CELJE, 25. NOVEMBRA 1982 - ŠTEVILKA 47 - LETO XXXVI - CENA 10 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC VREDNOTE IN VRLINE mOJSKIHDNI Svoboda in neodvisnost, lastna in izvirna socialistična rast ter prihodnost so bili cilji zadnjih novembrskih dni v starem bosanskem mestecu Jajcu leta 1943. Pogum, visoka zavest, pripravljenost na napore in odrekanja so tlakovali pot vzpona nove Titove Jugoslavije. Bratstvo, enakopravnost narodov in narodnosti, njih solidarna povezanost za pot v prihodnost ob spoštovanju medsebojnih pravic in dolžnosti, vse to in še mnoge druge vrednote so bile zacementirane v sklepe, ki so iz dvorane ob Plivi odjeknili po domovini in svetu in oznanili novo obdobje, nov družbeni red ter pospe- šile napore borcev za dokončno osvoboditev. Vse te vrednote so vredne nadaljnih naporov, da bi tudi za ščepec ne bile okrnjene in terjajo enake vrline, ki so bile postulat uspešnega boja za osvoboditev in nov družbeni red. Ce je bila takrat naša neodvisnost branjenja z orožjem, jo moramo danes braniti z boljšim delom, odgovornostjo ter vsak po svojih močeh in sposobnostih. SEJA SVETA OBČIN KRITIČNO O PRESKRBI Razvojni center ožema pravosodje Predstavnik Celjske me- sne industrije je na zadnji se- ji sveta občin celjskega ob- močja, ki je bila v torek v Šmarju pri Jelšah, zagotovil, da bodo v teh predpraznič- nih dneh mesnice bolj polne. Dovolj bo piščančjega mesa in govedine, medtem ko so uspeli zagotoviti le 80 odstot- kov potrebnih količin svi- njine. Preskrba z mesom v na- slednjih mesecih pa je odvi- sna od »Družbenega dogovo- ra o organiziranem odkupu živine in prometu svežega mesa za zagotovitev preskr- be s svežim mesom v SR Slo- veniji«. Ce bi v republiki sprejeli ta dogovor in klavni- čarjem pokrili izgubo, ki jo žanjejo pri prodaji mesa, po- tem bi se tudi mesnice na- polnile. Na seji pa so grajali Hme- zad oziroma Celjsko mesno industrijo, ker je nedopust- no zvišala prodajne cene me- su, da bi pokrila izgube. Ta- ko so breme izgub enostav- no prevalili na pleča potroš- nikov. Glede oskrbe z ostalimi deficitarnimi artikli oziroma živih so na seji sveta menili, da uvajanje bonov oziroma spiskov ni napačno. Na ta način se namreč lahko dobri- ne bolj enakomerno in pra- vično razdelijo med občane. Vendar pa bi se morali vsaj v regiji, če že ne repubUki do- govoriti za enoten sistem razdeljevanja teh dobrin. Predstavniki pravosodja so svet občin seznanili tudi z delom centra sodnega izve- deništva. Center, edini tak v naši republiki, so ustanovili lani, dela pa v okviru Razvoj- nega centra. V službi zaen- krat dela le izvedenec fi- nančne stroke, šolajo pa tudi izvedenca prometne stroke. Pač pa so predstavniki pravosodja opozorili svet ob- čin, da so izvedeniška mne- nja iz celjskega centra zelo draga, čeprav kvalitetna. Gre za nekorekten odnos Razvoj- nega centra do te službe in posredno tudi do pravoso- dja. Čeprav so se ob ustanovi- tvi centra za sodno izvede- ništvo dogovorili, da Razvoj- ni center v ceno ne bo vnašal tržnih elementov se tega do- govora ne držijo. Tako stane ura izvedeniškega dela 510 dinarjev, v tej ceni pa pred- stavlja osebni dohodek stro- ko vn j aka-izvedenca le 110 dinarjev. Predstavniki pra- vosodja so menili, da na ta način Razvojni center ožema sodišče, ki pa ima že tako premalo sredstev za nemote- no delo v letošnjem letu. Člani sveta občin so skle- nili, da velja nadaljevati z de- lom centra za sodno izvede- ništvo, ker je bilo doslej kljub vsemu le kvalitetno. Prav tako naj bi izšolali še nove strokovnjake, s pred- stavniki Razvojnega centra pa naj bi opravih poseben razgovor, da bi se mogoče le spremenil njihov odnos do izvedeniške službe. S. ŠROT ( POTROŠNIŠKI MRZLICI OB ROB Kdo komu laže, bi se lah- ko vprašali vsaj sedaj, ko je množična potrošniška mr- zlica neustaljivo zajela ob- čane in ko nobeno prigovar- janje k zavesti, ne obrodi re- zultatov. Kako tudi bi. Re- čeno je bilo, da bo z uvcciho bonov dovolj benzl-i • za vse, pa ga ni. Rečeno Ji lilo, da bo plina dovolj za v>e, pa ga ni bilo. Rečeno je bi !o, da bo še marsičesa dovol«, tudi praška in mesa, pa masla (odstopili smo 0,4% r-.aičo- be za večjo proizvodnjo ma- sla, pa nam prodajajo sme- tano). Preskrba pa je iz dne- va v dan slabša. Ljudje, ki so disciplinirano čakali do- ma, da se bodo vrste zredči- le, so ostali brez vsega. Celjski izvršni svet je na- sedel obljubam tistih, ki so odgovorni za založenost po- lic v trgovinah. Ce tega ne zmorejo, naj vsaj povedo z natančno obrazložitvijo - ZAKAJ NE. Kajti to, kar se dogaja v Celju, se le tu pa, tam dogaja drugje, nikjer pa v tako dramatičnih izpa- dih množične histerije. Istim izjavam odgovornih smo nasedli tudi novinarji in postali v očeh javnosti krivci in lažnivci. Izvršni svet je upravičeno ugotovil, da njegovim zago- tovilom nihče več ne verja- me. Nikoli pa ni bilo govora o tem, da bi stopili na prste tistim, ki so za preskrbo ne- posredno odgovorni. Nihče jih ni poklical na odgovor- nost, ker svojih obljub niso izpolnili. Toliko smo trezni, da čudežev ne pričakujemo. Toda občinski možje bi si morali biti na jasnem, kako, kaj in kdo. Težko bi trdili, da so ljudje podlegli histeri- ji, ker so brez prave zavesti, ker gledajo le nase in na polne shrambe. Histerija je le posledica globljih vzro- kov, ki jih poznamo in ki bi jih lahko pred pričetkom prodaje predvideli (kot so jih zelo dobro v T. Velenju, S. Konjicah in Šmarju). Vemo, da so ljudje pri- pravljeni marsikaj prenesti in potrpežljivo počakati na boljše čase. Glede na to, da je pojav potrošniške mrzli- ce še najbolj zajel celjsko občino, pa bi se nad tem mo- rali ne le zamisliti, kot smo že storili, temveč poklicati na odgovornost tiste, ki so stvar zakuhali. Prepričani smo, da še imajo svoja ime- na in priimke. PROGRAMSKE KONFERENCE SZDL RED V PRESKRBO V decembru že občinske lionference Čeravno v vseh občinah še niso čisto povsod že opravili programskih konferenc kra- jevnih organizacij SZDL, je sedaj vendarle že mogoče re- či, da so se že iztekle. Le ne- kaj krajevnih skupnosti je namreč še, kjer bodo pro- gramske konference SZDL opravili v naslednjih dneh. Sicer pa je že sedaj mogo- če ugotoviti, da so bile pro- gramske konference pravza- prav problemske: kajti v ospredju razprav ljudi, ki so se jih udeležih, so bili pro- blemi, s katerimi se sedaj srečujejo. Problemi pa so ve- zani predvsem na preskrbo. Ljudje so na konferencah večkrat poudarili, da zahte- vajo red na področju preskr- be. Ali - kot je dejal eden od razpravljalcev: »Podpiramo Ukrepe in smo za restrikcije. Ce živimo preobilno, smo tu- di za to, da stisnemo pas. Te- daj naj bo naša politika taka, da bo mir, naj bo politika ta- ka, da bo gospodarstvo učin- kovito in da bodo imeli vsi ljudje socialno varnost. A odklanjamo politiko, ki se bo kazala v vrstah ljudi in v preskrbi na bone!« Ob tej in podobnih razpra- vah pa so konference SZDL Seveda sprejele tudi svoje Usmeritve za delo v prihod- nje. Vsepovsod so te usmeri- tve prevevala stabilizacijska prizadevanja, predvsem pa 'haloge, ki zadevajo varčeva- '^je, uveljavitev stanovanj- ske samouprave, usklajeva- f^ie planov, redno preskrbo druge. Nenazadnje pa so programske konference kri- tično spregovorile tudi o Problemih same organizacije t^r se zavzele za učinkovitej- še metode dela, ki bi fronto pripeljale do slehernega ob- čana. Krajevne konference SZDL so torej opravile svoje programske konference, v prihodnjem mesecu pa se bodo na programskih sejah sestale tudi občinske organi- zacije SZDL. V Celju bo seja 16. 12., v Laškem 15. 12., v Mozirju 8. 12., v Slovenskih Konjicah 16. 12., v Šentjurju 6. 12., v Šmarju 7. 12., v Vele- nju 9. 12. in v 2alcu 14. 12. V ospredju razprav pa bodo problemi, ki so jih obravna- vali občani že na program- skih sejah SZDL v krajevnih skupnostih. DS DRŽAVNA ODLIKOVANJA V prisotnosti predstavnikov krajevnih, družbenopo- litičnih organizacij, krajevne skupnosti, občinske kon- ference SZDL in občinske skupščine Laško ter člana predsedstva CK ZKS tov. Janeza Zahrastnika in se- kretarja MS ZKS Emila Rojca so bila pred dnevi v Radečah podeljena državna odlikovanja prizadevnim družbenopolitičnim delavcem. Red dela s srebrnim vencem je prejela Danica Starič za uspešno delo v občinski in kiajevni organizaciji SZDL, red zaslug za narod s srebrnim vencem in me- daljo dela pa sta prejela Franc Hiršelj in Rudi Steblov- nik za dolgoletno uspešno delo v razvoju krajevne samouprave in komunalni dejavnosti. V petek pa sta na krajši slovesnosti predsednika občinske skupščine in izvršnega sveta Celje - Edo Stepišnik in Zvone Hudej, podelila tri državna odliko- vanja za dolgoletno predano družbenopolitično aktiv- nost in prispevek h graditvi samoupravnih odnosov v občini in na posameznih področjih družbene aktivno- sti. Jože Marolt je prejel red dela z rdečo zastavo, Pavle ; Bukovec red republike z bronastim vencem, Novi te- J dnik in Radio Celje pa red zaslug za narpd s srebrno' zvezdo. Zofka Stpjanovič in Jože Kopitar sta na isti slove- snosti prejela priznanji občine Celje. \ Skupni cilji, skupna želja po napredku in skupni na- pori, da to tudi sosežejo, se živo odražajo v delu in življenja v konjiški občini. Že v preteklih letih so zgra- dili trdne temelje, na katere tudi danes naslanjajo svoj razvoj. Tako kljub sedanjim zaostrenim družbenoeko- nomskim odnosom, kljub vsem težavam, ki jih prinaša s seboj nuja gospodarske stabilizacije, še zadovoljivo grade svoje ekonomske temelje. Gospodarstvo se sicer ne ponaša več s tako presenetljivimi uspehi kot v prete- klih letih, a zapreke premaguje. KONJIČANINA TRDNIH TEMELJIH NAPREJ Prav tako je v krajevnih skupnostih. Njihova vloga je vse večja in vse bolj ustvarjalna. Res je njihova razvitost različna, res je še mnogo odprtih težav, zlasti še v od- maknjenih zaselkih in naseljih. Z dosedanjimi tremi samoprispevki so v mnogih med njimi storili veliko, toda odločili so se, da jih ti dosežki ne bodo uspavali, pač pa vzpodbudili, da bodo s solidarnostjo omogočili boljše življenje vsem. Tudi zato so Se občani izrekli na referen- dumu »za« četrti samoprispevek. Zbrana sredstva jim bodo omogočila uresničevanje gesla, ki so si ga zastavili že v pripravah na referendum: »Za lepši danes, jutri - prihodnost.« Tako kot smo si ga pred leti v Jajcu, kot si ga vedno znova ob prazniku naše Republike. MILENA B. POKLIC 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 47 - 25. november SLOVENSKE KONJICE ZA SAMOPRISPEVEK Tako so se odločili na treh referendumskih območjih Konjiški občani so se v ne- deljo na referendumu odlo- čili za nadaljnji razvoj kra- jevnih skupnosti, za njihovo komunalno urejenost, za ra- zvoj otroškega varstva, osnovnega šolstva, zdrav- stva in telesne kulture. Na treh referendumskih območ- jih je glasovalo o četrtem sa- moprispevku v občini 13.308 volilnih upravičencev ali 96,69 odstotkov vseh. Na ko- njiško-loškem referendum- skem območju je za samo- prispevek glasovalo 66,90 odstotka, na zreškem 66,88 odstotka in na vitanjskem 56,22 odstotka. Odločitev za samoprispe- vek gotovo ni le odraz dose- danjih treh uspešno izvede- nih samoprispevkov in zave- sti krajanov o potrebi takš- nega, nadaljnjega solidarne- ga razvoja, temveč tudi skrbnih priprav na referen- dum oziroma vključevanja velikega števila krajanov v oblikovanje programov. O programih so spregovorili delavci na zborih delavcev v temelj nih organizacij ah združenega dela in krajani na zborih, ki so bili sočasno s programskimi konferencami krajevnih organizacij Socia- listične zveze, vsi pa so pre- jeli tudi brošure, v katerih je bil celovito prikazan doseda- nji razvoj s pomočjo samo- prispevka in programi za na- prej. Ravno zato, ker je odlo- čitev na referendumu teme- ljila na dobri obveščenosti, smo lahko prepričani, da bo- do krajani tudi v času četrte- ga samoprispevka, tako kot so doslej, zbrana sredstva oplemenitili še s svojim de- lom in sredstvi. MILENA B. POKLIC Na treh referendumskih ob- močjih - konjiško-loškem, ki združuje 17 krajevnih skup- nosti, zreškem, ki združuje 4 krajevne skupnosti in vitanj- skem- za krajevno skupnost Vitanje, so glasovali na 62 me- stih. Prvi so s svojim delom končali v naselju Rakovec (glasovalno mesto Hudinja 1) na vitanjskem referendiun- skem območju, kjer je do 7.35 ure glasovalo 20 upravičen- cev, od tega jih je bilo 85 od- stotkov za samoprispevek. Naslednji so na vitanjskem območju zaključili v Breznu, kjer pa je bilo »za« le 18 od- stotkov krajanov. Alojz Klokočovnik, pred- sednik komisije za izvedbo referenduma na vitanjskem območju: »Geslo, na kate- rem sloni naš nadaljnji ra- zvoj in s tem tudi program samoprispevka je: »Cesto, vodo in elektriko do vsake kmetije!« S pripravami na referendum smo pričeli že pomladi, vanje pa se je s svo- jimi pripombami na progra- me vključilo veliko število krajanov. Tudi s samopri- spevkom zbranih sredstev ne bo preobilno, zato name- ravamo poleg komunalnega urejanja zagotoviti le še bolj- še prostore za kulturno de- javnost in zgraditi povezavo med šolo in telovadnico«. _ Petra Fidler, učenka osnovne šole Edvarda Kar- delja v Slovenskih Konjicah: »Na naši šoli smo si vsi žele- li, da bi referendum uspel. Sedaj imamo pouk v dveh izmenah in veliko učencev se vrača domov že po temi. Za tiste v nižjih razredih je to najtežje, če bodo šolo razširi- li, bo lažje za učence in za učitelje. Zato smo pomagali tudi v pripravah na referen- dum. Pisali smo spise o tem, zakaj želimo večjo šolo, dela- li plakate... Spise smo raz- stavili tudi na glasovalnem mestu na naši šoli, pomagali pa smo tudi drugače, kot učenci drugili šol - z razna- šanjem brušur, vabil...« PREPREČITI DVOJNO MORALO v okrilju celjskega društva pravnikov je bilo v Šmarju pri Jelšah vsa- koletno srečanje delav- cev sodišč, tožilstev in upravnih organov iz Ce- lja, Šmarja pri Jelšah, Krapine in Pregrade. Pravniki so na srečanju največ časa namenili go- spodarskemu kriminalu. .Menili so, da bi morali za- četi s širšo družbeno akci- jo in razrešiti vprašanje dvojne morale oziroma različnega obsojanja ta- koimenovanih klasičnih kaznivih dejanj in gospo- darskega kriminala. Kaz- niva dejanja v gospodar- stvu namreč občani in tu- di družbeni dejavniki obi- čajno ne obsodijo tako ostro. To se potem nehote odraža v sojenju in tudi kazni so različne. Tisti, ki so obsojeni tb. kazniva dejanja v gospo- darstvu, imajo običajno po prestani kazni tudi manj težav z iskanjem za- poslitve, kot storilci dru- gih kaznivih dejanj. So pa tudi primeri, ko delovne organizacije same plačajo denarne kazni obsojen- cem. V Šmarju so pravniki zato menili, da bi bilo po- trebno izenačiti moralni' pogled na kazniva deja- nja, zakaj družbeno pre- moženje je potrebno prav tako varovati kot za- sebno. SS VRTCI PO NOVEM z novim delovnim časom so nastale spremembe tudi v vzgojnovarstvenih organiza- cijah, kai- pomeni precejšnjo reorganizacijo življenja in dela v naših vrtcih. Zaradi nespremenjenega delovnega časa tam, kjer je delo izmensko, se vrtci še ve- dno odpirajo zjutraj ob pe- tih, ker pa smo delovni čas premaknili, se vrata otroških vrtcev zapirajo ob 18. oziro- ma ob 19. uri. In tako so nekateri otroci v vrtcu kar dvanajst ur dnev- no, ob sredah pa celo tri- najst. Zato je bilo treba po- skrbeti za dodatne obroke hrane. Ob pol štirih dobijo otroci okrepljeno malico, ti- sti, ki ostanejo v vrtcu do ve- čera pa ob 18. uri še večerjo. Razumljivo je, da bodo mo- rali starši dodatne obroke plačati. V vzgojnovarstveni orga- nizaciji Zarja v Celju so izvedli anketo. Vprašalnike so morali starši izpolniti v prvi polovici tega meseca. Rezultati ankete so pokazali, da je večina organizacij zdru- ženega dela že v začetku no- vembra prešla na nov, zim- ski delovni čas s pričetkom ob 7. uri. Od 1050 anketira- nih staršev pa jih je le 49 za- čelo delati v smislu sprejete- ta ukrepa, torej ob poj osmih oziroma ob osmih. Prvi december, torej da- tum, ko bi se morali glede novega delovnega časa poe- notiti oziroma uskladiti, je skorajda tu, prisotnost naših otrok v vrtcih pa kaže, da smo še precej daleč do cilja. O tem govori tudi podatek, da je v oddelku vrtca na L^vi 36 dojenčkov, do 15. novern- bra pa ni niti eden od njiho, vih staršev pričel delati pQ novem. Najbrž le malokdo razmig. Ija o tem, s kakšnimi težava, mi se sedaj ukvarjajo delavci v vzgojnovarstvenih organi, zacijah, ko pravzaprav nikoli ne vedo, koliko otrok* bo prišlo ob šestih, koliko ob osmih in koliko jih bo v vrtcu še ob 18. uri zvečer in pozneje. Vzgojiteljice in va- ruhinje delajo sedaj v razlic^. nih dnevnih časovnih ob- dobjih. To so večinoma tudi žene, matere, ki imajo tucij družine, pa od danes do jutri ne vedo, kdaj bodo pričele in kdaj zaključile svoj delovni čas. Zaradi teh in še drugačnih težav bo potrebno najtesnej- še sodelovanje s starši v iska- nju najboljših obojestran- skih rešitev. S smotrno orga- nizacijo dela bodo v vrtcih skušali pokriti vse potrebe po vzgoji in varstvu predšol- skih otrok. Zjutraj in popoldne bo tre- ba skupine združevati. Starši se bodo morali sprijazniti s tem, da bodo morali zjutraj voditi otroke v zbirni vrtec, kjer bodo dežurne varuhinje prevzele prve varovance. Najbrž pa bo treba nekate- rim staršem tudi (do)poveda- ti, da njihov otrok potrebuje tudi njihovo bližino in topli- no, da se je treba z otrokom ukvarjati tudi doma. To bo treba reči tistim staršem, ki so zadovoljni edinole takrat, ko za njihovega otroka skrbi družba. MARJELA AGREŽ LOKALNA ŽELEZNIŠKA POSTAJA Celjski železničarji so ob spremembi nekaterih voz- nih redov in ob uvedbi dveh novih vlakov na celjskem odprh tudi novo lokalno železniško postajo na L..avi. Ureditev nove postaje, ki stoji blizu tehniškega šol- skega centra, je stala 900,000 dinarjev, dela pa so opra- vili v rekordnem času - tednu dni. Potrebno bo urediti le še javno razsvetljavo in nadstrešek za potnike. Postajališče je oddaljeno 1,7 kilometra od celjske železniške postaje, ker pa je preblizu cestno-železni- škega križišča na Čopovi ulici, so morali zaradi varno- sti vgraditi še pomožni kontrolni signal. Tako lahko strojevodja, ki ustavi lokomotivo na Lavi, ugotovi, ali so cestne zapornice na Čopovi ulici še spuščene. Na Lavi ustavljajo vlaki, ki vozijo po Savinjski progi na relaciji Celje-Titovo Velenje. Na tej postaji največ vstopajo oziroma izstopajo celjski srednješolci, želez- ničarji pa tudi iščejo možnosti, da bi organizirali pre- voz na Lavo tudi za tiste potnike, ki se pripeljejo z vlaki v Celje iz drugih smeri. Tako bi lahko še bolj razbremenili mestni avtobusni promet. S. ŠROT FRAIW GAJŠEK Med nenehnim zvone- njem telefona ter obiski krajanov je potekal razgo- vor s tajnikom krajevne skupnosti Dečkovo nase- lje - Francem Gajškom. Že četrto leto opravlja to odgovorno nalogo, do- sledno in z vso pedago- ško zagnanostjo, kateri je dodal še družbenopolitič- no odgovornost, ki je ta- ko značilna zanj. Res ima nekaj »šolmo- štrstva<' v krvi, saj je kot učitelj začel spoznavati življenje, predtem pa je otroštvo preživel v kmeč- ki družini v Grobelnem pri Ponikvi, kjer se je tudi rodil. Učiteljska pot je imela več postankov. V vzgojno varstvenem zavodu v Veržeju, v metalurško in- dustrijski šoli v Štorah, kjer ji je bil voditelj in končno je svojo pedago- ško pot končal kot ravna- telj dijaškega doma Duša- na Finžgarja v Celju. Zdaj je pristni Celjan in zavzet krajan Nove vasi, kjer tudi živi s svojo dru- žinico. Tajniška posla opravlja vestno in rad, čeprav so pogoji, kjer dela, nemo- goči. A ker je optimist, ča- ka na boljše čase, ko se bo tudi za krajevno skup- nost Dečkovo naselje na- šel prostor, kjer bo mogo- če delati. »Sicer pa delati ni tež- ko, če vsi delamo in v naši krajevni skupnosti delo nihče ne odklanja. Karko- li organiziramo, je udelež- ba lepa. Z ljudmi seje po- trebno pogovarjati. Vča- sih že en razgovor uredi zadevo, zato imamo kar uspešne poravnalne te svete." Gajšek ne gleda na ure, ker postorjeno more biti vse, ne glede na delovni čas. Zlasti se zavzema, da uspeva dolegatski sistem v krajevni skupnosti in ker ta tu resnično polno živi, je to izključno Gaj- škova zasluga. Prosti čas, kolikor mu ga sploh ostane, preživi z družino, za ženo in dve študentski glavi, ki terja- ta odgovore in vprašanja. Zelo rad pa tudi vrtnari in sadjari in to na najemni- ški zemlji, ker svoje ne premore. Pa je užitek prav takšen, kot če bi de- lal na svoji žemljici, ker je njene sokove in srage uži- val že v zgodnji mladosti. F^av zaradi teh spomi- nov ljubi zemljo še bolj. ZDENKA STOPAR CELJE: RESOLUCIJA 83 USMERITEV IZVOZ Zagotoviti dovolj dela! Povečanje izvoza blaga in storitev na konvertibilno po- dročje, uskladitev porabe z dejanskimi razpoložljivimi sredstvi in blagovnimi skla- di ter krepitev akomulativne sposobnosti združenega de- la. To so ključne naloge za krepitev materialnih osnov razvoja celjskega gospodar- stva za prihodnje leto. Industrijska proizvodnja naj bi se povečala za 2% pod pogojem da bo normalno de- lal nov obrat žveplene kisli- ne v Cinkarni Celje. Poveča- nje industrijske proizvodnje je temeljni pogoj za poveča- nje izvoza. Izvoz blaga naj bi se v celoti povečal za 10%, na konvertibilno tržišče za 15%, uvoz pa za 3%. Na področju investicij bo dana prednost tistim, ki so izvozno usmerjene in name- njene za primarno proizvod- njo hrane. Rast sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu bo za polovico manjša od rasti nominalnega dohodka. Ob predvideni rasti dohodka za 21%, se bodo sredstva za osebne dohodke povečala v povprečju za 12%. Sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb se bodo povečala rav- no tako za 12%. Rast cen pa naj bi se gibala okoli 20%. Po predvidevanjih za na- slednje leto, naj bi se zapo- slovanje gibalo po stopnji 0,8% upoštevajoč pri tem tu- di osnovne smernice kadrov- ske politike. Na področju družbenih de- javnosti bodo programi dela sloneli na ustalitvenih ukre- pih, tako da bodo morali upoštevati zožene material- ne pogoje ter vse rezervne zmogljivosti s kadrovskega, materialnega in organizacij- skega vidika. SPREJEM ZA OSEM- DESETLETNIKE Društvo upokojencev v Celju je v tem tednu pri- redilo sprejem za vse svo- je člane, ki so prekoračili osemdeseto leto starosti. \ V uvodnih besedah jih je pozdravil predsednik društva upokojencev v Celju Ludvik Zupane, ki jim je govoril o težkih ča- sih med vojno, hkrati pa jih je opozoril na društve- ne dejavnosti. Govoru je sledila pogo- stitev in kulturni pro- gram. Mešani pevski zbor je zapel vrsto pesmi. V kulturnem programu so sodelovali še pionirji I. osnovne šole. Člani društva so se spo- mnili mnogih bivših čla- nov. Leta 1975 je društvo po- stalo samostojno. Na svo- jem področju je imelo osem poverjenikov in nad dva tisoč članov. Danes predvidevajo, da je v celjski občini okrog deset tisoč up>okojencev, ki pa niso vsi člani druš- tva upokojencev. , §t. 47 - 25. november 1982 NOVI TEDNIK - stran 3 KOMU PRODAJAJO TRGOVCI? Najprej so nam povedali, da bomo delovni čas spreme- nili zaradi energetskih težav, torej zato, da bomo zjutraj prihranili nekaj dragocene električne energije. Potem so nas dodatno poučili, da pravzaprav ne gre toliko za energetski prihranek, ampak za večjo storil- nost, da bomo delovni čas, ki še vedno traja osem ur dnevno, bolje izkoristili in več ustvarili. Rekli so nam, da gre za nov, drugačen način življenja in dela, na kate- rega se bo treba postopoma privaditi. Najprej smo spremenili poslovni čas v naših trgovi- nah. Zaradi varčevanja z električno energijo se sedaj trgovine odpirajo eno uro kasneje, torej ob osmih zju- traj, zapirajo pa uro prej, ob šestih popoldne. Potem pa smo začeli kupovati in nabavljati v naših trgovinah ob osmih zjutraj, takrat ko se odpro, in na žalost tudi takrat ko začnemo delat. Po nakupih smo začeli uhajati tudi med delovnim časom, ker delamo popoldne do petih in je potem treba še v vrtec po otroka in potem zares ne ostane več časa za nakupe. Treba se bo torej odločiti, za kaj nam pri spremenje- nem delovnem času pravzaprav zares gre: ali za energet- ski prihranek ali za boljše učinke našega dela. V Celju (pa še kje drugje) si očitno še nismo na jasnem, sicer bi odpiralni čas trgovin prilagodili delovnemu času našega delavca, občana. MARJELA AGREŽ ŠMARSKO GOSPODARSTVO IZVOZ ENAK, IZGUBE VEČJE Izgubaše in prelioračitelje obravnavati bolj ostro Kljub temu, da so gospodarski do- sežki organizacij združenega dela šmarske občine tudi ob devetmesečju nad regijskim in repubhškim povpreč- jem, zadovoljstvo ob njih kali spozna- nje, da so vendarle slabši od izkazanih v polletju. Tako je iz prvih podatkov razbrati, da je rast dohodka nižja kot ob polletju, izvoz je pod planirano stopnjo (razen v tozdu Posteljnega pe- rila Metka Kozje) in ostaja na ravni lanskega v tem času, posebej pa za- skrbljuje podatek, da se izgube v go- spodarstvu večajo. Ob devetmesečju so za poldrugi krat večjo kot ob pollet-' ju ali pet krat večje kot v istem obdob- ju lani, v številkah pa to pomeni, da so od polletnih osmih mihjonov narasle ob devetmesečju na dvajset milijonov dinarjev. Pri izgubaših izstopata predvsem temeljni organizaciji. Kme- tijstvo ter Proizvodnja in storitve Kmetijskega kombinata Hmezad, ki skupaj izkazujeta nad petnajst mihjo- nov dinarjev izgube, z negativnim sal- dom pa poslujeta še Toprova temeljna organizacija Konfekcija Šmarje in tozd Komunala slatinskega Go-kopa. Pri izgubaših je presenetljivo pred- vsem dejstvo, da so isti kot ob polletju. To pa pomeni, da so že tedaj prav vsi sprejeli sanacijske programe, v katerih so zatrjevali, da bodo izgubo do konca leta pokrili, sedaj pa podatki kažejo, da se izguba celo povečuje. Ko so na zadnji razširjeni seji komi- teja Občinske konference ZKS v Šmarju pri Jelšah - udeležil se je je tudi sekretar Medobčinskeaa sveta ZKS Emil Roje - razpravljali o devet- mesečnem poslovanju šmarskih orga- nizacij, so velik del svoje razprave na- menili ravno vprašanju izgub. Terjali so od komunistov, ki delajo v štirih »izgubaških« tozdih, naj ravnajo v skladu s stališči CK ZKS in si prizade- vajo odpraviti vzroke, ki botrujejo iz- gubam, posebej pa naj se pomudijo ob subjektivnih razlogih zanje. Dalje so naložili vsem komunistom v osnovnih organizacijah nalogo, da kritično obravnavajo gospodarske razmere in poslovne rezultate ter se dokopljejo do možnosti za doseganje boljših gospo- darskih rezultatov. Člani komiteja pa so komunistom v izvršnem svetu, skupščini, zboru združenega dela in drugih delegatskih in samoupravnih telesih naložili, naj z večjo ostrino obravnavajo tako tiste organizacije, ki poslujejo z izgubo, kot tudi one, ki prekoračujejo dogovor o delitvi sred- stev za osebne dohodke, hkrati pa naj storijo vse, da bi se izvoz v občini po- večal. Še dva konkretna sklepa sta bila sprejeta: na naslednjem zasedanju bo občinska skupščina temeljiteje dala pod lupo razprave Toprovo temeljno organizacijo Konfekcija Šmarje, v Kmetijskem kombinatu, kjer se pro- blemi zapletajo, aktivnost komunistov pa je kljub temu slaba, pa bodo pripra- vili skupno sejo vseh treh osnovnih organizacij, ki se jo bodo udeležili tudi člani komiteja. DAMJANA STAMEJCiC Emil Roje je v razpravi med dru- gim dejal, da morajo komunisti spre- meniti metode političnega dela ter se z njimi bolj približati ljudem. Vsako- gar, ki je pripravljen delati, je treba pritegniti k razreševanju problemov. Zveza komunistov pa si mora pred- vsem v okviru sindikata, samouprav- nih organov, socialistične zveze in drugih subjektov prizadevati za širo- ko mobilizacijo ustvarjalnih sil, je dejal Emil Roje. RUDARJI BODO IZPOLNILI PLAN To velja za rudarje v velenjskem rudniku, ki so v letoš- njem letu od 1. januarja pa do vključno ponedeljka, 22. novembra, nakopali že štiri milijone 418 tisoč 100 ton drago- cenega rjavega premoga. Sicer pa so v novembru do pone- deljka, ko smo zbirali podatke, že delaU 18 dni ter v njih nakopali 303 tisoč 100 ton premoga ali poprečno na dan 16 tisoč 839 ton. S tem so presegli osnovni načrt za ta mesec za skoraj devet odstotkov, medtem ko so pri delovnem neko- liko pod planom. Do konca novembra oz. praznikov ob Dnevu republike, bodo delali še pet dni. Rudarji v velenj- skem rudniku, združeni iz vseh republik in pokrajin Jugo- slavije, napovedujejo, da bodo do konca leta izpolnili letni plan 4 milijone 900 tisoč ton premoga. TV MODERNIZACIJA BOLNIŠNICE - PO PROGRAMU Dela pri modernizaciji bolnišnice v Celju potekajo po predvidenem programu. V tem času na osrednjem objektu modernizacije bolnišnice ni videti nič novega, saj so že vse pripravili za kritino, ki pride na vrsto spomladi leta 1983. Ko bo objekt pokrit, bodo pričeli z izgradnjo dela za speciali- stične ambulante. Letos pa sta v programu modernizacije še obe trafo postaji z agregati ter celovitim elektroomrežjem. Po predračunu bo za to potrebnih okoU 60 milijonov dinar- jev. Dela sicer normalno potekajo, do zastojev prihaja le občasno in sicer pri dobavi opreme, ki je vezana na uvoz. Da pri deUh ni zastojev, zagotavljajo sredstva, ki se zbirajo po družbenem dogovoru za modernizacijo bolnišnice. Ko- likšen je dotok teh sredstev, toliko jih tudi vlagajo. Ne glede na prenekatere težave v gospodarstvu, občinske zdrav- stvene skupnosti svoje obveznosti po družbenem dogovoru izpolnjujejo in predvidevajo, da bodo za letos predvidena sredstva tudi v celoti zbrali. Strah, da bi se pri modernizaciji bolnišnice karkoli zata- knilo, zaenkrat ni potreben. Zanjo se je odločilo celotno združeno delo celjskega območja, ki skupno z Izvršilnim odborom za modernizacijo bolnišnice vztraja pri nadaljeva- nju del. Drugače se lahko odloči le združeno delo na ob- močju, ki zagotavlja potrebna sredstva za modernizacijo. MBP GRADBINCI ZAKRIVILI POVODENJ Nedavne poplave na celjskem k sreči niso pov- zročile večje škode. Le-ta je zelo majhna v celjski in žalski občini, v laški obči- ni pa so jo oceniU na 2,275 milijonov dinarjev. V ta znesek pa še ni všteta škoda, ki jo je narasla Sa- vinja povzročila v kletnih prostorih zdravilišča La- ško in skladišču Kmetij- ske zadruge v Rimskih Toplicah. Izjemoma so tokrat večjo škodo zabeležih v Rogaški Slatini, najbolj »zaslužni« pa so zanjo de- lavci SCT iz Ljubljane, ki so v Rogaški Slatini gra- dih nov hotel Sava. Po betoniranju podzemnega kanala za odtok vod iz po- toka Irje so namreč pusti- li opaže kar v kanalu. Na- rasli potok je potem na- nesel še nekaj vej, trave listja in blata, tako da se je kanal zamašil, umaza- na voda pa je zahla hotela Bohor in Zagrebški dom, trgovino in nekaj stano- vanjskih hiš. ODMEVI NA KONGRES ZSJ SAMO DELO JE MERILO Karli Planinšek pravi, da so bili zaključki konkretni Karli Planinšek je predse- dnik osnovne organizacije Zveze sindikatov v temeljni or- ganizaciji Nama Žalec. Jugo- slovanskemu sindikalnemu kongresu so precej pozornosti namenili tudi v tej osnovni or- ganizaciji. Kaj pa menijo de- lavci o samem kongresu, oziro- ma o zaključkih s tega kon- gresa? K. Planinšek: »Menimo, da so bili sklepi, oziroma zaključ- ki izredno konkretni. Tako je tudi prav, saj se mi zdi, da prav konkretne stvari včasih preveč pogrešamo. Eno je jasno - tre- ba bo bolje in več delati, če hočemo izplavati iz težav, v ka- tere smo zašli. To velja za sle- hernega delavca. Problem v tr- govini je ta, da zadnje čase manjka precej izdelkov, po ka- terih sprašujejo ljudje, pa smo tudi v sami trgovini dostikrat nemočni, da bi jih dobavili. V Nami bi radi dobro delali, več prodajali, toda včasih smo tudi pri tem nemočni. Všeč mi je bilo tudi to, ko so govorili o omejevanju nadurnega dela ter ukinjanju dela upokojen- cev, pa čeprav to ni problem, ki bi pestil našo temeljno orga- nizacijo. Smo mlad kolektiv in nimamo takšnih problemov.« - Tudi pri vas ste razprav- ljali, kako povečati delovno storilnost. K. Planinšek: »Na nekatere probleme s tem v zvezi sem že opozoril. Prepričan sem, da se v naši temeljni organizaciji od- govorno in delovno obnašamo prav vsi. Storili bomo vse, da bi še izboljšali ponudbo, da bi bil še boljši odnos do strank in da bi v čim večji meri raciona- lizirali delo. Sam delam v pro- dajnem centru v Levcu. Ugo- tovili smo, da bo k racionaliza- ciji poslovanja pripomogel tu- di drugačen odpiralni čas. Stroške poslovanja bomo prav gotovo zmanjšali, saj trgovino sedaj odpiramo ob 8. uri in jo zapiramo ob 18. uri. Tudi ta čas bo zadostoval, da bodo lahko ljudje kupili, kar bodo hoteli.« - Čemu bo sindikalna orga- nizacija v bodoče namenjala več pozornosti? K. Planinšek: »Se bolj se bo morala postaviti na lastne no- ge in se bolj odpreti navzven. Pri tem še zlasti mislim na kra- jevno skupnost, kajti prisotni moramo biti tudi tam.« J. V. SEJA SO ŠENTJUR OBDELATI GRUDO Ukrepi za boljšo izkoriščenost zemlje Problematiki neizkorišče- nih kmetijskih zemljišč v ob- čini ter sprejemu ustreznih ukrepov za intenzifikacijo, so namenili osrednjo točko dnevnega reda delegati zbo- ra krajevnih skupnosti in zbora združenega dela, ki so to temo obravnavali na skupni seji skupščine občine Šentjur v torek dopoldne. Nato so delo nadaljevali na ločenih sejah in obravnavah 9-mesečne rezultate gospo- darjenja, izhodišča za sesta- vo resolucije o gospodar- skem razvoju v letu 1983, sta- nje preskrbe v občini ter ne- katera druga vprašanja. Kmetijstvo mora v tej ob- čini ostati prioritetna pano- ga, ki jo bo potrebno spod- buditi z ukrepi za intenzifi- kacijo, kakršne je za sejo skupščine predlagal in izo- blikoval izvršni svet že na se- ji v mesecu oktobru. V vseh krajevnih skupno- stih se bodo morali čimprej lotiti, oziroma nada;ljevati s temeljitim popisom delno iz- koriščenih in neizkoriščenih zemljišč. Ta dela bodo vodile posebne komisije, oblikova- ne v krajevnih skupnostih, ki bodo ob popisu hkrati predvidele tudi morebitne prevzemnike kmetij. V delo teh komisij se bodo vključiU tudi Kmetijsko zemljiška skupnost. Kmetijski kombi- nat-TOK in strokovna služba za področje kmetijstva v upravnih organih, ki bodo iz- delali posamezne ocene in opredelili dejavnosti. Med ukrepi je tudi pobuda, da je potrebno z ustrezno davčno politiko spodbujati obdelo- valce k čim večji proizvodnji in neobdelovalce z obdavči- tvijo prisiliti k večji pridelavi in boljši izkoriščenosti zem- ljišč. Na drugi strani pa bo potrebno preko sklada za in- tervencije v kmetijstvu po- iskati možne oblike stimula- cije prevzemnikov za inten- zivno obdelavo zemlje. MATEJA PODJED POGLED V SVET S kovjnotehno v AZIJI MARSIKAJ NOVEGA Piše: JOŽE ŠIRCEU Zahodni poročevalci iz Moskve so na primer opazili, da je novi generalni se- kretar sovjetske partije govoril z ameri- škim podpredsednikom Bushom dva- krat manj časa kot s kitajskim zunanjim ministrom Huang Huajem in da je sled- njemu sovjetski zunanji minister Gro- miko namenil trikrat več časa kot ame- riškemu šefu diplomacije Georgu Shultzu. Dogajanje v trikotu velikih - ZDA, SZ in LR Kitajske - zbuja razumljivo pozor- nost sirom po svetu, saj gre za dve super- sili in tretjo veliko državo, ki je vsaj potencialno supersila - pa ne samo zato, ker tod živi več ko milijarda ljudi. Vse kar se je v tem trikotu dogajalo neda\Tio, ob pogrebu sovjetskega vodi- telja Brežnjeva, ni nenaden preobrat, kajti že pred tem je po dolgih letih so- vražnosti, medsebojnega obdolževanja in celo spopadov vzdolž meje prišlo do prve odjuge s srečanjem pomočnikov zu- nanjih ministrov obeh držav. Za mejnik preobrata po svoje velja kongres kitaj- ske partije letos poleti, ki je zunanjepo- litično utrdil smer neodvisnega ravna- nja v zunanji politiki, kar praktično po- meni tudi željo normalizirati odnose z vsemi državami, s katerimi je imela Ki- tajska doslej spore. To pa velja ne samo za Sovjetsko zvezo, marveč tudi za azij- sko velesilo Indijo. Po drugi strani med Kitajsko in ZDA ni prišlo do prijateljskih odnosov, ob- jektivno naperjenih zoper Sovjetsko zvezo zato, ker najhujšega kamna spoti- ke očitno ni mogoče odstraniti, namreč Tajvana. To državo ima Kitajska za se-\ stavni del ljudske republike, medtem ko Washington gleda drugače. Kitajska ima zelo dobre, tesne odnose s Pakistanom, ta pa zdaj ubira pota nor- malizacije odnosov z Indijo, s katero je bil v preteklosti zapleten v hude vojne. Prišlo je celo - čeprav do kratkega - srečanja med indijsko ministrsko pred- sednico Indiro Gandhi in pakistanskim predsednikom Zio IJl Hakom. Predstav- niki obeh vlad se pogajajo o sklenitvi sporazuma, o nenapadanju, kot ga ime- nuje Pakistan, ali o miru in prija- teljstvu, kot ga imenuje Indija. Spet po drugi strani je bil pakistanski predsednik na pogrebu Brežnjeva in - kot piše londonski Times - sprejeli so ga veliko prijazne je kot sovjetskega zavez- nika, šefa afganistanskega režima Ba- braka Karmala. Spričo tega nekateri za- hodni opazovalci ugibajo, da utegne pri- ti do dejavnejšega iskanja izhoda iz af- ganistanske krize, ki je nastala pred tre- mi leti, s sovjetsko vojaško intervencijo v Afganistanu, ki je prinesla novo zmrzal hladne vojne in močno zaostrila položaj v tem delu Azije in tudi v odno- sih med supersilama. Sovjetska zveza - ve povedati omenjeni londonski dnev- nik - naj bi bila voljna postopoma, men- da v poldrugem letu. umakniti svoje če- te iz Afganistana, če bi Pakistan bil pri- pravljen zaostriti kontrolo na meji z Af- ganistanom, tako da afganistanski upor- niki ne bi imeli prehoda. Taki rešitvi je baje naklonjen tudi Peking. Iz trte izvita špekulacija ali možnost? To vedo v zunanjih ministrstvih nekate- rih držav. Mi pa lahko samo ugotovimo, da se v Aziji zadnje čase marsikaj nove- ga dogaja, in kar se dogaja, je v glavnem dobro, saj gre v smeri pomiritve položa- ja. Taka pota pa sodobni nemimi svet zelo potrebuje. 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 47 - 25. november 1983 ŽALSKA IZVOZ IN UVOZ REZULTATI SO BOUŠI Gospodarstvo je več izvozilo na konvertibilno področje Na področju mednarodnih ekonomskih odnosov s tuji- no so v žalski občini dosegli sorazmerno ugodne rezulta- te. To velja tako za rast celot- nega izvoza, kot tudi za nje- govo strukturo ter stopnjo pokritja uvoza z izvozom. V devetih mesecih je zna- šal skupni izvoz gospodar- stva žalske občine dobrih 946 milijonov dinarjev, kar pomeni, da se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za deset odstotkov. Uvoz je znašal več kot 821 milijonov dinarjev in je bil manjši za četrtino. Realno se je izvoz povečal za tri odstot- ke, kar pa je še vedno prema- lo glede na možnosti in, kot pravijo v 2alcu, je tudi uvoz še previsok. Opazna je sprememba na področju regionalne usmeri- tve izvoza. Konvertibilni izvoz se je povečal in je zna- šal 598 milijonov in pol di- narjev, kar pomeni, da je bil večji za TRETJINO. Konver- tibilni izvoz tako znaša 63 odstotkov vsega izvoza. V enakem lanskem obdobju je . znašal 52 odstotkov. Skupna stopnja pokritja uvoza z izvozom znaša sedaj 115 od- stotkov. Za primerjavo zapi- šimo, da je ta stopnja v lan- skih devetih mesecih znaša- la 77 odstotkov. Izvoz na konvertibilno področje pa še vedno zaostaja za uvozom in stopnja pokrivanja znaša 98' odstotkov, medtem ko je v lanskem obdobju znašala le 43 odstotl^ov. Izvoz industrije je znašal 778 milijonov 143 000 dinar- jev, od tega pa je industrija izvozila na konvertibilno po- dročje za 440 milijonov 653 dinarjev. Izvoz industrije na konvertibilno področje se je povečal za 150 odstotkov, na klirinško področje pa je bil za petnajst odstotkov manj- ši. Industrija je uvozila za 24 odstotkov manj kot v lan- skih devetih mesecih, tako da je uvoz znašal več kot 792 milijonov dinarjev. Uvoz s klirinškega področ- ja je predstavljal le 27 odstot- kov skupnega uvoza in je znašal dobrih 214 milijonov dinarjev. Industrija tako do- sega 99 odstotno pokrivanje uvoza z izvozom. V prete- klem obdobju je bila stopnja le 67 odstotna. Ostali izvozniki - kmetij- stvo in trgovina, so v devetih mesecih izvažali izključno na konvertibilno področje. Skupni izvoz je znašal skoraj 158 milijonov dinarjev, uvoz 29 milijonov, tako da znaša stopnja pokritja uvoza z izvozom 533 odstotkov. V strukturi izvoza znaša delež industrije 83 odstotkov, kmetijstva in trgovine pa 17 odstotkov. 96 odstotkov vse- ga uvoza odpade na indu- strijo. JANEZ VEDENIK ZRCALO RIŠE: BORI ZUPANČIČ MOZIRSKIH 9 MESECEV SLABŠE KOT OB POLLETJU Ekonomičnost še naprej upada Fizični obseg proizvodnje se je v nekaterih organizaci- jah združenega dela v mozir- ski občini v devetih mesecih izboljšal, vendar nekateri ekonomski kazalci povedo, da je bilo poslovanje slabše kot ob polletju. Celotni prihodek se je po- večal za 28,5 odstotka v pri- merjavi z enakim lanskim obdobjem, dohodek za do- bro četrtino, čisti dohodek pa za nekaj več kot trinajst odstotkov. Pri teh številkah seveda ne gre prezreti vpliva povečanih cen. Ekonomič- nost poslovanja še naprej upada in je za odstotek nižja kot ob koncu lanskih deve- tih mesecev. Tudi akumula- cijska sposobnost gospodar- stva se slabša. V mozirski občini so še ob polletju zabe- ležili rast akumulacije, ob devetmesečju pa niso dose- gli niti lanskega povprečja in zaostajajo za njim za več kot 35 odstotkov. Pohvalno je, da so se izgu- be zmanjšale, zaskrbljujoče pa je dejstvo, da v letošnjem letu upada delež družj)enega proizvoda v tistih organizaci- jah, ki so nosilke razvoja v mozirski občini. Pri tem se- veda mislimo na lesno indu- strijo, kjer se je delež družbe- nega proizvoda v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšal za skoraj pet od- stotkov v skupnem družbe- nem proizvodu občine. Izvoz se je povečal za do- brih sedemdeset odstotkov in to tako na konvertibilno kot tudi klirinško področje. Vzpodbudno je, da predstav- lja okrog sedemdeset odstot- kov vsega izvoza - izvoz na konvertibilno področje. Tja so izvozili za več kot 224 mi- lijonov dinarjev. Manj vzpodbuden je podatek, da se je uvoz s konvertibilnega področja povečal za več kot šestinšestdeset odstotkov, skupaj pa je znašala vred- nost uvoza 173 milijonov di- narjev, kar pomeni, da so v devetih mesecih dosegli v mozirski občini 181 odstotno pokrivanje uvoza z izvozom. JANEZ VEDENIK STARTZA ŽVEPLOVO KISLINO Danes bodo v novem obratu žveplove kisline v celjski Cinkarni pričele pritekati prve količine žveplove kisline, prepo- trebne surovine za števil- ne izdelke kemične indu- strije. Slavnostna otvori- tev obrata bo jutri ob 11. uri. Kljub temu, da so obrat dokončali že v mesecu oktobru, je zaradi po- manjkanja osnovne suro- vine - elementarnega žve- pla, ki ga uvažajo s Polj- ske - zagon kasnil za pri- bližno mesec in pol. Tre- nutno ima Cinkarna na zalogi 6000 ton žvepla in zagotovljenih nadaljnjih 6000 do 7000 ton, kar naj bi bilo dovolj za nemote- no proizvodnjo do marca meseca. Tečejo razgovori s Poljsko za zagotovitev količin za prihodnje leto in v Cinkarni trdijo, da bodo zagotovili celotno količino - 55.000 ton, ki je potrebna za enoletno proizvodnjo ob polovični izkoriščenosti kapacitet. Ob tem se v Cinkarni za- vedajo, da bodo morali v bližnji prihodnosti začeti z normalno proizvodnjo, če naj bi se pokazali večji gospodarski rezultati. Z otvoritvijo novega obrata so ustaviU tudi proizvodnjo v obratu PIK v starem delu Cinkarne, 30 delavcev tega obrata pa je že usposobljenih za delo pri sodobnih novih strojih. Po zagonu novega obrata je predvidena tudi ustavitev KKC piritne Li- nije. V Cinkarni predlaga- jo, da bi še nadalje obra- tovala piritna pražarna, kajti z dopolnilno izgrad- njo bi iz te lahko pridobi- vali žvepleno kisUno. Ta- ko bi se poraba žvepla zmanjšala za okoU 40 od- stotkov, s tem pa se za isto količino zmanjša ko- ličina deviz potrebnih za nakup žvepla. Z zagonorri obrata žve- plene kishne, se zmanjša tudi emisija žveplovega dioksida v celjskem ozračju. Ce je bila ta emi- sija pred ukinitvijo PIK 529 kg žveplovega dioksi- da na uro, je z zagonom novega obrata le-ta 434 kg in če ob tem dopolnijo iz- gradnjo KKC piritne lini- je, je to za nadaljnih 142 kg manj, kar pomeni 54,4% od prvotne emisije. Nova naprava, ki jo bo- do odprU v počastitev dneva republike bo letno proizvaj^a okoh 150.000 ton žveplove kisline. S tem bo krila potrebe ce- lotne slovenske in dela jugoslovanske kemijske predelovalne industrije po tej surovini. 30 LET DO TKANINA CELJE POTROŠNIKI JIM ZAUPAJO V stalnem povezovanju so našli napredek Jubilej delovne organiza- cije Tkanina Celje pomeni trideset let dela, odpovedo- vanj, nenehnih načrtovanj v težnji po čim boljših poslov- nih rezultatih in pogojih de- la, pomeni pa tudi zado- voljstvo ob neštetih uspehih, delovnih zmagah, gospodar- skih rezultatih. Praznovanje 30-letnice ob- stoja delovne organizacije Tkanina Celje ni le pomem- ben dogodek za člane tega delovnega kolektiva, ampak je dogodek za celotno druž- benopolitično skupnost, za občane Celja in razvoj obči- ne, saj je bila Tkanina vedno ena glavnih nosilk razvoja tr- govinske dejavnosti v celjski občini. »Tkanina« je bila ustanov- ljena leta 1952 kot trgovska organizacija s tekstilnim in galanterijskim blagom na veliko. Na začetku je štela 38 delavcev in razpolagala s 720. kvadratnimi metri vele- prodajnih skladiščnih zmog- ljivosti. Delovna organizaci- ja se je potem hitro in strmo vzpenjala. Rasla in širila se je zlasti s priključevanjem tr- govinskih delovnih organi- zacij na drobno, v zadnjih desetih letih pa beleži hiter razvoj v širjenju grosistične ponudbe z novimi prodajni- mi in skladiščnimi prostori. Po tridesetih letih vztraj- nih naporov, razpolaga de- lovna organizacija Tkanina z 8.670. kvadratnimi metri ve- leprodajnih in poslovnih po- vršin in s štiriintridesetimi maloprodajnimi prostori. Danes je v Tkanini zaposle- nih 516 delavcev, ki združu- jejo delo v treh temeljnih or- ganizacijah in v okviru de- lovne skupnosti skupnih služb. Delovna organizacija je tudi članica SOZD Merx Celje, kar dokazuje, da sledi potrebam časa in razvoja. Delovna organizacija »Tkanina« Celje se je 1. ja- nuarja leta 1974 preoblikova- la iz enovite v delovno orga- nizacijo s tremi temeljnimi organizacijami: TOZD Vele- prodaja, ki vključuje poslov- no zgradbo na Teharski ce- sti, sektor tekstilne opreme na Lavi in potniško službo ter lasten transport, TOZD Maloprodaja s številnimi prodajalnami v Celju in oko- lici ter v Titovem Velenju in Rogaški Slatini ter TOZD Potrošnja s sedežem in pro- dajalnami v Zagorju ob Savi. Delovna organizacija bo letos dosegla 1,85 milijard di- narjev blagovnega prometa v veleprodaji in 0,90 milijard blagovnega prometa v malo- prodaji ter dosegla dohodek v višini 260 miUjonov dinar- jev. Ivo Brenčič, glavni di- rektor delovne organizacije, človek, ki ima nedvomno ve- liko zaslug za vztrajen razvoj delovne organizacije v zad- njem desetletju delovne uspehe takole komentira: »Takšen obseg poslovanja je bilo moč doseči samo ob ne- nehni skrbi in naporih celot- nega kolektiva, z uspešnim sodelovanjem s proizvodni- mi organizacijami in z zaupa- njem potrošnikov. V hitrem razvoju materialne baze in širjenju blagovnega prometa pa nismo pozabili na naše delovne ljudi, saj smo hkrati uspešno reševali probleme stanovanjskega in družbene- ga standarda, ob nenehnem vlaganju znatnih sredstev sklada skupne porabe. Pri vsem tem se aktivno vklju- čujemo in sodelujemo z osta- limi delovnimi kolektivi v SOZD Merx, v veliki sistem, ki smo ga postavili koncem leta 1980 in \' okviru katere- ga uspešno združujemo inte- rese skupnega pomena na zahtevnih področjih skupne- ga razvojnega programa, M.A. IZGUBE V ŽALSKI OBČINI v primerjavi s polletjem so izgube v gospodarstvu žalske občine narastle za več kot polovico. Z izgubo so poslovali DEM TOZD Elektroprenos Podlog, Sigmina tozd Sanitarne stene v Zabukovici, Montanina tozd Zaloška gorica in hotel v Preboldu. Skupni znesek izgub je več kot trideset milijonov dinarjev, pri čemer več kot polovica odpade na Elektroprenos Podlog. Vzroke za to je treba iskati v povečani amortizaciji in izpadu prihodka v okviru elektrogospodarstva Slove- nije. Vzrok za izgubo v Montani in Sigmi pa je treba iskati v stagnaciji v gradbeništvu, ki se najbolj odraža v industriji gradbenega materiala. V Sigmini temeljni organizaciji so zabeležili več kot deset milijonov dinar- jev izgube, v Montanini pa skoraj dva in pol milijona dinarjev. Hotel v Preboldu je zabeležil nekaj manj kot 900.000 dinarjev izgube. JANEZ VEDENIK TUDI DONAT BREZ GORIVA Kot v vrsti drugih organizacij, katerih dejavnost je vezana na prevoz blaga, se tudi v Prevozništvu Donat v Rogaški Slatini ubadajo z velikimi težavami zaradi pomanjkanja, nafte. Ce bi hoteli izpolniti vsaj najnujnejša naročila - predv- sem gre za prevoz surovin iz Lepoglave in Rake pri Novem mestu za Steklarno Straža iz Huma na Sutli in za prevoz mineralne vode Zdravilišča Rogaška Slatina - bi do konca leta rabili v tej prevozni organizaciji 200 tisoč litrov nafte, za izpolnitev celotnega plana pa še sto tisoč litrov nafte več. A v Prevozništvu Donat izražajo bojazen, da celo prednostnih prevozov ne bodo mogli opraviti, saj goriva ne morejo do- biti. Tako so zabeležili v mesecu oktobru 15-odstotni izpad' planiranih prevozov, v mesecu novembru pa kar polovični izpad prevozov. Težave so večje tudi zato, ker je nagrajeva- nje šoferjev v Donatu vezano izključno na opravljeno delo: torej, kolikor prevozov, tolikšno plačilo. Zato še tem bolj strpno vsi skupaj iščejo izhod iz zagate zaradi pomanjkanja nafte, v iskanje rešitev pa so vključiti tudi izvršni svet in druge pristojne organe v šmarski občini. DS IZJEMNO SODELOVANJE OBRTI | I Le redkokdaj se dogaja, da bi se neka kmetijska zadruga lotila | kooperacijskega sodelovanja z obrtnikom, kot je to primer z i mozirsko zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo, ki je že po svoji j dejavnosti vedno med pionirji iskanja novih poti. Spomnimo se samo začetka preusmerjanja kmetij v Sloveniji v šestdesetih letih, ko so bili prvi, ki so začeli s preusmerjanjem. Tokrat so spet napravili korak, ki bo morda odprl novo stran našega gospodarskega povezovanja, ko gre za razvijanje obrti za kmetijstvo. Mozirska kmetijska zadruga je pomagala usposobiti za normalno delo obrtno dejavnost, ki je izključno namenjena kmetijstvu, Gre za obrtnika Edija Lopana, izdelovalca kmetijske opreme (za govedorejo, svinjerejo in drugo) v Sp. Rečici, ki mU je omogočila, da je lahko začel z delom. MILAN ŠTANCEB 47 - 25. november 1982 NOVI TEDNIK - stran 5 V SPOMIN RADU KOŽUHU Smrt ne izbira. Pobira vse od kraja, tudi toliko stare kot si bil ti, Rado, ki si komaj izpolnil 37 let. A tvoje življenje je bilo kljub letom plodno, uspešno. Kar si dosegel, si storil z lastno voljo in požrtvovalnostjo. Na kmetiji v Trnovljah, kjer ti je tekla zibel, ni bi- lo prihodnosti za tri otro- ke, zato si se odločil za uk kleparja pri Avtoobnovi. Strokovno si se še izpo- polnil pri Viatorju v Slo- venj Gradcu. Ko si se vrnil od vojakov, si zbral dovolj poguma, da si se odločil za samostojno obrt. Kot avtoprevoznik si prenašal vse težave, vse fizične napore, ki so zve- zani s tem poklicem. Ker si bil podjetnega duha, te ni zanimal samo volan, zato si se uveljavil tudi kot organizator. V. združenju samostojnih obrtnikov si postal vodja sekcije avtoprevoznikov ne le za Celje, temveč za vso Slovenijo. Še lani si bil glavni pobudnik za ustanovitev poslovne enote Obrtne zadruge »Avtoprevoz« Maribor s sedežem v Celju. Bil si vsestransko raz- gledan strokovnjak, našel pa si čas tudi za delo v stanovski organizaciji, kjer si bil nepogrešljiv. Ob vsem tem pa si bil še navdušen športnik, vodil si naše ekipe ter bil pobu- dnik v kegljaškem klubu Obrtnik. Mladini pa si bil vzgled kot delaven in po- šten človek. Dolge so bile tvoje poti. Predolge, zato je omagalo tvoje srce. Ni ti bilo dano. da bi mirna leta užival z ženo in tremi sinovi v svojem lepem domu, ki si si ga ustvaril s pridnim delom. Dom ti bo zdaj dala ljubljena domača zemlja, tu se bodo končale tvoje neskončne poti. ŽALSKA VODOOSKRBA DOGOVOR V PRAZNO Vse manj je pitne vode. Razvoj, obnavljanje in šir- jenje vodovodnega omrežja v žalski občini že nekaj let zaostaja za potrebami prebi- valstva in gospodarstva. Let- ne programe dela so v ob- dobju od leta 1979 do 1982 izvedli le 60 do 65 odstotno. Zaradi tega se razmere pri oskrbi s pitno vodo slabšajo. To še zlasti velja za Prebold, Braslovče, Gomilsko, Polze- lo, Šempeter, Leveč in Griže, oziroma za vodovode Tabor, Žalec in Griže. Tudi širjenje vodovodnega omrežja na področjih, ki z vodo niso oskrbljena, poteka skromno. Kakovost preskr- be s pitno vodo je zato v suš- nih obdobjih slaba, onemo- gočeno pa je tudi vključeva- nje novih porabnikov vode. V posameznih naseljih prite- če voda le ponoči, kar še zla- sti občutijo gospodinjstva in živinorejci. Organizacije združenega dela skušajo re- ševati pomanjkanje tehnolo- ške vode z lastnimi viri. Takšno stanje je vsekakor posledica premajhnih vla- ganj. Cena vode, ki jo potroš- niki plačujejo, ne zagotavlja enostavne reprodukcije, do- datna zbiranja sredstev pa zaostajajo za predvidevanji. Delavci in občani so se ob sprejemanju programa sa- moprispevka v občini dogo- vorili, da bodo združevali sredstva po samoupravnem sporazumu o financiranju komunalne dejavnosti in jih 25 odstotkov namenili za vo- dooskrbo. Realizacija tega sporazuma pa je skromna. Načrtovano sovlaganje s po- dročja urejanja stavbnih zemljišč je doslej v celoti od- padlo. Neporavnanih je tudi še precej obveznosti po druž- benih dogovorih iz pretekle- ga obdobja. Priliv sredstev iz družbenih dogovorov so na- menili za razreševanje teko- čih problemov na komuncd- nem področju. Obveznosti doslej niso bile poravnane. JANEZ VEDENIK PRAZNIK OB RDEČEM MLINU Letos pr.'ič praznujejo krajani krajevne skupnosti Med-I log. Za čas praznovanja so si izbrali dni od 22. do 25. novem- j bra, in sicer v spomin in obeležitev na II. zasedanje AVNOJ in znameniti 31. december v letu 1937, ko je v Joštovem mlinu potekala II. partijska konferenca. V tej z novim naseljem pomlajeni krajevni skupnosti so se v teh dneh zvrstile številne prireditve in slovesnosti. V ponedeljek so krajani dobili novo trgovino, v torek je pote- kalo športno tekmovanje v šahu, namiznem tenisu in strelja- nju. Tega dne je bila tudi uspela vaja gasilske enote PDG Babno, ki se jim je priključila še gasilska enota pionirjev. V osnovni šoli Slavka Šlandra, s katero je krajevna skupnost tesno povezana, pa so razstavili shke o krajevni skupnosti Medlog. Na včerajšnji slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti so ob orisu praznika in dosežkov v krajevni skup- nosti podelili tudi več priznanj najzaslužnejšim krajanom. Zvečer ob 18. uri pa je bila osrednja proslava s kulturnim programom, ki ga je pripravila Darinka Joštova. Skrb za starejše krajane je v tej krajevni skupnosti močno prisotna. Prav njim bo namenjena tudi današnja prireditev, ki se bo pričela ob 17. uri v prostorih Opreme na Babnem. Starejše bodo razveselili pionirji osnovne šole, varovanci VVZ Anice Cernejeve in kvartet Frankolovčani. V znamenje krajevnega praznika je izšlo tudi glasilo kra- jevne skupnosti Medlog, Rdeči mlin, v katerem je poleg samoupravnega utripa zajeta še vrsta kulturnih in zgodovin- skih dogodkov. MATEJA PODJED KURJAVA ZA DELAVCE Adolf Pajk, predsednik konference osnovnih organi- zacij sindikata v tovarni no- gavic Polzela: »V času pomanjkanja kur- jave se je naša sindikalna or- ganizacija odločila pomagati delavcem do kurjave. O tem smo se pogovarjali z REK Velenje, kjer so nam poveda- li, da bi nam lahko zagotovili potrebne količine premoga. Seveda bi mi sprejeli obvez- nost, da za vsako tono pre- moga plačamo 450 din poso- jila, ki se vrne po določenem času. Z ozirom na to, da letos premoga primanjkuje, smo med delavci napravili anke- to, iz katere izhaja, da sto de- lavcev za to zimo še nima kurjave. Tem bomo tudi na omenjeni način le to priskr- beli. Prve količine so delavci že dobili, do konca leta bo izdobavljeno 400 ton, za na- slednje leto pa 4000 ton.« T. TAVČAR V LAŠKEM- OVCE, KONJI, KUNCI Tudi na področju kmetijstva so v občini Laško predvidene nekatere spremembe oziroma dopolnitve, o katerih še teče javna razprava. Osnutek sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana za tekoče srednjeročno obdobje predvideva dopolnitve samo na področju živinoreje, ki je v laški občini tudi prednostna naloga kmetijstva. Poleg že sprejetih srednjeročnih planskih obvez kot so na primer investicijska vlaganja v izgradnjo in obnovo hlevov za govejo živino in stojišč ter v urejanje zbiralnic mleka, nakupa 200 plemenskih svinj in 280 glav pasemskih plemenic in 40 krav, bo, kot je zapisano v osnutku sprememb in dopolnitev plan- skega dokumenta, treba v tem srednjeročnem obdobju nabaviti še 40 konj in zgraditi šest objektov za dodatni panogi kmetijstva, za vzrejo kuncev in konjerejo. Osnutek dogovora o spremembah j in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana občine! Laško do leta 1985 predvideva tudi postopno razvijanje ovčje- i reje. \ ___________________^ _ - M. A. tednikov intervju »ŽE HUJŠE ČASE SMO DALI SKOZI« »To je množična priprava krajanov za zaščito in reševa- nje prebivalstva ter njihovih materialnih dobrin. Jedro je v krajevni skupnosti, vendar nam za delo dostikrat zmanj- ka denarja in opreme,« je uvodoma poudaril naš in- tervjuvanec LOVRO BLA- ZIN, poveljnik civilne zašči- te v krajevni skupnosti Nova vas v Celju. »Da civilna zaščita v vaši krajevni skupnosti tako dobro dela, pravijo, da je vaša zasluga. Kako vam je to uspelo?« »Da je dobro organizira- na, je pokazala vaja lani. Imamo dober štab civilne zaščite, katerega glavna na- loga je vodenje enot civilne zaščite ter odrejanje zaščit- nih ter reševalnih ukrepov ob morebitnih vojnih akci- jah ter drugih nesrečah. Po- tem imamo še specializira- ne enote, ki so namenjene predvsem za upravljanje posameznih vrst ukrepov, tako prve medicinske po- moči, reševanja, gašenja po- žarov, zatemnjevanja, ure- ditev zaklonišč in evakuaci- ja prebivalstva.« »Imate še kakšne enote?« »Imamo: tehnično reševal- no, gasilsko, enoto prve me- dicinske pomoči, enoto za socialno delo. Poleg speciali- ziranih enot imamo tudi splošne enote, ki so name- njene predvsem za opravlja- nje manj zahtevnih nalog pri zaščiti in reševanju ljudi. Ustanovljene so po stano- vanjskih objektih, blokih in stolpnicah. Trenutno so te enote civilne zaščite usta- novljene v naši krajevni skupnosti v vseh stanovanj- skih objektih, razen tam, kjer so bile kasneje naselje- ne (samo del Skapinove uli- ce). Poleg teh splošnih hiš- nih enot civilne zaščite so ustanovljene na območju na- še krajevne skupnosti še splošne enote civilne zaščite tudi po ulicah, za več stano- vanjskih hiš skupaj.« »Kako pa je speljana notranja organizacija?« »Izdelani so načrti za delo po hišnih svetih in s soglas- jem hišnih svetov so imeno- vani tudi poveljniki teh enot.« »Kakšna je sestava enot civilne zaščite?« »Sestava splošnih enot, to je pri hišnih in uličnih, je pretežno iz vrst žensk, kar otežkoča delo, zlasti kadar gre za prenos ranjencev. To se je pokazalo tudi v vaji Ce- lje 81. Z istim problemom se srečujemo pri sestavi enot za specialno medicinsko po- moč, kjer so v sestavi največ ženske.« »Vse te vaše izkušnje, ki jih vnašate v delo pri civilni zaščiti v vaši kra- jevni skupnosti temelji- jo gotovo na partizan- skih temeljih?« »Da, res sem partizanil od začetka 1943 leta, vendar tam sem bil vajen ukazov. Imam tudi izkušnje rezerv- nega oficirja in tako je v me- ni nekaj vojaškega duha. Kdor je vesten, mu ni treba ukazovati. Jaz sem že tak, če se mi nekaj reče, to tudi na- redim.« »Kako je bilo v parti- zanih?« Vladal je kolektivni duh in neizmerna disciplina. Kar je imel eden, smo imeli vsi. Ce smo nosili s seboj, na poho- dih, rezervno hrano, se je ni nihče dotaknil, dokler ni pri- šel ukaz. Kot komandantu IV. bataljona zapadno koro- škega odreda, mi ni bilo lah- ko, kajti borbe na Koroškem so bile hude. Osvoboditev sem dočakal kot komandant zaščitne enote komande me- sta Bleda.« »Dolgoletni staž komu- nista imate za seboj, menda od trinštiridese- tega leta?« »Ja, takrat sem že postal komunist. Kot kandidat sem moral opraviti toliko preiz- kusnih nalog, pa še vedel ni- sem zakaj. Le to sem opazil, da me neprestano opazujejo. O, čisto drugačni pogoji za sprejem so bili potrebni, kot so zdaj. Preveč karierizma se je nabralo v naših vrstah. Prav je, da se bo zdaj bolj gledalo na te stvari.« »Pri svoji funkciji ima- te opravka tudi z mladi- no. Kako gledate na- njo?« Naša mladina je v redu, če jo nekdo vodi. Ce pa je pre- puščena sama sebi, si poišče pota, ki so prava ali pa iz- krivljena. Ob lanskoletni vaji v naši krajevni skupnosti še nikoli niso toliko delah kot takrat. Znali smo jih priteg- niti in bili so nadvse pridni, požrtvovalni. Težje pa prena- šajo sedanje pomanjkanje, ker so rastli v blaginji. Nam. starejšim je lažje, ko smo da- li vse hujše čase skozi. Nam resnično ni težko.« »Med razgovorom smo ugotovili, da niste rojeni Celjan. Od kod vas je pri- peljala pot v Celje?« »Gorenjec sem, doma iz Bohinja. V Celju živim že dvaintrideset let, sedemnajst let pa v Novi vasi, kjer sem si zgradil hišo.« »In vaš prosti čas? Ka- ko ga preživite?« »Z delom okoli hiše, vrtna- rim, sadjarim in se ukvarjam z vnukom. Pogosto pa za- idem še nazaj v domači kraj, kjer pomagam mami pri de- lu. Na starost je ostala sama.« čeprav je LOVRO BLA- ZIN že nekaj časa v pokoju, tega pravzaprav sploh ne ob- čuti. Razpet med delom v krajevni skupnosti, domom in dolžnostjo do doma, kjer mu je tekla zibel, nikoli ne miruje. Tako na lastnem vzgledu potrjuje eno izmed vrednot, ki jih med drugimi najbolj ceni - delo. ZDENKA STOPAR OBRAMBNO IN SAMOZAŠČITNO USPOSABLJANJE Obrambno in samozaščitno uspo- sabljanje ima v koncepciji splošnega ljudskega odpora in družbene samo- zaščite velik pomen, saj je eden od najpomembnejših elementov naših priprav za splošno ljudsko obramb- no vzgojo. Na tem področju je bilo v celjski občini mnogo storjenega, vendar so bile pri usposabljanju za potrebe SLO in DS prisotne nekatere slabo- sti, ki so se odražale predvsem v kvaliteti usposobitvenega {M-ocesa. Zato je občinski sekretariat za ljud- sko obrambo skupaj z OK ZKS Ce- lje razpravljal o teh problemih in pri- pravil razvojne usmeritve usposab- ljanja za potrebe SLO in DS, ki so bile podlaga za organizacijo celovi- tega modela usposabljanja. SO Celje je v začetku letošnjega leta sprejela odlok o konstituiranju Centra za obrambno in samozaščitno usposab- ljanje, ki je organizacijska oblika pri občinskem sekretariatu za ljudsko obrambo. Center za obrambno in samoza- ščitno usposabljanje je začel z delom septembra letos. Namen centra ni saitio v količini in obsegu obramb- nega in samozaščitnega usposablja- nja, temveč v sistemskem pristopu,; vsebini in kvaliteti. To pomeni v do- bri organiziranosti in povezanosti vseh nosilcev in izvajalcev usposab- ljanja, v kreativnosti snovalcev pro- gramov, v metodologiji in celotni učni tehnologiji, v usposobljenosti predavateljev, v celovitem motiva- cijskem sistemu, v sodelovanju z in- stitucijami, ki bistveno pripomorejo k učinkovitemu usposabljanju, v si- stemskem združevanju vseh resur- sov (kadrovskih, materialnih, fi- nančnih) in v zagotavljanju pogojev za znanstveno-raziskovalno in sveto- valno delo na vseh področjih obram- be in zaščite, ki lahko povratno vpli- vajo tudi na kvaliteto usposabljanja. Področje usposabljanja za potrebe SLO in DS je zelo široko saj zajema vse strukture od mladine, preko ci- vilne zaščite, narodne zaščite, službe za opazovanje in obveščanje, enot za zveze, do vseh delovnih ljudi in ob- čanov. V to področje pa štejemo tudi usposabljanje vseh, ki so odgovorni za obrambne priprave v organizaci- jah združenega dela in krajevnih skupno.^^tih. Priprave za usposabljanje delov- nih ljudi in občanov v letošnjem letu se zaključujejo, predavanja po KS že potekajo. Program zajema teme iz idejno-političnega, vojaško-strokov- nega in družbepo-samozaščitnega področja. Namen letošnjega pouka usposabljanja je seznaniti delovne ljudi in občane z vojaško-političnim položajem v svetu ter varnostnimi in političnimi razmerami v občini in KS, seznaniti z oblikami neoborože- nega odpora v pogojih sodobne za- sedbe ozemlja, razvijati požarnovar- nostno kulturo, izboljšati odnos lju- di do virov zdrave pitne vode, sezna- niti jih z zaščito pred okužbo vode in možnostmi spreminjanja njene ka-, kovosti. V občini Celje je v program vključena še prometna varnost, ki je bila zajeta tudi v letošnjih akcijah NNNP. Pri usposabljanju vseh struktur za potrebe SLO in DS je izredno po- membno aktivno sodelovanje vseh, zato tudi pri usposabljanju delovnih ljudi in občanov ne smemo pozabiti na učinkovit motivacijski sistem za^ udeležence, katerega lahko zagoto- vimo le z dobro pripravljenimi pre-1 davatelji in z dobro organizacijo pre- davanj. Prav temu pa bo občinski center za obrambno in samozaščitno' usposabljanje namenjal v prihodnje; vso pozornost. FRANCI KAPUN; 6. stran - NOVI TEDNIK KILOMETRI VIŠINSKIH CEST v žalski občini že več let traja solidai-nostna akcija pove- zave višinskih domačij s cestami. Od leta 1977, pa do konca avgusta letošnjega leta so s cestami povezali 206 višinskih domačij. Skupna dolžina novozgrajenih cest znaša dobrih sedeminosemdeset kilometrov. Zastavljene naloge so presegli. V teh Ifetih so zgradili več kilometrov in s cestami povezali več domačij kot so načrtovaii. V Žalcu pa ugotavljajo, da bi bilo treba urediti še dobrih 26 kilome- trov višinskih cest do 74 domačij. Za to bodo potrebovali okrog šestnajst milijonov dinarjev. Solidarnost delovnih ljudi in občanov bo prav gotovo znova prišla do izraza. JANEZ VEDENIK PREMALO ZA RAZVOJ TELEFONIJE v preteklosti so v žalski občini namenili premalo sred- stev za razvoj telefonije, kar je povzročilo nemogoče ra- zmere na tem področju. F*robleme bo mogoče razreševati le s postopnim izgrajevanjem osnovne infrastrukture, pri čemer mislimo na vozliščne telefonske centrale v Šempe- tru, Žalcu, Preboldu, na Polzeli in drugod. Sele potem bo možno širjenje omrežja in priključevanje telefonov za nove naročnike. Poleg tega pa sloni konstrukcija financi- ranja programa razvoja ptt v tem srednjeročnem obdobju pretežno na tujih virih, kar v zaostreni gospodarski situa- ciji možnosti še oži. Tudi, ko so sprejemali program samo- prispevka, so se dogovorili, da bodo 25 odstotkov sredstev za financiranje komunalne dejavnosti namenili za razvoj telefonije. Zaostajanje združevanja sredstev seveda vpliva na izvedbo programa. JANEZ VEDENIK KANALIZACIJA V ŽIBERNIKU Ljudje, ki živijo v zaselku Zibernik pri Ratanski vasi, so letos napeli vse sile ter denarno in tudi delovno pomagali pri urejanju prej problematične kanalizacije. Danes, ko so dela zaključena, so seveda veseli, saj so uredili enega večjih komunalnih problemov v svojem kraju. Istočasno pa so kanalizacijo urejali tudi ob ulici Kot v Rogaški Slatmi. Dela je tako kot v Žiberniku financirala krajevna skupnost Rogaška Slatina, del sredstev pa so prispevali tudi prebivalci ob ulici Kot sami. Z ureditvijo kanalizacije ob tej ulici v Rogaški Slatini in v zaselku Zibernik pa je pričela krajevna skupnost Rogaška Slatina postopoma urejati enega močno perečih komunalnih pro- blemov. Z urejanjem kanalizacije v drugih slatinskih uli- cah in zaselkih pa bodo nadaljevali spomladi prihodnje leto. DS DOBRNA: VRTEC BO! v četrtek, 11. novembra 1982 se je Krajevna konferenca SZDL Dobrna sestala na letni programski konferenci. Po izvolitvi or- ganov konference in potrditvi kadrovskih sprememb so poro- čali o delovanju KK SZDL Dobrna. Kritično so ocenili opravljena dela v minulem obdobju in analizirali dosežene rezultate. Delovanje KK SZDL je bilo usmerjeno v izvajanje letnega in srednjeročnega programa kra- jevne, skupnosti, hkrati pa je bila SZDL nosilec izvedbe volitev in referenduma. Poprečno je bilo ocenjeno delovanje območnih odborov, sek- cij, KO in komisij, poudaijena pa je bUa odgovornost nosilcev aktivnosti. Tudi v delu krajevne samouprave, DPO in društev je opazna premajhna zainteresiranost občanov. Z doslednejšim reševanjem sprejetih sklepov in nalog, si bo potrebno zagotoviti večje zaupanje občanov in boljšo udeležbo na sestankih in akcijah. Na konferenci je bil sprejet tudi program dela KK SZDL za •obdobje 1982/83. Delovni in finančni programi za naslednje leto morajo biti odraz reševanja najbolj perečih problemov v kra- jevni skupnosti in recilnih možnosti v zaostrenih pogojih gospo- darjenja. Na konferenci je spregovorila tu^i članica predsedstva občin- ske organizacije SZDL tovarišica Majda Trogarjeva. V svojem izvajanju se je med drugim dotaknila tudi perečega vprašanja izgradnje otroškega vrtca in poudarila, da si bo SIS otroškega varstva prizadevala doseči gradnjo že v obdobju 1983/84. SEKCIJA ZA INFORMATIVNO DEJAVNOST PRI KK SZDL DRAMUE: CESTA NA URŠULO Krajevna cesta od Šentilja do kapele na Uršuli v dolžini 1200 m je bila v yeliko veselje približno 110 uporabnikov v mesecu oktobru asfaltirana in to v spodnji polovici cestišča v širini 3 m, v gornji pa v širini 2,5 m. Gradbeni odbor, ki mu je uspešno predsedoval Edi Kukovič iz Sedine, je izredno hitro izvedel akcijo, od sej na krajevni skup- nosti v Dramljah, do pristanka in podpisa pogodb koristnikov, ki so prispevali od 15.000 din v spodnjem delu do 20.000 din v gornjem delu. Vmes je bil razpis del, izbor najugodnejšega ponudnika in nazadnje izvedba del. Najcenejša ponudnika sta bOa obrtnika, brata Tone in Adi Brglez iz Goričice, ki sta prevzela in izvedla zemeljska dela, asfaltno prevleko pa je izvedlo Cestno podjetje Celje. Uporab- niki ceste so prispevali 1,30 mio din. Gozdno gospodarstvo TOK Šentjur 50.000 din, ostalo pa KS Dramlje in Cestno-komunalna skupnost Šentjur. Doslej je zbranih že nad 70 odstotkov sred- stev, do konca leta pa bo poravnano še ostalo. Kakor povsod in vedno se je seveda tudi med uporabniki znašla neznatna manjšina, slaba desetina takih, ki niso za napre- dek in ki bi še kar vozili po starih kolesnicah, kot so vozili njihovi očetje in dedki. Odbor je ugotovil, da je med temi nekaj takšnih, ki plačila niso sposobni in jih je oprostil plačila, nekaj je pa takih, ki bi bUi plačila absolutno sposobni, pa so se iz skupno- sti naprednih sami izključili. ERNEST REČNIK V BESEDI IN SLIKI SEJEM BIL JE ŽIV Tako bi lahko rekli za tridnevni smučarski sejem nove in rabljene smučarske opreme, ki je bil od petka do nede- lje v dvorani Hmezada v Žalcu. Več sto jih je zamenjalo staro opremo. Savinjski magazin in Nama ter samostojna obrtnika Vojko Slapnik in Ivica Vodnik pa so prodali kar precej nove opreme (smuči, čevlje, kape, rokavice, palice itd). Na sliki: Pogled na del smučarskega sejma v dvorani Hmezad v Žalcu. T. TAVČAR VAJA ČLANOV JAMARSKEGA KLUBA CELJE V soboto dopoldan 20. 11. 1982 so bili ki-ajani krajevne skupnosti KAJUH priča nevsakdanjenlu dogodku. V Tru- barjevi ulici, med stolpnicama 53a in b je bila napeta vrv, po njej pa sta se dva mladeniča spuščala in vzpenjala. Moram povedati, da to nista bila cirkusanta, temveč člana Jamarskega kluba Celje, ki sta imela uvodno vajo reševanja iz visokih objektov v primeru naravnih in dru- gih katastrof. E. E. ŠENTJURČANI SO SE SPET IZKAZALI Solidarnost bi naj bila v naši socialistični družbi" tista vrednota, ki naj bi jo vsi spoštovali in ji posvečali največ pozornosti. Vselej, žal, ni tako. Se pa naša solidarnost pokaže vedno takrat, kadar je najbolj potrebna. Tako so se tudi Šentjurčani prejšnji četrtek v velikem številu odzvali pozivu Občinskega odbora Rdečega križa, ki je poslal v delovne organizacije Alpos, Tolo, Moda in LIP Bohor vabilo za udeležbo" na izredno krvodajalsko akcijo. De- lavci so zbrali preko dvanajst litrov krvi, da bi tako rešili življenje svojemu soobčanu. Življenje je tako rešeno, naša solidarnost in pripravljenost pomagati, pa je spet uspešno prestala preizkušnjo. . IVANA FIDLER OBVOZNICA ŠE BREZ PRIKLJUČKOV Obvozna cesta od Negonj do Tekačevega, ki bo razbre- menjevala Rogaško Slatino težjih prevozov, je že asfalti- rana. Vendar po njej še ni mogoč promet zato, ker prik; ljučka na regionalno cesto še nista narejena. Na slatinski krajevni skupnosti pravijo, da namreč še niso urejeni lastninski odnosi za zemljišča, po katerih bo tekla cesta, vendar zagotavljajo, da jih bodo v najkrajšem času uredili in tako do spomladi zaključili prvo etapo slatinske obvoz- nice. Le-ta bi tako omogočila preusmeritev težjih prevo- zov iz Ingradovega kamnoloma, iz Prevozništva Donat in Ingradove ter Go-kopove betonarne iz središča Rogaške Slatine na obvozno cesto. Sicer pa bo celotna vrednost te naložbe 40 milijonov dinarjev, od tega je 10 milijonov zbralo slatinsko združeno delo, ostala sredstva pa je zago- tovila Republiška skupnost za ceste. Na sliki: v Negonjah je treba narediti le še priključek regionalne na novo obvozno cesto. p5 POENOTITI POGLEDE IN OCENE * NEPRA VICE'NA VADE IN RAZVADE! PIŠE BOJAN VOLK SKUPNA PORABA NI ISTO KOT POTRATNA PORABA V času ko se pripravljamo na ureja- nje pogojev svobodne menjave dela za ■ prihodnje leto (zaenkrat bi še kar bolj ustrezalo: financiranje družbenih de- javnosti) slišimo kaj različna reagira- nja v javnosti. V glavnem vsi prisega- mo na gesla, da je potrebno zmanjšati skupno porabo, denimo za kakih 8% letošnje, zelo pa se razhajamo, ko gre- za praktične rešitve, izračune bodoče- ga materialnega položaja posameznih sfer družbenih dejavnosti. Zatika se nam torej pri vprašanju, kako zagoto- viti kolikor toliko normalno funkcio- niranje zadovoljevanja človekovih po- treb in interesov, celovitih seveda! Ker *ega, očitno, z razpoložljivimi denarni-, mi sredstvi na star način uveljavljanja dobrin skupne porabe ne bo šlo, se vse pogosteje govori o omejevanju, zmanj- ševanju pravic, o njihovem nujnem prenosu v neposredno plačilo, o opu- ščanju nekaterih zatečenih stanj »brezplačne« porabe itd. Premalo pa razmišljamo kako s sistemom pravic in s postopki njihovega uveljavljanja spodbuditi k razumnejši porabi. ZMANJŠANJE (UKINJANJE) PRAVIC Ko govorimo o zmanjšanju pravic, pomislimo zlasti na ukinitev posamez- nih pravic v pravno normativnem smi- slu. Tega vprašanja ne kaže tako po- stavljati v ospredje, ker nas zavoljo ne- realnosti ne bo pripeljal nikamor. Ne rečem, da ni treba preveriti, ali kakšna pravica, od davna priznana, ali pode- dovana »pravica« ne pomeni anahro- nizma v našem sistemu, ali privilegija pa tudi spodbude za nerazumno, po- trošniško vedenje. Pa vendarle vsega ne moremo tako etiketirati. Denimo, v zdravstvenem varstvu. AU si sploh lah- ko zamislimo, da se odrečemo solidar- nostni pravici, na primer, na bolnišnič- no zdravljenje, ali pa morda na denar- no nadomestilo za čas odsotnosti z de- la zaradi bolezni, da omenim le skraj- nosti. S tem bi se odrekli temeljnemu načelu v zdravstvenem varstvu delov- nih ljudi in občanov, ki je izraženo v vzajemnosti in soUdamosti. Z drugimi besedami: človeka bi so- ljudje zapustili prav v trenutku, ko mu je družbena pomoč najbolj potrebna. Spomnimo se bitke na Neretvi med narodnoosvobodilno vojno, kolikšno moralno moč in varnost je dala Titova neizmerna humana strategija, rešiti ra- njene borce in ogroženo prebivalstvo, za nadaljnji razvoj osvobodilnega boja. Ta premisa v razvoju naše družbe ni bila enkratna, na njej mora temeljiti razvoj naše družbe na vsaki njeni stop- nji in prelomnici, v težavah pa še naj- bolj. Razmišljanj v drugačni smeri si preprosto ne moremo privoščiti, ker nas hote ali nehote popeljejo v ogroža- nje našega samoupravnega socialistič- nega razvoja. Pa tudi v drugih sferah človekovih skupnih interesov in po- treb veljajo, če že ne enaka pa vsaj podobna načela. Denimo, ali se bomo v izobraževanju in vzgoji odrekli celo- dne\Tii šoli in ukinili še te bore začet- ke? Ali pa si jo bomo še naprej zapisžJi med temeljne cilje in naloge na tem področju. Demontirati proces uvaja- nja celodnevne šole bi pomenilo za družbo (in prav v težavnih razmerah) nepopravljivo škodo. Ne rečem, pro- ces razvoja moremo upočasniti, ker ni dovolj sredstev, a odstopiti od njega ne smemo. Sicer si žagamo vejo, ki naj požene večjo družbeno produktivnost. Pravice, ki smo jih opredelih, potem- takem niso potratna poraba, marveč logična in razumna naložba v ekonom- ski (in družbeni) razvoj. Konec koncev pomeni to tudi spletanje minulega de- la z bodočim, brez velike filozofije, ka- ko bomo delili minulo delo. Seveda pa se pri vsem tem vendarle moramo vprašati, kako sfinancirati obseg pravic, če ga ne zmoremo. Vpra- šanje ni novo, le zastavili smo si ga zdaj. Obsega pravic potemtakem real- no nismo zmogli že prej, a smo ga umetno vzdrževali. Zdaj to želimo spraviti v realne okvire. A brez glob- ljih analiz, poenotenih pogledov in ocen ne bo šlo, tega se moramo zave- dati. In stvari postaviti na pravo me- sto. Ce zdajšnje pravice prekoračujejo naše možnosti (prej bi dejal, da je naša družbena produktivnost prenizka) po- tem to ni zavoljo pravic samih, marveč zaradi načina in obsega njihovega uve- ljavljanja. Slejkoprej se nam je v druž- beno zavest vrinilo rezoniranje, da ve- lja pravico izrabiti, uveljaviti vselej pa čeprav ni utemeljene potrebe. In tako se kot družba tudi obnašamo, dejal bi, skrajno sebično. Naj mi bo dovoljeno, da to trditev podkrepim, še najbolje - z oktobrsko zaporo prodaje benzina. Pravica do enkratnega (omejenega) nakupa 15 litrov benzina se je sprevr- gla v svoje najbolj vulgarno nasprotje. Sebičneži so jo izrabili do skrajnosti, a zanesljivo so nekateri prav zato ostali brez nje. Pa novejši primer. Pralni pra- ški. Zatrjevanje, da jih je dovolj za nor- malno porabo, hkrati pa je omogočena le prodaja med 17 in 18 uro, povzroča nasprotne učinke, nezaželene: potroš- niško mrzlico in zato povečan nakup, izpraznitev priročne zaloge in še nered povrhu. Več reda bi imeli, če bi ravnali tako kot smo se že dogovorili in normi- rali, ali če bi se obnašali razumno. Za- radi primera naj povem, da imamo v postopku uveljavljanja pravic iz zdrav- stvenega varstva (ustavno) določeno prosto izbiro zdravnika in zdravstvene delovne organizacije. A tega sploh po- skusili nismo uveljaviti v praksi. In prav to raj bi vneslo več reda v uve- ljavljanje zdravstvene oskrbe. Ni nez- nano, da v Združenih državah Ameri- ke državljani poznajo »svojega« zdrav- nika, advokata, trgovca, ki skrbijo za to, da državljan na normalen način uveljavlja svojo pravico, oskrbo, inte- res. Ni se treba ozirati čez lužo, dovolj bo če se ozremo v predvojni čas, ko je bila v urbanih naseljih na Slovenskem NAVADA, da so ljudje kupovali pri temintem trgovcu, v tejintej nabavno- prodajni zadrugi (na knjigo proti me- sečni poravnavi nakupa). Ta je skrbela za potrošnika, ga oskrbovala, zato so bili razviti medsebojni odnosi na viso- ki ravni. Danes teh odnosov sploh ni, ker prevladujejo krhke obveznosti tr- govskih delavcev do potrošnikov pa tudi potrošnik kupuje danes tukaj, ju- tri tam. Prav nič čudnega ni, če se nam je že kar udomačila vsakdanjica: nima- mo, pridite prihodnji teden, ne vemo kdaj bomo dobili itd. če razmišljam naprej, glede zmanjša- nja pravic na oskrbo (vsakršno, tudi zdravstveno) menim, da moramo kaj (pametnega) ukreniti za razumno po- rabo, otresti se moramo nekaterih RAZVAD, pri tem pa mora normativ- no urejanje spodbujati naše obnašanje in ravnanje k redu, smotrnosti in ute- meljenosti uveljavljanja (koriščenja). (Nadaljevanje prihodnjič) 47 - 25. november 1982 NOVI TEDNIK - stran 7 POHODI SLOVENSKE MLADINE PO POTI DELEGATOV II. ZASEDANJA AVNOJ A KOVAČNICE BRATSTVA IN ENOTNOSTI V teh dneh mineva 40 let od ustanovi- tve Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ) in 39 let od zgodovinskega dogodka v maj- hnem bosanskem mestecu Jajcu, kjer so bili 29. novembra 1943 leta postavljeni temelji naše državnosti, temelji naše sa- moupravne socialistične skupnosti ena- kopravnih narodov in narodnosti Jugo- slavije. Na dan, ko je bilo II. zasedanje AVNOJ, se je mesto Jajce prebujalo v hladnem, jasnem jutru. Ulice in hiše so bile polne partizanske - Titove vojske. Z . vseh koncev so prihajali predstavniki ljudstva, ki se bori za svojo nacionalno in socialno osvoboditev, ljudstva, ki ve kaj hoče: SVOBODO, NOVO UREDITEV, SOCIALIZEM. Jajce je Jugoslavija v malem. Jajce mestece ob Plivi, je na pra- gu zgodovinskega trenutka, na pragu od- ločitve. Rodila se je nova Jugoslavija, domovina svobodnih ljudi, ki so do kon- ca vojne izgorevali v duhu AVNOJ in ob 1,700.000 žrtvah dočakali težko pričako- vano svobodo. Oltar domovine, je kot svetinja, ki nas vedno znova opominja na strahote voj- ne, ponosni smo na našo preteklost, na naše ljudi, na Tita, Kardelja ponosni na vse, kar nas veže z revolucijo in NOB ter povojno izgradnjo, katere kali so pogna- le v najtežjih dneh naše zgodovine. Mrzh, vendar lepi ponedeljek pred 39 leti bo ostal zapisan v zlati knjigi jugoslovan- skih narodov kot rojstni dan nove dobe, nove Jugoslavije. V teh dneh, ko praznu- jemo 39 rojstni dan naše dom.ovine, se spominjamo tega dogodka na raznovrst- ne načine. Že poleti pa ponesejo duh AVNOJ številni mladi iz vse Slovenije- na svojem pohodu skozi kraje, kjer je pred zgodovinskim in po zgodovinskem zasedanju hodila slovenska delegacija. Že pred 12 leti je odšla na to pot prva generacija pohodnikov iz vrst slovenske mladine. Formirana je bila prva Avnoj- ska brigada, ki jo je vodil komandant brigade Robert Bobanc-Robi, pohtični komisar Stane Škrabar, udeleženec zgo- dovinske poti Janko Gregorič, novinar Brane Jakovljevič-Džipurina in Tončka Vodnik. Njihova pot jih je vodila skozi mesta in vasi hribe in doline prav tam koder so hodili naši delegati v zgodovin- skem novembru 1943 leta. Od takrat naprej je ta akcija slovenske mladine dobila tradicionalen značaj. Vsako leto v mesecu juhju se na pot, v organizaciji RK ZSMS, odpravijo mladi iz vseh koncev Slovenije, da spoznajo avnojsko pot, da se usposabljajo za mla- dinske akti\aste, da negujejo izročila re- volucije in narodnoosvobodilnega boja, in ne nazadnje, da se usposabljajo za SLO in DS. Preko 1100 mladih je že pre- hodilo to pot. To pa je številka, ki veliko, pove. Pohod je velika kovačnica brat- stva in enotnosti, kovačnica človeških vrlin in zavesti, šola samoupravljanja, šola življenja v naravi, pohod, ki nosi ljubezen, tovarištvo in neguje vrednote revolucije. OB DNEVU BORCA S PONOSOM NA POT Vsakoletna avnojska karavana začenja svoje korake dan pred praznikom Dneva borca. S tem da svojemu pohodu še teht- nejše obeležje in bolj svečan pečat. Nji- hova, tudi preko 300 km dolga F)ot, se pričenja z vsakoletnim slavnostnim zbo- rom v Domu JLA v Ljubljani, nadaljuje pa se s predajo traku pokrovitelja in nje- nim pripetjem na pohodniški prapor. Iz Ljubljane vodi pot pohodnike v Kočev- ski rog, na Bazo 20, odkoder so krenili na pot slovenski delegati. V večini prime- rov prisostvujejo naslednji dan proslavi Dneva borca dolenjske regije in nato začno svoj pohod v pravem smislu bese- de. Eno leto začno svojo peš pot v Bosni, drugo leto pa v Sloveniji. Tako prehodijo obe poti, tisto po kateri so delegati šli v Jajce in ono, po kateri so se vračali. Med pohodniki so že več let in celo od samega začetka starejši borci in borke, brez kate- rih bi si bilo težko zamisliti to akcijo slovenske mladine. Poleg Tončke Vo- dnik - »Avnojske mame«, ki vsa leta vodi ekonomat brigade, lO-kratne udele- ženke pohoda, narodne herojinje, Albin- ce Hočevar-MaU, ki skrbi za zgodovino NOB na pohodu in pred dvema letoma preminulega Janka Gregonča. kot ude- leženca 10 p>ohodDv in priče zgodovin- sk^a trentitka. je treba omeniti stareši-, no Veneta Cvetkoviča, Dušana Ferjanči- ča, dolgoletna udeleženca teh pohodov ter vrsto drugih, ki so pripomogh, da je ta akcija uspevala v takšnem tonu, kot je bila zamišljena. Njihov delež je velik in mladi se tega zavedajo, zato jih vedno in povsod sprejemajo medse z vehkim ve- seljem. ŽiVUENJE IN DELO AVNOJSKIH BRIGAD Življenje in delo avnojske brigade je zanimivo, pestro in mnogi pohodniki ga prvič dožive, kar je za njih še tohko zani- mivejše, lepše, nevsakdanje. Vsako- dnevna postavitev tabora v drugem kra- ju, v drugačnem okolju, med drugimi ljudmi, je nekaj kar človeka bogati, ra- zveseljuje, in ga vedno znova oklepa v spone brigadnega življenja. Nepozabna so srečanja z mladino, borci in ostalimi prebivalci krajev skozi katere hodi vsa- ko leto avnojska karavana. Nepojmljiva je njihova gostoljubnost s katero spreje- majo medse avnojsko brigado. Marsik- daj bi se bilo vredno zgledovati po njih. Kljub napornim pohodom, ki prinesejo kopico navšečnosti, včasih tudi že izku- šenim pohodnikom, ni nikoli nobeno de- lo pretežko. Utrujenost, žulji, boleča ra- mena od težkih nahrbtnikov, vse je ma- homa pozabljeno po prihodu v tebor.. Treba je poprijeti za delo v kuhinji, po- j staviti tabor, se pripraviti za komemora- j cije pri spomenikih, naštudirati kulturne j programe, pripraviti taborni ogenj, sel vključiti v športna srečanja z domačini \ in opraviti še vrsto drugih aktivnosti. ! V brigadi vlada veliko tovarištvo, zato , nikoli ni nobeno delo pretežko, napori so ' premagani z neustavljivo voljo. Ko je tre- ba na pohod, med samim pohodom in po prihodu v tabKjr, se razlega pesem, okoli- ca zveni od glasnih vzkUkov skandira- nja, veselo in ponosno doni avnojska hi- mna. Vse to dviga moralo in daje poho- dnikom včasih skorajda nedojemljiv de- lovTii polet. Tako je iz dneva v dan in dnevi preživeti na pohodu kar prehitro minejo. OB SPOMINSKIH OBELEŽJIH ZASTANE POHODNI KORAK Avnojska karavana hodi vsako leto mi- mo številnih spominskih obeležij NOB in ljudske revolucije. Številna imena iz- pisana na marmornih ploščah Like, Kor- duna. Bosanske krajine, nemo pričajo o knmem davku, ki so ga dah ti kraji za svobodo. Ob teh SF>omenikih zastane po- hodnikom korak, da položijo venec in se poklonijo spominu padhh borcev in žrtvam okupatorjevega terorja. Častne salve iz polavtomatskih pušk vsakič gromko odjeknejo med hribi in dolinami in ponesejo f>ozdrav tudi tistim, katerih grobovi so za večno skriti v teminah in globinah mogočnih gozdov. Premišlje! Preko 1000 imen se zlati na marmornih ploščah, 1000 imen, ki niso imena starč- kov, ampak mladih ljudi, med katerimi ne manjka otrok, ki se še niso zavedah svojega jaza- Tega pa je kriv človek, ki je ; bil v krvavi vojni hujši od najkrvoločnej- i še zveri. Taborišča smrti to potrjujejo na j vsakem koraku. Dovolj je Jasenovac in' pred resnico ni mogoče pobegniti. Vojna je zlo, je največja strahota človeštva, po- kop človekovega dostojanstva... Tega vsega marsikdaj ni mogoče doumeti, to- da poti po teh krajih pohodnike vedno in povsod vodijo do novih spoznanj o naši revoluciji in NOB. Pohod AvTioj je prav zato nenadomestljiv v razvijanju in ne- govanju revolucionarnih tradicij, saj na neposreden način seznanja z dogodki naše slavne polpretekle zgodovine. Na Glamočkem polju je spominski park sekretarja SKOJ Ive Ribarja-Lole, vzornika današnje in takratne rnladine, kraj kjer zastane vsakič korak avnojske karavane. Podoba Lole je živa in neunič- ljiva, je elan, ki vodi mlade po poti ideje in napredka, po p>oti socializma, miru, neuvrščenosti in velikega bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi. Tako je bilo, taiko je in tako bo tudi v bodoče... 1 ZDRAVO ŠPORTNO ŽIVUENJE Pomembna vrednost tovrstnih poho- dov se kaže v veliki meri skozi interesne aktivnosti. Težko je opredeUti vse aktiv- nosti, s katerimi se ukvarjajo pohodniki na poti proti Jajcu in obratno. Ze dejstvo o veliki športni aktivnosti, ki se začenja že z jutranjo telovadbo, se nadaljuje s pohodom in končuje s športnimi sreča- nji med četami ah domačini, pove veli- ko. Ce pa k temu dodamo še druge obli- ke telesnih akt^nosti, potem je na poho- du resnično zdravo in pestro življenje. Tiaidijo se tudi kulturniki, ki pripravlja- jo zanimive in pestre kulturne programe za tovariška srečanja ob tabornih ognjih, ki so tudi polni pohodniškega humorja. Vsakodnevno prihajajo na površje novi talenti, med katerimi so mnogokrat tudi pripadniki JLA, kar je še dokaz več, da sodelujejo na pohodih vedno najboljši vojaki iz slovenskih kasarn. Z njihovo pomočjo je avnojska brigada Jugoslavija v malem, v njej so zastopani narodi in narodnosti iz vse Jugoslavije. S tem je vez bratstva in enotnosti še tohko trdnej- ša, močna in izžareva najsvetlejšo prido- bitev revolucije, Titovo in našo pot. ^ Posebno poglavje med interesnimi de- javnostmi velja informiranju, pri kate- rem prihajajo do izraza mladi informa- torji, hterati in ljubitelji pisane besede, in tudi tisti, ki radi stopijo pred mikro- fon. Izdajajo pjohodniški bilten, izdeluje- jo in pripravljajo stenčase, iz razglasne postaje montirane na kombiju, pa se oglaša radio Avnoj. Informatorji delajo pozno v noč, vendar zjutraj prav tako kot ostali premagujejo pohodniške kilome- tre. Pri obveščanju javnosti o pohodu Avnoj imajo nepogrešljivo vlogo radio amaterji, ki vsakič sodelujejo v avnojski brigadi. Njihova osnovna dolžnost je vzpostavljanje veze med »pozadino« in brigado ter obveščanje znotraj kolone. Svoje delo vsakič opravijo uspešno in jim gre velika zasluga za uspešno izvede- ne pohode. ZNANJE, IZKUŠNJE - ŠOLA ZA SLO IN DS Poleg omenjenih interesnih dejavnosti je mnogo truda vloženega v usposablja- nje pohodnikov. Precej tem iz šole za življenje se zvrsti na pohodu. Pohodniki se pobliže spoznajo z raznimi taborniški- mi veščinami, se spoznajo s prehranjeva- njem v naravi, razvijajo orientacijsko de- javnost itd. Posebna skrb pa je posveče- na obrambnemu usposabljanju, kar je mnogim pohodnikom zelo zanimivo. Spoznavajo se z oborožitvijo naših enot, naučijo se rokovati z nekaterimi izmed njih in se tudi pomerijo v strelskih vešči- nah. Pri vsem tem so vedno na voljo vojaki - pohodniki, ki so nepogrešljivi tovariši. Vedno in povsod so pripravljeni pomagati in to je tisto kar jim daje po- sebno mesto v avnojski brigadi. Vehk poudarek velja v av-nojski kara- vani idejnopolitičnemu usposabljanju. V dneh pohoda se zvrsti vrsta najrazličnej- ših predavanj, ki obravnavajo zlasti družbenoekonomski položaj naše skup- nosti, govorijo o koncepiciji SLO in DS, soočajo se s primeri, ki obravnavajo de- lovanje nam sovražnih elementov v po- gojih specialne vojne, poskušajo razloži- ti posamezne trenutno najbolj aktualne ekonomske in pohtične dogodke itd. Ve- liko je teoretičnih tem in še več preda- vanj na tematiko NOB in ljudske revolu- cije. Skratka vsega tega je toliko, da mar- sikdaj zmanjka časa še za kaj drugega. POHOD AVNOJ JE TREBA VIDETI, SPOZNATI, DOŽIVETI Vsaka generacija pohodnikov vmese v pohod nekaj svojega. To je vrednota, ki daje pohodu svojstven pečat. Ne glede na posamezne razlike pa je potrebno ve- deti, da pohodniki preži ve skupaj 15, 16 dni življenja, ki ne bodo nikoli pozablje- ni. Za njimi ostaja prehojena pot, za nji- mi ostajajo posamezne etape pohoda, ki izpričujejo neizmerno tovarištvo in izža- revajo ponos pohodnikov nad premaga- nimi kilometri. Za njinai ostajajo kraji in vasi, reke in doline, ljudje, vse to pa je in bo za pohodnike še dolgo živo in nepo- novljivo doživetje. Večen ob tabornih ognjih, p)esem, pohodniški humor in ve- liko prijateljstvo, kar ustvarja homoge- nost posamezne brigade, ne morejo biti nikoh pozabljeni. Prodorni glas revolu- cionarke Albince Hočevarjeve je marsi- komu segel do srca. saj je v njem toliko revolucionarnega zanosa in zaupanja v mlade da tisti, ki je kdaj bil udeleženec tega pohoda, tega nikoli ne bo mogel pozabiti Pohod Avnoj je treba videti, spoznati, doživetL DARKO NARAGLAV Preko hribov in dolin do končnega cilja Prevoz preko Kolpe na istem mestu, kjer so jo prešli tudi delegati 1943, leta. 8. stran - NOVI TL Št. 47 - 25. november igg. /Z KONFERENCE DELEGATOVZKO CELJE KULTUil NAJ NE POZNA MEJA! Iskanje prave poti je v povezovanju Redna volilna dvoletna konferenca Zveze kulturnih organizacij Celje, ki je bila tokrat v petek zvečer v dvo- rani kulturnega društva France Prešeren v Vojniku, je ovrednotila delo močne verige ljubiteljev kulturnih dejavnosti, nakazala nekate- re probleme, s katerimi se srečujejo posamezna druš- tva in vdihnila nekaj idej za bodoče kulturno snovanje v amaterskih vrstah. Kljub vsemu se je izkazalo, da so posamezni členi te ve- rige ponekod še vedno šibki in da je samo želja: prepeva- ti, nastopati, igrati, cesto pre- malo za kvalitetno delo. Zanj pa društva (v celjski občini jih je 44), nimajo povsod ena- kih pogojev in ne enakih možnosti za kreativno rast s pomočjo strokovnih delav- cev. Pri tem seveda ne gre zanikati dejstva, da dajejo prav ta društva pomemben delež celjski in tudi sloven- ski kulturi. Ni več toliko v ospredju dinar, ki je kulturi že tako ali tako slabo odmer- jen, ampak predvsem orga- nizacijska in vsebinska plat, ki sta cesto pogojeni s ka- drovskimi problemi. Kultur- ni domovi so potrebni teme- ljite obnove, če bomo hoteli, da se bo v njih kalil mladi rod ljubiteljev, toda investi- cije in investicijsko vzdrže- vanje, ki mu današnji stabili- zacijski čas ni prav nič na- klonjen, se odmikajo, čeprav so prav na obnovo in poso- dobitve opozarjali delegati iz različnih društev. Kulturni skupnosti Celje je bilo pred- lagano, da uvrsti investicij- ska in vzdrževalna vprašanja kulturnih domov na vidno mesto razprav in odločanja. Več ali manj so se na kon- ferenci oglašali delegati dveh ali treh društev, tako da je izzvenelo, kot da dru- god nimajo takšnih ali dru- gačnih problemov. Kultura ne sme poznati meja! To krilatico pa je treba postaviti na trdne temelje v tem smislu, da se morajo kulturna društva med seboj bolj povezovati, izmenjavati predstave. Ze s prihodnjim letom naj bi društva uvelja- vila pogodbeni odnos dela, kar naj bi obogatilo delovne stike in povezanost med društvi. Navzven je dostikrat čuti- ti, da kultura v organizacijah združenega dela sameva, ali da je odrinjena na rob in da je cokla ostalim ljubitelj- skim dejavnostim. Marsikje je temu res tako. Toda prav delegat iz Stor je opozoril, da je kulturni utrip v Železarni močno prisoten in da ga ni pomembnejšega dogodka ali delovne zmage, ki je ne bi obeležili s kulturnim progra- mom. Z boljšimi stiki s stro- kovnim vodstvom pri ZKO bo tudi kultura v organizaci- jah združenega dela dobila mesto, ki ji gre. Na drugi strani pa si te- snejšega sodelovanja z ama- terji želijo tudi profesionalne ustanove, na kar je opozoril ravnatelj SLG Celje Slavko Pezdir. Gledališče in ZKO Celje sodelujeta že vrsto let v obliki posebnega abonmaja, za katerega Zveza odkupi določeno število vstopnic. Toda v SLG z obiskom na teh predstavah niso zado- voljni, še manj pa z drugim delom, ki je zasnovan v obli- ki razgovora z gledalci in igralci. Gledališče je odprto navzven, k svojemu zaledju in tudi oder bo vselej na vo- ljo za uprizoritev dobrih amaterskih dosežkov. Nakazanih možnosti za ra- zvoj in rast skupin ali dru- štev je bilo več. Treba se jih je lotiti na ljubiteljski način, z entuziazmom, kar mora ro- diti sadove. MATEJA PODJED Delegati so potrdili tu- di kandidatno listo za izvršni odbor Zveze kul- turnih organizacij Celje. Predsedstvo bo odslej imelo tri člane, funkcijo predsednika predsed- stva pa bo vsak član opravljal eno tretjino mandatne dobe. V pred- sedstvu so: Vid Marčen, Drago Stokavnik in To- ne Pešak. 18 drugih čla- nov izvršnega odbora pa je iz različnih ljubitelj- skih področij. K predlo- gom za vodstvo strokov- nih odborov bo na pred- log delegatke iz PŠC Ce- lje oblikovan še eden, dvanajsti, in sicer odbor za kulturo v izobraževa- nju. NOVA KNJIŽNICA Po večletnem prizadevanju KUD Savina Sekirnik, so kra- jani Stojnega sela pri Rogatcu dobili knjižnico. Slovesna otvoritev je bila v petek, 12. novembra z bogatim kulturnim programom in s prispevkom matične knjižnice iz Šmarja pri Jelšah - prispevala je 200 knjig. Knjižnica bo za krajane odprta spočetka le enkrat teden- sko, če pa se bodo pojavile potrebe, pa tudi večkrat. Prizadevni člani KUD Savina Sekirnik so tako še enkrat dokazali, da ne poznajo nedosegljivih ciljev. S to otvoritvijo nove knjižnice so zapolnili program svojih dejavnosti, saj tudi mladinska dramska skupina pripravlja novo premiero za domači oder. FRANC JANŽEKtBBANKO. POGLED NA PLATNO ČUDOVITI PRAH Scenarij: Milan Ljubic. Kamera: Jure Pervanje. Glasba: Darjan Božič. Režija: MILAN LJUBIC. Igrajo: Ljubiša Samardžič, Silvo Božič in drugi. Ugledni slovenski režiser, še posebej znan po svojih kratkih filmih, Milan Ljubic, je svoj prvi in doslej edini celovečerni film Čudoviti prah posnel po istoimen- skem romanu hrvaškega pisatelja Vjekoslava Kaleba. To je ena najbolj domiselnih in občutenih literarnih upodobitev ideje narodnoosvobodilnega boja naših narodov in narodnosti. Film spremlja usodo dveh osamljencev, izgubljenih po uničujoči sovražnikovi ofenzivi. Borci, ki so preži- veli, so ostali razkropljeni, goloroki in bosi. Izgubili so vse, razen neomajne vere v svoj boj, ki so ga nadalje-; vah kot posamezniki, v spopadu s sovražnikom, na-j ravo in ljudmi. Film spremlja usodo »Malega« in »Go-! lega«, ki kljubujeta vsemu, sledita svoji partizanski] zapovedi, se prebijeta skozi zasede in ostajata dosle-j dno zvesta revolucionarni akciji. V svoji nebogljenosti] in izgubljenosti navkljub mislita vselej na druge in i iščeta poljsko stezo, ki ju bo zagotovo privedla do novih partizanskih borbenih položajev. Filmska pripoved je dosledno ostala v mejah skro- mnega junaškega zapisa o zvestobi partizanski in revo- lucionarni morali. Znala se je izogniti zankam pretira- nega s pirotehniko in akcijami obremenjenega dogaja- nja. Bogati jo izredno lepa slika, njena posebna vre- dnota pa so zelo dobro izdelane igralske stvaritve, v katerih prednjačita nosilca glavnih vlog, sproščeni in vedno simpatični« Ljubiša Samardžič in še posebej Silvo Božič, ki je imenitno upodobil proces kaljenja od otroka do čvrstega borca. Sedem let se v Celju, vse od TDF leta 1975, nismo srečali s tem zanimivim slovenskim filmom, zato to- kratne priložnosti, ki nam jo v rednem sporedu ponuja v prazničnih dneh kino Union, resnično ne bi smeli zamuditi. BRANKO STAMEJCIC RECITAL PIANISTA HAASA Na II. abonmajskem koncertu, ki je bil v sredo, 17. \ novembra v Narodnem domu, je nastopil mladi pianist Kinko Haas. Osnove glasbene umetnosti je pridobil na celjski glasbeni šoli, ki jo je končal 1. 1975. z odličnim uspehom. Zapažen je bil tedaj njegov prvi samostojni^ koncert, na katerem je predstavil svoje že dokaj solid- ' no znanje, povezano z izrazito muzikalhostjo. Pot ga je vodila naravnost na Akademijo za glasbo v Ljubljani. ] V svoj razred ga je sprejela prof. Dubravka Tomšič- ■ Srebotnjakova. Po uspešno opravljeni diplomi je izpo- polnjeval svoje znanje še v Londonu in v Švici. Sedaj ^ je predavatelj na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Za svoj recital v Celju si je izbral zanimiv, obsežen] program: Beethovnovo Sonato op. 31 št. 2 vd molu. Ko ; so Beethovna vprašali za pomen te sonate, je odgovo-' ril: »Berite Shakespearov Vihar«. Sonata začenja z' uvodnim Largom, nakar bruhne na dan AUegro, poln • gibanja in nemira, v prvi glavni temi se dvigne v; ozračje napete drame. Sledi mirni in razmišljajoči Ada-j gio. Sklepni Allegretto se začenja z žuborečo figuro, ki' teče nepretrgoma do konca skladbe. Haasu se je v j začetku poznala nervoza in z njo povezana rahla nego-i tovost, a se je prav kmalu umirila, nakar je muzikalno; tkivo teklo z Beethovensko vehemenco do kraja. Ze v* tej skladbi je Hinko predočil svoje tehnične in glas-j bene sposobnosti s polnimi, krepkimi udarci. Več kon- j trole pedalizaciji ne bi škodilo. '\ Brahmsov zvezek klavirskih skladb op. 118 zajema ' niz šestih skladb, med katerimi je najzanimivejša Ba- lada v g molu, pretresljiva, silovito razburkana kompo- , zicija. Ostale skladbe iz te zbirke so krajše, pretežno, severnjaško bolestno pobarvane. Hinko jih je dobro \ interpretiral, vsaki kompoziciji je dal nekaj Brahm-; sove teže, kaj več ni mogel narediti. \ Variations serieuses (Resne variacije) je eno najbolj- j ših klavirskih del Felixa Mendelssohna. Osemnajst jih ; je na temo v d molu. Tema je elegična, lepo obliko-1 vana. Variacije spreminjajo temo v številne podobe in \ obUke ter izražajo raznovrstna razpoloženja. Napisane \ so prijetno z blestečimi klavirskimi efekti. Tu je imel '\ Haas prihko predstaviti vso svojo tehnično dospelost, ' kar mu je v polni meri uspelo. Siloviti akordi, veliki, skoki, drobna tehnika, vse je lepo teklo, žuborelo kot | studenček. V znani Chopinovi Baladi v g molu je spet pokazal: naš pianist sposobnost približati se skladateljevi poe- \ tični zamisli. Očitno se je trudil izvabiti iz koncertnega^ klavirja plemenito melodijo, toda instrument zal ni \ sposoben za plemenitejšo predstavitev. i Zadnje delo večera je bila Sonata št. 3 op. 28 v a molu >■ Sergeja Prokofjeva. To je bleščeča, duhovita klavirska! skladba z obilico tehničnih zahtev. Hinko Haas je prav ^ v tej skladbi izpričal svojo muzikalnost. Bila je repro-1 dukcija zrelega umetnika z vsemi elementi dobrega; muziciranja: čvrsti udarci, čisto igranje, pestra dina-j mična paleta in gradnja celotne sonate. 1 Dvorana je bila skoro razprodana', mnogo je bilo' navdušene mladine (kar je še posebej razveseljivo), ki i je z dolgotrajnim ploskanjem izsilila še dva dodatka.! Najprej Chopinova Etuda v ges duru v zelo hitrem i tempu ter končno Sčedrinova Humoreska. i EGON KUNEJ \ ROGAŠKA SLATINA: PESEM, REVOLUCIJA, GLASBA Polna dvorana krajanov Rogaške Slatine je v nedeljo navdušeno sprem- ljala izvajalce letošnje desete, jubilejnfe prireditve z naslovom Pesem, revolu- cija, glasba, ki je bila združena tudi s proslavo ob Dnevu republike. Pro- gram so izvajali člani delavskega pi- halnega orkestra iz rudnika v Trbov- ljah, moški pevski zbor Zdravilišča in recitatorji osnovne šole Boris Kidrič iz Rogaške Slatine. Govornik na prosla- vi, ki je bila v Zdraviliški dvorani v Rogaški Slatini, pa je bil Rudi Krebs, predsednik sveta skupščine krajevne skupnosti. DS KULTURNA DEDIŠČINA CELJA v počastitev Dneva republike in 100-letnice Pokrajinskega muzeja Ce- lje se s svojo razstavo vključujejo tudi člani Društva likovnih amaterjev Ce- lje. Jutri ob 18. uri bo namreč v Muzeju revolucije otvoritev razstave na temo: kulturna dediščina Celja. 10 avtorjev se bo predstavilo s 35 eksponati, ki so plod likovnega ustvarjanja v letoš- njem letu. Razstava bo odprta do 9. decembra. MP PORTRETI SLOVENSKIH ŠPORTNIKOV Akademski kipar Anton Herman se bo ljubiteljem umetnosti in športa predsta- vil v Likovnem salonu v Celju s serijo zanimivih portretov slovenskih športni- kov, ki jih je upodobil v zadnjih dveh letih. Oblikovanje štirinajstih Ukov moj- strov športa je zanimiv in edinstven av- torjev poskus, kako tudi področje športa interpretirati v umetniški izvedbi. Otvo- ritev razstave bo danes ob 18. uri. MP PRIJETEN KONCERT V ŽALCU Klavirski trio mladih umetnikov v sestavi Romana Ratha - violina, Mi- chael Hrubi - klavir in Ronald Fuchs - violončelo, je prispel iz Dunaja kon- certirati v Žalec. Prireditev je bila v četrtek, 18. novembra v Glasbeni šoli. Ne veliko dvorano so do dobra na- polnili učenci glasbene šole, kar je si- cer hvalevredno, vendar je bil koncert- ni zalogaj za mlade nadebudne glavice le prehud. Nastopajoči gostje so delo- ma študentje ali pa absolventi dunaj- ske Akademije za glasbo in utrjujejo svoj repertoar pod kontrolo svojih pro- fesorjev. Vsak zase je že samostojen muzik s solidno izdelamo tehniko, ki je zgolj podlaga za uspešno skupno igro. Trio je na lepi umetniški ravni, muzicira sproščeno, igranje je enotno, dinamika pestra od subtilnega piana do krepkih forte akordov. Ton celote je plemenit in kot tak izziva ugodna razpoloženja. Predvsem pa je treba na- glasiti, da dunajski mladi umetniki muzicirajo z veseljem, navdušeno, z mladostno zagnanostjo. Poslušali smo najprej lahkotni, igri; vi Haydnov Trio v G duru, takozvani »Ciganski trio«. Haydnova glasba je kot njegov značaj - jasna, sveža in mi- kavna, brez najmanjšega sledu izumet- ničenosti ali mračnosti. Dovršena pro- sojnost, tekoča instrumentalna govori- ca, lepota in vedrina - to so značilno- sti, ki so lastne slogu najveselej šega med vsemi skladatelji. Najuspelejša točka večera je bil Trio v C molu opus 2 češkega skladatelja Josefa Suka. To je imenitna skladba mojstra pozne romantike, ki je kot izvrsten violinist znal pisati za godala- Zato veje iz njegove glasbe milina če- ške melodike, oplemenitena z bogato invencijo in bujno harmonijo. Dunaj- čani so z velikim zamahom, z intenziv- no igro reproducirali skladbo, ki je go-; tovo svojstvena v tovrstni literaturi komorne glasbe. Tretja in najobsežnejša točka kon- certa je bil Beethovnov Trio op. 97 v B duru, njegovo najpomembnejše delo v tej obliki. Posvetil ga je svojemu cesar- skemu učencu nadvojvodi Rudolf^- Pi-vi stavek AUegro začenja s plemeni- to veličastno melodijo. Toda trio se j^ poslušalcem najbolj priljubil zarad' imenitnega tretjega stavka - Andant^ cantabile. Skladba spada v zrelo dobo Beethovnovega ustvarjanja in je mu^i' kalno, pa tudi tehnično zahtevna. Mla' di muziki so jo izvajali prav dostojnO' stilno korektno. Škoda, da odrasli Zalčani niso poka- zali več zanimanja za prijeten večef lepe glasbe. , EGON KUNEJ ŽABJE REGLJANJE IN RAJANJE Celjski plesni orkester Zabe je za konec letošnjega leta sicer pripravljal več nasto- pov in prireditev tako v Celju kot tudi v drugih krajih. Toda tudi oni so morali skrčiti svoj program na samo nekaj nastopov. Med njimi je vsekakor najpomembnejši njihov tradicionalni ples, ki bo letos v petek 26. tega meseca v dvorani Narodnega doma v Celju. Na tem plesu bo vsekakor igral CPO Zabe. pela pa bosta član orkestra Jože Završnik in gostja Ditka Haberl, ki zadnje čase izredno veliko nastopa s tem orke- strom. 4t. 47 - 25. november 1982 NOVI TEDNIK - stran 9 PODSREDA: VEZi Z MARIBORČANI v Podsredi niso krajevnega praznika proslavili zgolj s pregledom preteklega dela, temveč so pomembno pozornost namenili predvsem nalogam, ki jih čakajo v prihod- njem letu. Zavedajo se sedanjih težkih gospodarskih razmer, kljub temu pa iščejo iTiožnosti za to, da bi najpomembnejše usmeritve srednjeročnega razvoja vendarle uresničih. Te pa so povezane z razvojem kmetijstva, turiana in obrtne dejavnosti, hkrati pa tudi z razvojem celotnega spominskega parka Trebče, v katerega sodi tudi Itrajevna skupnost Podsreda. Posebno težo praznovanju krajevnega praznika pa je dal obisk predstavnikov mariborske krajevne skupnosti Boris Kidrič v Podsredi. Obe krajevni skupnosti namreč že nekaj časa tesno sodelujeta, tik pred zdajci pa je tudi podpis listine o pobratenju. Mariborčani so se vključili tudi v solidarnostno odpravo posledic škode, ki sta jo letos tako kot povsod po Kozjanskem tudi v Podsredi napravila neurje in toča ter sklerdli, da podpišejo družbeni dogovor o sodelovanju s solidarnostnimi sredstvi za odpravo posledic škode na področju Kozjanskega. Na sliki: srečanje krajanov in predstavnikov mariborske krajevne skupnosti Boris Kidrič s.krajani Podsrede na njihovem krajevnem prazniku. Mi. MLADINSKA ORGANIZACIJA V TRGU ŠENTJUR... Končno je le prišlo do ustanovi- tve mladinske organizacije v trgu Šentjurja. Mladinska organizacija, ki je na tem področju že bila usta- novljena pred leti, je v lanskem letu razpadla zaradi neaktivnosti. Seveda pa tudi program mladih ni bil tak, ki bi ustrezal večini mladih v mestnem jedru Šentjurja. Sedaj pa je do formiranja prišlo in reči je treba, da mladi so zainte- resirani, da mladinska organizaci- ja deluje, saj bi lahko več prostega časa preživljali ob raznih aktivno- stih in ne v gostinskih lokalih, kot so na seji, ki je bila 13. 11. 1982 sami dejali. Na seji so izvolili svoje vodstvo. Za predsednico je bUa izvoljena Jasna Žmaher iz ulice Talcev, podpredsednica bo Andreja Zev- nik in sekretar Cveto Kavka. Se- veda pa so formirali tudi nekaj ko- misij. Predvsem so ustanovili ti- ste, ki so jih sami predlagali. Poza- bili pa niso tudi na svoj del zabav- nega življenja. Tako bodo mladi ob podpori OK ZSMS lahko tudi v bodoče imeU svoj klub na Kolo- dvorski restavraciji, kjer se bodo lahko tudi sprostili ob plesu. Za to dejavnost pa so zadolžili Grego Mosera, ki že nekaj časa uspešno vodi klub in mladi so prav tu našli svoje prvo zadovoljstvo. DRAGO SLAKAN ŽIVAHNO DELO CENTRA ZA OBVEŠČANJE Izredno živahno so letos začeli z delom člani Centra za obveščanje in propagando pri Občinski konferenci ZSMS Celje. Že sredi oktobra so sklicali prvi sestanek za predse- dnike novinarskih krožkov s srednjih in osnovnih šol. Ker se sestanka ni udeležila niti polovica predstavnikov, so se- stanek ponovili, a se jelokrat zbralo še manj predstavnikov kot na prvem sestanku. Ugotovili so, da se vabila ustavijo že v samem tajništvu na šolah ali celo pri mentorjih. Zakaj, še ni znano. Največ časa so namenili oddajam šolskega radia na posa- meznih šolah. Problemi so na razUčnih šolah različni, odlo- čili pa so se za široko akcijo v kateri bi neposredno od mladih izvedeli, kaj žehjo poslušati v oddajah šolskega radia na šolah, ali bi bile bolj primerne oddaje v katerih bi se seznanjali s političnimi in gospodarskimi problemi doma in v svetu ali pa bi te oddaje služile razvedrilu in sprostitvi. Pojavlja se tudi vprašanje ah naj se v informiranju dijakov preko oddaj šolskega radia omejujejo le na matično šolo ali tudi na ostale šole. Precej časa so namenili tudi seminarju, ki ga pripravljaj COP, za mlade novinarje. Na tem seminarju se bodo sezna-j nili z uredniško politiko, z urejevanjem oglasne deske inj radijske oddaje, ter z rabo slovenščine v sredstvih javnega] obveščanja.'COP pa se pripravlja na polurne oddaje mladih,] ki naj bi bile vsak teden na Radiu Celje. S pomočjo te oddaje] nameravajo seznaniti širšo javnost z delovanjem mladinskih.j organizacij in sploh vseh mladih s širšega celjskega oh-i močja. Za to obliko obveščanja pa bi potrebovaU čim večje! število mladih iz različnih šol. ■ Center za obveščanje in propagando je letos začel z delom zelo vzpodbudno, rezultat tega bo slišen že v prihodnjih tednih. MATEJAZALD2NIK SO LET ZAKONCEV KOLENC Na Polzeli sta pred tednom dni praznovala 50 let skup- nega življenja zakonca Helena in Konrad Kolenc. Oba izha- jata iz delavskih družin, danes pa sta upokojenca in še kar pri zdravju. Helena Kolenc, rojena Ribič, je bila rojena leta 1915 v mdcU-ski družini v Šempetru. V družini je bilo kar petnajst otrok. Mož Konrad pa se je rodil 1904 leta na Polzeh, prav tako v številni delavski družini, kot četrti otrok. Vseskozi sta bila zaposlena v tovarni nogavic Polzela in se pred leti tudi tam upokojila. V zakonu se jima je rodila hčerka, danes pa imata že dva vnuka in štiri pravnuke. Slovesnost je bila doma, v krogu družine. T. TAVČAR OŠ LESIČNO IN TOZD DEKOR VEZ ZNANJA Z DELOM Podpisali SO sporazum o sodelovanju Navzhc temu, da sta osnovna šola Tončke Ceč iz Lesičnega in tozd Dekor Ste- klarne Boris Kidrič iz Kozje- ga že nekaj let razvijala po- membne obhke sodelovanja, so delavci, učitelji in učenci letos soglasno sprejeh pobu- do, da bi odnose poglobili tu- di s podpisom samoupravne- ga sporazuma o sodelovanju. S tem dokumentom se je osnovna šola Lesičho zave- zala, da bo sodelovala v izvedbi kulturnih progra- mov v Dekorju, da bo spod- bujala likovno ustvarjalnost mladih na temo »steklarski motivi in proizvodnja« in kar je izredno pomembno, da bo aktivno delovala pri poklic- nem usmerjanju in kadrova- nju mladih za steklarske po- klice. Ob tem pa sporazum zavezuje Dekor Kozje, da bo nudil vso pomoč šoh pri or- ganiziranju poklicnega usmerjanja in da bo v zvezi s tem organiziral za učence 7. in 8. razredov proizvodno delo. Podpis samoupravnega sporazuma so zelo resno vze- h tako na šoh v Lesičnem, kot v tozdu Dekor v Kozjem. Tako na primer Gero Boži- ček, direktor tozda Dekor v zvezi z njim pravi, da je bil predlog o podpisu sporazu- ma sprejet na zboru delav- cev in da so vsi ponosni, ker se kot temeljna organizacija tudi po tej plati vključujejo v razvoj kraja in šole. Karolina Hostnik, predsednica šolske skupnosti učencev pa je po- vedala, da bodo sporazum slavnostno predstavih na proslavi ob Dnevu repubU- ke. Nives Kostevc, predse- dnica pionirskega odreda osnovne šole Tončke Ceč pa dodaja, da je učence že sama pobuda o podpisu sporazu- ma z Dekorjem navdušila, saj so jim učitelji natančno razložili njegov pomen. Po- sebej pa so učenci veseli, ker sporazum vključuje tudi do- ločila, ki opredeljujejo izved- bo programa jugoslovanskih pionirskih iger. DS Nives Kostevc, Gero Božiček in Karolina Hostnik ob pod- pisu sporazuma o sodelovanju med osnovno šolo Tončke Čeč v Lesičnem in tozdom Dekor v Kozjem. TEŽKIH PETDESET LET v soboto je bila v poročni dvorani žalske občinske skup- ščine zlata poroka, ki sta jo praznovala 80 letna Terezija Brglez, poročena Hlačar in 73 letni Rudolf Hlačar doma iz fongraca v KS Griže. Terezija Hlačar se je rodila 25. oktobra leta 1902 v Matkah pri Preboldu. Pri hiši je bilo pet otrok, Terezija pa je bila r^ajmlajša. Doma so imeh kmetijo in Terezija je morala dvakrat tedensko prenašati čez Mrzlico v Trbovlje povrt- f^no. Ko je bila stara devet let ji je umrla mati. Rudolf Hlačar se je rodil 15. aprila 1909 v Pongracu v KS Griže. Ker je bil nezalfonski otrok služkinje, je mati sebe in Rudolfa preživljala bolj težko. Kasneje se je mati poročila in ^ela sedem otrok, s tem pa so nastopili še težji trenutki. Solo je obiskoval v Grižah, nato pa se zaposlil v rudniku Ljboje in tu delal vse do upokojitve. Pod Gozdnikom sta si ^konca ustvarila svoj dom, v zakonu pa sta se jima rodila sin Rudi in hčerka Majda, ki sta jih vzgojila v poštena državljana. Danes živita pri sinu, imata pa do sedaj že tri ^nuke. T. TAVČAR 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 47 - 25. november 19f GLOSA NORA ŽEHTA Ko ne gre več, ko se ustavi, hitro v vrsto se postavi! In ker tudi pri nas doma ni več šlo brez pralnega praška, ko se je pralni stroj za teden dni usta- vil, sem se postavila v vrsto še jaz. Na srečo tistega lepega dne, ko je šlo že dopoldne od ust do ust kot kakšna posebna skriv- nost, da bo prašek od petih po- poldne dalje v vseh celjskih tr- govinah, ni bilo hladno. Razpoloženje med čakajoči- mi je bilo napeto, v pričakova- nju odrešilne sedemnajste ure. In ko sem, takole, v \Tsti, o marsičem razmišljala, se mi je zazdelo že vse skupaj preveč noro. Nor je, kdor se s praškom (preveč) ukvarja! Nor je tisti, ki po prašek pošilja vso družino in žlahto, in to vsakič, ko pri- spejo pošiljke praška v trgovi- ne. Nor je tudi tisti, ki ga ima doma že toliko, da ga v nasled- njem, 1983. letu, ne bo mogel porabiti pa bo dragocena gmo- ta šla k hudiču. Nori smo vsi mi, ki največkrat po nepotreb- nem zganjamo paniko. Panika pa je hudo nalezljiva bolezen in zna pustiti kar hude posle- dice. Da je to res, da se včasih ne- normalno obnašamo pa tale anekdota iz vrste: Čakajoč na pralni prašek mi v glavo šine nagajiva domisli- ca, ko zagledam na prodajni polici vrečke čokolade v pra- hu. Kar tako, iz dolgega časa (in radovednosti), zinem: »Je to mogoče, da imajo zopet čo- kolado v prahu!« In nevidne ročice so se izteg- nile, polica pa je bila v trenut- ku prazna... Naj mi pred mano, pred- vsem pa za mano čakajoči v \Tsti ne zamerijo, če sem jih malce potegnila za nos. Nor je pač tudi tisti, ki se s heci uk- varja! Če je kdaj čokolade v prahu zares primanjkovalo pa še da- nes ne vem. MARJELA AGREŽ URESNIČITI ZAKON O CESTAH Delavci Cestnega podjetja Celje so pretekli teden v svoji sredini pozdravili predsednika zveznega odbora sindikata prometa in zvez ter sekretarja pri tem odboru tovariša Pavla Potočnjaka in Vlasta Šupico, predsednika republi- škega odbora sindikata prometa in zvez Leopolda Perca in direktorja sozda Združena cestna podjetja Slovenije Miho Košaka. Pogovor je tekel predvsem o prizadevanjih za realizacijo zakona o cestah, ki z vsemi svojimi določili stopi v veljavo 1.1. 1983. Udeleženci so lahko ugotovili, da s strani cestar- jev ni nikakršnih problemov ob prilagajanju novemu za- konu, težje pa je v nekaterih drugih sredinah. Težave so predvsem pri formiranju samoupravnih interesnih skup- nosti po občinah in pa v različnem pojmovanju določanja višine sredstev za vzdrževanje cest. Ob konkretnih primerih, ki so jim jih lahko posredovali predstavniki celjskega Cestnega podjetja, so prisotni spre- jeli zaključke, ki bi jih na kratko lahko povzeli takole: najpomembneje je, da se sredstva formirajo, ne glede na naziv, tako da bodo zadostovala vsaj za enostavTio repro- dukcijo v cestnem gospodarst\'u; in naprej, da je osnovni princip nove strategije v cestnem gospodarstvoj, da se za vsako ceno zadrži rast oziroma določena dinamika poslo- vanja cestnih podjetij, drugače rečeno, da je važno delati, čeprav ceneje. Gostje so .se seznanili tudi s prizadevanji celjskih cestar- jev ob zaostrenih pogojih gospodarjenja, z nekaterimi uspehi pri premagovanju težav, ob koncu pa so si ogledali sedež podjetja na Lavi in spoznali obseg dela in organizira- nost delovne organizacije. B. PIANO^ ZIMSKA SLUŽBA PRED PRVO PREIZKUŠNJO Prvi sneg Jiit ne bi smel presenetiti Po zagotovilih predstavni- kov tistih služb, ki so zadol- žene za čiščenje cest in ploč- nikov v celjski regiji, jih sneg ne bi smel presenetiti. V skoraj vseh občinah so se dobro pripravili na zimsko sezono, tako da ne bi smelo biti zastojev. Cestno podjetje Celje, ki skrbi za čiščenje magistral- nih, regionalnih in nekaterih lokalnih cest od Trojan do Radeč in obsotelskih krajev, se je dobro pripravilo na le- tošnjo zimo. Obnovili so strojni park in po dogovoru s Petrolom jim tudi ne bi sme- lo zmanjkati goriva. Zaen- krat imajo zagotovljenih 22 milijonov dinarjev za tri me- sece opravljanja zimske služ- be. Do sedaj so porabili 7 mi- lijonov 300 tisoč din, kako pa bo v bodoče, je odvisno od snežnih razmer Lansko leto so na primer samo decembra porabili za čiščenje cest 15 milijonov dinarjev. Komunala Celje ter njiho- va tozda Ceste kanalizacija in Javne naprave, so v Celju zadolženi za čiščenje lokal- nih in drugih cest ter pločni- kov. I-«vji delež teh cest od- pade na TOZD Ceste - kana- lizacija, ki je tudi letos razde- lil le-te na tri prednostne ka- tegorije. V prvi kategoriji so vse ceste po katerih so spe- ljane avtobusne proge ter mestno jedro Celja. Te prič- nejo plužiti ali posipavati ko zapade 5 cm snega. V drugi kategoriji so vse ostale ulice, ki pa jih pričnejo čistiti, ko zapade vsaj 10 cm snega in jih čistijo samo podnevi, v tretjo kategorijo pa štejejo vse ostale ceste oziroma tako imenovano popluževanje.^ ^ Zimska služba pn tem toz- du se je letos posebno pri- pravila na čiščenje cest in pločnikov, saj so napravili podroben seznam zadolžitev in dežurstev, razen tega pa so preskrbljeni tudi s soljo in peskom. Ostale občine v celjski re- giji so čiščenje cest in ulic organizirale tako, da so v pri- meru če nimajo svojih služb, čiščenje naročile pri Cest- nem podjetju v Celju ali pa pri Komunali Celje. F. R POTROŠNIKI TEČEJO ČASTNI KROG Ponedeljkov 22. november, ki so se ga krajani Medloga nadvse razveselili zaradi odprtja nove Centrove trgovine Ložnica ob vrtcu na Ljubljanski cesti, bo marsikomu še dolgo ostal v spomi- nu. Najbolj delavcem trgovske organi- zacije Center, ki so po predhodni skro- mni slovesnosti prerezali slavnostno trobojnico nad nizom blagajn in pro- dajnih gondol. Čeprav so tega dne pri- čakovali povečan obisk v novi samo- postrežni trgovinici, še malo niso mo- gli predvidevati, da bodo nov objekt dobesedno, s pritiskom na vhodna ste- klena vrata, odprli pravzaprav potroš- niki sami. Le-ti so se namreč zgrnili pred vhodom že več kot uro pred ura- dno otvoritvijo in nestrpno pričakova- li odločilni trenutek. Končno je napo- čil! Steklena vrata so boleče kljubova- la potrošniški ihti in najbrž bi popusti- la, če jih ne bi z dušo in telesom branili člani narodne zaščite iz krajevne skup- nosti skupaj z direktorjem Centra. Potem je napočilo drugo dejanje: čimprej do vozičkov, ki so jih morali, da ne bi bilo še večje zmede, v roke nestrpnežev podajati delavci Centra. Pri tem so se nakupovalci obnašali, kot da bi igrali ksikšno ceneno humo- resko. Z nakupovalnim vozičkom so tekli častni krog med policami, ki so bile res dobro založene, do blagajne, kjer so se nekolikanj ohladili, ko so držali v rokah še 10 dkg prave kave (praška za pranje na srečo niso proda- jali). In zaradi kave toliko pritiskov, komolcev, prepričevanj o nizkem krvnem pritisku, kletvic in še kaj. Med drugim tudi dve demohrani blagajni. Centrova trgovina je vesela vsakega potrošnika, saj je bila zgrajena prav zanj. A v prihodnje pričakuje kupce z malce več kulturne strpnosti. »Show« je pa le bil, si danes poreče marsikdo, ki je v ponedeljek položil na kupček dodatnih nekaj zrn kave. MATEJA PODJED 4t. 47 - 25. november 1982 NOVI TEDNIK - stran 11 pO 10. REVIJI V ŽALCU IN LIBOJAH SREČNO V DRUGO DESETLETJE ftazstava, trije ttoncerti, več liot 1000 poslušalcev Na dosedanjih desetih re- (ijah narodnih ansamblov v I^ibojah je nastopilo 66 raz-" ličnih ansamblov (mnogi po ;-ečkrat, dva celo desetkrat!), jevet vokalnih skupin, osem posameznikov in dva humo- rista! Vseh deset let je bila glavni pokrovitelj revije Ke- ramična industrija Liboje oziroma v njej zaposleni lju- dje! Nastopili so najboljši an- sambli s festivalov v Ptuju in gteverjanu ter revij (ki so rnlajše od libojske!) iz Plešiv- ca, Vojnika... Revije ne bi bilo, če ne bi pomagali kulturna skupnost občine Žalec, ZKO Žalec in zlasti skupina zvestih ama- terskih kulturnih delavcev! Revije tudi ne bi bilo, če ne bi bilo poslušalcev iz širšega celjskega območja pa tudi izven njega! Letos si je tri koncerte (slavnostnega v Žalcu in dva v Libojah) ogle- dalo preko 1000 ljudi! Bilo bi jih še več, če bi bila dvorana v Libojah večja. Revije tudi ne bi bilo, če ne bi bilo ansamblov, ki v Libo- je resnično vedno r^di pride- jo, pa čeprav je tudi bencin- ska kriza! Libojska revija ni tekmovanje (in tudi nikoli ne bo, kajti potem bi izgubila čar, ki ga podobne revije in festivaU imajo!) in zato je od- ziv nad pričakovanji, ^/■sako leto je boljši in organizator se spopada z velikimi težava- mi, kako v bodoče. LETOS JE REVIJA V LIBOJAH NA DVEH KONCERTIH TRA- JALA KAR OD 15. DO 22.30 URE ALI CELIH SEDEM UR IN POL! Ljudje v dvora- ni so vztrajali, nastopajoči tudi, zakaj ne bi še organiza- tor! Na otvoritvi nadvse zani- mive razstave o nastanku in razvoju libojske revije (gra- divo je zbiral začetnik revije in letošnji predsednik orga- nizacijskega odbora Heri Kuzma! To je učni primer, kako se skrbi za gradivo o nekem kulturnem delu!), je govoril tannik Kulturne skupnosti Žalec Ivan Cen- trih, na slavnostnem koncer- tu v Žalcu Veno Satler, pred- sednik Skupščine krajevne skupnosti Žalec (pokrovi- telj) ter v Libojah predse- dnik Skupščiri^ Kulturne skupnosti Franc Lenko in predsednik ZKO Milan Les- jak. Organizatorju in nasto- pajočim pa je izrekel prizna- nje tudi predsednik Občin- ske konference SZDL Janez Meglic, velik ljubitelj resnič- ne kulture. Nastopila sta dva jubilan- ta: ansambel Francija Zeme- ta iz Vojnika in ansambel Veseli hmeljarji iz Žalca (18. decembra imajo v Žalcu ob 20-letnici obstoja slavnostni koncert, nato pa gredo na novoletno turnejo v ZDA in Kanado). Oba sta nastopila na vseh desetih revijah v do- mala istih zasedbah. Izredno se je izkazal an- sambel Savinjskih 7 iz Liboj s pesmijo »Pevcu v spomin« (za Franca Korena, ki je zad:i nja leta z njimi prepeval!), čudovitim igranjem in iz- najdljivostjo (prodajo lastnih plošč in kaset! To bi lahko naredili na takšni priložnosti tudi drugi!)! Posebno ugodno so bili sprejeti člani ansambla Har- monija iz Ljubljane! Pa ne za to, ker so miličniki in člani miličniške godbe, temveč za- radi odličnega igranja in sproščenega nastopa! Po daljšem času so prišU tudi gostje iz zamejstva - Za- mejski instrumentalni an- sambel iz Steverjana - in iz pobratenega društva z Uboj- sko Svobodo Mavrica iz Ptuja! Nastopili sta tudi dve vo- kalni skupini: nepogrešljivi kvartet Frankolovčani (letos je že praznoval 15-letnico!) in vse boljši mešani oktet Lok- vanj iz Vojnika! Na sobotnih koncertih je od 30 prijavljenih ansamblov in vokalnih skupin nastopilo kar 27! Prišli niso samo Pote- puhi iz Titovega Velenja, Štajerski fantje iz Stor in Vi- ki Ašič iz Celja - Maribora. Nov dokaz, da velika večina ceni libojsko revijo in jo kljub vsem krizam spoštuje. Žal pa so tudi izjeme, ki so pri organizatorju ostale brez opravičila. Na letošnji reviji je bilo v različnih izvedbah tudi ŠEST melodij, ki so bile »ve- zane« na libojsko revijo revi- jo. Najbolj vztrajni so člani ansambla iz Dobja pri Plani- ni, ki so obe skladbi zaigrali na račun Liboj! Čudovit nastop je na slav- nostnem koncertu v Žalcu opravila tudi folklorna sku- pina iz Marije Gradca pri La- škem. Pa ne samo zaradi do- mačega vina, ki je preganjal suha grla, temveč zaradi re- snično dobrega in privlačne- ga nastopa. Revije ne bi bilo, če ne bi sodelovali zlasti: že omenje- ni Heri Kuzma, Tone Mlina- ric (predsednik libojske Svo- bode), Marjan Oblak, Jože Jančič, Franci Cretnik, Tone Uplaznik, Zdravko Cas (vsa potrebna dekoracija), Zprka Gordler, pa gasilci, mladinci, krajani, delavci... In ne mislite si, 4a v Libo- jah mirujejo: čeprav še niso vsega pospravili za deseto revijo, že razmišljajo o ENAJSTI! Spet bo nekaj no- vosti. Kot vedno v Libojah! TONE VRABL Ansambel »Frana Vrunča« iz Dobja pri Planini je na letoš- nji reviji zaigral edini dve lastni skladbi, ki sta bili name- njeni libojski reviji! nt vsakem koncertu v Libojah skupaj zaigrajo vsi nastopajoči ansambli in posamezniki himno »Od Celja do Žalca«. Zal za vse vedno ni prostora na odru! IZ ŽIVLJENJA IN DELA DELAVCEV V OBRTNEM SEKTORJU PROBLEMI DROBNEGA GOSPODARSTVA V LUČI NOVIH UKREPOV Osrednja pozornost članov lO OOS na področju samostojnega osebnega dela in predstavnikov celjskega obrtnega zdru- ženja, je bila namenjena dejstvu, da je z zadnjimi ukrepi razvoj malega gospodar- stva zavrt, s tem pa so ogrožena tudi vsa prizadevanja pri premagovanju plačilno bilančnih težav, pri čemer ima malo go- spodarstvo še posebno vlogo. Izvoz je namreč v okviru stabilizacijskih prizade- vanj še vedno prioritetna naloga obrti, saj zaradi svoje prilagodljivosti pestri ponudbo blaga in storitev, ob tem pa lahko malo gospodarstvo nadomesti tu- di tisti primanjkljaj na trgu, ki je nastal zaradi manjših možnosti uvoza. Vsi ukrepi, omejevanje porabe goriva in ostalih naftnih derivatov-, omejevanje uvoza repro-materiala, opreme in stro- jev, prej kot vzpodbudo, predstavljajo zaviralno silo, saj negativno vplivajo na opredeljeni razvoj v okviru samostojne- ga osebnega dela in na celoten gospodar- ski razvoj. Zmanjšane so možnosti zapo- slovanja, saj niti en ukrep na vpliva vzpodbudno na odločitev potencialnih bodočih obrtnikov o vključitvi v samo- stojno osebno delo, zavrta pa so tudi izvozna prizadevanja. Sreča, da so se v celjski občini, glede na možnosti, ki jih nudijo predpisi, še pravočasno organizi- rali in zagotovili najnujnejšo količino po- gonskih goriv prioritetnim obrtem še pred uvedbo bonov. Prizadevanja IS SO, Komiteja za družbeno ekonomski razvoj ter Obrtnega združenja so pomagala, da se je glede na možnosti za pridobivanje goriva, 180 obrtnikov po kohčini doblje- nega goriva izenačilo z združenim de- lom. Predpisi zagotavljajo tistim, ki oprav- ljajo servisno dejavnost 80% lanskoletne porabe goriva, obrtnikom ki poslujejo preko obrtne zadruge pa 60% oz. največ do 100 litrov, prav toliko litrov pa naj bi dobili tisti, ki avtomobile vodijo pod osnovnimi sredstvi. Prav pri slednjih prihaja do največjih problemov, saj npr. gostincem na celjskem, ki nudijo prehra- no, avtomobili niso bili priznani kot osnovno sredstvo. Ker se občinska upra- va za družbene prihodke dosledno drži predpisov, sta tem obrtnikom priskočila na pomoč Komite za družbeno-ekonom- ske odnose in Obrtno združenje, ter jim zagotovila potrebno gorivo. Takšna ela- stična politika prilagajanja predpisom pa ni osamljena, saj so jo uveljavili že V; skoraj vseh slovenskih občinah. Spremembe, kot so poudarih na seji,! pa bodo potrebne tudi pri predpisih o službenih potovanjih obrtnikov v tujino, saj pri tem prihaja do zapletov, ki ogro- žajo izvozno usmerjeno proizvodnjo. OMEJEN UVOZ OPREME - DVOREZEN MEČ Omejitve pri uvozu repro-materiala, strojev in opreme postavljajo samostoj- no osebno delo, ki naj bi ga vključevah v izvozne tokove, v kritičen položaj. S se- danjo omejeno vrednostjo je možen le nakup starih, izrabljenih strojev, s kate- rimi nikakor ni mogoče dosegati kvahte- te, ki jo tuji trg zahteva. Pri spreminjanju sistemskih zakonov, bi morali biti bolj prožni, saj s staro opremo ni mogoče delati revolucije na tem področju. Le kooperacijski odnos in povezava z obrtno zadrugo omogočata obrtniku izvoz, vendar pa zakon o deviznem po- slovanju in kreditnih odnosih s tujino ne dovoljuje obrtnikom udeležbe pri deviz- nem prilivu in tudi delovne organizacije nimajo možnosti nabave potrebne stroj- ne opreme za obrtnike, ki so z njimi v kooperaciji. Izhode, kot so poudarili, bo potrebno iskati pri obrtnih zadrugah, ki bi pri izvozno-uvoznih posUh morale imeti večje pristojnosti, kajti izkazalo se je, da v okviru siseot, ki je pod velikim pritiskom, ni mogoče reševati vseh te- žav. Prav na tem področju pa smo v Ce- lju z ustanovitvijo centra v okviru Kovi- notehne, ki je zadolžen za pokrivanje po- treb drobnega gospodarstva, naredili ko- rak naprej. ZAVRTA RAST DOHODKA Navedene težave bodo seveda vplivale na rast dohodka obratovalnic, ki vseka- kor ne bo večji, kot smo pričakovali, s tem pa je ogrožena tudi socialna varnost delavcev, zaposlenih pri obrtnikih. Pri- čakovati je, da bodo osebni dohodki teh delavcev, ki so rastli v letni višini 30-40%, verjetno realno padali. Ob razpravi o deljenem delavnem času uslužnostnih obrtnikov, ki bi v primeru novega delovnega časa morali odpustiti kar polovico vseh zaposlenih, se je sindi- kat teh delavcev trdno postavil na njiho- vo stran, s poudarkom, da bi te stvari morali urejati že pri šolanju novih ka- drov (ob tem, da se trenutno šola 85 fri- zerk, je znano, da jih bo delo dobilo le kakšnih 10). Bojazen, da bi obrtniki ob pomanjka- nju repro-materiala itd. pričeli odpuščati zaposlene, je vse večja, zato je vloga sin- dikata, inšpekcijske in davčne službe tem večja. Pri konfliktnih situacijah bo namreč potrebno preverjati, ali so odpu- stitve opravičujoče ali ne. Več socialne varnosti pa nudi delavcem, zaposlenim pri obrtnikih, osnutek nove kolektivne pogodbe. Vsebuje namreč spremembo 24-tih členov, ki je pripravljena na osno- vi novega zakona o delovnih razmerjih. Na torkovi seji so člani lO sprejeh tudi sklep, da se za predsednika skupščine združenega sklada v Žalcu imenuje se- danja podpredsednica OO Vera Petek, spregovorili pa so tudi o sprejetem sez- namu deficitarnih in suficitarnih panog, o tem, kaj je v Celju potrebno razvijati in kaj zavirati. 12. stran - NOVI TEDNIK Št. 47 - 25. november 1 IZ DELOVNE ORGANIZACIJE KOVINOTEHNA V CELJU SPOROČAJO OB 29. NOVEMBRU USPEŠNOST DELOVNE ORGANIZACIJE PRISPEVEK RAZVOJU ODČINE Hiter razvoj Kovinotehne, njen položaj v Sloveniji, Jugoslaviji in svetu je velika obveza za kolektiv in njegovo nadaljnje delo. Očitno je, da po dosedanjih poteh in načinih dela tega razvoja ne bomo mogli več zagotavljati, ne da bi bil dosedanji razvoj napačen, pač pa so se pogoji gospodarjenja tako spremenili, da se moramo drugače usposobiti in organizirati. Velika prednost, katero imamo je, da smo v srednjeročnem planu jasno začrtali strategijo nadaljnjega razvoja in jo delavci Kovinote- hne sprejemajo. Te usmeritve so v prestniktuiranju dejavnosti, večje povezanosti s proizvodnjo, krepitvijo in preusmerjanju zunanje trgo- vine v izvozno dejavnost, specializaciji maloprodaje in razvoju drob- nega gospodarstva. Vse to zahteva dodatne napore predvsem v nosil- nih TOZD v Kovinotehni, to je Zunanja trgovina, tehnična trgovina, veleprodaja in inženiring. Imamo dosti strokovnih kadrov, dobro poznamo področje našega dela, dosedanje delo nam je ustvarilo velik ugled pri poslovnih partnerjih in kar je najvažnejše, smo mlad kolek- tiv, ki še ni izčrpal vseh svojih delovnih potencialov. Vse to zahteva od nas, da opredelitve iz planov realiziramo hitreje kot dosedaj. Zato smo z aktivnostjo družbenopolitičnih organizacij, vseh vodstvenih in strokovnih delavcev uspeli ustvariti ustrezno razpoloženje, ki je v tem, da je potrebno z bistveno zavzetostjo, z več dela dosegati napredek, da pa brez dodatnih naporov sledi stagnacija. Za vse nas delavce Kovinotehne stoji že nadaljnja osnovna naloga, nuditi čim konkretnejšo oskrbo proizvodnje, industrijske in drobne in vse strokovne, delovne potenciale dati na razpolago produkciji in tržišču kot eden od osnovnih organizacijskih členov. Uspešna delovna organizacija pa bo lahko prispevala tudi k skupnem razvoju občine Celje in vseh sredin, kjer delujemo, kar pa je naša dodatna obveza. ALEŠ ILC, direktor DO Kovinotehna USPEŠNO VKLJUČEVANJE »KOVINOTEHNE« V STABILIZACIJSKA IN IZVOZNA PRIZADEVANJA Čvrsto in realno zasnovani let- ni gospodarski načrt in srednje- ročni razvojni program, dobra kadrovska zasedba, solidna te- hnična opremljenost skladišč, so- dobni vozni park, lastni računal- niški center s sposobnimi kadri, so zadosten porok za razvojno perspektivo in nadaljnji gospo- darski vzpon KOVINOTEHNE. KVALITETNI PREMIKI PRI POSLOVANJU V LETOŠNJEM LETU Potrebe po enotnem skladnem in hitrejšem razvoju trgovine, predvsem tehničnega blaga, ka- mor uvrščamo dejavnost naših pe- tih temeljnih organizacij združe- nega dela (Veleprodaja, Zunanja trgovina. Tehnična trgovina, »UNIVERZAL« Požarevac, Inže- niring) in dveh organizacij, ki opravljajo strokovna, tehnična in administrativna opravila za te (TOZD Avtomatska obdelava po- datkov in Delovna skupnost skup- nih služb) so nujno vodile DO KO- VINOTEHNO k prilagoditvi spre- menjenim gospodarskim razme- ram. TOZD Veleprodaja, ki oskrbuje proizvodne, trgovske, obrtne in druge OZD z blagom s področja barvne in črne metalurgije, inšta- lacijami za elektriko, vodovode, toplovode, plinovode in drugimi industrijskimi in zunanjimi insta- lacijami, gradbenim materialom, proizvodi bazne kemije in kemije za široko potrošnjo, je s posebno zavzetostjo in prizadevanjem iska- la blago za oskrbovanje proizvo- dnih organizacij, ki so potrošniki tovrstnega repromateriala. VeUko repromateriala smo zagotovili pre- ko naše Zunanje trgovine iz bla- govne zamenjave z vzhodnimi dr- žavami in to takega, ki bi ga mora- li sicer plačevati na zapadu z »zele- nimi« dolarji. Tako omogočamo proizvodnji, kljub številnim pro- blemom, normalno proizvodnjo za domače in tuje tržišče - za izvoz. Naši partnerji - zlasti proizvo- dne organizacije so ob poslovnih srečanjih našo iznajdljivost in pri- zadevanja pohvalile ter izrazile že- ljo še za nadaljno razširitev med- sebojnega poslovanja. Taka spoz- nanja dajejo vodstvu delovne or- ganizacije in TOZD vzpodbudo za nadaljne delo. Kompleksna oskrba proizvo- dnih organizacij s katerimi že leta uspešno sodelujemo: EMO, LIBE- LA, KLIMA, INGRAD, GRADIŠ, AERO iz Celja, GORENJE, Titovo Velenje, TOMOS, Koper in števil- ne druge sirom Jugoslavije, dajejo KOVINOTEHNI možnost za pre- skrbo blaga široke potrošnje za lastno maloprodajo in oskrbo ostale trgovske mreže. Preko takš- ne povezave uspevamo vsaj delno zadovoljiti potrošnika pri iskanju bele tehnike, akustike, gospodinj- skih aparatov, gradbenega mate- riala in drugega blaga široke po- trošnje. Pomembnejše rezultate pri izvo- zu je po večletnih prizadevanjih dosegla v letošnjem letu tudi KO- VINOTEHNA - TOZD Zunanja trgovina. Od celotnega zunanje-tr- govinskega prometa din 2966 mili- jonov (297 starih mUjard dinarjev) smo izvozili blaga in storitev za din 949 milijonov (94 starih mi- Ijard dinarjev) ali 32% celotnega prometa; med tem, ko je ta delež lani znašal le 20%. Tako smo že v devetih mesecih dosegli 93% pla- niranega izvoza, kar daje realne možnosti precejšnjega preseganja letnega plana. Obseg izvoza je za 88% višji od preteklega leta. Povsem zadovoljni nismo z usmeritvijo izvoza, saj je še vedno polovica izvoza opravljenega na klirinško področje. Taka orienta- cija izhaja iz tradicionalne poveza- ve KOVINOTEHNE z nekaterimi velikimi partnerji v SZ, Cehoslo- vaški in Nemški demokratični re- publiki. Ob upoštevanju uvoza in- teresantnega blaga iz teh držav, kot je jeklo, pločevina, ležaji in drugo, je tudi taka usmeritev zani- mivejša. SVETLEJŠA PERSPEKTIVA PRI PRESKRBI S PREMOGOM VeUki napori in pozitivni premi- ki so bUi storieni v povezovanju tehnične trgovine - maloprodaje KOVINOTEHNE s slovenskimi, bosanskimi in srbskimi rudniki za preskrbo občanov celjske regije s premogom. Sklenjeno je 7 spora- zumov, po katerih bo zagotovljeno v letu 1985 80 000 ton premoga. V ta vlaganja prispevajo delavci KO- VINOTEHNE iz svoje akumulaci- je skupaj s sredstvi banke preko 74,0 rrdlijonov din (7,4 S mUjarde dinariev). Do leta 1985 pa bodo še vedno težave s premogom. Pridno pa vas oskrbujemo z drvmi, kar je v veli- ki meri tudi zasluga GOZDNEGA GOSPODARSTVA Celje. V našem sestavu poslovanja imamo tudi inženiring dejavnost. TOZD Inženiring odigrava po- membno vlogo pri povezovanju trgovskih TOZD s proizvodnjo, v zadnjem času pa zlasti z drobnim gospodarstvom. Poleg tega oprav- lja zahtevnejše projektiranje, or- ganizacijski inženiring ter eko- nomske študije za pripravo na- ložb. Inženiring razpolaga z vr- hunskimi strokovnjaki za toplot- no tehniko, plinovodne naprave in klimatizacijo. NAFTNA KRIZA NAS NI PRESENETILA z izgradnjo skladišč črne meta- lurgije in večnamenskih skladišč na Zgornji Hudinji so biU ustvar- jeni pogoji za sodoben prevzem, skladiščenje in odpremljanje bla- ga, hkrati pa za delo in razvoj TOZD Skladišče in transport. 2e pred nastopom težav zaradi pomanjkanja tekočih goriv smo se opredelili za racionalen pretok blaga, kateri je v pretežni meri usmerjen na železnico. Naši ka- mioni in prevoz drugih organizacij služijo le za intervencije in bližnje potrošnike - kupce v krogu ca. 200 km. Delavci KOVINOTEHNE smo enotnega mišljenja, da brez šola- nih, strokovnih in sposobnih ka- drov ni socialne varnosti, napred- ka in nadaljnjega razvoja. Iz te predpostavke zagotavljajo delavci TOZD skladen razvoj in enake po- goje delavcem Delovne skupnosti in Avtomatske obdelave podat- kov. Računalnik je srce in kri KO- VINOTEHNE. Zavedamo se, daje tako velik obseg poslovanja brez avtomatske obdelave podatkov nemogoč. Učinkovito, hitro in pravilno poslovanje je ena od na- ših prednosti pred konkurenco. KOVINOTEHNA ENA NAJVEČJIH OZD V JUGOSLAVIJI Pred praznikom republike, ki je hkrati tudi praznik KOVINOTE- ' HNE z zadovoljstvom ugotavlja- mo, da v letošnjem letu planske zadolžitve uspešno izpolnjujemo. Najpomembnejše smo že navedli, dodajmo še nekatere: V devetih mesecih znaša: - promet blaga in storitev - ce- lotni prihodek din 12.720 milijo- nov (1272 milijard starih dinariev), kar je za 1955 milijonov din ali za 18% več kot v enakem obdobju lani; - dohodek 818 milijonov din aU 186 mUij. din tj. 29% več kot lani; - čisti dohodek 437 rrdlij. din ali 102 milij. din tj. 31% več kot lani; - akumulacija 202 rrdlij. din ali 53 milij. din tj. 35% več kot lani; - število zaposlenih delavcev 1500 tj. za 13 delavcev ali za 1% manj kot lani. OsnovTie značilnosti poslovanja v letošnjem letu: - pomanjkanje vseh vrst blaga - znižanje razlike v ceni - marže - poslabšana likvidnost - sol- ventnost kupcev - povečanje cen blaga in stori- tev Iz gornjih navedb je razvidno, da kljub vsem težavam gospodari- mo dobro. Veliki premiki so dose- ženi v hitrejšem obračanju blaga in nižanju zalog, kar je ugodno vplivalo na Ukvidnost in finančni rezultat DO. Se naprej se je po- trebno prizadevati za znižanje stroškov ter se obnašati čim bolj racionalno, da obdržimo devetme- sečno rast kvalitetnih kazalcev go- spodarienja. GOSPODARSKI NAČRT ZA LETO 1983 »KOVINOTEHNA« je ena od ti- stih OZD, katera pravočasno zač- ne s planiranjem za naslednje leto. Kljub številnim sistemsko nereše- nim družbenoekonomskim vpra- šanjem smo pripravili projekcijo plana za leto 1983 že v septembru. V naslednjih mesecih pa načrt do- polnjujemo in reizčiščujemo posa- mezna področja. Po programu ak- tivnosti mora biti gospodarski načrt do konca leta samoupravno verificiran. Skladno z resolucijo o družbe- noekonomskem razvoju občine, republike in Jugoslavije bo še na- dalje tudi usmeritev naše DO v: - izvoz blaga in storitev z izgra- jevanjem TOZD Zunanja trgo- vina; - uresničevanje koncepta kom- pleksne preskrbe proizvodnih in drugih organizacij; - poenotenju organizacijske in komercialne povezanosti DO ter enoten nastop na tržišču. Posebna aktivnost bo posveče- na razširitvi sodelovanja z drob- nim gospodarstvom in preskrbi prebivalstva. Glede na to, da je v naših dolgo- ročnih ciljih opredeljena postopna industrializacija naše DO, smatra- mo, da je večja povezanost z drob- nirr; gospodarstvom lahko osnova te, kajti našo ponudbo moramo izboljšati in razširiti. Iz naše DO morajo prihajati po- nudbe za proizvodnjo novih izdel- kov, pomoč in priprava tehnologi- je ter širjenje proizvodnih progra- mov, ki se lahko postopno vklju- čujejo v KOVINOTEHNO. Na Zgornji Hudinji v prostorih večnamenskih skladišč bomo pre- ko zime zgradili prodajni center s preko 5000 m^ prodajnih površin. V teh prostorih bo možno videti in kupiti večino proizvodov s kateri- mi KOVINOTEHNA trguje. Po naši nomenklaturi imamo na zalo- gi preko 80.000 različnih artiklov tehničnega blaga za industrijo, gradbeništvo, obrt in široko po- trošnjo. V obstoječih trgovinah pa ga razstavljamo le dobro polovico. Kljub pomanjkanju številnih vrst blaga, smo od naših partner- jev, kateri obiščejo naša skladišča, deležni laskavih priznanj, da lah- ko pri nas dobiš vse od igle do lokomotive. Z izgradnjo prodajnega centra na Hudinji bomo ostale naše pro- dajalne specializirali. ZAKUUČEK v teh nekaj vrsticah smo vas skušali dragi bralci seznaniti z de- lom, uspehi in težavami, s kateri- mi se srečuje 1500 članski kolektiv KOVINOTEHNE na vseh petih celinah sveta in v domovini. Hva- ležni vam bomo, če jih boste pre- brali, ker nas boste lažje razumeli in nas podprli pri naših vsako- dnevnih prizadevanjih. J02E JELENC, član KPO za finance v Kovinote- hni O IZVOZU KOVINOTEHNE v letu 1982 je Kovinotehna štar- tala z izredno ambicioznim pla- nom na področju izvoza. Planirani znesek v višini 1,350.000 je pome- nil bistveno spremembo razmeria tako, da naj bi izvoz po planu predstavljal 36% celotne ZT reali- zacije. Z razliko od prejšnjega leta pa je bil delež le 19%. Danes po 10 mesecih ugotavlja- mo, da postaja plan realnost, kajti v 10 mesecih je doseženo 94% pla- na za to obdobje. Izstopa promet z ZRN, IRAKOM in SZ. Pri izvozu se srečujemo z vse bolj pogostim problemom zagotavljanja blagov- nih fondov za izvoz. Od blagovnih skupin, ki ji Kovi- notehna izvaža je potrebno omeni- ti orodje, skladiščno opremo, gradbene materiale, široko potroš- njo, livarske izdelke, torej zelo pe- ster asortiman za katerega se je v ZT specializirala vrsta delavcev. Se posebno je zanimiv izvoz v IRAK - gre za izvoz vodnih stol- pov z montažo na Ucu mesta v obliki izvajanja investicijskih del v tujini. V zadnjem času iščemo nove po- slovne partnerje po vsem svetu, da pa bi dosegli zahteve tujih tržišč se doma povezujemo z vse- mi partnerji relevantnimi z poslo- vanjem z TOZD Zunanja trgovina. Tako predlagamo vsem poslov- nim partneriem v Jugoslaviji skle- nitev samoupravnih sporazumov s katerimi si želimo to trdneje po- vezati in skupno deliti dobro in zlo prodaje na tuja tržišča. JANEZ KUNTARIC, direktor TOZD Zunanja trgovina v Kovinotehn^ PRODAJNI CENTER HUDINJA v DO KOVINOTEHNA Celje je maloprodajna dejavnost premalo razvita in premalo prisotna pred- vsem v celjski občini, kjer je kup- na moč prebivalstva za naš asorti- m.an nepokrita in se odliva izven Celja. V srednjeročnem planu na- črtujemo predvsem razširitev ma- loprodajne mreže in modernizaci- jo obstoječih maloprodajnih enot. Izgradnja nove, večje prodajne enote zahteva velika industrijska vlaganja, zato smo se v naši DO odločili za preureditev obstoječe- ga Prodajnega centra za malopro- dajno dejavnost na Hudinji. Obstoječi Prodajni center na Hudinji, ki opravlja maloprodajno dejavnost posluje od decembra 1980 predvsem z naslednjimi bla- govnimi skupinami: - osnovni gradbeni material - stavbno pohištvo - sanitarna keramika - ploščice - inštalacije Prodajni center Hudinja razpo- laga z 270 m^ prodajnih površin in 800 m^ skladiščnih površin, ter za- posluje 16 delavcev. Po naši oceni posluje zadovoljivo. Z razširitvijo Prodajnega centra Hudinja bomo od sedanjih 1070 m^ prodajnih in skladiščnih površin nameriHi za maloprodajno dejavnost nadaljnih 4730 m^ tako, da bo razširjen Prodajni center Hudinja imel skupaj 5800 m- pro- dajnih, razstavnih in skladiščnih površin. Za aktiviranje teh 5800 m^ bo potrebne preurediti obstoječe skladiščne prostore, rešiti promet- ni režim, izvesti manjše preselitve blagovnih skupin, ter nabaviti do- datno opremo. Razširjeni Prodajni center Hu- dinja bo imel skupno 5800 m^ po-. vršin v dveh etažah. Kupcem želimo ponuditi na- slednje blagovne skupine blaga: - osnovni gradbeni material - zaključni gradbeni material - kovinsko finalni izdelki - elektroinstalacije - vodovodne instalacije - toplovodne instalacijein ogre- valna tehnika - okovje, vijaki, žičniki, ležaji - orodje - bela tehnika, drobni gosp. aparati - barve, laki, kemikalije - talne obloge - oddelek »Naredi si sam« - metalurgija Iz navedenih blagovnih skupin je razvidno, da želimo kupcem po- nuditi zelo širok asortiman tehnič- nega blaga na enem mestu. Za do- bro postrežbo in asortiman bo v Prodajnem centru Hudinja skrbe- lo naših 40 delavcev, ter seveda ostali delavci KOVINOTEHNE, predvsem pa iz TOZD Veleproda- ja, TOZD Skladišča in transporta, ter Maloprodaje TOZD Tehnična trgovina. Prodajni ceni:er Hudinja bo plod velike osveščenosti in dobrega sa- moupravljanja delavcev KOVI- NOTEHNE, ki za razširitev Pro- dajnega centra združujejo sred- stva vseh TOZD, da bi jutri lahko zadovoljili naše kupce v Celju in izven njega z sodobnim prodajnim objektom, dobrim asortimanom in solidno postrežbo. Z razširitvijo pričenjamo takoj, to je prve dni decembra. Upamo, da bo Prodajni center Hudinja pričel poslovati na dan praznika dela, 1. maja 1983. MILAN LEVPUSCEK, v. d. DIREKTOR TOZD TT v Kovinotehni 9| -i 47 - 25. november 1982 NOVI TEDNIK - stran 13 URESNIČEVANJE SAMOUPRA VLJANJA Samoupravni sporazum o konsti- tuiranju in oblikovanju medseboj- nih razmerij zavarovancev združe- nih v ZS Triglav opredeljuje temelj- ne oblike uresničevanja samouprav- ljanja zavarovancev. »Vse odločitve v zavarovalni skupnosti temeljijo na predlogih, smernicah in stališčih konferenc delegatov v okviru posamezne ri- zične skupnosti na območju ob- čine.« Občinske konference delegatov; lahko imajo torej velik pomen na' oblikovanju zavarovalnih podlag oz. \ premij skih cekinov in zavarovalnih pogojev, saj prikažejo neposredno' realno potrebo po načinu in oblikah gospodarske varnosti. V območni skupnosti Celje so izvedli vseh osem občinskih konfe- renc: Celje, Laško, Mozirje, Slov. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec v oktobru. Vsi delegati so prejeli v pismeni obliki kratek izvleček gradiva - osnutka zavarovalnih podlag; člani poslovnih odborov temeljnih rizič- nih skupnosti pa so prejeli celotno gradivo, katerega so posredovali v javno razpravo poslovni odbori ri- zičnih skupnosti. Udeležba delegatov na vseh ob- činskih konferencah je bila od 26 do^ 44 odstotkov s poprečno udeležbo 32 odstotkov. Na vseh konferencah je bilo prisotnih 291 delegatov od 896 izvoljenih. Delegati so poleg sprememb zava- rovalnih podlag obravnavali tudi poročilo o poslovanju območne skupnosti v času med obema konfe- rencama. PRIPOMBE IN PREDLOGI K OSNUTKOM ZAVAROVALNIH PODLAG Iz razprav delegatov je razvidno, da imajo delegati odgovoren odnos do samoupravljanja. V celoti dajejo podporo predlaganim spremembam zavarovalnih podlag. Bistvene vse- binske pripombe in dodatne predlo- ga pa povzemamo: OBRAČUN ŠKODE PRI STROJELOMNIH ZAVAROVANJIH Delegati predlagajo naj se prouči možnost zavarovanja (doplačila), ki bo krilo riziko povečane škode zara- di daljše dobave rezervnih delov, in sicer za primere, kjer trajajo popra- vila več kot eno leto; znano je na- mreč, da zavarovanje krije škodo, ki se vrednoti na dan nastanka ško-1 dnega primera. | i OCENITEV RIZIKOV PRI INDUSTRIJSKIH ZAVAROVANJIH Delegati predlagajo, naj se dosle- dneje izvaja permanentno ocenjeva- nje rizikov, ki služijo za osnovo do- ločitve višine zavarovalnih premij. ZAVAROVANJE POGODBENE ODGOVORNOSTI ZA GRADBENE OBJEKTE Predlaga se višji znesek soudelež- be zavarovanca pri škodi, in sicer 50.000 dinarjev. Poslovni odbor in- dustrijske rizične skupnosti pa naj bi letno usklajeval potrebne spre- membe skladno z gospodarskim gi- banjem. STANOVANJSKO ZAVAROVANJE Delegati soglašajo z bistvenimi spremembami, vendar predlagajo, da se dopusti možnost zavarovancu, da izbira višino potrebne zavaroval- ne vrednosti stanovanjskih premič- nin. Minimalne vrednosti za zavaro- vanje naj bi se upoštevale le pravilo- ma, če ni drugače dogovorjeno. Zavarovanci navajajo, da obstaja še vedno večje število občanov z niž- jim standardom, ki torej potrebujejo primerno zavarovalno zaščito dejan- ske vrednosti stanovanjskih pre- mičnin, ki ne dosegajo minimalnih vrednosti (300.000 din v enosobnem stanovanju) AVTOMOBILSKA ZAVAROVANJA Pri zavarovanju avtomobilskega kaska delegati podpirajo alternativ- ni predlog vključitve rizika poplave med osnovne nevarriosti, ki so krite z zavarovanjem. Delegati smatrajo, da riziko popla- ve v Sloveniji nima več značaja ka- tastrofalne nevarnosti. V kolikor pa se ocenjuje poplava kot katastrofal- ni rizik, naj se sploh ne dovoljuje možnost zavarovanja, saj doplačila v takih primerih ne morejo zagotoviti ekonomske varnosti rizične skup- nosti. Pri zavarovanju avtomobilske od- govornosti delegati predlagajo proučitev možnosti plačila zavaro- valne premije na osnovi vrednosti vozil, enako kot pri kasko zavarova- nju. Delegati predlagajo ostrejši malus za slabe voznike, in sicer doplačila 50% za dve povzročeni škodi, 100% za tri povzročene škode, 200% za šti- ri povzročene škode in 300% za pet in več škod; s tem bi vzpodbudili dobre voznike, za katere pa predla- gajo stopnje bonusa do 60%. Delegati zahtevajo izdelavo nove- ga sanacijskega programa prometne rizične skupnosti, s katerim je treba preprečiti nadaljnje prelivanje druž- benih sredstev v zasebni sektor last- ništva in hkrati zagotoviti ekonom- sko varnost prometne rizične skup- nosti. ZAVAROVALNA PREVENTIVA IN REPRESIVA Delegati zahtevajo odgovoren odnos do uporabe sredstev, ki se oblikujejo za zavarovalno preventi- vo in represivo in pričakujejo več koristnih učinkov naložb sredstev v prikazanih ekonomskih analizah de- lovne skupnosti. Na osnovi izvedenih občinskih konferenc delegatov lahko zaklju- čimo, da občinske konference dele- gatov potrjujejo svoj namen, ven- dar bo potrebno doseči večjo ude- ležbo delegatov oz. proučiti potre- bo tolikšnega števila delegatov na tej ravni odločanja. Vsekakor bo potrebno ponovno proučiti samoupravno organizira- nost zavarovalne skupnosti, pred- vsem z vidika racionalnosti in več- je učinkovitosti odločanja zavaro- vancev. 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 47 - 25. november 1 SMUČANJE NA CELJSKEM SPREHOD PO SMUČIŠČIH Kdajf kje in po čem bomo smučali? Cas priprav za zimo se po- časi izteka in verjetno ne bo odveč informacija o tem, kje, kdaj, kako in po čem bomo smučali. Ker so v glavnem vsi paketi, ki so jih pripravile agencije za smučanje v do- movini razprodani in bodo morebitne proste kapacitete znane šele po 15. decembru, smo pripravili informacijo o tem, kako boste smučali na širšem celjskem območju. GOLTE Prvi zagon, seveda ob ugo- dnih snežnih razmerah, bo predvidoma že 29. novem- bra. Negotovost, ali bomo le- tos smučali na Golteh, je s tem odpravljena, opravljene pa so tudi že vse rekonstruk- cije in popravila. Usposob- ljeno je 8 ha novih prog, opravljeni sta bili rekon- strukciji vlečnic Poljana in Morave, popustili so vrvi na nihalki. Tudi teptalni stroji pripravljeni čakajo prvi sneg. Novost v gostinskem delu je okrepčevalnica (na- mesto disco kluba) kamor bodo imeli smučarji dostop naravnost s smučišča, tako pa bo restavracija služila de- jansko samo prehrani. Cena dnevne karte bo 250 dinarjev, za mladino do 15. let 200 dinarjev, za poldnev- no karto pa bo treba odšteti 150 oz. 120 din. Tedenska karta bo veljala 1400 in 1100 dinarjev, organizirana pa bo tudi smučarska šola za indi- vidualno in skupinsko vad- bo. Za 5-dnevni tečaj (4 ure dnevno) bodo člani smučar- ske šole odšteli 1000 dinar- jev. Hotelske kapacitete so razprodane, v januarju je možno dobiti penzion le še v domu v Dolini. Cena enote- denskega aranžmaja je 4800 din, vanjo pa je vključeno prenočišče, žičnice, prevoz in hrana. KOPE Tudi pri »GTC KOPE«, ki bo letos prvič deloval v okvi- ru SOZD Merx Celje so nare- dili vse, da bo v sezoni 1982-1983 normalno delova- lo vseh sedem vlečnic (Ka- štivnik. Mala Kopa, Kopnik, Pahernik, Velika Kopa, Pun- gart in Sedlo). Organizirali sb šolo smučanj^, vrtec na snegu in pripravili pestro go- stinsko ponudbo. Cena sezonske smučarske karte je 2500 din in jo lahko preko OOS plačate v treh obrokih. Za tiste OOS, ki zberejo naročila za 100 in več sezonskih smučarskih kart pa velja cena 1900 din. Dru- gače pa bo celodnevna karta veljala 250 din, poldnevna pa 150 din. Kot vsako leto, so tudi to sezono organizirah smučarsko šolo, katere po- nudba je zelo raznolika. Ta- ko bo individualna vadba ve- ljala 250 din/uro, cena eno-, dnevnih tečajev pa se giblje od 80-150 din na uro za ose- bo, odvisno od števila udele- žencev tečaja. Ob sobotah in nedeljah bodo organizirani vveekend tečaji (za najmanj 4 osebe), cena osemurne vad- be pa je za mladino in štu- dente 600 din, za odrasle pa 700 din na osebo. Razpon cen za petdnevne tečaje (5 X 2 in 5 X 4 ure dnevno) se giblje od 600-1200 din na osebo. ROGLA Letošnjo sezono pričakuje smučarje na Rogli nekaj no- vih vlečnic. Po zelo zahtevni novi progi Ostružca se bodo lahko spuščali le smučarji z veliko smučarskega znanja, pripravljene pa bodo tudi 3-4 proge, namenjene začet- nikom in tistim, ki jim ni do prestrmega vijuganja. Cena enodnevne karte je 210 din (petek, sobota, nede- lja in praznik 230 din), tri dni v depandansi, ki lahko sprej- me 6-7 ljudi, pa bo veljalo 1860,00 din brez in 2520 din z vlečnicami. Cena za bunga- lov, ki prav tako lahko sprej- me 6-7 smučarjev je 1200,00 din, s tem, da si stanovalci kuhajo sami. 4-dnevno biva- nje v istih prostorih bo velja- lo 2480 oz. 3360 din. Otroci do 7. leta imajo 30%, od 7.-15. leta pa 15% popusta. Za enolončnico boste od- šteli toliko kot preteklo leto, torej 65 din, kogilo v samo- postrežni restavraciji (juha, glavna jed, sladica) pa bo po 180 din. Tudi tekaške proge v dol- žini 5, 10 in 15 km so priprav- ljene.' Rogla bo letos s 40 bungalovi pridobila 300 no- vih ležišč, tako da skupna kapaciteta znaša sedaj 500-600 ležišč. Ob vsem pa niso pozabih tudi na najmlaj- še in začetnike, za katere bo na Malem Uniorčku priprav- ljena smučarska šola. LIBOJE Liboje, ki so zaradi bhžine in seveda bencinske krize še posebno aktualne, priprav- ljene pričakujejo prvi sneg. Osnovna šola Žalec, ki je no- vi oskrbnik vlečnice, je pri- pravila 3 km tekaških prog, skušali pa bodo urediti tudi prevoze. Verjetno bodo do- bili tudi teptalni stroj, tako da bo proga ob ugodnih ra- zmerah vedno pravočasno pripravljena. Ob delavnikih bomo lahko smučali od 15.-20. ure, ob sobotah in ne- deljah pa bo vlečnica obrato- vala od 9.-20. ure, ali tudi dlje, odvisno od števila smu- čarjev. V okrepčevalnici bo- do nudili tople napitke, sen- dviče in enolončnice. Cena vozovnice za 10 vo- ženj bo za odrasle veljala 50 din, otroci pa bodo imeli 30% popusta, ki pa ga bodo laihko uveljavljali le z naku- pom vozovnic na žalski osnovni šoli. LOGARSKA DOLINA Vlečnica v Logarski dolini, na novi progi z 200 m višin- ske razlike, je že dolgo časa pripravljena. Zataknilo se je le pri sanitarni inšpekciji, ki zahteva postavitev sanitar- nega objekta. Vse ostalo je urejeno, tako da, če se bodo stvari uredile, še do konca leta pričakujemo zagon nove vlečnice, ki bo dopolnila na- šo zimsko-turistično po- GOZDNI K ŽALEC Na smučišču Gozdnik v žalski občini tudi letos niso uspeli postaviti 400 m dolge vlečnice, tako da bodo mora- li smučarji hoditi peš v hrib. To smučišče, ki je dolgo oko- U 800 m, je od Žalca oddalje- no komaj 6 km, od tega je samo 2 km makadamske ce- ste. Zato bi v današnjem po- ložaju še kako prav prišlo za rekreacijo občanov te ob- čine. GRIČEK CELJE Smučišče na Gričku v Ce- lju je namenjeno predvsem otrokom in smučarjem za- četnikom. Letos so obnovili, 180 m dolgo vlečnico, ki bo v sezoni obratovala dopoldne od 9. do 12. ure in popoldne od 14. do 17. ure. Cena dopol- danske ali popoldanske vo- zovnice bo 20 din. Na Gričku je tudi restavracija v kateri se bodo smučarji lahko okrepčali. ŠE TURISTIČNE AGENCIJE... TTG iz Celja je organizator enodnevnih smučarskih pa- ketov na Roglo, Golte in Ko- pe. Odhod iz Celja je vsak dan ob 7. uri zjutraj, povra- tek s smučišč pa ob 16.30. Cena enodnevnega paketa na Roglo je 435 dinarjev za odrasle in 360 din za otroke. Paket za Golte znaša 470 di- narjev, za otroke 400 dinar- jev, za Kope pa 435 dinarjev za otroke in odrasle. V ceno je vključen prevoz, celo- dnevna smučarska vozovni- ca in enolončnica. Izračuna- ne pa so za skupino najmanj 40 oseb. Izletnik iz Celja pripravlja tudi letos več ski-boom aranžmajev. Za individualne prijave pripravljajo ski-boo- me z enodnevnimi in*sedem- dnevnimi paketi. Enodnevni aranžmani bodo ob minimal- no 45 prijavljenih veljali za odrasle od 340 do 490 dinar- jev in za otroke od 280 do 430 dinarjev. Sedemdnevni pa- keti pa za odrasle od 2310 do 3290 dinarjev in za otroke do 14. leta od 1715 do 2940 di- narjev. Ski-boome organizi- ra Izletnik za Celjsko kočo, Roglo, Golte, Kope in Doline nad Trojanami. Se cenejši bodo ski-boom paketi z rednimi avtobusni- mi progami na Celjsko kočo. Golte in Roglo, kjer bodo za odrasle veljali od 340 do din, za mladino do 14. let od 280 do 440 din. Pripravljajo tudi ski-bo pakete za zaključene ski ne (sindikati, šole, itd.), 1 pa je pogoj najmanj 45 javljenih oseb. Na že oi njenih petih smučiščih b» ti aranžmani dnevno vel za odrasle od 340 do 490 < za mladino od 280 do 420 c Enaki tedenski paketi p£ odrasle od 2170 do 3290 in za mladino od 1680 2835 din. Se vozni redi avtobus Za Celjsko kočo bo ob del nikih vozil redni avtobui glavne avtobusne postaje 6.15 in 10.00, ob sobotah, deljah in praznikih ob 8.2C 17.30. Povratek v Celje bo 17.30. Za Roglo bo vozil av bus iz Celja do SI. Konjic 7.00, iz SI. Konjic ob 8.00, ] vratek iz Rogle v Konjice ob 16.00, iz Konjic v Celje ob 17.18, 17.38 in 20.08. Za Golte bo vozil avtob iz Celja do Mozirja ob 6.1 7.10, 8.10 in 9.10, iz Mozii do Žekovca ob 7.10 in 9. povratek od Žekovca do IV. zirja bo ob 16.45, 17.45 18.45, iz Mozirja v Celje pa i 16.00, 17.10, 18.15 in 19.00. RADO pantel; ANGELOS BAŠ 18 SAVINJSKISPLAVARJI dd začetka 20. stoletja do 1941 Kot vemo, so v 19. stoletju vezali v Rade- čah, pa tudi že v Laškem in pri Rimskih Toplicah po tri samce v en splav. Na podla- gi ohranjenega ustnega izročila je mogoče ugotovoti spodnjo časovno mejo za takšno povezovanje splavov: v Radečah so po tem viru sestavljali dolge splave iz treh samcev približno do prve svetovne vojske. Pač pa so v letih med svetovnima vojskama posa- mezni savinjski splavarski gospodarji kdaj pa kdaj kupovali v Radečah savske splave, ki so prihajali iz krajev više od Zidanega mosta. Ta les so dali prenesti na svoje spla- ve aU pa so vozili oboji splavi od Radeč naprej skupaj. Iz Radeč so odpluli zgodaj zjutraj, tako da so prišli opoldne do Podsuseda ali Zagreba. Vmes so se ustavljah v Krškem ali Breži- cah, sem in tja pa tudi v Sevnici in Bošta- nju. Posamezni splavarski gospodarji so namreč kupovali les prav tako na Dolenj- skem in ga dajali vezati v Sevnici ali Bošta- nju. To je bila zvečine naloga savinskih splavarjev, ki so jih pošiljali gospodarji v ta namen v navedena kraja. In tu in tam sa- vinjski splavarski gospodarji splavov, ki so prihajali iz krajev zahodno od Zidanega mosta, niso prevzemali v Radečah, temveč šele v Sevnici. Na Rugvico so prihajali navadno proti večeru. Tu so lahko, kot že rečeno, zavoljo širše Save sestavili vse splave enega spla- varskega gospodarja v t. i. »mitrovčana«. Včasih so začeli to delo še med vožnjo, preden so prispeli na Rugvico. Večidel pa so ga opravili vsekakor potlej, ko je »rajža« pristala. »Mitrovški« splavi so bili precej različnega obsega, kakršna je pač bila »raj- ža«. Najmanj je poslal splavarski gospodar na pot 6, največ pa 21 samcev. Najpogost- nejše so bile »rajže«, ki so obsegale 12 do 15 samcev. Če so sestavili »mitrovčan« iz 12 ali 15 samcev, so ga vozili štirje splavarji; če pa so sestavili »mitrovčana« iz 18 ali 21 sam- cev, je bilo na njem pet ali šest splavarjev. Največji »mitrovčani« so bili dolgi čez 70 metrov, široki pa čez 13 metrov. »Mitrovški« splav so delali vsi splavarji ene »rajže«, ki so pripeljali do Rugvice. (Do kod bo kdo vozil, je bilo določeno že doma.) Najprej so napravili riže, t. j. zbili so samce v vrsto drugega za drugim (»mitrovški« splav je imel praviloma dve ali tri riže). To je bilo v bistvu enako delo kakor v Celju, ko so sestavljali dolge splave, samo da so bile riže na Rugvici daljše oziroma so obsegale večje število samcev. Splave so torej razpo- redili drugega za drugim, nato pa so jih med seboj povezali tako, da so z enega na drugega položili po dve deski in jih zabiU. Ko so bile riže končane, jih je bilo treba »dati vkup« ali »vkup vintati«. To so nare- dili zopet tako, da so zbili riže z deskami, k so jih po dve položili's samca na same počez ali vštric. »Mitrovški« splav so delal samo iz samcev; »kuzle« so predtem vrg »na vrh«. Enako so storili povečini tudi takšnim splavom, ki ga ni bilo mogoče uvi stiti v pravilen četverokotnik: razdrli so gi in zmetali na vrh, tu in tam pa so ga postavi li spredaj v tretjo rižo. »Mitrovški« splav s( napravili v dveh do treh urah. K »mitrovčanu« je sodila tudi še kolib ali stavba, ki je rabila za spanje, zakaj o( Rugvice naprej so prenočevali zmerom 1< na splavu. Napravil jo je krmaniž, in sice spredaj v levi riži. Pred kolibo, pod njenin napuščem je napravil še ognjišče; to je bi neke vrste zaboj iz lesa, v katerega je bili nabita ilovica. Poleg ognjišča so postavil mizo in stole kar najbolj preproste izdelave In zvečine so postavili spredaj na sredi tud t. i. sušo, se pravi nekakšno varovalno stre ho zoper sončno pripeko, pod katero s( spravljali predvsem hrano in pijačo. Od Rugvice naprej je bilo vodstvo vožnje v krmaniževih rokah. Tudi gospodar, če je ostal na splavu, je bil glede vožnje podrejer krmanižu. Le-ta je veslal spredaj v levi riži, pred kolibo, in je bil tudi kuhar za vsO posadko, ki je od tod naprej jedla na spla- vu. Drugi najpomembnejši voznik na »mi- trovčanu« je bil prednjek v desni riži, ki je nadomeščal krmaniža in poleg veslanja po- magal tudi pristajati ali prijemati. Zadnjek v levi riži je imel mimo veslanja na skrbi prijemanje, t. j. privezoval je splav (če je bil ta večji, s pomočjo drugih) pri pristajanju, zakaj pristajali so povečini na levem bregu in s tem do neke meje nadaljevali izročilo ii prejšnjih dob, ko so pristajali na avstrijski komaj kdaj na turški strani. Zadnjek v de- sni riži pa je poleg veslanja pomival posodo ipd. Levo rižo so do konca imenovali »na- šo«, desno pa »turško«. Imeni odsevata izročilo iz časov, ko so vozili po Savi, ki j^ bil njen desni breg v turških rokah, med- tem ko je bil levi brez splavarjem dostopen in varen ali, skratka, njihov. Na Rugvici delajo mitrovški splav (trideseta leta) št. 47 - 25. november 1982 NOV! TEDNIK - stran 15 ČE LEPA BESEDA MESTA NE NAJDE,,, Marsikaj je bilo, je in bo. Zadržal se bom pri sedanjo- sti, kajti tisto, kar je bilo nam kaže in priča zgodovina in živost besed ljudi, ki živijo, prerok pa tudi ne mislim biti. >'0, lepi, zlati časi, kje ste? Se boste še kdaj vrnili?« Tako se sprašuje in vzdi- huje priletna ženica. Vse kaže, da jih ne bo več. Odnos med ljudmi, tisti pra- vi, nekateri mu pravijo celo human, izginja. Ljudje smo postali sebič- neži, nevoščljivci, materiali- sti, če že ne podobni »fijakar- skemu konju«. Vidimo samo sebe, pozabljamo pa na tiste človekove vrednote, ki jim pravimo skromnost, prepro- stost, vljudnost. Precej pre- govorov so si znali pripove- dovati naši dedje in babice, pa še katero od kolen nazaj. V njihovo resničnost ne mi- slim posegati, škodljivci pa prav gotovo niso bili. Bonto- nov ni bilo, pa jih tudi potre- bovali niso, saj jim težavno življenje ni dopuščalo tega, kar danes počenjamo mi vsi. Dobro ste prebrali. Mi vsi, da ne omenjam tistih, ki so šli že več kot predaleč. Lepa beseda lepo mesto najde, smo včasih imeli pri- ložnost slišati, sedaj pa imam občutek, da so nam te besede postale neznanka. Smisel tega pregovora bi rad ohranil tudi v tem sestavku, pa si tega ne morem privo- ščiti. Strese me, ko pogledam na kilogramski zavitek pralne- ga praška, pred dnevi kup- ljenega v samopostrežni pro- dajalni na »Otoku« v La- škem. Pritisk mi raste, žolč pa spreminja svoje barve. Le čemu? Je za vse to kriv zavi- tek pralnega praška? Nika- kor ne. Vesel sem, da ga ima- mo in da bi še le bil, tako da bi se besede neke ženice še ne uresničile kaj kmalu, ki je dejala, da so včasih namesto vsega tega kuhali pepel, ži- valsko mast in kosti. Zdi se mi, da bi si marsikdo raje privoščil to, kot pa da je pri- siljen poslušati in prenašati nekatere prodajalce, ki čaka- jočim v vrstah grenijo dan, dva ali še več. Ali smo demokratična, sa- moupravna družba ali ni- smo, bi se človek ob tem lah- ko vprašal. Bomo že enkrat za vselej pozabili na vzviše- nost in časti vrednost neka- terih posameznikov, malo- meščanov. Nisem filozof, pa tudi psi- holog ne, vendar sem precej teh malomeščanskih lastno- sti opazil na eni izmed pro- dajalk, ki je z vso svojo oho- lostjo in malodušjem zapiso- vala prodane količine pral- nega praška čakajočim v dol- gi vrsti. V tej vrsti sem bil tudi jaz, ki sem čakal na ta prašek, pa ne zato, da ga bo v prihodnje še težje dobiti in bi si zato bilo dobro kakšen kilogram prihraniti še za hujše dni. To mi še na misel ni prišlo. Nanj sem čakal čisto iz potrebe. V njojo košaro je kmalu priromal kilogramski zavi- tek pralnega praška, čeprav ga je večina, če že ne skoraj vsi, dobila v 3-kilogramskih zavitkih. Še vprašati je ni- sem utegnil, če bi ga lahko dobil še kaj več, že so iz nje- nih ust letele besede: »Vi ste sam, stanujete tam in tam, oni pa so prašek že dobili!« Besede so bile nere- snične, izrečene z veliko hi- navščino, tako da sem skoraj onemel. Uspel sem ji še po- vedati: »To pomeni, da bom prihodnjič moral pripeljati v to vrsto še s trdim, km.ečkim delom preobremenjeno ma- ter in očeta, pa bolnega so- seda.« Vztrajal sem pri temi, ker sem videl, da je vsak nadalj- ni dialog nesmisel. Nekaj minut kasneje pa v vrsti čakajočih na plačilo vi- dim na lastne oči, kako pride neki poba s trikilogramskim zavitkom pralnega praška k možaku, ki je stal za mano in mu reče: »A si ga ti tudi dobil?« »Ja, ampak jaz ga imam za staro mamo,« je iz zadrege odvrnil možak temu pobiču, ker sem ga jaz malo ostreje pogledal. »Pa le hitro domov«, mu je še naročil. Ogorčen sem bil, ko sem zapiral vrata prodajalne. Meni en kilogram, drugim tri, nekaterim šest, morda še več. Kakor se pač kdo znajde. Kakorkoli že, pravice pri tej delitvi ni, pa naj si proda- jalka še tako skrbno zapisuje in izjavlja vsemogoče. Tako je pri prašku, podob- no pa se dogaja tudi pri dru- gih artiklih, ki jih je v zad- njem času manj na voljo. Ce sem po mnenju proda- jalke opravičen samo do ki- lograma pralnega praška je vse prav, mislim pa, da ni daleč naokoli tako velike družine, ki bi ga kar naen- krat potrebovala šest kilo- gramov. Krivica je torej tista, ki me muči in boli, hkrati pa še sam odnos prodajalcev do svojih potrošnikov. Po poti domov sem še pre- mišljeval o svetu potrošni- kov v laški občini in kar bo- jim se, da si pripravljajo brlog za zimsko spanje. VLADO MAROT. Laško. UREDNIŠTVO: Kaj dodati k vaši upravi- čeni kritiki? Marsikaj se je v teh časih slabe preskrbe in pomanjkanja pokazalo. Tako v naši popolni nemoči za dobro organizacijo (po- štene) prodaje, kot še pose- bej v medsebojnih odnosih in popolnem porazu soli- darnosti. Zakaj? Praška so v trgovinah v treh dneh prodal' toliko, da bi zado- stoval ob normalni porabi tja do konca januarja. Pa še vedno gledamo vrste preri- vajočih se za prašek. Smo bolj umazani? Bržkone res, a bolj po duši kot perilo. Kajti zaloge doma pri mno- gih pomenijo pomanjkanje pri prav tako številnih dru- gih. Streznimo se že enkrat in zamislimo se nad tem kaj počnemo, ko se razčloveči- mo, drenjamo v vrstah, ne štedimo s psovkami in ko- molci, a bi lahko bilo druga- če. Ob strpnosti in razume- vanju, da je blaga kljub po- manjkanju vsaj za osnovno preskrbo vseh na območju - dovolj. Streznimo se, torej. STRAH PRED CARINO Ne vem, če boste v ure- dništvu lahko dali odgovore na nekaj zelo perečih vpra- šanj. Med našimi rojaki v tujini se širijo razne govorice, ute- meljene ali neutemeljene, ra- zburjenje, ki ga je povzročilo tukajšnje nemško časopisje pa je precejšnje. Povzročajo ga vsakodnevne neugodne vesti o finančnem položaju pri nas doma in o vedno no- vih carinskih predpisih, ki jim v dnevnem časopisju ni več mogoče slediti. Ko dobi- mo časopis, ki nove uredbe pojasnjuje, zakon že ni več veljaven. Dostikrat se zgodi, da kdo od naših na začasnem delu v ZRN išče in dobi pojasnila na naših predstavništvih. Ko pride na mejo, pa je vse dru- gače kot so mu zagotavljali na predstavništvu. So naša predstavništva v tujini pre- malo poučena ali pa dela vsaka obmejna postojanka po svoje? Za nas, ki potujemo v do- movino, ni merodajno kdo od naših organov ima prav. Vsi, ki smo v tujini, si želi- mo, da bi se utrujeni od dol- ge in naporne vožnje na naši meji res počutili kot doma. Razumem težko delo mejnih organov, vendar želim, da bi nam z vsaj eno toplo in pri- jazno besedo zaželeli doma dobrodošlico. Ne želimo si slavolokov in godbe za spre- jem, le malo več domačnosti in srčne kulture. Osebno nimam pritožb, saj se vedno vračam prazen, ra- zen sladkih daril za otroke. Od mejnih uslužbencev še nisem doživel neprijetnosti, razen pogledov v črno knji- go. Upam, da tudi zaradi teh vrstic ne bo drugače. Dosti se sliši o tihotapcih, a mislim, da v vsakem potni- ku ni treba videti razbojnika. Smo res mi v tujini krivi za krizo doma? Kriza je po vsem svetu, ponekod manj- ša, drugje večja. Nisem vešč politike, še najmanj gospo- darske. Dvomim pa, da se bo pri nas, maUh, dalo privarče- vati, kar se pri velikih razme- tava. Zakaj naši ljudje tik pred domačo mejo odmeta- vajo stvari, ki so jih težko prislužene, privlekli skoraj do doma? Zdaj se bo dosti naših ljudi vozilo v domovino. Prosimo vas, da položaj vsaj delno razjasnite. VLADO KODELA, REUTLINGEN, ZRN UREDNIŠTVO: Povsem razumemo vaše zadrege in. strinjamo se z vašimi ugotovitvami. Med- tem pa se je položaj okoli novih ukrepov že razjasnil in prepričani smo, da zdaj nove ukrepe, namenjene za- ščiti dinarja, že y podrobno- stih poznate. O zgagah na meji okoli prvega novem- bra pa bo zagotovo še veli- ko govora, prepričani pa smo, da tudi ustreznih ukre- pov proti najodgovornej- šim za to stanje. PRIREDITVE MUZEJ REVOLUCIJE Muzej revolucije je odprt vsak dan od 9. do 12. ure, ob sredah popoldne od 14. do 17. ure, ob p)onedeljkih pa je muzej za obiskovalce zaprt. Ogledate si lahko stalno mu- zejsko zbirko. V spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije pa bo jutri, 26. novembra ob 18. uri otvoritev izbome razstave članov Društva likovnih amaterjev Celja. Razstava bo od- prta do 9. decembra. KINO VOJNIK v kinodvorani v Vojniku bodo v nedeljo, 28. novembra ob 10. uri dopoldan predvajali za matinejsko predstavo pustolovski film Zaklad Matakombe, popoldan od 17. in zvečer ob 19.30 uri pa ameriško kriminalno draimo Glorija. DVORANA NARODNEGA DOMA V CEUU v dvorani Narodnega doma v Celju bo jutri ob 20. uri Žabji ples, na katerem bo igral Celjski plesni orkester Zabe, prepevala pa bosta Ditka Haberl in Jože Završnik. ZDRAVILIŠČE DOBRNA v dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo v soboto, 27. novembra ob 17. uri večer jugoslovanskih plesov in pesmi na katerem bo nastopila folklorna skupina Dragan Markovič iz Obrenovca. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CEUE Četrtek, 25. nov. ob 17. uri: Milan Dekleva: ZGODBA O MAGNETNEM DEČKU. PREMIERA. 2. šolski abonma in izven. Četrtek, 2. dec. ob 9.: Milan Dekleva: ZGODBA O MAG- NETNEM DEČKU. Zaključena predstava za VVZ Zarja in VVZ Anice Černejeve. Ob 19.30: Radovan Gobec: PLANINSKA ROZA. Gosto- vanje KUD Svoboda Žalec. Izven. ROGAŠKA SLATINA v dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini bo v nedeljo, 28. novembra ob 19.30 uri nastopila folklorna skupina Minerali iz Rogaške Slatine. AVLA RAZVOJNEGA CENTRA v avli Razvojnega centra je odprta razstava akadem- skega slikarja Borisa Jesiha, ki živi in dela v Ljubljani. Razstava bo odprta do 3. decembra. HOTEL DOBRAVA ZREČE v hotelu Dobrava v Zrečah bo 29. novembra, ob 20. uri praznični ples, na katerem bo prepevala Marjana I>eržaj. LIKOVNI SALON CEUE ' v likovnem salonu v CJelju bo danes otvoritev razstave akademskega kiparja Antona Hermana. Predstavil se bo z razstavo plastik z naslovom Portreti slovenskih športni- kov. Razstava bo odprta do 2. decembra. RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA Delavska univerza Rogaška Slatina je pripravila v sode- lovanju z Občinsko kulturno skupnostjo Smane in Turi- stičnim društvom Rogaška Slatina razstavo risb in slik članov društva mladih Ukovrdh ustvarialcev Mirko \1rius iz Koprivnice. S svojimi deli se predstavljajo Branko m Biserka Virius in Vladimir Ninkovič-Plavušin. Razsta-va bo odprta do 9. decembra. VMEDLOGUSO ODPRLI NOVO SAMOPOSTREŽNO PRODAJALNO »LOŽNICA« Od prvih najemniških prostorov za trgovino na Tomšičevem trgu 3, leta 1954., od prvega hladilni- ka leta 1956, od prvega stroja za rezanje salam na ročno vrtenje istega leta, od prve samopostrežne trgovine 1959. leta, se je TDO CENTER rbzvila v trgovsko delovno organi- zacijo, ki je v vseh letih poslovanja pridobila ši- rok krog potrošnikov. Za dosežene uspehe na po- dročju modernizacije tr- govine pa je v preteklem letu dobila srebrno plake- to, ki jo podeljuje splošno združenje trgovine Slove- nije. Tudi poslovalnica LOZNICA na Ljubljanski cesti 52 predstavlja izje- mni delovni dosežek tega kolektiva. Se toliko bolj v času, ko gospodarske ra- zmere niso preveč naklo- njene tovrstnim vlaga- njem. Tega so se v TDO CENTER dobro zavedali, toda njihova prvenstvena skrb je potrošnik. Krajev- na skupnost Medlog pa se je zadnja leta razvijala in je samo s kompleksom plavih lamel pridobila čez 1200 prebivalcev več. Za- to so morali zgraditi trgo- vino, kakorkoli že. Šlo je brez kreditov. Skozi svo- bodno menjavo dela so 41 milijonov, kolikor je bila vrednost investicije, so- vlagale TDO CENTER, INGRAD Celje, ki je izva- jalec gradbenih del, DO LTH Skofja Loka, ki je trgovini dobavila hladil- nike in DO ALPOS Šent- jur, ki je trgovino opre- mila. Samopostrežna Ložni- ca ni prevelika, vendar doyolj prostorna, da bo na policah vse, kar gospo- dinje in krajani potrebu- jejo za vsakodnevno po- rabo: svež kruh in pecivo, sveže meso, sadje in zele- njava, delikatese, testeni- ne in vsa ostala živila in čistila ter drobni gospo- dinjski pripomočki. Na 1853 m^ površine je tudi velik skladiščni prostor, dvorišče za dovoz blaga, lično urejen vrt in še bife z osvežilnimi pijačami ter hladnimi prigrizki. Nova samopostrežna tr- govina Ložnice pa je že navezala stike s krajevno skupnostjo, ki je otvori- tev trgovine vnesla v pro- gram prireditev ob kra- jevnem prazniku. Oboji, trgovci in krajani, se do- bro zavedajo, da le njiho- vo nenehno sodelovanje in skupno reševanje pro- blemov lahko pripomore k dobri založenosti trgo- vine in s tem k zado- voljstvu sedanjih in bo- dočih kupcev te trgovine. Premišljujete, kje in kako bi preživeli prijetne praznične dni, se odpočili, razvedrili po dolgem času, skratka, si nabrali novih moči za vaš vsakdan. V ZDRAVILIŠČU DOBRNA smo vam pripravili zanimiv in pester rekreativni in zabavni program v naših sodobnih športno- rekreacijskih in gostinskih prostorih. V kopališču Hotela DOBRNA vam za 150 din nudimo uporabo TRIM kabineta, SADNE in BAZENA. Celotno, delno ali polovično ročno masažo, ki vam je v teh dneh na voljo, vam bo nedvomno koristila. Kozmetični salon obratuje v SOBOTO 27 II. tn NEDELJO, 28. 11. 1982. Ansambel »VENUS« iz Celja vas bo 27. m 28. novembra zabaval v veliki restavraciji HOTEU\ DOBRNA. Za dan republike 29 november bo v restavraciji Zdraviliškega doma igral ansambel »DAN« iz Titovega Velenja. Ljubiteljem moderne glasbe sporočamo, da smo ponovno odprli DANCING VIDEO DISCOTEKO ki bo vsak petek m soboto ter pfazn^čne dni od 20 do 24. ure Sporočamo vam, da so avtobusne zveze z Dobrno ugodne, saj avtobusi vozijo vsako uro. oz oc nede- ljah in praznikih vsaki dve uri. IZZIVA ZA OBISK DOBRNE IMATE DOVOU, PPIP ' NE BO VAM ŽAL BORCI IN MLADI ZA OKROGLO MIZO mOHOTE OD VČEH ZA DANES IN ZA JL Zavest o vrednotah vrednih boja in žrtev, pogum in pripravljenost na napore za boj na življenje in smrt, tovarištvo, odgovornost ter bratska solidarnost so bile temelj moralnega lika borcev za svobodo. So te vrline potrebne tudi današnjemu času, zlasti zdaj ko so razmere trše, usodnejše. O tem smo se za okroglo mizo pogovarjali z borci in mladimi, zbranimi bolj naključno kot po kakšnem vzorcu. Mladi so se oprijeli vsake vrednote, pomembne za boj in moralno oporo borcem. Še več! Dodali so še nove. Prevrednotiti bo treba vrednote, da se bomo izkopali iz zatohlega ozračja »raztegnjenih pasov in ozkih src«, obsežnega vedenja in malo modrosti, velikih besed in skromnih dejanj. Naj bodo ti javno izrečeni utrinki vesti in zavesti kot svojevrstno vezilo prazniku \ repulblike. v razgovoru za okroglo mi- zo so sodelovali: Ludvik Zu- pane, prvoborec v NOB, Branko Defar-Striček, bo- rec NOB, Antonija Marin- ček, sociologinja na Občin- skem odboru RK v Celju, Boža Lukaček, trgovka v Modi Celje, Miljan Vrtov- šek, učenec 3. letnika sred- nje šole za trgovinsko dejav- nost v Celju, Vlasta Leijak, študentka 2. letnika Pedago- ške akademije ter Marko Lampe, dijak 4. letnika gi- mnazije. Pogovor je vodil na- mestnik urednika Novega tednika Jure Krašovec, zapi- sala pa ga je Damjana^ Sta- mejčič. MNOGI SO KLONILI POD TEŽO DOBRIN... NT: Ker bodo rdeča nit današnje razprave za okro- glo mizo vrednote, je seve- da prav, da jih v uvodu naj- prej opredelimo. Kaj pri človeku in v družbi sploh pomenijo? A.MARINCEK: Vrednote so temelj tistega, kar imenu- jemo življenjska filozofija ah pogled na svet in predstav- ljajo osnovno motivacijo po- sameznika. V splošnem: vre- dnote so subjektivno objek- tivne kategorije, ki izražajo določene človekove potrebe. Človek je namreč aktivno in konkretno bitje, ki svet spre- minja in prilagaja svojim vse višjim potrebam. Pri tem pa svet, naravo, družbo in sa- mega sebe vrednoti. Rezul- tat tega vrednotenja pa so vrednote. Naj dodam, da imajo odločilen pomen pri vrednotenju ekonomsko-po- litične razmere in interesi, pa tudi kulturni in drugi intere- si in vplivi. NT: Vrednote torej niso trajna prvina... A. MARINČEK: Ne, v vsakdanjem življenju se sre- čujemo z bojem nasprotujo- čih si vrednot, od njih pogo- sto odstopamo in delamo kompromise. Pri teh spre- membah in odstopanjih pa navadno ne odstopamo od naših temeljih vrednot, am- pak jih želimo ohraniti. Pa tudi to je, da vrednote sloni- jo na celotni osebnosti, zato so relativno trajne in se upi- rajo spremembam. NT: Kako pa je z družbe- nimi vrednotami? A.MARINCEK: Za druž bene vrednote je najpo- membneje, da imajo svojo kontinuiteto iz preteklosti v prihodnost. Brez tega se ne morejo ne obdržati in ne ra- zvijati. Bolj kot so zgodovin- sko zasidrane, bolj so trdne in sprejemljive, zdijo se bolj realne in je zanje lažje prido- biti člane družbe. V tem pri- meru je tudi lažje vzpostaviti enotnost med vrednotami in normami. NT: Ker želimo pobliže spregovoriti o vrednotah včeraj za danes in za jutri, spregovorimo najprej nekaj o tistih vrednotah, ki so jih nosili v sebi ljudje med na- rodnoosvobodilno borbo. L. ZUPANC: Svoboda, po- gum, tovarištvo, pošte- nost ... To je le nekaj vre- dnot, brez katerih borci, ak- tivisti in vsi drugi napredni ljudje ne bi vzdržali vsega trpljenja, lakote, mraza v NOB. Ta naša borba je bila za nas vehka izkušnja in sto- riti bi morah vse, da bi njene prvine prenašali na mlajše rodove. Povedati moramo, da smo kos kruha delih na deset borcev, da so ranjeni skrbeh za ranjene, da je bil čut človeka do človeka ne- izmeren. In prav ta odgovor- nost do sočloveka, pa pošte- nost in iskrenost v medčlo- veških odnosih nam je po- magala, da smo vzdržah. Isto se je pokazalo tudi ob koncu vojne, ko smo gradiU poruše- no domovino. Vsi odnosi so prevevali od tovarištva, hu- manosti, srčne kulture. Člo- vek bi za človeka dal vse. Menim, da bi morali te odno- se med nami znova vzposta- viti. B.D.STRICEK: Da, bUi smo pogumni, ker smo mo- rali premagati strah, če smo hoteli streti sovražnika. Tudi tovariški smo bih med seboj, saj so bili časi taki, da smo bili odvisni drug od drugega. Kot pravi tisti rek: Človeški rod je kot ohva, če ga stiskaš, olje da! Danes pa so nekateri tovariši, ki so bili takrat srčni, humani, polni največ- jih človeških kvalitet, podle- gli pod težo dobrin. Pozabili so na vrednote, ki so nas vo- dile v borbi in pri obnovi do- movine. In rečem jim, da se lahko le sramujejo za to! Rad bi rekel še nekaj o pošteno- sti: večina ljudi, pa tudi sam o sebi menim, da sem po- šten. A kako pošten? Pošten si, ker si neumen, mi pravijo ljudje. Tako danes razmiš- ljam o poštenju, čeprav sem prepričan, da ga ni takega razsodnika, kot je srce, vest. Le kako bi živel, če bi mi srce vsak dan govorilo, da sem nepošten!? NT: Seči moramo v srčiko problema vrednot, etičnosti in morale ter medsebojnih odnosov, če hočemo preseči težave, v katerih smo... B.D.STRICEK: Samo še tole naj povem: če smo po- šteni, moramo povedati, da je naša generacija prav tu najbolj zabredla. Vsi mlajši so zabredli manj. Če je kdo prizadet, naj me kar pokliče na odgovornost, pa bom še kaj povedal, če bo treba. MLADIM NISO MATERIALNE VREDNOSTI PRVE NT: Ali so vrednote NOB prenosljive v današnji čas in kako naj se izkazujejo? In še vprašanje za mlade: ali dodajate onim vrednotam, ki smo jih že omenjali kot najpomembnejše med NOB še katere dru^e? M. LAMPE: No, jaz sem na gimnaziji v Celju opravil ma- lo raziskavo o vrednotah med mladimi, pa bi kar po- vedal, kakšne rezultate je da- la. Med dobre lastnosti člo- veka so mladi prišteh na- slednje, in sicer po vrstnem redu: poštenost, tovarištvo, delavnost, solidarnost, vztrajnost, dobrosrčnost, učenost, borbenost, skro- mnost, natančnost, vesel značaj, junaštvo, premož- nost, pobožnost. V člove- škem značaju pa se jim zdijo najhujše naslednje lastnosti: nepoštenost, netovarištvo... Kaj torej reči na izide razi-" skave? Tudi mladim so ne- materialne vrednote prve, pravzaprav so to prav iste vrednote, ki so jih nosih v srcih borci med NOB. Moti me pa to, da te vrednote sča- soma zbledijo, da jih nekak- šen življenjski tok preplavi in sili mlade ljudi, da posta- nejo nepošteni, netovariški. Poleg tega pa je tudi res. da sb odrash nekako zanemarili delo z mladimi, ko so se pe- hali za materialnimi dobrina- mi, hkrati pa so tudi dopusti- li, da se družina razceplja. Zato toliko ločitev med star- ši in tohko mladoletnega prestopništva. NT: Verjetno smo želeli z materialnimi sredstvi na- domestiti tisto, kar bi mo- rali dati mlademu človeku: vzgojo, toplino doma, oseb- ni vzor... A. MARINCEK: Kot druž- ba smo res dajali premalo poudarka družini, tako da je le-ta zašla na pot stihijnega razvoja, predvsem kar zade- va duhovne vrednote ter ne- materialne potrebe. V ne- kem obdobju je bila družina celo zapostavljena, slišati je bilo celo več tez, da bo odmr- la, čeprav je šlo predvsem za transformacijo, ne pa za izu- miranje družine. Kako pa se je družina spremenila, vidi- mo danes. Vendar za to spre- membo ne moremo kriviti staršev, kajti tudi njihova vloga v družini se je močno spremenila. Prav ta korak med novimi odnosi v družini na eni strani in tradicionalne vrednote, po katerih se še ravnamo na drugi strani, pa pomeni največji problem da- našnje družine. L. ZUPANC: Med vojno smo se borili zato, da bo mla- demu človeku bolje. In da- nes mu je res bolje, kljub tež- kemu ekonomskemu polo- žaju, v katerem je naša drža- va in katerega posledice bo- do občutili tudi mladi. A tre- ba je reči, da za tak položaj niso krivi mladi, pa tudi ne tisti, ki imajo v rokah kramp in lopato. Pravih krivcev za nastalo situacijo pa še vedno nismo poklicali na odgovor- nost! Nekateri pa bi radi bentili čez mlade, češ, po- glejte jih, kakšni so! Morda je res nekaj posameznikov, ki so slabi, toda večina mla- dih je v redu, to vedno trdim. Samo poglejte mlade rudarje kaj počno, da bi pomagali ljudem v današnji energetski stiski! NT: Da, rudarje smo prav zares na novo odkrili. Vča- sih ni bilo časopisa, v kate- rem ne bi našli na prvi stra- ni rudarja ali livarja, potem pa smo ta poklic dolgo pod- cenjevali. Prišli so časi, ko delo kot vrednoto vztif potiskamo v ospredje razmišljanj. MLADI SE POČUTIJJ ODRINJENI M. LAMPE: To je i# kljub temu je zanimivor ko mladi razvrščamo I komu dajemo prednosr vrhu so športniki, zatef znanstveniki, vojni hf zgodovinske osebnosti.P ci, državniki, filmski ij in umetniki, na koncu I ^ družbenopolitični delav cerkvene osebnosti. T^ zvrstitev, ki so jo nai mladi, marsikaj pove. mreč, vzgoja in osebni: staršev je mlade pripelji ^ razmišljanja, da se pri^ prav ni vredno kaj dosti ti, saj se da tudi drugače , do veljave v družbi in di-^ ločenega položaja. A. MARINCEK: No, ^ ^ je povedati tudi to, da o kot vrednoti mladi dru ^ razmišljajo. Ne le kot o ^ stvu za preživljanje, p3 ,„ tudi kot o sredstvu za si ^ potrjevanje, kot o smislih Ijenja. Seveda dajejo dnost ustvarjalnemu del. B. LUKACEK: Res j« ] se mlad človek šele z potrjuje. Da z delom pos ,^ enakopraven, koristen f Ludvik Zupane Antonija Marinček Marko Lampe Vlasta Leijak Miljan Vrtovšek užbe, ki ima pravico do sa- oupravljanja. Pomembno I je, da opravlja delo, ki ga seli, da si sam izbere po- ic, ne pa da ga starši ali la silijo v poklic, za katere- nima veselja. V njem ne ' mogel izraziti vseh svojih tvarjalnih moči. A.MARINCEK: Ce človek ravlja delo, ki si ga vsaj Ino sam ne planira, potem i je odtujeno in ga ne Tavlja ustvarjalno in odgo- rno. V.LELJAK: Sama vidim, ko je, če opravljaš delo, ki Veseli. Letos smo študent- prvič preko Rdečega kri- vklj učene v neposredno lo z učenci na osnovnih lah in prvič se srečujemo z posrednim delom. Škoda le, da smo se šele v dru- letniku akademije sre- s pravim delom. VI.LAMPE: Vseeno se mi i, da je danes premalo za lo zagretih delavcev. Kot ne vedo, čemu njihovo lo služi. "^JT: Kardelj je dejal, da je licupravlJanje in spozna- nje delovnega procesa ter 'ež vsakega delavca v tisto, kar naj opleme- tuje oziroma daje smisel lu. ^.LUKACEK: Da, samo- ravljanje. A tega odnosa je ^ manj, saj se dandanes vsak boji za svojo službo, ker rabi socialno varnost. Danes rabijo ljudje še kakšen po- gum, da so lahko dobri sa- moupravljalci! NEKDO SME BITI KRITIČEN, MNOGI NE! A. MARINCEK: A poveda- ti je treba, da samoupravni odnosi niso zaživeli... B. LUKAČEK: Kdo je kriv, da niso zaživeli? A.MARINČEK: Veliko je pripomoglo tudi to, da smo z uvozom tuje tehnologije uvozili tudi druge odnose. Premalo smo storili za to, da bi presegli odtujenost delav- cev za stroji, avtomati, da bi razvili samoupravne, huma- ne medčloveške odnose. M. LAMPE: Za samo- upravljanje je potreben po- gum, da človek pove člove- ku v obraz, če je kaj narobe, da se oglasi, ko mu kdo stopi na žulj, ne pa da stisne zobe in molči, ker se boji posledic. Toda delavci imajo slabe iz- kušnje: zaradi poguma so bi- li kaznovani, metali so jim polena pod noge, zavirali so jih pri delu. Zato je marsikdo izgubil pogum in postal slab samoupravljalec, ljudje so se zaprli vase. Takole razmišlja- jo: Bo že kdo drug to naredil namesto mene! NT: Dovolili pa smo tudi to, da so nekateri ljudje po- klicno ali po funkciji vedno lahko pogumni, drugi pa ne smejo biti. V.LELJAK: Zdi se mi, da preveč govorimo o samo- upravnih odnosih v proi- zvodnji in s tem ustvarjamo napačno predstavo, kot da se mlad človek lahko sreča s samoupravljanjem samo v tovarni. Pa to seveda ni res. 2e v osnovni, srednji šoli in na fakulteti se mladi ljudje srečujejo s samoupravlja- njem. In lahko bi v ta odnos vpeli otroke že v vrtcu, če bi jih tovarišica navajala na to, da sami odločajo. Naj jih vpraša: ali se bomo igrali v igralnici, ali pa gremo raje na sprehod? A. MARINCEK: Isto velja se- veda tudi za družino, tudi v njej bi se moral mlad človek marsikaj naučiti o samo- upravljanju. NT: Rekli smo, da samo- upravljanje rabi pogumne ljudi. Če ne bodo samo- upravljalci pogumni, če ne bodo tvegali, tudi ustavno zapisanih pravic ne bodo mogli uresničevati. B. D. STRIČEK: Res je, da- nes je potreben pogum, prav tak pogum, kot je nas gnal v borbi. In rabite ga predvsem vi mladi! Danes so časi, ko ljudje veliko vedo, pa malo znajo. To so časi razsežnih pasov, a ozkih src. In če ho- čemo uveljaviti nove odno- se, moramo biti pogumni. Mi smo vedeU, da se nam splača biti pogumen, ker so bili cilji tako jasni in svetli. Tudi da- nes se splača biti pogumen, kajti sicer se nam bo polna skleda prevrnila! POGUM KREPI ZAVEST, DA DELAŠ! A.MARINČEK: Mladi so pogumni, a svoj pogum želi- jo izraziti v delu. Toda po- glejte! Podatki kažejo, da je med 800.000 nezaposlenih v Jugoslaviji 78% mladih ozi- roma tistih, ki prvič iščejo zaposlitev. Ob tem moramo ta problem gledati tudi skozi dejstvo, da gre za velik člo- veški potencial, v katerega so bila vložena velika sred- stva, ki pa ostajajo zunaj proizvodnje. Kaj torej to po- meni? Mlad človek se lahko bori za samoupravne odnose in je lahko pogumen le, če dela, če je vključen v združe- no delo. M.VRTOVŠEK: Tudi jaz končujem šolanje, pa ne vem, kje se bom zaposlil. Mladi iščemo svoji izobrazbi primerno zaposlitev, pa že sedaj vemo, da je ne bomo dobili in bomo pristali na za- poslitev, ki bo terjala nižjo izobrazbo, kot jo imamo. To- rej se bomo zaposlili samo zato, da bomo prišli do kru- ha in delali samo za to, da bomo nekoč dobili pokojni- no. To torej ne bo delo, ki bi ga opravljali z veseljem, z vso svojo ustvarjalno vnemo in znanjem. M. LAMPE: Mladi bi res morali biti pogumni, a ne ve- mo, kako naj s tem svojim pogumom nastopamo. Ce bomo nastopah kot posa- mezniki, zagotovo ne bomo uspeh. Morali bi torej nasto- pati organizirano. A. MARINCEK: Mladin- ska kongresna stališča pravi- jo, da mladi čutijo, da družba od zunaj išče zvezo z njimi in zahteva njihovo sodelovanje. A nastopanje v imenu mla- dih ali v imenu družbe je med mladimi nezaželjeno, kajti takšno vključevanje ne upošteva mladega človeka kot subjekta družbe. NT: Pozabili smo, da člo- vek ne živi samo od kruha, da so tudi dtiige vrednote, za katere se splača nameni- ti denar, čas in umske spo- sobnosti ... A. MARINCEK: Naša družba je presegla ekonom- sko nerazvitost, hkrati pa je premalo pospešila razvoj sa- moupravnih odnosov. Tako se sedaj srečujemo s krizo le- teh. Postali smo potrošniška družba, kako je z našimi odnosi, pa lahko nazorno vi- dimo prav v sedanjem času. NT: Vprašanje pa je, koli- ko smo mi kot družba spo- sobni spremeniti svoj način življenja, svoje odnose in povrniti nekatere vrednote. Kajti ne samo, da smo in morda še živimo nad svoji- mi zmožnostmi, velikokrat živimo tudi nad svojimi po- trebami. A. MARINCEK: Vrednot se čez noč ne da spremeniti, kajti gre tudi za spremembo človekove zavesti, ki pa je lahko čisto materialno usmerjena. L. ZUPANC: Da, a marsik- do že drugače gleda sedaj, ko so bih sprejeti znani ukrepi. M.VRTOVŠEK: Mladi imajo drugačne vrednote, kot jih imajo starejši. Njim so materialne vrednote po- tisnjene globoko v ozadje, v ospredju so tovarištvo, brat- stvo in enotnost, svoboda in druge. A vse te vrednote lah- ko pokažejo miladi le, če de- lajo! NT: Vrednote bi morali razvijati, ne pa dopustiti, da se mladi v surovem sve- tu resničnosti soočajo s sta- rimi moralnimi normami in materialnimi vrednotami, katerim se morajo podreja- ti, če hočejo obstati. B.LUKACEK: To je res, toda to se zgodi, če bomo mlade zaposlovah kot posa- meznike. V tem primeru se bodo nujno morali konfron- tirati z odraslimi in se prila- goditi njihovim vrednotam. Ce pa bomo zaposlovali veli- ko mladih, ki bodo hoteli uveljavljati svoje svetle ne- materialne vrednote, potem bomo dosegli tudi spremem- bo odnosov in zavesti. A. MARINCEK: Pri takš- nem opredeljevanju zadev moramo biti previdni. Kajti ne smemo pozabiti, da je si- cer prav, da se borimo za svoje pravice, a samo tako dolgo, dokler ne spoznamo, da je pravica drugega morda pomembnejša. Najprej mo- ramo torej videti drugega, njegovo potrebo in problem, potem šele sebe, ali pa mora- mo videti vsaj drugega kot sebi enakega. To je torej pro- ces emancipacije in spremi- njanja družbene zavesti, kjer individualna zavest postane družbena. M.VRTOVŠEK: S tem se sicer strinjam, a kljub temu moram reči, da se mladi po- čutimo zapostavljene, poču- timo se kot neenakopravni in nekoristni člani družbe, če ne dobimo zaposlitve. Ce pa se zaposlimo, potem starejši vedno poudarjajo le svoje iz- kušnje, premalo pa znanje, ki ga mladi prinesemo s se- boj iz šol. In znova pravim, da imamo mladi premalo po- guma, da bi se borili za ena- kopravnost, predvsem za enakopravnost znanja z iz- kušnjami. V. LELJAK: Ce bi nam sta- rejši pustili, da bi uveljavili znanje, potem bi lahko ob delu pokazali tudi svojo ustvarjalnost. B. LUKACEK: Tako pa se mladi vse bolj bojimo za svo- jo prihodnost, pa čeprav se zavedamo, da srno v nekakš- ni krizi in da jo bomo morali preseči. A. MARINCEK: Rekla bi, da družba resda kaže nakate- re elemente krize, a v prvi krizi so predvsem prevladu- joče vrednote. V. LELJAK: Da, to vidimo tudi mi mladi. Saj smo še mi med seboj premalo prijatelj- ski in tovariški, ne znamo se več med seboj sproščeno družiti, se pogovarjati... B. LUKACEK: In ko se do- bimo, govorimo predvsem o problemih, ki nas pestijo. Govorimo o tem, kako bo ju- tri, kako se bomo zaposliU. Nismo več sproščeni, kot ne- koč, brezskrbni. Pestijo nas resni problemi. Velik pro- blem pa čutimo v tem, ker nas odrasli ne pustijo, da bi govorih o teh problemih, da bi jim povedali, kaj nas mu- či. Pravijo, kaj boš ti, ko pa si še mlad! M. VRTOVŠEK: Jutrišnji dan je za mlade res nejasen. Kako bo z zaposlitvijo, se sprašujemo nenehno. MLADI DA NE DELAJO? STARI PA NE NEHAJO! L. ZUPANC: Razumem sti- ske mladih, a ne razumem, da se do teh problemov ob- našamo tako neresno. Po- glejte! Sam sem več let - če- prav sem bil že v pokoju - še predaval na šoli. A ko se je ugotovilo, da je veliko mla- dih brez zaposUtve, sem se umaknil. A koliko je še upo- kojencev, ki še vedno delajo in ne dajo mladim zaposli- tve! NT: Saj so podatki. V Slo- veniji je še vedno 10.728 upokojencev, ki delajo, 36.900 posameznikov ima sklenjene pogodbe o delu, v osmih mesecih letos je bilo opravljenih 16,99 milijona nadurnega dela. Ob tem pa je bilo do avgusta letos za- poslenih le 5400 pripravni- kov, čeravno je bilo rečeno, da jih bodo zaposlili 8000, za drugo leto pa je predvi- deno, da jih bo združeno de- lo zaposlilo 4500, od tega 2500 za nedoločen čas. Iz teh podatkov je razvidno, kako neresno se obnašamo do vprašanj zaposlovanja. V.LELJAK: Tudi me štu- dentke na pedagoški akade- miji v Celju smo zaskrbljene, kam se bomo zaposlile. A vsi žehmo delati! Pa ne zato, da bi zaslužili denar, to nam je mladim drugotnega pome- na. Za nas je najpomembne- je, da bi odložili v delu zna- nje, ki smo si ga dobili s šola- njem. A. MARINCEK: Morda bi na koncu našega pogovora dodala le še tole: izhod iz kriznih pojavov v razvoju na- še družbe terja preoblikova- nje družbene zavesti in na tej osnovi drugačno delovanje institucij, ki usmerjajo druž- beni sistem. Vrednotenje de- la bi moralo dobiti svojo pra- vo ceno in vsakemu delavcu bi morala biti odprta mož- nost za inovativno obnašanje v procesu dela. Sicer pa naj izrečem še misli doktorja Bolčiča, ki vidi izhod iz seda- njega stanja širokega neza- dovoljstva v hitri izgradnji nove družbene klime, novih družbenih odnosov in v re- sničnem samoupravnem od- ločanju delavcev. tanko Defar - Striček oža Lukaček 18. stran - NOVI TEDNIK Št. 47 - 25. november 1982 ZA VAROVANJE PLEMENSKE GOVEJE ŽIVINE CIU: POVEČATI PRIREJO! Na območju naj bi v zavarovanje vliljučili 21.800 govedi Cilj je torej jasen: za po- večanje prireje goveje ple- menske živine v prihod- njem letu naj bi z razširje- nim zavarovanjem na celj- skem in savinjsko-šaleškem območju v zavarovanje za- jeli 21.800 glav govedi in v ta namen zbrali družbenih sredstev iz različnih virov za 10,408.500 dinarjev. Zavarovalna skupnost Tri- glav, območna skupnost Ce- lje, je v skladu s svojim pro- gramom za razširitev skup- nega zavarovanja v zaseb- nem sektorju izvedla vrsto potrebnih aktivnosti in tudi pripravila sporazumno z izvršnimi sveti osmih občin, kmetijskimi organizacijami in veterinarsko službo do- končni predlog o 30-odstotni družbeni soudeležbi za raz- širjeno zavarovanje. Poleg osnovnega cilja, prirediti več goveje živine na širšem celj- skem območju, sta nadvse pomembna še dva vidika - zavarovanje kmeta, iz katere more potegniti večjo gospo- darsko varnost in povečanje prireje živine ter ostalih kmetijskih dobrin. Do konca novembra bo potrebno še utrditi finančne vire, njihove deleže in dogo- voriti načine ter tehnično izvedbo. V celjski območni skupnosti Triglava računajo, da bi v prihodnjem letu s takšno 30-odstotno finančno družbeno soudeležbo pove- čali zavarovani stalež ple- menske goveje živine za po- lovico. Zavarovalno vre- dnost bi povečali za 35 od- stotkov, to je od povprečno 22.500 na najmanj 30.000 di- narjev pu glavi (glede na se- danjo vrednost živine je ta znesek še vedno močno pod- zavarovan!), sicer pa je točen pregled po občinah razviden iz priložene preglednice. Iz preglednice je torej raz- vidno, da bi znašala celotna soudeležba za 21.800 glav za- varovane plemenske goveje živine 10,408.500 dinarjev. Pri tem bi zavarovalna skup- nost s pomočjo kmetijskih organizacij in veterinarske službe izvedla vso organiza- cijo akcij kolektivnih zavaro- vanj. Prav tako bo organizi- rala seje živinorejskih odbo- rov, po možnosti tudi zbore kooperantov-živinorejcev in izvedla individualno akvizi- cijo s popisom živine in*iz- stavljanjem polic. To nalogo bo opravila zastopniška mre- ža. Po polici bo kasirala od živinorejca 70 odstotkov pre- mije, za ostalih 30 odstotkov (družbena soudeležba) pa bi v polici navedla nosilca p)o- godbe za soudeležbo. Logič- no je, da bo potrebno skleni- ti zavarovalno pogodbo tudi z nosilcem soudeležbe tako, da bi zavarovalnica izvršila obračun po končani akciji, dokončni obračun pa do 30. novembra prihodnjega leta. V zavarovalni skupnosti Triglav, območni skupnosti Celje tudi trdijo, da je po- trebno točno določiti nosilce za soudeležbo, znani in dolo- čeni morajo biti vsi viri, tudi za dolgoročno obdobje, saj akcija razširitve zavarovanja plemenske goveje živine ni zamišljena samo kot akcija leta 1983, ali samo za to kate- gorijo živine. Z zornega kota kmeta-ko- operanta in živinorejca ter zavarovanca pa so nadvse pomembna vprašanja pose- • gov pri bolnih živalih, pri lik- vidaciji škod za pogine in za- kole ter ostala, kar vse zahte- va od vseh udeležencev te akcije boljše in kakovostnej- še delo. MITJA UMNIK Edi Žalnih Milan Zupane Konrad Pižorn Vinko Golič PO KURJAVO v GOZD Smo na pragu zime, tem- perature so, posebno zvečer, nizke in nekoliko toplote nam prav dobro dene. Kljub temu je še precej takih, ki zaman čakajo na obljubljeni premog in se sprašujejo ka- ko bo, če ga tudi v naslednjih dneh še ne bodo dobili. Slo- venska gozdna gospodarstva so zato sklenila, da bodo med 22. in 30. novembrom omogočila vsem občanom, ki še nimajo kurjave, da si naberejo lesne ostanke v gozdovih družbenega sek- torja. Občani bodo lahko na- birali dračje, manjvredna in nagnita debla in veje. Savinj- čani so o tej akciji povedali takole: EDI ŽALNIK; doma iz Polzele: »Ta akcija nam je dobrodošla, saj je do kurjave res težko priti. Premog bom dobil preko sindikata tovar- ne nogavic, drva pa bom šel nabirat v gozd. Zelo rad bi, da bi imeli za zimo dovolj kurjave, saj imamo v hiši do- jenčka.« MII^N ZUPANC, doma iz Griž: »Sklep gozdnih gospo- darstev, da lahko občani po- birajo odpadli les po gozdo- vih, lahko samo pozdravimo. Skoda, da se tega niso domi- slili že prej, saj o energetski krizi že dolgo govorimo. Se- veda smo se ob obilici vsega precej razvadiU, bolj udobno je bilo počakati doma, da so kui'javo pripeljali.« KONRAD PIŽORN, doma iz Smartnega ob Paki: »Za letošnjo zimo imam dovolj premoga, sicer pa imamo svoj gozd, ki ga redno čisti- mo, s tem pa tudi vsako leto pripravimo dovolj drv. Ce bi se tega domislili že prej, bi bila škoda, ki se je delala po gozdovih, ko je les propadal, mnogo manjša.« VINKO GOLIČ, doma iz Latkove vasi: »Včasih je ve- ljalo, da si mora dober go- spodar pripraviti kurjavo za zimo že spomladi. V današ- njih razmerah to ni tako eno- stavno. Na premog čakajo po več mesecev in celo leto dni, drva pa so zelo draga. Med to akcijo si bodo lahko poma- gali z3xes vsi, ki kurjave ni- majo.« TONE TAVČAR ŠENTJUR PRI CELJU To še posebej v družbenem selctorju Temeljna organizacija združenega dela - lastna proizvodnja v okviru Kme- tijskega kombinata se je v zadnjih letih usmerila v proi- zvodnjo mesa, mleka, konzu- mnih jajc in sadja. Prispevek delovne organi- zacije k našemu prehrambe- nemu fondu je izdaten, saj so v letu dni spitali v hlevih na Slomu in Planini 2000 glav govejih pitancev s poprečno težo 350 kilogramov, kar zna- ša skupno 1060 ton prvovrst- nega mesa, ki so ga prodali kar 95 odstotkov na tuje kon- vertibilno tržišče. Na Planini pri Sevnici in v Šentjurju re- dijo 100 glav krav molznic rjave pasme, katerih popreč- na molznost znaša približno 4200 litrov mleka letno, kar je skupaj 420.000 litrov. Čre- da je od pomladi do jeseni na paši. Kokošji farmi v Slivnici in v Šentjurju imata 100.000 kljunov - kokoši nesnic, ki dajejo letno 24 milijonov jajc. Osemdeset hektarjev sadovnjakov na Slomu in v Hotunjah je dalo letošnjo je- sen 200 vagonov sadja, kar je približno 2,5 vagona na hek- tar. Sortni sestav iz leta v le- to izboljšujejo in izpopolnju- jejo, tako so imeli letos že 50 vagonov ali četrtino celotne- ga pridelka novih sort - jona- gold, ajdared in gloster. Letos so na 150 hektarjih njiv posejali koruzo in pride- lali 6300 ton silaže, kaf znaša 42 ton na hektar. Za pitanje odkupujejo 80 odstotkov te- let s težo 100 kg na domačem področju, v glavnem od kombinatovih kooperantov, ostalih 20 odstotkov pa drug- je. Prvo fazo pitanja od 100 do 200 kilogramov opravijo v hlevih na Blagovni, od te te- že naprej do finahzacije v vi- šini nad 500 kilogramov pa v pitališčih na Slomu in na Planini. Delovna organizacija ima zelo izpopolnjeno mehaniza- cijo, ki je v glavnem domače proizvodnje - zato tudi ni- majo večjih težav z nado- mestnimi deli. Povečanje in i-edno vzdrževanje mehani- zacije jih letno stane šest in več mihjonov. Za redno oskrbovanje z zaščitnimi sredstvi, gnojili in krmih združujejo dinarska in deviz- na sredstva z ustreznimi proizvajalci. PovTšino obdelovalne zemlje so v zadnjih nekaj le- tih povečah le za 15 hektar- jev, kar seveda ni veliko. Vzrokov, da se družbene po- vršine le počasi večajo, je več: cene so visoke, sredstev za odkup je malo, mejaši kombinatove zemlje niso voljni prodajati zemlje, odročnih osarnljenih parcel pa ne marajo kupovati, ker so deficitarne. Najverjetneje bodo pridobili nove obdelo- valne površine z melioracija- mi. Prav sedaj je v zaključni fazi melioracija dohne Pesni- ce proti Dramljam, kjer bo izsušenih in izboljšanih pri- bližno 200 hektarjev zemlje, od tega 32 v družbeni lasti. V zaključni obdelavi so načrti za osušitev delno zamočvir- jene doline Voglajne, kjer bodo izboljšah 600 hektarjev zemlje, od tega v družbenem sektorju 60.. . ........ . ,. Obrat lastne proizvodnje zaposluje 108 delavcev. De- lavci so se ustalili, ker so se izboljšali delovni stanovanj- ski pogoji in ker je tudi oseb- ni dohodek ustrezen - prav zato je malo fluktuacije. V naslednjih letih načrtujejo razširitev proizvodnje pitan- cev na Planini pri Sevnici za novih 400 glav. Prav tako ka- nijo razširiti proizvodnjo konzumnih jajc s 40.000 no- vimi kljuni, ki bi letno znesli 10 milijonov jajc. Nadalje na- črtujejo izgradnjo silosov za koruzo in še mešalnico za močna krmila, s katero bi že- leli pokrivati lastne potrebe in potrebe v vseh kmetijskih organizacijah sestavljene or- ganizacije združenega dela Merx. ERNEST REČNIK Cenjene stranke obvaščam, da imam na zalogi naravno jelkino eterično olje za zdravljenje astme, bronhitisa in prehladov, mazilo proti revmi, proti boleznim ožilja in gljivičnim ekcemom, ter olje proti želodčnim bolečinam in ranam. Pošljem po povzetju. Navodila priložena. Erjavec Stanislav Poklukarjeva 57/a 61111 Ljubljana - Vič HMEZAD KZ Savinjska dolina ŽALEC TZO BRASLOVČE Zadružni svet TZO Braslovče razpisuje v skladu z določili statuta TZO dela in naloge individualnega poslovodnega organa - upravnika TZO z izpolnjevanjem sledečih pogojev: 1. da je državljan SFRJ 2 da ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo 3. da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podob- nih delih in nalogah 4. da ima ustrezne moralno-politične kvalitete Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 15 dni pc razpisu na naslov: HMEZAD. KZ Savinjska dolina Žalec, Žalskega tabora 1. 63310 ŽALEC Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. Turistična poslovalnica ' ^ Celje, Titov trg 1 Telefon 23^ 1. dan 11. decembra: Odhod iz Celja ob 7. uri zjutraj in potovanje z zelenim vlakom preko Ljubljane do Divače. Prihod v Divačo okrog 10. ure in avtobusni transfer do LIPICE, svetovno znane po izvrstni kobilarni belih »Lipicancev«. Zapeljali se bomo do hotela Maestoso, ki je dobil ime po slovitem Lipicanskem žrebcu. V hotelu je pokrit bazen, savna, kegljišče, nočni bar, snack bar in prostorna restavracija, kjer nam bodo pripravili kosilo. Popoldne si bomo ogledali znamenito kobilarno s programom dresure. Čas do večerje, boste lahko izkoristili za kopanje, kegljanje ali pa preprosto za počitek. Po večerji pripravljamo zabavni program za vse udeležence izleta, posebna pozornost pa bo veljala vsem tistim izletnikom, ki jih že dolgo poznamo kot naše »stalne« stranke. Obljubljamo vam pester in zanimiv program. 2. dan 12. decembra: Po zajtrku se bomo odpeljali do Škocjanskih jam, bisera med podzemnimi jamami, ki so kljub velikemu številu obiskovalcev in slovesu ohranili svojo naravno lepoto. Po ogledu bo pripravljeno kosilo. Seveda ne bo manjkal pršut in dobro kraško vino. Popoldne nas bo zeleni vlak odpeljal proti domu. Prihod v Celje v večernih urah. CENA IZLETA: 1690 dinarjev, s kuponom Novega tednika samo 1490 dinarjev. V ceno izleta je vključeno: prevoz z zelenim vlakom na navedeni relaciji, avtobusni prevozi po programu, polni penzion v hotelu Maestoso, kosilo, ogledi po programu ter vodstvo in organizacija izleta. Organizator si pridržuje pravico zvišanja cene izleta v primeru zvišanja cen prevoznih in gostinskih storitev ali odpovedi izleta v primeru premalega števila prijavljenih (najmanj 70 oseb) ali višje sile. ŽELIMO VAM PRIJETEN IZLET! jjq TURISTIČNA POSLOVALNICA ____________CeJjgL 47 - 25. november 1982 NOVI TEDNIK - stran 19 JUBILEJ DO TKANINA CELJE TRIDESET LET ZA POTROŠNIKA IN RAZVOJ TRGOVINE Letos praznujejo delavci delovne organizacije >Tkanina« Celje pomemben jubilej. Ijcta 1952 ustanovljena trgovska organizacija seje potem nenehno širila in razraščala. Na začetku je štela 38 delavcev, danes jih združuje delo 516. Delovna organizacija Tkanina Celje razpolaga danes z 8670 nr^ veleprodajnimi površinami, na začetku pa je razpolagala le s 720 m?. Delovna organizacija bo letos dosegla 1,85 milijard blagovnega prometa v veleprodaji in 0,90 milijard v maloprodaji. Predvideni dohodek bo na ravpi delovne organizacije ob koncu leta 240 milijonov dinarjev. To so najbolj skopi podatki o delovni organizaciji »Tkanina« Celje, ki vklju- čuje tri temeljne organizacije in delovno skupnost skupnih služb in je članica SOZD Merx Celje. TOZD VELEPRODAJA Zahvaljujoč hitremu ra- zvoju materialne osnove in koncentriranosti po- nudbe številnih vrst tek- stilnega in galanterijske- ga blaga v centralnih skladiščih na Teharski cesti in na Lavi v Celju, je ta temeljna organizacija obseg svojega trženja v preteklih letih razširila v jugoslovanski prostor, zlasti še na področje me- sta Zagreba in celotnega tamkajšnjega območja, celotne Podravine do vključno Barvanje. Delav- ci temeljne organizacije so za razširitev material- ne osnove letno namenja- li približno 50% čistega dohodka in s tem ustvar- jali solidno osnovo za širi- tev veleprodajnih zmog- ljivosti. Leta 1981 je bil postavljen sodoben ob- jekt na Lavi v velikosti 3200 kvadratnih metrov. V veleprodajnem skladi- šču Lava je organiziran sodoben servis za rezanje talnih oblog po meri. Te- meljna organizacija načr- tuje nadaljevanje gradnje grosističnih skladišč, ta- ko da bi ob zaključeni planirani investicijski gradnji razpolagali z okoli 11.000 m2 skladiščnih in poslovnih prostorov na Lavi. TOZD MALOPRODAJA Razvojna usmeritev te temeljne organizacije je bila ves čas usmerjena v odpiranje manjših specia- liziranih prodajaln ter ob- novo in posodabljanje ob- stoječih poslovnih pro- storov z glavnim ciljem, povečati maloprodajni promet, izboljšati delov- ne pogoje delavcev ter kar se le da ugoditi željam in potrebam kupcev. TOZD Maloprodaja se vedno bolj specializira v smeri prodaje blaga posa- meznih blagovnih sku- pin. Kdo ne pozna proda- jalne »Trim« v Stanetovi ulici z bogato ponudbo opreme za šport in re- kreacijo? Tako specializi- rane so še prodajalne »Veronika« v Zidanškovi ulici v Celju s pisano po- nudbo ženskega perila, prodajalna »Dekor« v Stanetovi ulici z bogato izbiro preprog, talnih, stenskih in stropnih oblog, zidnih tapet in za- ves, »Ciciban«, prodajal- na za dojenčke, malčke in cicibane na Tomšičevem trgu. Moški, ki se radi moderno oblačijo, bodo zavili v prodajalno »Igor« v Stanetovi ulici, ženske z močnejšo postavo pa v prodajalno »'i'ma« v Lile- kovi ulici. V Titovem Ve- lenju je prodajalna »Mar- ta« s ponudbo perila, ple- tenin in volne ter »Mojca« s prodajnim programom za mladino do 16. leta sta- rosti. »Donat« je prodajal- na v Rogaški Slatini, kjer je doma visoka moda žen- ske konfekcije in perila. TOZD POTROŠNJA Trgovsko podjetje »Po- trošnja« Zagorje ob Savi je bilo ustanovljeno 1. aprila leta 1952, januarja leta 1976 pa se je vključilo kot temeljna organizacija v DO »Tkanina« Celje. Kolektiv »Potrošnje« predstavlja 147 delavcev, večinoma žensk. Temelj- no organizacijo sestavlja 20 prodajaln, ki se sreču- jejo z enakim proble- mom, s slabimi delovni- mi oziroma poslovnimi prostori. Kolektiv je pri povezovanju v DO Tkani- na Celje dobil jamstvo za izgradnjo prepotrebne blagovne hiše v Zagorju. Premostitev težav pa se kaže v skorajšnji otvoritvi nove samopostrežne trgo- vine v centru Zagorja s 160 m^ prodajnih površin. Temeljna organizacija »Potrošnja« bo letošnje poslovno leto zaključila z rezultati, ki so nad vsemi pričakovanji. PRAZNOVANJE JUBILEJA Delavci »Tkanine« se bodo zbraU jutri v samo- postrežni restavraciji Ga- berje in svečano obeležili 30-Ietnico obstoja delov- ne organizacije. Ob tej priliki bodo prejeh zaslu- žena priznanja delavci, ki so največ in najdlje pri- spevali k razvoju delovne organizacije oziroma nje- nih temeljnih organizacij. Zlato plaketo bo prejelo 19 Tkanininih tridesetlet- nikov, devet delavcev bo prejelo posebna pismena priznanja, najvišje prizna- nje, statvo DO Tkanina Celje pa bodo na jutrišnji slovesnosti prejeh: Ivo Brenčič, glavni direktor DO, Karel Brajlih, direk- tor TOZD Veleprodaja, Franc Kredar, direktor TOZD Potrošnja Zagorje in Zdravko Božičnik, vo- dja oddelka propagande in aranžerstva v DO Tka- nina Celje. BLAGOVNA HIŠA V OSRČJU MESTA CELJA Je ena najstarejših prodajnih objektov v Sloveniji, z bogato predvojno trgovsko tradicijo. V njej se odvija blagovni promet na drobno na trinajstih oddelkih: za vse vrste tekstilnih izdelkov, volne, bele tehnike, gospodinjskih potrebščin, galanterij- skega blaga in igrač. Z modernizacijo v letu 1981 je hiša pridobila sodobne klimatske in požarnovar- nostne naprave, izvršena je bila obnova tekočih stopnic in pridobljen moderen obrat družbene prehrane za delavce Tkanine. V tretjem nadstropju je sedaj lepo urejen kava-bar za krajši oddih ali klepet kupcev. Z modernizacijo so se prodajni prostori povečali za 152 kvadratnih metrov. Posodobljeni so tudi skladiščni in, upravni prostori. Sicer pa so se o vseh treh novostih lahko prepričali zvesti kupci Tkanine sami. Temeljna organizacija Veleprodaja, poslovna zgradba na Lavi Danica Janežič M. a t Jana Jugovič \nton \ eil>o\ *>t'k Alenka Pušnik Truda Tomažin Tonček Kodrin OB JUBILEJU SO POVEDALI: Danica Janežič, predsednica akcijske konference ZK: »Marsikatero pomembno nalogo nam je uspelo uresničiti prav zaradi akcijske enotnosti družbenopoli- tičnih organizacij v naši delovni organizaciji. Mnenje ali staUšče družbenopolitičnih organizacij je vselej izraz teženj delovnega kolektiva.« Tatjana Jugovič, predsednica delavskega sveta DO Tkanina: »Izpostavila bi informiranost naših delavcev. Ni ga problema, dogodka, uspeha, o katerem bi ne bil seznanjen sleherni delavec. Delegati redno prihajajo na seje delavskega sveta. Njihovo mnenje in stališče je vselej izraz delovne sredine, ki jo zastopajo.« Anton Verbovšek, vzdrževalec v TOZD Velepro- daja: »Kot član odbora za družbeni standard lahko rečem, da smo delavci zadovoljni z organizacijo let- nega oddiha. Na voljo imamo počitniški dom na Šilu in kamp prikolice. Tudi za prehrano med delom je lepo poskrbljeno. Z novim delovnim časom smo okrepili naše malice. Uspešni smo tudi na področju špoita in rekreacije.« Alenka Pušnik, prodajalka: »V povprečju smo zelo mlad kolektiv, veliko je žensk, mater, zato je tudi veliko problemov. V prvi vrsti stanovanjski. Ti pro- blemi se v naši delovni organizaciji dobro rešujejo, ker pa je veliko mladih družin, je to reševanje počasnejše. Mladi smo aktivni na raznih področjih: pripravljamo razne proslave, najraje pa se udeležujemo športnih tekmovanj. Veliko mladih ima tudi možnost izobraže- vati se ob delu.« Truda Tomažin, je kot dolgoletna delavka v osnovni organizaciji sindikata DO Tkanina Celje letos sodelo- vala kot delegatka na 9. kongresu ZSJ. »Na kongresu sem sodelovala v skupini, ki se je lotila delavskega turizma pri nas in raz\-oja na tem področju. Ne bi bilo napak, če bi se v občini Celje zaradi sedanjih bencin- skih zagat organizacije združenega dela povezovale glede prevozov delavcev na dopust. Vemo namreč, da ima v enem kraju počitniške kapacitete več celjskih kolektivov. Treba bi bilo uskladiti dekade in skupne prevoze.« Tonček Kodrin, sektor trikotaže, TOZD Veleprodaja je edini nekdanji vajenec, v Tkanini zaposlen od leta' 1962. »Kg^r precej težav se je nabralo ob zaostrenih pogojih gospodarjenja. Zaradi pomanjkanja nekaterih materialov in proizvodov je naša ponudba precej osiro- mašena. Dobavitelji iz oddaljenih krajev nas, zaradi bencinskih omejitev, neredno oskrbujejo s prodajnimi proizvodi. Za premagovanje sedanjih težav bo treba precej več naporov.« 20. Stran - NOVI TEDNIK Št. 47 - 25. november 19; OTROŠKI VRTILJAK Dragi prijatelji! Neljub dogodek me je spomnil, da vas moram na nekaj opozoriti. Prejšnji teden, ko je bila naša stran že v ti- skarni, sem namreč prejela prispevke pionirjev iz Vitanja, ki naj bi bili objavljeni že v prejšnji številki. Žal je bilo to seveda neizvedljivo. Prispevki za otroški vrtiljak so nam- reč zbrani in oddani že kar cel teden prej, preden izidejo v Novem tedniku. Danes bo torej že urejena stran za prihod- nji četrtek. Za večino prispevkov, ki mi jih pošiljate, to seveda ni kdo ve kako pomembno. Nekateri prispevki pa so vendarle vezani na določen datum in bi bila njihova kasnejša objava skoraj brez smisla. Če boste torej hoteli objaviti kakšen tak prispevek, naj bo, prosim, pri meni, vsaj teden dni prej. Današnji Vrtiljak je tako kot ves Novi tednik nekoliko praznično obarvan. Ob našem prazniku. Dnevu republike, vam dragi pionirji čestitam in vam želim, da bi se v teh prazničnih dneh razvedrili, spočili in nabrali novih moči za pridno delo v šoli. ______ _......^........^. ,„. Vaša Nadja MOJA DOMOVINA Moja pr\'a domovina so bile mamičine in očkove roke. Ka- sneje je bila vrtec, igrišče, trav- nik in dom. Sedaj pa, ko hodim v šolo, vem, da je domovina zares velika. V njej je mnogo čudovitih planin, rek, rodovitnih polj, goz- dov in Jadransko morje. Delovni ljudje so v njej zgradili mnogo hiš, šol, tovarn in bolnišnic. Moja domovina je lepa. Rada jo imam! NATALIJA ULAGA Iz glasila Rosne kapljice OS V. Vlahovič, CELJE ZA SVOBODO Kurirček se je med vojno boril: pošto je nosil in listke je trosil. Zdrdrali so streli in njega zadeli. Ptička priletela in žalostno zapela. PETRA LAZNIK, 2.r. OS STRANICE 25 LET KLUBOV OZN Letos mineva 25 let, odkar je bil v Sloveniii ustanovljen prvi klub OZN. V počastitev obletni- ce je v Ptuju potekalo tridnevno slavje pod skupnim naslovom; »Za mir in enakopravno sodelo- vanje med narodi«. Ptuj za to slavje ni bil izbran slučajno, saj so taborniki Lackovega odreda v Ptuju pred četrt stoletja ustano- vili prvi klub OZN v Sloveniji. Danes pa stalno ali občasno delu- je v naši republiki okrog 450 klu- bov OZN. Z željo po miru smo se klubov- ci OZN iz vse Slovenije 30. okto- bra zbrali v Ptuju. Tega kulturne- ga srečanja in osrednje manife- .stacije smo se udeležili tudi klu- bovci naše šole. Zbrali smo se pred pošto v Ptuju. Ptujčani so nam pred občino pripravili kra- tek program. Nato smo se udele- žili mogočnega pohoda miru po ptujskih ulicah. V Centru za usmerjeno izobraževanje v Ptuju smo prisluhnili kratkemu kultur- nemu programu. Poleg drugih gostov se je slovesnosti udeležil tudi direktor Informacijskega centra OZN za Jugoslavijo, dr. Ghanin Atrachi. Slavnostni govornik je bil Vlado Janžič, izvršni sekretar predsedstva CK ZKJ. Obširno je opisal delovanje klubov OZN v Sloveniji. Tovari- šica Vida Tomšič je mladino spo- mnila na naloge klubov OZN in na velik pomen vzgoje mladine v duhu internacionalizma. Njen govor smo sprejeli z velikim aplavzom. Najzaslužnejšim klu- bom so nato podelili priznanja republiške konference ZSMS. Po končani proslavi smo si ogle- dali mesto. Ptuj je namreč zelo staro mesto z mnogimi kulturni- mi in zgodovinskimi znameni- tostmi. Ogledali smo si minorit- ski samostan, ki mi je bil zelo všeč. Videli smo stari del ptuj- skega gradu. Po ogledu smo v dijaškem domu imeli obilno ko- silo. Po kosilu smo se vrnili v Celje polni lepih vtisov. Srečanja klubovcev so zelo po- membna, kajti ne srečujemo se vsak dan in zato mislim, da bi takšna srečanja morala biti več- krat. INGRID ZUPANC, 8. b Klub OZN, Prva OS CELJE NAŠ ROJSTNI DAN Domovina je vse, kar nas obda- ja. Moja domovina je majhna, pa vendar velika. Živimo v miru in svobodi. Za vse to so se borili naši očetje in matere. Vsako leto praznujemo rojstni dan domovi- ne. Spominjamo se tudi tovariša Tita. Moja domovina je zelo lepa. Rada jo imam in srečna sem, da živim v njej. KLAVDIJA KRTEK Iz glasila Rosne kapljice OŠ V. Vlahovič, CELJE LIDIJA FIJAVŽ, 2. a, OŠ STRANICE PIONIRJI IZ VITANJA! Nikar ne mislite, da sem vaše prispevke o nedeljskem referendumu, s skupnim na- slovom: GLASU JMO ZA!, prezrla. Zal sem jih le prepoz- no prejela, tako da jih nisem mogla objaviti v številki, ki je izšla še pred glasovanjem za samoprispevek. Upam, da boste to z razumevanjem sprejeli. Zelo pa bom vesela, če se mi boste še oglasili in napisa- li, kako so glasovali v vašem kraju, kakšno je bilo vzdušje na glasovalnih mestih, kako ste pri tem pomagali vi, pio- nirji ... Pohitite! Vaše prispevke nestrpno pričakujem. Nadja »Grobovi naših obešenih talcev niso nikoli sami. Vedno jih obisk jejo pionirji, taborniki, borci, brigadirji in ob njih obujajo spomine i strašne dni.« Da je res tako, priča tudi fotografija, ki nam jo je poslala A] DREJA ROTOVNIK iz 4. razreda na COS Stranice. Andreja v pisn še dodaja: »Preteklost nas obvezuje, da bomo branili naše meje, da se sti hote ne bodo ponovile.« ATKINA ZANKA Atka je dobila domačo nalogo. V prazen kvadrat mora vrisati cvetlico, ki manjka. Atka je dobro pogledala vse narisane cvetke in že ve, katero mora narisati. Pa ti? Rešitve z vrisano cvetlico nalepi na dopisnico in pošlji na naš naslov do srede, 1. decembra 1982. Na dopisnico napiši tudi svoj naslov, šolo in razred, ki ga obiskuješ. Enega med reše- valci bomo nagradili z darilom tovarne AERO. V prejšnji številki sta bili enaki sliki po B in E. Nagrado bo dobil: Sebastijan Ukšin, Ul. Florjana Pohlina 2, 63310 Žalec LJUBITELJI GLASBE!] Obiščite prodajalno MELODIJA v Cankarjevi 4, Celje MIRAN SATTLER PA16EK, ROKE KVIŠKU! 32 »Dober večeri« je pozdravila obiskovalka. »Bog daj!« je odzdravil gospodar, otroci pa nič. *Gospodinia je zjecljala: >>To je sorodnica, Palčkova. Išče ga!« Ženska je obstala ob vratih ob gospodinji, ki je živčno prekladala roki pred seboj in se s strahom ozirala v moža, pa v otroke ob peči. Petrolejka pod stropom je nekako boječe se svetila. Obrazi pod njo so bili kakor otrpli v rumeni barvi. Otroci so imeli na široko odprte oči. Gospodar se ni mogel odločiti, katero od obeh žensk naj gleda. Obe sta stali kot prikazni in čakali na besede. »Jaz nič ne vem!« je dejal gospodar. »Rada bi govorila s Palčkom!« je mimo rekla soro- dnica. »Aretirali so mater in brata.« »Palčka ni pri nas!« se je spet negotovo oglasil gospo- dar. Tokrat ni dvignil glave, ampak je gledal v skledo pred seboj. »Njegovi, ki so jih ujeli, so povedali, da je večkrat pri vas. Večkrat na teden. Vse vedo!« Gospodinja je zajokala, vzela s police na oknu plet, se ogrnila in stekla iz hiše. Najstarejši otrok je hotel za njo, pa ga je ustavila očetova beseda. Potem je bolj blago rekel sorodnici: »Ne boste sedJi?« »Nazaj moram!« Sorodnica pa se je vseeno na hitro usedla k otrokom na klop. Nog ni več čutila. Kolena je imela mrzla, kot bi klečala v cerkvi na kamnu. Molčali so. Gospodinja se je brž vrnila. V hišo je prinesla vonj po gozdu in sveži noči. Bila je upehana. Čevlje je imela mokre. Gnilo listje in smrekove iglice so se jih držale. Komaj vidno je pokimala sorodnici. »Bo zvedel?« jo je vprašala. Gospodinja je kimala naprej. »Prav, naj grem!« Sorodnica je vstala in preden je stopila mimo gospodinje, je proti vsem v hiši odsekano rekla: »Pa lahko noč!« Nihče ji ni odzdravil. Peljati si ni upala. Bilo je pretemno. Kolovoza sploh ni videla, samo čutila ga je pod svojimi koraki. Kapetanu je poročala, kar se je zgodilo v hiši, da je gospodinja naglo odšla in se hitro vrnila ter izrazila vtis, da mora biti Palček nekje v bližini. »Mogoče je na skednju ali kje v gozdu!« Kapetan Zdenko je s hitrim gibom z nožem pre bodel zračnico na kolesu in ji ukazal. »Vrni se! Takoj se vrni! Povej, da si predrla kolo. Ostani pri njih. Imej odprte oči in ušesa!« Cez čas se je vrh hriba spet oglasil pes. Sorodnica je gospodinji povedala zaradi kolesa. Ležišče so ji pripra- vili na peči. Rekla je, da bo navsezgodaj odšla. Vsi v hiši so bili zelo prestrašeni. Nihče ni govoril. Kmalu so uga- snili luč. Nekaj po tretji uri se je sorodnica odpravila na pot. Gospodinja jo je pospremila do konca hiše. 29 Kapetan Zdenko je z dvema varnostnikoma planil v hišo natanko ob štirih zjutraj. Drugi so se že prej na petdeset metrov približali domačiji. Čakali so, prižeti z obrazi in trebuhi k tlom. »Kje je?« Gospodinja se je prestrašeno tresla, gospodar jih je debelo gledal, otroci so zmedenih obrazov gledali v črne cevi. »Kje je?« je ponovil vprašanje kapetan Zdenko in gospodinjo krepko prijel za zapestje. Gospodinja je brez moči stala pred njim. Obraz je imela spačen. Kapetan ni vedel, ali bo zajokala, zakričala, ali se bo na vsa usta zakrohotala. Njegov stisk ni popustil. »V gozdu. V bunkerju!« Gospodinja je presunljivo kriknila, ko je slišala lastne besede in zajokala, da so seji stresla ramena. »Pojdimo. Vi tudi!« je zavpil kapetan. Nekateri varnostniki okoli hiše so se pridružih' kape- tanu. Hodili so sklonjeni, z brzostrelkami v rokah, previ- dno kot lovci, ki so izsledili zver. Gospodinja, ogrnjena v črni plet, je hodila brezslišno in brezvoljno. Stopala je po tisti nevidni stezici, po kateri jo je v minulih mesecih tolikokrat vodila sla po ljubezni. Tema se je že redčila. Na vzhodni strani se je pojavil svetel rob. Novi dan. Od daleč so zagledali vrhove štirih smrek, katerih veje so bile nizko pri tleh. Vrhovi mladih smrek so biii videti kot izrezljani. Gospodinji se je ustavil korak. Ko je kapetan Zdenko zagledal smrečje pred seboj, mu je bilo vse takoj jasno. Razporedil je tovariše, obkolili so prostor, nato pa ukazal gospodinji, naj pokliče križarja. Gospodinja je zavpila: »Palček!« »Glasneje zatuli!« je rekel kapetan. »Palček!« Glas je obupano odmeval po gozdu, ki se še ni začel prebujati. »Palček!« V okolici so se začeli oglašati prestrašeni ptiči. Kapetan je zakričal: »Palček, vdaj se!« Iz smrečja so se oglasili streli. Kapetan je zgrabil go- spodinjo in se stisnil za bližnje drevo. »Palček, obkoljen si! Vdaj se!« je hripavo kričala go- spodinja. »Vdaj se, lepo te prosim!« Iz smrečja je zaregljalo še nekaj rafalov. Palček je strelal tja v en dan, v vrhove nad seboj. Krogle so klestile smreke. Potem se je vse poleglo. Čez nekaj trenutkov je priletelo iz smrečja nekaj pištol in brzostrelki. Ko je priletel kos orožja na zemljo, je votlo zadonel. Donela je zemlja, orožje ni imelo več nobenega glasu. Kapetan je videl, kako so se mlade smreke zamajale, nato pa opotekajočo postavo. »Palček, roke kvišku!« Oficirjev glas je bil močnejši kot poprejšnji rafali. 30 Ivan Laubič, imenovan Palček, rojen 8. junija 1927, samski, brez otrok, križar, vodja in organizator, je bil še isto leto obsojen na smrt zaradi kaznivih dejanj zoper ljudstvo in državo, ker je hotel z nasiljem zrušiti obsto- ječo državno ureditev FLRJ in temeljne demokratične politične narodne in gospodarske pridobitve osvobo- dilne vojne. Sodba je bila izvršena. . _ (Konec), , - .. - 47 - 25. november 1982 NOVI TEDNIK - stran 21 lOKOMET [O NI VEČ ŠPORT tredno nešportna In groba igra pokometaši Aera so ostali' gpc)! aženi tudi po 10. kolu v B zvezni ligi. Mirno bi lah-i 0 zabeležili, da verjetno tol g bi potrdili v srečanju pro-i Iskri v gosteh, kajti lahkoj dimo, da bi se iz Bugojnai mili poškodovani in pora-j ijni, kajti proti moštvu, kL rijra tako ostro, nevarno in; ešportno kot Iskra, ne mo-^ \1 >š doseči uspeha, pa če si šej niKo dobra ekipa. Celjani so; )krat le uspeh zmagati 25:22' •J .4:9). Zmagali so zaradi; olj še igre, polne kombina-^ ij, kateri tudi grobost go-j tov ni 'mogla popolnoma do] ivega. Toda ob takšni igri se- > potrebno zamishti. Ah je] e sploh pomembno igrati vi gi, v kateri sodnika, tokrat redno slaba, dovolita takoi stro igro, nešportne izpad© 1 vse tisto, kar ne spada na^ ulturno športno'igrišče. sem tem se je lahko prepri-' alo okrog 1300 gledalcev, kij D bili ogorčeni nad igralci! skre in sodnikoma Matijevi-; em in Šemeckim iz Karlov-; a. Se dobro, da ni prišlo doj jžjih poškodb, pa čeravnos o vsi celjski igralci precej] lomodreli od udarcev. i Odhčna igra bratov Bojo-; ič, Iveziča, obeh vratarjev,j ičurka in ostahh je prisihlai [oste, da so kmalu spoznali,] la nimajo kaj iskati v igri* )roti tako tehnično dobri^ ikipi. In če to spoznaš, po-? em se lahko braniš samo s? lilo. Te pa so imeU gostje do-i 'olj. In zaradi tega grobe igrei in pljuvanja ter groženj, kaj bo ob povratnem srečanju v drugem delu prvenstva v Bugojnem, lahko zapišemo: »TO NI VEC ŠPORT«. Celjani so ostali na čelu le- stvice. V preostalih dveh tekmah gostujejo v soboto v Kaču proti Jugoviču in v zaostali tekmi 4. decembra proti Mehaniki v Metkovi- čih. Dve točki s teh gosto- vanj bi Celjanom dali ideal- ne možnosti za končni uspeh. Strelci proti Iskri so bili: Vlado Bojovič 10, Ivezič 5, Razgor 4, Ščurek 3, M. Bojovič, Djurin in Kleč po enega. V Titovem Velenju je bil dvojni rokometni program. Najprej so igralke Velenja po nekontrolirani igri v pro- tinapadu in slabem izvajanju kazenskih strelov ostale brez točke. Končni rezultat sreča- nja Velenje - Alples je bil 20:20. Velenjčanke so prvi polčas celo imele »primank- Ijaj« štirih zadetkov, ki pa so ga kmalu nadoknadile, ven- dar so ob koncu le izpustile zmago. Najboljše igralke so bile vratarka Bašič ter Spo- Ijar 6, Bolha 6 in Djordjeviče- va 5 golov. Moška vrsta Šoštanja je odigrala zadnje kolo v II. Ugi v jesenskem delu. V sreča- nju proti Jadranu so Šoštanj- čani zmagali največ po zaslu- gi boljše igre Toplaka, Zu- panca in Požuna v drugem polčasu. J. KUZMA VSE VEČJE ZANIMANJE ZA FULL CONTACT Zaključne borbe za letoš- nje državno prvenstvo je izvedla sekcija za borilne ve-, ščine pri TVD Partizan Pol- zela in sicer v telovadnici no- ve osnovne šole v Žalcu. Za full contact je vedno večje zanimanje, zato ni čudno, da si je zadnje tekmovanje ogle- dalo več kot 1000 gledalcev, ki so tudi imeli kaj videti. Poleg ostalih tekmovalcev je največji uspeh dosegel BO- JAN PUSNIK (na shki) s Polzele, ki je v kategoriji do 94 kilogramov že četrtič osvojil naslov državnega pr- vaka. To je bil njegov zadnji nastop v full contactu, saj je že postal član Boksarskega kluba v Pulju, ki nastopa v I. zvezni ligi. Ker je izredno na- darjen športnik ima vse mož- nosti, da kasneje postane tu- di član državne reprezetance in se tako uveljavi tudi na mednarodnem področju. Bojan PUšnik bo torej nasto- pal za ekipo, iz katere je izšel naš najuspešnejši boksar vseh časov Mate Parlov. KOŠARKA SPET USPEŠNI V GOSTEH V soboto gostuje Novi Zagreb Košarkarji celjske Libele so po 6. kolih na prvem me- stu II. zvezne lige in imajo štiri točke več pred najbližji- ma zasledovalcema Novim Zagrebom in Dalvinom iz Splita. Ta uspeh je rezultat načrtnega in strokovnega dela trenerja profesorja Mile- ta Cepina in igralcev, ki so resno in marljivo pristopili k delu in tekmovanju. V prvi vrsti je to homogena šester- ka, sedmerka, ki nosi breme večine težkih tekem. To so borbeni Gole, visoki Tovor- nik, uporabni Aničič, duho- viti Pipan, marljivi Medved, mirni Kahfedžič ter vihravi Cencelj. V preteklem kolu so Celja- ni igrah proti nevarnemu Za- prudju v Zagrebu. Srečanje je bilo zelo pomembno, kajti gostitelji so pred to tekmo še imeh možnost za uvrstitev v sam vrh lestvice. Toda odlič- na igra celjskega moštva jim je že v prvem polčasu odvze- la vse možnosti za presene- čenje. Celjani so povedli s 16 koši razlike, kar je bilo do- volj, da so ob koncu ob neko- Uko slabši igri dosegh zmago 87:85 (47:31). Koše za Libelo so dosegh: Gole 15, Tovornik 10, Aničič 27, Pipan 29, Me- dved 2 in Kahfedžič 2. V so- boto ob 19.00 uri bo igrala Libela proti Novemu Zagre- bu, ki je trenutno na drugem mestu. V republiški.ženski košar- kaški hgi so igralke Libele prikazale dobro igro, toda kljub temu izgubile proti bivšemu drugoligašu Kladi- varju v gosteh z rezultatom 80:92 (33:43). Najboljše igral- ke pri Libeh so bile Koželj 29, Hajdinek 4, Janžek 8, Cerjak 8, Jošt 2, Bozovičar 6, Knez 2 in Cencelj 21. V pri- hodnjem kolu igra Libela doma proti Mariboru. Na le- stvici je šesta in ima štiri toč- ke. Rogaška je premagala Slovana 102:54 (50:20), Co- met pa v Novem mestu go- stiteljice 60:55 (29:23). Roga- ška je druga z osmimi točka- mi, Comet pa četrti s šestimi točkami. V prihodnjem kolu bo igrala Rogaška proti Saloni- tu v gosteh in Comet doma proti Pomurju, ki vodi. V moški republiški ligi je Kovinar iz Stor premagal v gosteh Cerknico 109:92 (48:50). Srečanje so Storani odločili šele v drugem delu tekme, ko se je razigral Kramperšek, ki je dosegel 37 košev. Comet iz Slovenskih Konjic pa je izgubil v Zagor- ju 69:81 (34:33). Na lestvici je Kovinar šesti in ima dve toč- ki, Comet pa osmi brez točk. V prihodnjem, 4. kolu, igrajo Jeklotehna - Kovinar in Comet - Triglav. J. KUZMA. HOKEJISTI PO PR VEM KROGU ČETRTI Na poti v veliki finale dr- žavnega prvenstva v hokeju na ledu so igralci Cinkarne odigrali pomembno tekmo v Beogradu proti Partizanu, kjer so osvojili nov par točk in se utrdili na četrtem me- stu. Zmagah so s 4:1 (3:1,1:0, 0:0). Celjani so igrali dokaj soli- dno, pa čeravno niso ponovi- li lanskoletne igre, ko so pro- ti močnejšemu Partizanu, potrdili premoč celjske vrste. S tem uspehom so na le- stvici četrti. V prvem krogu so premagali Partizana, Voj- vodino in Crveno zvezdo, iz- gubili pa proti Olimpiji in Je- senicam. Za zeleno mizo pa jim je tekmovalna komisija odvzela točki v srečanju pro- ti Medveščaku, ki ga sploh ni bilo. Ker ta spor še ni rešen, bo morda ob koncu bilanca Cinkarne še boljša. Toda na to ni potrebno računati, kajti vsi vemo, da TK v Zagrebu dejansko že od lani dela sa- mo v prid Medveščaku, ki je letos tretji. V prihodnjem kolu igrajo Celjani v soboto v Zagrebu proti Medveščaku in v sredo, 1. decembra, v Celju proti Olimpiji. Po teh dveh sreča- njih bo marsikaj jasno, kajti zmaga v Zagrebu bi zagoto- vila Celjanom znova že tradi- cionalno tretje mesto. Pove- dati pa moramo, da je kako- vost lige letos znatno slabša kot lani. Po drugem delu pr- venstva se bo pričel finalni del, v katerem bodo štiri eki- pe (najboljše) še enkrat zai- grale med seboj po dvokrož- nem sistemu tako, da bomo v Celju videli še po enkrat predstavnike Jesenic, Olim- pije in Medveščaka. J. KUZMA NA KRATKO TRIM TEAM DRUGI, ^INERVA PETA I V odlični organizaciji ama- terskih delavcev rokometncjga Kluba Trim team v Celju je bilo v soboto že šesto rokometno srečanje veteranov za pokal Slovenije. Nastopilo je 12 ekip, največ uspeha pa so imeU ro- kometaši Slovana, pri katerih so igrah tudi štirje bivši Celja- ni. Ti so namreč v finalu pre- magali Trim team s 14:12 (6:5). Srečanje v finalu je odločil An- drej Tehč, izredni igralec, ki je arehitro končal svojo roko- metno kariero v ljubljanskem Slovanu. DERBI DOBIL GARANT v 3. kolu II. SKL - vzhod je 5il lokalni derbi v Žalcu med aarantom iz Polzele in Sent- urjem. Po delčku športne sre- 5e v zadnjih minutah so zma- gali košarkarji Garanta, ki so novinci v ligi, z 91 proti 90. Naj- boljši strelci pri Garantu so bih Turnšek 25, Stefanec 21 in Po- lauder 16, pri Šentjurju pa Esih 25 in Skorjanec 21. 4. ko- lo, ki bo na sporedu 4. decem- bra: ELEKTRA - Dravograd, ZLATOROG - Ptuj in ŠENT- JUR - Pomurje, medtem ko bo derbi v Straži pri Novem me- stu med trenutno vodilnima ekipama Stražo in novincem Garantom s Polzele. START V SINDIKALNI HOKEJSKI LIGI v letošnji občinski sindikal- ni hokejski ligi nastopajo štiri ekipe, ki so startale v nedeljo na drsališču v Mestnem parku. Zlatarna je premagala Opekar- no 13:0 (najboljši strelci Ogra- jenšek 4 ter Šmerc in Planin- šek po 3) ter EMO novinca Ko- vinotehno 3:0 (strelci Smrkolj, Lešek in Vmovšek). Drugo ko- lo bo na sporedu v nedeljo, ko se bosta ob 16.30 srečah ekipi Kovinotehne in Opekarne ter uro kasneje še Zlatarne in EMO. STRELCI V LAŠKEM v počastitev 29. novembra so v Laškemi pripravih med- družinsko tekmovanje z zrač- no puško, kjer je nastopilo šest ekip s tridesetimi posamezni- ki. Zmagala je SD Dušan Pože- nel iz Rečice pri Laškem pred SD Pivovarna Laško in SD Stane Rozman iz Laškega, med posamezniki pa so bili najboljši Roman Matek iz Pi- vovarne pred Stankom Peklar- jem in Damjanom Paderjem iz Rečice. STRELCI TUDI V BRASLOVČAH Na občinskem prvenstvu z vojaško puško je v Braslovčah nastopilo devet ekip iz sedmih strelskih družin. Zmagala je SD Braslovče pred Šempe- trom I, SIP Šempeter, Polzelo, Libojami, Žalcem, Šempetrom II, Grižami in Šempetrom III. Posamezniki: Ivan Novak Li- boje, Justin Smrkolj SIP Šem- peter, Matjaž Kralj, Braslovče itd. STRELIŠČE NA KEGLJIŠČU v soboto se bo v žalski obči- ni začelo občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško, kjer pričakujejo nastop vsaj enaj- stih ekip. Izvedli bodo devet kol. Prvo kolo bo na strelišču v Libojah, drugo pa že verjetno v Žalcu (tu so končno obnovili strelsko družino, ki jo vodi Janko Melanšek), in sicer na zapuščenem kegljišču! To je zaradi neuporabnosti in dotra- janosti že dalj časa zaprto, de- narja za obnovo pa ni! Strelci zdaj ta objekt obnavljajo in ga bodo vsaj nekaj časa uporab- ljali kot strelišče. Bolje nekaj, kot pa nič! CEUANI ZMAGOVALCI v Hotmji vasi pri Mariboru je bilo tekmovanje z zračno pu- ško za memorial narodnega heroja Franca Lešnika-Vuka. Tekmovanja se je udeležilo 15 ekip iz raznih krajev Slovenije. Zmagala je ekipa strelske dru- žine »CELJE«, ki so jo sestav- ljali: Tone Jager ISO, Ervin Seršen 181, Alenka Jager 181 in Jože Jeram 188 krogov. Sle- dijo: SD »KAJUH« - Maribor, SD FRANC Lešnik-Vuk - Ho- tinja vas, SD MROZ - Titovo Velenje, SD »PARTIZAN« - Slovenj Gradec itd. Med posa- mezniki je lepo zmago zabele- žil naš Jože Jeram, ki je nastre- Ijal odličnih 188 krogov od 200 možnih! BARBARA JAGER ZMAGOVALKA V KRANJU! Na prvem izbirnem tekmo- vanju za sestav slovenske strel- ske reprezentance z zračnim standardnim orožjem, ki je bi- lo v Kranju, so nastopile tudi tri obetavne mladinke Celja, ki so se zelo dobro odrezale, saj je zmagala Barbara Jager s 359. krogi, sohdni pa sta bih tudi Vesna Cucek s 352. in najmlaj- ša udeleženka Darja Kačnik s 348. krogi. T. J. MIKAC V REPUBLIŠKI REPREZENTANCI v republiško šahovsko re- prezentanco se je uvrstil tudi mladi celjski šahist Matjaž Mi- kac, ki bo zastopal Slovenijo na turnirju republik v Vrnjački banji. MALI NOGOMET V RDEČI DVORANI Učenci Tehniške rudarske šole v Titovem Velenju bodo priredih od 11. do 12. decem- bra v Rdeči dvorani v Titovem Velenju turnir v malem nogo- metu. Dejansko gre za novoletni nogometni turnir, na katerem naj bi igralo vsaj 50 ekip. Pod zelo ugodnimi pogoji, štartni- na je 1400. din, želijo prirediti zanimiv turnir in s tem poveča- ti zanimanje za mali nogomet v Titovem Velenju. Že sedaj se pripravljajo v Ce- lju številne ekipe, da bodo so- delovale v Titovem Velenju in pokazale napredek te športne igre v mestu ob Savinji. Rok za prijave je 10. deceTnber. NAJBOUŠI PEŠEC Na devetem hitropoteznem turnirju Celja je najboljši re- zultat dosegel Franc Pešec, ki je zmagal pred Črepanom iz Žalca ter trojko Štucl, Mikac in Janez Pešec iz Celja. Po deve- tih turnirjih je v skupnem vrstnem redu najboljši Franc Pešec, ki vodi pred Štuclorri, Mikcem, Bervarjem, Črepa- nom iz Žalca itd. KEGUAVKE TRETJE V LJUBLJANI Ob praznovanju 35-letnice KK Ljubljana so med najbolj- še ekipe bile povabljene tudi kegljavke Celja, ki so sodelo- vale v ženskem delu turnirja. Zmagala je Ljubljana, letošnji republiški prvak 2483 pred Re- ko 2394 in Celjem 2390! Za celjsko ekipo so kegljale: Bajde 393, Pečovnik 403, Se- ško 376, Razlag 409, Gobec 411 in Lesjak 398 kegljev. j. k. F. PEŠEC fRETJIČ DRŽAVNI PRVAK V Vinkovcih je bilo letošnje državno prvenstvo v šahu za delavce, ki so zaposleni na ju- goslovanskih železnicah. Na- stopilo je 22 šahistcv, med nji- mi tudi dva iz Celja - Franc in Janez Pešec. Zlasti uspešen je bil Franc Pešec, ki je v devetih kohh po švicarskem sistemu zbral 7,5 točke, kar pomeni, da je v pr\-ih šestih partijah zma- gal, zadnje tri pa remiziral. To je bilo dovolj za osvojitev na- slova državnega prvaka med šahisti železničarji. Janez Pe- šec je imel nekoUko smole in je izgubil dve popolnoma doblje- ni partiji ter ob koncu zasedel dvajseto mesto. Franc Pešec se je tako pono\Tio uvrstil v dr- žavno reprezentanco, ki bo na- stopila leta 1984 na olimpiadi, ki bo v Grčiji ali na Portugal- skem. T. VRABL ŠENTJERNEJ, LOČE IN TITOVO VELENJE Tako so razdeljene šahov- ske nagrade v zadnji, štiriin- trideseti, nagradni igri. Zani- mivo je, da smo prav v tej igri prišli že do jubilejne, STOTE, nagrade. 1. nagrada: BRANKA KRAGOLNIK, Šentjernej 143, 2. nagrada: IGOR JEZOV- ŠEK, Loče 96 in 3. nagrada: KONRAD GROS, Šercerjeva 13, Titovo Velenje! Komisija za delovna razmerja pri Zavodu za požarno, reševalno in tehnično službo Celje objavlja prosta dela in naloge a) vodja požarne preventive ali b) delavca v požarni preventivi. Pogoji: pod a) visoka šola tehnične smeri - lahko brez delovnih izkušenj ali višja šola tehnične smeri s 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih; pod b) višja šola tehnične smeri - lahko brez delovnih izku- šenj ali srednja šola tehnične smeri z 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih. Kandidat mora biti voznik B kategorije. Prednost pri izbiri kandidatov imajo kemiki. Poskusno delo traja 3 mesece. Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delov- nim časom. Kandidate vabimo, da oddajo ponuribe z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov; Zavod za požarno, rešev. in teh. službo Celje, Dečko- va C 36 v 15. dneh od dneva objave. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po konča- nem zbiranju ponudb. 22. stran - NOVI TEDNIK Št. 47 - 25. november 19f NAGRADNO KRIŽANKO VAM POKLANJA NOVI TEDNIK NAGRADNI RAZPIS 1. nagrada 300 din 2. nagrada 200 din 1 3. nagrada 100 din Pri žrebu bomo upoštevali le prav ne rešitve, pošljite jih najkasneje ) torka, 7. 12. 1982 do 9. ure. Rešei križanke lahko prinesete tudi osebr na vhodnih vratih je poštni nabiralni Na kuverto napišite »NAGRADN KRIŽANKA« in svoj točni naslov. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE »NOVI TEDNIK« Vodoravno: MARA, M02AK, M RAT, LEPANT, ORADA, ORIE SNEGULJCICA, TELOH, AIMAR IV, PETINA, SLA, RP, ATIK, APAČ STO, TETA, ZADRUGA, AJVA] NARIS, ILIANA, RAZJEDENOS' LAKTAT, EBENIST. IZID ŽREBANJA 1. nagrado 300 din prejme: Mari Gošnik, Liptovska 8, 63210 Slovensh Konjice 2. nagrado 200 din prejme: Aln 2van, Prešernova 14, 63320 Titovo V lenje 3. nagrado 100 r^m prejme: Josi Slomšek, Jurčičev •, 63320 Tito\ Velenje Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade boste prejeli po pošti! MALA KRIŽANKA Vodoravno: 1. hrvaški h( roj, letalec v NOB (Josip), I oddaljen, hribovit kraj, 7. ti ja eksotična žival, zlasti pt ca, 8. domače žensko ime, tu di avto tovarne IMV, i evropski veletok, 10. origi nalna kratica Združeni! držav Amerike, 12. slovensk pisatelj (Filip), 15. oljkin si dež, področje dela, 17. nebe ška hrana. Navpično: 1. slovenski skladatelj komorne glasb« (Uroš), 2. gornja okončina, 3- najmanjši kontinent, 4. žele zarski kraj pri Celju, 6. pli nast ogljikovodik v zemelj skem plinu, 10. kazen v šoli 11. muslimanski pozdrav, 13. reka v Angliji, 14. Zolajev ro man. j Letovala bosta na dveh jadranskih otokih. Katerih? REŠITVE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE NAGRADNO VTRAŠANJE Rešitev za vpis v kupon: MUSKATNI ORESČEK ALI MU- ŠKATNI CVET 1. nagrado 300 din prejme: Antonija Drofenik, 63256 Bistrica ob Sotli št. 59 2. nagrado 200 din prejme: Stanka Novak, Turistično društvo 63000 Celje 3. nagrado: 100 din prejme: Neža Fidler, Miloša Zidanška 2, 63230 Šentjur pri Celju MAGIČNI LIK 1. CRPALEC, 2. SPINACA, 3. ANINA, 4. PLANINA, 5. VEČA NJE. ANAGRAM V STAVKU KUROSAVA MALA KRIŽANKA Vodoravno: LIPA. ALAMO, BOTER, AKABA, GAL, ADO, LU NIK, ERIKA, FAJAK, LARI. Krajevna skupnost »ALJAŽEV HRIB« Svet skupščine Teharska cesta 2, 63000 Celje razpisuje na podlagi 14. seje sveta skupščine prosta dela in naloge TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: - srednja ali višja izobrazba, - vsaj 3 leta delovnih izkušenj, - organizacijske sposobnosti, sposobnost komunici- ranja, - aktivna samoupravno-politična dejavnost, - poznavanje področja SLO in DS Prijavo z dokazili pošljite na gornji naslov, najkasneje 15 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po sprejemu sklepa. Na podlagi 7. člena Pravilnika o delovnih razmerjih delavcev skupščine občine Šmarje pri Jelšah razpisuje občinski inšpektorat Skupščine občine Šmarje pri Jelšah dela in naloge gradbenega In urbanističnega inšpektorja Kandidat mora poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje: - visoka izobrazba gradbene smeri in pet let delovnih izkušenj Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Stanovanje po dogovoru. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Sob Šmarje pri Jelšah 20 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo. ALI VESTE... 1. Sinji kit je največja žival, ki je kdajkoli živela na našem planetu. Na žalost pa mu grozi izumiranje, saj nekateri znanstveniki trdijo, da jih v Atlantiku živi še največ 400. Dolg je preko 30 metrov in težak od 120 do' 130 ton. Ta teža je enaka teži črede 30 slonov. Kit se je usposobil za življenje v vodi, saj bi se mu, zaradi lastne teže, na kopnem zlomila vsa rebra. Sinji kit plava s pomočjo svojega repa. Povprečna hitrost plavanja znaša 20 km na uro, če pa se mudi, pa doseže tudi 50 km na uro. Ko se potopi, ostane pod vodo več minut, tudi do pol ure. Vsaki dve leti skoti samica do 7 metrov dolgega mladiča, ki ga hrani z zelo mastnim mlekom. V dveh letih je mladič že 24 metrov dolg. Sinji kit je, kot drugi kiti, toplokrvni sesalec, zato ga pred mrzlo vodo varuje 15 cm debela tolstnica. Ali veste, koliko tehta kitovo srce? 2. Med Egiptom in Mezopotamijo je, okoli 2000 let pred našim štetjem, ležala državica z imenom Kaanan. Ni bila večja od današnje Makedonije, vendar je dala svetu eno največjih iznajdb - današnjo abecedo. Iz- našli so jo med leti 1400 in 1000 pred našim štetjem, tako da so takratne klinopisne pojmovne znake zame- njale z 22 črkami. Beseda Kaanan pomeni v prevodu - Škrlatna dežela. Kaananci so namreč poznali ski-iven postopek pridobivanja škrlatnega barvila, in sicer iz posebnih morskih polžev, kateri imajo žleze s tem barvilom. Škrlatno barvilo je bilo izredno drago in privoščib so si ga lahko le kralji in bogataši. Zgodovina dežele na Bližnjem vzhodu pa je polna krvavih vojn vse do danes. Ali veste za današnje ime te dežele? 3. Klasično mehaniko urejajo trije zakoni, ki jih je postavil znamenit angleški fizik. Prvi zakon pravi, da telo miruje ali se giblje premo enakomerno, če nanj ne deluje nobena sila. Drugi zakon pravi, da je sila enaka produktu mase in pospeška. Tretji zakon pa pravi, da je učinek sil na telo vzajemen, sila akcije je torej enaka sili reakcije. Z gravitacijskim zakonom je fizik tudi pojasnil gibanje planetov in Lune, razvil osnove infini- tezimalnega računa in dokazal spektralne sestave bele svetlobe. Fizik je bil sicer profesor na Cambridgeu, predstojnik kovnice denarja pa tudi predsednik Royal Society v Londonu. Ali veste, kdo je bil to? UOJA\a]\[ OBBSJ g BuijsaiHd Z I 351 OOi op 009 po I :uoAo3po i HOROSKOP • OVEN _20.3.-20.4. Obdobje napetosti popušča, vendar ne povsem. Od sredine tedna obstaja možnost, za realizacijo vaših načrtov, pomagala vam bo oseba blizu vas. Ne pozabite se ji zahvaliti. Denarno stanje, kot vedno. Brez večjih težav boste rešili problem v ljubezni. • BIK__20.4.-21.5. Obdobje nemira je pred vami. Nekaj želite začeti znova, vendar ne bo mogoče. Nervozni boste in to bodo čutili vaši najbližji. Izogibajte se težkih in odgovornih nalog. Ne začenjajte tam, kjer so male možno- sti. Zdravje bo dobro. • DVOJČKA__21. 5.-21. g. Možna je manjša krizna. Ne sprejmite obveznosti, ki so vezane na določeno mesto in določeno osebo. Veliko se gibajte in sklepajte poznanstva brez pravega razloga. Denarno stanje in odnos v družini se izboljšuje. Čeprav enkrat ni nobenkrat, splačalo se je. Pazite na zdravje. 9 RAK_21.6.-23.7. Obdobje brez bistvenih sprememb. Obdobje je ugodno in bo še bolj, zadovoljni boste. Poslovno življenje se razvija ugodno, srečni boste doma. Hitro boste reagirali v družbi, kar bo koristno. Vloženi trud bo poplačan. Z zdravjem bodo manjše težave. @ LEV_ 23. 7.-23.8. Položaj v službi je ugoden, priložnost imate za donosen posel. Zapo- --•leni boste, da vam ne bo ostalo časa za druge stvari. Ne izolirajte se od vseh, ker jih boste kmalu potrebovali. Doma se bo nekaj uredilo. Nekdo vas rad vidi, od blizu in od daleč. m DEVICA__23. 8.-23. 9. čeprav vam je obdobje naklonjeno, bo prišlo do zastoja vaših načr- tov. To boste najbolj občutili v denarnem poslovanju in v poslih z nepremičninami. Pazite, kakšne pogodbe sklepate in s kom. V odnosu boste našli pravo mesto. Zdravje bo slabše. @ TEHTNICA__23. 9.-23.10. Obdobje brez vznemirjanj pa tudi brez izrazito ugodnih dogodkov, je pred vami. Z vašo uravnovešeno naravo se boste izvlekli iz težav. Prihajate do denarja. Prišlo bo do nesporazuma v družabnem življe- nju in doma. Težave s partnerjem. Zdravje bo kot vedno. O ŠKORPION_23.10.-22.11. To so zadnji dnevi ugodnega obdobja. V drugi polovici tedna priča- kujte neprijetnosti v zvezi z osebnimi dogodki. Doživeli boste spre- membe v družbi in v službi. Rešite se zavor v vas samih. Ne verjemite v čudeže v ljubezni. Zdravje bo boljše. • STRELEC__22.11.-22.12. Obdobje pred vami že dalj časa ni bilo takšno. Poslovno boste uspešni, prav tako v službi. Nejasnosti bodo rešene pa tudi nespora- zumi. Veseli boste nekega sporočila, ne zamudite nekega srečanja, koristnega za pozneje. Nekoga ne morete pozabiti. • KOZOROG__22.12.-20.1. Pričakujte manjši zastoj pri reševanju obveznosti. Določeni pojavi v okolici vam bodo šli na živce in neprijetno se boste počutili. Izognite se prepiru, ki se vas ne tiče. Sporočilo od doma vas bo razveselilo. Vi ste naredili vse, na vrsti je partner. • VODNAR_20.1.-19. 2. Nekaj kar ste začeli pred kratkim, ne bo prineslo vidnih rezultatov. Jezni boste, to pa bo zaustavilo vaše načrte in napredek pri delu. Denarno stanje ni najboljše. Ugodnosti na krajšem potovanju. Doma je vse v redu. Do cilja boste prišli z malimi koraki. 9 RIBI_19. 2.-20. 3. v službi piha nov veter. Prišli boste do priložnosti za reahzacijo želja, čeprav ne popolnoma. Nadomestite to z pogostejšim potovanjem in pogostimi družabnimi stiki. Utrdili boste službeni položaj. Posvetite več časa najmlajšemu. Tudi oseba, ki jo poznate, lahko preseneti. 'M 47 - 25. november 1982 NOVI TEDNIK - stran 23 ČE ŽE HOČEMO ZAOSTRITI ODGOVORNOST, NI TREBA, DA JO ŽENEMO NA NOŽ! NE POVSEM - Pa vendar se zgodovina povsem ne po- navlja! - Danes vse stvari še niso na bone. - Ampak je čudno, koliko ljudi je za to, da bi se zgodovina ponovila! - Vendar ne povsem! PA VENDAR NEKAJ RASTE Pravijo, da gospodarski kriminal pri nas še vedno raste. Vsaj nekaj, kar v našem gospodarstvu raste.' REPUBLIKI ZA PRAZNIK OB TVOJEM ROJSTNEM DNEVU TI DRAGA REPUBLIKA, ŽELIMO, DA BI V TEBI BILO VEČ TAKIH, KI DAJEJO, IN ČIMMANJ TAKIH, KI LE JEMLJEJO' ODPRTO- PA VENDAR... Celjski družbenopolitični in gospodarski de- lavci radi poudarjajo, da Celje je in ostaja od- prto mesto. Čudno - pa vseeno ni pravega prepiha! KAVA PO KAPUlCAH V naših prodajalnah od časa do časa le pro- dajajo kavo. To je dobro. Tako dosežejo, da le ostanemo budni. DA, DA - takole smo pisati pred 25 leti. S ka- terimi mesti pa se laliko primerja Celje danes?! Saj ni čudno, če ga človek kdaj pa kdaj kje posvira, ko pa imamo pri nas na najra- zličnejših področjih toliko najrazličnejših instrumentov. Včasih se nam je skremžil obraz od hudega kisa. Danes od zisa! PREPOVEDANA PESEM Iz sicer neuradnih virov smo zvedeli, naj bi pri nas prepoveda- li pesem »Mi Slovenci vinca ne prodamo.« Bojda zato, ker je protiizvozno usmerjena! STABILIZACIJSKO VPRAŠANJE Namesto nerganj©; KAKO PREŽIVETI, ki cesto pri nas se postavlja, v OZD morajo zastav- ljati druga bolj odgovorna in re- sna vprašanja. PROSTI SPIS SOSEDOVEGA TONČKA: Lepo je v naši domovini biti mlad. Najbrž je bila tudi moja mama v isti domovini mlada, ker je včeraj rekla, da tudi oni niso pili kave, ko je bila majhna. Se čaja niso imeli vedno. Mi pijemo čaj vsak dan. Mogoče pa le ni bila ista domovina. V moji domovini sem včasih zelo nesrečen. Včeraj sem šel v trgovino. Moral bi bil kupiti maslo, ker je mama pekla kekse za babičin god. Lani smo babici kupili plašč za god, letos pa je mama rekla, da bodo keksi kar dovolj. Ker masla niso imeli, nisem kupil ničesar, šel sem domov. Mama me je vprašala, če imajo pralni prašek. Tega pa res nisem vedel, saj mi prej ni nič naročila, da naj pogledam. Tako sem šel pogledat, pa nisem mogel vstopiti, ker so ljudje stali v vrsti še zunaj trgovine. Tudi jaz sem začel čakati, če- prav nisem vedel zakaj in na kaj, ker sem se pač bal, da bom moral drugače še enkrat nazaj, ker je moja mama strašna, kadar se razjezi. Potem je začelo deževati. Ko je -nehalo, so nam povedali, da je pralnega praška zmanjkalo. Spoznal sem, da sem čakal na pralni pra- šek. Ko sem prišel domov, je oče rekel mami, da je sosed Ogrizek zopet dobil na teži. Mislil sem, da se je zopet zredil in da ima sedaj 120 kilogramov, pa mi je sestra povedala, da zaradi deviznega računa in devalvacije. Tega jaz ne razumem, ker sem premajhen. Jaz tako ničesar nikoli ne razumem. Zdaj grem pa igrat Črnega Petra k Mateju čez cesto, ker televizije ne smem gledati, ker porablja elektriko. ZDRAVILNE RASTLINE ČESEN česen (Allium sativum) je ena izmed najstarejših znanih zdravilnih rastlin. O njegovi uporabi pričajo najstarejši zapisi starih Indijcev, Egipčanov, Kitajcev. Pri nas je tudi zelo poznan, vendar bolj kot začimba. Česen ima zelo veliko različnih kemičnih snovi, kate- rih delovanje se prepleta in vse skupaj delujejo zelo zdravilno. Vsaka zase deluje precej slabo. Najpo- membnejše je tu eterično olje zanimivega vonja, zatem snovi ki vsebujejo vezan jod, potem vezano kremen- čevo kislino in v zadnjem času odkrite snovi, ki delu- jejo podobno kot antibiotiki. Česen najprej vpliva na črevesno floro in zavira čezmerno trenje in gnitje ter urejuje sestavo bakterij. S tem se zboljšajo neprijetne težave, ko človeka napihuje, ko ga črviči. Tudi pre- bavni organi povečajo svoje delovanje, sluznice pa so bolj prekrvavljene in več izločajo. Česnov sok normali- zira delovanje jeter in žolčnika. Drugi pomemben učinek je delovanje na žilni si- stem, predvsem na žilice na periferiji. Poveča se prekr- vavljenje, s tem se poveča izločanje ledvic, strupene snovi ki nastanejo s presnovo hi-ane, se hitreje izločajo, krvni obtok se poveča, normalizira se delovanje srca, utrip se zmanjša in zaradi izboljšane prekrvavitve srca se tudi srčna mišica krepi. S tem se zmanjšajo tudi vzporedni učinki kot so nespečnost, glavobol, utruje- nost in živci se krepijo. Hlapno eterično olje pa se v črevesju hitro vsrka in kri ga prinese v pljuča oziroma v žilice pod kožo. Z dihanjem se izloči precej hlapov, a pri tem delujejo antiseptično tudi na dihala. Ljudsko, zdravilstvo pa česen priporoča kot tonik zoper starostne pojave. Največji pomen daje česnovi tinkturi, ki jo pripravimo tako da 300 g česnovih čebu- lic olupimo, zrežemo in namočimo v litru dobrega žganja. Pustimo stati 14 dni na sobni temperaturi. Vsebino večkrat dobro pretresemo. čez 14 dni tinkturo precedimo in spravimo v temno steklenico. Vsak dan vzamemo po 20 kapljic tinkture pred vsakim obrokom hrane. Redno uživanje krepi predvsem starejše ljudi in je nekakšen naravni preprečevalec starostnih obolenj. Stene žil postanejo bolj prožne, prekrvavitev se uredi in stari ljudje so bolj čili in zdravi. Česen uravnava količino holesterola v krvi, znižuje tudi previsok krvni pritisk. Je izredno učinkovito sredstvo proti glistam in deluje proti vsem vrstam teh zajedalcev, tako proti navadnim otroškim glistam, kakortudi proti podanči- t;am. V ta namen si pripravimo časnovo mleko in sicer tako, da pet oluščenih strokov pretlačimo v 1 del mleka in spijemo surovo ali pa kuhano tri krat na dan dkozi dva tedna. Skoda da mnogim česen smrdi, a večina zdravilnih snovi je prav v tem vonju. BORIS JAGODIC MERX-PESEM-MODA v soboto je bila v Narodnem domu v Celju zabavno-glasbe- na prireditev z modno revijo. Ob zanimivih modnih novo- stih so nas razvedrili še plesna skupina MAORI, gledališki igralec Dare Ulaga, operni pe- vec Ladko Korošec in skupina PARTY. Pokrovitelj prireditve je bil SOZD Merx. Modna revija je bila zelo pe- stra, saj smo si lahko ogledali vse, od klasičnih in večernih oblek pa do toplih puhovk, hlač, puloverjev, ki nas bodo greU na zasneženih poljanah. Vse kaže, da so v modi še vedno najbolj cenjene obleke z volančki in čipkami in da se romantika le ne da hitro izrini- ti. Pri večernih oblekah je mnogo prosojnosti v živahnih barvah. Veliko je vedno ele- gantne črne barve, ki jo lahko poživi rdeč pas. Zlata in srebr- na nitka sta še vedno prisotni v modnem svetu in nas bosta spremljali tudi v jesensko-zim- ski garderobi. Ogledali smo si tudi moške obleke. Za v gledališče ali na koncert je največ črno-bele kombinacije, sicer pa prevla- dujejo rjavi in sivi toni. Šport- ne in praktične so jakne, ki jih izdelujejo v Konusu, 7.a pokri- vala pa je poskrbel škofjeloški Sešir. Smučanje postaja vedno bolj množičen šport. Modni krea- torji so mislili tudi na tople pu- hovke, brezrokavnike, prešite plašče, puloverje. Največ je rdeče barve, mnogo je modrih tonov, oboje pa je lahko kom- binirano z belimi črtami. To- varna Toper je poleg smučar- skega programa predstavila še drese za žensko državno repre- zentanco v turkizni in vijolični barvi. Hlače so nosile oznako Korsa, zanimiv pa je bil tudi MONT program, ki prihaja iz celjske Metke, saj je smučar- ska oprema polnjena s pravim gosjim puhom. Velik aplavz sta poželi opre- ma za tenis in prosti čas iz to- varne Toper. Na teniških igri- ščih bodo belo barvo dopolnje- vale rumene, modre, rdeče in pastelno zelene črtice. Trenir- ke Joging pa so na voljo v živa- hnih barvah od rdeče, rumene, modre, pa do različnih kombi- nacij barv. V modni reviji so sodelovale znane slovenske tovarne, ki so obljubile, da bomo lahko izdel- ke kupili tudi v naših trgovi- nah. Oblačila so bila vsekakor lepa, praktična in udobna. Si- cer pa velja izrek francoske modne kreatorke: »Moda je podobna revoluciji. Zmaga še- le potem, ko osvoji ulice.« .......................jaDL. GLOSA MRZLIČNA PRESKRBA Kljub številnim sprejetim ukrepom na ravni republike in občin, kot tudi v proizvodnih in trgovskih organizacijah, ki naj bi zagotovili za- dovoljivo preskrbo z najpomembnejšimi živ- ljenjskimi potrebščinami, so se tudi v krajevni skupnosti Soseska hoteli organizirati še po svoje. Na včerajšnji seji, ki naj bi potekala na se- dežu KS v Ulici pomanjkanja št. 8, bi morali najodgovornejši za preskrbo te KS razpravljati o možnostih boljše preskrbe, ter o varnostno- političnih razmerah v KS, saj se je že nekajkrat zgodilo, da je pri delitvi praška prišlo do hudih pretepov. Seje, ki bi se morala pričeti ob 17.00 uri, ni bilo, saj je na posvet prišlo le sedem od 25 vabljenih tovarišic in tovarišev. Znani so že razlogi neudeležbe, saj smo iz neuradnih virov izvedeli, da je 8 vabljenih ča- kalo na prašek, dva sta bila v vrsti za plin, trije niso prišli, ker se njihove delovne organizacije še niso prilagodile novemu delovnemu času in so tako opravljali svoja popoldanska (fušarska) dela. Vabljeni tovariš iz sosednje občine je za- mudil, ker mu ni uspelo priti na prenatrpani a\i:obus domačega prevoznega podjetja, pred- sednik potrošniškega sveta pa se je opravičil, saj je moral v gozd nabirat suhljad. Dve tovari- šici, prav tako članici potrošniškega sveta, sta že teden dni v bolnišnici. Pr\'a zaradi alergije (pralni prašek), diuga pa se je zastrupila s sta- rim oljem (zaloga 79). Iz strogo zaupnih virov smo tudi izvedeli, da so enega izmed vabljenih tovarišev miličniki prijeli v trenutku, ko je sku- šal ilegalno prestopiti mejo, pri sebi pa je imel 4 kg kave Gol d Mi nas. Ne vemo. kdaj se bodo v KS Soseska po- novno sestali, saj se o tem preostalim sedmim udeležencem ni uspelo dogovoriti. V krajevni urad je namreč prišla žena tajnika krajevne skupnosti, ki je vse skupaj vznemirila z vestjo, da bo zmanjkalo tudi soli, kisle repe in zabo- trebcev, nakar so se vsi razkropili, veseli, da so prvi izvedeli to pomembno novico. Do ponovnega sestanka bo vsekakor moralo priti, saj je preskrba res zaskrbljujoča. Vrste smo opazili tudi v tehnični trgovini, kjer so krajani pokupili vse sesalce. -rp- RECEPT TEDNA ZAČINJENO MESO 300 g govedine za zrezke, 2 žlici olja, majhna' konzerva graha, ena čebula, žlica olja, pol žličke moke, jušna kocka, poper, ena kisla smetana, sol po potrebi. Meso narežemo na tanke, ozke rezine ter prelijemo z žlico olja, in popopramo. Čebulo olupimo in zrežemo na koščke. Meso na hitro opečemo na žlici olja, nato ga vzamemo iz ponve in na preostali maščobi prepražimo čebulo in če imamo še kakšno gobico. Vse potresemo z moko, zalijemo z juho, ki smo jo naredili iz jušne kocke, začinimo s soljo in poprom, dodamo smetano in grah ter kuhamo deset minut. Nato dodamo še meso in ga v omaki segrejemo. Omaka ne sme več zavreti. Zraven postrežemo z žličniki in s kozarcem briškega Tokaja. j 24. stran - NOVI TEDNIK Št. 47 - 25. november 19| NAGRADNA KRIŽANKA SOZD MERK Pred vami je nagradna križanka ob dnevu republike. Žreb bo razdelil 13 nagrad, in sicer: 1. nagrada 500 din, 2. nagrada 300 din, 3. nagrada 200 din in 10 nagrad po 100 din. Rešitve (samo KUPON) pošljite do 6. de- cembra 1982, na naslov: NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3 a, 63000 CELJE s pripisom: nagradna kri- žanka SOZD MERX 4t. 47 - 25. november 1982 NOVI TEDNIK - stran 25 ŽG TTG LJUBLJANA TOZD GOSTINSTVO CELJE V KORAK S ČASOM IN POTREBAMI UPORABNIKOV Le dobra povezava gostinske in turistične dejavnosti iahico obrodi željene rezultate Navkljub zaostrenim gospodarskim razmeram, s katerimi se vedno bolj bori tudi slovensko gostinstvo, beleži temelj- na organizacija Gostinstvo Celje 2G TTG Ljubljana v tem letu dobre poslov- ne rezultate. Prihodek je v tem letu pora- sel za 20% upoštevajoč povprečno 15% povečanje cen uslugam. Da v tej tozd vedo, kako gospodariti, priča podatek, da so stroški rastli za 6% počasneje kot število uporabnikov gostinskih in dru- gih uslug, ob tem, da so nenehno rastle cene osnovnih prehrambenih izdelkov, ki imajo pomemben delež v strukturi stroškov. Ta temeljna organizacija spada v okvir železniškega gospodarstva in je gostin- ska dejavnost omejena več ali manj naj lokale ob železniških postajah, kjer se potnik lahko v miru okrepča, spočije in počaka na vlak. Obenem pa so to tudi bifeji in restavracije na vlakih, kjer pot- niki med daljšo vožnjo v miru sedejo in pokramljajo s sopotniki ob okrepičilu ali lahki malici. Se vedno je res, da je bife ali kak drug gostinski lokal na železniški postaji prva in zadnja postaja vseh mogočih ljudi, tu- di takih, ki se brezdelno sprehajajo od jutra do večera, vendar je očitno, da si Temeljna organizacija Gostinstvo Celje nenehno prizadeva (kar je zadnje čase tudi obrodilo rezultate), da bi ti lokali postali res kraj, kjer človek laihko v miru počaka na vlak v prijetnem okolju. Ob tem pa dobi še vse potrebne informacije, napotke in nenazadnje vozne karte in še turistične informacije, če ga te zanimajo. Kajti naslednja pomembna dejavnost TOZD GOSTINSTVO iz Celja je turistič- na dejavnost. AKTUALNO V TURISTIČNI ZIMSKI PONUDBI Ravno ta temeljna organizacija je pri- čela z akcijo veselih zelenih vlakov, ki so poštah priljubljena obhka dvodnevnih izletov s posebnim programom, katerega osnovno načelo je, da je potrebno gostu v trenutku ko stopi na vlak, pokazati, da je edina skrb organizatorja, čimboljše počutje gosta. Po uspelem ribjem pikni- ku, ko je veseli zeleni vlak odpeljal izlet- nike v Medulin, sledi potovanje z zele- nim vlakom za Dan repubUke v Pulj. V mesecu decembru pa bo isti vlak odpe- ljal izletnike na decembrski izlet v Li- pico. Skupno z ostalimi poslovalnicami TTG po vsej Sloveniji, organizira celjska poslovalnica tudi petdnevni izlet v Voj- vodino od 27. novembra do 1. decembra. Ob vsem tem, pa ne gre pozabiti na smučarje in ljubitelje zasneženih planin. TTG iz Celja organizira enodnevne smučarske pakete. Skupine smučarjev bodo po izredno ugodnih cenah prepe- ljali na Roglo, Golte ali Kope, kjer bodo le-ti dobili še enolončnico in celodnevno smučarsko vozovnico. Preko turistične poslovalnice v Celju se lahko prijavite tudi za štiridnevne aranžmaje ob Dnevu republike v Bohinj- ski bistrici. Kranjski gori, na Pohorju, v Mislinji, Portorožu, Poreču in Pulju. Za novoletne praznike pa že zbirajo prijave za 3 do 7 dnevne aranžmaje v Bohinj, Pohorje, Mislinjo, Poreč, Pulj in Medu- lin. Ob vsem tem pa so še 7 dnevni počit- niški aranžmaji ter 7 do 10 dnevni tera- pevtski, shujsevalni aranžmaji ter teni- ški paket bodisi za na smučišča ali v obmorske kraje. Z ozirom na razvejano turistično de- javnost se TOZD GOSTINSTVO pove- zuje tudi s partnerji iz drugih republik, zlasti na področju iniciativnega turizma. Povezuje se tudi s sindikati v delovnih organizacijah in tako omogoča večjemu številu delavcev, da se po dostopnih ce- nah udeležijo izletov ali večdnevnih aranžmajev. Organizirajo pa tudi stro- kovne ekskurzije in oglede prireditev. Se zlasti dobro sodelujejo z društvom delovnih invalidov iz Titovega Velenja, tako da omogočajo, da invalidi v čim večji meri uporabljajo vlak kot najbolj primerno prevozno sredstvo. TOZD GOSTINSTVO: gostinske de- javnosti: dnevna prehrana, gostinstvo na vlakih in ob vlakih, restavracije in bifeji na železniških postajah (Celje, Zidani most, Sevnica, Dobova), Piršev dom s šririnajstimi ležišči, restavracijo in lov- sko sobo. TOZD GOSTINSTVO: turistična de- javnost: prodaja železniških vozovnic za mednarodni in domači promet, vozovni- ce za spalnike in ležalnike, letalske vo- zovnice za notranji promet (Jat in Inex), rezervacije sedežev na poslovnih in zele- nih vlakih. Organiziranje posebnih prevozov z vlakom in avtobusi, organizacija izletov po domovini in tujini z vsemi prevozni- mi sredstvi, organizacija letovanj poleti in pozimi, posredovanje prenočišč, me- njava tujih valut, prodaja aranžmajev drugih agencij (Yugotours, Atlas, Gene- ralturist, Kvarner express, Dalmacija tu- rist Inex...) Prodaja vstopnic za razne prireditve v RSC Golovec v Celju in kompletna po- nudba slovenskih naravnih zdravihšč. Piršev dom v Mislinji je primerna izletniška točka tudi za manjše skupine gostov. 26. stran - NOVI TEDNIK Št. 47 - 25. november 19; NOVI TEDNIK - stran 27 SKLADIŠČNO TRANSPORTNI CENTER CELJE SKLADIŠČENJE JE ČLEN V STABILIZACIJI Skladiščno transportni center Celje praznuje letos deseto obletni- co obstoja in uspešnega dela v veri- gi pretoka blaga, transporta in skla- diščenja, veliko pa ima tudi zaslug za mnoga nova spoznanja v organi- zaciji integralnega transporta. Ustanovljen je bil z namenom zdru- žitve pretovornih in skladiščnih ka- pacitet na širšem celjskem območ- ju. Od začetnih njihovih komiten- tov kaže omeniti delovno organiza- cijo Aero Celje, ki je ostala v vseh desetih letih tako po količinskih kot finančnih kazalcih najzvestejša STC-ju. STC se je v desetih letih po kapa- citetah povečal trikrat, od takrat- nih 10.600 kvadratnih metrov po- kritih skladiščnih površin, do seda- njih 26.000 kvadratnih metrov in še kakšnih 3.000 kvadratnih metrov odprtih površin. Tako, kot so se po- večevale skladiščne kapacitete, soi se povečevale tudi zaloge in preto- j vor samega blaga. Od skromnih za-' četkov v 1972. letu oziroma 1973. I leta, ko je STC pretovoril 35.000 ton blaga, se je do letošnjega leta - leto pa še ni končano - količina preto- vora povzpela na 76.000 ton. Zaloge so v enakem obdobju naraščale prav tako, od 3.500 ton do današ- njih povprečnih zalog 10.000 ton. To so stalne zaloge, ne upoštevaje pretok. Še nekaj ilustrativnih podatkov o rasti STC Celje: pred desetimi leti j so razložili in naložili okrog 350 va- gonov, danes že presegajo število 2.000. Število zaposlenih se je pove- čalo minimalno, od tedanjih 44 na današnjih 64 zaposlenih, kar kaže tudi na pomembno večanje delov- ne storilnosti, vse boljšo tehnolo- ško opremljenost, organizacijo de- la. Pretovorna mehanizacija se je širila po obsegu in kakovosti. Mi- mogrede: 1973. leta so imeli samo štiri viličarje, danes pa jih je v skla- diščih STC Celje mogoče videti 18. Pri pretovorni mehanizaciji je treba upoštevati še težnjo po kom- pletiranju, saj je sedaj razpon nosil- nosti pri tej mehanizaciji od 600 in 800 kilogramov do 13 ton. Leto 1977 je izrazito pomembno za Skladiščni transportni center Celje, saj so v tem letu pridobili halo B in zelo povečali skladiščne kapacitete, predvsem pa odpravili razdrobljenost tudi mnogih najetih skladišč na različnih lokacijah. V opis rasti STC Celje sodijo še naslednji otipljivi rezultati: celotni prihodek se je več kot desetkrat povečal, povečeval se je tudi doho- dek, malo manj, za osemki-at. Ce- lotni prihodek na delavca se je od 245.000 dinarjev povzpel na seda- njih 1.622.000 dinarjev. To pred- vsem kaže na napredek v tehnični opremljenosti in organizaciji dela. Poleg količinskih kazalcev pa je STC Celje v območni prostor in tu- di dosti širše izžareval svojo tran- sportno-skladiščno tehnologijo in »ideologijo«, saj so bili nosilci na- log okrog integralnega transporta - povezovanja v smislu izboljšanja transportnih storitev. Pri tem je po- trebno poudariti, da je območje premajhno, da bi se več na tem po- dročju naredilo. V Celju so bile do- kaj dobro zastavljene stvari okrog integralnega transporta, vendar so vprašanja paletizacije in kontejne- rizacije kot pogojev za moderniza- cijo pretoka blaga najmanj republi- škega če ne državnega značaja, saj prihaja v STC Celje okrog 80 od- stotkov blaga iz drugih repubhk. Delovne razmere so se v teku let stalno izboljševale, delovnih nez- god večjega obsega ali intenzivno- sti ne beležijo, prav tako so bili v STC-ju uspešni pri reševanju pro- blemov družbenega standarda, fla- zumljivo, da se s povsem rešenimi stanovanjskimi vprašanji pa ven- dar ne morejo še pohvaliti. Delovni kolektiv je pretežno mlad, saj se povprečna starost giblje pod tride- setimi leti, v tem času desetih letih pa sta upokojitev dočakala šele dva delavca. Fluktuacija delavcev ni več pomemben problem, še najbolj je navzoča pri tistih, ki se na novo v delovno organizacijo niso vključili dlje kot kakšen mesec, dva ali več. Paletizacija bi bistveno zmanjšala delež težjega fizičnega dela, se pa njen proces na splošno pri nas še vse prepočasi odvija. Posnetek je iz izvoznega zbirnega centra v Skiadiščno- transportnem centru Celje in prav nobene skrivnosti ne bomo izdali, če zapišemo, da je blago namenjeno razva- jenemu potrošništvu v Zvezni republiki Nemčiji skozi roke znane trgovske hiše oziroma sistema Quelle. Saviniski magazin 2aiee SAVINJSKI MAGAZIN ŽALEC DANES NOVA TRGOVINA V VRBJU Savinjski magazin iz Žalca je nosi- lec osnovne preskrbe prebivalstva v žalski občini. O nekaterih aktualnih vprašanjih v zvezi z oskrbo smo se pogovarjali z vodjo maloprodaje Jo- žetom Delakordo. - Kakšni so trenutni problemi z oskrbo v žalski občini? J. Delakorda: »Teh problemov je vedno več. Poudariti pa moram, da vsega tudi nismo krivi trgovci. Z ne- katerimi dobavitelji imamo sklenje- ne pogodbe o dobavi, pa nam včasih to nič ne koristi, ker so tudi dobavi- telji odvisni od proizvajalcev, ti pa od surovin, ki jih za nekatere izdel- ke zares primanjkuje. Trudimo se po svojih najboljših močeh, da bi bila preskrba zadovoljiva. Največji problemi so seveda s pralnimi pra- ški, mesom, kavo in še nekaterimi drugimi stvarmi. Da je težav še več, pa se je pojavil še problem s prevozi.. Nafte manjka in nemalokrat so kup- ci prikrajšani za kakšne izdelke tudi zaradi tega, ker ne moremo pravoča- sno organizirati prevoza.« - Ponekod so še vedno težave za- radi nezadostnih trgovinskih zmogljivosti, v drugih krajih pa tr- govin tudi ni. Kakšna so prizade- vanja za razrešitev tega problema? J. Delakorda: »Ugotovitev je toč- na. Pri Savinjskem magazinu se tru- dimo, da bi izboljšali preskrbo in pa tudi omogočili širšo mrežo trgovin. V teh časih je seveda zelo prisotno pomanjkanje denarja. Prihodnje le- to nameravamo obnoviti in razširiti samopostrežno trgovino v Žalcu, ki smo jo odprli že leta 1963. Sedaj ne ustreza več potrebam, pa tudi hi- gienskim razmeram ne. Trenutno pa je največji problem v Preboldu. Pri- zadevanja tečejo, da bi blagovnico v tem kraju pričeli graditi prihodnje leto, ali pa najkasneje leta 1984. Kaj več se do konca tega srednjeročnega obdobja ne bo dalo storiti. Prav da- nes pa v Vrbju odpiramo trgovino, ki so jo v tem kraju že dolgo časa potrebovali.« - Opišite nam ta objekt. J. Delakorda: »Trgovinski objekt v Vrbju naj bi zadovoljeval potrebe 573 krajanov. Je v neposredni bliži- ni gasilskega doma, ob cesti Žalec -Griže. Objekt meri 150 kvadratnih metrov. Od tega je 50 kvadratnih metrov prodajnih površin, 30 kva-^ dratnih metrov bifeja in 45 kvadrat- * nih metrov skladišč. Vrednost ob-' jekta je znašala okrog deset milijo- nov dinarjev. Trgovino v Vrbju smo zgradili s pomočjo namenskih sred- stev proračuna žalske občine za iz- gradnjo preskrbovalnih zmogljivo- sti, poslovnega sklada Savinjskega magazina in s sredstvi krajanov Vrbja, ki so uvedli krajevni samo- prispevek. Projekt je izdelal Razvoj- ni center iz Celja, projektant pa je bil Dane Jagrič. Izvajalec gradbeno- obrtnih in instalacijskih del je bila Obnova iz Celja, zunanja dela, pa ureja Nivo iz Celja. Opremo sta do- bavila Alpos in LTH. Nadzor je opravljal Zavod za načrtovanje iz Žalca, ki je izdelal tudi lokacijsko dokumentacijo in projekt zunanje ureditve. Trgovina v Vrbju bo odprta vsak dan od osme do petnajste ure, v njej pa bo mogoče kupiti živila, sadje in zelenjavo, gospodinjske potrebšči- ne ter tekstilne izdelke.« - V trgovinah Savinjskega ma- gazina uvajate nov poslovni čas. Kako bo s tem? J. Delakorda: »O novem poslov- nem času smo razmišljali že pred splošnimi prizadevanji za nov de- lovni čas. Sedaj bo vse to treba us- kladiti. Cilj je seveda dvigovanje produktivnosti. Kupce bomo o no- vostih pravočasno obvestili.« 28. stran - NOVI TEDNIK Št. 47 - 25. november 19( TRADICIONALNO SILVESTROVANJE V HOTELIH V ROGAŠKI SLATINI 3-člnevni novoletni aranžmaji od 2700 clin-4100 din (vf_iy VLOMI V ŠOŠTANJU TRIJE V ENI NOČI Slaba zaščita trgovin Dokaj pogosti vlomi (zad- nji trije so bili v noči s 17. na 18. november) pričajo, da z varnostjo pred vlomi celo v najožjem središču Šoštanja nekaj ni v redu. Tatovi so - bodisi da gre za organizirano skupino ali posameznika - v eni sami noči vlomili v ben- cinsko črpalko na Kajuhovi cesti in v Merxovi trgovini Zelenjava in Blagovnica na Kajuhovi cesti oziroma Trgu svobode. Medtem ko so pred leti vlomilci največkrat vlamljali v trafiko na avtobusni posta- ji, pa so se letos odločili za drzne podvige v večjih loka- lih. Tako so letos že po dva- krat vlomili v trgovino z zele- njavo in blagovnico. Ob tem se nehote vsiljuje vprašanje, kako so zaščiteni večji družbeni lokali in kako so njihovi varnostni mehani- zmi sploh zanesljivi ob ra- zmeroma tako lahkih vlomih v te objekte. Kraje so bile in bodo tudi v bodoče, morda še večje, vendar tako pogo- stih vlomov v družbene ob- jekte v Šoštanju le ne gre podcenjevati. Morda je vzrok tudi v tem, ker v Šo- štanju ni več postaje Ljud- ske milice. Najbližja postaja milice je v Titovem Velenju. Samo steklena ali vrata z lesenimi okviri in šipami se dajo verjetno zlahka odpreti ali celo razbiti brez večjega hrupa. Spominjam se, da so bili med obema vojnama lo- kali zaščiteni pred tatovi z železnimi mrežami in roloji. Sodobni arhitekti teh zaščit- nih in varnostnih pripomoč- kov za čas, ko so lokali zapr- ti, ne načrtujejo več in se ve- činoma zadovoljujejo z ne- funkcionalnimi steklenimi vrati, ki pa očitno niso preve- lika prepreka za vlomilce. Da pa bi tatovi prišli v trgo- vino skozi okna, pa tudi ni mogoče verjeti, ^aj so po prejšnjem vlomu v blagovni- co z železnimi prečkami za- ščitili vse okenske odprtine. Varnostni sistem trgov- skih in dmgih lokalov v Šo- štanju je torej zelo pereč pro- blem, ki mu bo potrebno v bodoče nameniti več pozor- nosti bodisi z dodatno zašči- to ali pa s pogostejšimi noč- nimi obhodi in nadzorom. V. K. OSUMLJEN POSKUSA UMORA Celjski javni tožilec je za- hteval preiskavo za Bojana Kragolnika, ki je utemeljeno osumljen, da je 10. novem- bra zvečer med družinskim prepirom zabodel svojo ženo Majdo. Kot smo že poročali, ji je potem sam zašil rano. Po tem dogodku žene ni pustil iz stanovanja, tako da je lahko šele naslednji dan ušla k zdravniku, ki ji je pre- gledal rano. Miličniki so Kragolnika ta- koj po prijavi prijeli. Ker pa je še naprej grozil, da bo ubil ženo in njunega otroka, so ga priprli. Tožilec, ki je zahteval pre- iskavo, je dal tudi zahtevo, da Kragolnika pregleda psi- hiater. SŠ REDKEJŠI PROMET, A HUJŠE NESREČE Zadnja bencinska kriza je sicer razredčila motorni promet na naših cestah, vendar pa, pravijo strokov- njaki, se vzporedno s tem prometna varnost ni izbolj- šala. To potrjujejo tudi statisti- ke. Na celjskem območju je bilo v prvih desetih mese- cih v prometnih nesrečah sicer manj mrtvih, toda mi- ličniki so zabeležili več pro- metnih nesreč, v katerih je ' bilo več ranjenih v primer- javi z istim obdobjem lani. Po uvedbi bencinskih bonov so ceste še bolj praz- ne, zato so običajno tudi hi- trosti avtomobilov in dru- gih motornih vozil na cesti večje. Za razliko od prejš- njih mesecev se v avtomo- bilih ponavadi vozijo naj- manj trije, štirje potniki. Zato so tudi nesreče, ki se pripetijo, dosti hujše. S spremembo delovnega časa so se podaljšale tudi jutranje in popoldanske konice, ko morajo milični- ki skrbeti, da promet pote- ka nemoteno predvsem po mestnih ulicah. Jeseni in še posebej pozi- mi se vozne razmere na ce- stah bistveno spremenijo. Mokre in z listjem posute ceste so precej bolj spolzke, pozimi pa otežujeta promet sneg in led. Miličniki, ki so v dveh akcijah oziroma strožjih nadzorih cestnega prometa že iskali vinjene voznike za volanom, bodo zato v naslednjih dneh pri- pravili še nekaj podobnih akcij, v katerih bodo iz pro- meta izločali predvsem te- hnično neprimerna vozila, še posebej tista, ki bodo imela zlizane gume. V tež- jih voznih razmerah je na- mreč takšna pomanjklji- vost lahko večkrat usodna. S. SROT PROM. NESREČE NEPREVIDNO PREČKANJE Voznik kolesa na pomožni motor SLAVKO KOVSE iz Lubnice se je peljal iz Polen proti Slovenskim Konjicam. Na lokalni cesti v Zg. Pristavi je izza parkiranega vozila preč- kala cestišče IRENA VEGMA- HER, 20, iz Prelog, ki jo je ko- lesar zadel in zbil po cestišču. Težje ranjeno pešakinjo so pre- peljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili zlom desne noge. ZAPEUAL V JAREK GABRIJEL GASPERIC, 29, iz Rogaške Slatine je vozil iz Rogatca proti Rogaški. Dohitel je gonjača živine In zato močno zavrl, pri tem pa je osebni avto- mobil zaneslo v obcestni jarek. Pri nesreči sta se voznik Gaš- perič in sopotnik IVAN ZA- GORSčAK lažje ramla, težje pa se je poškodoval sopotnik STJEPAN ZAGORSCAK. VISOKA ŠKODA Iz Titovega Velenja proti Ar- ji vasi je vozil s tovornjakom SLOBODAN MARINKOVIC, 44, iz Beograda. V Pirešici je pričel prehitevati delovni stroj v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljal tovornjak s pri- kolico RADIVOJ BERNETIC, iz Sežane. Marinkovičev tovor- njak je ob zaviranju zaneslo v levo in prišlo je do trčenja, pri katerem se ni nihče poškodo- val, materialne škode pa je za okrog milijon dinarjev. POMOČ PONESREČENEMU SODELAVCU Ko smo se pogovarjali z Marijo Lamut, socialno delavko v Železarni Štore o pripravi na srečanje ansamblov v Štorah, ki bo 10. decembra in ga pripravlja Društvo invalidov, nam je povedala zanimiv primer. 20. avgusta lani je njihov delavec Alojz Arhar iz Svetine (star 52 let, zaposlen do invalidske upokojitve v Železarni pri transportu) izgubil nogo pri delovni nesreči. S tem so nasto- pile težave, saj ni več mogel opravljati dela v službi, pa tudi doma je ostal človek manj pri urejanju posestva. Nanj v Železarni niso pozabili. Med drugim so v zadnjem : času pripravili pomembno akcijo. Najprej je skupina desetih i mladincev iz Železarne odšla v gozd in zbrala drva, ki so jih j zdaj nekdanji sodelavci uredili, razrezali in zložili ter takoj Alojzu Arharju in njegovi družini vsaj malce olajšali delo, ki > ga po nesreči očeta ne zmorejo tako, kot nekoč. i Ko bi bilo še več takšnih človeških primerov pomoči ljudem j v težavah! T. VRABL j POSVETOVANJE PENOLOGOV \ Na pobudo slovenskega penološkega društva je bilo v Rogaški Slatini dvodnevno posvetovanje o strokovnih in družbenih vidi- kih zaposlovanja obsojencev. Na posvetu so ocenili dosedanji razvoj in vlogo gospodarskih enot kazensko poboljševalnih za- vodov in prevzgojnega doma v procesu resocializacije in vlogo v sistemu združenega dela. V teh gospodarskih enotah naj bi bil v čim večji meri prisoten prevzgojni element dela, vendar pa tako delo vedno ni renta- bilno, zato te gospodarske enote tudi večkrat zaidejo v finančne težave. Penologi so menili, da pri prevzgoji v teh gospodarskih enotah in tudi kasneje pri vključevanju v normalno življenje, ko obso- jenci po prestani kazni iščejo zaposlitev, premalo sodeluje zdru- ženo delo. g§l ŠMARJE PRI JELŠAH NOV VEČNAMENSKI OBJEKT Predvidoma v petek, 26. novembra, bodo v Šmarju pri Jelšah odprli Trgovsko- fostinski center, ki so ga v marju in širši okolici poleg kulturnega doma najbolj po- grešali. Večnamenski ob- jekt, ki ga odpira DO Merca- tor Jelša, bo imel 2200 m^ koristnih površin. V gostin- skem in hotelskem delu bo restavracija z 200 sedeži, ter posebna soba, primerna za zaključene družbe, s 50 se- deži. V spodnji etaži bo tudi bistro, v hotelskem delu pa bo 27 ležišč. V trgovskem delu bo delikatesa z mesnico ter tekstilna trgovina. Po potresu v letu 1974 je bila prizadeta tudi trgovska delovna organizacija Jelša, tako da so že takrat pričeli iskati nove rešitve. Načrto- vali so, da bi vse prizadete objekte (gostilni, tekstilno trgovino in mesnidb) združi- li v en objekt. TEŽAVE PRI ZDRUŽEVANJU SREDSTEV Precej težav so imeli v šmarski trgovski organizaci- ji, preden se je zamisel priče- la uresničevati tudi v praksi. Od sredstev solidarnosti ni bilo veliko pričakovati, zato so sredstva morali iskati sa- mi, ob tem pa se skozi vsa leta tudi gospodarno obna- šati. Finančna nesposobnost jih je pripeljala do naslova SOZD Mercator, s katerim so združili svoje delo in sredstva. Ob lastnih in zdru- ženih sredstvih sozda je gradnja že dobila trde teme- lje, saj ta sredstva predstav- ljajo ogrodje finančne kon- strukcije nove investicije. Ob tej novogradnji so si za- dali tudi nalogo, da do kon- ca leta 1985 zgradijo tudi blagovnico v spominskem parku Trebče (700 m^), ter tehnično blagovnico v Roga- ški Slatini (1000 m^). Viri financiranja novega objekta: - kredit LB (združena sredstva za odpravo posle- dic potresa) - 20,7 milj. din - kredit Ingrada - 3,5 milj. din - krediti dobaviteljev opreme - 6,5 milj. din - lastna in združena sred- stva SOZD Mercator - 102,0 milj. din - kratkoročni krediti LB za likvidnostno usposobitev - 34,7 milj. din. S tako zgruženimi sredstvi je omogočeno, da bo po dvo- letni gradnji objekt predan namenu. Občani Šmarja ne- strpno pričakujejo otvori- tev, kajti dosedanje gostin- ske usluge v kraju samem so bile slabe. Tudi ljudje s Koz- janskega, ki prihajajo v svoj upravni center, bodo imeli kje posedeti in se okrepčati. MOŽNOST ŠIRŠE TURISTIČNE PONUDBE V DO Mercator Šmarje so se zdaj povezali tudi s TTG, ki ima v upravljanju zdravi- lišče in hotel Atomske topli- ce. Znano je namreč, da je ta hotel vedno polno zaseden, zdaj pa bodo lahko te kapa- citete dopolnili s ponudbo Šmarskega hrama. Prav za- radi tega v Šmarju razmišlja- jo o drugem delu gradnje večnamenskega objekta, s katerim bi pridobili še 23 le- žišč, kavarno, trgovino z obutvijo, v podaljšku pa tu- di 4-stezno avtomatsko keg- ljišče. Z dodatnimi ležišči bi lahko sprejeli cel avtobus gostov, s tem pa bi lahko pri- skočili na pomoč tudi turi- stičnim delavcem v Rogaški Slatini. Vsekakor si investitorji že- lijo, da bi objekt čimprej pri- čel vračati velika vložena in- vesticijska sredstva, to pa bodo dosegli z dobrim in vestnim delom svojih delav- cev. Dober glas seže v deve- to vas, pravijo in obljubljajo, da bodo to poizkušali doseči s postrežbo znanih šmarskih jedil in domače kapljice. Vzpodbudno je, da tudi cen ne bodo navili, saj bodo te prilagojene ponudbi seda- njih gostinskih obratov šmarske občine. Tako bodo poizkušali po- kazati možnosti svoje po- nudbe že za Novo leto, saj bodo za sprejemljivo ceno 800 dinarjev obložili mize gostov z bogato šmarsko kmečko večerjo, domačimi vini ter z šmarsko kislo juho v jutranjih urah. Vse skupaj bo zabaval ansambel naro- dnozabavne glasbe, na voljo pa bodo tudi prenočišča. 30. stran - NOVI TEDNIK Št. 47 - 25. november 1» PRODAM GS, letnik 73, prodam ali zame- njam za 126 P ali Lado. Inf. Ro- man Romih, Tel. 783-141, dopol- dan. JABOLKA obrana, Jonatan, zlati deliftes, prodam. Tel. 26-089. V OKOLICI Laškega prodam grad- beno parcelo z vso dokumenta- cijo. Šifra: »SONČNA LEGA«. OPEL - Rekord 1900, prodam ali zamenjam za manj&l avto. Ogled možen vsak dan. Radan Pantovič, Gorica 8 pri Šmart- nem v Rožni dolini. DOBRO ohranjen ženski šivalni stroj Plaff prodam. Tel. 28.242. FIAT 125 Special. Original Italijan- ski, registriran do februarja 1983, v voznem stanju, motor obnovljen, prodam, lahko tudi po delih. Janez Preložnik, Sve- telka 25, Dramlje. OTROŠKO zibelko z vložkom In ita- lijanski športni voziček prodam, za 3500 din. Tel. 710-572, popol- dan. KUHINJSKE elemente prodam po zelo ugodni ceni. Ui. Frankolov- skih žrtev 15-VI. nadstropje, stran 52, tel. 33-192. MOTOR za Rat 750, ter ostale de- le, prodam. Marjan Potočnik, Breg 28, Celje. POSESTVO pod Lisco, 15 ha, pri- merno za vzrejo živine ali za vi- kend prodam. Gospodarsko po- slopje urejeno, elektrika in voda v hiši. Cesta dc hiše Je potrebna manjšega popravila. Ivan Le- skovšek, Polana 49, Jurklošter. SUHA bukova drva in brano z Je- žem prodam. Jager, Reka 1. OSEBNI avto BMW 1600, prenov- ljen, nujno prodam. Cena 12 M. inf. na tel. 27-894. REGAL ter sedežno garnituro sta- ro eno leto, prodam. Inf. na na- sk>v: Kamnik, Čopova 6, Žalec. KRAVO prodam. Stanko Mihevc, Cesta v Šmartno, Vojnik. MANJŠO dnevno sobo ugodno prodam. Ogled možen popol- dan. Stritar, Štore, 139. PARCELO prodam, Dolga gora - 20 din m^ Anton Strašek, Ostrbžno 13, Ponikva pri Gro- belnem. KOMBI Zastava letnik 77, prodam. Kari Marovt, Letuš 11, Šmartno ob Paki. MLADIČE, nemške lovske terierje, prodam. Petrovče, tel. 063 737-227 po 15. url. ZASTAVO 750, letnik 72, vozno, z obnovljenim motorjem in zim- skimi gumami, poceni prodam. Studence 45 B. PONI avtomatik ugodno prodam, ivan Pečnik, Cankarjeva 4, Ce- lje. USNJENO sivo Jakno s krznenim ovratnikom (avstralska dolgod- laka ovca) št. 38-38 prodam. Vprašati na tel. 36-279 od 18. do 20. ure. SiMCO 1500 po delih In tricikel Apekar prodam. Ivan Lešnik, Griže 21. ZASTAVO 101 L, letnik 1978, regi- strirano do oktobra 1983, pro- dam. Tel. 724-015 popoklan. BREZHIBEN Stroj Peugeot 204 prodam za 8.000 din. Inf. dobite na št 25-278 zvečer. ŠKODO 110 L prodam, možno tudi po delih. Registrirana do 30. I. 1983. EdI Friškovec, Prihova 41, 63331 Nazarje. DVA PRAŠIČA od 110 do 150 kg težka In sllvovko prodam. Silvo Pečak, Završe, Grobelno. SALONITNE ptošče, sive, visoko- valne, 240 kom, prodam. Vizjak, Šmarje 821-341. DVA AVTOMOBILA R-4, letnik 1976 In 1974 oba registrirana in v voznem stanju, za 10,5 SM prodam. Oglasite se vsak dan na tel. 32-775, Stane Centrih, Dobojska 23, Celje. PRAŠIČA 150 kg prodam. Črepin- šek, Ljubečna 75, Škofje vas. VRSTNO hišo v Celju ob Savinji prodam najboljšemu ponudni- ku. Ponudbe pod: »TAKOJ«. ZASTAVO 1300 po delih In karam- botiran Volkswagen 1300, motor v odličnem stanju, prodam. Jo- že Fideršek, Ljubečna 10, 63211 škofja vas. MOTOR elektronik 90 1979 v odlič- nem stanju ter nekaj rezervnih delov in prenosni TV sprejemnik prodam. Drago Tacer, Žepina 18 a, 63211 Škofja vas. PRAŠIČE za zakol, težke od 100-150 kg, hranjene z domačo hrano, prodam. VInter, Lopata 55, Celje. OPEL Kadett, letnik 1974 prodam. Jesenek, Latkova vas 140, Pre- bold. DNEVNO sobo In kuhinjsko mizo prodam. Smrečnik, Dečkova 54, Celje, inf. od 15. do 17. ure. ZASTAVO 750, letnik 1979, pro- dam. Inf. popoldan na tel. 770-089. ČRNO BELI TV sprejemnik pro- dam. Jože Kotnik, šaranovičeva 7 b, Celje. SEDEŽNO garnituro, ohranjeno, ugodno prodam. Janez Pire, Prebold 127 c. 3 in 4 vrstne dobro ohranjene Lu- bas harmonike prodam. Panič, Cesta na grad 48, Celje. ENOSOBNO pritlično stanovanje v Celju prodam. TeL 25-017 doma 23-652. VINO črno prodam. Anton Grad, Samova 4, Ostrožno. KOMBINIRAN otroški voziček ter športni, stajco in keramične plo- ščice prodam. Tel. 701-143. OSTREŠJE za manjšo hišo ali vi- kend, dimenzije po dogovoru, prodam. Franc Vahen, Strtenl- ca, Zibika, Pristava. 3 trajnožareče peči Tobi plamen in Emo ter oljno peč Emo novejšo, prodam Jože Lorenčak, šlan- drov trg 2, Celje. DVOREDNI pletilni stroj Standard prodam. Jelen, Andraž 6, Pol- zela. DIANO, letnik 1976, dobro ohra- njeno in motor za Ami 8, poceni prodam. Tel. 27-611 Int 15 v če- trtek in petek od 12. do 14. ure. VVARTBURG, letnik 1977, prevože- nih 41.000 km, svetlozelen, v brezhibnem stanju, prodam. Inf. po tel. 26-941. JABOLKA obrana, neškropljena za ozimnico, razne sorte, cena 8 din, prodam. Zagrad, Stari ru- dnik Pečovnik, mimo ribogojni- ce. Kari Suša, Zvodno 1, dostop z avtom. NOV avtomatski stereo gramofon, znamke Dual, tip HS 132, z dve- ma zvočnikoma 2 x 15 W, pro- dam. Tel. 21-048 od 18. do 19. ure. FIAT 126 P, letnik 1976, garažiran, po ugodni ceni prodam. Tel. 21-048 od 18. do 20. ure. RENAULT 12, letnik november 1975, dobro ohranjen, prodam. Tel. 831-918. Alojz Kokovnik, Mozirje. KUPIM HIŠO ali zazidljivo parcelo v Celju ali bližnji okolici kupim. Šifra: »PLAČILO TAKOJ«. MANJŠO hišo ali dvosobno stano- vanje v Celju kupim. Ponudbe pod: »NAVEDITE CENO«. STANOVANJA MANJŠE stanovanje ali sotx> v La- škem ali bližnji okolici Išče sam- sko dekle. Šifra: »NUJNO«. IŠČEM opremljeno sobo v Celju. Vse ponudbe sprejemam na tel. 25-951 ali na šifro: »2500«. MLADA zakonca s šestmesečnim otrokom Iščeta sobo s kuhinjo v celjski okolici, oprenliva sama. šifra: »NUJNO-TAKOJ«. DVOINPOLSOBNO stanovanje v Laškem zamenjam za dvosobno ali enoinpoisobno v Celju: Šifra: »NUJNO-CEUE«. IŠČEM stanovanje v Celju ali oko- lici pri starejših ljudeh. Za uslu- go pomagam na vrtu, In v go- spodinjstvu. Šifra: »USLUŽ- BENKA«. ŠTUDENTKA IŠČE garsonjero ali enosobno stanovanje v Celju ali okoMci. TeL 065 22-785. ZAMENJAM dvosobno stanovanje v Zabukovici za enosobno v Žal- cu. Šifra: »ZAMENJAVA«. MLADI par išče kakršnokoli stano- vanje. Šifra: »PREDPLAČILO«. USLUŽBENKA išče sobo v centru Celja, ni pa to pogoj, šifra: »METKA«. OGREVANO sobo, po možnosti z lastnim vhodom v Celju išče mlada delavka. Kličite na tel. 32-775. GARSONIERO, manjše stanova- nje v Celju ali okolici, išče izo- braženka. Ponudbe pod: »NUJNO-ST«. USLUŽBENKA Išče sobo v Celju ali okolici. Ponudbe pod: »JA- NUAR«. GARSONIERO ali manjše stano- vanje v Celju Išče intelektualka. Ponudbe pod: »8000«. MANJŠE stanovanje v Celju Išče Inženirka: Šifra: »PLAČILO V NAPREJ«. ODDAM sobo študentki ali usluž- benki. Šifra: »BLOK«. ZAPOSLITEV TAKOJ zaposlim 2 PK ali KV sliko- pleskarja. Rado Aleš, Titova 13, Laško. RAZNO UPOKOJENKO za nego starejše tx>lnlce na domu nujno iščemo, možnost hrane in prenočeva- nja. Naslov: Otorepec, Celje, Kocbekova 1 aH na tel. 31-328 popoldan. GARAŽO oddam v garažni hiši ob žel. progi. Tel. 28-059. DENARNICA - Našel sem črno de- narnico na parkirišču za Agrote- hniko v Celju. V njej Je nekaj gotovine In boni za malico zdra- vilišča Laško. Lastnik Jo lahko dobi pri Bogdanu Oprešniku, Miklošičeva 2, Celje (tel. 232-69) Ob'ljavljamo popravek besedila razpisa, ki je bil objavljen v Novem tedniku št. 45 11. nov. 1982 na 14. strani. Pravilno besedilo v drugi alineji se glasi: - da ima najmanj višjo strokovno izobrazbo pravne, ekonomske, socialne ali zdravstvene smeri. HMEZAD NOTRANJA TRGOVINA ŽALEC Po sklepu delavskega sveta TOZD Transport z dne 2. 11. 1982 objavljamo javno licitacijo poškodovanih kmetijskih strojev iz programa SIP, in sicer: 1. Samonakladalna prikolica PRP-3 - izklicna cena 32.320 din 2. Koruzni kombajn KK-30 - izklicna cena 96.400 din 3. Puhalnik silorezni PS-33 E - izklicna cena 22.650 din. Po sklepu delavskega sveta TOZD Veleprodaja z dne 23. 9. 1981 objavljamo javno licitacijo male camp prikolice Adria - izklicna cena 20.000 din z vkalkuliranim davkom. Po sklepu delavskega sveta TOZD Maloprodaja z dne 9. 12. 1981 objavljamo javno licitacijo 1. vozila kombi Zastava - izklicna cena 10.000 z vkalkuliranim davkom 2. razne fotografske opreme. Licitacija bo dne 3. 12. 1982pb 11.000 uri v prostorih TOZD Transport v Vrbju pri Žalcu. Interesenti položijo 10% varščino pred pričetkom lici- tacije. Po sklepu delavskega sveta delovne skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav Območne skupnosti Celje razpisujemo JAVNO LICITACIJO za naslednja osnovna sredstva izklicna cena 1. 2 kom lesena pulta inv. št. 509 -I- 508 3000 din 2. 1 kom električni pisalni stroj inv. št. 937 1500 din 3. 1 kom rač. stroj Zagreb-mlinček 500 din 4. 1 kom rač. stroj Olivetti inv. št. 655 900 din 5. 1 kom fotokopirni stroj OCE elektronik 1400 (pokvarjen) inv. št. 492 9000 din 6. 1 kom fotokopirni stroj Xerox (pokvarjen) inv. št. 220 8000 din 7. 1 kom loščilec (pokvarjen) inv. št. 491 1000 din 8. 1 kom sesalec EMKA ISOOdin 9. 1 kom sesalec OMEGA 1000 din V ceni ni vključen prometni davek, ki se obračuna naknadno. Licitacija bo dne 2. 12. 1982 ob 8. uri v sejni sobi Zavarovalne skupnosti Triglav Območne skupnosti Celje, Ulica XIV. divizije 4, Celje. Ogled sredstev je možen eno uro pred licitacijo v prostorih Območne skupnosti Celje. Vsa sredstva se prodajajo po načelu videno - kuplje- no, poznejših reklamacij ne upoštevamo. Kupci so dolžni: - pred pričetkom licitacije položiti varščino v znesku 10% od izklicne cene - plačati predpisani prometni davek, ki ni vključen v začetno ceno - dvigniti kupljena osnovna sredstva v roku enega tedna (7 dni) po licitaciji na podlagi potrdila o vpla- čilu. i 47 - 25. november 1982 NOVI TEDNIK - stran 31 fV SPORED ^pEUA, 28. 11. 40 POROČILA (Lj) ^0 ŽIV ŽAV, otroška matineja (L)) '35 Človekova glasba: zvoč- nost in nezvočnost (Lj) .30 W Atteway: SKAG, ameriška nadaljevanka (L)) ,15 TV KAŽIPOT (Lj) ,35 SREČANJE OKTETOV, glasbe- na oddaja (Lj) ,00 LJUDJE IN ZEMLJA (Lj) 3OO POROČILA (do 13 05) (Lj) Prisluhnimo tišini, oddaja TV Koper za služno prizadete (Lj) 540 NA DRUGAČEN NACIN, zabav- no glasbena oddaja (TV Beo- grad (Li) 530 POROČILA (L)) f 35 VOZOVNICA V ENO SMER: Pri- ti in ostati, dokumentarna serija TV Sarajevo (Lj) '15 Športna poročila (Lj) -30 OPERACIJA MEDENI TEDEN. ' ameriški film (Lj) J 55 NE PREZRITE (Lj) 910 RISANKA (Lj) 915 CIK CAK (Lj) 0 23 TV IN RADIO NOCOJ (Lj) 9 25 ZRNO DO ZRNA (L|) 930 TV DNEVNIK (Lj) 955 VREME (Lj) 957 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) ijoo H Huma-U.Kovačevič- jevdjevič; KOŽE, nadaljevanka (TV Sarajevo) (Lj) 1110 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 115 ŠPORTNI PREGLED (Bgd) 130 SEZONA MIRU V PARIZU, fran- oosko-iugoslovanski film (Lj) )110 POROČILA (Lj) ONEDEUEK, 29. 11. 900 POROČILA (Lj) 905 PRVIC - NlC, DRUGIC - NIČ, TRETJIČ - ŽIV ŽAV, posnetek otroške prireditve iz Kranja (Lj) 9.45 M. Košuta: VITEZ NA OBISKU, predstava SNG Maribor (Lj) 10.55 KJE SO VSI TISTI UUD3E - Rl- NO CHINESSE, glasbena odda- ja (Lj) 11.30 II. ZASEDANJE AVNOJ, doku- mentarna oddaja (Lj) 11.55 REPUBLIKA NAŠA, glasbena oddaja TV Zagreb (Lj) 12.25 NARODNE PESMI (Tg) 12.55 PJ V NOGOMETU - DINAMQ (Zg) SARAJEVO, prenos (Zgb, Lj) 14 45 KANCHENJUNGA, če- škoslovaški alpinistični film (Lj) 15.50 FESTIVAL »REVOLUCIJA IN GLASBA" Večer ztx>rovske pe- smi (L)) 16 50 POROClUV(Lj> 16.55 CICIBAN, DOBER DAN Knjiži- ca iz Trnovskega gozda (Lj) 17.15 KUNG FU. ameriški film (Lj) 18 25 DA PESEM NE BI ZAMRLA-ob 30-letnicl Slovenskega okteta (Lj) 19 10 RISANKA (Lj) 19.15 CIK CAK (Lj) 19 24 TV IN RADIO NOCOJ (Lj) 19 26 ZRNO DO ZRNA (Lj) 19 30 TV DNEVNIK (Lj) 19.55 VREME (Lj) 19 57 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.00 G. Stefanovski DIVJE MESO, drama TV Beograd (L)) 21.45 SIMFONIČNI VECER NA FESTI- VALU "REVOLUCIJA IN GLAS- BA« (Lj) 22.35 POROČILA (Lj) TOREK, 30. 11. 9 00 POROČILA (Lj) 9.05 GUSLARSKE PESMI O TITU 9 30 NIHCE mi NICESAR ne POVE, češkoslovaška otroška oddaja (L|) 10.35 PEDENJŽEP: Hodil sem... (Lj) 10 55 KLUANE, kanadski športni film (Lj) 11.50 USTVARJANJE TITOVE JUGO- SLAVIJE: Titova država (Lj) 13 00 Poročila (do 13.05) (Lj) 14.10 PUSTOLOVŠČINA, otroška od- daja TV Beograd (Lj) 14.40 ZLAT! SLAVČEK. posnetek otroške prireditve TV Skopje (Lj) ^ 15.45 POROČILA (Lj) 15.50 SLAVI NAPROTI, ameriški film (Lj) ^ 18.20 IZKUŠNJE SPOPADOV, zuna- njepolitična oddaja (Lj) 19.10 RISANKA (Lj) 19.15 CIK CAK (Lj) 19.24 TV IN RADIO NOCOJ (Lj) 19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj) 19.30 TV DNEVNIK (Lj) 19.55 VREME (Lj) 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.00 TA SVET JE PESMI VREDEN, portret Franeta Milčinskega- Ježka (Lj) 20.40 MODNI UTRINKI (Lj) 20 45 A Doblin BERLIN - ALEXAN- DERPLATZ, zahodnonemSka nadaljevanka (Lj) 2145 POROČILA (Lj) SREDA, 1. 12. 8 35 TV V ŠOLI: TV koledar. Od na- črta do karte, Alžirija. Odmor, Muca Copatarica, Poročila, V osnovni šoli Kozala na Reki (Zgb I) 10.35 TV V ŠOLI: Namesto odmora. Risanka, Predšolska vzgoja. Mali program, Risanka, Telesna vzgoja. Zadnje minute (do 12.05) (Bgd) 17.35 POROČILA (Lj) 17.40 CICIBAN, DOBER DAN: Papir (Lj) 17.55 SAMO KATKA, poljska otroška serija (LJ) 18.25 SEVERNOPRIMORSKI OBZOR- NIK (Lj) 18.40 SREČANJE TAMBURAŠEV SLOVENIJE (Lj) 19.10 RISANKA (Lj) 19.15 CIK CAK (Lj) 19 24 TV IN RADIO NOCOJ (Lj) 19 26 ZRNO DO ZRNA (Lj) 19.30 TV DNEVNIK (Lj) 19 55 VREME (Lj) 19 57 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.00 FILM TEDNA BALADA O CA- BLU HOGUU, amenški film (Lj) 21 55 POROČILA (Lj) Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV DNEVNIK (N. Sad) 17.45 RADOST EVROPE (Bgd I) 18.15 AKTUALNOST 18.45 ZELENI KABARET (Bgd I) 19.30 TV DNEVNIK (Zgb II, Pr) 2000 SREČANJA, kulturna oddaja (Tg II) ^ 20.30 ZAGREBŠKA PANORAMA (Zgb II) 20.50 Moliere: TARTUFFE, predstava Gledališča Bosanske Krajine iz Banja Luke (do 22.05) (Sa II) ČETRTEK, 2. 12. 8.35 TV V ŠOLI: TV koledar, Ribo- gojstvo, Vodna energija, Od- mor, Pomagajmo živalim pozi- mi, Poročila, Človekovo telo (Zgb I) 10.35 TV V ŠOLI: Namesto odmora, Risanka, Združeni narodi, Kako naj..., Risanka, Zgodba, Zadnje minute (do 12.05) (Bgd) 17.00 POROČILA (Lj) 17.05 MLADI VIRTUOZI: Rog (Lj) 17.25 ZAPISI ZA MLADE: Janez Ku- har (Lj) 17.55 MOZAIK KRATKEGA FILMA: ORIENTACIJSKI TEK, švedski športni film (Lj) 18.25 CEUSKI OBZORNIK (Lj) 18.40 MLADI ZA MLADE: Prijatelja (Lj) 19.10 RISANKA (Lj) 19.15 CIK CAK (Lj) 19.24 TV IN RADIO NOCOJ (Lj) 19 26 ZRNO DO ZRNA (Lj) 19 30 TV DNEVNIK (Lj) 19.55 VREME (Lj) 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.00 STUDIO 2 (Lj) 21.10 ODSEVI VZHAJAJOČEGA SON- CA: Podedovana prihodnost, domumentarna serija (Lj) 2150 POROČILA (Lj) Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV DNEVNIK (N. Sad) 17.45 TRNJEVA TRDNJAVA (N. Sad) 18 15 ZNANOST (N. Sad) 18.45 HUMOR VOJVODINE (N. Sad) 19.30 TV DNEVNIK (Zgb II, Tg) 20.00 ŽIVUENJE JE MNOŽIČNI PO- JAV (do 22.00) (Zgb II) PETEK, 3. 12. 8.55 TV V ŠOLI: TV koledar. Nemšči- na, Odmor, Muca Copatarica, Poročila, Hrvaški potopise!, - M.Pejič: POTEPANJA (Zgb I) 10.35 TV V ŠOLI: Namesto odmora. Risanka, Svet okoli nas. Mali program. Risanka, Izobraževal- na reportaža. Zadnje minute (do 12.05) (Bgd) 17.20 POROČILA (Lj) 17.25 DVOJČKA, otroška serija TV Beograd (Lj) 17.55 DOMAČI ANSAMBLI: Ansambel Slovenija (Lj) 18.25 OBZORNIK (Lj) 18.40 SPOZNAVANJE NAŠE NARAV- NE DEDIŠČINE: Biseri Brinšči- ce(Lj) 18 50 ZA ZDRAVO ŽIVUENJE. izo- braževalna serija (Lj) 19.05 RISANKA (\4) 19.15 CIK CAK (Lj) 19.24 TV IN RADIO NACOJ (Lj) 19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj) 19.30 TV DNEVNIK (Lj) 19.55 VREME (Lj) 19 57 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.00 S.Dessailly: NOVE TIGROVE BRIGADE, francoska nanizanka (Lj) 21.00 MODNI UTRINKI (Lj) 21.05 ZRCALO TEDNA (Lj) 21:25 NOČNI KINO: NOC NA OBALI, finski film (Lj) 22.45 POROČILA (Lj) Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV DNEVNIK (N. Sad) 17.45 PLAVICA. otroška oddaja (N. Sad) 18.15 MLADINSKA ODDAJA (Sk I) 18.45 ZABAVNO GLASBENA ODDA- JA (Sa 1) 19.30 TV DNEVNIK (Bgd I) 20.00 POVEČAVA, dokumentarna od- daja (Zgb II) 20.45 ZAGREBŠKA PAf^RAMA (Zgb II) 21.00 IZBRANI TRENUTEK (Zgb II) 21.10 NOCNI KINO: LUTHER, ameri- ški film (do 22.40) (Sa II) SOBOTA, 4. 12. 8 00 POROČILA (Lj) 8.05 MLADI VIRTUOZI: Rog (Lj) 8.25 aCIBAN, DOBER DAN: Papir (Lj) 8.40 PEDENJŽEP: Hodil sem... (Lj) 8.55 SAMO KATKA, poljska otroška nadaljevanka (Lj) 9.25 DVOJČKA, oddaja TV Beograd 9.55 PUSTOLOVŠČINA, oddaja TV Beograd (Lj) 10.25 POZDRAVUENA, MAKEDONI- JA (Lj) 10.40 BEG, dokumentarna oddaja (Lj) 11.10 BARVNI SVET NIKOLAJA OMERSE (Lj) 11.45 POROČILA (do 11.50) (Lj) 12.55 NOGOMET OSIJEK : CZ pre- nos (do 14 45) (Zgb Lj) v odmoru PROPAGANDNA OD- DAJA 16.05 POROČILA (Lj) 16.10 ROKOMET MEDVEŠČAK CZ. prenos (Zgb, Lj) v odmoru PROPAGANDNA OD- DAJA 17 30 KOLARGOL IN CUDEŽNI KOV- ČEK, poljski mladinski film (Lj^ 18.45 NAŠ KRAJ: Trbonje (Lj) 19.00 ZLATA PTICA - Japonske prav- ljice: ENOOKI MAGOZAEMON (Lj) 19.10 RISANKA (Lj) 19.15 CIK CAK (Lj) 19.24 TV IN RADIO NOCOJ (Lj) 19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj) 19.30 TV DNEVNIK (Lj) 19.55 VREME (Lj) 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.00 NOČNI UBIJALEC, ameriški film (Lj) 21 35 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 21.40 GLASBA MOJEGA ŽIVUENJA, zabavno glasbena oddaja TV Beograd (Lj) 22.25 POROČILA (Lj) ROJSTVA ceije Rojenih je bilo 35 dečkov in 28 deklic. POROKE Poročilo se je 8 parov, od teh: MERC Vinko Miroslav in MA- VER Marija oba iz Maribora, ČU- VAN Branko in HAJSINGER Helena oba iz Celja, KRISTAN Zmago in LAVRIC Marjeta oba iz Celja. ZLATA POROKA MALGAJ Josip in Marija rpj. ROZMAN iz Celja. SMRTI VAJTHAUSER Franc, 70, Ti- tovo Velenje, KRUMPACNIK Martin, 75, Nizka. KOROŠEC Marija, 86, Loče pri Poljčanah, GORNJEC Anton. 46, Podvrh, KORUN Anton, 74, Krtince, GROBIN Jože, 72, Poljane. SOJC Jože, 20, Paka, KOZUH Konrad, 37, Tmovlje pri Celju, DELLA MEA Emilija, 86, Celje, VIDENSEK Neža. 86, Zlateče, VTIECAR Franc, 28, Celje, BU- CEJ Roza, 87, Teharje, KU- ZMAN Berta, 68, Landek. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI CENTER Dežurstvo med tednom: po- možni zdravnik od 14. do 20. ure, glavni zdravnik od 15. ure do na- slednjega dne do 6. ure zjutraj. Ob nedeljah je dežurstvo od 12. ure do naslednjega dne do 6. ure zjutraj, ob praznikih pa od 6. do naslednjega dne do 7. ure zjutraj. LEKARNE CEUE Neprekinjeno dežurstvo ima lekarna CENTER v Stanetovi ulici 13 a, Celje, TRGOVINE Dežurno službo ima do novega leta samopostrežba SOCA v Sta- netovi ulici vsak dan, tudi ob so- botah od 7.30 do 20. ure. DEŽURSTVO TRGOVIN V PRAZNIČNIH DNEH 28. 11. od 7. do 11.: Stojnica na tržnici in pekama Stručka. Od 12.30 do 15.: Kiosk pri bol- nišnici. 29. 11. so vse trgovine zaprte. 30. 11. od 7.30 do 11.: market Ljubečna, market Dolgo Polje, market Hudinja, samopostrežba Soča. Gaberje, market Ostrožno. market Lipa Store, market Voj- nik - živila, blagovnica Vitanje, samopostrežba Otok v Trubarje- vi ulici, Rio v Prešernovi ulici, Sedmica na Kersnikovi ulici. So- lidarnost na Lavi in Ložnica v Plavi lagum. IIADIOCEUE ČETRTEK, 25. 11.: 8 00 Poročila, 8.05. Dopoldne z vami: gost oddaje ^udi Peperko - družbeni pravobranilec samoupravljanja (vmes ob 9 00 »oročila), 10.(X) Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 15.45 Zabavni glo- )us, 16.00 Kronika, 16.15 Čestitke in pozdravi, 16.30 V živo: Mladi in »rednote NOB, 18.00 Zaključek sporeda. PETEK, 26. 11.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik (vmes ob 9.00 Poročila). 9.30 Žveplometer, 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbo vam izbira, 17.45 Mladi mladim, 18.00 Zaključek sporeda. SOBOTA, 27. 11.: 8.00 Poročila, 8.05 Kuharski kotiček. 8.35 Koledar prireditev, 9.00 Poročila, 9.05 Jugotonov express, 9.35 Filmski sprehodi, 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 15,45 Športna sobota. 16.(X) Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabav- nih melodij, 17.30 Kulturni feljton, 17.45 Zabavni globus, 18.00 Zaključek sporeda. NEDEUA, 28. 11.: 10.00 Poročila, 10.10 JAVNA RADIJSKA ODDAJA - posnetek prireditve iz Nazarij, 11.15 Obvestila, 11.30 Kmetijska oddaja, 12.00 Čestitke in pozdravi. 13.00 Poročila. 13.05 Zabavni globus, 13.15 Žveplometer, 13.30 Literarna oddaja, 13.45 Iz domačih logov. 14.00 Zak- ljuček sporeda PONEDEUEK, 29. 11.: NI SPOREDA • TOREK, 30. 11.: NI SPOREDA SREDA, 1. 12.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 9.30 Koledar prireditev, 10.(X) Zaključek sporeda. 15.30 Obve- stila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 Delo in zdravje, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbene vzporednice, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. ČETRTEK, 2. 12.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 900 Poročila), 10,00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 15.45 Zabavni glo- bus, 16.00 Kronika, 16.15 Čestitke in pozdravi, 16.30 V živo; Kam in kako za Novo leto, 18.00 Zaključek sporeda. PETEK, 3. 12.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik (vmes ob 9.00 Poro- dila), 9.30 Žveplometer, 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila. 16.05 Čestitkejn pozdravi. 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbo vam izbira, 17.45 Turistična oddaja, 18.00 Zaključek spo- reda. SOBOTA, 4. 12.: 8.00 Poročila, 805 Kuharski kotiček. 8.35 Koledar prireditev, 9.00 Poročila, 9 05 Jugotonov express, 9.35 Filmski sprehodi, 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 15.45 Športna sobota. 16.00 Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 17.(X) Kronika. 17.15 Lestvica zabav- nih melodij, 17.30 Kulturni feljton, 17.45 Zabavni globus, 18.00 Zaključek Sporeda. NEDELJA, 5. 12.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila, 10.30 Predstavljamo Vam, 10.45 Kekčevi prijatelji, 11.00 Vedri zvoki, 11.15 Zabavni globus, |1 30 Kmetijska oddaja, 12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00 Poročila, 13.05 2veploineter (ponovitev). 13.30 Literarna oddaja. 13.45 Iz domačih logov, 00 Zaključek sporeda. PONEDEUEK, 6. 12.: 8 00 Poročila, 8.05 Športno dopoldne (vmes ob 900 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda, 13 30 Obvestila. 1600 Poročila. 16 05 Čestitke in pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Zabavni globus, 17.00 ■^"■onika, 17.15 Lestvica narodnozabavnih melodij, 17.30 športni pregled, 17.45 Reportaža, 18.00 Zaključek sporeda. TOREK, 7. 12.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9 00 Poročila), 9.45 Esperanto, 10.00 Zaključek sporeda, 15 30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi. 16.30 Iz delovnih organizacij, 16 45 ^bavni globus, 17 00 Kronika, 17,15 Iz arhiva resne glasbe. 17.45 Od- f^vi 18.00 Zaključek sporeda. SREDA, 8. 12.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 9.30 Koledar prireditev, 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obve- f^ila, 16.00 Poročila. 16.05 čestitke in pozdravi. 16.30 Za delavce iz bratskih republik, 1645 Zabavni globus, 1700 Kronika, 17 15 Glast5€ne ^Porednice, 17,30 Aktualno, 17.45 Iz zakladnice zborovske glasbe 18 00 'skijuček sporeda. 99 LET CECILIJE JURMAN Med šestnajstimi otroki, ki so se rodili Jurmanovim, ko so hodili za kruhom po sve- tu, je bila tudi CECILIJA, ki se je pred devetindevetdesti- mi leti rodila v Gradcu. Zdaj živi pri sorodnikih v Ljubečni pri Celju. Mamca Cecilija je imeia šest otrok. Toliko ima tudi vnukov in sedemnajst prav- nukov, ki svojo babico in prababico ljubeče obisku- jejo. Življenjska pot ji ni bila postlana z rožicami, vendar ni obupala nikoli. Kadar ji je bilo najhuje, je zapela. Tudi danes še rada poje, še raje pa prisluhne radiu Celje. Ker okoli nje vse postorijo drugi, se mamca Cecilija vsede in čaka na znak celjskega radia. Potem ves čas programa se- di kot prikovana, zlasti, ka- dar so na vrsti želje. »Zato jih tako rada poslu- šam, ker igrajo domače pe- smi, pa še stare so vmes. »Najraje pa sliši tisto - Rože je v vrtu plela. »Kadar ne bom mogla več poslušati, (izdaja jo sluh) mi bo najtežje«, potoži. Mamca Cecilija je z vsem zadovoljna, kar ji ponudijo. Najraje pa je v oblicah krom- pir in čokolino. »Lačna mi ni treba bit«, pripoveduje ma- ma, »saj zdaj mi gre kar lepo. Hvaležna sem za lepo pokoj- nino, ki mi kar zadostuje. Sa- mo da bom zdrava, pa bom dočakala sto let.« To si želimo tudi mi, ki ji ob prazniku čestitamo. ZDENKA STOPAR ŠRANGA ZA ZLATOPOROČENCA v Zabukovici pri Grižah še ohranjajo star običaj šranganja ceste, če ženin odpelje nevest izven krajevne skupnosti, kjer je prebivala. Razen tega pa pripravijo šrango tudi tistij zakoncem, ki praznujejo zlato poroko. Minulo soboto so tako zašrangali cesto zakoncen^ Hlačar, ki sta se peljala v Žalec k proslavi zlate poroke. Po dolgem barantanju gled odkupne cene in krajšem kulturnem programu domačih godcev in pevcev so krajani 1 odprli cesto. Ker sta oba zakonca delala pri rudniku so jima postavili improvizirani vhodi rudnik. LEPOTA TELESA IN MIŠIC Dvorana Golovec je minulo soboto še enkrat pokazala svojo večnamensko dejavnost. V poplavi raznih prireditev je tokrat gostila bodybuilderske miss in mistre Jugoslavije. Na tej prireditvi je svoje mišice in skladno grajeno ter vzga- jano telo kazalo pred okoli 1000 obiskovalci 7 moških in 4 ženske. Na prireditvi se je obiskovalcem v dvorani Golovec pred- stavil s svojimi uspešnicami tudi Vladimir Savčič Cobi, ki ga je sprernljal ansambel Feniks iz Celja. PO JUGOVZHODNI AZIJI Piše: STANE ŽILNiK. 29 Poglejmo v čas druge sve- tovne vojne, ko so Indonezi- jo leta 1942 napadli Japonci in jo tudi zavzeli. Oborožen odpor so jim nudili tudi in- donezijski partizani, bodoče okostje indonezijskih repu- blikanskih čet. Po kapitula- ciji Japonske leta 1945, sta general Sukamo in Hatte razglasila neodvisno republi- ko. Začasni parlament, je izbral Sukama za predsedni- ka republike. Medtem so tja takrat prišle angleške enote zaradi razorožitve japonske vojske. Pod okriljem Vehke Britanije, ki je še naprej priz- navala nizozemsko suvere- nost nad Indonezijo, so se v oktobru leta 1945 izkrcale še nizozemske čete. Začela se je štiri leta trajajoča vojna med domačini in kolonizatorji - nekdanjimi. Sledila so zača- sna premirja, ki pa niso obrodila sadu. Nizozemska je pomagala separatistom in se posluževala pomorske blokade. Po intervenciji Združenih narodov in konfe- rence v Haagu, je prišlo 2.11. 1949 do ustavitve ognja. Sklenjen je bil sporazum med Nizozemsko in takrat imenovano Republiko zdru- ženih narodov Indonezije, ki so še vedno ostajale v matič- ni zvezi Nizozemske. Predvi- deno je bilo celo skupno so- delovanje na področju zuna- nje politike in obrambe. Sklenjeno je tudi bilo, da pri- pada Indoneziji indonezij- sko ozemlje, ki je sestavljalo bivšo nizozemsko kolonijo, razen zahodnega dela Nove Gvineje. Država je dobila fe- deralno ureditev, za predse- dnika je bil izvoljen general Sukarno. Separisti so bili še naprej deležni pomoči od nekdanjih gospodarjev. To je botrovalo temu, da je Su- kamo leta 1956 razdrl zvezo z Nizozemsko in ji ukinil od- plačevanje dolgov. Leto ka- sneje so biJi izgnani tudi vsi nizozemski državljani, zap- Ijenjeni so jim tudi vso imo- vino. Indonezija je bila med pr- vimi članicami neuvrščenih. Kljub temu se je bila kot oslabljena novorojena drža- va prisiljena nasloniti na močnejšega partnerja. Revo- lucionarne ideje iz Jakarte so našle razumevanje v Moskvi. Rusi so jim prisko- čili na pomoč pri gradnji in- frastmkture, tovarn in seve- da tudi pri reorgcinizaciji ar- made. Prišlo je do agrarne refor- me. Bogatim javanskim ve- leposestnikom so zemljo po- brali in jo razdelili med rev- ne. Kmetje so dobili vladno pomoč, na podeželja so prišli študentje in jim pomagali s svojimi nasveti. Tradicija in podrejenost pred vaškimi mogotci sta še vedno držali navadne ljudi v manjvred- nem položaju. Kljub nekaterim ukrepom socialistične vlade v dobro ljudi, pa je bila njena politika navzven obarvana kot ek- spanzionistična. Na zaho- dnem delu Nove Gvineje, danes imenovanem Irian Jaya, je bil leto dni po odho- du Holandcev organiziran referendum. Na njem se bi naj domačini odločili ali želi- jo postati neodvisni v sklopu vzhodnega dela Nove Gvine- je ali pa ostati v sklopu indo- nezijskega ozemlja. Rezulta- ti referenduma so pokazali, da se je velika večina redko naseljenih prebivlacev odlo- čila za Indonezijo. V pravič- nost referenduma lahko dvo- mimo, kajti še do pred nekaj leti je nepismenost obsegala okoli 90 odstotkov prebival- stva. Istočasno je izbruhnil tudi oborožen odpor Irian- cev, ki je biJ označen kot se- paratističen ob podpori tujih krogov. Slabo oboroženo gibanje na Irian Jaya je hitro ugnala moderneje opremljena in številnejša Sukarnova voj- ska. V spomin na tako ime- novano »neodvisnost« zaho- dnega dela Nove Gvineje (Irian Jaya) je postavljen v Jakarti ogromen spomenik. Na približno deset metrov visokih stebrih stoji kip mo- škega, s pravkar raztrgano verigo, ki naj bi predstavljala osvoboditev izpod Nizozem- cev. Za zavedne Iriance po- meni ta simbol samo zame- njavo oblasti. Precej težav je povzročalo mladi državi tudi separati- stično gibanje za osvobodi- tev zahodnega dela otoka Ti- morja. Vzhodnemu delu Ti- morja je pripadla neodvi- snost, medtem ko boj za osvoboditev izpod indonezij- skega jarma traja še danes. Kot je bilo že omenjeno, pripada večinski del otoka Bornea ozemlju Indonezije, pod imenom Kalimantan. Ostaneta še provinci Sara- wak in Sandakan na zahodni in severni strani Bornea, ki danes pripadata ozemlju Ma- lezije. Malezija je bila angle- ška kolonija, prav tako $ta pod kolonijo spadali tudi ti dve provinci. Leta 1963 je dobila Malezija neodvisnost, v svojo federacijo si priklju- čila tudi še provinci Sarawak in Sabah, kar je botrovalo prekinitvi diplomatskih odnosov med Indonezijo in Malezijo. Takratna indone- zijska oblast si je lastila upravičeno ali neupravičeno pravico nad provincami Sa- rawak, Brunei i Sabah. Voja- ške enote so se ustalile na ozemlju omenjenih provim in vodile vojne operacij proti Maleziji. Do prekiniti sovražnosti je prišlo dve U kasneje, ko je bil v Jakai izveden neuspeli državi udar in ko je prišlo do zam njave oblasti. Vzroke za neuspeli državi udar leta 1965 je treba iska v ameriški navzočnosti Vietnamu. Sovjetska pomo Indoneziji je postajala v go spodarstvu in orožju vs močnejša, kar si je Washini ton razlagal za potenciala nevarnost svoje vietnamsk pozicije v Jugovzhodni Azi} Nezadovoljstvo armade Š vedno revnih Jav/ancev n eni strani in vse bolj fanatii ne večine muslimanskih pi padnikov na drugi strani, botrovalo nastanku medve ske mržnje in panike pre komunizmom. Opozicijska organizacija »30. september«, je na isl dan leta 1965 izvedla državn udar. Ni treba posebej pou darjati, da je bil udar vš& Washingtonu, če že ne pi njegovi direktivi. Likvidin 'nih je bilo večina Sukarno vih generalov, na oblast sti prišla generala Nasution ii Suharto. Razvnela se je krat kotrajna državljanska vojns v obliki obračuna musliman, ske večine nad pripadnic napredne struje in komur^ stične' partije ter redkim hi dujskim življem. Javansko mesto v stilu rikš AMADEUS POROČA Vsi po vrsti smo postali aBONenti. Slišijo se celo govorice da bomo imeli bone oziroma karte za vsako onš. Tako nas je vse prevzela ta bonomanija, da je moja boljša polovica zadnjič rekla: »Ljubi možek tudi za tiste stvari bova uvedla bone. Z energijo je treba varčevati in z boni bova vsaj malo zajezila nepotrebno razmetavanje moči.« Ko sem zagodmjal, češ za vsak kline bo treba karto, je odvrnila:» Vidim, da si me razumel...« NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec - Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednik Boris Rosina,' odgovorni urednik Novega tednika in v. d. odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Marjela Agrež, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklic, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Frzinjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 10 din, celoletna naročnina 450 din, polletna 225 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-105.