lahko imamo, kdaj lahko začnemo pouk in da konec tedna otroci naj ne bi imeli dejavnosti, da se lahko spočijejo. To razumem, a mislim, da če imajo dvakrat na leto v soboto vaje, za njih ni hudo. Ali je kakšen del poklica, ki vam ni ljub? To je ocenjevanje. Nekateri učitelji, ki nimajo dovolj avtoritete, z ocenami zastrašujejo otroke. Otroci vedno preverjajo, kje so naše meje. Imajo prefinjeno načine, da nas užalijo in prizadenejo. Ko se trudim, da bi nekaj zgradila, se potrudijo to zrušiti. Treba je veliko pogovorov. Tudi hrup v šoli je mučen, treba bi se bilo tišje pogovarjati, ne divjati po šoli. A če samo pogledam učitelje, kaj moramo narediti v tistih petih minutah odmora. Le kako naj delam počasi, brez divjanja? Ta hiter ritem se nato nadaljuje pri popoldanskih dejavnostih.
Tako je. Še v Nazarjah, ki je manjši kraj, imajo otroci veliko popoldanskih dejavnosti. Veliko različnega športa, kjer je kar normalno, da imajo štirikrat na teden po dve uri treninga. To se mi zdi preveč za osnovnošolskega otroka. Potem otroci ne znajo sedeti pri miru, ves čas potrebujejo zaposlitev. Moja naloga pri glasbi je, da jih malo umirim, včasih razgibam. Poskušam jih naučiti, da poslušajo drug drugega in sprejmejo sopevca, ki je precej slabši kot on sam.
Ali obstajajo takšni mentorji?
Žal ne, ampak včasih so bili svetovalci za glasbo, ki so prišli v šolo. Znam si predstavljati, da bi lahko bili dobri guruji. Mene pogosto prosijo za mnenje mlajši kolegi, a kdaj bi tudi sama potrebovala kakšne popravke.
Prav učitelji glasbene umetnosti ste eni redkih, ki morate pred celotno šolo pokazati, kaj se je vaš zbor v enem letu naučil.
To je res, mi smo ves čas na odru in ne samo na koncu leta. Jaz sem imela nastop že 16. septembra in to z novim programom. Ti nastopi so včasih zelo obremenjujoči, sploh ko 14 dni pred nastopom pride učitelj in mi vzame šest otrok, ker se morajo pripraviti na tekmovanje. Jaz se veselim nastopov, ker se otroci radi pokažejo. To, da pojejo sami sebi, ni namen zbora. Je pa naporno, kadar otroci zbolijo ali kadar vpadejo še druge zadeve. Recimo, ko je športno tekmovanje, lahko gredo tja vsi otroci, če je glasbeno, pa ne smejo manjkati pri pouku. Takšno je stanje v Sloveniji, saj vidite, koliko je napisanega o športu in koliko o kulturi. V takšnem svetu živimo.
Kmalu bodo počitnice, kakšne naj bodo, da bodo dobre za starše in otroke?
Med počitnicami mora šola počivati. Če je nekdo pred počitnicami pridobil slabe ocene, se bo moral med počitnicami učiti, drugače se mi zdi, da bi morali otroci ta čas preživeti s starši in v naravi. Včasih dam otrokom med počitnicami nalogo v spletno učilnico in jim svetujem, da če nimajo kaj delati, naj pojejo. Kajti ko pridejo čez deset dni nazaj v šolo, pogosto pozabijo, kaj smo delali.
Kaj si želite v prihodnje?
Ostajam v osnovni šoli, letos bo naporno leto, ker gremo na tekmovanje. Ob koncu preteklega tedna sem predstavila pesmarico učnih pesmi učiteljicam glasbene umetnosti. To so pesmice, s pomočjo katerih se predstavlja učna snov. In sva spet na začetku pogovora, ko sem povedala, da bi lahko več peli in bi se zraven učili. Mislim, da bo v veliko pomoč učiteljem pri pouku.
Še vedno na moja vrata trkajo zborovodje, da potrebujejo pesmi za otroške in mladinske zbore. Katero glasbo poslušate v p r o -
stem
času?
V s e po vrsti, samo da je lepo. Obožujem slovensko, tudi slovenske popevke. Da bi rekla, da doma poslušam klasiko, bi se malce zlagala.
Foto: GrupA
»Imam srečo, da lahko v tej manjši šoli glasbeno umetnost poučujem tudi na razredni stopnji. Zgodnja leta se mi zdijo izredno pomembna za izoblikovanje posluha.«
28
PORTRET
Veronika Frece iskreno o bolezni, ki je spremenila njen pogled na življenje
»Dokler diham, bom upala«
»Živijo, moje ime je Veronika in sem preprosta 27-letnica z rdečimi lasmi, zaljubljena v ocean, naravo, sončne zahode, gugalnice, kavo z mlekom, potovanja, jesenske sprehode, Coldplay in dobre knjige. A hkrati je na meni tudi nekaj, česar na zunaj z očmi ne moreš videti. Sem bolnica z ulceroznim kolitisom, kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB), trenutno v globoki remisiji,« začenja svojo pripoved Veronika Frece, ki se je odločila, da bo svoj boj z avtoimuno boleznijo opisala v knjigi Globoko v meni. S knjigo želi pomagati tistim, ki so se podobno kot ona znašli na križišču trdoživih bolezni.
BARBARA GRADIČ OSET
Prve znake bolezni je Veronika začutila poleti 2016. V tistem obdobju je bila precej živahna 24-letnica. Končala je dolgoletno zvezo, imela naporno službo in hiter ritem življenja. »Po službi sem bila na poti v avtu, družbi, včasih ni bilo dovolj časa za spanje. Tisto poletje sem čutila bolečine v trebuhu, omotice so počasi postajale del vsakdana,« je pripoved začela Veronika, ko sem jo obiskala v stanovanju, ki je ponujalo pogled na jesenski mestni park. Jeseni, ki je sledila, je opazila kri na blatu, a temu ni posvečala pozornosti, saj si je ves čas ponavljala, da bo minilo. Ni bilo bolje, krvi je bilo vedno več, dokler skoraj ni bilo več blata, le še kri. »In jaz, ki sem se nekoč bala že zgolj pogleda na kri, sem več mesecev za seboj skrivaj brisala krvave luže. Vsak dan. Večkrat na dan. Ne vem več, koliko noči sem v solzah prebedela, a huje je bilo takrat, ko sem le zaspala ... in se kasneje prebudila v hudih bolečinah, mokra, topla, na krvavih rjuhah.« To je trajalo šest mesecev, preden je šla k zdravniku. »Bolezen
sem skrivala, ker ni na zunaj vidna. Strah me je bilo, da bom, če bom šla k zdravniku, slišala strašljive novice. Vem, da sem bila neodgovorna, in s to knjigo želim pokazati ljudem, naj takrat, ko se pojavijo čudni znaki, ukrepajo takoj, nikar na ne čakajo tako dolgo, kot sem sama.«
Stranišče edino varno
zatočišče
Počasi je postajalo tako hudo, da je morala večkrat na dan na stranišče, in včasih ji ni uspelo priti pravočasno. »Takrat, ko sem čutila, da moram iti, sem imela samo nekaj sekund časa, da sem prišla do školjke. Rezervna oblačila sem vedno nosila s sabo in pogosto sem jih morala uporabiti.« Ko se je končno odločila za obisk zdravnika, je mislila, da bo dobila antibiotik in bo konec tega mučenja. Zdravnica jo je postavila na realna tla, da za njeno bolezen ne obstajajo zdravila. Od kolonoskopije do diagnoze je minil le približno teden. »Zdravnica mi je povedala, da imam kronično vnetno črevesno bolezen, ulcerozni kolitis.
Napisala mi je dve strani zdravil. To me je zelo presenetilo, ker so bila med njimi zelo močna zdravila, kot so kortikosteroidi in citostatiki. Samo čudno sem jo gledala, zakaj toliko zdravil. Odgovorila je, da še ni zdravila, ki bi pozdravilo to bolezen.«
Celo življenje z zdravili?
Na začetku je jemala dvanajst zdravil na dan, enako tudi številne prehranske dodatke. Imela je urnik jemanja zdravil. Njeni vprašanji sta bili, kaj zdaj in kako naprej. Ali bo celo življenje jemala zdravila? Zakaj tako močna zdravila? »V Sloveniji obstaja piramidni sistem zdravil. Najprej dobiš cenejša zdravila, ki lahko pomagajo. Najprej so korti-kosteroidi, sledijo imunosupresivi, nato prideš do bioloških zdravil in če nič ne pomaga, sledi operacija. Ta biološka so izjemno draga. Zdaj sem pred tretjo menjavo. Biološka zdravila lahko bolezen spravijo v remisijo, a je ne morejo pozdraviti. Čez nekaj let nehajo učinkovati in bolezen se vrne.«
Prvo biološko zdravilo je bilo neučinkovito, drugo ji je pomagalo, problem je bil da je nehalo učinkova- ш ti, ker je Vero nika dobila alergijsko reakcijo. »Strah me je, kako bo na
tretje biološko zdravilo reagiralo moje telo, saj so me prejšnji odzivi kar malo prestrašili. A gledam pozitivno, druge izbire nimam.«
Sprememba načina življenja
Poskusila je alternativne načine zdravljenja, diete, ki so bile učinkovite, konopljino smolo. Predvsem pa je morala spremeniti način življenja, ker bi drugače njena bolezen težko prišla v remisijo. »Naučiti se
sikdo tega ne bi na glas povedal, jaz sem si rekla, če bi nekdo pred mano napisal, če bi vedela, kaj vse se bo zgodilo, bi mi precej pomagalo.«
Veronika se je sprijaznila, da bo verjetno celo življenje jemala zdravila. Kar nekaj časa je potrebovala, da si ni več zastavljala vprašanja, zakaj se je to zgodilo ravno njej. »Za vse avtoimune bolezni težko določijo vzrok nastanka. Najpogosteje je za izbruh kriv stres. Vem, da sem
»Ker nikoli nisem bila bolna, sem predolgo čakala na pregled pri zdravniku. Bilo me je strah, kaj mi bodo rekli, kaj če je rak. A če rak odkrijejo v zgodnjem stadiju, ga preboliš in si zdrav, jaz pa nikoli ne bom zdrava. Razen če ne bodo v prihodnosti odkrili zdravila.«
»Knjigo sem napisala, da ti pomagam. Če si še na začetku svoje poti boja s KVČB ali s katero drugo avtoimuno boleznijo, če ne veš, kaj sledi, če potrebuješ pogovor, podporo in pozitivno energijo, sem tu. Ker vem, da bo pot morda naporna in boleča, a vem tudi to, da se jo splača prehoditi. Jaz sem jo in če bo treba, jo bom ponovno. Tu sem tudi zato, da ozaveščam ljudi
V •	I • I V I •	I	«v«	a «v	•
v naši mali deželi o kronični vnetni črevesni bolezni (ulcerozni kolitis in chronova bolezen), o tegobah in težavah, s katerimi se srečujemo bolniki v času zagona in so za zunanji svet pogosto nevidne, nam pa lahko predstavljajo
hud napor.«
je treba obvladovati stres, se bolj umiriti. Ne prelagati stvari, temveč jih čim prej narediti. Skrbim tudi za to, da se zdravo prehranjujem.«
Biološka zdravila oslabijo imunski sistem, zato se je v tem času večkrat prehladila. »Če se prehladim, potrebujem trikrat dlje, da se pozdravim. Januarja sem potrebovala tri tedne, da sem ozdravela.«
\V Sloveniji je trenutno sedem tisoč bolnikov s kronično vnetno boleznijo črevesa, največ informacij dobi na delavnicah, ki jih organizira društvo KVČB. A brez podpore družine bi težko prehodila najtežji del bolezni. »Bila sem J:.	zelo utrujena in izčrpa-
na. Zelo so mi pomagali mož in starša. Ker sem pisala dnevnik, mi je bilo precej lažje. Mar-
bila v tistem času v zelo stresnem obdobju in se je pač zgodilo.« Glede na to, da je še zelo mlada, jo je tudi zanimalo, ali bo lahko zanosila in ali bo med nosečnostjo vse v redu. Zaenkrat je dobila pozitivne potrditve.
Hvaležna za življenje
Jo je pa bolezen naučila, da življenje ni samoumevno. »Je zgolj privilegij, ki ti je že jutri lahko odvzet. In jaz sem se to naučila po težji poti. Borila sem se vsak dan več mesecev zapored. In verjetno se bom nekoč morala spet, ampak te poti se ne bojim več. Ob sebi imam ljudi, ki mi bodo vedno stali ob strani. In zaradi tega sem pomirjena, ker vem, da nisem sama in nikoli ne bom. Nisem hvaležna za to bolezen, vendar sem hvaležna za pot, po kateri me vodi. Naučila me je ogromno.«
Foto: GrupA
»In ti, ki to knjigo držiš v rokah in si zdrav, pojdi ven, v svet, dihaj, smej se, sanjaj z odprtimi očmi. Ljubi. Če do zdaj še nisi, začni živeti. Čisto zares živeti. Pusti srcu, naj te odpelje, kamorkoli si želi.« (Odlomek iz knjige Globoko v meni)


c
V
r\

■K

Varčevanje? Se vedno je »in«!
Že od nekdaj je bil oktober čas, ko so različne ustanove opozarjale na pomen varčevanja za uresničevanje različnih ciljev. To je namreč meseca varčevanja, 31. oktober pa je svetovni dan varčevanja. A varčevanje v bankah se zdi zadnje čase vse manj smiselno. Obrestne mere za vloge občanov so zelo nizke. Evropske banke celo razmišljajo o uvedbi bančnih le-žarin in negativnih obresti za depozite gospodinjstev. To bi pomenilo, da bi imeli prihrankov vse manj namesto vse več. Kaj torej storiti? Pobrati denar iz banke in ga hraniti, če ga imaš, kar v nogavici, ali se odločiti za bolj tvegane naložbe? Za stabilnost bank prva možnost gotovo ne bi bila dobra. Za bolj tvegane pa naložbe se bodo verjetno odločili le redki, saj večina finančno ni dovolj pi-
smena niti donosi niso dovolj zanesljivi.
Čeprav časi za varčevanje niso najboljši, pa v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) v mesecu varčevanje opozarjajo, da je še vedno pametno varčevati za nekatere cilje, ki jih želite doseči, na primer za rezervo, počitnice, nakup avtomobila ali stanovanjske opreme, nakup ali prenovo stanovanja, pokojnino ... Predlagajo, da naredite pregled svojih prihodkov in izdatkov ter poiščete morebitne prihranke in izračunate, kolikšen znesek lahko privarčujete vsak mesec. Izračunajte, kdaj lahko posamezen cilj doseže-te s svojim tempom varčevanja. Čeprav so zneski majhni, svetujejo, da varčujete redno in da v ta namen namenite del plače ali pokojnine tako, ko jo dobite, in ne šele na koncu, če kaj ostane. Nujen naj bi
DRVA
.INFO
bil tudi poseben varčevalni račun, ločen od preostalega denarja. Tudi otroke naj bi čimprej naučili samostojnega ravnanja z denarjem.
Več možnosti
Varčevalni račun je osnov-
ni varčevalni produkt, ki bi ga moral imeti vsak, menijo v ZPS.
Za dosego posameznih finančnih ciljev je najbolj primerno obročno varčevanje. Gre za mesečna vplačila za določeno obdobje - od
nekaj mesecev pa do nekaj let. Pri izbiri višine obroka poleg zneska, ki ga potrebujete, in časa, ki bo za to potreben, upoštevajte tudi svoje finančne zmožnosti. Pred tem morate pregledati lastne finance.
Rentno varčevanje je podobno obročnemu, pri katerem določeno obdobje vsak mesec vplačujete dogovorjeni znesek. Mesečni pologi se gibljejo od 20 evrov dalje, varčevalne dobe pa so daljše, tudi do 30 let. Rentno varčevanje ponuja le peščica bank, ugotavlja ZPS.
Zveza potrošnikov Slovenije v sporočilu za javnost tudi svetuje, da opravite vezavo denarja za določen čas, če ga ne potrebujete. To možnost ponujajo vse banke. Pri tem je dobro primerjati obrestne mere za depozite in izbrati banko, ki trenutno ponuja največ za vaš denar.
Za napredne varčevalce, ki so pripravljeni prevzeti določeno tveganje in varčujejo dolgoročno, ZPS svetuje varčevanje v skladih. V vseh primerih pa je pomembno, da varčevanje razumete, opozarjajo v ZPS.
INGLES, d. o. o.
Proseniško 8e 3230 Šentjur
051/359 - 555 051/359 - 222 www.drva.info drva.info@gmail.com
Peleti INGLES, d. o. o., v samem vrhu najboljše izbire za nakup
Ogrevanje na pelete je znano po svojem visokem izkoristku, ki se kaže tudi v tem, da za peleti ostane izjemno malo pepela - peči vam ne bo nikoli več treba čistiti vsak dan, saj je zgorevanje skoraj popolno. Da bi bilo tudi res tako, pa morajo biti lesni peleti visoke kakovosti. Prav tako velja cena peletov za precej ugodno, saj je biomase pri nas dovolj, lesni peleti iz uvoza pa so na voljo po relativno nizkih cenah. Ogrevanje na biomaso se zagotovo izplača in vam lahko prinese kar od 30 do 60 odstotkov prihranka za stroške ogrevanja.
Zveza potrošnikov Slovenije je v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije že petič preverjala kakovost peletov, ki so potrošnikom na voljo na slovenskem trgu.
Za uporabo v gospodinjstvih priporoča nakup peletov iz kakovostnih razredov A1 in A2, ki v kombinaciji s kakovostno pečjo na pelete zagotavljajo najbolj učinkovito in do okolja prijazno ogrevanje. Kakovost peletov je odvisna od uporabljene surovine. Najpomembnejše lastnosti peletov so: vsebnost vode in pepela, mehanska obstojnost, gostota nasutja, delež finih delcev ter vsebnost določenih makro in mikro kemijskih elementov.
Tako je Zveza potrošnikov Slovenije na testu za zimo
2019/2020 pelete podjetja Ingles, d. o. o., Drau holz pellets uvrstila med najboljše. Imajo tudi certifi kat DINplus in s tem manj kot 0,5 % pepela. Pelete Duga pellets pa je uvrstila kot najboljšo izbira nakupa med peleti s certifikatom DINplus A2 in jim podarila oznako € kot zmagovalcu testa med peleti kakovostnega razreda ENPlus A2. Test peletov preverite na: https://www.zps. si/index.php/clear-2-0/9801-test-lesnih-peletov-9-2019.
Drau Holz so peleti avstrijskega proizvajalca. Izdelani iz 100 % smrekove surovine, brez lubja in brez kemičnih dodatkov. Imajo pridobljen mednarodni certifikat ENPlus A1 in DINplus.
Peleti Duga Pellet so primerni za manjše kaminske peči in tudi za velike sisteme. So brez kemičnih dodatkov in imajo posebnost vonja po lesu. Imajo pridobljen mednarodni certifikat ENPlus A2.
Eko sklad je za letošnjo kurilno sezono razpisal tudi odprt javni poziv za menjavo starih kurilnih naprav z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso s subvencijo tudi do 100 %. Več o razpisih lahko preverite na https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite--spodbudo/seznam-spodbud/kurilne-naprave-na--lesno-biomaso oziroma na https://www.drva.info/ sl/aktualno/novice.
Promocijsko besedilo
Љ
* it. a
Znate varčevati z vodo?
Vodni viri niso neusahljivi, predvsem pa je treba skrbeti tudi za ohranjanje njihove kakovosti. V podjetju Vodovod--kanalizacija Celje so pripravili nekaj nasvetov, kako zmanjšati porabo vode, kar pomeni tudi manj porabljene energije, ohranjanje okolja in omilitev podnebnih sprememb.
V	kopalnici
Med umivanjem zob in britjem zapirajte pipo.
Uporabljajte raje tuš kot kopalno kad.
Skrajšajte čas tuširanja.
Preverite, ali splakovalnik v stranišču pušča. Zamenjajte starega z novim, dvostopenjskim.
V	gospodinjstvu
Posodo raje operite v pomivalnem stroju kot ročno. Če posodo pomivate ročno, med čiščenjem z detergentom zapirajte vodo.
Pralne in pomivalne stroje vključite šele tedaj, ko so napolnjeni.
Zelenjavo in sadje perite v skledi z vodo in ne pod tekočo vodo.
Ne uporabljajte vode za odmrzovanje zamrznjene hrane.
Ob nakupu novih pomivalnih in pralnih strojev preverite, če so varčni ter ali omogočajo nastavitev količine umazane posode ali perila.
30
VARČEVANJE
Zemeljski plin je je vse bolj uporaben
Zagotovo ste se pred začetkom letošnje kurilne sezone vprašali, ali vam ogrevalni sistem nudi zadostno udobje in nizke stroške. Če za ogrevanje plačujete preveč, se splača razmisliti o novem načinu ogrevanja.
Trenutne cene energentov na trgu kažejo, da je za gospodinjstva zemeljski plin med najbolj ugodnimi ener-genti. Končne cene zemeljskega plina z vsemi dodatki in dajatvami so se v zadnjih letih močno znižale in ostajajo na nizki ravni. Za eno kilovatno uro zemeljskega plina v gospodinjstvih odštejejo le 0,0560 evra, medtem ko je na primer za električno energijo treba odšteti 0,1621 evra/kWh, za kurilno olje 0,1012 evra/kWh, utekočinjeni naftni plin 0,127 evra/ kWh in za daljinsko ogrevanje 0,0800 evra/kWh.
Največ prihrankov v
daljšem obdobju
Študija ekonomičnosti ogrevalnih sistemov, ki jo je v letu 2018 izvedla Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, je pokazala, da uporaba zemeljskega plina v desetih letih obratovanja ogrevalnega sistema v primerjavi z ostalimi energenti zagotavlja najvišje prihranke. Izračuni so namreč pokazali, da hiša energijskega razreda E (bolj potratna hiša, velika 180 kvadratih metrov) z uporabo kotla na zemelj-
ski plin v desetih letih obratovanja prihrani za več kot 10 tisoč evrov pri stroških ogrevanja. To pomeni, da uporabniki pri menjavi starega kotla na olje z novim na zemeljski plin - po odbitih stroških začetne investicije -v desetih letih prihranijo 10 tisoč evrov in več.
Druge prednosti
Pri ogrevanju z zemeljskim plinom ne smemo zanemariti drugih prednosti: plinski kotli ne zavzamejo veliko prostora, prav tako ni treba skrbeti glede dobave energenta, saj je zemeljski plin napeljan do gospodinjstva s pomočjo visoko zanesljivega distribucijskega plinovodnega omrežja. Plinovodno omrežje je danes v Sloveniji prisotno že v 81 občinah. S plinom se oskrbuje že več kot 133.460 odjemalcev. Če je stavba že opremljena s plinovodnim priključkom, je priklop enostaven. Če takšnega priključka še ni, vam lahko strokovnjaki operaterja sistema v občini pomagajo s strokovnimi nasveti za izvedbo postopka pridobitve priključka.
Vedno pomembnejši je tudi ekološki vidik pri uporabi energentov. Zemeljski plin je naravni vir energije z majhnimi izpusti ogljikovega dioksida, prašnih delcev in drugih onesnaževal, zato sodi med okoljsko najprimernejše energente. Ima visoko kurilno vrednost in izkoristek.
Vedno širša uporaba
Tehnologija uporabe zemeljskega plina se razvija hitro. Kondenzacijska peč je že uveljavljena tehnologija, ki se še izpopolnjuje. Postopno se uveljavljajo še učinkovitejše tehnologije, kot so soproi-zvodnja toplotne in električne energije, gorivne celice in plinske toplotne črpalke. Številni uporabniki se odločajo za souporabo zemeljskega
plina in sprejemnikov sončne energije, ki omogoča, da s sončno energijo še dodatno optimizirajo porabo energije za toplotno oskrbo doma v vseh letnih časih. V prometu imata svetlo prihodnost stisnjen zemeljski plin (CNG) in utekočinjen zemeljski plin (LNG). Na evropskih cestah je zdaj že več kot dva milijona vozil na stisnjen zemeljski plin.
Vir: GIZ za distribucijo zemeljskega plina
Plinovodno omrežje lahko uporabljamo tudi za distribucijo in shranjevanje drugih vrst goriv. Čeprav je zalog zemeljskega plina vsaj še za 250 let, strokovnjaki iščejo tudi rešitve za transport drugih goriv, na primer bioplina, po plinovodnih omrežjih. Vodilna država na tem področju je Nemčija, ki želi do leta 2020 dodati 6 milijard kubičnih metrov bioplina v obstoječe plinovodno omrežje. Poleg tega v več državah že izvajajo poskusne projekte za transport in shranjevanje vodika v plinovodnih omrežjih. V Nemčiji podjetje E. ON pilotno v plinovodno omrežje v obliki vodika shranjuje presežke vetrne električne energije. Pri tem je pomembno, da se pri napajanju plinovodnega omrežja z bioplinom ali vodikom nič ne spremeni za končnega odjemalca energenta, ki mu tako ni treba dodatno vlagati v nove energetske naprave.
v toplini doma
IN OGREVAJTE CENEJE
TUDI TO ZIMO.
ENERGETIKA CELJE
► 03 425 33 53 | www.energetika-ce.si <
VARČEVANJE
31

GOSPODINJSKI APARATI BREZ DRAME.
LINIJA SIMPLICITY
si.gorenje.com
Varčevanje z elektriko
S skrajševanjem časa kuhanja privarčujete energijo in čas.
Pri nakupu bodite pozorni na to, da je naprava označena z energijskim razredom A (A+, A++).
Pomivalni stroj vklopite le tedaj, ko je primerno poln, in v času nižje tarife. Preden zložite posodo v stroj, z nje očistite vse ostanke hrane. Redno čistite filter stroja. V hladilniku čistite ledene obloge. Ne postavljajte vročih stvari v hladilnik.
Razporedite stvari v hladilniku tako, da je omogočeno notranje kroženje zraka.
Vrata hladilnika naj ne bodo odprta predolgo. Po zapiranju vedno preverite, če so vrata tesno zaprta. Dotrajano tesnilo na vratih takoj zamenjajte.
Najsodobnejši pralni stroji so že opremljeni s sistemom za samodejno dodajanje de-tergenta, ki samodejno odmeri optimalno količino detergenta in mehčalca za najboljše rezultate pranja.
Stroj uporabljajte v času nižje tarife.
Za majhne količine perila izberite krajši oziroma varčni program in nižje temperature.
PREPUSTITE SONCU PLAČILO RAČUNOV ZA ELEKTRIKO!
5 sončno elektrarno na ključ iz ECE.
•	Prihranek & energetska neodvisnost
•	Svetovanje & pomoč pri pripravi dokumentacije
•	Dolgoletna garancija na izvedbo In delovanje
Vas zanima, kako poteka montaža?
Poskenirajte za ogled videa.
Član skupine:
Ш?	t elektro,
Ц/ Elektro Celje lJ eorenJska
"Sončna elektrarna je naša naložba za prihodnost. S pristopom in izvedbo pri ECE sem zelo zadovoljen!"
Janez Jurhar, investitor
Več informacij na www.ece.si
32
PORTRET
Mesut Sinani Medo, legendarni celjski kostanjepek
»Delo je težko, ampak ga imam rad«
t
Le kdo si v teh lepih, barvitih jesenskih dneh ne zaželi kulinarične poslastice sedanjega letnega časa? Govorimo seveda o pečenem kostanju, ki nas pogreje v hladnemu vremenu in nam v slabem dnevu izboljša razpoloženje. Za to zadovoljstvo prebivalcev in obiskovalcev Celja že več kot dvajset let s svojo ženo Štefko skrbi Mesut Sinani, ki ga stranke in številni prijatelji ter znanci bolj poznajo pod imenom Medo.
»Z nasmehom in dobro voljo je vse lažje.«
ROBERT GORJANC
Na zgodnje sončno dopoldne sva ga s fotoreporterjem obiskala pri stojnici, ki je postavljena na vogalu Prešernove ulice, in sicer na poti proti tržnici. Obiskala sva ga ravno v času, ko je pregledoval in pripravljal kostanj za prvo peko tistega dne. »Letošnja sezona domačega kostanja je slaba, saj ga je malo in ni velik, zato letos pečemo marone, ki jih nabavljam v Italiji. Svojim strankam vedno želim ponuditi kakovost, ne karkoli, čeprav je odkupna cena ma-ronov precej višja kot cena domačega kostanja, kadar je ta na voljo. Ampak bomo preživeli tudi to naravno krizo,« je o letošnji beri za peko povedal prijazen in veder gospod Medo.
V boljših časih, ob večji naklonjenosti narave v minulih letih, je del kostanja nabral v domačem gozdu na Dobrni, sicer pa ga je kupoval na tržnici. Porcija pečenih maronov v letošnji sezoni stane tri evre, zaradi dražje nabave surovine je malo višja kot lani, ko je bila 2,5 evra. »Poleg maronov je drag tudi plin, vsak dan porabim dve jeklenki, precej staneta najem stojnice in prevoz ... Je kar veliko stroškov, nekaj malega pa tudi moram zaslužiti, zakaj bi sicer delal, mar ne? Včasih mi zvečer žena reče, kadar je slabši promet, da bi pustil že vse skupaj, saj se ne splača. Ampak nekaj dela in prometa vendarle je, pa lepa tradicija je nastala v mestu,« je še povedal Medo.
Raje pri stojnici kot na
kmetiji
Zgovornega sogovornika sem vprašal, kdaj je največ prometa. »Glede tega je Celje fenomen. Prijatelje, ki tako kot jaz pečejo kostanj, imam v Ljubljani, na Hrvaškem in še kje in ko jim povem, da ob osmih končam, mi pravijo, da oni takrat šele začnejo živeti.
Vsakega je treba pregledati in pripraviti ...
Če imamo zvečer kakšno uro in pol prometa, je kar v redu. No, največ ljudi pride ob sredah, ko za nekatere služba traja malo dlje. Ko je slabo vreme, če močno dežuje, se kar precej pozna pri prometu,« je pojasnil Mesut Sinani, čigar delovni čas traja od osmih do osmih. Takšen je dnevni urnik, sicer pa vsako leto posluje od 25. avgusta do 31. decembra. »Takšen red imam, tega se držim, to je tradicija.« Dopoldne, pravi, je druga zgodba, takrat prodaja tudi pridelke s svoje približno hektar in pol velike kmetije, ki jo imata z ženo na Dobrni: jagode, maline, fižol, orehe, bučnice. Zlasti o slednjih se širi glas, da so nekaj posebnega.
»Vse to ljudje potrebujejo, kostanj pa je razkošje,« je malo za šalo in malo zares še povedal Medo, ki zna s svojim živahnim pripovedovanjem biti tudi nadvse zabaven. Raje kot na kmetiji dela v svoji »delovni hišici v mestu, na kmetiji pa je »glavna« žena, ki poskrbi za okusne pridelke. Sicer pa žena tudi pride pomagat k stojnici.
Čeprav pravi, da je težko, ima Mesut Sinani svoje delo zelo rad, kar je očitno, sicer ne bi vztrajal toliko let. Res ni prav prijetno celih dnevov preživeti pri stojnici, mnogokrat v mrazu, dimu, turobnem deževnem vremenu. »Tudi leta so že naredila svoje, pri petinsedemdesetih prihajam v druščino starcev, počasi me že kliče matilda,« je sproščeno in z značilnim nasmeškom na obrazu govoril Medo. Tako
vitalen, ve- - Ш der in za-
•^823 SS
baven,	jf
kot je,	r.
je še	
d a -	
1 e č	r v
»Tega sem pa res dobro spekel...« Mesut Sinani Medo z ženo Štefko

Bučnice so tudi zelo iskana »roba«.
od matilde, sem si mislil ob njegovem pripovedovanju, ki me je na trenutke zelo zabavalo.
Vse še gre, le »papirjev« je preveč
Kot je še povedal, bi vse še mogoče šlo, tudi letom bi bil še kos, ampak pretirana papirologija mu res počasi pobira voljo do tega, da bi še dolgo vztrajal. »Saj razumem davčno službo, red mora biti, ampak težko je peči in potem v dimu narediti račun na blagajni, včasih tudi ne vidim, kaj pritisnem. Če predolgo pustim kostanj na ognju, da bi izdal račun, mi lahko gre cela peka, nekaj sem jih tudi že zažgal,« je najin pogovor zašel kar na precej bolj temperamentno področje.
»A je že pečen?«
Razmišlja o podobnih rešitvah, kot so v tujini. »Imam kolege v Gradcu, oni delajo pavšalno. Pride sezona, dobijo odločbo, plačajo tisto, kar morajo plačati, ni veliko papirjev.«
Ne glede na vse upajmo, da bo priljubljen gospod Medo, ki je postal prava legenda knežjega mesta, ob pomoči žene vztrajal tudi v prihodnjih letih, da ne bo izginila še ena zadnjih točk peke kostanja v mestu. Gre za ikonične točke, ki dajejo mestu značilen, tudi družaben utrip. Takšnih mest je bilo v preteklosti v Celju precej več - na železniški postaji, pred nekdanjim Kinom Dom, na zvezdi, pred Metropolom .
Ne le kostanj, tudi lepa
beseda
V Celju mu je lepo, kot je dejal, odkar se je sredi šestdesetih letih
prejšnjega stoletja naselil v našem mestu. Po številnih selitvah, njegov oče je bil namreč častnik v vojski nekdanje države, je spoznal ogromno prijateljev, znancev. Pri nas je spoznal svojo ženo, si ustvaril družino, imata tri otroke.
Kako je priljubljen med strankami, sem se hitro lahko prepričal med najinim pogovorom pri stojnici. Medo z veseljem z vsako poklepeta, izmenja nekaj prijaznih besed, nasmeškov. Tako ne pogrejejo le njegovi dobro zapečeni sladki maroni, tudi lepa beseda in toplina sta v paketu.
Le o recepturi za dobro pečen kostanj se Medo ni preveč razgovoril, kar je po svoje razumljivo, zato nisem preveč vrtal z nadležnimi vprašanji. Vsako delo ima pač svojo poslovno skrivnost, tudi peka kostanja.
Foto: SHERPA
REPORTAŽA
33
Zavod Stanislava v Gornjem Gradu je nevsakdanje središče dogajanja
Iz starih za nove in prihodnje čase
Zavod Stanislava iz Gornjega Grada, ki deluje že dve leti, je zanimiv primer, kako zelo lahko poživi neko društvo utrip širšega okolja. Skupina prostovoljcev pod vodstvom Zdenke Zakrajšek pripravlja zanimive razstave in še marsikaj. Med drugim spodbuja ponovno uporabo, pred stavbo zavoda je energijski medeni vrt ...
BRANEJERANKO
»V Zgornji Savinjski in Za-drečki dolini je ogromno znanja in ročnih veščin, ki jih ni bilo mogoče nikjer posebej predstaviti,« je povedala o delovanju zavoda Zakrajškova, ki je tudi njegova ustanoviteljica. »Že dolga leta zbiram stare stvari. Vedno sem si želela, da bi imela svoj muzej,« je še dodala. Zavod nudi brezplačno prostore vsem, ki imajo kaj pokazati, in izkazalo se je, da je takšnih precej. Društvo Zavod Stanislava ima 35 članov. »In tam, kjer se ljudje začnejo povezovati, je mogoče ustvarjati zgodbe,« poudarja ustanoviteljica. Zavodu, ki je neprofitna ustanova, občasno pomagajo gornjegrajska, na-zarska in mozirska občina ter zasebni donatorji.
Od kod ime Zavoda Stanislava? Ta nima nobene povezave z ljubljanskim Zavodom sv. Stanislava. »Tisto leto, ko smo kupili hišo zavoda, je umrla moja mama. Tako sem se odločila,
da se bo v spomin nanjo zavod imenoval po njej,« je obrazložila Zakrajškova. Njeno mamo so klicali Slavka, vendar je bilo njeno krstno ime Stanislava.
Občasne ...
V veliki stavbi Zavoda Stanislava so tako stalne in občasne razstave, kjer so predstavljeni zgornjesavinjski in zadrečki rokodelci, likovni ustvarjalci, zbiralci ... Na občasni razstavi so ta mesec izdelki dolgoletnega rokodelca Alojza Kladnika iz bližnjega Radmirja v občini Ljubno. Videti je mogoče njegove makete parizarja, »gare« za prevoz sena na gorski kmetiji, »žlajfo« za prevoz gnoja po strmini, grablje, košare in po-


dobne izdelke. Prav tako si je mogoče ogledati njegovo maketo gornjegrajske Magdaleni-ne cerkve. Rokodelec Kladnik se že bliža devetim križem, vendar ostaja ustvarjalen na različnih področjih.
Od začetka leta so se v Zavodu Stanislava zvrstile razstave društva Toplica, ki je predstavilo uporabne in okrasne blazine, članica zavoda Tanja Starc je med drugim razstavila izdelke servietne tehnike, svoje likovne izdelke sta pokazali mati Rosana in hči Ksenija iz znane glasbene družine Štiglic, panjske končnice so predstavili likovni ustvarjalci Klemen Volovšek, Branka Ermenc in Margareta Atelšek. Zavod je pripravil tudi božično in velikonočno razstavo ustvarjalcev iz Zgornje in Spodnje Savinjske doline, Voj-nika ter Vranskega. Lani je bila v zavodu med drugim odmevna razstava zbirke nekdanjih ženskih torbic in porcelana.
Posebna zanimivost stavbe Zavoda Stanislava je njen starinski balkon iz Turčije. V stavbi je nekaj časa živela gospa Jozefina, ki se je poročila v Turčijo in to s trgovcem s preprogami. Po vrnitvi v domači Gornji Grad je iz daljne dežele med drugim pripeljala nevsakdanji balkon. V notranjosti stavbe so tudi portret lepe Jozefine ter njen lestenec in karnise iz Turčije.
Na občasne in stalne razstave prihajajo obiskovalci iz Zgornje Savinjske doline, več jih je tudi z Vranskega in iz Voj-nika, s katerima zavod posebej sodeluje. Od znanih ljudi sta si razstave ogledala že evropski poslanec Franc Bogovič in nekdanji celjski škof dr. Stanislav Lipovšek.
...in stalne razstave
V stavbi Zavoda Stanislava so privlačne tudi njegove stalne razstave. Med njimi je etnološka zbirka starih predmetov, kjer sta predstavljena nekdanjo kmečko in meščansko življenje. Videti je mogoče različno stanovanjsko pohištvo, porcelan, slike in podobno.
Med zbirko kamnin, mineralov in fosilov, ki jih je v domačih krajih zbral vsestranski ustvarjalec Klemen Volovšek
Med stalnimi razstavami je tudi bogata zbirka domačina Janeza Mavriča, ki je zbiratelj starih razglednic in nabožnih podobic. Teme njegove stalne razstave se menjajo in trenutno je mogoče videti več kot dvesto podob svetih bratov Cirila in Metoda. Gre za apostola Slovanov in soza-vetnika stare celine. Celovita zbirka Mavriča, letošnjega občinskega nagrajenca, je bila razglašena že pred desetletjem in pol za kulturni spomenik lokalnega pomena. Zelo ustvarjalen je še en domačin, to je Jožef Božič, ki izdeluje makete starih stavb gornjegrajske okolice in tako ohranja kulturno dediščino. Na razstavi so tudi Božičeve makete.
Bogati sta še dve stalni zbirki Zavoda Stanislava. Eno od njiju predstavlja Jamarski klub Tirski zmaj Ljubno. Ogledati si je mogoče različne najdbe iz Božične jame in iz Podkrajnikove zijalke, obe sta na Menini planini. Doma-
Vodja Zavoda Stanislava Zdenka Zakrajšek, ki je tudi njegova ustanoviteljica.
či jamarji so med drugim našli zelo redek rimski kovanec, trinožnik (darilno posodo, ki je edina takšna v Sloveniji), zanimiva je tudi posoda za vodo .
Prava paša za oči je tudi stalna zbirka kamnin, mineralov in fosilov domačina Klemna Volovška. »Obožujem naravo in tako rad odhajam na sprehode. Zbiram lokalne kamnine, ki jih lahko v prostoru Zavoda Stanislava
predstavim širši javnosti,« je povedal zbiralec, slikar, re-stavrator in jamar Volovšek. »Ljudje komajda verjamejo, da so takšne kamnine tudi v naših krajih,« je še dodal o lepih najdbah z Menine in Lepenatke. To so poldragi kamen jaspis, kristali kalcita in kremena, fosili . Med fosili je največ polžev in koral iz obdobja pred šestindvajsetimi milijoni let.
Foto: BJ in Zavod Stanislava
Medeni vrt in ponovna uporaba
Zanimiva je tudi ohišnica stavbe Zavoda Stanislava. Tam je med drugim energijski medeni vrt, ki ga urejajo zavod, domači dom upokojencev ter osnovna šola. Tako prihaja tudi do medge-neracijskega sodelovanja.
Tik ob glavni cesti je postavljena zavodova »Hiška pri-nesi - odnesi«, ki je ta mesec v znamenju rabljenih oblačil. Te občani prinašajo in odnašajo. Prejšnji mesec je bila namenjena rabljenim skodelicam, prihodnjič bo knjigam. Donator Jože Praznik iz Zadrečke doline jo je sestavil iz starih oken in starih strešnikov. Pred hiško je bila za občane pred kratkim tudi akcija izmenjave trajnic. Zavod Stanislava je letos organiziral tudi izbiranje najlepših zgor-njesavinjskih vrtov.
»Hiška prinesi - odnesi« je namenjena ponovni uporabi. Prejšnji mesec so vanjo prinašali in odnašali rabljene skodelice, ta mesec prinašajo in odnašajo oblačila, prihodnjič bodo prišle na vrsto knjige ... Tudi hiška je narejena iz gradiva ponovne uporabe.
34
REPORTAŽA
Mladi iz Bistrice ob Sotli ob hostlu Gabronka uredili Čudežni vrt
Spokojna oaza, kjer se vsakdo počuti kot doma
»Le kaj bo skupnosti prinesel še en vrt?« se je ob zamisli mladih Bistričanov morda kdo popraskal po bradi. Kot da podeželsko okolje že samo po sebi ne ponuja dovolj zelenja in sprostitve. A resnici na ljubo še tako idilični kraji danes niso imuni za bolezni sodobnega časa. Ljudje smo vedno bolj odtujeni, nestrpni, raztreseni in obremenjeni. In vrtu, ki v sebi skriva zdravilo za vse našteto, lahko v resnici rečemo čudežni.
SASKA T. OCVIRK
Šest mladih prostovoljcev je pod okriljem Mladinskega društva Bistrica ob Sotli našlo odgovor, kaj v svojem domačem kraju najbolj pogrešajo. Čeprav ne manjka kulturnih prireditev in drugih dogodkov, je priložnosti za spontana srečanja na nekem skupnem prostoru danes malo. Zamislili so si prostor, ki bi simboliziral povezanost in solidarnost. Kjer bi v umirjenem in prijaznem druženju
izpuhtel stres po napornem dnevu. »Začudena sem bila nad spontanostjo nastajanja in hvaležna za krasno druženje ob ustvarjanju vrta,« je dejala prostovoljka Snežana. Z vsem tem je bilo ob Gabronki zaznamovano celotno poletje. Na lepo urejeni zelenici so zrasle visoke grede, zeliščna spirala, čutna pot, klopce in mize ter gugalnica. Zasadili so grmičevje, zelišča, zelenjavo in sadje. Za otroke so pripra-
»Ob ustvarjanju Čudežnega vrta sem spoznavala, kako smo različni in kako veliko strpnosti je treba za dobro sodelovanje. Prav zaradi posebnosti vsakega od nas je nastal tako čudovit in pester Čudežni vrt,« pravi Teja Tavčer.
vili didaktične igre, namestili zabojnike s knjigami in še in še. Projekt so pod okriljem Evropske solidarnostne enote, ki ga pri nas zastopa agencija Movit, ocenili skoraj z vsemi možnimi točkami. Zanj so mladi pridobili približno sedem tisoč evrov.
Ustvarjalnost in delavnost
»Zelo smo ponosni na pobudnike projekta,« je dejala Adrijana Čede iz Mladinskega društva Bistrica ob Sotli. Čeprav imajo v društvu ogromno izkušenj s projektnim delom, je Čudežni vrt vseeno presegel
pričakovanja. Tudi zato, ker je še večji pečat kot urejena okolica Gabronke pustila pot, ki so jo vsi sodelujoči prehodili v tem procesu. Zasnova vrta temelji na prijaznosti do narave in trajnostnem odnosu do okolja. Kjer je bilo le mogoče, so uporabili reciklirane
Mladi prostovoljci, zaslužni za vzpostavitev Čudežnega vrta, so Katja Vonči-na, Neja Požek, Teja Tavčer, Adrijana Kujundžić, Andraž Šplejt in Snežana Levstik.
materiale in kar so zmogli, so izdelali sami. Pri tem so nastajale prave male umetnine. Temeljni načrt je izdelala krajinska arhitektka in mentorica Milena Kunej. »Ponosna sem na to, da sem lahko svoje znanje delila z drugimi, da smo s skupnim delom, idejami, dokončali zastavljen cilj. Zal sem pričakovala drugačno podobo vrta glede nekaterega rastlinskega gradiva, ki se ni uspelo ukoreniniti, vendar je to v povezavi z ostalimi stvarmi malenkost in jo je mogoče obnoviti v naslednjem letu. Zame je celoten projekt neprecenljiva izkušnja.« Čedetova je ob tem dodala še zahvalo za pomoč sosedom. »Še posebej družinama Govedič in Gabron.« Pohištvo iz palet in mozaične mizice iz lesenih kolutov ele-ktro napeljave zdaj krasijo vrt, cvetlični lončki iz starih konzerv pa lepšajo ograjo. Šolsko tablo je poklonila tamkajšnja osnovna šola. Na njej zdaj nastajajo čisto drugačne podobe. Lepo je videti otroke iz vrtca, ki obiskujejo vrt, rišejo in se igrajo. Tisto, česar domačini ne znajo vedno ubesediti, na glas povedo tuji gostje. Čeprav je hostel svoja vrata odprl šele maja, so imeli goste tudi že iz Avstralije in z Nove Zelandije. In vsi po vrsti so preprosto navdušeni.
Foto: arhiv MDBS
»Čudežni vrt je prostor,
I •	V •	I	v • •
kjer se srečujemo domačini in obiskovalci. Kjer se vsi počutimo prijetno in domače. Kjer se družimo, beremo, sproščamo in ustvarjamo. Kjer si generacije izmenjujemo
•	v •	•	1*1
znanje in izkušnje,« je dejala Adrijana Čede.
AKCIJA
35
Izboljšajte svoj življenjski slog
Začenja se nova sezona Akademije zdravega življenja
Izboljšanje počutja, znanje o zdravi prehrani in pravilni vadbi, močnejša samozavest in pravilno spoprijemanje s stresom. To so stvari, za katere obljubljamo, da vas jih bomo naučili v Akademiji zdravega življenja. Če se boste navodil in znanja držali, je izguba odvečne teže zagotovljena. Januarja se bo začela nova sezona: to pomeni, da je zdaj čas za izbor skupine. Izbrali bomo približno deset udeležencev, ki bodo vse znanje dobili brezplačno, hkrati bodo ves čas akademije pod strokovnim nadzorom ekipe 24alife in zdravniškega tima Medicine dela Krumpak, ki bosta skupino vodila ter ji nudila podporo na področju medicine, psihologije, vadbe in prehrane. Tokrat objavljamo prvi kupon za sodelovanje v akademiji. Ekipa 24alife in zdravniški tim bosta decembra izmed vseh prijavljenih izbrala skupino, ki ji bomo spremenili življenjski slog. Ne zamudite izjemne priložnosti. In ne pozabite, da je 24alife partner svetovno znane Mayo klinike, ki premika meje v dojemanju zdravja, prehrane, športa in zdravega načina življenja. To pomeni, da bo skupina dobila v svetu trenutno najsodobnejša priporočila. V novi sezoni bomo za udeležence pripravili še novost, posebno dodatno vrednost vsega znanja. In še kakšno presenečenje. Ampak zaenkrat naj to še ostane skrivnost.
SIMONA ŠOLINIČ
Kako so kaj naši spomladanski »akademiki«?
Zdravnica Darja Krumpak je s svojo ekipo vsem udeleženkam odvzela kri in opravila določene meritve, da je preverila, kakšno je njihovo zdravstveno stanje. Podatki so strogo varovani in osebne narave ter jih javno ne objavljamo. Lahko pa z veseljem zapišemo, da so dobri. Tudi udeleženci naslednje Akademije bodo pod strokovnih zdravstvenim nadzorom.
Bravo! Vse udeleženke vzdržujejo priporočeno telesno težo in kondicijo.
Obljubo smo držali. Skupini, ki je v akademiji sodelovala v spomladanski sezoni, smo obljubili, da bomo jeseni preverili njeno zdravstveno stanje in ponovno testirali njeno vzdržljivost. Pretekla sezona se je namreč končala spomladi, kar pomeni, da smo zdaj preverili, kako so udeleženke - za sodelovanje so se spomladi pogumno odločile samo ženske - upoštevale pridobljeno znanje tudi, ko se je akademija končala.
V akademiji je tudi veliko dobre volje in smeha. Ko je na vrsti test, se
Rezultati so spodbudni. Tako na področju zdoavstvene-ga stanja kot napodročju počutja. Vse imajo več kondicije-vadba te postala del njihovega življenja in čo žezačutijo, da so se malo polenile, se znajo pontvno spraviti v pogon. Nekatere so po akademiji izgubile še dodatno težo, vse pa pridno upoštevajo glavna navodila pri zdravi prehrani. Včasih seveda pride do odsto-
panja in s tem ni nič narobe, tako smo jih tudi nautili. Pre-hrenske navodilžakademije so bile, naj se ničemua stro.o ne odpove dujejo. Takšen nasvet s pridobljenim znanjem o vadbi in psihologiji obrodi sadove m prinaša pozitivne aprsmemb e. Veseli smoj da smo že drugi skupini v Akadtmiji zdravega načina življrnja apsemenilipo-glerl na svet.
Foto: Grup A
Akademija
zdravega življenja
šport + psihologija + prehrana + medicina z Novim tednikom. Radiem Celje in 24alife™
ШттЈГ ^tSfe
t
KUPON
Ime in priimek:
li<
Naslov:
E-naslov:
Telefon:
Starost, višina (cm), teža (kg): izobrazba:
Ali imate kakšne zdravstvene težave? DA NE
Obkrožite: a) sem naročnik
b) sem občasni bralec Novega tednika
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošni uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojil zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči dovoljuje objavo svojega imena, priimka ii kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasji za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernov; 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
36
REPORTAŽA
Valerija in Peter Hrastelj s posestva Na Škaluc
Iz velikega sveta v hiško na drevesu
»Gostom je treba ponuditi tisto, kar imaš. Pri nas imamo mir in tišino. Prav lahko bi si izmislili tudi nekaj energijskih točk. Ampak res nočem nikogar vleči za nos.«
»Resda smo turizem ljudje, ampak dovolj pa to ni. Naše lokalne težave gostov ne zanimajo in zato jim jih tudi nikoli ne razlagam. Luknjaste ceste gor ali dol. Pri nas je lepo. In pika.«

Laško?«
»Če nas ni na Bookingu, nas ni. Kateri tuji gost bo, lepo prosim, v Google napisal apartmaji
ValerijaHrastšlj ' ^	-
v,-	. . *	...
V nižinah v jesenskih jutrih ni nič posebej lepega. Oktobrska megla svet zavije v kopreno poslavljanja. Vedno bolj gola drevesa se spreminjajo v spomenike minevanja. Tam zgoraj, že na obronkih bližnjega hriba, je zgodba povsem drugačna. Če se v enem takšnih juter iz laške ali šentjurske strani po vijugastih cestah dvignete proti Trobnemu Dolu, boste zagotovo ostali brez besed. Tisti trenutek, ko človek obstane in se nenadoma zave lepote okrog sebe, je tudi bistvo uspešne zgodbe posestva Na Škaluc.
SAŠKA T. OCVIRK
Zase pravi, da je Celjanka. »Nikoli ne bo drugače,« se široko nasmeji gostiteljica, ki nas sprejme na dvorišču idiličnega kmečkega posestva. Šarm stoletnega gospodarskega poslopja in kozolca toplarja uokvirja nevsiljiva sodobna arhitektura, kjer nič ni prepuščeno naključju. Čeprav na poti po dolini Lahomnice nekajkrat zmanjka telefonskega signala in utihnejo navigacijski napotki, ta košček raja na koncu sveta najdejo tudi gostje iz najbolj oddaljenih krajev.
Življenje sta si zastavila kot večina drugih ljudi. Dom, družina, služba in posli. Valerija Hrastelj je bila nekoč uradnica na upravni enoti, pozneje se je kot mama treh otrok posvetila družini. Peter Hrastelj je bil znan laški mizar. Čeprav so
ga celo v medijih predstavljali kot zgled dobre prakse, podjetje ni bilo imuno na vpliv propadlih zgodb večjih dobaviteljev. Zgodba družine Hrastelj je zato zgodba o zaprtih vratih in odprtih oknih. O uresničenih sanjah. In zgledih, ki so lahko spodbuda vsakomur od nas. Seveda pa brez grenkih spoznanj na takšni poti ne gre.
Ironija posebne
vrste
V nekem obdobju sta veliko kolesarila. Pripravljala sta se za kolesarski maraton. Kdor nenazadnje premaga kozjanske hribe, premaga katerikoli klanec. Cesta ju je večkrat vodila mimo zapuščenega starega posestva. Podrta ograja ju je vedno znova vabila, da bi pokukala k speči Trnuljčici.
»Videlo se je, da je delo zastalo, da domačija že nekaj časa nima gospodarja,« se spominja Valerija. Bolj za šalo kot zares sta se pozanimala o prodaji. In prvotna večmilijonska cena se je res slišala kot slaba šala. Zamisel sta potisnila na stran in nanjo skoraj pozabila. A domačija ju je tu in tam na oglasnih tablah še srečala. Tako sta spet poskusila. Takrat je bil čas pravi. Z lastniki so si segli v roke in domačija Na Škaluc je dobila nove gospodarje. Hra-steljevi so se iz Laškega preselili v Trobni Dol. »To je ironija posebne vrste. V osnovni šoli se hujše zmerljivke, kot da je kdo >Trobndolčan<, otroci nismo mogli domisliti. To je bil sinonim za največjo zaostalost tudi zato, ker nihče od nas v resnici ni imel pojma, kje Trob-ni Dol sploh je,« smeje razlaga Peter. Danes je na svoj kraj in na svoj status lahko samo ponosen. Ker ljudje, ki iz najbolj oddaljenih dežel premagajo vse ovire na poti, po prihodu še lep čas vzdihujejo: »How beautiful!« Ali kako je lepo po slovensko.
Po finsko sredi
Kozjanskega
Bilo je pred komaj petimi leti. Družina - Peter in Valerija imata dve hčeri in sina - si je v
podeželskem slogu najprej uredila hišo. Staro gospodarsko poslopje so nameravali urediti v turistične namene. »Nisva si natančno predstavljala, kaj bi rada in kako bova zastavila. Saj veste, kakšen >apartmajček< bi oddajala in to je to.« Valeriji so bile vedno všeč slikovite kmetije v avstrijskih in nemških hribovskih krajih, kjer je vse tako oh in sploh, kjer so ljudje ves čas nasmejani in denar kar leti skupaj. A življenje ni ravno TV-serija Gorski zdravnik. V prvem nadstropju starega hleva sta uredila dve suiti, v pritličju, v tako imenovanem »štiblcu«, kuhinjo z jedilnico, na drugi strani stavbe pa bar s teraso pod »pojato«. »Potem sva se začela spraševati, zakaj neki bi gostje sploh hodili k nama, ko pa lahko spijo in jedo tudi kjerkoli drugje,« sta se začela zavedati, da bosta morala svojo ponudbo dopolniti. Ob robu domačije je bila drvarnica, ki je grozila, da se bo podrla. Na betonski osnovi sta se odločila postaviti tradicionalno finsko savno na drva. »Ker kaj pa je to kaj takšnega, mar ne? Potrebuješ malo lesa in ognjišče. Zelo hitro se je izkazalo, da nič v življenju ni prav zelo enostavno,« se smeji Valerija. Vseeno jima je uspelo in že naslednjo sezono so
gostje lahko uživali po finsko sredi slovenske narave.
Od bazenčka do
bazena
A kaj, ko si sredi poletja človek bolj kot potenje v savni želi osvežitev v bazenu. In tako sta na terasi savne postavila še ma-sažni bazenček. To je to, sta si rekla. In se v isti sapi spraševala, kaj narediti iz starega kozolca. Za določene načrte je bil premajhen, za druge prevelik, vsekakor pa ga je bilo za kopičenje stare krame škoda. Zamisel, da bi v njem uredili wellness z notranjim bazenom, je prehitelo še eno vroče poletje, ko sta Peter in Valerija ugotovila, da bi bili njuni gostje v resnici najbolj veseli kopanja na prostem. Ker ne marata »cincanja«, sta stisnila zobe in v kratkem času uredila tako wellness kot zunanji bazen. Vmes je zrasla še hiška na drevesu, ki je kmalu postala zaščitni znak posestva. »Peter je na Šmohorju podedoval staro kaščo. Ker se je streha že sesedla, se je ni dalo ohraniti. Stoletja star les smo uporabili za gradnjo te hiške. Po nekem švedskem zgledu sem si zamislila, da bi bila nevidna. Če se seveda mimogrede ne bi izkazalo, da lahko takšna postane samo z nakupom zelo posebnih, izjemno dragih ogledal.
Pač ne bo nevidna, sen se hitro vdala.« A glede na častitljiv les, iz katerega je hiška zgrajena, na zgodbe, ki se skrivajo v njem - le kaj bi znal povedati v tramove vdelan goldinar - sta sklenila rdečo nit ohraniti. »Notranje stene so iz gline, pohištvo je iz visokogorskega bora cem-prina. Ker se zaradi aerosolov iz tega lesa na njem dobro spi, so že pred stoletji na gradovih iz tega lesa delali postelje.« In da bi naravi nekaj vrnili, zdaj na posestvu raste tudi majhen cemprin. »Počasi raste, ampak enkrat bo veliko drevo,« pravi Valerija, prepričana, da je ponudba posestva Na Škaluc zdaj zaokrožena. »Peter ima sicer še cel kup svojih načrtov, ampak jaz se bom ločila,« mu zagrozi v šali.
V primežu
birokratskih zahtev
Vse skupaj se sliši kot navdihujoča zgodba o uspehu z lepim koncem. Kot pravi sogovornica, večinoma takšna tudi je. A brez spotikanja tu in tam seveda ne gre. »Turizem se dandanes v resnici lahko gremo kjerkoli. Ampak gostov nam ne bo pripeljal nihče. Vsekakor ne Slovenska turistična organizacija niti različni turi-stičnoinformacijski centri. Za prvo obstajajo zgolj Ljubljana,
REPORTAŽA
37
»Tuji gostje prinesejo svet k nam. Eni si želijo samo mir, drugi se radi družijo in delijo svoje zgodbe. Poletni večeri pri nas so res prijetni. Po drugi strani smo se morali navaditi, da nikoli nismo sami.«
Bled in Piran, drugi se s svojimi brošurami zapirajo v svoje pisarne brez pravega stika s turisti, kaj šele ponudniki,« pravi Valerija, ki je žalostna, ker ima občina Laško eno najvišjih turističnih taks v državi, oprijemljivih turističnih pridobitev pa ni nikjer. »Gostov ne morem poslati na pohodniške poti, ker jih niti našli ne bodo. Ne morem jih poslati po spominek v Tic, ker se že v soboto opoldne zapre. Ko sva vstopila v to zgodbo, sem živela v iluziji, da bomo vsi - javne službe, terme in zasebniki - delali z roko v roki. Žal ni tako.« Tragikomično podporo družbe pri zasebni podjetniški pobudi potrjujejo različne zgodbe, ki sta jih Hrasteljeva doživela na lastni koži. Ste mislili, da je preprosto usmerjevalno tablo enostavno postaviti? Zmotili ste se. Na upravni enoti vam ne morejo pomagati, na direkciji za ceste za to zahtevajo poseben elaborat o vplivih na okolje. Če želite zgraditi hiško na drevesu, vam bodo na upravni enoti povedali, da za ta poseg gradbeno dovoljenje ni potrebno niti predvideno. Super. Dokler na obisk ne pride inšpektorica in zahteva gradbeno dovoljenje. Upravna enota vlogo zavrne, ker vztraja pri svojem. Inšpektorica tudi.
Pa se znajdite, kakor veste in znate.
Pridejo po mir in
tišino
Na srečo je majhnost domačega okolja danes mogoče prestopiti. Svetovni splet je prinesel revolucijo v še tako odmaknjeno vas. S spletnimi platformami, kot sta Booking in Airbnb, ter s promocijo na različnih družbenih omrežjih lahko vsak turistični ponudnik vzame usodo v svoje roke. »Manj kot 24 ur po tem, ko smo se pojavili na strani Booking, smo dobili prvo rezervacijo. Iz Brazilije. Bil sem prepričan, da se je prijatelj računalničar pošalil. Ni se. Težko vam povem, kakšno tremo sem imel ob prvem sprejemu gostov,« razlaga Peter. »Edino, kar mi je šlo po glavi, je bila misel - saj ne vedo, da so prvi, saj ne vedo.« V teh petih letih se je Na Škaluc zvrstilo že na stotine gostov z vsega sveta. Iz ZDA, s Havajev, iz Peruja, Avstralije, iz arabskega sveta ter Skandinavije, če naštejemo samo najbolj izstopajoče. »Nočeva predalč-kati ljudi, a izkušnje so pokazale, da bogatejši kot so, iz bolj razvitih držav kot pridejo, bolj so preprosti in bolj znajo ceniti to, kar mi ponujamo - mir in tišino.«
Foto: SHERPA
»Skandinavci so krasni gostje. Otroci se lahko cele dneve podijo po gozdu kot po najboljših adrenalinskih parkih. In obožujejo naravne slapove in tolmune. Še mi smo jih morali odkriti. Pa jih imamo v okolici kar nekaj.«
»Počitnic si vzamemo toliko, kot jih potrebujemo. V turizmu moraš biti do gostov vedno prijazen in nasmejan. Ko tega ne zmoremo, potrebujemo odmor. Doma tega ni. Tudi če imamo na voljo savno in masažni bazen.«
38
REPORTAŽA
Praznik kozjanskega jabolka že 20. napolnil trg v Podsredi
Najslajše tisto, ki ga carjevič po krhljih razdeli svojim dragim
Kot mlad gospodar je tudi sam kdaj pomislil, da so stara drevesa kosilnici in traktorju kvečjemu v napoto. Da bi bilo treba tudi v sadjarstvu stopiti v korak s časom. A tudi letos je stoletnim drevesom svojega očeta in deda dodal nova drevesca starih sort. »Polne rodnosti teh jablan in hrušk bodo deležni šele naslednji rodovi,« se je zadovoljno nasmehnil letošnji carjevič Franc Lupšina.
SASKA T. OCVIRK
Da je naravna dediščina nekaj, kar je vredno ohraniti, je tudi letos v Podsredi dokazovalo na tisoče obiskovalcev. Na srednjeveško uokvirjen trg pretekli konec tedna ni bilo mogoče stlačiti nobene stojnice več. Snovalcem prireditve iz Kozjanskega parka je ob tem zagotovo igralo srce. Mnogi zaposleni se še dobro spomnijo prvih let, ko so skoraj prosili lokalne ponudnike, da so sodelovali. In prva leta so skupaj preštevali maloštevilne obiskovalce,
ponujal trgovec z gorenjskim naglasom. »Če desk ne potrebujete, lahko dobite pa kuharja,« mu je za šalo po-nagajala gospa z naravnimi mili in umetniškimi dežniki. O kakšni plastični krami ali globalnemu kiču v Podsredi že leta ni sledu.
Jabolk le za vzorec
»Letošnja letina je pač bogpomagaj,« je bil žalosten carjevič. Tudi sadjarji, ki s svojimi drevesi ravnajo tako skrbno kot on, letos
Naziv »štrudlmojstra« leta sta v hudi konkurenci ekip od blizu in daleč pridobila Gregor Ivačič in Martin Kos Strašek. V tekmovanju, kdo jabolko najbolj na dolgo sleče, je že nekaj let brez konkurence Martin Magdalenc. Letos je bil njegov olupek dolg 4,37 metra. Lani mu je uspelo olupek razvleči na kar 7,3 metra.
ki so potrebovali kar nekaj časa, da so ponotranjili Pod-sredo kot prestolnico ekološko pridelanega domačega jabolka. Po dveh desetletjih vztrajnosti, a tudi občasnega obupovanja so danes stojnice posebej rezervirane za ponudnike v okviru Kozjanskega parka. Ostali se lahko na seznam uvrstijo le z najboljšo ponudbo domačih pridelkov in izdelkov. Domača hrana, domiselni in kakovostni izdelki za dom in družino ter nakit iz naravnih materialov. »Boste nekaj nežnega za v kuhinjo?« je lesene deske
niso mogli obiti naravnih omejitev. Deževna pomlad in preobilna lanska letina botrujeta praznim vejam sadnega drevja. »Pri starih sortah je tako ali tako treba vzeti v zakup, da rodijo le vsako drugo leto. Ampak tako slabe letine, da ne bi obrodilo skoraj nobeno drevo, že dolgo ni bilo,« pravi Lupšina. V svojih nasadih ima več kot štiristo dreves, od jablan, hrušk do sliv, marelic in breskev. »Manj znano drevo je na primer skorš, imamo pa tudi žižolo in figo. Slednja je pravzaprav
Na 1, 2, 3 so odtrgali vsak svojo jabolko in uradno odprli sejemski del letošnjega Praznika kozjanskega jabolka: minister Simon Zajc, županja Kozjega Milenca Krajnc, minister Zdravko Počivalšek, carjevič Franc Lupšina in direktorica Kozjanskega parka Mojca Kunst
edina, ki je letos obilno rodila.« Temu primerna je bila tudi ponudba sadja v Podsredi. Redki zabojčki jabolk in hrušk že na parkirišču niso pošli izključno zaradi visoke cene. Nenazadnje vsega preobilja vajeni potrošniki tu in tam potrebujemo tudi takšno lekcijo. Darovi narave niso samoumevni. Stari ljudje, ki so jim carjevič, krivopecelj, bobovec in zlati delišes na odmaknjenem Kozjanskem nekoč omogočali preživetje, pa se tega zavedajo še danes. »Sadno drevo je najlepše v pomladnem cvetju. Je kot
Na sadjarski prestol je kot carjevič, najskrbnejši lastnik travniškega sadovnjaka, letos sedel Franc Lupšina. Ob strani mu stoji žena Mojca.
Za pestro dogajanje na odru je poskrbelo kar dvesto nastopajočih.
REPORTAŽA
39
nevesta. Zanj moramo skrbeti kot za mlado dekle. In seveda ni lepšega občutka, ko lahko odtrgaš zrel sadež,« pravi carjevič Franc. Njegova žena Mojca doda, da so najslajša jabolka tista, ki jih mož ob večerih reže in jih po krhljih deli njunim otrokom in vnukom. »Kot bi ptičke hranili v gnezdu, toliko je veselja in smeha ob tem.« Približno dvesto let stare hruške in več kot sto let stare jablane so med posebnimi zakladi njihove domačije.
Dragoceno
kozjansko poreklo
Ob 20. jubileju se niz različnih dogodkov in prireditev vije že od 20. septembra. Končal se bo 20. oktobra. Poleg domačina, gospodarskega ministra Zdravka Po-čivalška, je odprtje sejemskega dela počastil minister za okolje in prostor Simon Zajc. Manjkali niso niti visoki gostje iz različnih ustanov
ter župani bližnjih občin. Nenazadnje se je Praznik kozjanskega jabolka v dveh desetletjih iz skromnega podeželskega srečanja razvil v osrednjo okoljsko, etnološko in naravovarstveno prireditev v Sloveniji. Tako imenovan okoljski sejem z dušo je nekdaj zaostalo Kozjansko umestil na zemljevid kot oazo neokrnjene narave z bogato biotsko raznolikostjo in pridelavo zdrave domače hrane. Pod okrilje skupne blagovne znamke Sožitje -Kozjanski park so letos vpisali štiri nove nosilce. Kmetija Omerzu, Osnovna šola Koprivnica, Sandi Šmalčič in Polona Šergon so se zavezali, da bodo njihovi izdelki ostali v duhu trajnostne sonaravne pridelave in predelave ter v sozvočju poslanstva tega naravovarstvenega območja. Doslej je pravico do uporabe skupne blagovne znamke pridobilo 18 ponudnikov.
Foto: GrupA
40
AKCIJA / MODRI TELEFON
Jutri bomo dostavili zadnjih šest slastnih pic
V tem tednu Radio Celje razveseljuje še zadnje srečneže v akciji Radio Celje vam pice pripelje. Delovne kolektive s Celjskega smo že minule dni skupaj s Picerijo Verona razveselili s številnimi picami, ki smo jih ob sredah in petkih pripeljali pred vhodna vrata njihove službe. In to brezplačno.
Za sodelovanje v akciji je zadoščalo, da so nam napisali, zakaj si prav njihov ko lektiv zasluži naš slasten obisk. S Picerijo Verona smo razveselili že gasilsko enoto v Celju, podjetje Avto Safir, cvetličarno Cvetje Irena, administratorke Urgentnega centra Celje in centralno skladišče Eurospin v Celju. Naslednji teden bomo poročali, kje so se kot zadnji »mastili« s slastnimi picami.	MiK
90,6 95,1 95,9 100,3
novi tednik ■ radio celie
Vedic 2 Илецуј/
vedno 2 iwmyj I
Modri telefon
Zamenjava plinskih peči
Bralka iz Celja je slišala, da je mogoče pridobiti subvencijo za zamenjavo stare etažne plinske peči z novo. Zanima jo, v katerih delih Celja je finančna spodbuda mogoča, do kdaj je mogoče izkoristiti subvencijo in koliko znaša. Slišala je namreč, da v nekaterih delih Celja subvencija ni mogoča.
Odgovarja Mojca Grušov-nik iz Mestne občine Celje:
»Na podlagi Odloka o načrtu za kakovost zraka na območju MOC (UL RS, št. 57/17) je finančna spodbuda možna na celotnem območju občine, določene omejitve so samo glede uporabe energentov (predvsem biomase).
Finančne spodbude za zamenjavo plinskih peči podeljuje Eko sklad. Višina finančne spodbude je objavljena na njegovih spletnih straneh (Javni poziv JP74SUB-OB19, vgradnja plinskega konden-zacijskega kotla za centralno ogrevanje starejše stanovanjske stavbe). Poziv je še vedno odprt. Višina nepovratne finančne spodbude znaša do 50 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot dva tisoč evrov za vgrajen plinski kondenzacijski kotel.
Subvencije za zamenjavo plinskih peči podeljuje tudi Mestna občina Celje na podlagi javnega poziva, ki ga objavi enkrat na leto. Letošnji razpis je bil objavljen aprila, končan pa je bil sredi avgusta, ko so bila porabljena vsa načrtovana sredstva.«
BJ
Preglednost ovira živa meja
Občana zanima, kdo je pristojen za ureditev preglednosti na križiščih stranskih cest z glavno cesto Lopata-Galicija. Omenja naselje Gorica pri Šmartnem, kjer je pri hiši številka 53 živa meja, ki voznikom ovira preglednost. Občan opaža, da se morajo vozila zaradi žive meje postaviti tudi meter daleč na glavno cesto. To predstavlja za udeležence v prometu nevaren položaj.
Odgovor nam je posredovala Alja Tihle Hren iz Mestne občine Celje:
»Ce živa meja ovira preglednost vključevanja in je zaraščena v polje preglednosti, je za to pristojen občinski inšpektorat. Ta lastnika pozove k ureditvi (obrezovanju). Z zadevo smo inšpektorat seznanili. Ko gre za nepremično oviro (na primer brežino ali hišo), je mogoče postaviti - na podlagi vloge občana ali mestne četrti oziroma krajevne skupnosti - prometno ogledalo. Kadar gre za individualni priključek, krije stroške njegov lastnik in na
križišču dveh občinskih cest mestna občina.«
BJ
Denar za
nedokončan letnik
Poklicala je občanka, katere sin je bil prijavljen na zavodu za zaposlovanje in je tudi prejemal socialno pomoč. Sin se je nato odločil, da bo opravil četrti letnik srednje šole, ki ga med rednim šolanjem ni uspel dokončati. V četrti letnik se je vpisal izredno in pridobil status dijaka. Bralko zanima, če je sin v tem primeru upravičen do plačila oziroma subvencioniranja šolnine za dokončanje srednješolskega izobraževanja.
Za odgovor smo povprašali celjsko območno službo zavoda za zaposlovanje. Odgovarja direktorica mag. Alenka Rumbak:
»Ce ima občankin sin status dijaka, potem mu zavod za zaposlovanje ne more financirati zaključnega letnika. Šolnino lahko financiramo brezposelni osebi, ki je prijavljena na zavodu za zaposlovanje, status dijaka in status brezposelne osebe pa se izključujeta.
Šolnino torej lahko financiramo brezposelni osebi, ko gre za dvig izobrazbene ravni (ko se vključuje v zaključni letnik nižjega poklicnega izobraževanja, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega ter srednjega splošnega izobraževanja. To je v primeru, če manjka osebi do zaključka največ sedem izpitov in manjkajoče obveznosti opravi v enem koledarskem letu). Nato lahko tej osebi povrnemo tudi stroške priprav in opravljanja zaključnega izpita oziroma priprave in opravljanja poklicne mature oziroma priprave in opravljanje splošne mature.
Prav tako financiramo šolnino, če gre za dvig izobrazbene ravni - na primer s IV. na V. raven - v primeru opravljanja poklicnega tečaja oziroma maturitetnega tečaja. V program formalnega izobraževanja vključujemo tudi brezposelne osebe, ki nadaljujejo oziroma se vključujejo v osnovnošolsko izobraževanje. Prekvalifikacije na isti ravni izobrazbe ne financiramo. Stroški izvedbe programa za zgoraj navedene zaključne letnike ter strošek zaključnega izpita/poklicne mature/splošne mature povrnemo izvajalcu izobraževanja. Udeleženec prejme dodatek za stroške izobraževanja v višini 6 evrov na dan dejanske prisotnosti v programu ter dodatek za prevoz v znesku 0,15 evra na en kilometer.
Kandidati za financiranje formalnega izobraževanja (zaključni letniki) se dogovorijo pri svetovalcu zaposlitve za zaposlitveni načrt in podpišejo pogodbo o vključitvi.«
BJ
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
IZ SVETA ZABAVE
41
Petka z novo trobento v novo leto
Včeraj, danes, jutri so člani ansambla Petka naslovili koncert, s katerim so na prvi oktobrski petek v Hruševcu pri Šentjurju obeležili 12 let delovanja. Izid tretje zgoščenke bo zaznamovala tudi menjava v zasedbi. Trobentarja Urbana Sadka bo zamenjal Dejan Frece.
Nove skladbe s plošče Vse bi storil, sinko moj so člani ansambla Petka tokrat predstavili v družbi prijateljev iz zasedb Unikat, Mladi korenjaki, Smeh, Vikend, Spev in Modrijani.
Rdeča nit povezanih zgodb se je vila skozi pesmi, čas in dolgoletna prijateljevanja nastopajočih. Kako bo jutri, je v svojem nagovoru izdal organizator koncerta in vodja ansambla Petka Matjaž Vodišek. Konec leta bo iz njihovih vrst namreč odšel Urban Sadek. Odslej bo več časa posvetil družini in svojim konjičkom. Skupnih spominov bo za vedno ostalo toliko, da se ganljivemu slovesu niso mogli izogniti.
Foto: Petka
»Sladka si kot med«
od m
dodlslt
Joker
»Bodi, kar si?« Film Joker je precej lahkotnejši, kot teže nagrad dajo slutiti, in še vedno zelo vpleten v Batmanovo mitologijo. Scenarij (relativno uspešno) izkorišča »znano legendo« za grajenje napetosti v filmu. Ta je predvsem portret duševne bolezni in »bolezni skupnosti« - ki nazadnje predvsem zaradi transformativne igre Joaquina Phoenixa spremeni ta lik nekakšnega Hannibala Lecterja te dobe. Če je bil Jack Nicholson le neonsko kričava skica in Heath Ledger simbol oziroma karikatura zločinskega klovna, je Joker v novem filmu dojemljiv, prizemljen in v svoji nepredvidljivosti nenazadnje prvič resnično strašljiv.
OCENA: 8 / 10
Dvojnik
»Lov na samega sebe.« Začetek filma morda še obljublja tekočo zgodbo in akcijske scene. A ko se oddaljimo od najprej predstavljenega lika filma ter preidemo v predele znanstvene fantastike, se znajdemo na pašniku poenostavljenih idej o kloniranju, ki bi se jim še ovce smejale. Scenarij nato na te poenostavljene ideje opre goro moraliziranja - scenaristi od gledalcev pričakujejo, da bodo ob ogledu filma doživeli čustva, ki si jih film preprosto ne zasluži. Izdelek predstavlja režiserja Anga Leeja v najslabši luči: je nenavdihnjen, neiz-zivalen in ni na »svojem terenu«.
OCENA: 4 / 10
PETER ZUPANC
Il divji predstavljajo romantično in živahno skladbo z naslovom Sladka si kot med. Priljubljena vokalna skupina je pri ustvarjanju nove pesmi združila dva izjemna glasbenika.
Z avtorjem skladbe Alexom Volaskom, ki se podpisuje pod besedilo in glasbo, skupina sodeluje že dobro leto. »Všeč nam je, kako nas vidi, kako razmišlja. Zelo skrbno upošteva naše želje in predloge, res odlično sodelujemo,« so povedali Il divji. Tokrat so prvič sodelovali s producentom Žanom Serčičem, o njem pa so prav tako navdušeno povedali: »Obožujemo njegovo glasbo in ker v zadnjem letu preizkušamo različne stile, smo želeli
preveriti, kako bi zvenela pesem na njegov edinstven in radijski stil.« Pesem so
posneli v studiu Žana Ser-čiča v Prekmurju, video zgodbo, ki jo je režiral Igor
Pečoler, so ustvarili na različnih mestih v Mariboru in Šmarju pri Jelšah.
Nova polka Modrijanov
Modrijani to jesen snemajo številne nove polke in valčke. Polko z naslovom Ti me tako lepo so posneli za vse, ki se zaljubljajo na ve-
selicah po Sloveniji, za vse, ki radi plešejo in za vse, ki so mladi po srcu.
Polko sta napisala Rok Švab in Rok Lunaček. Za
snemanje videospota so Modrijani iskali plesalce. Prijavilo se je več kot 500 mladih parov. Izbrali so jih trideset in skupaj z njimi

PRIHAJA
Preboj
Marca 1945 skupino partizanov obkoli divizija SS s 120 tisoč vojaki. Komandant Franc Sever Franta mora rešiti svoje vojake. Pomembno: v partizanskem filmu Dejana Baboseka igrajo Domen Valič, Jernej Gašperin, Ana Špik in drugi.
preživeli prijeten snemalni dan v Celju. Producent posnetka je Tadej Mihelič, video je posnel Igor Pečoler s svojo ekipo.
Zlohotnica: vladarica zla
Zlohotnica je izrekla urok nad princeso Auroro, toda bitka za prihodnost kraljestva še ni končana. Pomembno: v nadaljevanju fantazijskega filma med drugimi igrata Angelina Jolie in Michelle Pfeifer.
Mali jeti
Znanstvenikom sredi Šanghaja uide jeti ... in pristane na podstrešnem stanovanju male Yi. Ta bi mu rada pomagala, da bi se vrnil domov na Everest ... Pomembno: animirani film za otroke.
(PZ)
novi tedniki radio celie
42
BRALCI POROČEVALCI
Srečanja učiteljev slovenskih gradbenih šol
Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja Šolskega centra Celje je zadnji petek v septembru gostila učitelje slovenskih šol iz Maribora, Ljubljane, Kranja in Novega mesta, ki dijake izobražujejo v gradbenih programih. Gre za programe Gradbeni tehnik, Geodetski tehnik, Tesar, Izvajalec suhomon-tažne gradnje, Pečar - polagalec keramičnih oblog in Zidar. Srečanja so se udeležili tudi učitelji Državnega tehniškega zavoda Žige Zoisa iz Trsta, ki izvajajo program Geometer v slovenskem jeziku.
Strokovno srečanje in druženje Gradbeniada šole organizirajo že 25 let, in sicer vsako leto druga šola. Učitelji se dotaknejo strokovnih vsebin, izmenjujejo dobre prakse in nekaj časa namenijo
tudi druženju. To je večinoma namenjeno pogovorom o delu v šolah po Sloveniji. Letošnjo vodilno temo srečanja je predstavljal učiteljski poklic - njegova zahtevnost in naloge. Uvodni nagovor je
pripravila Marjeta Petriček,
cenjena učiteljica strokovnih predmetov v celjski gradbeni šoli. Dejala je, da poučevanje ni samo poklic, temveč je strast, veselje in predvsem pot. »Pot zmot in vedno novih stranpoti v iskanju najboljšega približka resnici. Nikoli dokončana pot. In po tej poti hodimo in jo gradimo tudi mi, učitelji v srednjih šolah za gradbeništvo. Dobro se že poznamo in se veselimo vsakoletnega srečanja. Zelo pisana druščina smo: učitelji splo-
šnoizobraževalnih predmetov - profesorji, učitelji strokovnih predmetov - inženirji, in učitelji prakse - mojstri. In kaj vse poleg strokovnjaka še mora biti učitelj: navduševa-lec, tolažnik, vzgojitelj, svetovalec, filozof, policist, varuh, zaščitnik, medicinska sestra, blagajnik, psiholog, stand up komik, modni izvedenec ... Biti mora avtonomen, kompetenten, povezovalen, odprt, spoštljiv, razmišljujoč in vsestransko izobražen. Odgovoren, pošten, ravno prav strog,
zahteven in hkrati prijazen, srčen, razumevajoč, duhovit, prilagodljiv, vztrajen. Takšen, da z njim učenci odkrivajo lepote sveta, a s pridobivanjem znanja ne občutijo uničevalne tesnobe, temveč predvsem radost, svobodo, neuničljivo radovednost in ustvarjalnost.« Marjeta Petriček je z ravnateljico Ireno Posavec v šoli zaposlena že 27 let in obe sta se udeležili skoraj vseh 25 Gradbeniad.
Poleg uvodne teme je gostiteljica, celjska gradbena šola, učiteljem strokovnih predmetov predstavila rezultate triletnega mednarodnega
projekta Skillco. Vsi udeleženci, bilo jih je skoraj sto, so se strinjali, da je vsakoletno srečanje eden pomembnejših dogodkov v šolskem letu.
Šole so v 25 letih doživljale številne spremembe v izvedbi programov, občutile so vzpone in padce v gradbeni panogi, se trudile za promocijo poklicev. Vsa leta se trudijo za vpis v gradbene programe in za predstavitev pomena gradbeništva v družbi. Udeleženci letošnjega srečanja so bili veseli, da je gradbena stroka ponovno pridobila ugled in da so kadri iskani.
IP
65. obletnica poroke
Sto let Cvetke Malačič
V teh dneh je praznovala stoti rojstni dan znana in ugledna Celjanka, gospa Cvetka Malačič. Ob tej priložnosti so ji v Mestni četrti (MČ) Dolgo polje priredili prisrčen sprejem, kjer sta ji v imenu tamkajšnjih občank in občanov voščila tudi predsednik sveta MČ Aleš Vrečko in predsednica društva upokojencev Viktorija Knez. Slavljen-ka je prišla na sprejem s hčerko Nado, ki sicer živi na Hrvaškem, gospa Malačič pa še vedno prebiva v stanovanjskem bloku v Oblakovi ulici, kamor se je z zdaj žal že pokojnim možem priselila v petdesetih letih prejšnjega stoletja.
Na sprejemu je vsa očarljiva in dobro razpoložena poslušalcem odstrla številne zanimivosti iz svojega življenja, ki ga še vedno odlikujeta izredna sposobnost kritične presoje in pokončna osebnostna drža. Takšna je bila že v mladosti, ko je kot nekdanja članica Sokola in zavedna Slovenka morala med drugo svetovno vojno poiskati zatočišče pred okupatorjem v tujini, a tudi po osvoboditvi, ko je
kot vodja komerciale posvetila največ svoje dejavne delovne dobe delovanju in razvoju tekstilne tovarne Metka v Celju.
Kljub spoštovanja vrednim letom gospa Malačič živi samostojno, ohranja dolgoletne stike s prijateljicami ter znankami in znanci, zlasti pa je hvaležna za izjemno povezano sobiva-nje s sosedi, ki ji radi ponudijo pomoč, kadar jo potrebuje. Zadovoljna s časom, ki ga je že preživela, je zaskrbljena zaradi prihodnosti. A ne svoje, temveč zaradi prihodnosti mlade generacije, ki nima tolikšne socialne varnosti, kot so jo imeli mladi v prejšnjih desetletjih. Skrbijo jo tudi nasilje, medsebojna odtujenost ljudi in prevelike socialne razlike, tako značilne za sedanji čas. Ne glede na to slavljenka ohranja čustveno vedrino, ki jo je na sprejemu potrdila s številnimi iskrivimi pripombami. Pritegnila je tudi k pesmim, ki so jih njej v čast zapele pevke lokalne vokalne skupine Nepozebniki.
Ostanite takšni še naprej, gospa Malačič, in še enkrat vse najboljše za stoto obletnico.
IVICA BURNIK
Rozalija in Franc Penšek iz Topolšice sta 25. septembra slavila 65. obletnico poroke. Zvestobo sta ponovno potrdila nekaj dni kasneje v župnijski cerkvi v Šoštanju.
Civilni obred je bil na turistični kmetiji Pirnat v Topolšici. Na tej svečani poti so ju pospremili sinovi z družinami, prijatelji in znanci. Na poti proti omenjeni turistični kmetiji so ju presenetili
gasilci PGD Topolšica z vodnim slavolokom in jima izkazali čast in spoštovanje ob častitljivem jubileju. Bila sta presenečena in hkrati srečna ob takšni pozornosti. Želimo jima še veliko zdravja in srečnih dni ter da bi se še velikokrat lahko vračali v njun dom po kakšen nasvet ali le na obisk. Še na mnoga leta, Rozalija in Franc.
AP
90,6 95,1 95,9 100,3
radio celie
Vedl/tC? 2 1МЖС?ј /
BRALCI POROČEVALCI
43
Tekmovali mladi iz Savinjsko-šaleške regije
Varstveno-delovni center Saša je v okviru tedna odprtih vrat pripravil 1. hekaton z naslovom Prihodnost Varstveno-delovnega centra Saša. Dogodka, ki je bil v četrtek, 3. oktobra, v dvorani Vile Bianca, sta se udeležila varuh človekovih pravic RS Peter Svetina in podžupan MO Velenje Peter Dermol, ki sta imela tudi uvodna nagovora. 30 zbranih udeležencev sem nagovorila tudi v. d. direktorice VDC Saša Darja Fišer. Moderatorstvo 1. hekatona je profesionalno, srčno in zagotovo v zadovoljstvo vseh udeležencev izvedla Andreja Petrovič iz Velenja.
Hekaton je bil poldnevni dogodek, ki predstavlja inovacijo pri soočanju z izzivi na področju življenja in dela varstveno-de-lovnega centra. K sodelovanju smo povabili slovenske varstveno-delovne centre, ki želijo inovirati prihodnost področja, vse tiste, ki želijo prispevati svoje ideje in jih zanimajo novi načini poteka življenja in dela v varstveno--delovnih centrih, in mentorje, izkušene direktorje, ki so s svojimi izkušnjami usmerjali omizja na hekatonu.
Cilj hekatona je bil oblikovanje izhodišč, ki bodo podlaga za pripravo strategije nadaljnje-
ga razvoja VDC Saša, a tudi širše za področje vseh varstveno-delovnih centrov v Sloveniji.
Delo je potekalo po treh omizjih, kjer smo iskali inovativne rešitve za velenjski prostor. Vsako omizje je imelo vodjo, udeleženci omizja so bili predstavniki varstveno-delov-nih centrov, lokalnih invalidskih (Sožitje Velenje, Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje) in nevladnih organizacij (Društvo Novus), ki se neposredno ali posredno povezujejo z varstveno-delovnim centrom, ter predstavniki lokalnih inštitucij (Zdravstveni dom Velenje, Center za socialno delo Saša regije, Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, Zavod za regionalni razvoj), starši uporabnikov VDC Saša in uporabniki VDC Saša.
Na koncu smo strnili zaključke v seznam, ki ga bomo v Varstveno-delovnem centru Saša s pridom izkoristili za načrtovanje strategije.
Čudovito okolje Vile Biance v Velenju, prijetno vzdušje in pozitiven pristop so botrovali dobremu dogodku in zagotovo bo leta 2020 sledil 2. hekaton v VDC.
DARJA FIŠER v. d. direktorice VDC Saša
V nedeljo, 6. oktobra, je Gasilska zveza Žalec gostila regijsko gasilsko tekmovanje mladine Savinjsko-šaleške regije, ki je vsaki dve leti in je bilo izbirno za državno tekmovanje, ki bo 2020 v Celju.
Mladi gasilci iz regije so nedeljo preživeli v Športnem centru Žalec, tekmovanja so se udeležile gasilske enote iz vseh štirih gasilskih zvez v regiji. V štirih kategorijah se je na regijsko raven iz tekmovanj gasilskih zvez uvrstilo 43 enot, skupno 430 mladih gasilcev. Pionirji in pionirke od šestega do enajstega leta so tekmovali v vaji z vedrovko, štafeti z ovirami in vaji
Društvo upokojencev Škofja vas je organiziralo razstavo ročnih in likovni del v počastitev praznika Krajevne skupnosti Škofja vas.
Skupina za ročna dela šteje deset članic, ki se redno srečujejo in ustvarjajo ob torkih. Ponosna sem, da naše društvo organizira razstavo. Pravo bogastvo imamo v društvu. Dekleta z veliko vnemo ohranjajo dediščino, kajti ročna dela niso le prostočasna dejavnost, ampak so s svojimi tehnikami in motivi pomemben del kulturne dediščine. Vsekakor so zrcalo vztrajnosti in ustvarjalnosti. Veliko truda je treba, da vsi izdelki dobijo svojo vrednost.
Članice ročnih del niso samo ustvarjalke z nitko, iglo, s kvačko in tkanino. Gre za zelo prijetne ženske, ki izžarevajo toplino in nežnost. In kar je najbolj pomembno -sodelovanje je prijateljsko, odkritosrčno in veselo.
razvrščanja, mladinke in mladinci od 12. do 16. leta pa v vaji z ovirami, vaji razvrščanja ter štafetnem teku z ovirami. Na državno tekmovanje so se uvrstile prve tri najboljše ekipe iz vseh kategorij in enote, ki so dosegle normo. Iz Gasilske zveze Žalec so to v kategoriji Pionirjev ekipe Drešinja vas, Kapla - Pondor in Letuš. V kategoriji mladink se je na državno tekmovanje uvrstila ekipa iz Andraža na Polzelo. Iz ekipe mladincev pa so se na državno raven prebili gasilci iz Drešinje vasi in Grajske vasi.
TADEJ ZUPAN Foto: Gasilska zveza Žalec
Prav tako sem ponosna na našo članico slikarko Ido Šprah, ki ni obremenjena z umetnostnimi smernicami. Zanjo niso odločilni neposredni zunanji vzori in vplivi. Tehnika, s katero se je srečala najprej, so bila olja, motive je jemala iz narave.
Vsem članicam skupine za ročna dela se zahvaljujem za sodelovanje, posebej vodji skupine Jožici Šega. Hvaležna sem za vse nitke, ki so skupaj in posamezno vpete v vse razstavljeno. Hvala slikarki Idi Šprah za njena likovna dela. Zahvaljujem se Kulturnemu društvu Škofja vas za uporabo dvorane, Vrtnarstvu Kraševec za cvetlične aranžmaje in vsem članicam za sladke dobrote. Vesela sem, da nas je s svojim obiskom razstave počastila tudi nova predsednica Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje Zdenka Jan.
MILICA LES predsednica društva
Hekaton o prihodnosti VDC
Starejši obujali spomine
Občina Vransko je v sodelovanju s tamkajšnjo župnijsko karitas in krajevno organizacijo Rdečega križa četrto nedeljo v septembru pripravila tradicionalno srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let. Teh je v Občini Vransko 372. Srečanja se je udeležila približno tretjina povabljenih.
Naprej so se zbrali v župnijski cerkvi sv. Mihaela in prisluhnili sv. maši, ki sta jo darovala upokojen župnik Vlado Rutar in župnik Jože Turinek. Nato so se udeležili druženja v Športni dvorani Vransko.
Starejše je sprejel župan Franc Sušnik. V nagovoru je med drugim povedal, da so tovrstna srečanja zelo dobrodošla, saj se starejši pogovorijo in obujajo spomine na čase, ko so ustvarjali utrip kraja. Še posebej je z izbranimi besedami pozdravil tiste, ki so se srečanja udeležili prvič. Tudi v prihodnje bo občina v proračun namenjala denar za takšne in podobne prireditve, namenjene starejšim. Župan je udeležence spomnil, da je v letošnjem letu ZKŠT Vransko pripravil abonma šestih komedij oziroma veseloiger amaterskih
gledaliških skupin. Starejše je povabil tudi, naj obiščejo knjižnico, ob koncu nagovora je vsem zbranim zaželel veliko zdravja ter da bi se prihodnje leto spet srečali.
Srečanje so s kulturno-za-bavnim programom popestrili Otroška šolska folklorna skupina Osnovne šole Vransko--Tabor pod mentorstvom Brede Čvan, Folklorna skupina Vransko in ansambel Franc Zupan s prijatelji. Prireditev je povezovala Suzana Felicijan. Na kosilo je vse skupaj z blagoslovom in molitvijo povabil župnik Jože Turinek.
TONE TAVČAR
Razstava ročnih del
44
MLADI ZA MLADE
Dijaki iz Španije in Nemčije obiskali Gimnazijo Lava
Gimnazija Lava je v zadnjih dneh septembra gostila dve skupini dijakov iz nemške in španske partnerske šole. V tem šolskem letu sicer obeležuje 25-letnico sodelovanja s partnersko šolo Hohentwiel Gewerbeschule Singen, pri čemer je Celje konec septembra obeležilo tudi 30 let partnerskega sodelovanja s tem nemškim mestom.
Dijaki iz Singna in Estepo-neja so na povabilo župana Bojana Šrota obiskali Mestno občino Celje. »Vedno sem vesel obiska mladih iz drugih držav, saj to v Celje prinese neko posebno energijo. Verjamem, da tovrstne izmenjave in spoznavanje drugih kultur ter navad širijo obzorja in poskrbijo za to, da smo odprtega duha ter da zna-
mo sprejemati različnost,« je med drugim povedal župan.
Gimnazija Lava s partnersko šolo iz Nemčije sodeluje že 25 let. V tem času je v izmenjavi sodelovalo približno 700 dijakov. Dijaki Gimnazije Lava bodo na izmenjavo v Singen odšli spomladi prihodnje leto.
V prejšnjem šolskem letu je Gimnazija Lava začela
sodelovati s šolo IES Mar de Alboran iz obmorske Estepo-ne. S šolo sodeluje v okviru projekta Erasmus+ in v Celju orje ledino s projektom KA229, kjer se šole učijo od šol. V začetku oktobra je Gimnazija Lava gostila delovno srečanje projektnih timov iz obeh šol, ki se ga je udeležilo osem učiteljev.
ATH
	
IVI^l i«	-m ш

<
' i-■t
*r > - \
V4P
jgP^I
^ v % v -
Fotografija glasbenih sestavov GCC v Berlinu v	' ' ,	- •
Glasbeniki z GCC osvojili nemško prestolnico
Velika jesenska turneja glasbenikov z Gimnazije Celje - Center v Berlin in Potsdam je minila v znamenju odličnih koncertov in načrtov za nove projekte z nemškimi partnerji.
Gimnazija Celje - Center ki so najglasnejši kulturni se lahko pohvali z več kot ambasadorji šole in knež-šestdesetletno neprekinjeno jega mesta. Sestavi po za-tradicijo glasbenih sestavov, slugi bogate mednarodne
koncertne dejavnosti uspešno predstavljajo tudi našo državo. Letos jih v okviru šole in alumni Društva GCC deluje kar devet. Štirje med njimi - dekliški pevski zbor, Nonet GCC, The Šlagers in FaVoZa - so se na povabilo
koncertne agencije Concerts Europe konec septembra odpravili na turnejo v Potsdam in Berlin. Tja je odšlo 120 mladih z mentorji Anjo Brečko, Davidom Preložni-kom, Sašem Šoncem in Gregorjem Delejo.
Na dveh razprodanih koncertih v cerkvi sv. Janeza v berlinskem okrožju Moabit in Sternkirche v Potsdamu, kjer so bili gostje zbora tamkajšnje srednje šole Leibnitzgymnasium, so številno občinstvo navdušili zlasti s slovenskim programom del iz umetne in ljudske glasbene zakladnice. Koncert v
Potsdamu, ki ga je obiskal tudi slovenski veleposlanik v Nemčiji Franc But, je minil tudi v znamenju podpisa pisma o nameri o sodelovanju med obema gimnazijama na področju kulture, raziskovalnega dela ter izmenjav dijakov in učiteljev.
GD
Foto: arhiv GCC
MLADI ZA MLADE
45
Raziskovalnemu delu predani že 40 let
Letos mineva 40 let, odkar smo v Srednji zdravstveni šoli Celje uvedli mladinsko raziskovalno delo. Tej obletnici je naša šola posvetila okroglo mizo v prostorih Osrednje knjižnice Celje 27. septembra v sklopu Dneva raziskovalcev, ki ga je organiziralo Regijsko študijsko središče v sodelovanju s komisijo Mladi za Celje pri Mestni občini Celje.
V 40 letih raziskovalnega dela je v naši šoli nastalo kar 176 raziskovalnih nalog. Pri njihovi izdelavi je sodelovalo 316 dijakov, 117 mentorjev in 6 koordinatorjev. Prva razi-
skovalna naloga davnega leta 1979 je imela naslov Raziskave arterialnega krvnega pritiska pri delavcih v delovni organizaciji Aero - tozd Grafika. Sicer pa so raziskovalci svojo
raziskovalno vnemo tešili na zelo različnih področjih: zdravstvena nega, medicina, biologija, ekologija, prehrana, sociologija, psihologija, a tudi slovenščina, tuji jeziki, fizika, matematika, računalništvo, arhitektura, promet, pedagogika, etnologija in šport.
Od leta 1979 do 1993 je šest raziskovalnih nalog prejelo prvo nagrado na republiški oziroma državni ravni. Od leta 1994 so naloge ocenjene najprej na občinski ravni Mladi za Celje, tiste z najvišjimi točkami pa se predstavijo na državni ravni. V tem obdobju je bilo 45 nalog uvrščenih na državno raven in osvojenih 10 zlatih, 18 srebrnih in 17 bronastih priznanj.
Gostje tokratne okrogle mizo so bili izr. prof. dr. Miroslav Pe-trovec, prodekan za strokovno zdravstveno področje Medicinske fakultete UL, Milan Ninić, dipl. inž. rad. tehnol., predsednik Humanitarnega društva Enostavno pomagam, Marija Salobir, prof. biol. in kem., dolgoletna mentorica mladinskega raziskovalnega dela v SZŠ Celje, Tatjana Mozetič, prof. biol., mentorica mladinskega raziskovalnega dela v SZŠ Celje
in SZŠ Ljubljana. Ob tej priložnosti smo se za dolgoletno koordinatorstvo in mentorstvo raziskovalne dejavnosti v naši šoli zahvalili Smilji Pevec, ki to delo opravlja že od leta 1996, in Petru Čepinu Tovorniku, ki je leta 2018 prejel tudi županovo priznanje kot mentor z največ zlatimi priznanji na državni ravni v zadnjih desetih letih. Okroglo mizo in celoten program je povezovala Sergeja Javornik. Sam pa sem kot raziskovalec občinstvu predstavil svojo raziskovalno pot.
Srednja zdravstvena šola se je v sklopu dneva raziskovalcev predstavila tudi na stojnici. Tam smo dijaki opravljali meritve krvnega tlaka in krvnega sladkorja ter osveščali ljudi o raku na dojki in modih. Tako okroglo mizo kot dogajanje na stojnici so z glasbenimi točkami popestrili glasbeniki naše šole in njihovi mentorji. Nastopili so Ema Marija Marković, Lara Kranjc Škruba, Danijel Berden, Dino Ibrič, Tim Milčevski, Gašper Zupanc, Tilen Gradič, Denis Trap, Vanesa Ramšak, Anja Vodišek in Lara Kušar.
FAZLI GASHI, 4.b
Osveščali o trajnostni mobilnosti
V	Osnovni šoli Dobje so se kot ambasadorji programa Varno na kolesu podali na kolesarski izlet in tako aktivno osveščali o trajnostni in varni mobilnosti. Učitelji so šolarje spodbujali, da za pot v šolo izberejo okolju prijaznejše prevozno sredstvo. Lokalno kolesarsko akcijo je spodbudil program Varno na kolesu s pozivom šolam, da sporočilo o pomenu trajnostne mobilnosti in gibanja širijo v bližnje kraje.
V	šoli so v petek, 27. septembra, počastili Evropski teden mobilnosti in se v duhu spodbujanja aktivne in varne udeležbe najmlajših podali na kolesarski izlet. Učiteljica Mateja Fre-ce je o lokalni kolesarski akciji povedala: »V OŠ Dobje se že tretje leto pridružujemo osveščanju v Evropskem tednu mobilnosti in v tem času spodbujamo vse učence k uporabi trajnostnih
prevoznih sredstev. Iz bližnje vasi se je tako v tem času v spremstvu učiteljice v šolo in domov s kolesom vozila skupina otrok. Organizirali smo tudi kolesarski izlet na Celjsko kočo, ki se ga je udeležilo 13 učencev. Učenci so na izletu prevozili približno 35 kilometrov.«
Tanja Medved, vodja programa Varno na kolesu, je ob tej priložnosti povedala: »Izbranim uspešnim šolam pretekle sezone smo podelili naziv Ambasadorji varnega kolesarjenja in jih ob tem pozvali, da se v podporo Evropskemu tednu mobilnosti aktivno odzovejo v svojem lokalnem okolju in osveščajo o pomenu traj-nostne mobilnosti. Veseli smo odziva učencev OŠ Dobje, ki so dokazali, da so res pravi ambasadorji programa Varno na kolesu.«
UL
Dijaki, ki so prejeli diplomo, ravnateljica Ekonomske šole Celje Bernarda Marčeta ter mentorici Simona Sever Punčoh in Marija Sodin.
Nemška jezikovna diploma
V Ekonomski šoli Celje so na Evropski dan jezikov, 26. septembra, devetim dijakinjam in dijakom podelili nemško jezikovno diplomo 1. stopnje, Deutsches Sprachdiplom 1 Pro.
S tem mednarodno priznanim certifikatom, ki ga podeljuje Konferenca ministrstva za kulturo Zvezne republike Nemčije, dokazujejo znanje nemščine na strokovnem področju. Dijaki ga bodo lahko koristno
uporabili pri iskanju zaposlitve. Dijaki imajo tudi možnost opraviti diplomo na drugi stopnji, ki je potrebna za študij na nemško govorečih univerzah.
Certifikat so prejeli Jasmin Motoh, Luka Gornik, Katja Kuder, Roman Smogavec, Tadej Gerčer, Anja Drešček, Adrijana Hyseni, Klara Brinjovec in Ela Cafuta.
MAJA JERIČ, Ekonomska šola Celje
Pripravili eksperimentalno tržnico
Na zadnji septembrski dan so na zunanjih igriščih OŠ Frana Roša pripravili pravo eksperimentalno tržnico. Na njej so pod nadzorom demonstratorjev - nadarjenih učencev tretjega
triletja - učenci nižjih razredov samostojno izvajali poskuse.
Poskusov s področja kemije, biologije in fizike je bilo kar petnajst. Med njimi je bil najbolj priljubljen poskus z
milnimi mehurčki. Na ta način so obeležili Noč raziskovalcev in poleg tega popestrili pouk ter spodbudili radovednost, ustvarjalnost in sodelovanje med vrstniki.
MS
90,6 95,1 95,9 100,3
novi tedniki radio celie
Vedm г (ллтс?ј /
vMnc? % штј!
46
RAZVEDRILO
Oven
Tehtni ca
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Bodoča »ta mlada«
Mladenič navdušeno pove mami, da se bo kmalu poročil. »Za šalo bom domov pripeljal tri dekleta, ti pa poskusi uganiti, katera je moja izbranka!«
Mama se strinja s predlogom in naslednji dan sin pripelje domov tri lepotice ter jih posadi na kavč. Nekaj časa sproščeno kramljajo. Nato se sin obrne k mami in jo vpraša: »No, mami, s katero se bom poročil?«
Ona izstreli: »Z rdečelasko na sredini.«
Osupel sin vpraša: »To je neverjetno, kako si vedela?«
»Na živce mi gre kot hudič,« odgovori mama.
Telefon
Novopečeni šef oddelka je ponosno sedel za svojo pisalno mizo. Ko je vstopil prvi obiskovalec, je zgrabil telefonsko slušalko in začel govoriti vanjo: »Da, gospod
direktor, večer, ki sva ga preživela z ženo pri vas, je bil res čudovit. To bomo morali še kdaj ponoviti. Da, direktor, tudi vam enako. Se vidiva.«
Ko je odložil slušalko, se je pomembno obrnil k obiskovalcu in vprašal: »Želite?«
Obiskovalec je rekel: »Prišel sem vam priklopit telefon!«
Kosilo
Babica: »Sinko, kaj se sliši iz svoje sobe?«
Vnuk: »Vključil sem tekaški trak, malo bom tekel.«Babica: »Samo ne predaleč, kosilo bo kmalu.«
Nov avto
Danes sem videla prijateljico v novem avtu. Hitro sem dvignila palec, da bi mi ustavila in da bi šli na pijačo. Ona pa se je odpeljala mimo. Kasneje me je poklicala. Vprašala sem jo, zakaj ni ustavila, ko sem dvignila palec. »Sem mislila, da mi >laj-kaš< nov avto,« je odgovorila.
Ploskati politiku ob odpiranju nove šole, bolnišnice, ceste, ki so bile zgrajene z javnimi sredstvi, je kot da bi ploskali bankomatu, ki vam je dal vaš denar.
Kjer je vino, tam smo mi. Kjer ga ni, tam smo že bili.
Na delovnem področju bo izredno zanimivo. Jasno vizijo in odločnost boste premogli tudi v prihodnje. Ni bojazni, da vam ne bi uspevalo, kar boste želeli. Dejavno boste posegali v dogajanje. Na zasebnem področju vam bo na trenutke zmanjkovalo potrpljenja, saj boste imeli občutek, da se neprestano ukvarjate z enimi in istimi zadevami. Končno bo to tudi res!
3ik

V postelji sva preizkusila takorekoč vse.
Najbolj nama je všeč pica, ker je v škatli in se ne drobi.
Znanec je odprl ginekološko ambulanto. Potrdila ima sicer ponarejena, a dela res z veseljem.
V Srbiji imam kolega, ki mu je ime Nedeljko Subotić Jaz ga kličem kar Vikend.
Čudna zakonodaja je v Sloveniji ... Dva moška ne moreta biti družina, 100 lovcev pa je
lahko.
Rak
Lev

•>Švoh pideset ...<
Dolores Astro.
V tednu, ki je pred vami, boste še vedno gostili Sonce v svojem znaku, kar vam bo prinašalo odlično vitalno energijo. Poskrbite s preventivnimi ukrepi, da bo tako ostalo. Neko situacijo bo treba razčistiti. Občutili boste prepreko, čez katero se boste težko prebili, saj boste morali nekaterim povedati resnico v oči. Tokrat drugače ne bo šlo. Vsa diplomacija bi dosegla nasproten učinek.
Razdvojenost med zasebnim življenjem in zahtevami, ki jih pred vas postavlja kariera, boste razrešili s prevzemanjem novih obveznosti. Položaj Marsa kaže, da boste pri tem uspešni. Malo več pozornosti boste namenjali odnosom, saj vam bo veliko do tega, da bodo kakovostni. Pošteno boste povedali svoje mnenje in pričakovali boste, da bo tudi takšen odgovor.
škorpijon ШШ
Dvojčka
Z Luno boste usklajeni vse do sobotnih popoldanskih uric, zato bo dinamika dogajanja pestra in zanimiva. Veliko komunikacij se obeta z različnimi ljudmi. To obdobje prinaša nove izzive in nepričakovane spremembe. Stalno boste v gibanju, notranje boste zelo nemirni. Vaša slaba točka bo lahko nepremišljeno ravnanje z energijo in nepomembnimi stvarmi.
Merkurju in Veneri v vašem znaku se bo v sredo pridružilo tudi Sonce. Odlično se boste počutili v svoji koži, komunikacija in nastop vam bosta odpirala vsa vrata. To maksimalno izkoristite. Veliko se boste gibali v družbi, deležni boste tudi različnih povabil. Krog vaših prijateljev in znancev se bo širil. Uživali boste v nedolžnem koketiranju, ki lahko pripelje tudi do česa več.
Strel ec
Konec tedna bo minil v družinskem vzdušju. V vse, kar boste počeli, boste znali vnesti primeren odmerek idealizma, domišljije in želje po uspehu. Počutili se boste dobro in okolico boste znali razvedriti z dobro voljo. Zagotovo bodo izpostavljeni odnosi, ki jim le namenite več pozornosti kot sicer. Dobili boste potrditev glede svojega stališča v preteklosti, kar vam bo v veselje.
Delo ne bo na stranskem tiru, zelo boste okupirani z njim. Zelo živahno in pestro bo v četrtek in petek, ko boste v odlični formi. Vaša radovednost bo rodila zelo pozitivne rezultate, saj boste prišli do novih spoznanj. Družinske in prijateljske vezi bodo v središču vaše pozornosti. Čutili boste, da so nekatere spremembe nujne. Od vas je odvisno, ali boste iz njih potegnili najboljše zase.
Kozorog
Od ponedeljkovih in vse do sredinih večernih ur boste gostili Luno v svojem znamenju. Torek bo dan, v katerem boste z lahkoto dosegali načrtovano, zato se velja maksimalno potruditi. Sicer bo vaša previdnost povečana. Izredno pozorni boste na vse, kar bi vas lahko oviralo pri uresničevanju ciljev. Še posebej bodo poudarjeni odnosi. Ne boste dovolili, da bi jih kaj ogrozilo.
Obveznostim kar ne bo videti kraja. Pravzaprav vas to sploh ne bo motilo, dobro ste ujeli ritem. Od ponedeljka vas čaka precej nemirno obdobje, polno nepričakovanih obratov. Vleklo vas bo, da bi nekam odpotovali in si privoščili dopust. To bo v tem času težko. Popolnoma jasno je, kaj hočete doseči, zato bodo vaše dejavnosti posvečene konkretnemu cilju. Dosegli ga boste.
Vodnar
Devica
Vaš planet vladar Merkur bo ves oktober potoval po znaku škorpijona, zato boste občasno težje nadzorovali svoja čustva. Delovali boste skrivnostno, mogoče celo nekoliko odmaknjeno, kar vas bo naredilo še toliko bolj zanimive. Težko boste ohranili zasebnost, saj boste živeli v
Žganje je pri lovu rešilo več živali kot vsa društva za nekemsmisluzelojavno Vsi
zaščito živali skupaj ...	se bodo zel° zanima\i za vas,
r '	vprašanja bodo kar deževala.
Ženske, ne sprašujte moških, če ste debele.	HOROSKOP JE ZA VAS
Recite 5 let staremu otroku, da vas nariše, in stvar	NAPISALA D°L°RES.
bo takoj jasna	,1 Astrologinja DOLORES je dosegljiva
3 na 041 519 265, 090 64 30 in na »Kako se reče po savinjsko, da je nekdo star 49 let?«	Facebookovi strani
Sonce v sorodnem znamenju vas odlično podpira in vas bo oskrbelo z vitalno energijo. Tudi z Marsom boste ubrani, poskrbite le, da ne boste predolgo čakali s pomembnejšo odločitvijo. Tokrat bo čas vaš zaveznik, zato ne mirujte! Delovali boste izredno zapeljivo in želja po tem, da uresničite najbolj skrite ljubezenske želje, bo iz dneva v dan močnejša. Uspeh se vam nasmiha.
Ribi
Imeli boste občutek, da nič ne more skaliti vašega miru, toda začelo se bo dogajati prav obratno. V nič ne boste prepričani, postajali boste nervozni. Skušajte plaz teh neugodnih vibracij zajeziti in ne dovolite, da vas spravijo iz tira. Poskrbite za sprostitev in umiritev. Veliko vam je v življenje že uspelo in ponosno se lahko ozrete na prehojeno pot. Vaša samopodoba naj bo pozitivna.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
TRISTANOVA LJUBICA
rižah e v TA NAMEN uqmi e (LAT)
APNENA ZEMLJA
PREBIVALEC DRAMELJ
NEMŠKA VOHUNKA (MATA)
KRMA ZA KONJE
MESTO V ZAHODNI BOSNI
JE
12
OSKRBNINA ZA TUJEGA OTROKA
DOKTORSKI NASLOV
GLAVNO MESTO BANGLADEŠA
VELETOK V SIBIRIJI
PODREDNI VEZNIK
STRAH PRED NASTOPOM
UPOŠTEVANJE ČESA PRI SVOJEM RAVNANJU
KRAJ PRI KRŠKEM
DUMASOV MUŠKETIR
SEZNAM STORITEV S CENAMI
22
NA TANKO
NAREZANO	RADIJSKA ALI
MESO Z	TV ODDAJA DODATKI
ZDRAVNIK ZA UŠESA
NICHOLAS RAY
DELAVEC KI NAVIJA
ŠKODA (STAR.)
KUP ZEMLJE, FREZAR KI GA IZRIJE KRT
LETOVIŠČE NA FLORIDI
VERDIJEVA OPERA
IAN FLEMING
24. IN 22. ČRKA
GEN. ENAK ORGANIZEM
VPRA-ŠALNICA NAPIS NA KRIST. KRIŽU
PREBIVALKA NAJVEČJE CELINE
PREDSTAVNIK ŠKOFA
JUDOVSKI KRALJ
FR. SLIKAR (MAURICE) AM. IGRALEC (ROBERT)
4. IN 16. ČRKA
16
DŽONI NOVAK
PRISTANIŠKO MESTO KARIJCEV
NEKD. IT. PREMIER MORO
INDICIRANO ZNAMENJE
20
UTRJENI PAS OB CESTI
ITALIJANSKI IGRALEC (RAF)
BIBLIJSKI OČAK
IZUMRLO INDIJANSKO PLEME V MEHIKI
DANI PEDROSA
NOVINARKA KOREN
ROMAN DOSTOJEVSKEGA
EMIL BARONIK
RUSJANOVO LETALO
REDOVNIK EVROPSKA NOGOMETNA ZVEZA
AM. FILM O SLAVNI ARGENTINKI
MILOST (ZASTAR.)
19
ČINITELJ, DEJAVNIK
TELESNI PRIVESKI PTIČEV
15
RUBEN RADICA
NASELJE PRI RIBNICI
17
SLIKAR GROHAR
VODA PO IZPLA-KOVANJU
OGRAJA IZ LAT
RUSKI VELETOK
Povsod z vami
AVSTRIJSKI
PEVEC JÜRGENS
REKA V NEMČIJI
ZAVORNI SISTEM
NEVO-ŠČLJIVOST
SLOVENSKI NOGOMET. SELEKTOR (MATJAŽ)
JAZ (LAT.)
SLOVENSKI
SLIKAR (HERMAN)
13
DRŽAVA V VZHODNI AFRIKI
ODGOVOR NA KONTRO SPOJ PRI OBLEKI
18
NACE JUNKAR KOŽNO VNETJE
GALIJ
AMERIŠKA IGRALKA ANDERSON
SLOVENSKI KANTAVTOR KAVAŠ
LISTNATO DREVO
PREBIVALKE
VELIKE SEDANJOST BRITANIJE
10
MESTO V SRBIJI, V TIMOŠKI KRAJINI
NAUK O RAVNOTEŽJU SIL
14
SUDOKU 383
		9		1			6	
	8		9	4				
						1		2
					2		8	7
			7		9		4	
	3	6						
3						9		
1				3		5		
			5		4			
SUDOKU 74
		7				6		2
		1				5		
			2		8			
3								
7					5		4	
5			1		3		8	
	2			1				7
	8	3		4				1
				6				4
REŠITEV SUDOKU 382
REŠITEV SUDOKU 73
2	9	4	6	1	5	3	8	7
3	6	8	7	2	4	5	9	1
7	5	1	8	3	9	4	2	6
1	3	7	5	6	8	2	4	9
5	4	6	2	9	7	8	1	3
9	8	2	3	4	1	6	7	5
4	2	3	1	7	6	9	5	8
6	7	5	9	8	2	1	3	4
8	1	9	4	5	3	7	6	2
9	1	4	8	5	7	3	6	2
5	6	8	3	1	2	9	7	4
7	3	2	4	6	9	8	1	5
6	8	1	7	2	4	5	3	9
4	9	5	1	3	8	7	2	6
2	7	3	5	9	6	4	8	1
8	5	6	2	4	3	1	9	7
3	4	9	6	7	1	2	5	8
1	2	7	9	8	5	6	4	3
MAME
2
KIKIRIKI
3
9
4
21
11
6
8
5
7
novi tednik
Nagradni razpis
1. nagrada: kupon za enkratni obisk fitnesa ali skupinske
Vedi/io? г Илшој /
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22		
Ime in priimek: Naslov:
vadbe v Top-Fitu Celje in kuponi za štiri kave v Caffe Štenga v Celju
2.	nagrada: darilni bon za Studio Lotus v Vojniku in kupona za dve kavi v Caffe Štenga v Celju
3.	nagrada: kuhinjski krpi NT&RC
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Obkrožite: a) sem naročnik
Telefon:
b) občasni bralec Novega tednika
Podpis:
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 22. oktobra.
Geslo iz številke 41: Mesec požarne varnosti
Izid žrebanja
1.	nagrado, kupon za enkratni obisk fitnesa ali skupinske vadbe v Top-Fitu Celje in kupone za štiri kave v Caffe Štenga v Celju, prejme: Vera Rupnik iz Pristave pri Mestinju.
2.	nagrado, darilni bon za Studio Lotus v Vojniku in kupona za dve kavi v Caffe Štenga v Celju, prejme: Marjeta Slonjšak iz Rimskih Toplic.
3.	nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Venčeslav Jager s Kalobja.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
ROČNO IZBRANI SUDOKUJI NAJVIŠJE KAKOVOSTI.
Z VAMI ŽE OD LETA 2006.
00%
V^f DVOMA
48
RUMENA STRAN
Priložnost za druženje
Na Ponikvi so se na tradicionalnem srečanju kmetov družili tudi številni stari znanci in prijatelji. Župan Dobja Franc Leskovšek (levo) je bil očitno vesel srečanja s Petrom Vriskom, dolgoletnim predsednikom Zadružne zveze Slovenije. Strankarska kolega gotovo poznata problematiko kmetijstva in lokalne samouprave, saj sta na svojih položajih že kar nekaj časa, verjetno pa to ni bila edina tema njunega klepeta.
Foto: SHERPA
Bi jim o tem povedal?
Med govorniki v živahni razpravi na zadnji seji celjskega mestnega sveta o ustanovitvi novega javnega zavoda Zeleni-CE, ki se bo ukvarjal z urejanjem in vzdrževanjem zelenih površin, sta bila tudi svetnika SD Damir Ivančič (levo) in Branko Verdev. Slednji je pred nastopom morda strankarskemu kolegu pokazal pomemben slikovni ali tekstovni material, ki bi lahko prepričal mestni svet za sprejem pogledov in usmeritev svetniške skupine SD o najbolj odmevni temi na seji mestnega sveta.
Foto: SHERPA
Vsi na kolo
Na nedavni predstavitvi starodobnikov v Vojniku smo ujeli tudi nekaj znanih ljudi, ki so očitno ljubitelji kolesarjenja.
Foto: GrupA
Pravijo: »Vsi na kolo, za zdravo telo!« Tako meni tudi vojniški župan Branko Petre (na desni), ki je pri krmiljenju »bicikla« očitno tudi precej spreten. To, da bi se s kolesom vozil tudi v službo, seveda ni mogoče, saj za to ni vseh pogojev. In tudi razmere na cestah med Vojnikom in Novo Cerkvijo še vedno niso dovolj kolesarjem prijazne. Kljub temu je dal župan svojim občanom dober zgled in to na prireditvi, kjer so bila predstavljena starodobna vozila.
Pohvale po
slovensko
Vila Bianca v Velenju je sredi oktobra gostila posvet o prihodnosti Šaleške doline, ki ga je organizirala Britansko-slovenska gospodarska zbornica. Zbrane je v slovenskem jeziku pozdravila britanska veleposlanica v Sloveniji Sophie Honey. Dejala je, da je prav Velenje mesto, ki je najbolj navdušilo njena otroka z edinstvenim dogodkom - Pikinim festivalom. »Pika Nogavička je bila v mojem otroštvu ena mojih najljubših knjig. Zato sem svoja otroka na njen festival pripeljala dvakrat. In super je bilo.« Prebivalcem Velenja je čestitala za 60. obletnico mesta in pohvalila parke ter zelene površine.
Foto: TS
Kaj dela slikarski kolega?
V Kvartirni hiši v Celju razstavlja celjski slikar Matej Čepin. Odprtja njegove razstave se je udeležil še en celjski umetnik, slikar Jure Cvitan. Po odprtju in klepetu s kolegi se je prestavil v Umetniško četrt, ki je tisti večer praznovala 15 let delovanja. Jure Cvitan ima tam namreč svoj atelje.
Foto: SHERPA
Med starodobnimi kolesarji smo opazili dolgoletno turistično delavko Marijo Deu Vrečer. Ta je predsednica Turističnega društva Dobrna in med drugim organizirana starodobna kolesarka. Kot smo slišali od občanov, se je včasih - ko je bila na vodilnem mestu v zreškem turizmu - na delo marsikdaj vozila z domače Dobrne kar s kolesom. Pohvale vredno, tudi zaradi tamkajšnjih nevarnih cest.