Znanstvena razprava
GDK: 64:923(045)=163.6	UDK: 001.895:630(045)=163.6
Inovativnost slovenskih lastnikov gozdov na začetku
novega tisočletja
Innovativeness of the Slovenian Forest Owners at the Beginning of the New
Millennium
Milan SINKO*
Izvleček:
Šinko, M.: Inovativnost slovenskih lastnikov gozdov na začetku novega tisočletja. Gozdarski vestnik, 67/2009, št.
9. V slovenščini z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit. 14. Prevod Breda Misja, lektoriranje slovenskega
besedila Marjetka Šivic.
Prispevek obravnava inovacijsko dejavnost slovenskih lastnikov gozdov pred letom 2002. Navedena so teoretična
izhodišča inovativnosti in rezultati empirične raziskave o inovacijah v zasebnih gozdarskih obratih s površino gozda
več kot 10 hektarjev. Obravnavani so dejavniki, ki spodbujevalno in zaviralno vplivajo na uvajanje novosti.
Ključne besede: inovacije, gozdarstvo, lastniki gozdov
Abstract:
Šinko, M.: Innovativeness of the Slovenian Forest Owners at the Beginning of the New Millennium. Gozdarski
vestnik (Professional Journal of Forestry) 67/2009, vol. 9. In Slovenian, abstract and summary in English, lit. quot.
14. Translated by Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic.
The article deals with the innovatory activities of the Slovenian forest owners before 2002. It presents theoretical
starting-points of the innovativeness and results of the empirical research on innovations in private forestry plants
with forest surface above 10 hectares. The factors affecting the introduction of novelties in a stimulative and
inhibitory way are treated.
Key words: innovation, forestry, forest owners
1 UVOD
Inovativnost postaja vse pomembnejše področje
gospodarskih politik kot ukrep za povečevanje
konkurenčnosti in gospodarske rasti. Zato ima
ključno vlogo v Lizbonski strategiji (Innovation,
2003), v kateri Evropska unija izraža usmeritev
k spodbujanju konkurenčnosti. Mnogi v inova-
tivnosti vidijo tudi zdravilo za reševanje drugih
gospodarskih in družbenih težav, ki so posledica
temeljitih sprememb na svetovni in evropski ravni
na vseh področjih. Finančna in gospodarska
kriza v letih 2008 in 2009 sta še okrepili potrebo
po uvajanju sprememb. Spremembe v delovanju
na številnih področjih so nujne tudi v prizade-
vanjih za uveljavitev načel trajnostnega razvoja
in gospodarjenja z naravnimi viri. Temeljne
strukturne spremembe se dogajajo tudi v srednje-
evropskem gozdarstvu in terjajo nove pristope pri
gospodarjenju z gozdovi. Med take spremembe
lahko uvrstimo: povečanje stroškov dela, padanje
cen gozdnih proizvodov, spremembe v lastniški
strukturi gozdov in povečana pasivnost lastnikov
gozdov, zmanjšanje dejanskega pomena gozda kot
sredstva za preživljanje, nestabilne gospodarske
razmere v gozdnem sektorju, velik vpliv države
na gospodarjenje z gozdovi in podobno (KUBE-
CZKO et al., 2006).
Gozdarstvo se bo moralo ustrezno prilagoditi
na spremembe v ekonomskem, naravnem in
družbenem okolju, če bo hotelo predvsem na
podeželju ostati pomemben vir sredstev za pre-
življanje in ohraniti trajnostno gospodarjenje z
gozdovi. Zavedanje o pomenu inovativnosti v
gozdarstvu se že izraža v dokumentih Evropske
unije in držav članic s področja gozdne politike.
Inovativnost je omenjena že v Gozdarski strategiji
EU1 (Council..., 1999) in je eden izmed ključnih
* Š. M. mag. univ. dipl. inž. gozd. Oddelek za gozdarstvo
in obnovljive gozdne vire BF v Ljubljani
ukrepov Akcijskega načrta EU za gozdove (Sporo-
čilo komisije..., 2006). V Sloveniji je inovativnost
obravnavana v Resoluciji o nacionalnem gozdnem
programu (2007) in Nacionalnem strateškem
načrtu razvoja podeželja 2007-2013 ter Programu
rezvoja podeželja 2007-20013 (2006).
Inovativnost se neposredno pokaže v podjet-
jih, ki so osnovne proizvodne enote gospodar-
skega sistema. V zasebnem gozdarstvu bomo kot
osnovno gospodarsko enoto razumeli gozdarski
obrat. Teoretični razvoj področja inovativnosti
je presegel razumevanje, da so za inovativnost
odgovorna samo podjetja (gozdarski obrati),
ampak se utrjuje prepričanje, da je inovativnost
družbeni proces. Začel se je uveljavljati sistemski
pristop, ki j e utemeljil p oj em inovacijskega sistema
in bo uporabljen tudi v raziskavi.
Država ima na področju spodbujanja ino-
vativnosti pomembno vlogo, s katero oblikuje
inovacijsko politiko zaradi lastnosti podjetij
(gozdarskih obratov) in okolja, ki ne spodbuja
inovativnosti (ARNOLD, THURIAUX, 2003).
Utemeljitve za poseganje države na področje
inovativnosti so številne:
-	omejene možnosti podjetja (gozdarskega
obrata), da ravna za svoj najboljši interes
(npr. primanjkljaj v upravljavskih veščinah,
nerazumevanje tehnologij, omejene sposob-
nosti učenja za uporabo primernih obstoječih
tehnologij);
-	neuspešnost družbenih organizacij in institucij
pri spodbujanju inovativnosti in rasti (npr.
neprožnost univerz in raziskovalnih organi-
zacij ter njihova nesposobnost spreminjanja
ob spremenjenem znanju, neuspešnost pri
zagotavljanju ustreznih investicij v institucije
znanja),
-	nedelovanje omrežij igralcev, ki sestavljajo
inovacijski sistem (npr. neustrezno število
in nekakovostne povezave, majhno zaupanje
med igralci, osamitev univerz od družbenega
konteksta, neustrezna struktura sektorja, obstoj
monopolov),
-	nepopolnost sistemov, ki vplivajo na inova-
tivnost (npr. regulativna ureditev, pravila s
področja zdravja, varstva pri delu in okolja,
zahteve potrošnikov, kulturne in družbene
vrednote ipd.).
Za uspešno in učinkovito inovacijsko politiko je
treba poznati stanje na področju inovativnosti in
razumeti vzročno posledične povezave, na katerih
temelji politika. V prispevku bomo obravnavali
inovativnost na ravni zasebnih gozdarskih obratov.
Obravnavali bomo dve raziskovalni vprašanji:
1.	Kakšno je stanje na področju inovativnosti v
zasebnih gozdovih v Sloveniji?
2.	Kateri dejavniki so vplivali na uvajanje novo-
sti?
2 TEORETIČNI OKVIR
Inovativnost je uspešno uvajanje novosti. Rezultat
inovativnosti so inovacije, ki so lahko nove ideje,
prakse ali stvari, ki so zaznane kot novost z vidika
posameznika ali enote, ki je vpeljala novost2.
Inovacije so namenske in občasne spremembe
v inputih, procesih ali učinkih (outputih) goz-
darskega obrata in se najpogosteje povezuje s
tehničnimi novostmi. Vendar sodobna teorija deli
inovacije širše, in sicer na proizvodne in procesne
inovacije. Proizvodne inovacije so spremembe v
učinkih (outputih) proizvodov in storitev podjetij
oz. organizacij. Procesne inovacije so lahko novo-
sti na področju tehnoloških procesov, v katerih
poteka proizvodnja učinkov ali organizacijske
novosti, ki se nanašajo na spremembe organizacije
gozdarskih obratov. Tehnološke in organizacij-
ske inovacije zmanjšujejo proizvodne stroške,
medtem ko proizvodne inovacije ustvarjajo nov
dohodek, zaradi česar so še posebno pomembne
za gozdarstvo kot pomembnega dejavnika razvoja
podeželja (KUBECZKO et al., 2006; ROGERS,
2003). Inovacije morajo prispevati k uspešnosti
gospodarjenja gozdarskega obrata.
Na uvajanje inovacij vplivajo procesi v gozdar-
skem obratu in v njegovem okolju - inovacijskem
sistemu.
2.1 Inovativnost v gozdarskem obratu
V gozdarskem obratu proučujemo inovativnost
kot linearni proces, ki poteka po fazah. V prvi
se posameznik (ali drugi odločevalec) seznani z
novostjo in pridobi informacije o njenem delo-
vanju (faza znanja). Sledi faza prepričevanja, v
kateri se oblikuje ugodno ali neugodno stališče
o inovaciji. Posameznik pokaže interes za novost
in si prizadeva pridobiti informacije o inovaciji,
ocenjuje njihovo verodostojnost in jih inter-
pretira. V fazi odločanja se novost presoja z
vidika njenih prednosti in slabosti ob morebitni
uporabi ter se zaključi z odločitvijo o sprejemu
ali zavrnitvi inovacije. Sledi faza izvajanja, ko
posameznik novost uvede in uporablja ter določa
njeno koristnost. Zadnja je faza potrditve, ko se
posameznik odloča o nadaljevanju uporabe novo-
sti. Prizadeva si pridobiti informacije, s katerimi
bi okrepil že sprejeto odločitev. Faza potrditve
se lahko konča z zavrnitvijo inovacije, ki je bila
že uvedena. (RAMETSTEINER, WEISS, 2005,
RAMETSTEINER et al., 2005, ROGERS, 2003).
2.2 Inovacijski sistem
Inovacije se pojavljajo v gozdarskih obratih, a niso
rezultat samo inovativnega delovanja posamezne
enote. Inovativnost je institucionalni proces, kar
pomeni, da ni samo lastnik gozdarskega obrata
odgovoren (niti zaslužen) za inovativnost. Ino-
vativni gozdarski obrati morajo biti vključeni v
sistem institucij - inovacijski sistem, ki jih lahko
podpre. Inovacijski sistem je sestavljen iz različnih
igralcev in institucij3, ki prispevajo k razvoju in
razprševanju inovacij. Inovacijski sistem tvorijo
medsebojno povezani igralci. Učinek inovacijskega
sistema je določen z učinki posameznih igralcev,
pa tudi z odnosi med njimi. Prevladujoča funkcija
inovacijskega sistema je proizvodnja inovacij,
novih na trgu, razpršitev le-teh in njihova uporaba.
Inovacijske sisteme lahko razvrstimo z uporabo
teritorialne (nacionalni inovacijski sistemi), geo-
grafske (regionalni inovacijski sistemi) ali sektor-
ske razmejitve (sektorski inovacijski sistemi, npr.
gozdarski inovacijski sistem). Sektorski inovacijski
sistem je utemeljen s posebnostmi sektorja, kot
so znanje, tehnološke osnove, ključnih interakcij
med igralci in dopolnjevanje med elementi sistema.
(EDQUIST, 2003, KUBECZKO et al., 2006).
Naloge inovacijskega sistema so:
-	zmanjšati negotovost odločevalcev z nudenjem
informacij,
-	upravljanje konfliktov med igralci in
-	urejati sodelovanje med igralci ter preskrbeti
finančne in nefinančne spodbude.
S ektorski inovacijski sistem j e prikazan v Sliki 1.
Na gozdarski obrat, kjer se pojavijo inovacije v
linearnem procesu na mikroravni, deluje komple-
ksno okolje igralcev z različnimi vplivi.
Najpomembnejša naloga sektorskega ino-
vacijskega sistema je posredovanje informacij
gozdarskim obratom, ki se zato lahko odločijo
za inovacije in njihovo uresničevanje.
3	METODE RAZISKOVANJA
Teoretični in metodološki okvir raziskave je bil
razvit v okviru sodelovanja Biotehniške fakultete,
Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne
vire v raziskovalnem projektu INNOFORCE1
(200101502003), katerega cilj j e bilo opisati stanj e
na področju inovativnosti in podjetništva v sred-
njeevropskem gozdarstvu in proučiti ustrezne
dejavnike inovativnosti na institucionalni ravni.
V raziskavi sta povezana pristop linearnega ino-
vacijskega procesa na ravni gozdarskega obrata
in pristop z vidika sektorskega inovacijskega
sistema.
V okviru projekta je bil oblikovan vprašalnik,
s katerim je bila opravljena osebna anketa (marec
in april 2002) stotih naključno izbranih gozdar-
skih obratov s posestjo nad 10 ha v Republiki
Sloveniji. Meja 10 ha je bila določena arbitrarno
s podmeno, da se pri taki velikosti gozda lahko
pričakuj e obravnavo gozda s strani lastnikov gozda
kot gospodarskega objekta. Stopnja odgovorov
anketirancev je bila 100 %. Za podrobnejši opis
dejavnikov, ki so vplivali na uvajanje novosti, smo
uporabili samo odgovore inovativnih lastnikov
gozdov (načelo študije najboljših primerov).
4	REZULTATI
Rezultati vsebujejo oceno strukturnih vplivov
na uvajanje novosti v gozdarskih obratih in
količinski opis stanja inovativnosti v letu 2002
(poglavji 4.1 in 4.2). Drugi del analize se nanaša
na oceno spodbujevalnih in zaviralnih dejavni-
kov, kot so jih ocenili inovativni lastniki gozdov.
Inovativnih lastnikov gozdov je bilo 9 % , ker
pa je bilo njihovo število v celotnem vzorcu
majhno, je posploševanje na celotno populacijo
slovenskih lastnikov gozdov s površino več kot 10
hektarjev omejeno. Posploševanje bo omogočila
širša raziskava.
4.1 Strukturni vplivi na inovativnost
gozdarskih obratov
Na razvoj inovativnosti gozdarskih obratov vpli-
vajo številni dejavniki, med katere štejemo pred-
vsem strukturne vidike gospodarjenja z gozdom
in odnos lastnikov do novosti. Med najpomemb-
nejšimi zaviralnimi dejavniki za uvajanje novosti
sta velika razdroblj enost gozdne posesti in majhen
pomen gozdov za njihove lastnike pri pridobivanju
sredstev za preživljanje. Dejavnost inovativnosti
terja vlaganje različnih virov (finančnih, čas), ki
jih pričakovane koristi, uvedene novosti na majhni
posesti, ne morejo upravičiti. V Sloveniji je tri
četrtine gozdov v lasti skoraj polovice milijona
lastnikov, ki sami ali kot solastniki posedujejo
315.000 zasebnih gozdnih posesti (povprečno
2,6 ha na posestnika). Dobra polovica zasebnih
gozdov je v lasti nekmečkih gospodinjstev in tudi
77.000 družinskih kmetij ima v lasti povprečno
po 5 ha gozda. Gozdno posest, ki je večja od 10
ha, ima 3,6 % lastnikov gozdov in predstavlja 39
% površine zasebnih gozdov. Gozd je samo za 10
% največjih lastnikov zelo pomemben vir dodatne
zaposlitve. Redni donosi lesa za prodajo so zelo
pomembni gospodarski cilj samo za največje
gozdne posestnike (MEDVED, 2003).
Gozdarstvo je prevladujoča oz. glavna dejavnost
za majhen delež lastnikov gozda. V kategoriji
gozdne posesti več kot 10 hektarjev je gozdarstvo
prevladujoča dejavnost pri 9 % lastnikov, ki 90
% del opravijo sami. V ta namen porabijo slabo
petino svojega delovnega časa.
Odnos lastnikov gozdarskih obratov ni naklo-
njen uvajanju novosti. V raziskavi smo ugotovili,
da j e prevladujoč gospodarski cilj lastnikov gozdov
s posestjo gozda, večjo kot 10 ha, ohranjanje lesne
zaloge in stanja gozda (70 %). Povečanje donosa
iz gozda je kot cilj navedlo 13 % lastnikov gozda,
kar je zavirajoč dejavnik za uvajanje novosti. Za
doseganje gospodarskih ciljev bo štiri petine
lastnikov predvsem ohranilo dosedanji način
dela, a uporabilo tudi nekaj dodatnih strategij.
Nekateri lastniki se bodo osredotočili na ponudbo
izdelkov, pri čemer bo strategija specializacije
pomembna za 14 % lastnikov in strategija ponudbe
več različnih proizvodov za 8 % lastnikov. Manjši
del lastnikov gozdov namerava svoje cilje doseči
z oddajanjem del drugim izvajalcev (7 %), name-
niti večjo pozornost prodaji gozdnih proizvodov
(6 %), količinsko povečati posek (6 %), zmanjšati
stroške gospodarjenja (5 %), povezati se z drugimi
lastniki (6 %) in povečati površine gozda (9 %).
Noben lastnik ne namerava zmanjšati površine
gozda.
Širše gozdarsko okolje ni spodbudno za
uvajanje novosti, saj manj kot polovica (45 %)
lastnikov vidi v slovenskem gozdarstvu dovolj
možnosti za ustvarjanje dobička. Polovica last-
nikov gozdov redko razmišlja o ponudbi novih
izdelkov ali storitev, ker se ne izplača (47 %),
tretjina (32 %) pa pri tem vidi poslovno pri-
ložnost. Velika večina (78 %) vseh lastnikov pri
uvajanju novih izdelkov in storitev pričakuje
več pomoči države, ki v času raziskave ni imela
gozdne politike ali druge sektorske politike
(npr. politika razvoja podeželja) za spodbujanje
inovativnost v gozdarstvu.
4.2 Lastniki gozdov kot inovatorji
V	slovenskih gozdarskih obratih so inovacije redke.
V	zadnjih treh letih pred raziskavo je eno ali več
novosti uvedlo 9 odstotkov anketiranih gozdarskih
obratov, kar je na povprečni letni ravni 3 odstotke.
Prevladovale so tehnične novosti, ki jih je uvedlo 5
odstotkov obratov. Sledile so organizacijske novo-
sti in novi izdelki s po štirimi odstotki in nove
storitve z dvema odstotkoma4. Vse novosti so bile
nove za gozdarske obrate in ne za trg. Predvsem
na področju gozdnih proizvodov nismo odkrili
uvedenih novosti5. Novi proizvodi za gozdarske
obrate so bili lesni izdelki (npr. izdelava palet in
opaža) in tudi nove storitve so bile s področja
lesarstva (storitev žaganja). Organizacijske novosti
so bile oddaja sečnje in varnostni ukrepi (zaščitna
oprema). Med tehničnimi novostmi prevladuje
nakup močnejših strojev.
Inovacije so uspešno vpeljane novosti, ki pri-
spevajo k ciljem poslovanja - predvsem večjemu
dobičku. Po mnenju inovatorj ev sta imeli pozitiven
vpliv na poslovanje dve tretjini inovacij in dobra
desetina negativen. Vpliv preostalih inovacij je bil
nevtralen. Z negativnim vplivom na poslovanje
so bile v enem primeru ocenjene organizacijske
in tehnične novosti.
4.3	Znanje in viri informacij za
inovacijsko dejavnost
Ključni dejavnik inovacijske dejavnosti je dostop
lastnikov gozdov do informacij o morebitnih
inovativnih idejah in drugih, za izvedbo ideje
povezanimi informacijami (RAMETSTEINER,
WEISS, 2005). Upravitelji gozdarskih obratov
morajo priti v stik z novostjo. Vire informacij o
morebitnih novostih lahko združimo v skupine:
B2B6 viri (prodajalci opreme in storitev, kupci),
interni viri (zaposleni, lastnik in solastniki) in
viri na institucionalni ravni (javna gozdarska
služba, raziskovalne in izobraževalne organizacije,
svetovalna služba). Pri slovenskih inovativnih
lastnikih ni mogoče določiti prevladujočega vira
informacij. Zamisli o inovaciji so lastniki pridobili
enakomerno na interni in institucionalni ravni
(pet od devetih inovatorjev), kjer so pomemben
vir strokovne revije (za polovico inovatorjev) in
seminarji, tečaji in ekskurzije (za tretjino inova-
torjev). Raven B2B je bila vir za novost za dva od
devetih inovatorjev. Lastniki gozdov kot vir idej
niso navedli ponudnikov gozdarskih proizvodov
in storitev in tudi ne svetovalcev, ki niso zaposleni
na Zavodu za gozdove, ki je bil vir informacij o
morebitnih novostih enemu inovatorju. Univerza
oz. raziskovalna organizacija je bila nevedena kot
vir informacij v enem primeru.
Informacije so potrebne tudi za izvedbo novosti
potem, ko se inovator seznani z novo idejo in
tudi tu je najpomembnejši vir institucionalna
raven. Tretjina inovativnih lastnikov je pridobila
informacije, potrebne za uvajanje inovacije, iz
strokovnih revij, drugi pa enakomerno na semi-
narjih, tečajih in ekskurzijah ter od svetovalcev
in zaposlenih na Zavoda za gozdove (mogočih
je bilo več odgovorov).
4.4	Spodbujevalni in zaviralni dejavniki
uvajanja inovacij
Inovativne lastnike gozdov smo vprašali tudi
o spodbujevalnih in zaviralni dejavnikih, ki so
vplivali na uvajanje novosti.
Pri večini inovativnih lastnikov gozdov (80 %)
ponudba finančnih posojil ni vplivala na izvedbo
inovacije. Le-te so lastniki financirali pretežno
z lastnimi sredstvi. Samo ena inovacija je bila
deležna sofinanciranja z javnimi sredstvi v višini
20 odstotkov vrednosti naložbe. V Sloveniji so
davčne obremenitve lastnikov gozdov majhne,
zato ne preseneča mnenje anketirancev, da
možnost davčnih olajšav ne bi vplivala na uva-
janje novosti.
Po mnenju inovativnih lastnikov gozdov imajo
največji pospeševalni vpliv dejavniki s področij na
institucionalni ravni. Pri uvajanju novosti so tri od
devetih inovativnih lastnikov gozdov spodbujali
programi regionalnega razvoja, polovica jih je
pridobila znanje na seminarjih (50 %) in štirje
v medijih (43 %). Pomembna je tudi raven B2B,
saj jo kot pospeševalni dejavnik vidi dve tretjini
inovativnih lastnikov gozdov (šest lastnikov).
Navedene dejavnike lahko razumemo kot verti-
kalno sodelovanje. Tudi sodelovanje med lastniki
gozdov - horizontalno sodelovanje vpliv pospeše-
valno (57 % inovativnih lastnikov gozdov), ki pa
ni bilo izvedeno v formalnih oblikah sodelovanja
lastnikov (npr. društev).
Čeprav so inovatorji izrazili mnenje, da ponudba
finančnih sredstev ne vpliva na uvajanje novosti,
so majhna lastna sredstva in majhno možnost
najetja posojil ocenili kot zaviralni dejavnik
(tretjina inovativnih lastnikov gozdov). Zelo
pomemben zaviralni dejavnik je pomanjkanje
informacij na trgu proizvodov in storitev, kar
menita dve tretjini inovatorjev. Na uvajanje novo-
sti zaviralno vpliva tudi premajhna informiranost
uporabnikov gozdnih proizvodov in storitev, kar
meni polovica inovatorjev. Med manj pomembne
zaviralne dejavnike se inovatorji uvrstili okoljsko
oz. naravovarstveno (dva inovatorja) in gozdno
zakonodajo (en inovator).
5 RAZPRAVA
V slovenskih gozdarskih obratih so inovacije z več
kot 10 hektarjev gozdne površine redke in lahko
sklepamo, da so v manjših gozdarskih obratih še
redkejše. Z raziskavo nismo odkrili nobene ino-
vacije, ki bi se uvrščala v skupino novosti na trgu
gozdnih proizvodov in bi pomenila povečanj e pri-
hodkov iz gozdarstva. Tako se zmanjšuje pomen
gozdne proizvodnje za pridobivanje sredstev za
preživljanje in zmanjšuje pomen gozdarstva kot
dejavnika razvoja podeželja.
Strukturni dejavniki slovenskega gozdarstva
zavirajo inovativnost in prav tako ni posebej
spodbujevalen odnos do novosti samih lastnikov
gozdarskih obratov. Lastniki gozdov nameravajo
predvsem ohraniti sedanji način gospodarjenja,
kar v spreminjajočem se okolju pomeni tveganje
za doseganje gospodarskih ciljev in lahko ogroža
tudi druge vidike trajnostnega gospodarjenja z
gozdovi. Predvidevamo lahko, da je odnos last-
nikov gozdov do inovacij tudi posledica njihovih
omejenih sposobnosti ravnati za svoj najboljši
interes, kot to opredelita Arnold in Thuriaux
(2003). Zato je pomembna sektorska inovacijska
politika, ki jo oblikuje država in bi bila usmerjena
v spodbujanje inovativne dejavnosti predvsem
z nudenjem informacij, ki so se pokazale kot
najpomembnejši posamezni dejavnik uvajanja
novosti. Ugotovili smo, da vpliv institucionalne
ravni na uvajanje novosti presega pomen vpliva
povezav na trgu, kar kaže tudi na pasivno delo-
vanje gospodarskih subjektov na trgu gozdarskih
proizvodov in storitev oz. slabo organiziranost in
delovanje trga gozdnih proizvodov.
V raziskavi smo ugotovili stopnjo inovativ-
nosti v času pred vstopom Slovenije v EU, kar ni
samo teoretičen prispevek k splošnemu znanju
o vedno pomembnejšem področju gospodarje-
nja z gozdovi, ampak omogoča tudi empirično
merjenje uspešnosti inovacijskih politik, ki so se
oblikovale pozneje. Z vstopom v EU so se namreč
tudi v slovenskem gozdarstvu pojavili novi ukrepi
(politika razvoja podeželja), ki lahko spodbujajo
inovativnost lastnikov gozdov.
6 POVZETEK
Inovativnost zasebnih lastnikov gozdov v Sloveniji
je bila raziskana v okviru sodelovanja Biotehni-
ške fakultete v projektu Innoforce. Opravljena je
bila osebna anketa lastnikov gozdov s posestjo
več kot 10 hektarjev (leto 2002, pred vstopom
Slovenije v EU).
Med najpomembnejšimi strukturnimi zaviral-
nimi dejavniki sta v Sloveniji velika razdrobljenost
gozdne posesti in majhen pomen gozdov za njihove
lastnike pri pridobivanju sredstev za preživljanje.
Odnos lastnikov gozdov do novosti ni spodbuden,
saj namerava štiri petine lastnikov za doseganje
gospodarskih ciljev ohraniti sedanji način dela
gospodarjenja z gozdom. Povečanje donosov oz.
dobička iz gozda je kot cilj navedlo samo 14 %
lastnikov gozdov. Lastniki gozdov zaznavajo širše
gozdarsko okolje kot nespodbudno za uvajanje
novosti, saj jih manj kot polovica (45 %) vidi
v slovenskem gozdarstvu dovolj možnosti za
ustvarjanje dobička. Velika večina (78 %) vseh
lastnikov pri uvajanju novih izdelkov in storitev
pričakuje več pomoči države.
V slovenskih gozdarskih obratih so inovacije
redke. V zadnjih treh letih pred raziskavo je eno
ali več novosti uvedlo 9 odstotkov gozdarskih
obratov, kar je na povprečni letni ravni 3 odstotke.
Prevladovale so tehnične novosti, ki jih je uvedlo 5
odstotkov obratov. Sledile so organizacijske novo-
sti in novi izdelki s po štirimi odstotki in nove
storitve z dvema odstotkoma7. Vse novosti so bile
nove za gozdarske obrate in ne za trg. Predvsem
na področju gozdnih proizvodov nismo odkrili
uvedenih novosti. Novi proizvodi za gozdarske
obrate so bili lesni izdelki (npr. izdelava palet in
opaža) in tudi nove storitve so bile s področja
lesarstva (storitev žaganja). Organizacijske novosti
so bile oddaja sečnje in varnostni ukrepi (zaščitna
oprema). Med tehničnimi novostmi prevladuje
nakup močnejših strojev.
Dve tretjini inovacij je imelo pozitiven vpliv na
poslovanje, dobra desetina pa negativnega.
Pri slovenskih inovativnih lastnikih ni mogoče
določiti prevladujočega vira informacij, ki so
potrebne za seznanjanje o novostih in njihovemu
uvajanju. Zamisli o inovaciji so lastniki pridobili
enakomerno na interni (55 %) in institucionalni
ravni, kjer so pomemben vir strokovne revije
(45 %) in seminarji, tečaji in ekskurzije (33 %).
Raven B2B je bila vir za novost za 20 % inovativnih
gozdarskih obratov.
Največji pospeševalni vpliv na inovativnost
imajo dejavniki na institucionalni ravni. Tretjino
inovativnih lastnikov gozdov so pri uvajanje
novosti spodbujali programi regionalnega razvoja,
polovica jih je pridobila znanje na seminarjih in v
medijih. Med manj pomembne zaviralne dejav-
nike se inovatorji uvrstili okoljsko oz. naravovar-
stveno in gozdno zakonodajo. Vpliv institucionalne
ravni na uvajanje novosti presega pomen vpliva
interakcij na trgu, kar kaže na pasivno delovanje
gospodarskih subjektov na trgu gozdarskih pro-
izvodov in storitev.
7 SUMMARY
The innovativeness of the private forest owners
in Slovenia was studies in the framework of the
collaboration of the Biotechnological faculty in the
Innoforce project. Personal inquiry of forest owners
possessing over 10 hectares (year 2002, before
Slovenia's entering the EU) was carried out.
One of the most important structural inhibitory
factors is considerable scatter of forest property
and minor importance of forests to the forest
owners in ensuring the assets for their existence.
The forest owners' attitude to the novelties is not
encouraging since four fifths of the owners intend
to maintain the present forest management wor-
king mode for achieving economical goals. Only
14 % of the owners stated the increase of the yield
or profit from the forest as their goal. The forest
owners perceive the broader forestry environment
as non-stimulative for introducing novelties, since
less than a half (45 %) of them considers Slovenian
forestry offers enough possibilities for making
profit. The vast majority (78 %) of all owners
expects more help from the state in introducing
new products and services.
Innovations in Slovenian forestry plants are
rare. Within the last three years before the rese-
arch one or more novelties were introduced in
9 % of forestry plants; this amounts to 3 % on the
average yearly level. Technical novelties introdu-
ced by 5 % plants prevailed. They were followed
by organizational novelties and new products
amounting to 4 percent each and new services
amounting to 2 percent.8
All novelties were new only to the forestry plants
but already known on the market. We found no
introduced novelties in the field of forest products.
Wood products (e.g. pallets and formwork pro-
duction) were new for forestry plants; the new
services also came from the field of woodworking
(sawmill service). Organizational novelties were:
rental of cutting and safety measures (protective
equipment). Purchase of stronger machines pre-
vails among technical novelties.
According to the innovators, two thirds of
the innovations affected the business positively;
a tenth of them affected it negatively.
With the Slovenian innovative owners it is not
possible to determine the prevailing source of
information needed for informing about novelties
and their introductions. The owners acquired the
ideas for the innovations evenly on the internal
level (55 %), on the institutional level where pro-
fessional magazines represent an important source
(45 %), and at seminars, courses and excursions
(33 %). The B2B level represented innovation
source for 20 % of innovative forestry plants.
The main promotional influence on the inno-
vativeness is carried out by the factors on the
institutional level. Introduction of novelties with a
third of forest owners was stimulated by the regi-
onal development programs; a half of the owners
obtained the knowledge at the seminars and in the
media. The innovators classified the ecological
or nature protection and forest legislature as a
less important inhibitory factor. The influence
of the institutional level on the introduction of
novelties surpasses the significance of the market
interactions influence which indicates passivity in
the economy subjects functioning on the forestry
products and services market.
8 VIRI
ARNOLD, E., THURIAUX, B. 2003. Introduction.
Future directions of innovation policy in Europe.
Innovation papers No. 31, Luxembourg, Office for
Official Publications of the European Communities,
URL: http://cordis.europa.eu/innovation-policy/
studies/gen_study9.htm (5. 7. 2009)
EDQUIST, C. 2001. The Systems of Innovation Approach
and Innovation Policy: An account of the state of the
art. URL: www.druid.dk/uploads/tx_picturedb/
ds2001-178.pdf (5. 7. 2009)
KUBECZKO K., RAMETSTEINER, E., WEISS, G. 2006.
The role of sectoral and regional innovation systems
in supporting innovations in forestry. Forest Policy
and Economics, 8, s. 704-715.
MEDVED, M. 2003. Posestne razmere in pridobivanje
lesa v zasebnih gozdovih, Gozdarski vestnik, 61, 9,
s. 347-359
RAMETSTEINER, E., WEISS, G. 2005. Innovation and
innovation policy in forestry: Linking innovation
process with systems models. - Forest Policy and
Economics, 8, 7, s. 691-703.
rametsteiner, e., weiss, G., kubezko,
K. 2005. Innovation and Entrepreneurship in Forestry
in Central Europe. - Leiden Boston, Brill, 179 s.
ROGERS, E. 2003. Diffusion of innovations. New York,
Free Press, 551 str.
COUNCIL RESOLUTION on a forestry strategy for the
European Union (1999/C 56/01) URL: http://eur-lex.
europa.eu (5. 7. 2009)
Innovation policy: updating the Union's approach in the
context of the Lisbon strategy. European Commision
Communication COM (2003) 112
Nacionalni strateški načrt razvoja podeželja 2007-2013.
URL: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.
si/pageuploads/Breda/PRP/NSN_-_potrjena.pdf
(5. 7. 2009)
Nacionalni strateški načrt razvoja podeželja2007-2013.-
URL: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.
si/pageuploads/saSSo/PRP_2007-2013/NSNRP-
zadnja_31-05_c.pdf (1. 7. 2009)
Program razvoja podeželja 2007-2013. URL: http://www.
mkgp.gov. si/si/program_razvoja_podezelja_2007_
2013/ (5. 7. 2009)
Resolucija o nacionalnem gozdnem programu.- Ur. l.
RS, št. 111-15252/07
Sporočilo komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o
Akcijskem načrtu EU za gozdove. - COM(2006) 302.
URL: http://ec.europa.eu/agriculture/fore/action_
plan/com_sl.pdf
Opombe
1	Časovno pred sprejetjem Lizbonske strategije!
2	Inovacije ločimo od invencij, ki pomenijo nastanek
nečesa, česar pred tem še ni bilo.
3	V prispevku bomo pojem institucije razumeli v
širšem pomenu, in sicer kot 'pravila igre v družbi' oz. 'z
zakonom ali normami nastala ustaljena oblika odnosov
med ljudmi' (SSKJ).
4	Nekateri lastniki gozdov so uvedli več inovacij.
5	V ciljnem iskanju novosti in ne naključno z anketo
smo našli lastnika, ki je uvedel nov proizvod: lesne
sekance.
6	B2B Business to bussines (sodelovanje med poslovnimi
partnerji)
Endnotes
1 http://www.efi-innoforce.org/.