OSNOVNA ŠOLA H. GRAJZERJA TRŽIČ Ob 80-letnici Josipa Broza-Tita in 30-letnici pionirske organizacije ■ f i OSNOVNA SOLA HEROJA GRAJZERJA V TRŽIČU LETNO POROČILO 1971-72 Tržič, avgusta 1972 Založila: Osnovna šola heroja Grajzerja v Tržiču Tisk: Tiskarna Inštituta Golnik Titove rnish in želje mladim Ob predsednikovi 80-letnici Za nami je čas velikega upanja in pričakovanj, doba jasnega revolucionarnega hotenja in preosnove naše dotlej tako neznane in siromašne domovine. Ves ta čas pa je prežet z imenom velikega borca in revolucionarja, človekoljuba in misleca, prežet z imenom Tita. Tito je n,arr>reč tista vodilna ustvarjalna osebnost našega zgodovinskega narodnoosvobodilnega boja in revolucionarnega delavskega gibanja, ki je znal zavestno posegati v čas in ga speljati po tirnicah svojega domišljenega hotenja in trdne volje: za lepši dan delovnega ljudstva. Zdaj, ko govorimo o Titovih osemdesetih letih, se vnovič spominjamo časov hudih preizkušenj, borbe za lastno pot našega ljudstva, vere in zaupanja v delovnega človeka, borbe za njegove pravice in prizadevanj za razvoj samoupravne družbe. Ob vsem tem pa ne gre prezreti njegove velike vere v nove rodove, v bodoče graditelje socialistične domovine. Nenehno jih spremlja v njihovem mladostnem utripu. Njegov stik z mladimi je pristen, odkrit, human. S polno človeško toplino in z razumno besedo dobrega prijatelja in skrbnega učitelja se obrača nanje pri vsakem koraku našega zgodovinskega razvoja. Sredi vojne vihre je na prvem kongresu mladine Jugoslavije Tito dejal: »S ponosom lahko ugotovimo, da je v naši narodnoosvobodilni vojski in partizanskih odredih 70 do 75 odstotkov borcev iz mladega rodu. Človek se vpraša: Kaj je gnalo našo mladino v teh težkih dneh — kljub vsem težavam, kljub vsem naporom in žrtvam? Bilo je to neizmerno sovraštvo proti fašizmu, ki je tlelo in raslo v srcih naše mladine že dolgo pred vojno. Bila je to velika ljubezen do lastne svobode in neodvisnosti naših narodov. Bila je to nepremagljiva želja, pripravljenost mladine, da se bori za boljšo in srečnejšo bodočnost, za lepše življenje, kot ga je živela v preteklosti. Lahko poudarim sledeča dejstva: mladina Jugoslavije si je pridobila skupaj z vsemi borci naše narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov v tej vojni med vsem naprednim človeštvom ime, kakršnega še nikdar ni imela naša vojska v zgodovini naših narodov.« 1942 1946 V obdobju graditve nove Jugoslavije je Tito takole spregovoril pionirjem v Novem Sadu: »Velike so bile naše muke in zato ne moremo teh dni nikoli pozabiti. Svetujem vam, da tega nikoli ne pozabite! Toda ne zato, da bi bila to vaša strašna preteklost, marveč zato, da boste znali ceniti svobodo in to, kar smo danes dosegli. Mi, dragi otroci, veliko polagamo na vas. Na vaših ramenih bo ostala naša nova Jugoslavija. Na vas bo ostalo delo, ki smo ga mi pričeli. Pregloboke so naše rane in preveliko je opustošenje, da bi na to lahko pozabili, zato bo vaša dolžnost, da prispevatite SKOJ je vseskozi vodil delo pionirjev. V zapisnikih sej zasledimo ilegalna imena zadolženih za pionirje leta 1944 (Marija, Iztok, Igor, Stojan, Janja, Cene) in 1945 (Vanja, Olga). Iz poročil in razgovorov je moč dokazati delovanje dveh partizanskih šol: V Puterhofu (Jelendolu) je bila partizanska šola poleg žage, kjer so v delavski hiši spraznili prostor. Poučevali so branje in pesmi vsak ponedeljek in torek od septembra 1944 do aprila 1945, ko je šola prenehala delovati zaradi hajke. Šolo so organizirali tovariši Silvo, Črtomir in Žaromil. Prva dva sta priskrbela knjige, slednji je pomagal z nasveti. V štirih razredih je bilo 15 učencev, poučevala pa je tovarišica Bogdana. Zvezke in svinčnike so učenci nosili domov. V okraju B (Brezje) poučujeta tovarišici Marjeta in Francka (zapis 4. januarja 1945). Po osvoboditvi domovine je bilo osnovno vprašanje, kako premagati posledice vojne. V delovnih akcijah so se mladini pridružili tudi pionirji. Vse do leta 1950 je bila pionirska organizacija v sestavi mladinske. Podmladek so sestavljali otroci do 10 let, med 10. in 14. letom pa so bili pionirji. Pionirji so bili organizirani v odredih: vsak odred je imel svoj prapor, voditelji pa so bili mladinci. Prva naloga je bila učenje, nato pa ostale delovne akcije. Čas se je umirjal, ruševine so izginile. Več časa je ostajalo za igre in brezkrbno mladost. Zveza pionirjev Jugoslavije je okrepila mentorstvo, nastali so sveti zveze pionirjev (od 1950), v katerih so delovali odrasli, predvsem pedagoški delavci. Ta oblika je prešla v zvezo prijateljev mladine (1953). Tu sodelujejo strokovnjaki (sociologi, pedagogi, tehniki, športniki, kulturni delavci, člani ZB, konference za družbeno aktivnost žensk), ki si vsi prizadevajo za celovit razvoj otrok. ZPJ vključuje danes otroke do 13. leta (7. razred osnovne šole), potem pa so sprejeti v mladinsko organizacijo. Na osnovni šoli heroja Grajzerja in njenih sedanjih podružnicah je delo obeh organizacij (pionirske in mladinske) vseskozi živo prisotno in sestavni del učnovzgojnega procesa. Ilustrirajmo predvsem dejavnost pionirjev z nekaterimi zapisi! Učenci zbirajo staro železo. Udeležijo se komemoracij za padlimi. Pionirji zakurijo kresove 4. julija Udeleže se baklad.3 na predvečer volitev. Pevski zbor nastopi na mladinskem festivalu v Kranju. Z akademijo začno šolsko leto, posebne prireditve pripravijo ob spominskih dneh ter praznikih. Številni pionirski sestanki z bogato vsebino. Sestanke vodijo mladinci in učitelji. Pionirji sodelujejo v pogozdovanju (maj). Ob nacionalizaciji podjetij se udeležujejo manifestacij tudi pionirji. Sindikat BPT pripravi za Novo leto veliko prireditev v delavski menzi: lutkovna predstava za pionirje, partizani pripovedujejo o svojih doživetjih, deluje ugankarski kotiček. Pionirji pogozdujejo (maj). Pevski zbor nastopa na vseh proslavah za javnost. Pionirski odred razstavlja ročne izdelke in risbe na nižji gimnaziji v Tržiču. Pionirji so ob Novem letu spet gostje delovnega kolektiva BPT. Pionirsko organizacijo vodijo učitelji, dejavnost se razširi na interesne krožke. Med šolskim letom obiskujejo pionirje nekdanji borci in jim pripovedujejo o naši revoluciji. Partizanski šoli Po osvoboditvi Pionirji na Grajzerjevi šoli 1945/46 1946/47 1947/48 1948/49 1949/50 SKUD Ivan Cankar vključi v uprizoritev Bajke o slavcu tudi pionirje (režiral takratni upravitelj šole Mirko Brejc). 3. in 4. razredi posadijo 7000 smrekovih sadik na parceli MLO. Pevci sodelujejo na dveh koncertih doma in tekmujejo v Kranju. 1950/51 Ustanovljen je pionirski svet. Za delo v krožkih dobi učiteljski zbor priznanje ljudske tehnike. Klub ljudske tehnike predvaja učencem filme. Med počitnicami vodijo člani ZB in AFŽ skupine pionirjev na enodnevne izlete. 1951/52 Proslave postajajo interne. Slovesna zunanja manifestacija je bila ob prihodu Titove štafete, kjer so poleg celotne mladine sodelovale vse družbene organizacije, športniki, planinci. Fizkulturni nastop vseh tržiških šol ob dnevu mladosti. Pevski nastop vseh tržiških šol. Mladinsko-delavski teden pred VI. kongresom ZKJ (folklorni nastopi pionirjev, poživitev dela v pionirskih knjižnicah in krožkih, tekmovanja s skiroji in v streljanju z zračno puško). 1952/53 1953/54 1954/55 Po 1955. letu Pionirji letujejo v Portorožu. Radio Ljubljana posname začetno šolsko proslavo in jo predvaja v pionirski šolski uri. Smučarski tečaj na Kofcah (32 pionirjev). Prva pionirska vzpenjača v Jugoslaviji začne delovati v Hrastah l.febr. 1953. Razstava otroških risb. Prvi gasilski pionirski festival (ob 70-letnici gasilskega društva Tržič). Pionirji se predstavijo javnosti z igrico V kraljestvu palčkov (pod vodstvom Jelke Žagarjeve). Pionirji v gledališču v Kranju (Pepelka) in Ljubljani (Mogočni prstan). Za dan JLA obiščejo predstavniki pionirjev vojake v Križah in jim čestitajo za praznik. Vse navedene akcije pionirjev so se nadaljevale v naslednjih letih, spreminjale so obliko, poglabljale vsebino. Vseskozi deluje na šoli kot ena najaktivnejših oblik delovanja pionirjev podmladek Rdečga križa z najrazličnejšimi akcijami. V sodelovanju ZPM in učiteljev je bilo v vsakem šolskem letu nekaj družabnih prireditev za pionirje (novoletna jelka, pustovanje), v počitnicah pa so imeli pionirji možnost letovanja na morju (še zlasti socialno ali zdravstveno šibki). Od 1960 dalje V letu 1960 se začnejo samoupravni odnosi tudi na osnovni šoli, med pionirji. Učenci enega razreda sestavljajo razredno, vsi učenci na šoli pa šolsko skupnost. Motivacija je v vzgoji kolektiva, zavestnem delu in disciplini, tovariški pomoči šibkejšim učencem. V naslednjih letih so poleg naštetih prevladujoče še tele oblike delovanja pionirjev: — Pionirji se vsako leto vključijo v jugoslovanske pionirske igre, ki se začno v šolskem letu 1960/61 s temo: Moj kraj včeraj danes jutri (zbiranje gradiva, pismeni sestavki, razstave, sodelovanje na občinskih in okrajnih tekmovanjih). — Kulturno življenje se še bolj poživi (proslave, nastopi na revijah pevskih zborov, pionirski oder, občasno izhajanje pionirskega literarnega glasila šole Brstje (1962), tekmovanja za Prešernovo bralno značko (od 1965), pionirje obiščejo mladinski pisatelji in pesniki France Bevk, Niko Grafenauer, Anton Ingolič, Gitica Jakopin, Branka Jurca, Ela Peroci, Jože Šm,it). — Športno življenje postane zlasti razgibano z ustanovitvijo šolskega športnega društva Storžič, ki ima že ob začetku sedem sekcij in poleg tekmovanj organizira tudi zimovanja učencev, ki v kasnejših letih dobe obliko smučarskih, sankaških in drsalnih tečajev. Učenci dosegajo vidne uspehe v regionalnem in republiškem merilu, zlasti v zimskih panogah in rokometu. — Šola navezuje stike z drugimi šolami v domovini (predvsem s Puljem) in preko organizacije Rdečega križa v tujini (Irska, Turčija, Sovjetska zveza). Za album, poslan na Irsko, dobi podmladek RK Grajzerjeve šole drugo zvezno nagrado. — Pionirji dosegajo vidne rezultate tudi na drugih področjih dejavnosti (modelarji, fotoamaterji, prometna tekmovanja, tekmovanja, ki jih organizira Vesela šola idr.). Pionirji sprva samostojne, po reorganizaciji šolstva v Tržiču (1958) pa Pionirji v Podljubelju podružnične šole v Podljubelju so v letih 1946—1951 opravili pomembne pogozdovalne akcije (posadili so 8.500 drevesc), nabirali zdravilna zelišča, zbirali staro železo in bili za svoje uspehe kot najboljši v okraju Kranj nagrajeni 1950 z radijskim sprejemnikom. Pri gradnji doma družbenih organizacij so pionirji opravili 618 udarniških ur (1964/65). Z nastopi ob državnih in kulturnih praznikih so vsa leta dajali svoj prispevek h kulturnemu utripu kraja, na športnem področju pa so se zlasti v zadnjih letih izkazali kot sankači, saj so iz njihovih vrst zrasli pionirski in mladinski republiški reprezentanti in celo prvaki. Tudi dolinski pionirji so v prvih letih povojne graditve sodelovali v udar- Pionirji v Dolini niških akcijah (delo pri obnovi šole v Dolini, pogozdovanje), v kasnejših letih pa so svojo aktivnost preusmerili predvsem na kulturno področje (odrske uprizoritve, nastopi pevskega zbora) in prometno vzgojo. Zaradi upada števila učencev in skrčitve obsega šole na prve tri razrede delo njihove pionirske organizacije ne more imeti več tako manifestativnih rezultatov. Prva povojna leta so za pionirje iz Loma pravtako značilna po tem, da Pionirji v Lomu so kar največ sodelovali pri udarniških akcijah (zbiranje starega železa, lažja gradbena dela pri obnovi šole, zatiranje rjavega hrošča, uničevanje koloradskega hrošča, nabiranje zdravilnih zelišč). Pri tem so opravili nad 5000 udarniških ur. V letu 1952 in kasneje so pogozdovali na pobočjih planine Javornik in pod Storžičem. Njihova šola je že po predvojni tradiciji slovela po svoji urejeni okolici in cvetju. Tudi mladi Lomljani so sodelovali vsa leta pri vseh pomembnejših praznovanjih kraja z nastopi. V maju 1966 so pionirje prvič obiskali nekdanji kurirji, ki so pozneje prevzeli patronat nad pionirskim odredom, ta pa se je preimenoval v Pionirski odred »G 34«. Ni bil naš namen, da vrednotimo opisano delo pionirjev in njihovih Zaključek mentorjev. 30-letnica delovanja pionirske organizacije nas je zgolj vzpodbudila, da vsaj najvažnejše dogodke objavimo in jih tako iztrgamo pozabi, kajti generacije odhajajo, tudi spomin vse bolj bledi, zapisanega pa v morda preveliki skromnosti nekdanjih šolskih upraviteljev tudi ni veliko. Zato so podatki zbrani tako in s toliko zansljivostjo, kolikor je bilo to mogoče. Viri: Pionirji v NOB ter v obnovi in izgradnji domovine. Muzej ljudske re- volucije Slovenije. Marec 1972. Arhivski podatki iz tržiškega muzeja. Šolske kronike 1945—1969. Tržiški vestnik. Intervjuji, ki so jih opravili letošnji učenci osmih in sedmih razredov z udeleženci nekdanjih pionirskih akcij. Podatki članice SKOJ Nataše. Ljubljana, aprila 1972. P. S. Intervjuje so opravili člani zgodovinskega krožka. Pripovedi svojcev je zapisalo 28 učencev, 12 učencev se je pogovarjalo z nekdanjimi pionirji, mladinci in skojevci. Izpisovali so gradivo iz šolskih kronik, Tržiškega vestnika, koledarja KP in Mohoričeve knjige Tržiška industrija. Gradivo je dal na vpogled tudi lokalni muzej. Angelca Selišnik, Milena Kikel Delo pionirske organizacije na šoli danes Naloge pionirske organizacije so številne in konkretne. Nekdanje delo se od današnjega razlikuje. Delali so, kar je zahteval čas. Ena bistvenih današnjih nalog PO pa je še danes nadaljevanje začetega dela v skladu z novimi zahtevami in družbenim razvojem. Delo v pionirski organizaciji v današnjem času poteka v razdobju enega šolskega leta v takihle organizacijskih in vsebinskih oblikah: V PO so vključeni vsi učenci od 1. do vključno 6. razreda. Organizacija usklaja svoje delo z vsemi drugimi na šoli (podmladkom RK, ZMS, šolsko skupnostjo učencev, šolskim športnim društvom) ter še posebno z zvezo prijateljev mladine Tržič. PO ima svoj odbor, ki ga sestavljajo: predsednik, tajnik, blagajnik in člani. Vsako leto v septembru razredne skupnosti izvolijo svoje predstavnike v šolski odbor. Le-ta se sestane z mentorji in sestavi okvirni načrt dela za tekoče leto. Odslej se novi odbor redno sestaja. Na sestankih pregleda opravljeno delo in se pogovori o nadaljnjih nalogah. Ena prvih akcij v vsakem šolskem letu je praznovanje pionirskega dne — 29. septembra. Tega dne sprejmejo v pionirsko organizacijo cicibane — učence 1. razreda. Cicibani se pred tem ob mentorstvu razredničark seznanijo s pomenom in delom pionirske organizacije, naučijo se pa tudi pionirsko zaobljubo. Starejši pionirji jim ob sprejemu pripravijo program, novi pionirji pa dobe v trajno last pionirske rute, značke in izkaznice. Da bi kar ncjveč pionirjev aktivno vključili v delo PO in jim razvijali sposobnosti ter ztdostili njihovim željam po razgibanem življenju, razpisuje zveza pionirjev Jugoslavije vsako leto jugoslovanske pionirske igre (JPI). Te igre zajemajo zelo širok krog dejavnosti. Pionirji tekmujejo za znak Pionirski odred tisoč radosti. V preteklem šolskem letu je obsegal program tekmovanja pionirjev naše šole (pripravili so ga skupaj z ZPM) naslednje dejavnosti: — praznovanje novoletne jelke — pustovanje (tekmovanje mask) — izlet v naravo in praznovanje dneva pomladi — športna tekmovanja (sankanje, rokomet, atletika) — pionirski izlet — tekmovanje v poznavanju prometnih predpisov in praktična vožnja s kolesi — sodelovanje v Groharjevi slikarski koloniji v Škofji Loki — tekmovanje v znanju v okviru Vesele šole, ki ga prireja Pionirski list. Celoten program so pionirji izpolnili. Da bi učenci kar najbolj spoznali delo svojih vrstnikov med NOB in da ne bi pozabili na težke čase, ki so jih le-ti preživljali, se pionirji vsako leto odpravljajo po kurirskih poteh (kurirčkova pošta). Ob prihodu kurirčkove pošte pa pripravijo proslavo skupaj s pionirji ostalih tržiških šol. Za Titov rojstni dan je letos vodila pot zvezne štafete tudi skozi Tržič. Del poti so štafetno palico ponesli tudi naši pionirji. Poleg teh osrednjih nalog opravijo pionirji tudi vrsto drugih. To so različne zbiralne akcije (zbiranje starega papirja, prodajanje srečk za šolo — spomenik NOB v Cerknem, za pohod ob žici partizanske Ljubljane, prodajanje palčk za pomoč slepim, lističev za pomoč otrokom v Vietnamu, zbiranje knjig za pomoč socialno šibkejšim otrokom — akcija »brezplačni učbeniki«), sodelovanje na proslavi za dan žena v krajevni organizaciji Ravne in ob sprejemu pionirjev v organizacijo RK. Veliko časa in dobre volje je potrebno, da vse te naloge opravimo. Učitelji veliko pomagajo pri vodenju in usmerjanju PO. Časa jim ni žal, saj vidijo, da pionirji delajo z veseljem in se pri tem vzgajajo za bodoče delo v samoupravljalski družbi. Danica Gorjanc, Frančiška Krabonja, Ela Sitar Nova matematika v šolski praksi Izredno razgiban razvoj matematične znanosti v zadnjih desetletjih je sprožil v pouku matematike reformna gibanja, ki so že zajela naprednejše dežele Amerike, zahodne in vzhodne Evrope. Pri nas smo pred leti reformirali matematični pouk v gimnaziji in ga uskladili z naprednimi prizadevanji. Prav gotovo so te spremembe prispevale h kvalitetni rasti gimnazije same, po drugi strani pa so poglobile prepad med njo in osnovno šolo. Zato je bilo treba modernizirati osnovnošolsko matematiko, ki po vojni še ni doživela reforme. V šolskem letu 1971/72 smo v Sloveniji uvedli v prvi razred osnovne šole novo matematiko. Modernizacija osnovnošolske matematike se bo postopno nadaljevala v naslednjih razredih im tako v osmih letih zajela celotno osnovno šolo. Današnji čas in družbene potrebe zahtevajo šolo, ki bo učence usposobila za razumevanje tako hitrega razvoja znanosti in tehnike. Opažamo, da je opazovanje otrok ob vstopu v šolo zelo pomanjkljivo in da se otrok zadovolji s celotnim vtisom. Saj poznamo primere, ko vprašamo otroka po delih, a jih po spominu ne zna opisati in tudi ne našteti. Vse to mu potem dela težave pri samostojnem pripovedovanju in obnavljanju. Zato je potrebno otroka postopoma navajati na načrtno opazovanje, pri katerem stopajo v ospredje posamezni deli ali prvine neke celote in njih različne lastnosti. Prav vse to pa je zajeto pri urah nove matematike. Tu namreč vedno delamo najprej s konkretnimi predmeti in risanjem, npr. na mizi nastavimo množico šolskih torbic. Učenci to množico opazujejo, jo poimenujejo, ugotavljajo razlike in podobnosti in končno to množico narišejo. Pri urah nastopa dosledno raziskovalni princip. Učencem ne posredujemo matematičnih dejstev oziroma rezultatov opazovanj, temveč morajo priti do njih z lastnim delom. Nova matematika zahteva zaradi svojevrstne vsebine in oblik dela pri pouku mnogo ponazarjanja. Za to smo uporabljali: — ploščice — krožce — številske znake — merilca — simbole •— začetnico •—■ delovni zvezek — slike — tabele. V uvodnih učnih urah nove matematike smo oblikovali predstave o množicah iz otrokovega nazornega sveta, jih poimjenovali, omejevali, določali pripadnost ali nepripadnost. Večkrat smo morali učno uro izvesti tudi na telovadišču. Postavili smo se v krog in ugotovili, da smo učenci 1. b razreda. Postavljali smo vprašanja, kot so: — Kaj si ti, Boris? (Sem član množice učencev 1. b.) — Kaj je vsak od nas? (Član množice učencev l.b.) Isto je moralo ponoviti več učencev. Nato smo se razkropili po igrišču. Ugotovili smo, da smo še vedno množica učencev 1. b razreda. Zbrali so se okrog tovarišice. Vprašali smo jih: — Ste še množica učencev 1. b? (Še.) — Kaj je vsak posemezni učenec? (Vsak pove: Sem član množice učencev 1. b.) — Borut stopi do ograje in se ustavi. Ali je sedaj še član množice učencev našega razreda? (Še.) • Kdaj bi nehal biti član? (Če bi za vedno kam odšel, se prešoial v drug razred ali na drugo šolo.) Nato za vajo tvorimo množice učencev po določilnih lastnostih, npr.: — množica otrok z dolgimi hlačami — množica otrok z rdečimi jopicami — množica otrok s kratkimi rokavi — množica otrok s svetlimi lasmi — množica otrok z dolgimi rokavi itd. Učenci množice dosledno opisujejo in tvorijo stavke: To je množica dečkov, deklic, z dolgimi lasmi itn. Stopite v krog! —- Ste člani množice učencev 1. b? (Smo.) Počepnite! Stopite v kolono po eden! Ugotovimo, da množica učencev l.b razreda ostane nespremenjena, čeprav se različno postavijo. Slučajno pride mimo učenec nekega drugega razreda: —Ali je on član množice učencev 1. b razreda? (Ni. On ne pripada množici učencev 1. b razreda ampak neki drugi množici.) V razredu nato množico učencev l.b razreda tudi narišemo. Številke do 5 so učenci poznali že od doma. Prehod od množic na števila, ki so samo ena od lastnosti množic, ni bil težak. Res smo jih obravnavali po drugačnem vrstnem redu, kot si v sistemu sledijo, vendar to ni vplivalo na razumevanje. Obravnavali smo npr. pojem števila in številke 6: Postavimo pred tablo množico treh dečkov in množico treh deklic: Lt H Vsako množico posebej ogradimo z vrvico. S tretjo vrvico združimo obe množici, pri čemer odstranimo obe mali vrvici. Povemo, da je to število šest in je to lastnost množice s šestimi elementi. Lastnost te množice bomo zapisali s posebnim številskim znakom. Na tablo narišemo množico smrek. Omejimo jo in zraven zapišemo števnik z besedo, npr.: vi I Na klop nastavimo šest zvezkov. Povemo, da je to množica s šestimi elementi. Glasno izgovorimo: ŠEST. Zvezke narišemo na tablo in ugotovimo, da namesto besede ŠEST lahko narišemo šest pik ali črtic: 0B000B MHO I B E m Verjetno bo kdo ugotovil, da namesto pik, črtic lahko zapišemo številko 6. Povabimo ga k tabli, da ta številski znak zapiše. Učencem učiteljica še sama napiše številko šest in jo pokaže napisano na kartonu: Učenci nato pišejo številko po zraku, po klopi in na tablo, da si urijo roko. Za domačo nalogo napišejo šest vrst številke 6. Dalj časa smo se zadržali pri operacijah s števili, posebno pri zvezi med seštevanjem in odštevanjem. Tu je prišla do izraza učenčeva sposobnost sklepanja in logičnega mišljenja. Za poglabljanje snovi smo reševali naloge na listih, naloge iz delovnega zvezka in ustne naloge. Največje težave je učencem povzročalo iskanje neznanega člena, bodisi pri seštevanju ali pa odštevanju, kadar je bil le-ta na prvem mestu, npr.: . . . — 8 = 11. Vendar smo tudi te težave z dodatnimi vajami in ponazarjanjem premagali in danes se učenci veselo nasmejejo, če jim damo naloge, v katerih iščejo neznani člen: 4 + 3 = . . . 8 + . 12 + 5 = . . . 12 + . 11 + 6 = . . . 16 + . ...--3=6 ...— ...+ 9 = 11 13 ... — 12= 3 ...— = 10 . . . + 2 = 10 = 20 . . . + 11 = 15 = 18 . . . + 14 = 20 = 11 . = 9 . = 6 Ob zaključku šolskega leta rešujemo uporabne naloge, ki smo jih tako-rekoč reševali že sproti, le poimenovali jih nismo kot take. Za razumevanje relacije in urejenosti smo delali tudi podobne vaje: Vstavi manjkajoči znak (( = )) 12 ... 16 13— 1 ... 12 + 6 4... 9 0 + 8...20 5 ... 5 14 + 3 ... 20 —3 Če primerjamo uspešnost učencev letošnjih prvih razredov s prejšnjimi rodovi prvošolčkov, lahko ugotovimo, da je nova matematika vplivala pozitivno tudi na ostale predmete. Otroci so bolj sproščeni pri delu, laže se izražajo, bližja sta jim logično mišljenje in sklepanje. Opazili smo napredek tudi pri likovnem izražanju, ker smo različne množice (predmete, like) tudi risali. Modernizirana matematika bo jeseni uvedena še v drugi razred po prirejenih učnih načrtih in ustrezno prirejenih prevedenih učbenikih. 20 Mihaela Grjoi, Zvonka Pretnar Prehrana naših otrok Človek je moral nekoč opravljati težka fizična dela. Z razvojem znanosti in tehnologije pa se je marsikaj spremenilo: težko delo so prevzeli stroji in človek dobiva novo nalogo —■ upravljanje v zamotanih sistemih človek : stroj. Spremenjeni način dela zahteva od človeka niz prilagoditev od ustreznega znanja in usposobljenosti preko novega režima dela in prostega časa do spremenjenega načina življenja v družini ini vse do nujnih sprememb tudi v prehrani. Hrana je človekova osnovna biološka potreba. Nekoč so se ljudstva v boju proti lakoti preseljevala, iskala plodnejša tla in širši izbor hrane. V razvitih deželah danes hrane ne primanjkuje, a zmotno bi bilo misliti, da problem prehrane tod ne obstaja več. Najnovejše raziskave so pokazale, da ni dovolj, da hrana količinsko zadošča telesu, temveč mora biti tudi pravilno sestavljena, še posebno, ker mora človek iz nje črpati moči za ničkoliko vsakodnevnih miselnih opravil. Tako se kar vsiljuje vprašanje, kdaj je naša prehrana pravilna. Odgovor ni težak: le tedaj, kadar človeško telo dobi preko dneva vse tiste snovi, ki so mu potrebne za življenje in delo. Hranilne snovi razdelimo v tri skupine: 1. gradbene (med temi so najpomembnejše beljakovine) 2. energetske (predvsem ogljikovi hidrati in maščobe) 3. zaščitne (vitamini in rudninske snovi). Raziskave o človekovi prehrani so v svetu zelo obsežne in v njih sodelujejo cele vrste strokovnjakov (tehnologi, kemiki, farmacevti, fiziologi, zdravniki, psihologi in drugi). Naloga šole seveda ni, da bi sploh razmišljala o tako ambicioznih načrtih. Vsekakor pa je ena izmed njenih dolžnosti, da znanstvena spoznanja prenaša v praktično življenje. In tega se je — sicer v skromnem obsegu -— lotila v preteklem šolskem letu tudi naša šola. Neposredna pobuda za ugotavljanje, kako se učenci hranijo, so bile ugotovitve zdravnjiških pregledov učencev. Kljub dobrim življenjskim pogojem kažejo šolski otroci znake podhranjenosti, predvsem so telesno slabše razviti, kot bi pričakovali oziroma želeli. Kje tiči vzrok? V pomanjkanju prav gotovo ne. Domneva kaže na nepravilno prehrano. Hranilne snovi Šola in njene naloge Anketa Zajtrk Kako je z beljakovinami Odločili smo se za vpogled v prehrano naših otrok. V ta namen smo izvedli anketo med učenci četrtih in osmih razredov. Ta prerez ni slučajen. Četrte razrede smo izbrali, da bi dobili sliko o prehrani učencev na nižji stopnji osnovne šole (še mlajši od njih niso dovolj zanesljivi za navajanje podatkov), učence osmih pa zategadel, ker je njihov način prehrane že dokaj ustaljen in je kot tak lahko tudi kazalec prehranjevanja pri nas. Anketni list je vseboval vprašanja o najpogostejših živilih, ki jih imajo na svojih jedilnikih za zajtrk, kosilo in večerjo. V anketi je sodelovalo 146 učencev. Anketa je pokazala naslednje: O zajtrku bi lahko rekli, da smo opustili staro slovensko navado: žgance in kislo zelje, izdatnega angleškega zajtrka pa tudi nismo sprejeli. Poraznega stanja se zavedamo šele, ko primerjamo številke: — 54 učencev zajtrkuje redno —- 53 jih zajtrkuje včasih (verjetno ob sobotah in nedeljah, ko ni šolske malice) — 39 jih nikoli ne zajtrkuje. In vendar je zajtrk tisti obrok, ki bi mo.al dajati energijo za dopoldansko delo in bi moral biti še posebno izdaten. Tako pa je 92 anketiranim učencem (63% anketiranih) največkrat šolska malica prvi dnevni obrok, kar ne vpliva ugodno na njihovo šolsko delo. Čeprav ima šolska malica izreden pomen in je družbena skrb na tem področju velika, mora predstavljati praviloma le dopolnilni obrok hrane po drugi uri dela, ne pa zajtrka. Najpogostejša živila, ki so zastopana v zajtrkih naših učencev, so: — jajca (55 učencev) — meso in mesni izdelki (45 učencev) — kava (45 učencev) — kakao (45 učencev) — mleko (37 učencev) — maslo ali marmelada (36 učencev). Zelo redki učenci imajo za zajtrk sir (12 učencev), jogurt (3 učenci) ali sadni sok (3 učenci). Čeprav kaže, kot da anketa tu ni dala ustreznih podatkov, pa dobijo te ugotovitve nedvoumno potrdilo v vsakdanji praksi: pri šolski malici učenci sir in jogurt dokaj množično zavračajo, kar kaže, da teh živil enostavno niso navajeni. Prav sir in jogurt pa vsebujeta mnogo zelo pomembnih hranilnih snovi ■— beljakovin. Telesu pa so beljakovine potrebne za gradnjo, rast in obnovo celic, za nadomeščanje izgub, ki nastajajo pri življenjskih procesih, za telesno in duševno delo, so pa tudi protistrupi pri boleznih. Potrebe po beljakovinah so odvisne od človekove starosti in zdravja. Šolska mladina potrebuje več beljakovin, ker še raste in se razvija, odrasli pa jih porabijo precej manj, ker jim služijo le še za obnovo celic. Beljakovine živalskega izvora (meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki, drobovina) človeško telo hitreje izkorišča, ker so mu po sestavi bližje; rastlinske beljakovine (stročnice, banane) so teže prebavljive. Zanimalo nas je, v koliki meri so beljakovine zastopane v kosilih in večerjah naših učencev. Rezultate kaže tabela. TABELA 1. BELJAKOVINSKA ŽIVILA (164 učencev = 100 %) Obrok Vsal S > dan Več! na t 1 trat sden Eni na 1 >1/) crat eden 5« Včc 1 jsih Nikoli >t! s« Vrsta Kosilo 13 8,9 98 67,2 9 6,2 24 16,3 2 1,4 Meso in Večerja 4 2,7 60 41,1 15 10,3 64 43,8 3 2,1 mesni izdelki Kosilo 1 0,7 1 0,7 27 18,5 98 67,2 19 12,9 Ribe Večerja — — — — — — — — 146 100 Kosilo — — 20 13,7 61 41,8 56 38,3 9 6,2 Drobovina Večerja 2 1,4 33 22,6 8 5,5 92 63,0 11 7,5 Kosilo — — — — — — — — 146 100 Mleko in Večerja 68 46,6 48 32,8 8 5.5 20 13,7 2 1,4 mlečni izdelki Kosilo — — 53 36,3 40 27,4 51 34,9 2 1,4 Stročnice Večerja — — 13 8,9 31 21,2 82 56,2 20 13,7 Iz tabele je razvidno, da so v naši prehrani premalo zastopana živila, ki vsebujejo beljakovine živalskega izvora, predvsem drobovina in ribe. Niso le cenejše od mesa, ampak imajo tudi večjo hranilno vrednost (poleg beljakovin tudi vitamine in rudninske snovi). Verjetno je zamudna priprava poglavitni vzrok, da se jih gospodinje tako izogibajo. Ogljikovi hidrati Zakaj slabo zobovje V drugo pomembno skupino hranilnih snovi spadajo tiste, ki imajo v telesu vlogo kurjača in kuriva. Sem prištevamo ogljikove hidrate, ki pri presnavljanju dajejo telesu energijo (za delo mišic) in toploto. Del ogljikovih hidratov se spremeni v živalski sladkor, ki se kot rezervna hrana nabira v jetrih in mišicah. Ogljikovi hidrati so naša pajpogostejša (in prepogosta!) hrana, saj predstavljajo skoraj 60% vseh živil in so zato cesto vzrok odvečnim kilogramom. O pogostnosti škrobnatih živil na mizah anketiranih učencev govori naslednja tabela. TABELA 2: OGLJIKOVI HIDRATI — SKROBNATA ŽIVILA (164 učencev = 100 %) Obrok Vsak dam Večkrat na teden Enkrat na teden Včasih Nikoli Vrsta štev. 5^ s" >tn i 5« štev. štev. 1 štev. 55 Kosilo 12 8,2 33 22,6 62 42,5 36 24,6 3 2,1 Testenine Večerja 3 2,1 21 14,4 18 12,3 65 44,5 39 26,7 Kosilo 31 21,2 87 59,6 20 13,7 7 4,8 1 0,7 Krompir Večerja 3 2,1 33 22,6 16 10,9 75 51,4 19 13,0 Kosilo 1 0,7 8 5,5 63 43,2 70 47,9 4 2,7 Riž Večerja 2 1,4 10 6,8 21 14,4 84 57,5 29 19,9 Kosilo 4 2,7 17 11,6 29 19,9 94 64,4 2 1,4 Močnate jedi Večerja 1 0,7 45 30,8 76 52,0 21 14,4 3 2,1 Odgovori učencev povedo, da so najpogostejša škrobnata živila pri kosilih in večerjah krompir, testenine in močnata jedila. Precej manj je zastopan riž, čeprav vsebuje poleg ogljikovih hidratov tudi vitamine in beljakovine rastlinskega izvora. Sistematični zdravniški pregledi so pokazali, da imajo učenci na nižji stopnji nezdravo zobovje. Iz ankete pa lahko povzamemo, da prav ti otroci jedo močnata jedila, ki jih ni treba gristi (kot nasprotno jabolka ali črn kruh). Verjetno tudi te otroške želje oblikujejo marsikateri jedilnik. Priporočljivo je, da bi močnata jedila popestrili z mlečnimi izdelki (skuta, sirovi namazi) in tako pridobili več snovi, ki so tudi po kemični zgradbi potrebne za trdnost zob. Še tako ustrezno sestavljena prehrana iz beljakovin in škrobnatih živil pa bi bila pomanjkljiva, 6e ne bi vsebovala tudi zaščitnih snovi. Med temi imajo veliko vrednost vitamini, ki svojstveno vplivajo na organizem, na njegovo rast, razvoj pa tudi na človekovo duševno zdravje. Pomembni so zlasti pri presnavljanju ostalih hranilnih snovi. Vitaminov je več vrst, najvažnejši pa so: A, B-kompleks, C in D. Ti namreč uravnavajo različne funkcije v telesu, sodelujejo pri rasti in pri procesih zakostenitve ter večajo odpornost. Kot zaščitne snovi velja omeniti tudi rudninske snovi, posebno kalcij, fosfor in železo. TABELA 3: VITAMINSKA ŽIVILA (164 učencev = 100 %) Obrok Vsak dan Večkrat na teden Enkrat na teden 1 ^ >tS Včasih Nikoli Vrsta štev. s-s štev. ! ^ štev. Kosilo 42 28,8 93 63,7 1 0,7 10 6,8 — — Solata Večerja 13 8,9 51 34,9 14 9,6 59 40,4 9 6,2 Kosilo 41 28,1 49 33,6 21 14,4 35 23,9 — — Zelenjava Večerja 1 0,7 22 15,1 19 13,0 86 58,9 18 12,3 Kosilo 37 25,3 42 28,8 6 4,1 52 35,6 9 6,2 Sveže sadje Večerja 20 13,7 47 32,2 10 6,8 47 32,2 22 15,1 Kosilo 21 14,4 44 30,1 49 33,6 29 19,8 3 2,1 Kompoti, Večerja 12 8,2 43 29,5 11 7,5 63 43,1 17 11,7 sokovi Med vitaminskimi živili je sorazmerno dobro zastopana solata, medtem ko je nasplošno zelenjava (cvetača, zelje, buče, špinača, paradižnik idr.) precej redka. Zlasti za večerjo je malokdaj na mizi. Pa vendar jo priporoča ne le kemični sestav, ampak tudi njena sposobnost, da osveži organizem in ugodno vpliva na prebavo. Veljavnost anketnih odgovorov smo želeli preveriti, zato smo učence ob koncu raziskave povprašali po njihovih najljubših jedeh. Učenci so jih izbrali takole: — krompir (59 učencev) — slaščice (43 učencev) — močnata jedila (32 učencev) — solata (32 učencev) — testenine (25 učencev). Le malo je učencev, ki dajejo prednost mlečnim izdelkom, drobovini, rižu, stročnicam ali ribam. Vitamini Kaj spremeniti Stare navade pa tudi vpliv sodobne reklame cesto ovirajo naša spo- znanja in hotenja, da se od enostranske prehrane preusmerimo k pestrejši in ustreznejši današnjemu načinu življenja šolarja in zaposlenega človeka. Za sestavo jedilnikov nam je lahko v pomoč razpredelnica živil (povzeta po tabeli centralnega higienskega zavoda v Ljubljani): TABELA 4: RAZVRSTITEV ŽIVIL Hranilne snovi Živila Beljakovine Živalskega izvora Rastlinskega izvora Ogljikovi hidrati Sladkorna živila Škrobnata živila meso, mesni izdelki, ribe, jajca, mleko, sir, jogurt, skuta fižol, grah, bob, solata, banane, kostanj čokolada, bomboni, džemi, vkuhano sadje, med kruh, žitni izdelki (testenine), riž, zdrob, krompir, kostanj, kakao Masti Živalskega izvora živalske masti, mastno meso, masten sir, jajca Rastlinskega izvora rastlinsko olje, kakao, čokolada, orehi, lešniki Vitamini A vitamin ribe, jetra, ledvice, mleko, mlečni izdelki, korenje, špinača, kislo zelje, paradižnik Kompleks B vitamin mleko, jetra, ledvice, koruza, fižol, grah, špinača, slive, nepottran riž, kislo zelje Vitamin C zelena paprika, peteršilj, kislo zelje, šipek, ribez Rudninske snovi Kalcij mleko, skuta, sir, jajca, stročnice, zelenjava, sadje Fosfor mleko, sir, jajca, zelenjava, stročnice, sadje, meso dom. živali, ribe Železo jetra, ledvica, ribe, jajca, špinača, buče, paradižnik, orehi, slive, breskve, kakao Izkoristek hrane $e nekaj nas je zanimalo pri anketi o prehrani naših učencev: izkoristek hrane glede na čas obrokov. Ugotovili smo, da je čas med večerjo in spanjem precej kratek. Zdravniki priporočajo, paj bi potekli vmes vsaj dve uri. Namen hrane je, da pride v vsako celico telesa. To pa zmorejo le raztopljene in razstavljene snovi, za kar pa je potreben čas, da se hrana prebavi. Trajanje prebavljanja oziroma presnavljanja je odvisno od zgradbe živil. Naslednja tabela prikazuje zadrževanje hrane v želodcu: TABELA 5: KOLIKO ČASA OSTAJAJO POSAMEZNA ŽIVILA V ŽELODCU 1—2 uri 100—200 9 prekuhanega mleka 100 g mehko kuhanih jajc 2—3 ure 100 g ocvrtih jajc (trdo kuhana, palačinke) 150 g krompirja 70 g belega kruha 3—4 u re 250 g nemastne govedine 100 g šunke (kuhane) 150 g jabolk 150 g riža (kuhanega) 4—5 ur 250 g oečene govedine 100 g suhega mesa Glede na različno prebavljivost živil ni priporočljivo, da zvečer preobre-menjujenrvo želodec. To povzroča izdatnejše delovanje prebavil, kar povzroča motnje med spanjem, posledica česar so lahko nekatere nevroze. Iz odgovorov učencev posnamemo, da jih gre največ (116 ali 79,4% vseh anketiranih) spat že prej kot dve uri po večerji in le dobra petina (30 učencev) kasneje. Marsikatera družina bi morala povsem spremeniti dnevni režim, če bi hotela zagotoviti ustrezno časovno razliko med večerjo in spanjem. (Seveda bi bilo kaj napačno tolmačenje, da bi se skrajšal počitek na račun te časovne razlike.) Potrebna količina hrane je odvisna od fizičnega in duševnega napora, starosti, zdravstenega stanja in drugih činiteljev. Posebno važno je to upoštevati v dobi otrokove rasti in splošnega razvoja. Za orientacijo o dnevni količini živil v gramih od 13. do 15. leta nam lahko služi naslednja tabela: TABELA 6: PRIPOROČLJIVA DNEVNA KOLIČINA ŽIVIL (za starost od 13 do 15 let) Hranilna snov Živila Količina v g Beljakovine meso, ribe 170 g jajca sočivje (suho) V 2 50 g mleko 500 g sir 30 g Ogljikovi hidrati kruh, testenine, riž, ovseni kosmiči, zdrob 350 g Maščobe maslo 10 g mast 20 g Vitamini in sadje 150 g rudninske snovi sočivje 200 g krompir in zelenjava 300 g Razno sladkor, med, čokolada, 25 g marmelada, suho sadje 10 g Kaj priporočajo strokovnjaki Količine v zadnji tabeli so seveda neobvezne, so pa praktično prikazane, da po njih skušamo uravnati sestavo naših jedilnikov in se tako čim bolj približamo sodobni prehrani našega šolarja. Viri: Ing. Albin Nefina, Higiena prehrane in živil. MK 1959. Stane Jurečič, Nekaj o problemih prehrane. Žil, 3/772. Sodobna prehrana. 15. zvezek. Medicinska enciklopedija. Jugoslovanski leksikografski zavod. Mahkota, Grum, Jakša, Simčič, Jedi, ki ne rede. CZG 1961. Metka Ivnik, O prehrani (predavanje za starše na šoli). 1972. Interna anketa. 1972. Mira Hiršel, Ivanka Ojsteršek Šola v naravi za učence posebne šole Prvi poskus šole v naravi v tržiški občini je v lanskem šolskem letu izvedla Bračičeva šola. Zimovali so na Ljubelju vsi njihovi učenci 4. razredov. Glede na dobre rezultate se je skupščina temeljne izobraževalne skupnosti Tržič odločila, da kljub zelo omejenim sredstvom s to prakso nadaljuje. Za enoto posebne šole so se odločili iz več razlogov. Eden iz njih je prav gotovo ta, da je večina učencev te šole iz socialno šibkih družin in so tako večkrat prizadeti otroci še posebej potrebni večje družbene skrbi. Zato je tudi skoraj celotno materialno breme prevzela TIS, del stroškov pa je pokrila tudi šola. Poročili o delu šole v naravi sta pripravili razredničarki na posebni šoli Mira Hiršel in Ivanka Ojsteršek. Mira Hiršel (1. in 3. razred): Vzgoja in izobrazba učencev zahtevata vedno večjo skrb za nadzorstvo, učenje, oddih in prehrano teh otrok. Naši učenci preživljajo svoj dan velikokrat neorganizirano in v okolju, ki ne vpliva vedno najbolje za razvoj osebnosti mladega človeka. Družba se trudi, da bi za otroke čimprej ustvarila ugodne pogoje za celodnevno bivanje v šoli. Tako organizirano delo z učenci postaja imperativ moderne človeške družbe. Učenci enote posebne osnovne šole so letos prebili teden dni v šoli v naravi v odlično urejenem otroškem centru (Jugolavenski dječji rekreacioni centar — JDRC) v Puntiželi pri Pulju. Bil je to poskus, ki je prinesel mnogo izkušenj. Formiranje osebnosti našega otroka je zvezano z dolgotrajnim pedagoškim delom, katerega del je bila tudi letošnja šola v naravi. Naš cilj je bil, da učencu približamo morje, ga seznanimo z vsem, česar v novem okolju Prvo mnenje Drugo mnenje ne pozna, in mu pomagamo, da ugodno razvija svoje telesne in duševne sposobnosti. Pri pouku otrok preživi v šoli največ štiri do pet ur na dan. V šoli v naravi pa smo postali velika družina, ki je delala načrtno: skrbeli smo drug za drugega, drug drugemu pomagali in pri tem utrjevali vezi pravega tovarištva. Šole v naravi so se udeležili vsi učenci enote posebne šole, razen dveh, ki sta zbolela. Otroke sta spremljali obe razredničarki, organizacijo pa je prevzela socialna delavka. Naloga razredničarke ni bila zgolj delo po učnem načrtu, ampak ga je poglabljala s temelji vzgoje pri vsakem posamezniku. Podrobni učni načrt za vsak predmet smo izdelali že doma in pri tem upoštevali spremenjeno okolje. Svoje šolsko delo smo tesno povezali z življenjem. Učna snov učencem ni delala težav, saj jih je učila narava, ki nas je obdajala z lepoto in mirom. Za ponavljanje in utrjevanje smo izbrali najbolj primeren čas. Uprava JDRC nas je takoj vključila v delo pionirske organizacije. Učenci so se v tekmovanju v teku zelo obnesli in dosegli lepa mesta. V šoli v naravi je pionirska organizacija utrdila svojo aktivnost. Učenci so vsak dan organizirano sodelovali pri dviganju in spuščanju pionirskih zastav. Takrat so bili tudi obveščeni o rezultatih delovnih in športnih akcij prejšnjega dne, o načrtih in o vsem, kar je bilo del skupnega življenja mladih iz vse Jugoslavije v Puntiželi. Pri enem od veselih večernih pionirskih srečanj se je zaslišala tudi slovenska pesem: naši pionirji so zapeli Titovo kolo. Prosti čas je mineval po načrtu: kopanje, sončenje, sprehodi, ekskurzije in športne igre. Mnogi učenci so prvič premagali strah pred vodo in stopili vanjo. Šola v naravi je učencem nudila tudi telesno in zdravstveno vzgojo. Delo in odmori so se vrstili po načrtu, določen je bil opoldanski počitek, ki je trajal poldrugo uro. Takrat so mlajši ležali in spali, starejši pa mirovali. Učenci so dobivali dnevno pet kalorično in vitaminsko ustrezno sestavljenih obrokov. Kot učence Grajzerjeve šole so v JDRC naše učence sprejeli z največjo pozornostjo. Posebno pomembno za mlade Tržičane s posebne šole je bilo, da so živeli v spoznanju, da so enakovredni člani velike družine pionirjev iz vseh bratskih republik, in da sta bili želja in povabilo, naj se še vrnejo, izrečeni iskreno. Zaorali smo novo ledino in napravili korak dalje proti šoli bodočnosti. Še pomembnejše delo kot na področju izobrazbe smo opravili pri vzgoji. Učence smo v skupnosti navajali na kulturne in higienske navade, na delovne navade, na pravila lepega vedenja. Razvijal se jim je čut za tovarištvo v medsebojni pomoči in v okolju, kjer ni bilo razlik. Dvigala jih je pohvala vodstva JDRC, ki so nam jo izrekli na pionirskem sestanku, ker smo bili disciplinirani. Učenci so nekaj svojih likovnih izdelkov oddali za razstavo, ki jo bodo v JDRC priredili ob zaključku sezone. Šola v naravi naj bi postala stalna oblika našega šolskega dela. Le čas bi bil bolj primeren v začetku junija ali pa v septembru. Naši skupni napori bodo dosegli prave uspehe, če bodo tudi starši lahko upoštevali naše napotke. Po vrnitvi smo jim naše ugotovitve tudi posredovali. Poročilu učiteljice Mire Hiršlove, ki je predstavila delo šole v naravi v širšem obsegu, zato dodajamo samo izvleček iz poročila defektologinje Ivanke Ojsteršek (2. in 4. razred); Šola v naravi je potekala od 24. junija do 1. julija. Imeli smo šest dni pouka. Vsak dan srr\o imeli spoznavanje narave in družbe, druge predmete (slovenščina, glasbeni in likovni pouk) pa smo menjavali. Pri spoznavanju narave in družbe smo hodili po pokrajini, jo opazovali in primerjali s tržiško. Opazovali smo tudi rastlinstvo in živalstvo ter pojasnjevali vzroke, zakaj je ob morju drugačno. Pri slovenskem jeziku smo dvakrat pisali pismo staršem, obravnavali pa smo tudi berilo o morju in plavanju. Tudi likovni in glasbeni pouk smo prilagodili morju in njegovi pokrajini. V popoldanskih urah smo imeli le plavanje in igranje. Otroci so se sprva vode bali. Kljub petim dnevnim obrokom so bili otroci vedno lačni. Zanimivo jih je bilo opazovati pri kosilu: tisti, ki imajo doma samo enolončnice, so si v juho nadrobili goro kruha; ko pa je prišla na vrsto prikuha, so presenečeno gledali — pojedli pa so vse. Nekaj otrok je zvečer zelo nerado šlo spat in so zaspali dokaj pozno. Kaže, da so doma lahko dolgo budni (televizija). Si:rogi red je prenekateremu učencu delal težave, saj večina živi doma v okolju, kjer so prepuščeni sami sebi in lahko počno, kar jih je volja. Šola v naravi je imela pozitivne in negativne strani. Predvsem je bilo pozitivno, da smo si lahko ogledali pokrajino ter favno in floro ob morju in delno v njem. Veliko učencev je bilo tokrat prvič na morju. Sedaj si ga bodo lahko predstavljali, ker so ga videli in doživeli. Zgolj s ponazorili ne bi mogla vzbuditi pravilne predstave. Zal pa je bila šola v naravi prepozno. Ne le vročina, tudi to, da nismo imeli vsaj še teden dni pouka po tem, da bi lahko utrdili nove pojme in predstave, nam ni šlo v račun. Predvsem bo učinek zaradi slednjega manjši pri tistih učencih, ki snov osvajajo mehansko. 32 Emilija Ahačič Podružnična šola v Podljubelju (Ob prezrti 80-letnici) Med vzgoni, ki so narekovali izdajo letnih poročil osnovne šole heroja Grajzerja, je tudi misel, da bi ohranili vsaj lokalni zgodovini kar je še moč avtentične podatke o razvoju šolstva v občini. Zato bomo vsako leto odstopili prostor po enem okolišu, ki danes gravitira h Grajzerjevi šoli, pa je nekoč imel svojo šolo ali pa jo še ima, čeprav v drugače organizirani obliki. Za letos smo izbrali Podljubelj. Šola je lani praznovala 80-letnico svojega delovanja. Leta 1891 so jo v takrat celo večjem naselju, kot je danes (rudnik živega srebra), saj je štelo 709 prebivalcev, ustanovili zaradi precejšnje oddaljenosti od Tržiča, kjer so se dotlej šolali šentanski otroci. Prve zasilne prostore je šola imela v kmečki hiši pri Ukanu, h. št. 18. Zaradi povečanega števila otrok so takratne oblasti nekaj let kasneje začele graditi novo šolsko poslopje, ki so ga 7. oktobra 1894 izročili njegovemu namenu. V teh prostorih je delovala šola vse do 12. februarja 1945, ko so jo minirale in požgale enote kokrškega odreda, da preprečijo okupatorju namen, da bi tu nastanil svoje policijske enote. Tako do 15. junija 1945 šola pri Sv. Ani ni delovala. Odtlej je potekal pouk v lesenem provizoriju — Žni-darjevem šotoru — do novembra 1945. Odtod se je šola preselila v obnovljeno občinsko ubožnico, ki jo je ljudska oblast obnovila, da bi v njej našel prostor poleg šole tudi urad KLO Sv. Ana. Šola je tedaj razpolagala z eno učilnico, v šolskem letu 1946/47 pa je pridobila še eno. Z reorganizacijo šolske mreže v Tržiču v letu 1957/58 so v Tržiču nastale popolne osemletne šole, učenci podljubeljske pa so nadaljevali šolanje v petem razredu na odtlej matični šoli heroja Grajzerja. V šolskem letu 1965/66 pa so tudi učenci četrtega razreda prešli iz Podljubelja na tržiško šolo, ker tak trend narekujejo danes predvsem boljša opremljenost večjih šol pa tud,i drugi razlogi (razdalja je z novo cesto med Podljubeljem in Tržičem postala nebistven faktor). S sklepom zbora volilcev se je Sv. Ana preimenovala v šolskem letu 1954/55 v Podljubelj (v spomin na zapornike nacističnega taborišča, mathau-senske podružnice pod Ljubeljem). Vaščani Podljubelja so se na referendumu jeseni 1968 v celoti odločili za samoprispevek za izgradnjo šol v občini Tržič. Iz tega prispevka so predvidena tudi sredstva za obnovitev podljubeljske šole. Iz prvih let delovanja podljubeljske šole so ohranjeni nekateri dokumenti, iz katerih povzemamo vpis v šolo v prvih petnajstih letih njenega delovanja: Leto vpisa m ž skupaj 1891/92 34 21 55 1892/93 11 6 17 1893/94 4 8 12 1894/95 6 5 11 1895/96 7 7 14 1896/97 8 9 17 1897/98 2 3 5 Kratka zgodovina šole Vpis učencev nekoč... in danes... Socialna struktura prebivalstva Leto vpisa m ž skupaj 1898/99 6 5 11 1899/1900 2 4 6 1900/01 0 3 3 1901/02 6 9 15 1902/03 4 10 14 1903/04 1 5 6 1904/05 3 11 14 1905/06 7 3 10 Za obdobje od 1906 pa do 1945 ni podatkov o vpisu, ker je bila dokumentacija ob požigu šoie uničena. Po naknadno zbranih podatkih naj bi v obdobju od 1939 do 1945 obiskovalo šolo 66 otrok, po 33 fantov in 33 deklet. Po osvoboditvi pa je bil vpis naslednji: Leto vpisa m ž skupaj 1945/46 1 8 9 1946/47 6 4 10 1947/48 3 5 8 1948/49 5 9 14 1949/50 7 4 11 1950/51 8 4 12 1951/52 6 10 16 1952/53 1 3 4 1953/54 10 3 13 1954/55 5 6 11 1955/56 1 4 5 1956/57 2 3 5 1957/58 3 6 9 1958/59 4 1 5 1959/60 6 5 11 1960/61 3 4 7 1961/62 4 6 10 1962/63 5 5 10 1963/64 4 8 12 1964/65 7 5 12 1965/66 1 1 2 1966/67 5 9 14 1967/68 4 9 13 1968/69 5 8 13 1969/70 6 7 13 1970/71 5 10 1971/72 3 4 7 V času okupacije so Nemci s svojimi učitelji skušali organizirati v vasi šolo v nemškem jeziku za otroke in odrasle. Starši so vse manj pošiljali svoje otroke v šolo, tako da je od jeseni 1944 obstajala zgolj še na papirju. Neuspešnost nemškega šolstva — tako pri otrocih kot odraslih — je pripisati močni aktivnosti naprednih vaščanov, organiziranih v OF, in pa stalni prisotnosti enot kokrškega odreda. Povrnimo se še enkrat k začetkom šentanske šole! Že spredaj navedena razpredelnica nam pove, da se je od 1891. do 1905. leta šolalo 210 otrok. Na druge šole, predvsem na Koroško, se je preselilo 35 otrok, umrlo jih je 5, eden pa se je šolal privatno — doma. Nekaj otrok je bilo preslabotnih, zato so bili pouka oproščeni. Zanimivo je socialno poreklo šolarske generacije izpred 66 do 81 let: najštevilnejše so bili zastopani otroci kmečkega porekla (posestnikov, pol-kmetov in bajtarjev) 37,6%, druga najmočnejša skupina so bili otroci rudarjev, delavcev, dninarjev, cestarjev, oglarjev — 31,4%, sledijo otroci iz družin rudniških nameščencev — 10,5%, iz obrtniških družin 100/o, iz družin goslačev 9,5% in ostalih (naletniki) — 1°/o. Prav ti podatki kažejo na dokaj zgodnjo deagrarizacijo kraja, saj se je le dobra tretjina preživljala s kmetovanjem, skoro enako je bilo število delavskih otrok, predvsem rudarskih (70% v seštevku vseh delavskih družin). Delavski razred je pogojeval obstoj rudnika živega srebra, kasneje pa zlasti razvijajoča se industrija v Tržiču (BPT, Peko). Čeprav točni podatki o socialnem poreklu otrok za čas tik pred prvo vojno in med obema vojnama ne obstajajo, je osnovana trditev, da so se spričo nadaljnje industralizacije tržiške občine pojavili v strukturi prebivalstva vasi kot številčno najmočnejša kategorija delavci ter da je sledilo močnejše upadanje otrok nameščencev in obrtnikov, hitro je usihalo tudi število rudarskih družin (v rudniku, ki je deloval od 16. stoletja, so 1886 močno povečali izkop, po letu 1902 pa so rudnik začeli opuščati). Zmanjševalo se je tudi število kmečkih otrok, ne glede na izredno številčne družine v tej socialni kategoriji. Zo osvoboditvi se je to prestruktuiranje nadaljevalo, saj podatki iz leta 1954 povedo, da je bilo v vasi 55% delavcev, 22% kmetov, 14% uslužbencev (mejne službe), 7% upokojencev in 2% ostalih. Razslojevanje kmetov danes že kaže znake ustalitve zaradi ugodnih pogojev za razvoj kmečkega turizma v vasi, kar bo v bodoče verjetno vplivalo na delno povečanje števila kmečkega prebivalstva v vasi. Tudi podoba kraja se je močno spremenila z zgraditvijo nove ceste Naklo — Ljubelj (tujski promet, domači letoviščarji, boljša povezava Slovenije s Koroško). Perspektiva nadaljnjega razvoja je začrtana v srednjeročni zlasti pa dolgoročni razvojni koncepciji tržiške občine. Le-ta daje močan poudarek razvoju turizma (prehodnega in stacionarnega), zato predvideva turistične centre na Ljubelju, Zelenici, Jezercu in na planinsko-planšarskem področju Kofc (projekt »Gornji Jadran«), Osnovna naloga in vloga šole pri Sv. Ani je bila v obdobju pred prvo vojno predvsem naučiti otroke branja, pisanja in računanja, dati jim torej zgolj najosnovnejše znanje. Med obema vojnama je šola s posredovanjem dodatnih znanj ustvarjala pogoje za šolanje na takratnih srednjih šolah (meščanska šola, gimnazija). Poleg tega je bila šola nosilka kulturno-prosvet-nega življenja v vasi, spodbujala je uspešnejše kmetovanje, sadjarstvo in čebelarstvo. Še posebej je odigrala šola svojo napredno vlogo za učiteljevanja Karla in Katarine Kušar v letih pred drugo svetovno vojno. Tudi v političnem pogledu je takratna šola vzgojila rod učencev, ki so se med vojno vključili v NOB, po vojni pa so bili organizatorji in nosilci političnega, kul-turno-prosvetnega in gospodarskega življenja na vasi. Po osvoboditvi je dobila šola v vasi še pomembnejše mesto kot nosilka vzgoje in izobraževanja pa tudi kot kulturni center. Še posebej skuša mlado generacijo vzgojiti za njeno kasnejše družbenopolitično in kulturno delo na vasi (ZMS, SZDL, KUD, ZKS, gasilsko društvo, Rdeči križ, krajevna skupnost). Seveda pa je prva haloga šole, da učence usposobi za uspešno nadaljnje šolanje v višjih razredih, da bodo z uspešno dokončano osnovno šolo sposobni za nadaljnji študij ali pa za vključitev v delovne organizacije. Ob omenitvi vloge, ki jo je odigrala šola v vasi, ne moremo mimo dejstva, da je bilo 41 vaščanov aktivnih borcev NOB in da je padlo za svobodo 16 Nove perspektive kraja Vloga šole nekoč... ... in danes prebivalcev kraja, nekdanjih šolarjev. Posebej omenjamo učenko te šole iz zadnjih let pred drugo svetovno vojno Minko Košir —- Peraič (Anžečmanovo) kot nosilko »spomenice 1941«. Iz generacije podljubeljskih učencev pa je tudi sedanji podpredsednik izvršnega sveta SRS inž. Tone Tribušon. Viri: Šolska matica razredne ljudske šole pri Sv. Ani (dokument je v posesti Janka Kovčiča, Podljubelj) Šolska kronika Sv. Ana — Podljubelj, od oktobra 1946 Šolska matica in kazalo državne osnovne šole Sv. Ana Tržič 1945—65. Publikacija odbora za proslavo 20. obletnice osvoboditve Geografski zbornik. SAZU, 1954 Ivan Mohorič, Zgodovina obrti in industrija v Tržiču, 1957 Krajevni leksikon Slovenije. I. knjiga. Ljubljana 1968 Ustni podatki vaščanov Podljubelja. Iz šolske kronike 1971-72 Avgust Pričetek dodatne pomoči učencem za popravne izpite 23. Popravni izpiti 26. Seminar za prosvetne delavce občine Tržič 27. Uvodna organizacijska konferenca 30. Seja sveta šole 31. September Pričetek pouka 1. Pričetek dela v oddelku podaljšanega bivanja 2. Tradicionalno srečanje partizanskih kurirjev na podružnični šoli v Lomu 3. Uvedba varstva vozačev 13. 2. konferenca učiteljskega zbora 21. Seja sveta šole 27. Proslava pionirskega dne 28. Oktober Seja sveta šole 1. Obisk predstavnikov učiteljskega zbora osnovne šole Ivo Lola Ribar iz Pulja (na sliki) Pričetek varstva vozačev v oddelkih posebne šole 4. Pričetek izvajanja programa razširjene dejavnosti šole in dodatne pomoči učencem 1. roditeljski sestanki na stopnji razrednega pouka 1. roditeljski sestanki na stopnji predmetnega pouka 5- Razprava o ustavnih spremembah (za prosvetne delavce občine Tržič) Seja sveta šole Že četrta seja sveta šole v tem šolskem letu priča o živahnem in 6. intenzivnem samoupravnem dogajanju. Na tej seji je svet sprejel načela samoupravnega sporazumevanja in dal soglasje k družbenemu sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov za osnovne šole. 1. športni dan —- jesenski kros 8. Sodelovanje učencev na občnem zboru organizacije RK Tržič 'J6. Učenci 8. razredov so si ogledali nuklearni reaktor in inštitut Jožefa Štefana 22. v Ljubljani 26. 3. konferenca učiteljskega zbora 28. Ekskurzija učiteljskega zbora v Sarajevo na razstavo Umetnost na jugoslovanskih tleh od prazgodovine do danes 29. Okrasitev grobišč in partizanskih obeležij; počastitev spomina padlih November 1. 2. 8. 9. 22. 25. 26. December 6. 9. 14. 20. 22. 23. 24. 28. 29. 30. januar 10. Pričetek ciklusa predavanj iz nove matematike za učitelje razrednega pouka in predmetne učitelje tega predmeta 12. Vpis novincev v 1. razred 19. 6. konferenca učiteljskega zbora 20. 2. športni dan ■—• tekmovanje v sankanju in orodni telovadbi 21. Anketiranje učencev 5. razredov v okviru poklicnega usmerjanja 25. Pogreb Vladimirja Grosa, učenca 5. b razreda 29. Podelitev priznanja šoli za uspešno sodelovanje z organizacijo rezervnih vojaških starešin Februar 1 ■ Pričetek 2. polletja Predavanje za starše učencev 8. razredov o usmerjanju v poklice 3. športni dan — smučarska in sankaška tekmovanja 8- Prešernova proslava 21- Začetek male šole 22- 7. konferenca učiteljskega zbora Seja sveta šole Marec 5- Sodelovanje šolskega pevskega zbora in recitatorjev na proslavi dneva žena v krajevni skupnosti Ravne Zbor staršev — obravnava zdravstvene problematike učencev Seja sveta šole Anketiranje osmošolcev v okviru poklicnega svetovanja 5. konferenca učiteljskega zbora Skupina učencev na obisku karavle na Ljubelju Podelitev nagrad in priznanj učencem za likovna in literarna dela o jugoslovanski ljudski armadi Ogled razstave o JLA v paviljonu NOB (učenci 8. razredov) Učni nastop v 1. razredu — nova matematika Novoletna prireditev v Cankarjevem domu Učenci so si ogledali novoletno igrico Dedek Mraz in škratje, ki so jo uprizorili njihovi vrstniki. Novoletna prireditev na šoli Učenci nižjih razredov so si ogledali lutkovno igrico Pavlihove zgode in nezgode Praznovanje novoletne jelke Komemoracija na tržiškem pokopališču Pričetek rednega spremljanja televizijskih oddaj o spolni vzgoji Ob usiriferjanju učiteljev mentorjev so pričeli učenci spremljati redne oddaje s tega področja. Zaključek tekmovanja učencev s področja gasilstva in podelitev nagrad občinske gasilske zveze učencem za najboljše likovne izdelke in spise 4. konferenca učiteljskega zbora Tuberkulinski pregledi učencev Predvajanje filma Nevidni bataljon Proslava ob dnevu republike Koncert Tržiškega okteta za starše ob dnevu žena Roditeljski sestanek in proslava ob dnevu žena za starše učencev v enoti 10. posebna šola Razstava gregorjevih hišic na šoli in v paviljonu NOB ter spuščanje ie-teh 11. po Tržiški Bistrici Občinsko tekmovanje osnovnih šol v vajah na orodju 16- Učni nastop v 1. razredu — nova matematika 17. Obisk 1. svetovnega prvenstva v smuških poletih v Planici 25. 8. konferenca učiteljskega zbora 28. Cepljenje proti črnim kozam 29. April 9. konferenca učiteljskega zbora in razgovor s predstavniki občinskega ko- 4. miteja ZK in zavoda za šolstvo o idejnosti pouka Začetek dela malih šol na podružnicah 5- Spominska slovesnost ob 60-ietnici rojstva Borisa Kidriča 10- 10. konferenca učiteljskega zbora H- Predavanje Štefka Urbanca o partizanski tehniki in delovanju pionirjev med 14. NOB Učenci višjih razredov so se s tem vključili v akcije ob praznovanju 30-letnice pionirske organizacije Spominska svečanost ob obletnici ustanovnega sestanka KPS na Čebinah 17. Seja sveta šole, razširjenega s predstavniki javnosti 20. Slovesen sprejem kurirčkove pošte pred spomenikom NOB in obisk parti- 22. zanske tehnike v Dolini Občinsko tekmovanje v znanju v okviru Vesele šole Koncert gimnazijskega in akademskega pevskega zbora iz Škofje Loke pod 25. vodstvom prof. Janeza Forška (proslava obletnice ustanovitve OF in praznika dela) Svečana podelitev Prešernovih bralnih značk Interne proslave spominskih dni in praznikov po razredih 26. Maj Obisk študijske skupine iz Leverkusna 4. Pričetek tečaja prve pomoči za učence 7. razredov (v okviru organizacije RK) 5-Udeležba učencev na pohodu Po poteh partizanske Ljubljane 6. Razširjena seja izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije in anketa 8. o delovanju te organizacije na šoli Akcije ob tednu RK 9. 16. Sprejem učencev 8. razredov v članstvo RK 12. Učni nastop v 1. razredu — nova matematika Zaključek male šole in testiranje učencev pred vstopom v 1. razred 15. Titova štafeta 16. Predavanje o splošnem ljudskem odporu za učiteljski zbor 17. Sprejem učencev 1. razredov v podmladek RK 4. športni dan — atletika 1®' Zbor slovenskih pionirjev v Ljubljani Svečanosti v dvorani Tivoli ob 30-letnici pionirske organizacije se je udeležilo kot delegacija šole 18 učencev 4. in 5. razredov Izlet učencev, katerih gregorjeve hišice so prišle v ožji izbor (nagradilo jih 20. je turistično društvo Tržič) Športna tekmovanja v okviru meseca mladosti — kros, rokomet, streljanje, šah 22. Predavanje o organizaciji ZMS za učence 7. razredov Sprejem učencev 7. razredov v ZMS 23. Koncert instrumentalnega orkestra osnovne šole Ivo Lola Ribar iz Pulja 24. Akademija ob dnevu mladosti v Cankarjevem domu 25. Junij 2.-5. 3. 8. 9.—13. 13. 19. 21. 22. 23. 24.—1. (julija) 27., 28. 30. Zaključek tekmovanja o poznavanju Titovega življenja in dela (na sliki) V okviru proslav ob 80-letnici rojstva predsednika SFRJ Josipa Broza Tita je občinska konferenca zveze mladine organizirala kviz. Sodelovalo je sedem 3-članskih mladinskih ekip iz tržiških delovnih organizacij in šol. Po dveh izločilnih tekmovanjih, ki ju je neposredno prenašala lokalna radijska postaja, so se predstavniki Grajzerjeve šole uvrstili v finale in zmagali. Zazidava temeljnega kamna za novo šolo v Bistrici To je že druga velika gradnja, financirana s samoprispevkom občanov in delovnih organizacij tržiške občine. Po uspelem referendumu v novembru 1968, da prispevajo v letih od 1969 do 1973 sredstva za gradnjo šol, je posebni odbor ob podpori družbenih činiteljev usmeril sredstva za adaptacijo nekaterih podružničnih šol in dveh novogradenj, od katerih je bila stavba osnovne šole kokrškega odreda v Križah izročena svojemu namenu za občinski praznik v avgustu 1971, nova šola v Bistrici pa bo predvidoma odprta za dan republike 1973. To je le del — seveda najobsežnejši — kompleksnega reševanja šolskih in vzgojno-varstvenih prostorov v občini. Seminar za vodstveno delo v ZMS Zaključna ekskurzija 8. razredov v Pulj Sodelovanje mladih likovnikov v Groharjevi koloniji v Škofji Loki Občinsko tekmovanje v poznavanju prometnih predpisov in tehnike vožnje Ciklus predavanj prof. Jožeta Valentinčiča in prof. Franceta Demšarja iz spolne vzgoje za učence 8. razredov Ocenjevalna konferenca za 8. razrede Sprejem najboljših učencev pri predsedniku skupščine občine Tržič Seja sveta šole Zaključna ocenjevalna konferenca Sejem učbenikov Vpis učencev za novo šolsko leto Razdelitev spričeval Sola v naravi v Pulju za učence enote posebna šola Seminar slovenskega jezika I. (za učitelje na razredni stopnji je predaval o novostih v Toporišičev! slovnici prof. Edo Roblek) Zaključna konferenca učiteljskega zbora Razstave v šolskem letu 1971-72 Dogodke, sredi katerih smo se v lanskem letu znašli, pomembne politične in kulturne obletnice ter še posebej možnosti za poklicno usmeritev učencev po končanem šolanju so tudi v letošnjem šolskem letu učenci lahko v sliki in besedi spremljali v vitrinah v avli. Ob sodelovanju učencev zgodovinskega krožka jih je urejala Marija Petkova, likovno pa opremil prof. Vinko Ribnikar. Velika vitrina — Svetovni dan otroka in teden otroka — Dan OZN — Dan republike — Dan JLA — Zimsko veselje — Kaj želim postati — Dr. France Prešeren (ob slovenskem kulturnerr> prazniku) — Gobelini iz XVII. stoletja (barvni posnetki iz ptujskega muzeja) — Tisk: šolski, mladinski, partizanski — Svetovni dan zdravja (kajenje: pljučni rak; alkoholizem) — Prešernova bralna značka -— Obletnica ustanovitve OF -— Ob 80-letnici predsednika Tita. Male vitrine ■— Teden borbe proti TBC (27. IX.— 3. X.) — Dan varstva živali (4. X.) — Mesec boja proti alkoholizmu (november) — Ali imaš čiste roke? — 2500 let iranskega cesarstva — Rimska kultura -— Mednarodno leto knjige (rokopisi, inkunabule, Gutenberg, predšolsko branje, mladinska literatura) - 60. obletnica rojstva Borisa Kidriča — 35-letnica ustanovnega kongresa KPS na Čebinah — Indija: Pakistan -— Usmerjanje v poklice: kam po končani osnovni šoli poklic: ključavničarja mizarja tkalca kovača zidarja trgovca brivca mesarja prešivalke deficitarni poklici prospekti za usmeritev v poklice. Pod vodstvom likovnega pedagoga so si učenci ogledali tudi pomembnejše razstave v paviljonu NOB. Omeniti velja predvsem razstavo grafik Albrechta Duererja ob SOO-letnici njegovega rojstva. Rast šolske knjižnice Primerjilni podatki z lanskim šolskim letom pokažejo naslednjo podobo: — število učencev, vpisanih v knjižnico 1970/71 480 1971/72 487 — knjižnico so obiskali 1970/71 9775-krat 1971/72 6900-krat — izposodili so si 1970/71 12.344 knjig 1971/72 8.880 knjig. Skok, ki ga je dosegla šolska knjižnica v lanskem šolskem letu, se je torej močno zmanjšal. Razloga sta predvsem dva: knjižnica je premalo časa na teden odprta (le dvakrat tedensko, ker je knjižničarka zaposlena tudi na obeh drugih osnovnih šolah v občini) in neustrezen prostor, v katerem se učenci ne morejo zadrževati. Velik del bralcev pa je prevzela tudi občinska ljudska knjižnica, ki je v septembru 1971 odprla poseben pionirski oddelek. Strokovna knjižica je dobila 95 novih knjig in jih ima zdaj 2965, šolarska knjižnica pa 360 novih in ima 3120 zvezkov. Delavci na šoli Ime in priimek Naziv Poučuje predm., razr. Mentorstvo Centralna šola Marija Faganeli-Greif ravnatelj ne 5. c šolska skupnost Viktor Bizjak suplent ma 5. c 6. b, c 7. a. b 8. a poverjeništvo TIM fi 7. b Bogomila Dobrin učiteljica 4. c mladinski tisk Prešernova bralna značka Janez Godnov profesor sd 5. a, b ,c mladinska organizacija ze 6. a, b,c 7. a, b 8. a, b, c Danijela Gorjanc učiteljica 1. c cicibanova bralna značka Mihaela Grjol predm. učit. go 7. a, b planinsko društvo 8. a, b, c poverjeništvo Male novine ke 7. a, b 8. a, b, c sh 6. a, b,c Ana Hafner učiteljica oddelek organizacija RK (do 9. 3. 1972) i oodaljšanega bivanja Henrik Jereb profesor an 5. a, b prometna vzgoja 6. a 7. a 8. a, b počitniška zveza ma 5. a Milena Kikel učiteljica 3. b pionirska organizacija Prešernova bralna značka Francka Krabonja učiteljica 1. a cicibanova bralna značka mala šola Marija Petek učiteljica zg 6. a, b, c poklicno usmerjanje 7. a, b 8. a, b,c razstave tsm 7. a, b 8. a, b,c Jelka Primožič suplentka sl 5. a, c proslave 6. c Prešernova bralna značka ma 5. b Vera Primožič učiteljica 4. a filmska vzgoja planinsko društvo Prešernova bralna značka Andrej Puhar predm. učit. g' 4. a, b,c mladinski pevski zbor 3. a, bi c 6. a, b, c 7. a, b 8. a, b,c proslave Vinko Ribnikar profesor II tP 5. a, b,c 6. a, b, c 7. a, b 8. a, b, c 5. a, b, c 6. a, b, c likovni krožek razstave Edo Roblek profesor sl 5. b 6. a, b 8. a, c Prešernova bralna značka proslave Angelca Selišnik učiteljica 2. b cicibanova bralna značka pionirska organizacija Anka Sitar pred m. učit. sn bi 5. a, b, c 6. a, b, c 7. a, b 8. a, b,c poverjeništvo Proteus, Moj mali svet varstvo vozačev Ivan Sitar predm. učit. tv moški 5. a, b,c 6. a, b,c 7. a, b 8. a, b, c telovadna in športna dejavnost Rafaela Sitar predm. učit. razr. pouk 1. b pionirska organizacija cicibanova bralna značka Marina Slatnar predm, učit. sl ne 7. a, b 8. b 6. b, c 7. b 8. c Prešernova bralna značka proslave Cvetka Stritih suplentka oddelek podaljšanega bivanja organizacija RK Vida Štabuc učiteljica 3. a pionirska organizacija Prešernova bralna značka Dane Vidovič predm. učit. tv ženske 5. a, b, c 6. a, b, c 7. a, b 8. a, b,c telovadna in športna dejavnost Sonja Vidmar suplentka oddelek (od 10. 3. 1972) podaljšanega bivanja Silvestra Zaplotnik učiteljica 4. b mladinski tisk Prešernova bralna značka Silvo Žnideršič predm. učit. ma fi 6. a 8. b, c 7. a 8. a, b, c sistem responderjev Vida Žnideršič učiteljica 2. a organizacija RK cicibanova bralna značka mala šola Podružnične šole DOLINA Rozalija Primožič učiteljica 1. prireditve in družbeno in vodja šole 2. delo na vasi 3. cicibanova bralna zna LOM Mira Kramarič učiteljica 1. prireditve in družbeno 2. delo na vasi cicibanova bralna značka Tane Kramarič učitelj 3. prireditve in družbeno in vodja šote 4. delo na vasi Prešernova bralna značka PODLJUBELJ Emilija Ahačič učiteljica 1. prireditve in družbeno in vodja šole 2. delo na vasi Anica Gabor učiteljica 3. prireditve im družbeno delo na vosi Prešernova bralna značka POSEBNA SOLA Mira Hiršel učiteljica 1. razne prireditve 3. knjižnica organizacija RK Ivanka Ojsteršek predm. učit. 2. razne prireditve 4. pionirska organizacija šolska mlečna kuhinja Posebne službe Zvonka Pretnar socialna delavka: 1/3 zaposlitve na Matej Stritih psiholog: 1/3 zaposlitve na šoli Slava Stritih knjižničarka: 1/3 zaposlitve na šoli Administracija Marija Škrjanec tajnica Vera Zupan računovodja Tehnične službe Anka Bitenc kuharica Franc Bitenc hišnik Alojzija Gaber snažilka Anica Halužan kuharica Jožefa Kovačič snažilka Francka Mali snažilka Valentina Novak kuharica Anica Šega snažilka Pregled učnih uspehov po razredih CENTRALNA ŠOLA Razred Število učer m. ž. icev Izdelali Po 1 Dravni izpit iz predmetov Ponavljajo Neoc. sk. odi. p.d. db. zd. čl.39 sk. % 2 več sk. % sk. % sk. °l 1 . O 11 13 24 7 11 4 — — 22 91,6 — — — — 1 4,2 1 4; 1. b 14 10 24 8 11 4 1 — 24 100 — — — — — — — 1. C 13 9 22 5 12 3 2 — 22 100 — — — — — — — 1. 38 32 70 20 34 11 3 — 68 97,2 — — — — — 1 1,4 1 1,2 2. a 12 18 30 8 13 8 — 1 30 100 — — 2. b 12 16 28 8 10 7 3 — 28 100 — — — — — — — II. 24 34 58 16 23 15 3 1 58 100 — — — — — — — — 3. a 14 13 27 9 7 9 1 1 27 100 — — _ . 3. b 15 11 26 6 11 8 1 — 26 100 — — — — — — — III. 29 24 53 15 18 17 2 1 53 100 — — — — — — — — 4. a 13 16 29 3 13 13 — — 29 100 — — 4. b 10 11 21 3 8 9 1 — 21 100 — — — — — — — 4. c 12 11 23 4 4 12 1 1 22 95,7 — — — — — 1 4,3 IV. 35 38 73 10 25 34 2 1 72 98,6 — — — — — 1 1,4 5. a 17 13 30 9 10 7 2 — 28 93,3 1 1 — 2 6,7 5. b 15 11 26 7 9 6 — — 22 84,6 2 1 — 3 11,5 1 3,9 ^ 5. c 17 17 34 1 9 20 2 — 32 94,1 2 — — 2 5,9 — — ^ V. 49 41 90 17 28 33 4 — 82 91,1 5 2 — 7 7,8 1 1,1 6. a 9 15 24 5 5 7 1 — 18 75,0 2 1 — 3 12,5 3 12,5 6. b 12 17 29 2 6 14 2 — 24 82,8 2 — — 2 6,9 3 10,3 ^ 6. c 13 14 27 4 7 9 5 — 25 92,6 1 — — 1 3,7 1 3,7 ^ VI. 34 46 80 11 18 30 8 — 67 83,8 5 1 — 6 7,5 7 8,7 ^ 7. a 10 18 28 6 6 9 3 — 24 85,7 3 1 4 14,3 7. b 19 7 26 — 6 12 6 — 24 92,3 — 1 — 1 3,9 1 3,8 ^ VII. 29 25 54 6 12 21 9 — 48 88,9 3 2 — 5 9,3 1 1,8 8. a 8 19 27 7 4 10 2 — 23 85,2 3 — 1 4 14,8 S 8. b 10 16 26 4 8 6 2 — 20 76,9 2 2 2 6 23,1 — — 8. c 10 9 19 1 2 7 4 — 14 73,7 3 2 — 5 26,3 — — S Vlil, 28 44 72 12 14 23 8 — 57 79,2 8 4 3 15 20,8 — — S 1,—Vlil. 266 284 550 107 172 184 39 3 505 91,8 21 9 3 33 6,0 11 2,0 1 0.2 Podružnične šole Razred Število učencev Izdelali Popravni izpit iz predmetov Ponavljajo Neoc. m. ž. sk. odi. p.d. db. zd. čl.39 sk. % 1 2 več sk. % sk. % sk. % dOUNA 1. 4 4 8 3 1 4 _ 8 100 — — — — — — — — 2. 3 2 5 2 1 2 — — 5 100 — — — — — — — — — 3. — 1 1 — 1 — — — 1 100 — — — — — — — — — sk. 7 7 14 5 3 6 — — 14 100 — Lom 1. 3 3 6 3 3 — 6 100 — — — — — — — — 2. 5 — 5 2 2 1 — — 5 100 — 3. 3 2 5 1 — 3 1 — 5 100 — — — — — — — — — 4. 3 3 6 2 1 3 — — 6 100 — — — — — — — — — sk. 14 8 22 8 6 7 1 22 100 — — — — Podljubelj 1. 3 4 7 _ 4 1 1 6 85,7 — — — — 1 14,3 — — 2. 5 7 12 3 3 4 1 1 12 100 — 3. 5 6 11 2 4 5 — — 11 100 — —■ — — — — — — sk. 13 17 30 5 11 10 2 1 29 96,7 — — — 1 3,3 - p°oružnične šole sk. 34 32 66 18 20 23 3 1 65 98,5 — ____ j 1,5— — °SN. Š. H. GRAJZERJA sk. 300 316 616 125 192 207 42 4 570 92,5 21 9 3 33 5,4 12 1,9 1 0,2 P°SEBNA ŠOLA 1. 3 3 — — 2 — 2 66,7 — — — — — 1 33,3 — — 2. 6 — 6 1 2 3 — — 6 100 — — — — — — — — 3. 4 3 7 1 1 3 — — 5 71,4 — — — — — 2 28,6 — — 4. 2 6 8 3 2 3 — — 8 100 — sk. 15 9 24 5 5 11 — — 21 87,5 — — ~~ — 3 12,5 — — 48 Učni uspeh učencev ob zaključku šolskega leta 1971-72 CENTRALNA ŠOLA 1. a razred Razrednik: Francka Krabonja, učiteljica Kristina Dolžan Mirena Košnjek Mirjam Toporiš Zdenka Činč Snežana Kostič Danica Ravber Nuška Velikavrh Robert Dobrin Bojan Žunko Robert Peharc Mirjana Grgič Tomaž Meglič Igor Godnov Matjaž Novak Janja Tomazin Alojzija Žos Boris Kogoj Marko Hafner Magda Radič Matjaž Kolar Ivan Pagon Cecilija Toporiš Biljana Okjan Bogdan Žunko 1. b razred Razrednik: Rafaela Sitar, predmetna učiteljica za razredni pouk Aliča Jerman Romana Lampič Boris Šinko Svarun Brezavšček Robert Hafner Joianda Meglič Borut Pegan-Žvokelj Jasmina Radaš Darko Primožič Robert Potrbin Maja Knific Marija Meglič Renato Tomazin Aleksander Despotovič Roland Jagodic Davor Mikulič Karmen Šterk Miroslav Oman Nives Knific Majda Pernuš Martin Gramc Dušan Klofutar Robert Osmič Barbara Peharc Odličen Prav dober Dober Nezadosten Neocenjen Odličen Prav dober Dober Zadosten 1. c razred Razrednik: Danica Gorjanc, učiteljica Magda Borič Irma Meglič Mirko Bartolac Stanislav Lakner Janez Mali Igor Stajnko Cveto Dolinar Bojana Markič Igor Lavš Romana Ogrin Alenka Donosa Marjan Lavrič Jadranka Mesič Marija Sušnik Dušan Kavčič Iztok Ovsenek Boštjan Meglič Mojca Jekovec Mirko Lučki Zoran Nikolič Marko Zajec Elizabeta Jenstrle Odličen Prav dober Dober Zadosten Odličen Prav dober Dober Napreduje po členu Odličen Prav dober Dober Zadosten Odličen Prav dober Dober Zadosten Napreduje po členu Gordana Bajič Vida Meglič Nives Smoljanovič Sabina Jaklič Roman Mlinar Jelena Varagič Barbara Lazukič Mojca Repič Irena Černilec Suzana Januš Mojca Moškon Andrej Štrukelj Valerija Žunko Irma Demšar Marija Keršič Polonca Peharc Alenka Tadel Uroš Dobrin Mirjam Kralj Marko Resman Miha Žitnik Robert Bajd Hari Medved Polonca Vogelnik Igor Gros Roman Meglič Boris Zavrl Pavel Malkič Bojan Telepeček Sonja Markič 2, b razred Razrednik: Angelca Selišnik, učiteljica Mojca Bajželj Natalija Gačnik Helena Vidic Tadej Derlink Matjaž Hrgovič Ksenija Zaplotnik Matjaž Dolinar Matjaž Švab Vida Brišar Vojko Golmajer Alijana Šimac Borut Vrhovnik Mojca Celec Gorana Ivanovič Kristina Škantar Renata Godnov Vanja Roblek Roman Teran Vesna Čoragič Robi Meglič Stojan Toporiš Mojca Dolinar Darko Oman Marinka Mandelj Breda Perko Romana Frantar Gordan Kremenovič Matjaž Romih 3. a razred Razrednik: Vida Štabuc, učiteljica Anka Bečan Jolanda Ovsenek Izidora Šinkovec Mojca Gorišek Goran Peharc Roman Tadl Irena Hladnik Janez Šavs Mirjam Tepina Alojz Dovžan Matevž Perko Vesna Zaletel Marija Košir Jakob Švab Erna Pančur Boris Tomazin Zdenka Čabraja Marija Godnov Zlato Kamič Robert Čižman Brigita Jelen Peter Maje Cveto Donosa Franc Jezernik Nuška Štefe Bojan Mežnar Ivice Marič Barbka Janc Oliver Ogris Janez Kogoj Marko Ribnikar Aleš Meglič Barbka Štangl Odličen Samo Bečan Matjaž Kuhar Andrej Peternel Breda Ulčnik Dušan Koprivnik Hermina Mekuč Rajko Sajovec Janja Žnidaršič Cvetko Kozjek Mitja Perko Franc Sušnik Prav dober Leon Ahačič Damijan Malkič Ivica Ribnikar Janez Hladnik Metka Mrak Irena Smukovič Ana Kuhelj Jolanda Potrbin Dober Fanika Kuhelj Zadosten 4. a razred Razrednik: Vera Primožič, učiteljica Rezka Janc Maja Lukane Stanko Meglič Odličen Justi Ahačič Francka Dovžan Vanja Janc Katarina Meglič Marko Zavelcina Mojca Borštnar Jelko Gros Zlato Kern Rezka Meglič Vesna Dereta Mojca Hladnik Tomo Knific Dragica Selišnik Prav dober Marko Gaberc Sonja Klemenc Branko Meglič Mojca Polajnar Milan Stojakovič Stanko Geč Srečo Kos Mitja Popov Dragica Primožič Sabina Horvat Tonček Mali Dragica Polajnar Lojze Primožič Dober 4. b razred Razrednik: Silva Zaplotnik, učiteljica Irma Bohinc Anton Filipič Marjeta Rotar Odličen Zlatka Avpič Romana Pravst Sabina Zagoršek Nataša Medved Stanislav Srpčič Dragica Zrim Janez Mohorko Bojan Vrhovnik Prav dober Majda Benedik Silvo Meglič Darko Smukovič Aleksander Laussegger Mojca Mrak Jože Vester Irena Lučki Franc Pravst Sonja Zupan Dober Darko Torkar Zadosten 4. c razred Razrednik: Mila Dobrin, učiteljica Dušan Bobič Irma Sajevec Mitja Pernuš Robert Rozman Odličen Darja Ježek Valerija Štabuc Dragan Maturič Samo Ovsenek Prav dober Dober Zadosten Napreduje po členu Ponavlja Ajka Bešlagič Martina Grgič Evgenij Meglič Vesna Šehovič Vesna Mahne Anton Kajbič Marjeta Barber Nikola Djeloševič Igor Kosmač Milena Ožvald Vlasta Zavrl Branko Dolinar Srečko Lapanja Miha Sega Ksenija Živkovič 5. a razred Razrednik: Henrik Jereb, profesor angleškega in francoskega jezika Odličen Tatjana Dobrin Peter Jež Vojteh Močnik Ada Tišler Alenka Dolenc Rajko Kerin Janez Oblak Dragica Gaberc Tadeja Mali Iztok Sitar Prav dober Marko Bahun Bojana Pančur Pavel Rupar Dober Robert Benedik Goran Meglič Viktor Švab Zadosten Jože Ravbar Popravni izpit Jurij Gorjup (sl) Mirko Cerkovnik Jana Primožič Darja Stegnar Franc Brišar Ida Smukovič ida Keršič Ignac Rupar Nataša Šavs Danica Lampret Drago Stefe Nataša Velikavrh Božidar Meglič (sl, ma) 5. b razred Razrednik: Vinko Ribnikar, profesor likovnega pouka Odličen Aliče Bubaš Marko Mokorel Boštjan Zadražnik Prav dober jeni Ahačič Dragica Meglič Borut Oman Franc Zaplotnik Dober Zalka Anko Bojan Keršič Popravni izpit Branko Kuhar (sl, ma) Ponavlja Marjan Zupančič Alenka Dolinar Metka Novak Stojan Drobnič Mirko Meglič Tanja Ovsenek Lidija Gašperlin Vida Žmitek Anton Žepič (ma) Tine Klinar Franc Pungeršek Vanjo Lombar Vida Miklavčič Dani Vodnik Jože Loc Rok Živkovič (sl) 5. c razred Razrednik: Viktor Bizjak, suplent Odličen Breda Mežek Selkisa Brnjak Dušan Debevc Slavko Dovžan Prav dober Vilma Kavčič Zorka Kerec Boštjan Patarič Helenca Polajnar Jelka Tišler Marija Torkar Anica Dovžan Marija Dovžan Dragica Fartek Dober Franci Florjanič Justina Gros Majda Hladnik Zoran Klemše Irena Klofutar Sonja Klofutar Danijel Kokalj Drago Kos Marija Mali Bojan Meglič Peter Meglič Nada Ravnik Ana Roblek Miran Stefe Vladimir Zarabec Janez Zrim Jože Zupan Janez Vogelnik Andrej Žvab Zadosten Vojko Harej (sl) Ivan Razumič (sl) Popravni izpit 6. a razred Razrednik: Edo Roblek, profesor slovenskega in ruskega jezika Jasna Borič Dušanka Primožič Marina Ribnikar Odličen Ida Valjavec Helena Ahačič Jolanda Dobrlet Andreja Meglič Prav dober Irena Tišler Iztok Ve ste r Andraž Žitnik Zdenka Gladek Franc Janc Jože Kuhelj Dober Marjeta Malkič Majda Meglič Silva Polajnar Janja Valjavec Igor Gaberc Zadosten Anton Beganovič (ma,ze) Jože Rupar (ze) Marija Soklič Popravni izpit Franc Hafner Milan Magdič Vanja Gladoš Ponavlja 6. b razred Razrednik: Anka Sitar, predmetna učiteljica kemije in biologije Micka Mali Barbara Ziblar Odličen Tatjana Dolinar Blanka Logar Lidija Dovžan Martina Pogačar Mojca Lauseger Marjan Švab Prav dober Danilo Golmajer Stanka Janc Franc Maje Irma Plajbes Nevenka Vrbovšek Jelka Hrovat Suzana Jezernik Zlatka Meglič Zvone Purgar Tonček Žos Bojan Janc Darja Kavčič Jelka Perko Sonja Vogelnik Dober Zdenko Primožič Robert Špiler Zadosten Mičo Dragičevič (sl) Erika Kalan (ze) Popravni izpit Jože Dolenc Jože Sluga Igor Triller Ponavlja Odličen Milena Bertalanič Rudi Štelcer Marjeta Klemenc Marko Šinkovec Prav dober Sonja Blažič Jožica Jenstrle Mira Primožič Mirko Črnivec Janez Kokalj Ema Jekovec Jože Kokalj Dober Nataša Cotič Bernard Kralj Danica Meglič Breda Jfskovec Ivanka Kralj Tončka Meglič Marija Kavčič Cilka Markun Vili Pangeršič Zadosten Drago Kavčič Majda Rozman Darko Meglič Franc Zupan Izidor Primožič Popravni izpit Jože Loborec (ma) Ponavlja Vinko Dobrin 7. a razred Razrednik: Marija Petek, učiteljica Odličen Marjeta Dobrin Iztok Tomazin Marjeta Kikel Lucija Vrabič Emilija Tomazin Breda Zavrl Prav dober Marija Ahačič Silvo Janc Lidija Ajdnik Simona Kuburič Lucija Brezar Damjana Polajnar Dober Dtrnica Bizjak Venčeslav Polajnar Mojca Toporiš Zdenko Perko Marjan Salberger Slavka Torkar Mojca Podlipnik Stanislav Tanacek Irena Zrim Zadosten Mirko Anko Janez Meglič Zvonka Rupar Popravni izpit Metka Anko (fi, ze) Drago Toporiš (ma) Marjeta Gladoš (ze) Matija Perko (ma) 7. b razred Razrednik: Marina Slatnar, predm. učiteljica slovenskega in nemškega jezika Prav dober Marija Fartek Dušan Mikič Iztok Gortnar Edo Povalej Dušan Markič Leon Tomazin Dober Polona Bahun Brane Kihler Bojan Logar Sonja Šter Zvone Frantar Darko Kozjek Marija Meglič Jožefa Torkar Mladen Ffafner Darko Kuhar Janez Rozman Ramona Vidic Zadosten Janko Bizjak Milan Rozman Vincenc Dovžan Hazim Šehovič Vladimir Koder Žarko Štrukelj Popravni izpit Danila Šparovec (ma ze) Ponavlja Anton Markun Učenci 8. razredov m del učiteljskega zbora 8. a razred Razrednik: Janko Godnov, profesor geografije in zgodovine Metka Kavčič Cvetka Kovačič Irma Mokore! Odličen Darja Pernuš Alojz Pungaršek Darko Šinkovec Vanja Tušek Mojca Černelč Sonja Mikič Irena Srpčič Prav dober Stanislava Toporiš Štefka Ahačič Marija Biščanič Janja Golob Dober Jože Kalan Teodor Kališnik Vera Miklavčič Anica Ožvald Alojz Špik Irena Zagoršek Nada Žmitek Jože Marn Marjeta Nemec Zadosten Srečko Bitežnik (fi, sl, ze) Stanka Hrovat (fi) Vilma Kolenc (fi) Popravni izpit Jože Nemec (fi) 8. b razred Razrednik: Mihaela Grjol, predmetna učiteljica gospodinjstva Zorka Blažič Tatjana Mali Milan Meglič Odličen Aleš Roblek Jekica Laussegger Darka Novak Jelka Rotar Prav dober Mojca Selišnik Nataša Štefe Marjan Tribušon Mojca Truden Darinka Kralj Božena Zmijanjac Drago Kristan Marija Meglič Dober Brane Murgič Marko Pleteršek Branko Povalej Joži Bokan Marija Markun Zadosten Ivo Bertalanič (ma ze) Breda Kunej (ma) Branko Ravnik (fi) Popravni izpit Danica Šavs (fi, ma) Vinko Žnidaršič (fi, ke, ma Irena Žakelj (fi, ma, ze) , ze, a n, gl) 8. c razred Razrednik: Silvo Žnideršič, predmetni učitelj fizike in matematike Odličen Prav dober Dober Zadosten Popravni izpit Odličen Prav dober Dober Odličen Prav dober Dober Prav dober Odličen Prav dober Smilja Bizjak Jadranka Dolenc Dragi Korpič Bojan Ropoša Igor Zaplotnik Zoran Frelih Iztok Vrbovšek Branko Ahačič (sl) Marina Kogoj (ze, ma) Katarina Tišler Albin Novšak Zdravko Štamcar Sonja Peharc Milojka Baloh (ma) Nejka Zadražnik (ma, fi) Ivanka Pokljukar Ignac Švab Vinko Švegelj Janez Dovžan (ma) DOLINA Darko Kavčič Leonida Valjavec 2. razred Razrednik: Zinka Drago Kozar Srečko Primožič Janez Meglič 3. razred Razrednik? Zinka Primožič, učiteljica Marjeta Zlodej Primožič, učiteljica Edita Trplan Mfgtka Meglič 1. razred Razrednik: Zinka Primožič, učiteljica Renata Bevk Breda Kavčič Jernej Zlodej Franc Meglič Danica Primožič Vlado Zupančič LOM 1. razred Razrednik: Mira Kramarič, učiteljica Marko Meglič Miri Primožič Tomaž Slapar Marija Godnov Zdenko Grdič Jelka Tišler Bojan Slapar Damjan Štamcar Aleš Rozman Martin Štamcar Janko Kavčič Odličen Prav dober Dober 3. razred Razrednik: Tone Kramarič, učitelj Vida Perne Jože Hafner Slavka Lukane Drago Meglič Lado Torkar Odličen Dober Zadosten 4. razred Razrednik: Tone Kramarič, učitelj Franci Meglič I. Franci Meglič II. Bojana Meglič Darko Meglič Marija Meglič PODLJUBELJ 1. razred Razrednik: Emilija Ahačič, učiteljica Svetlana Dereta Simona Kovčič Vlado Stojakovič Jožko Klemenc Majda Mali Roman Grguraš Odličen Prav dober Majda Razumič Nada Stojakovič Prav dober Dober Zadosten Ponavlja 2. razred Razrednik: Emilija Ahačič, učiteljica Odličen Prav dober Dober Zadosten Napreduje po členu 57 Romana Leitinger Breda Meglič Damjana Škantar Boris Lausegger Dušan Polajnar Zlata Praznik Drago Ahačič Polonca Marn Olga Klemenc Anton Kovčič Helena Toplak Goran Dragičevič Odličen Prav dober Dober Dober Ponavlja Odličen Prav dober Dober Odličen Prav dober Dober Ponavlja Odličen Prav dober Dober Izidor Ahačič Ida Ahačič Marko Mali Sonja Ahačič Drago Grguraš Oki Ahačič Ivanka Dovžan Lidija Bergant Jana Kovčič Igor Lausegger Ksenija Bizjak POSEBNA ŠOLA 1. razred Razrednik: Mira Hiršel, učiteljica Drago Geč Tomaž Dobre Goran Poluga 2. razred Razrednik: Ivanka Andrej Vogrin Milan Grdič Franci Bešter 3. razred Razrednik: Mira Hiršel, Rajko Bubalo Izidor Poljanec Janez Kavar Suzana Brodnik 4. razred Razrednik: Ivanka Ojsteršek, predmetna učiteljica — defektolog Metka Ostrelič Bernarda Primožič Milena Resnik Milka Kavar Andrej Oman Jožica Geč Ivan Gričar Irma Intihar učiteljica Stojan Kimovec Draga Papler Nevenka Žepič Ojsteršek, predmetna učiteljica — defektolog Matjaž Podlipnik Drago Kavar Daniel Resnik Priznanja za posebne dosežke SKUPINE Na tekmovanju ekip mladinskih aktivov v občini o poznavanju življenja in dela tovariša Tita (organizirala ga je občinska konferenca ZMS Tržič ob 80-letnici rojstva predsednika SFRJ, neposredno pa je tekmovanje prenašal lokalni radio) je zasedla I. mesto 3-članska ekipa naše šole. V finalnem delu so bili boljši od ekipe aktiva ZMS Podljubelj, ki so jo prav tako sestavljale sedanje in nekdanje učenke naše šole. Tekmovalo je 7 aktivov ZMS iz delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in šol. Na občinskem tekmovanju »Kaj veš o prometu« je ekipa 5. in 6. razredov naše šole osvojila I. mesto, na medobčinskem pa so bili odlični posamezniki. Tekmovanja za bralne značke se je udeležilo 287 učencev, kar predstavlja 46,6 " i vseh učencev šole; od tega 259 učencev centralne šole (47,1 "/o) in 28 učencev s podružničnih šol (42,4 °/o). Tekmovanja v okviru »Vesele šole« se je udeležilo 80 učencev (od 3. do 8. razreda). Dve učenki sta dosegli prvo mesto v svojih skupinah na občinskem tekmovanju in sta bili na gorenjskem drugi. Na vsakoletni turistično-etnografski prireditvi Gregorjevih hišic je sodelovalo 18 učencev naše šole, ki so svoje izdelke razstavili v paviljonu NOB, na predvečer Gregorjevega (11. marca) pa so jih spuščali po Tržiški Bistrici. Priznanje za najboljši izdelek je dobil učenec Grajzerjeve šole pa tudi skupinsko so se učenci lepo uveljavili. Turistično društvo Tržič je kot organizator prireditve nagradilo vse sodelujoče z enodnevnim izletom v Poljansko dolino. Na športnih tekmovanjih so dosegli učenci naslednje uspehe: — v orodni telovadbi (občinsko prvenstvo) učenci II. mesto učenke III. mesto skupno II. mesto — v smučanju (občinsko prvenstvo) mladinci II. mesto (Sodelovali so tudi na področnem prvenstvu v Bohinjski Bistrici in na republiškem prvenstvu v Kranjski gori.) — v sankanju (občinsko prvenstvo) ekipno I. mesto -— v krosu (občinsko prvenstvo) učenci I. mesto učenke II. mesto skupno II. mesto — v rokometu (občinsko prvenstvo) učenci I. mesto učenke II. mesto — v streljanju (tekmovanje aktivov ZMS ob dnevu mladosti) I. mesto — v namiznem tenisu (tekmovanje aktivov ZMS) III. mesto Kviz o Titu Kaj veš o prometu Bralne značke Vesela šola Gregorjeve hišice Športna tekmovanja POSAMEZNIKI Najboljši učenci Kviz o Titu Mala Groharjeva kolonija Kaj veš o prometu Gregorjeve hišice Vegova značka Vesela šola Nagrade gasilske zveze Za odličen učni uspeh in deio v šoli so bili sprejeti pri predsedniku skupščine občine Tržič Marjanu Bizjaku in nagrajeni s knjigami: Zorka Blažič, Alenka Dolinar, Metka Ostrelič, Darja Pernuš, Darko Šinkovec, Ida Valjavec, Lučka Vrabič. Na kvizu o poznavanju življenja in dela predsednika Tita so sestavljali zmagovalno ekipo učenci :> Zorka Blažič, Milan Meglič, Darja Pernuš; drugouvrščeno ekipo pa: Smilja Bizjak, Darinka Kralj in Jelka Oblak. Na mali Groharjevi koloniji v Škofji Loki 1972 so sodelovali:1 Dušan Markič, Branko Povalej, Lučka Vrabič. Učenci so slikali motive v starem delu Loke in svoja dela razstavili na loškem gradu. Na občinskem tekmovanju »Kaj veš o prometu« je v III. skupini (5. in 6. razredi) zmagal Marko Mokorel, na 3. mesto pa se je uvrstil Jože Kuhelj; v IV. skupini (7. in 8. razredi) pa je Iztok Tomazin zasedel 3. mesto. Na medobčinskem tekmovanju, ki je bilo v Križah, sta postala prvaka Gorenjske v III. skupini Marko Mokorel, v IV. pa Iztok Tomazin. Prejela sta zlato medaljo in praktično nagrado. Priznanje za izvirno zamisel (maketa nekdanje tržiške usnjarne) in najboljšo izdelavo »Gregorjeve hišice« je dobil Marko Ribnikar. Poleg njegovega izdelka so vidno izstopali tudi izdelki učencev Zvoneta Frantarja, Bojana Janca, Dušana Markiča, Branka Povaleja, Janeza Rozmana in Igorja Trillerja. Srebrno Vegovo značko na tekmovanju v matematiki sta prejeli učenki Jasna Borič in Ida Valjavec. Na tekmovanju »Vesele šole« so postali: — razredni prvaki 3. razreda: Dušan Koprivnik, Mirjam Tepina 4. razreda; Jelko Gros, Maja Lukane, Samo Ovsenek, Marjeta Rotar, Sabina Zagoršek 5. razredi: Breda Mežek, Franci Pungeršek, Iztok Sitar 6. razreda? Martina Pogačar, Irena Tišler 7. razreda: Iztok Gortnar, Iztok Tomazin 8. razredi; Smilja Bizjak, Zorka Blažič, Tatjana Mali, Darja Pernuš, Bojan Ropoša, Darko Šinkovec — šolski prvaki 3. razred: Barbka Štangl 4. razred? Tonček Filipič 5. razred : Peter Jež 6. razred: Jasna Borič, Irena Tišler 7. razred; Lučka Vrabič 8. razred: Darja Pernuš — občinski prvakinji Irena Tišler (v skupini 6. razredov) Darja Pernuš (v skupini 8. razredov) Na področnem prvenstvu za Gorenjsko v Cerkljah sta v svojih skupinah zasedli drugi mesti Darja Pernuš in Irena Tišler Občinska gasilska zveza Tržič razpiše vsako leto tekmovanje učencev v literarnih in likovnih izdelkih s področja gasilstva. Za leto 1971/72 so prejeli; 1. občinsko nagrado za likovni izdelek Miha Žitnik 3. občinsko nagrado za likovni izdelek Aleksander Despotovič 1. občinsko literarno nagrado Darja Pernuš 2. občinsko literarno nagrado Goran Meglič Nagrade ob dnevu JLA so dobili: 1. literarno nagrado Metka Kavčič 1. likovno nagrado Marko Ribnikar ostale likovne nagrade - višji razredi: Marjetka Dobrin, Jože Sluga, Robert Špiler 1.—4. razred: Mojca Bajželj, Metka Barbir, Irma Bohinc, Svarun Brezavšček, Renata Godnov, Marija Meglič, Miha Žitnik ostale literarne nagrade* Mojca Černelč, Cvetka Kovačič, Irma Mokorel, Darja Pernuš, Alojz Pungršek. BRALNE ZNAČKE Centralna šola: Gordana Bajič, Mojca Bajželj, Mirko Bartolac, Magda Borič, Irena Črnilec, Tadej Derlink, Uroš Dobrin, Matjaž Dolinar, Kristina Dolžan, Natalija Gačnik, Renata Godnov, Mirjana Grgič, Marko Hafner, Matjaž Hrgovič, Gorana Ivanovič, Roland Jagodic, Sabina Jaklič, Mojca Knific, Nives Knific, Matjaž Kolar, Snežana Kostič, Mirena Košnjek, Romana Lampič, Igor Lavš, Barbara Lazukič, Mirko Lučki, Marinka Mandelj, Boštjan Meglič, Irma Meglič, Marija Meglič, Tomaž Meglič, Vida Meglič, Roman Mlinar, Zoran Nikolič, Romana Ogrin, Robert Osmič, Borut Pe-gan-Žvokelj, Polonca Peharc, Majda Pernuš, Magda Radič, Mojca Repič, Vanja Roblek, Nives Smoljanovič, Igor Stajnko, Marija Sušnik, Alijana Šimac, Boris Šinko, Kristina Škantar, Karmen; Šterk, Andrej Štrukelj, Matjaž Švab, Alenka Tadel, Janja Tomiazin, Renato Tomazin, Jelena Varagič, Ksenija Zaplotnik. Podružnična šola Dolina* Renata Bevk, Breda Kavčič, Darko Kavčič, Drago Kozar, Edita Trplan. Podružnična šola Lom: Marija Godnov, Zdenko Grdič, Janko Kavčič, Marko Meglič, Miri Primožič, Aleš Rozman, Bojan Slapar, Tomaž Slapar, Damjan Štamcar, Martin Štamcar, Jelka Tišler. Centralna šola: Samo Bečan, Zdenka Cabraja, Robert Čižman, Alojz Dovžan, Mojca Gorišek, Irena Hladnik, Barbka Janc, Janez Kogoj Marija Košir, Cvetko Kozjek, Matjaž Kuhar, Aleš Meglič, Hermina Mekuč, Oliver Ogris, Jolanda Ovsenek, Matjaž Perko, Mitja Perko, Andrej Peternel, Marko Ribnikar, Rajko Sajovec, Barbka Štangl, Mirjam Tepina, Breda Ulčnik Vesna Zaletel, Janja Žnidaršič. Podružnična šola Lom: Vida Perne, Lado Torkar. Podružnična šola Podljubelj: Ida Ahačič, Oki Ahačič, Ksenija Bizjak, Drago Grguraš, Jana Kovčič, Igor Lausegger, Marko Mali. Centralna šola: Justi Ahačič, Irma Bohinc, Mojca Borštnar, Vesna Dereta, Francka Dovžan, Anton Filipič, Jelko Gros, Mojca Hladnik, Rezka Janc, Vanja Janc, Zlato Kern, Tomo Knific, Maja Lukane, Dragan Maturič, Katarina Meglič, Stanko Meglič, Mojca Mrak, Mitja Pernuš, Dragica Polajnar, Marjeta Rotar, Robert Rozman, Irma Sajevec, Dragica Seliš-nik, Staš Srpčič, Valerija Štabuc, Sabina Zagoršek, Vlasta Zavrl. Nagrade JLA Cicibanova Prešernova I. stopnja II. stopnja Podružnična šola Lom: Bojana Meglič, Franci Meglič I., Franci Meglič II. Bronasta značka III. stopnja Srebrna značka Zlata značka Šolsko prvenstvo Centralna šola: Jeni Ahačič, Belkisa Brnjak, Aliče Bubaš, Mirko Cerkovnik, Tatjana Dobrin, Alenka Dolenc, Alenka Dolinar, Dragica Gaberc, Lidija Gašperlin, Majda Hladnik, Vilma Kavčič, Zorka Kerec, Rajko Kerin, Ida Keršič, Tine Klinar, Irena Klofutar, Dani Lampret, Tadeja Mali, Dragica Meglič, Mirko Meglič, Breda Mežek, Vojteh Močnik, Marko Mokorel, Metka Novak, Borut Oman, Tanja Ovsenek, Helenca Polajnar, Jana Primožič, Franci Pungaršek, Anka Roblek, Igor Rupar, Iztok Sitar, Darja Stegnar, Nataša Šavs, Ada Tišler, Marija Torkar, Danica Vodnik, Bo štjan Zadražnik, Vlado Zarabec. Helena Ahačič, Milena Bertalanič, Jasna Borič, Jolanda Dobrlet, Tatjana Dolinar, Danilo Golmajer, Jelka Hrovat, Bojan Janc, Franc Janc, Stanka Janc, Darja Kavčič, Bernard Kralj, Mojca Lauseger, Franc Maje, Micka Mali, Andreja Meglič, Viljem Pangeršič, Silva Polajnar, Dušanka Primožič, Marina Ribnikar, Jože Rupar, Marija Soklič, Rudi Štelcer, Ida Valjavec, Sonja Vogelnik, Barbara Ziblar, Andraž Žitnik. Maja Ahačič, Lidija Ajdnik, Metka Anko, Mirko Anko, Dani Bizjak, Janko Bizjak, Lucija Brezar, Marjeta Dobrin, Marija Fartek, Zvone Frantar, Mladen Hafner, Iztok Gortnar, Silvo Janc, Marjetka Kikel, Darko Kozjek, Bojan Logar, Dušan Markič, Dušan Mikič, Zdenko Perko, Mojca Podlipnik, Damjana Polajnar, Edo Povalej, Janez Rozman, Zvonka Rupar, Hazim Šehovič, Danila Šparovec, Sonja Šter, Žarko Štrukelj, Emilija Tomazin,, Leon Tomazin, Mojca Toporiš, Slavka Torkar, Ramona Vidic, Lučka Vrabič, Breda Zavrl, Irena Zrim. Štefka Ahačič, Ivan Bertalanič, Marija Biščanič, Smilja Bizjak, Zorka Blažič, Mojca Černelč, Jadranka Dolenc, Janja Golob, Stanka Hrovat, Jože Kalan, Teodor Kališnik, Metka Kavčič, Cvetka Kovačič, Darinka Kralj, Drago Kristan, Breda Kunej, Jekica Lausseger, Tatjana Mali, Jože Marn, Milan Meglič, Sonja Mikič, Vera Miklavčič, Irma Mokorel, Darka Novak, Anica Ožvald, Darja Pernuš, Branko Povalej, Alojz Pungršek, Aleš Roblek, Jelka Rotar, Mojca Selišnik, Irena Srpčič, Darko Šinkovec, Alojz Špik, Nataša Štefe, Stanislava Toporiš, Marjan Tribušon, Mojca Truden, Vanja Tušek, Irena Zagoršek, Božena Zmijanjac, Nada Žmitek, Vinko Žnideršič. Večina učencev, ki so letos prejeli zlato značko, je prejela tudi posebno priznanje za večkratno tekmovanje za bralno značko med šolanjem. Športni dosežki ATLETIKA (šolska tekmovanja) — tek na 60 m : Alojz Špik (7,8), Mojca Selišnik (8,6) — tek na 300 m: Smilja Bizjak (0:53,0) — tek na 400 m: Alojz Špik (1:04,0) — skok v višino: Marjan Salbergar, Alojz Špik, Brane Murgič, Vinko Žni- deršič (vsi 140 cm), Smilja Bizjak (135 cm) — skok v daljavo \ Alojz Špik (550 cm), Zorka Blažič (435 cm) — met žogic (200 g): Drago Kristan (60 m), Vera Miklavčič (39 m) — atletski četveroboj: Smilja Bizjak (151 točk), Blanka Logar (135 točk), Mojca Selišnik (134 točk) SMUČANJE (prvaki skupin) Letnik 1962 in mlajši: Marko Ribnikar, Vida Meglič 1961 in 1960: Janez Oblak, Breda Mežek 1959 in 1958: Janez Rozman, Jasna Borič 1957 in 1956: Vinko Švegelj, Mojca Seiišnik Cicibani: Jakec Švab (1. mesto), Vida Meglič (3. mesto) Mlajši pionirji: Miran Štefe (2. mesto), Jeni Ahačič (6. mesto) Starejši pionirji: Janez Rozman (2. mesto), Jasna Borič in Breda Zavrl (7. 8. mesto) Mladinci: Vinko Švegelj (2. mesto), Mojca Seiišnik (3. mesto) SANKANJE 5. razredi 6. razredi 7. razredi 8. razredi Iztok Sitar, Helena Polajnar Bernard Kralj, Mojca Lauseger Silvo Janc, Jožefa Torkar Jože Nemec, Smilja Bizjak Zimskih športnih tečajev so se udeležili tudi učenci naše šole, in sicer: — smučarskega tečaja v Tržiču — na Zelenici — sankaškega tečaja — drsalnega tečaja 29 učencev 9 učencev 14 učencev 28 učencev ORODNA TEI OVADBA Prvaka šole sta Srečko Bitežnik in Alenka Dolenc. STRELJANJE Zmagovalno ekipo na tekmovanju mladinskih aktivov Tržiča ob dnevu mladosti so sestavljali Drago Kristan, Milan Tribušon in Iztok Vrbovšek. NAMIZNI TENIS 3. mesto na tekmovanju mladinskih aktivov Tržiča ob dnevu mladosti so dosegli Zoran Frelih, Drago Kristan in Darko Šinkovec. Občinsko prvenstvo Šolsko prvenstvo Zimskošportni tečaji Šolsko prvenstvo Občinski tekmovanji Učni uspeh po končanih popravnih izpitih 1971-72 Razred Število Izdelali ob leta 1970/71 koncu šol. Popravni izpiti Učni uspeh po izpitih učencev popravni izpit popravni izpit opravili izdelali % 5. a 25 24 1 1 25 100 5. b 30 26 4 4 30 100 5. c 30 26 3 2 28 93,3 V. 85 76 8 7 83 97,6 6. a 33 25 5 3 28 84,8 6. b 29 25 4 3 28 96,6 VI. 62 50 9 6 56 90,3 7. a 28 26 2 2 28 100 7. b 29 25 3 3 28 96,6 7. c 23 16 7 6 22 95,7 VII. 80 67 12 11 78 97,5 8. a 25 24 1 — 24 96,0 8. b 25 22 3 2 24 96,0 Vlil. 50 46 4 2 48 96,0 V—Vlil. 277 239 33 26 265 95,7 1.—Vlil. 525 471 33 26 497 94,7 Osnovna šola heroja Grajzerja 594 539 33 26 565 95,1 Tovarna obutve Tržič 80-letna tradicija 4- sodobna tehnologija = garancija kvalitete izdelkov Bomlažna ireBHiica In tkalnica - Iržlč Cesta JLA 14 poštni predal 44 telefon 70-340 Priporoča cenjenim potrošnikom: — beljene in surove bombažne tkanine (širina od 80 do 260 cm) — konfekcionirano posteljno perilo belo enobarvno tiskano — posteljnino iz mešanice bombaža in modelnih vlaken, ki se ne mečka in ga po pranju ne likamo. Vključuje učence v svojo delovno organizacijo. KS, Združena lesna industrija Tržič Telefon: 70-440, 70-496 Oddelki: —— žaga — zabojarna — pohištvo — tapetništvo Nudi: — stilno pohištvo, priznano v svetu — rezan les vseh vrst — zaboje za lesno galanterijo Po naročilu opremlja: salone, gostinske objekte, dvorane ter ostale reprezentančne prostore Solidno in konkurenčno sep Splošno gradbeno podjetje - Tržič Blejska 8 telefon 70-448 — projektira in — gradi nekatere ključne objekte v tržiški občini in izven nje. Svoje usluge priporoča občanom in delovnim organizacijam. Mercator !WI Mercator VELETRGOVINA iMPORT — EXPORT LJUBLJANA NUDI SVOJIM CENJENIM POTROŠNIKOM v 460 prodajalnah v Sloveniji najrazličnejše blago po konkurenčnih cenah. Poslovna enota Preskrba ima v tržiški občini 26 prodajaln in vam zagotovi vse, kar potrebujete za družino in dom. Tržiški naslov: MERCATOR POSLOVNA ENOTA: PRESKRBA TELEFON: 70-393, 70-262 ra Mercator ra Mercator ra Mercator ra ra Mercator telefon 70-478 izdelujemo priznano žensko in športno konfekcijo KLEPARSTVO - VODKE INSTALACIJE - KLJUČAVNIČARSTVO TRŽIČ Ulica heroja Grajzerja 9 telefon 70-296 stavbena kleparska in stavbena ključavničarska dela vseh vrst napeljava tlačnih vodovodov mrzle in tople vode pokrivanje streh s salonitom VELETRGOVINA I±\ ZIVII-A PIRAN J veleprodaja, maloprodaja, gostinstvo se priporoča cenjenim potrošnikom! SOLA SE ISKRENO ZAHVALJUJE OBČINSKEMU SINDIKALNEMU SVETU TRŽIČ, KI JE PODPRL IZDAJO LETNEGA POROČILA 1972 . Specializirane dejavnosti: -— pleskarstvo Depo sp LETNO poročilo 1971/72 373.3(497.4Tržič)(047.1) 4004721 - zidarstvo mizarstvo — stavbeno in pohištveno polaganje plastičnih podov in zidnih oblog Zadovoljilo vas bo: zanesljivost solidnost kvaliteta Prepričajte se: - telefon 70-158 poštni predal 64 tekoči račun pri SDK Tržič 5152—1—846 - brzojavni naslov Obrtno podjetje Tržič pisarna Trg svobode 33