Año (Leto) XVII (12)
No. (štev.) 29
ESLOVENIA LIBRE”
BUENOS AIRES. 21. julija (julio) 1960
ZN in komunisti v Kongu
V bivšem belgijskem Kongu, ki je 30. junija t. 1. dobil samostojnost, se je položaj v preteklem tednu razvijal v vedno večji kaos, dokler niso vmes posegli ZN. Novi črnski predsednik Konga, Lumumba, je najprej pozval ameriško vlado, naj pošlje 3000 svojih vojakov v Kongo*, “da bi naredili red in izgnali belgijske. oddelke.” USA je odgovorila, da bo zadavo predložila Varnostnemu svetu ZN, ker more samo ta organizacija poslati svoje oddelke, če smatra za potreb-' nq. Tako je bila sklicana seja Varnostnega sveta ZN, na katerem so sklenili, da bodo ZN poslali v Kongo oddelke iz Ghane, francoske Gvineje, federacije Mali in Tunisa, se pravi izključno črne vojake. Pozneje so tem priključili še a-besinsko vojsko.
Medtem so belgijski oddelki ,izvedli napad na letališče pri Leopoldvillu, da so zaščitili tja pribeglo civilno prebivalstvo, ki je čakalo na zračne transporte v Brazaville, glavno mesto francoskega Konga, ki leži onstran reke Kongo nasproti Leopoldvillu. Zaradi napada, pri katerem je izgubilo življenje nekaj črnih vojakov, je Lumumba prekinil odnose z Belgijo in pozval v svojo deželo vojaške oddelke Ghane, katera se je vabilu takoj odzvala, še pred tozadevnim nalogom iz Varnostnega sveta ZN. Oddelki Ghane so pod poveljstvom Angleža Alexandra vkorakali v Leopoldville in razdelili mesto v črni in beli del ter trenutno vzpostavili red,
Lumumba je kmalu nato postavil Belgijcem ultimat, da morajo v treh dneh zapustiti Kongo. Ker tega niso storili, je njegov tajnik, brez dovoljenja Lu-mumbe in brez njegove vedosti, objavil, da bo črna vlada pozvala sovjetsko vojsko naj zasede Kongo. Hruščev je že pred to izjavo objavil, da je dobil brzo-jave od Lumumbe in podpredsednika, da se nahajata v ■nevarnosti in. da hosta, če. bosta smatrali za potrebno, zaprosila Moskvo za pomoč.
Provinca Katanga, ki se je odcepila od ostale države, je prepovedala vstop oddelkom ZN in kateri koli drugi vojski Guverner province, ki se je proglasil za predsednika nove države Katange, je v provinci obdržal red in mir. Zaprosil je že druge države za priznanje, toda ga še ni dobil. Lumumba mu očita izdajstvo ter mu je zagrozil z uničenjem, ko se bodo stvari uredile.
Hruščev je še pred sklicanjem Varnostnega sveta ZN v Moskvi izjavil, da so belgijske čete “pirati” in da so razmer v Kongu krive USA, Francija, An-
glija, Belgija in Zahodna Nemčija; Zahodna Nemčija zato, ker dovoljuje s svojih letalskih oporišč odlete ameriških letal z živežem in materialom v Kongo, Anglija zato, ker je mobilizirala svoje oddelke vzdolž kongoške meje v/ Severni Rodeziji, Francija zato, ker je isto storila v svojem Kongu. Ko pa je Varnostni svet izglasoval pošiljko čet ZN v Kongo in postavil za poveljnika teh oddelkov švedskega generala Karla van Horna ter pozval Belgijo, naj čimprej umakne svoje oddelke, iz Konga, je Hruščev ponovno zagrozil Zahodu, da bo izvedel odločno akcijo v Kongu, če zahodnjaki ne bodo takoj prenehali s svojo intervencijo. Zaklical je: “Roke proč od Konga!”
Po* izjavi tajnika Lumumbe, da bo kongoška vlada poklicala v državo sovjetske čete, če se belgijski oddelki ne bodo takoj umaknili iz Konga, je po vsem Zahodu završalo. Predvidevali s.o silovit zapletljaj položaja in veliko povečanje napetosti med Vzhodom in Zahodom. Razvoj je deloma rešil kongoški senat ki je izglasoval spomenico, v kateri odklanja pomoč sovjetov in poziva Lumum-bo, naj se takoj vrne v Leopoldville, “ker je treba hitro rešiti vrsto problemov!” Ves čas krize, ki traja že nad dva tedna, je bil Lumumba na poti, iz ene province v dingo.
Ker so sovjeti uvideli, da vojaško zaenkrat ne bodo mogli intervenirati v Kongu, so se. vrinili tja tako, da so v torek zjutraj odletala sovjetska letala iz ZSSR v Kongo s tovori sladkorja in živilskih konzerv.
Belgijska vlada je po prekinitvi odnosov, ki ga je povzročil Lumumba, objavila, da je njena tajna služba ugotovila načrten upor v Kongu, ki ga je pripravil Lumumba s pomočjo komunističnih agentov. Belgijska vlada ugotavlja naslednje:. Mnogi svetovalci, ki jih ima Lumumba okoli sebe, so komunistični agenti. Ko so se začeli letalski premiki z belgijskimi četami,, so posamezne radijske postaje prekinjale radijsko zvezo letal s poveljniškim stanom in zavajale letala v napačne smeri. V Leopoldville je še pred začetkom nemirov prišlo veliko čeških agentov, na letališču je pristalo več komunističnih letal z agenti in dokumenti. Ti agenti so bili v stalnem stiku z Lumumbo in njegovo vlado. Poleg tega je priplula v Matadi, kon-goško pristanišče, poljska ladja z o-rožjem, ki ga je Lumumba še pred začetkom nemirov naročil za železno zaveso.
Billi- Í 7 pred Varnostnima svetem
Po sestrelitvi ameriškega bombnika RB-47 pri sovjetskem polotoku Koli, pri kateri je izgubil življenje najmanj en letalec, je ameriška vlada ostro obsodila Moskvo. Hruščev je sklical tiskovno konferenco, na kateri je opozoril USA,
da se znova igra z, ognjem, da Ikove Incidenta ni objavil enajst dni zato, ker
izjave, da ne bo več pošiljal vohunskih letal nad ZSSR, niso vredne počenega groša in da se z ognjem igra tudi brit. vlada, ker je dovolila odlet tega letala s svojega letališča. Za to nosi prvo odgovornost Macmillan, je trdil Hruščev.
Amerika, v vrtincu
Dogodki na Kubi so raztegnili mednarodno napetost nad zahodno polovico sveta. Ta del zemeljske oble je dosedaj živel v precejšnjem zatišju; bilo je nekaj intrig v Guatemali in Mehiki, močne so komunistične postojanke v Venezueli in v Uruguaju. Toda Moskva je bila daleč in zdelo se je, da je med ZDA in sovjeti celo nek tih “sporazum” o tem, da se sovjeti v ameriške zadeve ne bodo vmešavali. Med Kubo in ZDA pa je izbruhnila napetost in Hruščev je zagrozil ZDA z bombardiranjem z raketnimi izstrelki, če bi se ZDA odločile s silo poseči v razvoj dogodkov na Kubi. Na to grožnjo niso odgovorili samo v Washingtonu; zavihralo je po obeh delih ameriškega kontinenta. Vlada v Washingtonu je dala vedeti, da ji Monroejeva doktrina dovoljuje preprečiti u-stalitev komunističnega režima v katerikoli ameriški državi. Varnostni svet OZN jfe odklonil razpravljanje kubanske obtožnice proti ZDA, državam ameriškega ' kontinenta je uspelo, da bodo spor med Kubo in ZDA razpravljali na sejah svojega foruma: v zboru sveta Organizacije ameriških držav.
Ni prvič, da so ZDA posegle po tej doktrini, kadar so branile vdor tujih, iz.venameriških političnih doktrin na a-meriški kontinent. Ko je 1. 1823 predsednik ZDA, Monroe v kongresu povedal načela doktrine, ki je potem prejela njegovo ime, je bilo to potrebno, ker so se že takrat ZDA čutile ogrožene od Rusije. Rusija je imela Alasko (ruski car je Alasko prodal ZDA 1. 1867 za 7 milijonov dolarjev) in od tam bi mogle kreniti ruske čete, “delat red” v — Južno Ameriko. Ko so namreč države sv. alianse 1. 1823 reševale ¡¡Španijo pred revolucijo liberalnih upornikov, je bilo mišljeno, da bodo čete sv. alianse šle tudi v Južno Ameriko in španskemu kralju vrnile kolonije, ki jih je Španija izgubila v času napoleonskih vojska v Evropi. V sv. aliansi (Rusija, Avstrija, Prusija) je bila Rusija najmočnejša m z Alaske bi ruske čete korakale proti jugu... Takratni angleški zunanji minister Canning je Monroeja podprl in od tedaj naprej je bila doktrina sposobna preprečiti vsak poseg Evrope v a-meriške zadeve. Seveda je pozneje doktrina odrivala tudi poskuse Anglije —■ toda ob rojstvu doktrine sta bili Anglija in ZDA trdno enotni. Ko so ob raznih prilikah ZDA uveljavljale doktrino (nemiri v Panami, Venezueli, dominikanski republiki), so amerišne čete vkorakale v deželo in ostale tam tudi desetletja. Danes Monroejeva doktrina ni noben zakon, ni mednarodno registrirana pogodba, toda dogovori med ameriškimi državami so jo okrepili tako, dahi ZDA mogle s polno močjo izvesti poseg na pr. v Kubo in izsiliti mir in red v deželi.
Toda Hruščev je dal vedeti, da Monroejeva doktrina več ne velja; Fidel Castro ponavlja izjave, da je Kuba varna, ker ima Hruščeva na svoji strani. Kakor nalašč je nastal požar še v Kongu in sovjeti se nameravajo tam zaplesti v tekmo z ameriškim vplivom v enaki meri, kakor hočejo zaradi Kube na ameriškem kontinentu.
Hruščev je zagrozil ZDA z raketnimi izstrelki. ZDA so odgovorile, da ne bodo dopustile ustalitev kom. režima na Kubi in nikjer drugod na ameriškem kontinentu. Izjave so jasne in silijo k zaključkom, češ da je spopad neizogiben. Toda v Moskvi in tudi v ZDA komentarji izzvenevajo v tej smeri, da tretja svetovna vojna ni pred durmi, da tretja svetovna vojna ne. sme izbruhniti. Požar na Kubi pa se širi in kriza v Kongu še ni iz prvega Stadija.
V vrtincu debat okoli Monroejeve doktrine, v razpletu intrig v Afriki pa se jasno kažejo fronte, ob katerih bi se pa moglo izcimiti nekaj pravi vojski podobnega. Vojska na Koreji se ni zaključila z uporabo atomske bombe (da-si jo je general Mac Arthur hotel uporabiti, pa so ga pravočasno odpoklicali). Križa v Vietnamu se je zaključila tako, da so fronto potegnili, kakor so to komunisti hoteli. Na Koreji in v Vietnamu je položaj tak, da je dejansko v prid sovjetom. Med državami Južne Amerike so v teku sovjetske in levičarske intrige, ki skušajo posameznim državam j
(Mehika,. Brazilija, Venezuela) pomagati pri boju proti “imperializmu” ZDA. Kandidat za predsednika Brazilije Quadros, ki je sam pripadnik skupine, ki se prišteva celo h krščanskim demokratom, se je že postavil na stran Castra in obsoja posege ZDA v notranje zadeve Kube in posameznih ameriških držav. Razne politične skupine v južnoameriških državah menijo, da je prišel trenutek, ko je treba izrabiti vrtinec, v katerem sta ZDA in Moskva zaradi Kube — ter se v prvi fazi dvoboja postaviti na stran Kube in Moskve; v drugi fazi bo položaj jasen, upliv ZDA, bo o-majan in politiko ameriškega kontinenta bodo poleg novega predsednika v ZDA vodili še novi predsednik v Braziliji — in še drugi, kjer bo treba...
Demokracija na ameriškem kontinentu se razvija drugače kot v drugih modernih državah. 'Skoraj vse vladne krize se odločajo z orožjem v roki in navadno so “revolucije” trajale samo nekaj dni. Toda “množice” se danes vež-bajo že po novih načelih, izobražujejo se s, študijem Marxa in Lenina. Na Kubi se je “izvežbanost” že mogla tako pokazati; bakla je že prižgana. Tretje vojne zaradi Kube sovjeti ne bodo izzvali, toda v ZDA in drugod že mislijo na to, kako bodo proti Castru, agentu
Moskve na Kubi, izzvali gverilo; dežela se bo preklala za fronto — iz Kube bo druga Koreja ali vsaj nekaj podobnega ... In ko bo prilika, ko bo nastal vrtinec v kaki drugi ameriški državi, bodo sovjeti mogli “zazidati” svoje pristaše v tako postojanko. Monroejeve doktrine Moskva ne bo kršila, za sovjete se bodo vojskovali “domačini”, ki bodo v opoziciji proti režimu, ki bo v o-stalem delu države hlapec “ameriškega imperializma”.
Sovjeti bodo vse storili, da bodo volitve v ZDA spremljali z naraščanjem napetosti v vsem svetu, zlasti pa na a-meriškem kontinentu. Ali morejo sovjeti zares računati na definitiven uspeh v tej politiki “izsiljevanja”? Berlinske krize in usode Berlina še niso mogli v Evropi po svoje urediti, ker zahodni zavezniki niso hoteli podleči pritisku. Sovjetske intrige na ameriškem kontinentu ne bodo uspele, <pe v tem vrtincu a-meriške države ne bodo krenile z jasne poti, ki je bila začrtna z Monroejevo doktrino in z dodatnimi pogodbami v letu 1942 (pakt, skljenjen v Rio de Ja-neiro). Monroejevo doktrino, oziroma enotnost vsega kontinenta ne bodo smeli braniti samo oni! v ZDA in Kanadi, ampak tudi vse ¡države Južne Amerike skupno.	I
je čakal, da bi ameriška vlada naredila podobno napako, kakor jo je napravila z incidentom letala U-2.
Hruščev je nato dal Gromiku nalog, naj zahteva sklicanje seje Varnostnega sveta ZN, pri katerem je vložil obsodbo USA zaradi novega vohunskega poleta njenih letal nad ZSSR. Ameriška vlada je odgovorila, da z zadovoljstvom sprejema sklicanje seje Varnostnega sveta na znanje, ker ima v rokah vse dokaze, da so sovjeti zlomamerno sestrelili letalo nad mednarodnim morjem in ne nad
svojim ozemljem, zato da bi povzročili novo napetost v svetu.
Prav tako je ameriška vlada odgovorila na sovjetsko noto z izjavo, da je bila sestrelitev letala RB-47 “nova sovjetska grožnja svetovnemu mini” in da mora ZSSR potegniti roke proč od zahodne poloble, ker še vedno velja v severnoameriški politiki načelo Monroeve doktrine. Obtožila je nadalje Moskvo, da hoče s svojimi dejanji ta upeljati svojo boljševiško doktrino uporabe svoje vojaške sile z^ podpiranje komunističnih gibanj kjer koli na zemeljski obli.
Kennedy — predsedniški kandidat demokratov v 'EMA
Severnoameriška demokratska stranka je postavila za svojega kandidata za letošnje jesenske predsedniške volitve 43 letnega senatorja Johna Fitzgeralda Kennedy-ja, irske krvi in katoličana po veri. Je to prvi severnoameriški predsedniški kandidat, ki je katoličan, po kandidatu Al Smithu leta 1924. Za podpredsedniškega kandidata so postavili demokrati senatorja Lyndona B. Johnsona.
Kennedy je po imenovanju izdal važno zunanjepolitično izjavo, s katero je napovedal svoje zadržanje proti ZSSR in komunizmu. V izjavi med drugim pravi:
“V postopanju s Hruščevom ni republikanskega ali demokratskega načina. V volilnem letu bi morda Hruščev rad lovil v kalnih vodah, toda prav bi bilo, da bi vedel, da je zanj boljše, če se vzdrži vmešavanja, kajti more doživeti' veliko razočaranje. Nikar naj se ne moti, da so naše volilne debate dokaz neenotnosti v osnovnih načelih naše protikomunistične politike.
Prihodnji predsednik mora Hruščevu povsem jasno povedati, da ne bo popuščanja — nobenega žrtvovanja svobode : Berlinčanov, nobenega žrtvovanja življenjskih načel. Prav tako mu mora jasno povedati, da je USA pripravljena storiti sleherni možen praktičen korak za kontrolo oboroževalne tekme in za preprečitev svetovne atomske vojne”.
■ Pozval je Amerikance, da morajo ponovno postati v vsem prvi in nadaljeval: “Vse dotlej dokler bodo sovjetske rakete prve v raziskovanju vsemirja, dokler bo sovjetsko gospodarstvo naraščalo hitreje kakor naše, dokler bomo prepočasi spremljali razvoj svobodnih narodov v Aziji, Afriki in latinski Ameriki, bo sovjetska sila naraščala ter bo Hruščev z nami nasilno postopal. Naša država ima dva problema: zbrati svojo energijo in voljo za težke in velike naloge v tem desetletju in urediti odnose z ostalim svetom. Če bomo v teh dveh nalogah uspeli, bomo mogli nastopati proti Hruščevu z zaupanjem vase in v svojo moč na svetu.”
Izgredi proti Castru v Havani
Problem odnosov med Kubo in USA se je sedaj prenesel v Organizacijo a-meriških držav. Castro, ki je zbolel za pljučnico, je bil ves pretekli teden tiho, medtem ko je njegov brat komunist Raul Castro odletel iz Prage v Moskvo* na posvete s Hruščevom.
Severnoameriška vlada je po odpovedi nadaljnega uvoza kubanskega sladkorja v USA čakala, da bi se med južnoameriškimi državami zganili in sprožili akcijo v Organizaciji ameriških držav. To je storil Peru in z njim Argentina, ki sta predložila, da naj o problemih odnosov med USA in Kubo razpravlja Organizacija ameriških držav in ne Varnostni svet ZN, kakor to hoče Castro.
Sejo Varnostnega sveta je dala sklicati Kuba ter je na njej predvsem govoril Castrov zunanji minister Roa, odgovarjal pa mu je ameriški delegat Cabot Lodge. Varnostni svet je z večino sklenil, da naj o sporu med Kubo in USA razpravlja Organizacija ameriških držav. ZSSR ni mogla vetirati tega sklepa, ker se je nanašal samo na postopek in ne na reševanje zadeve.
Castro je proti sklepu VS protestiral, toda ga ni mogel spremeniti. Objavil pa je, da je sklical sejo Varnostnega sveta zato, ker Kuba smatra za svojo zaščitnico edino Moskvo, ki ima glas v Varnostnem svetu, in ne Organizacije a-meriških držav.
Argentinska vlada je še pred sejo Varnostnega sveta poslala Castru noto, v kateri ga poziva, naj odpove ponuje-
no sovjetsko* pomoč z raketami in materialom, ker to pomeni kršitev solidari nosti zahodne poloble. Castro je argentinsko noto odklonil.
Moskva je medtem objavila, da so njeni prvi tankerji prispeli na Kubo s sovjetskim petrolejem in da je kupila 700.000 ton kubanskega sladkorja, prav isto količino, ki je Kubi ostala po ukinitvi izvoza v USA.
V Havani je proti Castrovemu režimu sedaj začela nastopati tudi cerkvena gosposka, ko je minulo nedeljo havanski škof bral v stolnici mašo za žrtve revolucije. Po maši so se po ulicah Havane razvili veliki nemiri in spopadi med Castrovimi privrženci in protikomunisti ter so množice vzklikale: “živela Kuba, proč s komunizmom!” Naslednji dan je bila ponovno maša za žrtve revolucije ter je znova prišlo do spopadov med komunisti in protikomunisti. Policija v neredih ni nastopila, pač pa je dala z racijami zapreti več protiko-munističkih demonstrantov.
Hud udarec Castru je povzročil tudi beg izdajatelja in lastnika znane kubanske revije “Bohemia”, Miguel Angel Queveda, na venezuelsko poslaništvo, kjer je zaprosil za politično zaščito. Svojo družino je že prej dal prepeljati na ameriško Florido. Z njim je odšlo v politično begunstvo tudi več urednikov te revije, ki jo sedaj nameravajo začeti izdajati v Caracasu v Venezueli. Que-vedo je obtožil Castra, da je “izdal revolucijo.”
IZ TEDNA V TEDEN
Brazilski predsednik dr. Kubiček je poslal argent. predsedniku dr. Frondizi-ju pismo, v katerem se mu zahvaljuje, da je na svojem zadnjem obisku evropskim državam branil tako odlično koristi vseh južnoameriških držav in ne samo Argentine.
V	Paraguayu imajo težave, ker se nezadovoljstvo pojavlja tudi v vojski. Listi so zato pisali, da je predsednik gen. Stroessner prejšnji teden nameraval že odstopiti. Bil je že na poti proti letališču, odkoder je hotel odpotovati v Evropo, pa so ga med potjo še dobili nekateri generali ter ga pregovorili, da se je vrnil.
V	Guatemali je izbruhnil požar v u-mobolnici. Razširil se je tako hitro, da je zahteval 200 človeških žrtev. Policija in gasilci so pri reševanju bolnikov zadevali na velike težave, ker so jih ne-
kateri težji bolniki napadali z najrazlč-nejšimi predmeti ter so jih morali najprej ukrotiti s prisilnimi jopiči.
Severna Amerika bo storila vse, da bo zavrla možnost širjenja komunizma z južnoameriških državah. Zato bo za te države začela izvajati neke vrste nov Marshallov načrt ter bo v ta namen Eisenhower zahteval kredit 500 milijonov dolarjev za gospodarski dvig držav v Južni Ameriki. Kako veliko pozornost posvečajo sedaj tem državam dokazujejo tudi najnovejša imenovanja v ameriškem zun. ministrstvu, kjer je bil dosed, pomočnik zun. ministra za južnoameriške zadeve Roy R. Rubottom imenovan za novega ameriškega veleposlanika v Argentini, na njegovo mesto v zun. ministrstvu je pa bil imenovan znani ameriški gospodarski strokovnjak Thomas Mann.
USPELO ZBOROVANJE ZAUPNIKOV SLS
V nedeljo 17. julija t. L bil sestanek zaupnikov Slovenske ljudske stranke iz vseh mest in naseSelij, v katerih žive Slovenci na področju Vel. Buenos Airesa. Sestanek bi bil moral biti že v nedeljo 10. t. m., pa ga je Poverjeništvo stranke moralo preložiti na zadnjo nedeljo zaradi izredno slabega vremena. Udeležba na njem je bila zelo lepa, kar jasno dokazuje, da se ljudje še vedno radi udeležujejo narodno-političnega dela ter pod okriljem Slovenske ljudske stranke doprinašajo svoj del k resnični osvoboditvi slovenskega naroda izpod sedanjega komunističnega suženjstva.
POČASTITEV SPOMINA UMRLIH ČLANOV
Sestanek je začel ob deseti uri dop. predsednik Poverjeništva SLS za Argentino biv. poslanec Miloš Stare. Toplo je pozdravil zbrane strankine zaupnike ter se jim zahvalil za udeležbo. Zatem se je pa v izbranih besedah spominil umrlih strankinih funkcionarjev ter članov v času od zadnjega zaupniškega sestanka: univ. prof. dr. Ivana Ahčina, Pavla Masiča, Franca Jemca, Franca Janežiča ter Jakoba Pleska. Poudaril je, da so pokojni pripadali vsem glavnim stanovom, ki so v domovini sestavljali članstvo Slovenske ljudske stranke: Dr. Ivan Ahčin je bil duhovnik. Znan je bil kot glavni urednik Slovenca, v emigraciji je pa napisal odlične sociološke knjige in razprave. V vodstvu stranke je deloval že v domovini ter je stranki vedno dajal na razpolago svoje velike sposobnosti. Pavle Masič je bil uradnik. Zvesto je dvigal prapor SLS vse svoje življenje, naj je bilo v stanovskih organizacijah ali občinskem svetu mesta Ljubljane ali v izseljenstvu. Franc Jemec ia Jakob Pleško sta bila delavca. Oba •sta bila učenca velikega Kreka. Z vso ljubeznijo sta pomagala graditi strokovne in kulturne organizacije v obrambo koristi in pravic delavskega stanu. Vedela sta, da je imel tan stan v stranki vedno pravičnega zagovornika in zaščitnika. Franc Janežič pa je bil kmet. Pripadal je tistemu stanu slovenskega
narodno politično nastopanje. Poslednje ni nič manj važno kot prvo dvoje. Le to trojstvo nas bo ohranilo. Kajti neizpodbitna resnica je: V kolikor bomo v narodnopolitičnem delu popuščali, v toliko bomo kot Slovenci izginjali.
Le narodnopolitična sredstva so tista, ki končno pribore veljavo vsemu, kar kaj vrednega ustvarimo.
Svoja temeljita izvajanja je zaključil z besedami:, “Nesrečen razvoj političnih sil nas je pognal v emigracijo in končno bodo politične sile odločile, kdaj bo domovina zopet Svobodna. Zato bodite ponosni vsi, ki ste vztrajali, ko so te resnice bile v naši družbi zelo zamegljene. Mislim, da je prišel čas, ko jih lahko z uspehom povsod poudarjate. Narodna politika mora zopet nazaj na svoje častno mesto in prvenstvo v vsem mišljenju in prizadevanju svovodnih Slovencev. Pozdravljam vas in iz srca se vam zahvalim, da ohranjujete žarišče ih najmočnejši steber narodne politike svobodnih Slovencev. Bog vas živi!”
Navdušeno odobravanje je pričalo, da bodo strankini zaupniki sledili pozivu svojega strankinega predsednika ter še naprej s podvojeno silo opravljali narodnopolitično delo med slovenskimi rojaki ter ohranjali živ program stranke in ga tudi v danih možnostih izvajali v korist slovenskemu narodu.
Z velikim odobravanjem so tudi sprejeli spbročilo Miloš Stareta, da bo poslal predsedniku stranke dr. Kreku zahvalo za njegovo temeljito poročilo ter pozdrave zbranih strankinih zaupnikov. ZA OSVOBODITEV NARODOV IZPOD KOMUNISTIČNE SUZNOSTI
Po poročilu predsednika dr. Kreka o zunanjepolitičnem položaju ter o sedanjem stanju v domovini, je France Per-hišek prebral tudi prepisa spomenic, ki sta bili poslani predsednikom zahodnih velesil pred pariško vrhunsko konferenco. Prvo spomenico je poslal dr. Krek kot predsednik NO za Slovenijo predsedniku Eisenhowerju. V njej ga opozarja na sklepe Jaltske konference iz leta 1945 o ustanovitvi koalicijske vlade
naroda, ki je večkrat v zgodovini nosil iz predstavnikov Kraljevine Jugoslavije vso težo borb slovenskega naroda za ob- j v Londonu in Jugoslovanskega protifa-stoj in napredek. Ta stan je dal tudi j šističnega sveta pod kom. vodstvom, stranki večino članstva.	Sporazum med dr. šubašičem in Titom
Miloš Stare je naglašal naj. bo.-spomin -1. nov, 1944. je .bil v Jalti potrjen in na te umrle strankine funkcionarje ter 5e postal zakonito veljavna pogodba. ■ člane obenem tudi počastitev spomina Komunisti nobenenega določila v skle-
vseh tistih neznanih članov stranke doma, ki sicer sedaj ne morejo javno iz-(povedovati strankinih načel, toda vanje še vedno verujejo in so preričani, da bo gotovo nastopil čas, ko jih bo mogoče zopet uveljavljati v korist slovenskemu narodu. Za pokoj duš umrlih strankinih članov so strankini zaupniki zatem izmolili očenaš.
POROČILO PREDSEDNIKA STRANKE DR. M. KREKA
Druga točka na sporedu zaupniškega sestanka je bilo poročilo' predsednika stranke dr. Mihe Kreka. Prebral ga je France Pernišek.
Predsednik stranke dr. M. Krek je tudi tokrat strankinim zaupnikom pripravil zelo obširno poročilo. V njem je prikaza! zunanjepolitičen položaj po škandalu, ki ga je povzročil Hruščev na vrhunski konferenci'v Parizu. Pojasnil je razloge, ki so gonili sovjete, da so razbili ta sestanek, ki so ga ravno oni prej tako trdovratno zahtevali. Pojasnil je dalje zadevo z ameriškim letalom U-2. ter naglasil, da je zapadni svet ob razbitju pariške konference pokazal precej solidarnosti ter Eisenhowerjev ugled ni padel, kar so pokazali poznejši navdušeni sprejemi. Eisenhowerja v raznih državah, Hruščev pa svojega prostaškega nastopa ni mogel nikjer izkoristiti v propagandne namene niti opravičiti pred javnostjo razen v deželah komunistične .diktature. V nadalnjih izvajanjih je opisal komunistično prodiranje na Kubo. Poudaril pa je, da so tako Združene države, kakor ostale ameriške države budno na straži.
Nato je dr. Krek opisal prijateljske
njenem sporazumu niso izvedli. Uvedli so enostrankarsko diktaturo in ta obstojal še danes. Ogromna večina naroda je pa proti diktaturi. Pod takim režimom Jugoslavija ne more doprinašati svojega deleža za mir in mednarodno sodelovanje. Zato v imenu NO protestira proti diktatorskemu režimu in zahteva izvedbo vseh sklepov velesil glede Jugoslavije pod kontrolo demokratskih mednarodnih ustanov. Zahteva končno vzpostavitev vseh človečanskih pravic in svobodne volitve.
Drugo spomenico so pa predsednikom treh zahodnih velesil poslali Krščansko-demokratska zveza za Srednjo Evropo, Mednarodna kmetska zveza in Socialistična zveza za Srednjo in Vzhodno Evropo. Slovenska ljudska stranka je, kot znano, vključena v Krščansko-demokrat-sko zvezo Srednje Evrope. V tej spomenici navedene zveze demokratskih strank iz srednje — in vzhodno evropskih držav zahtevajo od treh predsednikov zahodnih velesil:
1. umik sovjetskih vojaških sil in vseh sovjetskih policijskih agentov iz sedaj zasužnjenih evropskih dežel in zagotovilo, da bo pod nadzorstvom Organizacije Združenih narodov preprečena vsaka povrnitev rdeče armade; 2) izpust na svobodo vseh političnih ujetnikov in repatriacijo vseh ujetnikov, deportiranih iz Srednje Evrope v ZSSR;
3.) vzpostavitev svobode vere, govore, tiska, zborovanja in združevanja; 4.) svobodne in nepristranske volitve pod mednarodnim nadzorstvom.
EVROPA MED VZHODOM
PRED 15. LETI
je bil naslov referatu, ki ga je imel biv. poslanec dr. Franc Bajlec, ki je postal kot zastopnik SLS član NO za Slovenijo po njegovi ustanovitvi leta 1944. Po prihodu s Prekmurja v Ljubljano se je njegovega dela udeleževal v Ljubljani vse do maja 1945, nato pa v begunstvu na Koroškem in pozneje v Italiji. Zato je bil sredi vsega dogajanja tedanjih težkih časov, v katerih je moral živeti slovenski narod, na eni strani preganjan od okupatorja, na drugi strani mu je pa povsod stregel po življenju komunist s svojo revolucijo. Dr. Bajlec je prikazal vse dogodke, ki so se odigravali v Ljubljani zlasti od aprila leta 1945 dalje. Omenjal je razloge za revolucionarni oklic slovenske države dne 3. maja 1945, zatem dogodke na Koroškem in vse korake, ki jih je storil pri zaveznikih za rešitev slovenske narodne vojske. Iz povedanega je zatrjeval, da so tedanji odgovorni slovenski možje v Narodnem odboru storili vse, kar je bilo v danih razmerah sploh mogoče storiti, samo, da bi Slovenci izšli iz strahotne vojne vihre s čim manjšimi žrtvami, zlasti pa, da bi bila rešena slovenska narodna vojska.
Predsedujoči Miloš Stare se je govorniku zahvalil za njegova tehtna izvajanja. Poudaril je važnost objektivnega prikazovanja dogodkov. Če se pri tem odkrije kje kaka napaka, se morajo poznejši narodi iz nje učiti, da je pozneje sami ne bodo delali. Eno pa je neizpodbitno: V kritičnih dogodkih mora biti vedno vodstvo in vodstvo je treba priznavati in se mu pokoravati, če tega ni, je to začetek zmede in nesreče. Dalje je navajal, da sta v protikomunističnem taboru dve vrsti protikomunistov: eni so tisti, ki so komunizem izkusili in poznajo vse njegove taktike in načine nastopanja, drugi ga pa ne poznajo in ga
NO za Slovenijo je pri tem dejanj-skem stanju iskal tisto osnoVo, ki bi združevala vse Slovence doma in v izseljenstvu in bi se mogli na taki skupni osnovi za skupen nastop povezati tudi hrvatski in srbski izseljenci. Tako je prišlo do Slovenske formule, katero je objavil predsednik NO za letošnjo Veliko noč.	1
Nato je podrobneje opisoval osnove te formule, t. j. ustanovno listino Združenih narodov o človeških pravicah, sedanjo razmejitev in ureditev Jugoslavije, določbe Srbsko-hrvatskega sporazuma iz leta 1939, naglašal pomembnost določbe, da naj svobodni narodi Jugoslavije sami odrejajo svoja predstavništva, ki naj sklepajo o njihovih bodočih javnopravnih ustanovah.
Končno je opisal odmev, ki ga je imela objava Slovenske formule med izseljenci v svetu. Poudaril je, da je bil odmev ugoden, ponekod zelo ugoden. To dokazujejo pisma posameznih političnih delavcev, tako slovenskih kakor hrvat-skih, srbskih v izseljenstvu in sestanki zlasti mladine v Parizu in drugod, ki je razpravljala o tej formuli. Navajal je
ARGENTINA
Predsednik dr. Frondizi je po vrnitvi s potovanja po osmih evropskih državah poročal na vladni seji o razgovorih, ki jih je imel s predsedniki in gospodarstveniki ter industrialci v teh državah. Sklenjeno je bilo, da bo rezultate svojega evropskega obiska sporočil tudi javnosti. To bo storil nocoj. Njegov govor bodo prenašale vse radijske postaje.
Izvoljeni bolivijski predsednik dr. Viktor Paz Estenssoro je prišel v soboto 16.
t.	m. na štiridnevni uradni obisk v Argentino. V Bs. Airesu je imel več razgovorov s predsednikom dr. Frondizijem, njegovimi ministri ter argent. gospodarstveniki. Rezultat teh razgovorov je bil podpis več pogodb med obema državama o povečanju delovanja na kulturnem in gospodarskem področju.
Karmelska Mati božja je pokroviteljica argent. oboroženih sil. Na njen praznik ji vojska, zlasti v Mendozi, odkoder je pod njenim varstvom, začel svoj osvobodilni pohod v Čile gen. San Martin, kot svoji generalki izkaže posebno velike časti. Letos so bile slavnosti tudi v cerkvi Karmelske Matere božje v Bs. Airesu
tudi časopise, ki so o njej pisali (Glas ter je predsednik republike v navzoč-Kanadskih Srbov, Sindikalist, Iskra, nosti visokih vojaških osebnosti pripel
Srbski vidici, Naše reči in drugi).
Končno je izrazil upanje, da se bo na osnovi te Slovenske formule morda le začelo koristno iskanje poti za skupen nastop emigracije.
O ORGANIZACIJSKIH ZADEVAH
je poročal tajnik Poverjeništva Rudolf Smersu. Svoje poročilo je skrajšal, ker je bila zaradi obširnega sporeda že pozna ura.
OBSODBA TERORISTIČNEGA NAPADA
Pred zaključkom dnevnega reda je predsedujoči Miloš Stare zaupnikom o-menil terorističen atentat, ki je bil pfčj-šnji_ večer izvršen na Hrvatski dom v
smatrajo kot ostale politične stranke. j u^‘	v Buenos Airesu. Eksplodirala
Zato komunizma ne razumejo. Niso ga razumeli leta 1945 in ga ne razumejo povsem še danes. In taki so odločili leta 1945 tudi o usodi slovenske vojske.
KAKO JE DAÑAS je bil naslov referatu, ki ga je imel Miloš Stare. V uvódu je povzel besede strankinega predsednika, o važnosti narodnopolitičnega déla, Nato se je pomudil pri notranjepolitičnih razmerah med slovensko emigracijo. Opisal pa je te razmere tudi med hrvatsko in srbsko emigracijo. Pri opisovanju medsebojnih odnosov je pokazal zlasti na težave za skupen nastop demokratičnih protikomunističnih izseljencev iz Jugoslavije proti skupnemu nasprotniku, ki vlada danes vse narode v Jugoslaviji. Poudaril je, da je kazalo, da so v tem pogledu izseljenci jugoslovanskih narodov zašli v slepo ulico. ,
je močna bomba in je bilo blizu 20 oseb — med njimi so bili tudi otroci — ranjenih, nekaj tudi teže. Navzoči zaupniki so nato soglasno sklenili in ugotovili, da ne oziraje se na politično opredelitev organizacij, ki imajo sedež v tem domu in brez ozira na to, kdo je povzročitelj tega atentata, obsojajo najodločneje to dejanje kot kristjani, demokrati in Slovenci. Vsako tako nasilno dejanje kogarkoli proti komurkoli je zločin, ki ne more prinesti prav nikomur dobre bodočnosti.
SLUČAJNOSTI
Pri slučajnosti so zaupniki dobili pojasnila glede volitev v načelstvo stranke. Končno pa so izrazili željo, naj bi bili taki zaupniški sestanki pogosteje, najmanj vsake tri mesece.
Predsednik Stare je zatem zaključil u-spelo zborovanje.
SLOVAŠKI PISATELJ JOSEF CIEGER HRONSKY UMRL
IN ZAHODOM
odnose tako s Hrvatsko kmetsko stran- je bil naslov referatu, ki ga je imel ko, kakor tudi s predstavniki srbskega | publicist in pisatelj Ruda Jurčec. Tudi
naroda v emigraciji Omenil je še priprave srbskih emigrantskih organizacij v Severni Ameriki za sestavo srbskega narodnega predstavništva.
Prav posebno zanimivo je bil podan opis položaja v domovini. Dr. Krek je opisal kakšno je versko, gospodarsko ih politično življenje naroda v domovini. Nazorno pa je orisal tudi razmere v komunistični stranki Jugoslavije sami.
Svoje poročilo je dr. Krek zaključil z ugotovitvijo, da marsikatere naloge, ki so bile v začetku emigracije nujne, počasi odpadajo. Stalne pa ostanejo: Neprestano versko obnavljanje, močno
to predavanje je bilo zanimivo, kajti Ru da Jurčec je kot dober poznavalec zu nanjepolitičnih problemov lepo opisal silnice sedanjega svetovnega dogajanja. Prikazal je graditev zahodne obrambne skupnosti na eni strani in zbiranje komunističnih sil na drugi ter vse spletke in načrte tega tabora v vseh delih sveta. Prave svetovne vojne po njegovem mnenju svetovni' komunizem še ne bo tvegal, skušal bo pa povsod z ustvarjanjem ideoloških front dosegati svoje cilje. Zahodni zavezniki pa tudi ne mirujejo ter neprestano utrjujejo svojo o-brambno skupnost za zavarovanje svo-
kulturno delovanje in vedno živahnejše i bode in demokracije v svetu.
V sredo 13. julija, je nenadoma umrl v 'Lujanu pri Buenos Airesu znani slovaški pisatelj Josef Cieger Hronsky, gotovo najpomembnejši slovaški pripovednik v emigraciji. V domovini je bil pisec kakih 20 knjig, med njimi takih, ki so bile prevedene v druge jezike (v hrvaščino vsaj dve knjigi). Najbolj znan je njegov roman Jose Mak, ki je izšel tudi v nemščini, ena najboljših pa gotovo zbirka novel “Sedem src”, kjer podaja sedem ženskih ljubezni, še pred vojno je obiskal slovaško emigracijo v Ameriki, kamor so ga izseljenci povabili, in je napisal o tem knjigo, ne vedoč, da bo kmalu tudi on eden mad njimi. V Slovaški je zavzemal najvišji kulturni položaj, namreč mesto predsednika Slovaške Matice v Turčianskem Svetem Martinu. Po prevratu maja 1945 je šel v inozemstvo, kjer se je kmalu nastanil v Argentini in sicer v božjepotnem m. Lu-jan, kjer je dobil v tekstilni tovarni službo “slikarja vzorcev”. Hronsky je namreč bil tudi slikar in ni dolgo, ko je imel razstavo v Buenos Airesu. Pečal se je tudi s slikanjem cerkvenih oken. Pred 2 mesecema je izšel njegov edini roman v zamejstvu Svet na Trasovi-sku (opis zadnjih dveh let 1944/45 na Slovaškem, ko se je začelo partizansko gibanje). V starosti 64 let ga je zatekla smrt, ko se je ravno pripravljal, da zaprosi za upokojitev, da bi se mogel ves posvetiti pisateljevanju.
Bil je velik prijatelj Slovencev. Svoj čas je celo prevel nekaj slovenskih pravljic v slovaščino. Njegov sin pa se poročil s Slovenko, gdč. Peterneljevo in si ustanovil svojo družino skupno ob o-četovi. Ko je slov. kult. akcija, katere delo je zasledoval, priredila izlet v Lu-jan, jo je toplo pozdravil. Zadnje pismo, ki je ostalo neodposlano, pa je bilo namenjen slovenskim prirediteljem Slovaškega večera v Bs. As., opravičujoč
se, da se ne more udeležiti tega večera, ker se čuti nekoliko slabega. Toda zadela ga je kap in tako je smrt odvzela Slovakom njihov najmočnejši pripoved-nišški talent v emigraciji. Tudi v emigraciji je bil na čelu obnovljene Slovaške Matice, ki je prevzela vlogo stare za nove razmere in nov čas. Slovakom izražamo s tem naše sožalje, kakor tudi družini Hronskega, v kateri zdaj naprej živi tudi nekaj slovenske tradicije.
DILLON V BEOGRADU
Severnoameriški državni podtajnik Douglas Dillon je v nedeljo priletel v Beograd na posvete s Titovo vlado. Prve razgovore je imel s podpredsednikom Mihajlom Todorovičem, izvedencem za gospodarske zadeve. Agencije poročajo, da bo Dillon imel daljše razgovore z jugoslovanskimi komunisti o gospodarskih in političnih vprašanjih. Konferenco bo imel tudi s Titom.
Na Japonskem je predsednik vlade Nobusuke K-iši priredil večerjo v čast novemu predsedniku vladne liberalnodemokratske stranke, Hayato Ikeda. Med slavnostjo je pa desničar Taisuke Aramaki na stopnišču ranil predsednika vlade z bodalom v nogo. V vsem mu je zadal 6 ran. Nobusuke Kiši je po že prejšnji napovedi te dni tudi odstopil kot predsednik. Novo vlado je sestavil novi predsednik liberalno-demokratske stranke Hayato Ikeda.
V Moskvi je prenehal biti član centralnega komiteja sovjetske kom. stranke maršal Klement Vorošilov. Prav tako ni več član tega odbora Leonid Brež-njajev. Poročilo navaja, da se je to zgodilo zaradi tega, da se bo lahko “ves posvetil svojemu visokemu položaju kot predsednik republike.” Znano je pa, da je pri komunistih predsednik države navadno lutka, ker ima vso' oblast tajnik stranke.
na Marijin kip generalsko lento.
O nacistu Adolfu Eichmannu, ki so ga judje ugrabili v Bs. Airesu ter odvedli v Izrael, listi še vedno pišejo, ker zadeva med Argentino in judovsko državo še ni urejena. Argentina je, kot znano, zahtevala njegovo vrnitev; stoji na stališču, da so judje z Eichmannovo ugrabitvijo kršili njeno suverenost. Ker Izraelska država argent. zahtevi ni ugodila, se je Argentina pritožila na Varnostni svet. Ta je dal prav Argentini in določil, da mora Izrael dati Argentini primerno zadoščenje zaradi kršitve njene suverenosti. Izraelci smatrajo, da so to zadoščenje že dali s samim priznanje, da so kršili argent. zakone. Argent. vlada pa stoji-še naprej na stališču, da mora Izrael izpolniti njeno zahtevo ter Eichmanna vrniti, nato pa postopati naprej po mednarodnih predpisih. Sedaj se je oglasila tudi Eichmar.riova žena ter je v Bs. Airesu vložila tožbo proti ugrabiteljem svojega moža. Pred vrhovnim sodiščem se je pojavil tudi odvetnik dr. Oscar Semino Parodi ter je vložil kot argentinski državljan tožbo proti tuk. izraelskemu poslaniku dr. Ariehu Levaviju zaradi ogrožanja varnosti argent. države, ker ni prijavil argent. oblastem ugrabitve Eichmanna, kakor hitro je zanjo zvedel. Zveza judovskih kulturnih društev v Bs. Airesu je pa poslala predsedniku poslanske zbornice prof. Monjardinu spomenico, v kateri mu sporoča, da je čutiti, da so na delu elementi, ki bi radi javnost usmerili proti judom. Jtazne judovske osebnosti so namreč že dobile grozilna pisma z represalijami zaradi ugrabitve Eichmanna.
Vojaške oblasti še naprej -trdo stopajo na prste teroristom ter odkrivajo njihova nova skladišča razstreliva gelinit za izdelovanje bomb. Tako so v Mendozi v zadnjih dneh odkrili skoro do 500 kg tega streliva.
General Fortunat Giovannoni, polkovnik Santamaria in kapetan Villa so kot uporniki prenehali biti člani argent. oboroženih sil. Navedeni so po zadnjem neuspelem revolucionarnem poizkusu v San Luisu pobegnili v Uruguay.
Zvezni komisar v provinci Cordoba dr. Larrechea ima precej težav pri svojem delu, da bi razmere v provinci tako u-redij, da 'bi čimprej bilo mogoče razpisati volitve. Po odstavitvi županov v raznih občinah in imenovanju komisarjev, so nasprotniki vlade nahujskali ljudi, da so ponekod zasedli občine. Nastopiti je morala policija ter izgrednike napoditi. '
V mestu Rio Gallegos so s političnim procesom odstavili viceguvernerja prov. Santa Cruz Miguela Madronala. Na ta položaj je bil leta 1958 izvoljen na listi vladnih radikalov, pozneje jih je pa zapustil ter se pridružil gibanju za radikalno obnovo.
Za Miss Argentino za leto 1961 je bila izvoljena 24 letna Slavica Lazarič. Je učiteljica po poklicu, sedaj je pa v službi pri letalski družbi Aerolineas Argenti-nas. Rojena je bila v Beogradu ter je s svojimi starši, prišla v Argentino po II. svet. vojni. Govori 6'jezikov. V začetku avgusta bo odšla na tekmovanje za svetovno lepotico v Long Beach v Kalifornijo.
Eluenosaireška policija je prejšnji pe-'tek v središču mesta v nekem lokalu zaprla vse udeležence, ki so bili na večerji, pripravljeni za slovo tajniku tuk. kubanskega poslaništva. Policija je prišla sredi večerje v lokal, ter aretirala nad 40 udeležencev te večerje, ter oboževalcev sedanjih filokomunističnih kubanskih oblastnikov.
Buenos Aires, 21. VIL 1960
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran 3,
¡áéi
/ilcùice ùz Sùwenije^.
Društvo slovenskih književnikov je tudi letos razdelilo običajne vsakoletne nagrade kot priznanje organizacije za najbolj uspela literarna dela v letu 1959. Nagrade so dibili pesnik Anton Vodnik za pesniško zbirko “Glas tišine”, France Onič za pesniško zbirko “Luči na o-bali”, Mira Miheličeva za roman “April” in Vladimir Kavčič za roman “Ne vračaj se sam”.
“Slovenija je dežela lepih nasprotij”. To ugotavlja nemški publicist Herbert Gottsehalk v svoji bogato ilustrirani knjigi o Jugoslaviji. Sloveniji je v njej posvečeno /obširno poglavje.
Na občnem zboru Društva slovenskih književnikov so navajali, da so društveni člani lani izdali tri pesniške zbirke, 15 proznih del, S dram., 24 mladinskih del, 2 večja eseja in 4 filmske scenarije. Literarnih večerov so imeli lani 44. Za predsednika je bil znova izvoljen Matej Bor, za podpredsednika Ingolič, tajnik je pa Tone Pavček.
Umrli so. V Ljubljani: Marija Virant, roj. Kolman, ing. Rado Šturm, kmetijski svetnik v p., Franc Otrin, pleskarski pomočnik, Albina Marjetic, roj. Po-
SLOVENCI
V ARGENTINI
udeležiti. Navzoči, ki se mnogi spominjajo pokojnika iz svoječasne ekskurzije v Lujan, so počastili spomin velikega pokojnika z molkom stoje. Zatem je o pokojnikovem delu predaval v slova-ščini g. dr. Mečiar. Udeleženci so njegove jasne besede dobro razumeli. G. Božidar Fink je z občutkom prebral tri odlomke iz zadnjega romana Kronskega. Namesto obolele ge. Martelancev« je gdč. Marjeta Smersu prebrala Debeljakov prevod Dilongove meditativne pesnitve v spomin rajnemu pesniku Balantiču, zatem pa je pesnik R. Dilopg sam recitiral pesnitev v izvirniku. Dilong ni samo odličen pesnik, ampak prav tako odličen recitator in je za svoje podajanje žel navdušeno odobravanje.
Po končanem sporedu so ostali slovenski udeleženci v prijateljskem razgovoru z dragimi gosti.
Slovenski mladinski organizaciji sta v nedeljo popoldne priredili v svojih prostorih na slovenski pristavi v Moronu interno proslavo slovenskih žrtev. Vabilu Slov. fantovske zveze ter Dekliške organizacije se je odzvalo veliko članov in članic, ki so povsem napolnili novo društveno sobo.
Spominsko proslavo je začel predsednik Slov. fantovske zveze Jože Vodnik.
V	toplih besedah se je spominjal slovenskih žrtev ter poudarjal veličino njihove žrtve. Zatem so bile na sporedu recitacije ter petje domobranskih pesmi. Peli so jih fantje in dekleta.
, Zaključni govor je imel Milan Zajec.
V	pretresljivih besedah je opisal grozo tistih strašnih dni, ko so komunisti izvrševali množične pokolje slovenske mladine ter ji pripravljali skupne grobove po krnskih brezdnih in jamah. Iz enega teh grobov se je rešil tudi Milan Zajec in je tako živa priča tistih strahotnih zločinov, ki so jih komunisti ' Zagrešili leta 1945 nad slovenskim harodom.
BUENOS AIRES
Slovaški večer Slov. kult. akcije
Vkljub skrajno slabemu vremenu je slovaški večer v soboto 16. t. m. z nekaterimi programskimi spremembami vendar prav lepo potekal. Udeležili so se ga poleg kar lepega števila Slovencev tudi slovaški gostje: pesnik Rudolf Dilong, prof. dr. S. Mečiar, slovaški izseljenski duhovnik in predsednik Katoliškega društva Slovakov v Argentini, ki jih je vodja večera in obenem organizator te prireditve g. dr. Tine Debeljak uvodoma prisrčno pozdravil, kar so vsi ostali udeleženci ponovili z živahnim odobravanjem. Nato je dr. Debeljak govoril o slovensko-slovaških kulturnih stikih. Po prikazu vloge slovenskih knezov slovaškega porekla Pribine in Koclja je poudaril pomen sv. Metoda z,a oba naroda, vlogo brižinskih spomenikov in madžarski naval, ki je prvotne sosede ločil. V novejšem času se je ustavil zlasti pri Kollarju in Vrazu, navedel Jurčičeve prevode v slovaščino in že dobro organizirane kulturne stike med obema vojnama. Vrednotil je tudi slovaško izseljensko kulturno delo, ki ima velik odziv v Argentini, zlasti njihovo obširno literarno produkcijo, - ki jo je omogočil pred dvema mescema umbli mecen rev. Lach. Nato je bral predsednik g. Ruda Jurčec zanimiv odlomek o pisatelju Kukučinu iz obširnega znanstvenega dela dr. Mečiara.
Zaradi vremena skromnejšo razstavo slovaških emigracijskih knjig in tri slike akad. slikarja S. Nemčoka je v odmoru razlagal dr. Debeljak.
V drugem delu je dr. Debeljak sporočil najprej žalostno novico, da. so dva dni prej pokopali v Lujanu velikega prijatelja Slovencev in predsednika Matice Slovaške, pisatelja J. C. Hronskega, ki bi moral biti ta. večer tudi tu navzoč. Ob njegovi smrti so našli še ne oddano pismo, da se zaradi bolezni, ki ga je napadla, žal tega večera ne bo mogel
ATENTAT NA HRVATSKI
ženel, Josip Rudolf Puh, obrtnik in pos., Josip Petan, biv, kavarnar, Marija De-jak, Milan Virant, dentist, Danimir Bele, Mimi Skamen, Ludvik Žnidarič, žel. upok., Marija Bradeško, roj. Trček, Ana Sodnikar in Marjan Beravs, tehnik v tovarni gumijastih izdelkov Sava v Kranju, Frančiška Avguštin, roj. Krmelj, vdova v Retečah, Vida Jerina v Senožeti, Ivana Miiavec v Ivanjem selu, Jože Prislan v Poljčah pri Braslovčah, Anton Tul, upok. v Herpeljah, Julka Zorko, pos. na Vranskem, Viktor Jeločnik na Viču, Ivan Pečnik, rudar v p. v Trbovljah, Otilija Korene, roj. Birsa v Novi Gorici, Ana Zakrajšek na Podbtfr-štu pri Trebnjem, dr. Ljudevit Valjevec, fin. ravnatelj v p. v Beogradu, Ivana Javornik, roj. Zupančič v Škofljici, Savo Colja, pilot v Škrbini, Jože Zakrajšek v Novi vasi, Frančiška Jocif, roj. Korošec v Oljševku, Josipina Simerl v Šoštanju, Franc Urankar v Zagorju, Jožefa Bleje v Megšu, Jože žitnik, pos. v Dobju pri Grosupljem, Frančiška Povh, roj. Kajtna v Trbovljah, Uršula Šušteršič, roj. Poženel na Turjaku, Marija Japelj iz Zvoljenk, Urška Grčar v Dragomlju in Nežika Čretnik v Celju.
MSGR JAGODIC — DELEGAT ŠKOFA VOVKA
Hrvatska narodna skupina v Bs. Airesu, ali bolje rečeno: razne ustaške organizacije v Bs. Airesu, imajo v ul. Salta 1241 svoje prostore v lastnem Hrvatskem domu. V njem je tudi uredništvo ter uprava ustaškega lista Hrvatska. V tem domu so navadno tudi vse hrvatske družabne prireditve. Taka prireditev je bila tudi v soboto, dne 16. t. m. Priprayil jo je Damski komitet Hr-vatskega domobrana.
Za nedeljo dne 17. t. m. je pa bil v Hrvatskem domu napovedan občni zbor Delniške družbe Hrvatski dom z namenom, da na njem spopolnijo tudi odbor. V zvezi s tem sestankom funkcionarjev Hrvatskega doma, je v nekaterih buenos-aireških listih neka “Zvez.a rodoljubnih društev jugoslovanske skupnosti v Buenos Airesu” objavila sporočilo, da bodo v nedeljo v Hrvatskem domu zbrani “sodelavci Adolfa Eichmanna”, nacističnega funkcionarja, ki je med vojno vodil akcijo za uničenje judov ter so ga pred časom organi tajne judovske policije v Bs. Airesu ugrabili ter odvedli v Izrael.
Tej notici gotovo nihče ni poklanjal večje pozornosti in nihče ni mislil na potrebo po kakih varnostnih ukrepih. Zato je bila v soboto družabna prireditev, kakor je bilo napovedano. Med njo je pa
DOM V BUENOS AIRESU
okoli 22.15 ure strahotno zagrmelo. Na stopnicah - pred vhodom v dvorano je eksplodirala močna .bomba. Eksplozija je bila tako silna, da je poslopje precej poškodovala. Med mladino, ki je 'bila v glavnem zbrana, ter tudi otroci, je nastala velika panika, kajti od vseh strani, go se cule prošnje za pomoč tistih, ki so bili ranjeni od drobcev bombe ter drugih predmetov. V vsem je bilo ranjenih 16 ljudi. Med njimi, tudi nekaj otrok. Najtežje poškodbe je dobila triletna Darinka Domaeinovic, ki je zadobljenim ranam podlegla. Njeno truplo so položili na oder v Hrvatskem domu, od koder je bil v ponedeljek pogreb ob veliki udeležbi Hrvatov ter domačinov. Ranjence so z rešilnimi avtomobili prepeljali v bolnišnice Rawson, Ramos Mejia in Arge-rich. V sosednji hiši je pa ob eksploziji bombe zadela kap starejšega moža.
Na mesto bombnega atentata je prišla takoj tudi policija ter uvedla preiskavo za. izsleditev atentatorjev.
O atentatu na Hrvatski dom so buenos-aireški listi obširno pisali. Objavili so tudi slike Hrvatskoga doma po atentatu ter slike žrtev-otrok tega atentata, ki je v javnosti povzročil obsodbo takih metod za politično obračunavanje.
Po zadnjem obisku v Rimu, kjer je bil sprejet na poročanje pri papežu, je ljubljanski škof Msgr, Anton Vovk v skrbi za povezavo duhovnikov ljubljanske škofije, ki žive v emigraciji, imenoval Msgra. Jož:eta Jagodica za svojega delegata.
* * *
Msgr. Jagodic se je rodil 13. XII. 1899 na Visokem na Gor. Ljudsko šolo je obiskoval v Ljubljani, gimnazijo pa
v Ljubljani in Kranju. V prvi svet. vojni je bil častnik na it. bojišču. Maturo je napravil med vojno. Teologijo študiral na ljubljanski teol. fak., kjer je diplomiral 1. 1922. Doktorat te fakultete je dobil leta 1924.
V duhovnika je bil posvečen 1. 1922. Nato je postal tajnik škofijskega ordi-niarita in osebni kaplan škofa Jegliča. To je bil od 1. sept. 1922 do Jegličeve upokojitve 31. jul. 1930. Od 1 sept. 1930 je bil pod škofom dr. Rožmanom ravnatelj škofijske pisarne. Škofijski kancler ter konz. svetnik je postal 1. III. 1938. Za Monsignora ga je imenoval pa-
pež Pij XII. jan. 1941.
V begunstvu je bil Msgr. Jagodic duh. pomočnik na nemški župniji Tristah pri Lienzu, 16. jan. 1946 je bil imenovan od apostolske stolice za narodnega delegata papeške misije za vse 'kat. jugoslovanske begunce v Avstriji in Nemčiji. To službo vršil 3 leta. 1. nov. 1947 ga je škof Rožman imenoval za svojega gen. vikarja za begunce Ijb. škofije. Po ukinitvi papeške misije za begunce je bil dne 18. XII. 1948 od svete stolice imenovan z,a vrhovnega dušnega pastirja jug. beguncev v Avstriji. 1. XII. 1952 je postal ekspozit na duhovniji Amlach pri Lienzu, od 25. julija 1956 dalje pa je upravitelj župnije Ainet pri Lienzu.
Kot bogoslovec jn pozneje kot duhovnik je Msgr. Jagodic veliko pisal v razne slov. liste in revije: Bogoljub, Cerkveni glasbenik, Cvetje z vrtov sv. Frančiška, Dom in svet, Domoljub, Glasnik Srca Jezusovega, Katoliški misijoni, Kres, Mentor, Mi mladi borci, Mladika, Mladost, Naša zvezda, Orlič, Pone-deljski Slovenec, Slovenec, Vigred; v begunstvu je sodeloval pri beg. listih. Urejeval je 4 leta glasilo slov. Orlov Mladost, več letnikov Družinske pratike, 15 letnikov ljubljanskega škofijskega lista ter več letnikov Letopisa ljubljanske škofije. V begunstvu je obnovil list Bogoljub. Znan je tudi kot prevajatelj Weiserjeve knjige “DaS Licht der Berge — Luč sveta”, ki je doživela 4 izdaje. Za doktorsko disertacijo je objavil delo: Škofa Jegliča seksualni pouk in vzgoja ljudstva, najbolj je pa znan po svojem obširnem delu “Nadškof Jeglič”, ki ga je izdala Družba sv. Mohorja v Celovcu.
K najnovejšemu cerkvenemu imenovanju Msgru dr. Jagodicu iskreno čestitamo!
Vsak teden ena
ZJASNI ZVEZDE MU TEMNE! Simon Gregorčič
Tiha polnoč zemljo krije, tožno mirna plan in log, bledi mesec v temo sije, spava, sanja vse okrog!
A če vse odeva spanje, srce moje še bedi, njega ne blaže mi sanje, duh otožni moj ne spi.
Tu klečim vrh griča v noči, lipa nad menoj Šumija, k zvezdam zrem in vzdihi vroči vro iz duše do neba:
To prošnjo le vsliši, Večni, oh, ne molim je zase, molim jc za dom nesrečni: • Zjasni zvezde mu temne!
ROSARIO
Maša za Slovence v Rosariu bo 31. julija ob pol 11. uri na običajnem mestu. — Imel jo bo direktor g. Anton Orehar.
MENDOZA
Mendoški odmev pevskega koncerta
v Buenos Airesu
Nepričakovono prijetno in nadvse zanimivo nedeljsko popoldne nam je Društvo Slovencev pripravilo na prvo nedeljo v juliju v dvorani Slovenskega doma.
Ko je naš zbor za letošnje slavnosti majniške revolucije gostoval z dvema koncertoma med rojaki v Buenos Airesu, je tamošnji slovenski fotograf, g. Oskar Pavlovčič posnel na trak oba koncerta in pozdravni večer v Slovenski hiši.
Nekaj dni po povratku iz Buenos Airesa je pa že prispelo za njimi veselo presenečenje. G. Pavlovčič je svojem velikem .navdušenju za prelepo slovensko pesem in v priznanje za požrtvovalno prizadevanje ter velik uspeh pevcev poklonil mendoškemu zboru kopiji obeh trakov s posnetki obeh koncertov ter pozdravnega večera. In tako je men-doško Društvo Slovencev na ponudbo pevskega zbora omenjeno nedeljo popoldne povabilo vse prijatelje in znance, da bi jim tako dalo priložnost poslušati v zelo dovršeni reprodukciji u-spela nastopa našega zbora in zanimive pozdravne govore na skupni večerji. Posrečilo se nam je dobiti na posodo izboren aparat pri Radio Libertador, tako, da je bilo res kar užitek poslušati. Dvorano smo do kraja napolnili in z zanimanjem poslušali g. R. Hirscheggerja, ki- nas je v živahnem pripovedovanju v duhu popeljal z vlakom do Buenos. Airesa. Ko smo tako “prišli” do koncertne dvorane, je pa ugasnila luč. In ko je s traka zadonela državna himna s pričetkom slavnostnega koncerta, smo s projekcijskim aparatom na platnu tudi zagledali naš zbor v posnetku s taistega nastopa med to pesmijo. In tako je šlo potem dalje. Slik je bilo dovolj, petja tudi; čeprav bi ga bili kar še dalje poslušali. Kaj bi človek dejal? Od pesmi do pesmi je bilo lepše, najlepše pa. ko so zadoneli združeni slovenski zbori in je ob veličastni slik očaka Triglava zagrmela mogočna himna temu simbolu naše narodne zgodovine in trdožive vztrajnosti — Flajšmanove: V gorenjsko oziram se skalnato stran. Bilo je tako zanimivo in lepo, da so še otroci, ki jim sicer ni dano, da bi toliko časa mirovali, tokrat negibno obsedeli, gledali in poslušali.
Seveda moramo pa priznati, da nam je poleg velikega uspeha, ki ga je zbor dosegel s svojo pesmijo, nemalo tudi prijalo, ko smo na slikah videli in s traka slišali, kolikšno vesfelo presenečenje so naši pevci prinesli buenosaireškim prijateljem tudi s skrivnostno “skrinjo zaveze”, iz katere so na pozdravni večerji dvignili sodček s pristno mendo-ško kapljico, ki je je bilo za vse dovolj.
Naj ob tej priložnosti v imenu vseh mendoških Slovencev izrazimo g. Pavlovčiču iskreno priznanje in prisrčno zahvalo z,a njegov dar, ki bo prav gotovo predragocen prispevek v arhivu našega mendoškega kulturnega življenja tudi še poznim zanamcem. Zboru še enkrat naše čestitke, Društvu pa za prijetno in zanimivo prireditev hvala!
Po spominski proslavi je bila na pristavi še maša za slovenske žrtve. Imel jo je g. dr. Lojze Starc. Po maši so fantje in dekleta ostali še na pristavi ter ob prigrizku obujali spomine na težka medvojna leta, obenem pa delali tudi načrte za delo obeh organizacij v bodoče.
Akademiki o Slovenskem planinskem društvu
Drugi redni sestanek je imelo Slov. kat. akad. društvo 9. t. m. v tej poslovni dobi Kakor je bila na prejšnjem debata o Društvu Slovencev, je bila sedaj o Slovenskem planinskem' društvu.
SPD je predstavljal predsednik, g. Robert Petriček. Kratko je predstavil društvo in nato prešel na utemeljitev njegovega obstoja. Predvsem je poudaril, da smo Slovenci gorski narod; kot tak imamo neke svojskosti. Ravnina ni za nas. Zato naravna težnja v gorate predele. Planinstvo je tradicionalna lastnost Slovencev. Pretežno intelektualcev, pesnikov in akademikov (slednji niso pokazali veliko zanimanja za arg. gore). Naša emigracija čuti isto. Kot politična emigracija smo dolžni ohranjati narodne -lastnosti.
SPD si je nadelo to nalogo: načrtno ohranjevati slovenstvo. Slovenski človek ima velik smisel , za lepoto in naravo. Ta je velika vzgojiteljica. Je strci-go dosledna; posebno gore. Ne trpijo samoljubnežev, ošabnih in nepoštenih. Zahtevajo močno voljo in mnogo potrpljenja ter zvestobe — kar pa .bogato poplačajo. S tem namenom se gradi Dom v Barilccah. Bil bi naj osrednja točka slov. gorništva v Argentini in vsem rojakom na razpolago, da bi se duhovno odpočili in zopet našli tisti mir, ki vlada v naravi kot odsev Stvarnika.
SPD širi slovensko ime na najbolj u-spešen način: premagovati nedosežene vrhove in jih kršče^ati z našimi imeni. Na pr.: Slov.' stolp “Tres picos” (Triglav), Pico Bara, Pico Tonček, itd. Planinstvo v Bariločah je vzplamtelo šele po prihodu naših gornikov. “Slovenski skalaši” so znani po vsej Argentini. Tudi med najbolj uglednimi osebnostmi. Mnogi od teh pridejo tako v stik z našo omiko, spoznajo naš narod in naše vrednote. Zelo uspešno propagandno sredstvo
Govornik je zaključil z mislijo: “Če bo društvu uspelo ohraniti le peščico zvestih narodu (tudi enega samega) bo to dovolj veliko opravičilo za njegov obstoj”.
Nato se je razvila živahna debata. V njej so bila osvetljena nekatera kočljiva vprašanja, katerih ne manjka nobenemu društvu. N. pr.: nerazumevanje, zakaj planinsko društvo v ravnini (Buenos Anres) in podobno.
OSEBNE NOVICE
f Ivana Čibej, roj. Batič. V Zapužah je dne 27. junija 1960 po kratki, a mučni bolezni preminula zavedna slovenska žena in vzorna krščanska mati, ga. Ivana Čibej, roj. Batič.' Pri ljudeh je bila zelo priljubljena, kar je pričala tudi velika udeležba na njenem pogrebu dne
28.	junija t. I. na farno pokopališče v Šturje. V Argentini žalujeta zanjo njen sin Pavel ter sestrična Justa, v Italiji hčerki Marija in Pavla, v domovini pa sinova Janez in Tonček ter njena snaha ga Anica Čibej z Otroci.
Rajni želimo večni mir in pokoj, vsem preostalim pa ob težkem življenskem udarcu izrekamo iskreno sožalje ter sočutje.
f Jožefa Ilinčič, roj. Dobravec. V Ne-
kovem na Goriškem je prenehalo biti plemenito srce Jožefe Ilinčič, roj. Dobravec. Rajna je umrla dne 4. junija t. 1. v starosti 79 let. V Argentini žalujejo zanjo njeni hčerki Marija in Francka s svojima možema Jožetom Drenškom in Francem Špegličem ter o-troci. Vsem izrekamo globoko sožalje in sočutje, rajna pa naj mirno počiva v domači zemlji.
RAMOS MEJIA
Slov. šolski tečaj A. M. Slomška je v nedeljo uprizoril z uspehom mladinsko igro “V kraljestvu palčkov”. Udeležba je bila lepa. O igri bomo še poročali. MUNRO
V Munru je v sredo 6. julija t. 1. umrl Egidij Blazinšek, sinček Karla Blazin-ška in ge. Filipine, roj. Medved. Star je bil komaj 10 mesecev. Molitve, ki so predpisane za pogrebe otrok, je opravil na domu g. Matej Borštnar, kaplan v Floridi. Med številnimi venci in šopki, med katerimi je ležal na mrtvaškem odri mali Egidij Blazinšek, je bil tudi lep šopek z napisom “Slovenski dom Carapachay”. Težko prizadeti družini naše sožalje.
DON BOSCO — R. MEJIA
Proslava slovanskih bratov sv. Cirila in Metoda je bila v nedeljo 10. julija ob 10. uri dopoldne. Sv. -mašo je imel pri oltarju Marije -Pomagaj, na katerem sta tudi lepa kipa slovanskih apostolov, g. Stanko Skvarča iz Lujana. V pridigi je rojake naprošal naj se navdušujejo za ideale in vz.ore, ki sta jih imela slov. apostola ter delajo za zedinjenje kristjanov. Po maši je bilo darovanje za nakup posod, v katerih se bodo hranile relikvije sv. bratov. Med mašo je pel kvartet dekliškega Mladinskega doma, na harmoniju ga je pa spremljal organist ištefan Drenšek.
Po maši je imel g. Skvarča v sobi škofa Rožmana sestanek s svojimi znanci iz begunskega taborišča Trani v Italiji, po sestanku je pa bilo skupno kosilo v restavraciji Ilirija. Med kosilom je g. Skvarča vse znance in prijatelje povabil dne 13. novembra t. 1. v Lujan. Tako bo na njegov godovni dan prihodnji sestanek fantov in mož iz biv, taborišča Trani.
KUPITI DOBRO BLAGO JE PAMETNO! PLAČATI DRAŽJE, KAKOR JE VREDNO, NE NESPAMETNO!
BODI MODER TER KUPI DOBRO IN POCENI!
VSE PRVOVRSTNE HIŠNE TER ELEKTRIČNE PREDMETE TI NUDI PO NAJNIŽJIH CENAH IN ODPLAČILNIH POGOJIH
CERRITO 2245 Lomas del Mirador
SLOVENCI PO SVETU
no prireditev. Čisti dobiček je šel za zidanje slovenske cerkve v tem kraju.
Letošnje romanje kanadskih Slovencev v Midland bo 24. julija. AVSTRALIJA
Poročili so se naslednji pari: V Mel-bourneu Milan Lotrič in Marija Kokot ter Egidij Mohovič in Anica Brožič; v Murrumbeenu Franc Pongračič in Marija Horvat; v Geelongu Doroteo Roba in Antonija Berginc ter Marijan Rožanc in Ana Wdowin; v Newportu Štefan Toplak in Ivanka Bauman; v Calvernu Avguštin Pavlič in Danila Cek; v Sydneyu Silvan Ivan in Zora Pavlovec ter v Annandale Leopold Matelič in Rozalija Ostanek.
KANADA
Poročili so se: Janez Donko in Terezija Vugrinec; Franc Miholič in Marija 'Žerdin; Emil Milan Slokar in Marija Genorja; Robert Žbogar in Jožefa Žbogar; Martin Doma in Ana Sobočan; Štefan Gerič in Ivanka Vuk, Jože Barič in Marianna Milokovič; Franc Željko in Anica Malenšek; Jože Srebrnjak in Olga Jug, Janez Trpin in Marija Komah ter Siegfried Foerster in Norma Anzelc.
Krščeni so bili: Anton Franc Grdun, sinček Franca in Marije, roj. Čadonič; Asta Skočir, hčerka Stanislava in Matilde, roj. Basa j; Cvetka Žoldoš, hčerka Jožeta in Agate, roj. Vinčec; Jože Kre-nos, sin Franca in Ane, roj. Hozjan; Boris Poredoš, sin Štefana in Jožefine, roj. • Scheruebell; Ludvik Leon Lovšin, sin Ludvika in Marine, roj. Skornšek; Rožamarija Brožič, hčerka Ivana in Roze, roj. Farkaš; Janez Viktor Kastelic, sin Viktorja in Otilije Sieber; Dina Suzana Družina, hčerka Rudolfa in Slave, roj. Škerjanc.
V župnijo Marije Pomagaj so se vpisali: Družine: Ivan Berčič z, ženo Uršulo, roj. Martinčič in hčerko Marijo Ireno; Maks Čeligoj z ženo Frančiško, roj. Žele in hčerko Marijo; Jože Maz-nik z ženo Terezijo, roj. Mesarič io sinom Miranom; Anton Mikočič z ženo Marijo, roj. Božič in sinom Sergijem ter Viktor Barkovič z' ženo Ano, roj. Žu-žič in hčerkami Zoro, Justino in Marijo in Mario Poropat z ženo Valerijo, roj. 'Sergo; poedinci: Zinka Kenih, Lilijana Gombač, Slavka Zupančič iz Zavrha pri Žužemberku, Jelka Leban, Jolanda Vu-čak, Ivan Perenič, Stanko Krže, Borut Knez iz Maribora, Avgust Lavš iz Št. Jurija pri Stični, Franc in Jože Markež, oba iz Jesenic.
Na cerkvenem zemljišču v Novem Torontu so imeli 9. julija veliko družab-
POSLUŠAJTE ODDAJO ZA SLOVENCE V RADIO PUEBLO VSAKO SOBOTO ob 22. uri.
Italija bo po časopisnih novicah sodeč dobila zopet stabilnejšo vlado. Med krščanskimi demokrati, Saragatovimi socialisti, liberalci in republikanci je namreč prišlo do sporazuma za sestavo vlade, ki naj bi zamenjala sedanjo Tam-bronijevo, ki je prišla na oblast pred 80 dnevi in je sestavljena iz, samih krščanskih demokratov. Tako voditelj italijanskih komunistov Palmiro Togliatti ne bo'imel povoda za izvajanje svojih groženj proti Tambroniju, da bo začel s splošnim uporom proti državi, če so bo vlada še naprej naslanjala na fašiste in bo moral z njimi čakati na drugo priložnost.
OSMI SOCIALNI DAN
V nedeljo 4. septembra t. 1. bo v Buenos Airesu osmi Slovenski socialni dan. Vsebina letošnjega socialnega dne je izražena v geslu ‘Več socialne pravičnosti in ljubezni” To vsebino socialnega dne je izbral in predlagal pok. prof. dr. Ivan Ahčin, ustanoviitelj in idejni utemeljitelj slovenskih socialnih dni v Argentini.
Tudi letošnji socialni dan bo v dvorani Slovenske hiše in se bo začel s sv. mašo, ki jo bo daroval direktor slov. dušnih pastirjev g. Anton Orehar. Po sv. maši bodo tri predavanja z naslednjo vsebino:
1.) Pravičnost in socialna pravičnost
predaval bo č. g. Jože Rant.
2.	) Socialna blaginja — cilj socialne pravičnosti, — predaval bo g. Avgust Horvat.
3.	) Družbeni pomen ljubezni — predavanje g. prof. Alojzija Geržiniča.
Opozarjamo vse rojake na to važno zbrorovanje in jih vabimo, da se ga u-deleže v kar največjem številu.
Stalni odbor slov. soc. dni.
PO ŠPORTNEM SVETU
ŠAHOVSKI TURNIR JOŽE ŠINKOVEC
V nedeljo 17. t. m. se je končala prva polovica turnirja. Igralci so v veliki večini odigrali določenih osem partij. Izpadel je samo Polanc, ki ni odigral več kot štiri partije in s tem izgubil pravico do nadaljnega tekmovanja, vse njegove že 0'digrane partije pa v drugi polovici turnirja nimajo več veljave. Velikih presenečenj to soboto ni bilo, če izvzameno Erjavčevo zmago nad Ko-sančičem. Pozicionalna lestvica se je tudi nekoliko izpremenila. Opaziti je velik skok naprej pri Poštajnarju, ki se je uvrstil med prva mesta in z osmimi točkami pri enajstih odigranih partijah resno ogroža prvo mesto. V soboto je v zanimivi in lepi končnici s Šušteršičem dobil zelo dragoceno točko. Zaenkrat je na vrhu lestvice še nepremagani Krištof, ki ga čakajo še močni igralci, da mu katerikoli od njih vzame kako točko. Vsekakor bo turnir vse do zaključka, to je do sobote 13. avgusta še z.elo zanimiv in gotovo ne bo manjkalo novih presenečenj in zanimivih in lepih partij.
Lestvica odigranih partij:
Kratice: I — igrane, D — dobljene, N — neodločene, Z — zgubljene,
T — točke.
OBVESTILO
V nedeljo 24. julija 1960 ob 16. uri
bodo igralci društva Slovenska vas podali- v Slovenskem domu v Slovenski vasi Finžgarjevo igro “VERIGA”. Re-žira Ludvik Štancer, sodelujejo pa najboljše moči dramatskega odseka. Vsi vljudno vabljeni!
Odbor društva Slovenska vas
VII. kulturni večer SKA bo v soboto 6. avgusta t. 1. ob sedmih j>ri Bullrichu, Sarandi 41, Capital. Predaval bo Franc Papež o “Problemih moderne poezije”.
15 let nas že loči tujina od domovine, Slovenije. Ljubimo svojo domovino, ki jo nosimo v svojih srcih. Svojo ljubezen in zvestobo do nje hočemo izkazati z mladinsko akademijo, ki bo v nedeljo 31. julija ob 16 v društveni dvorani v Slovenski vasi. Na programu bodo: simbolične vaje, petje deklet, recitacije in deklamacije, govor: “Za mladino” in domovina v slikah. Vabljeni ste vsi rojaki, posebno še mladina, da skupno proslavimo svojo domovino. Prirejata in vabita odseka SFZ in SDO Slovenska vas.
.. Slov. kat. akademsko društvo bo nadaljevalo s svojimi debatnimi večeri o naših organizacijah in sicer z, debato, o Slovenski kulturni akciji, ki jo bo zastopal g. Ruda Jurčec. Sestanek bo v soboto 30. julija ob 19. uri v Slovenski hiši, Ramón Falcón 4158, Bs. As. Vabljeni vsi člani ter prijatelji.
Vse člane Slov. fant. zveze obveščamo, da se bomo v nedeljo 24. t. m. dogovorili o pričetku rednih vaj za novembrsko prireditev, kakor tudi o pričetku turnirja v namiznem tenisu za pokal “Domobranec”.	Odbor
S smrtjo Jakoba Pleška je zapadel v plačilo 65 smrtni primer. Lepo prosimo sve članice in člane, da takoj plačajo posmrtninski prispevek za 66., 67.
ESLOVENA LIBRE
Editor responsable: Milos Store Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N? b775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N? 15824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 650854	
JULIJI 24
-.15JW
OTVORITEV
novo tlakovanega odboj kinega igrišča na prostorih SFZ - SDO V M O R O N U
s tekma
JULIJ
24
15.3O
ZAVOD A D R O G U E — SFZ Moron
Odločilna tekma za pokal!
Vsi "navijači'' bodo dobro postreženi.
Dekleta bodo kuhala, fantje stregli, vsi skupaj se pa bomo prijetno zabavali.
NA SVIDENJE!
V	SFZ — SDO


KOROŠKA
SLAVJE SLOVENSKE PESMI
Konec maja je pred kratkim obnovljena Zveza pevskih društev priredila lepo uspel koncert narodnih in umetnih pesmi. Veliko dvorano Glasbenega doma v Celovcu so napolnili Slovenci do zadnjega kotička. Poleg koroških slovenskih javnih delavcev in voditeljev sta se koncerta udeležila kot povabljena gosta državni poslanec dr. ing. Ludwig Weis in regens krškega bogoslovja dr. 111-witzer; iz Gorice pa je na slavje prih-telo zastopstvo goriških Slovencev pod vodstvom msgr. Močnika.
Nastopilo je deset pevskih zborov včlanjenih v Pevski zvezi. Program koncerta pa je bil naslednji: Združeni zbori so za začetek zapel; Prelovčev “Pozdrav”, sledil je pozdravni nagovor predsednika Zveze dr. Franca Krajger-ja, nato je imel kratek, a jerdnat govor o naši pesmi tajnik Zveze obirški župnik Tomaž Holnmr.' Takoj po govoru so zapeli pevci “Gordana”1 iz Šmihela nad Pliberkom narodno ‘V Šmihelu no kajžico imam”, Mihelčičevo “Tam pod Peco zeleno” in narodno “Rožic ne bom trgala”. Fantje iz okolice Baškega jezera so nastopili z Nedvedovo “Domovina mili kraj”, Vodopivčevo “O večerni uri” in narodno “Moja kosa”. Pevski zbor globasniškega Katoliškega prosvetnega društva je zapel pesmi na be sedilo domačega ljudskega pesnika Le-sičjaka: “Pesme od sedanjega časa” in “Na balu” ter Petjakovo ”V pregnanstvu”. Prijetno je presenetil zbor iz Dholice, vasi severno od Vrbskega jezera, ki je zapel Laharnarjevo “Pozdravljam te, koroški dol”, Foersterje-vo “Sem pevec” in Adamičevo ”Kaj pa delajo tičke”. Pliberški zbor je iz svojega že obširnega programa zapel Foe-sterjevo “Ali ni zemljica krasna”, Bajukovo “V polje prihaja pomlad”, na besedilo Milke Hartmannove in “Po jezeru”.
Po odmoru so nastopili Selani in izpod Košute prinesli pozdrav vsem Slovencem. Zapeli so Miheličevi “Lušno je v vigred” in “Pobč sem star šele 18 let” ter Laharnarjevo “Kadar mlado leto”. Zbor rožanskih fantov pa je zapel dalmatinsko “Plovi, plovi”, koroško narodno “Lastovkam” in Foersterjevo “V hribih se dela dan”.
Pevski društvi Obirsko in Želinje sta nastopili kot en zbor in zapeli Tomče-vo “O Podjuna”, dve narodni v priredbi F. Cigana pod naslovom “V ves” ter Laharnarjevo “Koder zlato sonce hodi”. Pevsko, društvo Jakob Petelin Gallus je najmlajše med koroškimi pevskimi zbori, saj so ga ustanovili v Celovcu pred nekaj meseci, toda pevovodja Franc Cigan je v kratkem času ustvaril močan homogen zbor. Ta zbor je zapel Devovo “Spev ptice pojo”,	Adamičevi	“Bom
pismo pisala” in “Ko bi rosica bila” ter Krekovo “Tam na vrtni gredi”.
Za zaključek pa so spet zapeli združeni zbori — 180 pevskih grl — pod vodstvom osrednjega pevovodje dr. Cigana koroško	narodno	v	Devovi preriditvi
“Stoji harteljc zagrajen”, narodno “čej so tiste	stezice”	in	Premrlovo	“Zdra-
vico”.
Ob zadnjih akordih “Zdravice” je po dvorani zahrumelo in ploskanja ni bilo konca. Koncert slovenske pesmi je izzvenel v praznik slovenstva, a tudi v potrdilo, da na Koroškem slovenska pesem živi in bo živela.
*	*	*
Goriški rojaki, ki so prihiteli na koncert Zveze pevskih društev v Celovec, so na povratku imeli hudo nesrečo. Avto g. Simčiča je v Tricesimo trčil v neko cisterno in sta se hudo ponesrečila msgr. dr. Močnik in pesnica Zora Piščančeva. Prepeljali so ju v bolnico v Videm, pa sta že oba okrevala.
	I	D	N	Z	T
Krištof	11	11	—				11
Marolt	13	10	—	3	10
Močnik	13	9	2	2	10
Šušteršič	13	9	1	3	9%
Mehle I.	13	8	2	3	9
Poštajnar	11	7	2	2	8
Trpin	12	5	—	7	5
Jereb	10	4	2	4	5
Pavlič	8	4	2	2	5
Košančič	12	3	3	6	4%
Oven	1'1	3	2	6	4
Vodnik C.	12	3	1	8	3y2
Urbančič	13	3	—	10	3
Erjavec	14	2	1	11	2%
Benko	11	2	1	8	2Vz
Kavčič	9	2	1	6	2%
Polanc	4 — ODBOJKA			4	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1960 za Argentino $ 340.—.'
in 68. smrtni primer. Posebej opozarjamo in prosimo vse tiste, ki so s plačilom posmrtninskega prispevka v zaostanku, da zaostanek takoj plačajo, da bo društvo moglo v redu izplačati vse posmrtnine, ker je letos smrtna žetev v naši skupnosti obilna. Ne odtegujte i rojakom pomoči v najtežji uri in stiski!
Društvo Slovencev
Knjigo “Dnevi smrtnikov”, prvo zbirko slovenske izseljeniške proze, lahko dobite v Dušnopastirski pisarni ali pri založnici SKA, Alvarado 350, R. Mejia.
Društvo slov. protikom. borcev vabi vse rojake na družabno prireditev, ki bo 13. avgusta v prostorih kluba Excelsior, Santos Lugares. Sodeluje Moulin Rouge, na programu zabavne točke. Pridite in podprite namene DSPB. Pripeljite prijatelje in znance!
V nedeljo 24. t. m. ob 10.30 uri bo tekma med moštvom Našega Doma in “Obras Sanitarij” za prvenstvo v lis gi “Federación Metropolitana de voleP bol”. V moštvu Našega Doma bodo igrali: Intihar M. in Intihar L., Mehle L., Grabnar, Bergant, Modic L., Oven, Keršič M. in Janežič. Tekma 'bo na igrišču “Obras Sanitarias” na Áv. Lib. Gral. San Martin 7395, Capital.
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO BuinfflP, SEL Av. de Mayo 302 — Ramos Mejía T. E,- 658 - 7083
Vam nudi vse to najboljše kakovosti in najboljših znamk na dolgoročno odplačevanje brez jamstva drugih oseb.
Kličite po telefonu in se boste prepričali. Pridem tudi na dom. In ne pozabite: Nudimo samo prvovrstno blago.
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2. Cangallo 1642
T. E. 35 - 8827	Buenos Aires
ZOBNI ATELJE JOŽE ZAJC, dent. odont.
ordinira za zdravljenje zob in dlesni; vstavlja vse umetno plastično in zlato zobovje ter vstavlja tudi aparate vseh vrst za ravnanje z.ob (ortodon-tia).
Oidiniral bo od 1. avgusta dalje ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16. do 20. ure v Churruca (Vjlla Hermosa), na ruti 8, v slovenskem naselju, ki leži tri kvadre od zadnje postaje omnibusa 166.
Dohod: Iz mesta z omnibusom 166, ki ima začetno postajo na J. M. Moreno in Rivadavia (50 minut); iz Ramos Mejia s kolektivom 182 preko Palomarja do Escuela de Equitación (40 minut) in od tu s kolektivom 7 in 57 do Churruca (5 minut); iz San Martina z omnibusom 166 ter s kolektivi 7 in 57; iz San Justa ii¡i Morona s “Costero” do križišča (cruce) na ruti 8 in od tam dalje proti Churruca z vozili 7, 57 in 166.
Informacije o legi ordinacije v slovenskem baru Evropa, ki stoji ob avtobusni postaji v Churruca.
Iz domovine smo dobili žalostno sporočilo, da je v Nekovem po hudem trpljenju umrla dne 4. junija 1960 v starosti 79 let naša ljuba mama, stara mama in tašča
gospa JOŽEFA ILINČIt roj. DOBRAVEC
Vsem, ki so jo poznali, jo priporočamo v molitev in topel spomin.
Naj počiva v miru!
Hčeri Marija in Francka; zeta Jože Drenšek in Franc Špeglič; vnuki ter ostalo sorodstvo
Buenos Aires, Tolmin, Celje.
Vsem prijateljem in 'Znancem sporočamo žalostno novico, da je dne 27. junija 1960 ob 12. uri pre-videna s svetimi zakramenti po kratki mučni bolezni zatisnila za vedno svoje blage oči v Zapužah, naša dobra mamica, stara mamica in teta
gospa Ivana Čibej., roj. fiSatie
K zadnjemu počitku so jo položili dne 28. junija t. 1. na farnem pokopališču v Šturijah.
Naj ji bo lahka domača gruda. Vsem, ki so jo poznali, jo priporočamo v molitev in blag spomin.
Sv. meša zadušnica bo v nedeljo 31. julija, v kapeli ss. trinitark, Va-llejos 4746 (Villa Devoto-, Capital (zraven mosta na av. Gral. Paz v bližini postaje Saenz Peña, FCNGS Martin)).
žalujoči ostali
V Argentini: Sin Pavel in sestrična Justa; v Italiji: Hčerki Marija in Pavla; v domovini: Sinova Janez in Tonče ter hčerka Tončka z otroci; v Mariboru Anica Čibej z otroci.
Dne 10. julija t. 1. je Bogu izročil svojo plemenito dušo član Društva Slovencev
gospod JAKOM PLEŠKO
V svojem življenju je z dosledno vztrajnostjo in idealizmom delal za slovensko in katoliško stvar, z.anjo pretrpel muke begunstva in izgnanstva. Naj v miru počiva v argentinski zemlji! Bog mu bodi dobrotljiv plačnik za njegova dobra dela, mi pa sledimo njegovemu vzgledu in molimo za pokoj njegove duše!
DRUŠTVO SLOVENCEV
Buenos Aires, dne 21. julija 1960.
ZAHVALA
Ob izgubi našega ljubega očeta, starega očeta, tasta in brata
gospoda JAKOBA PLEŠKO
se na tem mestu iskreno zahvaljujemo č. g. Janezu Petku C. M. za dušno tolažbo in podelitev poslednjih zakramentov, za molitve ob krsti, za pogrebno sv. mašo, za spremstvo na njegovi zadnji poti na pokopališče Lomas de Zamora ter opravljene molitve in poslovilne besede ob odprtem grobu. Nadalje č. g. Ivanu Janu C. M. za opravljene molitve za rajnega na domu.
Naša topla zahvala gre tudi vsem sosedom, ki so nam v tem težkem trenutku bili na razpolago posebno pa družini Pelan, ki so skrbeli za nas kot za svoje. Vsem sosedom in vaščanom, ki so ga hodili kropit, prečuli noč ob krsti, vsem nosilcem krste ter vsem rojakom, ki so ga v tako obilnem številu spremili na njegov zadnji dom
Vsem iskreno Bog plačaj.
Družine
KOPRIVNIKAR — MEHLE
IS