i PRED ZASEDANJI V NEW VORKU Te dni zasedajo v New Yorku zuna- j javno mnenje vedno vztrajneje, da naj Ante una Delegacion de la Confederacion de Infeleduales hablo el General Peron El'presidente de la Nacion, general Juan Peron, recibio en la Časa de Gobierno a una numerosa delegacion de la Confederacion de Inte- lectuales. Acompano al jefe del Estado durante la reunion el ministro de Educacion, doctor Armando Mendez San Martin. El doctor Baldassarre, presidente de la citada entidad, pronuncio un discurso destacando el deseo de la entidad de colaborar en la accion de gobiemo. Luego de expresar la adhesion de la Confederacion a la doctri- na justicialista del general Peron, senalo el orador que la entidad por intermedio de sus filiales y asociados, habla iniciado una campana en pro de esa doctrina, en todo el pals. Ante el insistente pedido de los pre- sentes, pronuncio seguidamente un conceptuoso discurso el general Juan Peron en el que, luego de agradecer la visita de los.intelectuales, se refirio a los distintos aspectos de la obra que efectua en favor del pueblo argentino. El general Peron, despues de agradecer la presencia de sus visitan- tes, expreso que "las revoluciones fracasan irremisiblemente sin una idea que dirija la actividad revolucionaria". Destaco en seguida la im- portancia de la accion. “Lo primero que tenemos que hacer —expreso— es realizar la tarea, y, posteriormente, consolidarla. Para el primer mo¬ menta necesitamos conductores, hombres de accion; para la segunda se necesitan predicadores, para convencer por la persuasion". Mas adelan- te el primer magistrado dijo que "ahora hay que difundir y consolidar lc; doctrina. Si bien ya le hemos dado un grado de consolidacion al lle- varlo a la Constitucion y a las leyes del Estado, ahora hay que consoli¬ darla en el dnimo de los hombres, en el esplritu. Hemos elegido las tres grandes banderas contra las cuales no puede estar ningun argentino, porque nadie puede estar contra la independencia economica, la justi- cia social ni la soberania nacional". Finalmente esbozo la reforma realizada en el aspectc economico por su gobierno y comento la concepcion economica iusticialista con las siguientes palabras: 'Ntasotros pensamos que si estamos contra el capi- talismo no podemos conservar nada de lo que es capitalista, porque al evolucionar nos hemos pasado a otra forma, a otro modo”. Por ultimo expreso: ”Es el nuestro un pais que no tiene actualmente ningun proble¬ ma fundamental. Quien va a hablar de los problemas de la Republica Argentina, donde se piensa como se quiere y se trabaja en lo que se quiere. Para nosotros no hay problemas, sobre todo si miramos al resto del mundo donde realmente los hay. Llevando adelante nuestra doctri¬ na, pero sin imponerla a golpes, terminaremos con todo sectarismo. El movimiento justicialista atraviesa un periodo de serenidad. Manteniendo- la, vamos a conseguir mas del pueblo que cuanto podria conseguir cualquiera por la fuerza. Si llegaramos a .pelear entre nosotros, los ar- gentinos serfamos muy poco inteligentes. Lo que tenemos que hacer es pacificar y unir". La palabra del jefe del Estado fue rubricada con sostenidos aplau- sos por parte de la concurrencia, aplausos que se reiterarcn cuando el general Peron se retiro. PREDSEDNIK GENERAL PERON GOVORI DELEGACIJI ZVEZE KULTURNIKOV Predsednik general Peron je v spremstvu prosvetnega ministra dr. Armanda Mendez San Martin sprejel v vladni palači številno delegaci¬ jo Zveze kulturnikov. Predsedniku generalu Peronu je sporočil pozdrave te zveze njen pred¬ sednik dr. Baldassarre in izrazil njeno željo po sodelovanju z vlado in njeno privrženost doktrini pravičnosti, ki jo izpoveduje general Peron. To idejo bo zveza širila tudi med narod. Na splošno željo navzočnih je spregovoril tudi predsednik general Peron. Najprej se je zahvalil za izražene pozdrave, nato se je pa dotak¬ nil glavnih problemov, ki jih je rešila njegova vlada za narod. Med dru¬ gim je naglašal, da vsaka revolucija mora propasti, če ni ideje, ki naj revolucionarno dejanje vodi. Poudarjal je važnost akcije. Najprej je tre¬ ba izvršiti nalogo, nato pa izvršeno dejanje konsolidirati. Za prvi trenu¬ tek so potrebni možje akcije, pozneje pa možje, ki zmagujejo s prepriče¬ vanjem. Sedaj je treba to doktrino širiti in jo jačati. Čeprav je dobila si¬ len poudarek že s tem, da je bila vnesena v ustavo in da prihaja do izraza v zakonih, jo je vendarle treba utrjevati v dušah ljudi. Tri velike zastave smo si izbrali, proti katerim ne more biti noben Argentinec, ker nihče ne more biti proti gospodarski neodvisnosti, socialni pravičnosti in nacionalni suverenosti. Končno se je predsednik dotaknil tudi socialne pravičnosti v gospo¬ darstvu in dejal: Mislimo, da ne moremo ohraniti ničesar kapitalistične¬ ga, če smo proti kapitalizmu. Evolucija nas je privedla v drugo obliko, v drug način. In naša država je sedaj dežela, ki trenutno nima težkih pro¬ blemov. Kdo naj bi govoril o problemih v Argentini, kjer lahko misliš, kakor hočeš in delaš, kar hočeš. Pri nas ni problemov, posebno, če se ozremo malo po svetu, kjer jih je polno. S širjenjem ideje socialne pra¬ vičnosti bomo izbrisali vsako sektaštvo. Ideje pa ni treba vsiljevati. Gi¬ banje socialne pravičnosti prehaja v dobo zadovoljstva. Na tak način bomo dobili še več ljudi, kakor bi jih pa mogel pridobiti kdorkoli drugi s silo. Če bi se sedaj začeli med sabo prepirati in pretepati bi bili pač malo inteligentni. Naša naloga je pomirjevati in združevati. Vsi navzoči so besede predsednika generala Perona sprejeli z veli¬ kim navdušenjem in odobravanjem. nji ministri USA, Anglije in F.rancije na takozvani konferenci treh. Njih po¬ sveti bodo trajali teden dni in so uvod v zasedanje glavne skupščine Združenih narodov, ki se začne dne 19. septembra in bo to trajalo verjetno do srede de¬ cembra. Obe zasedanji sta letos izred¬ no važni, kajti prvič po letu 1945 se vrše posveti v času, ko spet grme topo¬ vi na bojišču, tokrat na Koreji. Konfe¬ renca treh je ostanek tiste določbe potsdamskih dogovorov iz leta 1945, ko je bilo sklenjeno, da naj se zunanji mi¬ nistri USA, Sovjetske zveze, Francije in Anglije sestajajo na redne konference štirih, da pripravijo mirovne pogodbe z Italijo, Nemčijo in Japonsko. Toda sov¬ jeti so pri teh konferencah sodelovali samo prva tri leta in tako je bila skle¬ njena mirovna pogodba z Italijo in s sateliti Nemčije v drugi svetovni vojni. Ko so začeli pripravljati mirovne po¬ godbe z Nemčijo samo, pa so sovjeti sa¬ botirali delo na konferencah štirih v to¬ likšni meri, da so se zastopniki USA, Francije in Angliej odločili delati na¬ prej brez sodelovanja sovjetskega zuna¬ njega ministra. Sovjeti tako na teh kon¬ ferencah niso več navzoči, pač pa so še v organizaciji Združenih narodov in se bo letos tako glavne skupščine udeležil sam sovjetski zunanji minister Višin¬ ski, ki prihaja v New York z najštevil¬ nejšo delegacijo. Dnevni red konference treh obsega vsa tista vprašanja, ki so trenotno po¬ stavljena v središče svetovnih dogod¬ kov. Kakor pišejo listi, stremi zastop¬ stvo USA predvsem za tem, da se raz¬ čisti stališče treh glavnih zaveznikov do zadev v Aziji. Bevin pa s svojo delega¬ cijo terja, da povedo zastopniki USA, v kolikšni meri menijo ameriške vojne sile podpreti vojaško moč držav, ki so se povezale v Atlantsko zvezo. Francija pa postavlja v ospredje vprašanje obo¬ rožitve zahodne nemške vojske in pa organizacijo evropskega gospodarstva, ki je uvod v povezavo Evrope v evrop¬ sko unijo. Vojna na Koreji se razvija ugodno za sile Združenih nar., ki jim poveljuje a- meriški general Mac Arthur. Toda gla¬ de priznanja kom. Kitajske in pa o po¬ ložaju otoka Formoza, na katerem vla¬ da kit. nacionalistična vlada maršala Čang-k jaška; med USA in Anglijo sta¬ lišče ni enotno. Anglija je kom. režim na Kitajskem že priznala in želi, da pri¬ dejo zastopniki kom. Kitajske tudi v UNO. O Formozi se drži angleška vla¬ da obljube, ki je bila dana Kitajski na konferenci v Kairu leta 1943, ko je bilo sklenjeno, da prejme po zmagi nad Ja¬ ponsko Kitajska ta otok. Ameriški za¬ stopniki pa povdarjajo, da je otok še vedno japonski, ker po zmagi še ni mi¬ rovne pogodbe, ki edina more prenesti posest otoka na Kitajsko. Tudi je prene¬ varno prepuščati otok komunistom, do¬ kler traja, vojna s komunisti na bližnji Koreji. Po poročilih v ameriških listih pa je prevladalo v ameriških vodilnih krogih naziranje, da je še vedno dajati prednost nevarnostim, ki groze Evropi, pred dogodki, ki se razvijajo v Aziji. Zato ameriška vlada ni izrečno proti vstopu kom. Kitajske v UNO, pač pa terja, da se to zgodi popolnoma ločeno od vojnih dogodkov na Koreji. Azija naj ureja svoje zadeve po željah azijskih narodov, ki se naj odločajo svobodno, vendar ne tako, kakor se to skuša opra¬ viti na Koreji, kjer so komunisti prevze¬ li v svoje roke odločitev o usodi Korej¬ cev. Ameriška politika stremi tedaj za tem, da podpre sleherno gibanje za svo¬ bodo azijskih narodov, ki hočejo biti ne¬ odvisni tudi najjram Moskvi. Popuščanje napram komunistom, ki so ga pokazali Angleži, ko so pohiteli s priznanjem kom. režima v Pekingu, dosedaj Angle¬ žem samim ni prineslo drugega kot te¬ žave in prezir. Kom. vlada v Pekingu postopa z angleškimi diplomatskimi za¬ stopniki tako poniževalno, da so ti za¬ prosili pred dnevi za potne liste in od¬ hod iz Kitajske. Tudi terja ameriško | se angleška oborožena sila hitreje odlo¬ či za sodelovanje pri bojih na Koreji. Po treh mesecih angleška delavska vla¬ da še ni poslala na Korejo več ko ne¬ kaj bataljonov, pa še ti so rabili dva meseca, da so prišli iz Hongkonga na Korejo. Angleška delegacija zavrača te očitke — in Bevin jih je moral sam razlagati ameriškim časnikarjem, — da čuti an¬ gleška vlada težo nevarnosti drugod, kakor pa jo vidijo drugi. Atlantska ob¬ rambna skupina še vedno nima niti do¬ volj vojakov, niti dovolj orožja; oboje bi naj spet poslali iz USA. V ameriško vlado pa stopa te dni kot obrambni mi¬ nister general Marshall, ki je bil med drugo svetovno vojno organizator ame¬ riške vojne sile, ki je izsilila odločitev v Evropi. Tudi je on tisti, ki je vedno zagovarjal, da je komunizem nevarnejši v Evropi kot pa v Aziji. Toda v ame¬ riških listih trde, da okleva angleška delavska vlada, ker še vedno prikrito upa v pomirjenje, ki ga naj pospeši med drugim tudi povečanje trgovinskih zvez med Anglijo in sovjeti. Pod delavsko vlado je že v letu 1949 trgovina s sov¬ jeti presegla številko iz leta 1938. Le¬ tos nakazujejo statistike, da bodo sov¬ jetski nakupi v Angliji še presegli vse i dosedanje rekorde; sovjeti pa kupujejo Ko je pred tremi meseci Sovjetska zveza pognala severno korejsko vojsko na pohod, proti jugu, sp njeni diplomati hiteli zatrjevati, da na Koreji ni izbruh¬ nila vojna; “demokratske sile” severa so krenile v državljansko vojno proti “reakcionarjem” na jugu, da izvedejo zedinjenje dežele pod enotno kom. vla¬ do. Kakor podpirajo Rusi iz Sibirije in Mandžurije to severno korejsko vojsko, tako imajo v Evropi v Nemčiji sovjeti prav tako vse pripravljeno, da sprožijo enak pohod kom. vojska iz vzhodne Nemčije proti zahodni Nemčiji. Sicer so ponekod še naziranja, da sovjeti te¬ ga ne bodo storili, predno ne bodo ugo¬ tovili, kako velik uspeh so dosegli na Koreji, vendar pa so ravno med nemški¬ mi generali številni tisti strokovnjaki, ki pravijo, da ima vzhodna nemška kom. v]ada že toliko vojakov in orožja, da mere prav kmalu kreniti proti zahodu. ADENAUER V STALNIH TEŽAVAH Z LEVICO IN NA DESNI Sedanja nemška vlada v Bonnu ima na razpolago samo policijo, ki spada pod kontrolo notranjega ministrstva. Ti redarji niso izvežbani za vojaške po¬ hode; njih naloga je le ohranitev reda V notranjosti. V sporazumu z zavezniškimi kontrol¬ nimi organi je zato dr. Adenauer, pred¬ sednik zahodne nemške vlade, krenil na delo, da organizira posebno “varnost¬ no” policijo, ki bi bila oborožena tako, kakor je posebna kom. policija v vzhod¬ ni Nemčiji. Nje naloga bi bila, da se ta organizira kot jedro bodoče oborožene sile, ki bi so prva postavila proti vdoru kom. vojska z vzhoda. V ta namen se je dr. Adenauer obdal s posebnim vo¬ jaškim sosvetom, ki mu načeluje gene¬ ral grof Schwerin. Ker Nemčija do sklenitve mirovne pogodbe ne more imeti vojnega ministrstva, bi ta sosvet pri predsedstvu vlade tvoril in vodil ti¬ sto delo, ki ga opravlja v rednih razme¬ rah vojno ministrstvo. Toda proti temu se je dvignil notranji minister dr. Hei- nemann, ki je zagrozil, da bo odstopil, ako to ta policija organizirana izven notranjega ministrstva. Daši še ni od¬ stopil, se je dr. Heinemann že sešel z voditeljem opozicije, socialistom drjem Schumacherjem. Ako bi dr. Adenauer ne popustil, bi izbruhnila vladna kriza in v zahodni Nemčiji bi koncem leta — to je v najneugodnejšem mednarodnem položaju — morali na volitve. Kriza v nemški vladi pa se vleče že od vsega početka; liberalna stranka, ki se j v Angliji predvsem materijal za svojo vojno industrijo. Ko bodo tedaj angleš¬ ki zastopniki na tej konferenci terjali večje ameriško prispevanje za obrambo Atlantske zveze, bo Acheson pač opozo¬ ril na anomalijo, ki obstoja v tem, da mora ameriška vojna produkcija kriti tisti izvoz, ki gre iz Anglije v Sovjet¬ sko zvezo. Francija sama zagovarja prav tako priznanje kom. režima na Kitajskem, ker pri tem računa na zmanjšanje kom. pritiska na Indokino, češ da bo lažje nadzirati dogodke ob meji Indokine z rednimi konzularnimi in diplomatskimi sredstvi kot pa brez njih. Nasprotovanje Francije proti misli, da bi Nemčija spet imela svojo vojsko, pa je zelo popustilo, odkar je bilo objavljeno, da bo ameriš¬ ko poveljstvo zvišalo število svojih obo¬ roženih sil v Nemčiji. Med tremi zunanjimi ministri je tako na sporedu mnogo takih točk, ki more¬ jo povečati trenje, ki že preveva v ame¬ riških listih in pa v odgovorih listov in revij, ki jih ima angleška delavska vla¬ da. Poleg tega bo ves čas in pa še po¬ zneje na zasedanju glavne skupščine Združenih narodov sovjetski zunanji mi¬ nister Višinski v svojih govorih podčr¬ tal vse tiste momente, ki naj trenja med zahodnimi zavezniki povečajo. In propagandna moč njegovih govorov ne bo nepomembna v trenotku, ko vsakdo išče v besedah sovjetskih zastopnikov razloge za svoj strah ali vero. naslanja predvsem na protestantske kroge, ima sicer na čelu države svojega moža — drja Heussa toda strah pred naraščajočim vplivom katoliškega dela zahodne Nemčije je tolikšen, da je ob sestavljanju vlade dr. Adenauer moral drju Heussu obljubiti, da bo notranji minister protestant, ker je že predsed¬ nik vlade katoličan. Znani pastor Nie- moeler je začel posebno gonjo proti ka¬ toličanom, ki da izrabljajo dejstvo, da je v zahodni Nemčiji trenotno več kato¬ ličanov kakor pa protestantov. Tako se je tik pred izbruhom odprte krize sešel dr. Heinemann z voditeljem socialistov drjem Schumacherjem; po njunem raz¬ govoru je bilo objavljeno, da sta obe stranki: liberalno demokratska in socia¬ listična stranka proti taki obnovi nem¬ ške oborožene sile, kakor jo snuje dr. Adenauer s svojim sosvetom bivših ge¬ neralov. Nemčija more pristati (tako pravijo socialisti) na organizacijo red¬ ne nemške vojske samo pod tema po¬ gojema: 1. zavezniki moraje nemški vla¬ di vrniti vse suverene pravice nad nem¬ škim ozemljem: 2. Nemčija more varo¬ vati s svojo vojsko svoje ozemlje samo tedaj, ako zavezniki tej vojski in nem¬ ški vladi zagotove dovolj podpore in ji dado dovolj varščin. Gotovo so nemški generali iz Ade- nauerjeve okolice prav tako v skrbeh za nemško suverenost in varnost, kakor so socialisti in liberalci. Toda dr. Ade¬ nauer in generali pravijo, da se mudi, zelo mudi in da je nemogoče čakati na Varščine in podporo, ki jo more Nemči¬ ja dobiti šele po redno sklenjeni mirov¬ ni pogodbi. Kakor vzhodna nemška kom. vlada ne bo čakala na mirovno pogodbo, ampak bo sledila ukazu iz Moskve, ta¬ ko mora zahodna nemška vlada storiti Vse, kar naj prepreči tako preseneče¬ nje, kakor ga je svet doživel z napadom na Koreji. Zato zagovarjajo nemški generali Adenauerjev načrt za organizacijo po¬ sebne policije, ker je to pač najkraj¬ ša pot do sredstev, ki naj omogočijo obrambo pred vdorom iz vzhoda. Teh 10.000 bi bilo tako hitro izvežbanih, da bi jih lahko v slučaju porabili kot čast¬ nike vseh tistih oddelkov, ki bi jih ses¬ tavljali bojevniki, ki so se po letu 1945 Vrnili domov. Poleg tega je v zahodni Nemčiji še posebna nemška oborožena sila, ki jo imajo Angleži v svoji in Ame- rikanci v svoji zoni. Amerikanci imajo v svojem delu 100.000 nemških mož, ki so v posebnih delovnih bataljonih. Angleži jih imajo v enakih edinicah 20.000. Pred nekaj tedni so Angleži in Amerikanci Vse te Nemce že oborožili s puškami. A- ko se temu prišteje 10.000 mož redne nemške policije in 10,000 izredne, ki bi naj bila ustanovljena, tedaj bi zahodna nemška vlada imela 12 do 14 divizij mož, ki jih lahko v najkrajšem času spremeni v neke vrste redno vojsko. In kaj pomeni 12—14 nemških divizij, se V vseh evropskih generalnih stanih dob¬ ro zavedajo. General grof Schwerin je bil nekaj tednov v Angliji na posebnih razgovo¬ rih. Nekateri listi so pisali, da je bil tu¬ di že navzoč pri razgovorih zavezniš¬ kih poveljnikov, ko so se v Londonu po¬ svetovali o obrambi Evrope. Vsekakor je značilno, da je predsed¬ nik Truman v svojem govoru dne 9. septembra napovedal, da bodo odšle v Evropo nove divizije ameriške vojske, (Nadaljevanje na 2. strani) Nemčija si ustvarja armado Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 14. IX. 1950 - Ano del Libertador General San Martin K proslavi obletnic naših svetlih mejnikov Pred meseci sem srečal slučajno nekega zidarja; kolektiv naju je premetaval z ene na drugo stran, pa se je bil mož nekoliko preveč pritisnil s svojo apnenasto delov¬ no obleko ob mojo in se mi je brž opravičil. Ta začetna iskrica se je razplamtela v živahen razgovor med nama. Poljak, drznih oči in robustne postave. Pred več kot dvajsetimi leti je stopil na to zem¬ ljo, govori dobro kasteljanski, z menoj pa je po sili hotel govoriti v svojem materinem jeziku. Ko sva na istem postajališču izstopila, me me je še dolgo zadržal, razlagajoč mi zanimivosti o poljskih pesnikih in muzikih. Ognjena je bila nje¬ gova beseda, navdušujoča. “Vidi¬ te”, je dejal, “to so naše duše, po katerih nas svet pozna! Tisoči in stotisoči naših, ki so pomrli v tu¬ jih zemljah, ne odtehtajo niti ene¬ ga izmed teh: usahnili so, nihče se jih več ne spominja, V teh imenih pa živi poljsko ime in polje poljska kri in pesem o poljski zemlji plava v njih čez svet. . . Te moje zdelane roko niso preokorne, da ne bi mo¬ gle ob sobotah in nedeljah seči po domači knjigi; moji otroci govore vsi materni jezik in tudi dobro po¬ znajo te naše velike duše...” Na to skoraj nepomembno sre¬ čanje sem se spomnil, ko sem sli¬ šal, da nam Balantičeva družina priredi v kratkem večer umetne besede, združen s spominom in pro¬ slavo obletnic nekaterih naših “slo¬ venskih duš” (Prešerna, Ketteja, Detele, Medveda, Velikonje), pa povezan z besedo njihovih potom¬ cev, današnjih novih “duš”, ki jih srečujemo med nami in po katerih bo veliki svet nekoč sodil in po¬ znal slovensko ime. Te naše “slovenske duše” — ali jih poznamo dovolj? Smo na svo¬ bodnih, čeprav tujih tleh in nihče nam ne bo zameril, če se jih spo¬ minjamo: saj so naši svetli mejni¬ ki, žare in osvetljujejo našo zgodo¬ vino ; so ogledala narodove duše in dejavnosti. Naša najvrednejša de¬ diščina, bogastvo, ki ga nosimo s svojim uboštvom po svetu, a je ne¬ precenljive vrednosti, ker je boga¬ stvo duha, moč metvarnega sveta. Vso to duhovno bogastvo, izvi¬ rajoče iz teh naših “duš”, smo pri¬ nesli preko oseanov in ga razložili na tuje obale kakor dar srečnih prišlecev. Malo od najboljšega, kar smo rešili. Pa ga nismo odložili, da bi zdaj nanj pozabili, ampak da bi ga še obogatili z duhom nove deže¬ le, ki nas je gostoljubno sprejela vase. Ni pa dovolj, da imamo ta za¬ klad s seboj: moramo ga znati tu¬ di ceniti in spoštovati in prenaša¬ ti na mladi rod, ki prihaja, da ga bo ohranjal kot izročilo dedov. Na¬ ši otroci ga morajo poznati in pre¬ birati z veliko ljubeznijo, ker sta pesem in svetost naše domovine v njem, ki je sicer kljub času ohra¬ nila vedno še isti obraz. In da bodo to našo kulturno dediščino pravil¬ no spoznali in sprejeli ter jo ohra¬ njali zanamcem, je naloga naša, da jim jo pravilno posredujemo. Sta- riši, ne pozabite na nalogo, ki jo imate do svojih otrok! Takih večerov, kakršnega nam pripravlja Balantičeva družina, bi se morali udeleževati vsi: saj bo pred nami vsemi tamkaj tisto uro zadihal košček domovine. Zaživeli bodo pred nami spet naši glasniki, ki jih je čas odmaknil sedanjosti, a ne našim dušam, po katerih po¬ nosni nosimo slovensko ime, ki ga je prav duh njihovih del dvignil na stopnjo v vrsto imen velikih narodov. Spoznavajmo in cenimo te “duše”, ker so naše in delček nas samih; kdor jih ne pozna, ne pozna, niti ne spoštuje samega se¬ be! Naj nas ne ovira pehanje za vsakdanji kruh toliko, da bi od časa do časa ne mogli seči po do¬ mači knjigi in se tiho pomenkova¬ ti s temi “našimi dušami”, ali se zbrati, da poslušamo čisto in lepo domačo besedo. Poljak-zidar nam more biti v lep zgled! Poravnajte naročnino Prispevajte v tiskovni sklad IZ TEDNA V TEDEN Iz svobodnega sveta USA: Truman je podpisal zakon, po katerem je dobil vojna polnomočja nad ameriškim gospodarstvom. Louis Johnson, ameriški obrambni mi¬ nister je odstopil. Za njegovega nasled¬ nika je imenovan George Marshall, biv. zunanji minister. Acheson je imel pred dnevi nov go¬ vor po televiziji, v katerem je ponovno zatrjeval svoje prepričanje, da vojna “ni neizbežna” in rotil vse naj prene¬ hajo z nasprotnimi izjavami. Ta. novi Achesonov govor naj bi bil neprepričljiv odgovor na, splošno ame¬ riško javno mnenje, da je vojna s ZSSR neizbežna. En dan prej je namreč Ame- rikance in ostali svet presenetila izja¬ va newyorškega guvernerja Dew e ya, republikanskega predsedniškega kandi¬ data, da je “od gotovega števila najbolj¬ še informiranih oseb” dobil sporočijo, da bo “vojna z ZSSR izbruhnila ta me¬ sec.” Imen oseb, ki so mu to sporočile, ni izdal, poudaril pa je, da je tako spo¬ ročilo v resnici dobil. Sam je sicer do¬ dal, da v vsem poročilu ne verjame, da pa je prepričan, da bo do vojne prišlo. Prav tako je demokratski senator Stennis izjavil, da se ZSSR pripravlja na vojno in da zato USA ne sme več ča¬ kati. Dobesedno je tudi izjavil: “Imamo pripravljenih nad 450 najnovejših atom¬ skih bomb in lahko na vsako važno so¬ vjetsko mesto odvržemo po 50 atom¬ skih bomb. Imamo nad 2.000 atomskih bombnikov za tak slučaj.” Vrhovni poveljnik Ameriške Legije Veteranov pa je dejal, da mora USA takoj napasti ZSSR, čim bi se kjer koli pojavil najmanjši znak napada na ka¬ tero koli državo, bodisi s strani ZSSR same ali pa s strani katerega njenih sa¬ telitov. “Prišel je trenutek, ko mora¬ mo postati realisti. Naveličali smo se že živeti po načelu: ‘česar nočeš, da kdo tebi stori, ne stori tudi ti njemu’. ZSSR se ne drži tega načela, kakor se ne držj nobenega.” Ista' Legija vojnih veteranov je priče¬ la tudi s kampanjo za 1 milijon podpi¬ sov na spomenico, po kateri zahtevajo, da vlada prepove sovjetskim ladjam pristajati v newyorškem pristanišču, ker so "nevarne”. Rep. senator McCarthy je objavil no¬ ve obtožbe proti Trumanu in Achesonu, ko je izjavil, da so s Trumanovim pri¬ stankom v indijskem oceanu potopili 120 tisoč ton preostalega nemškega voj¬ nega materijala, ki je bil s strani Ei- senhowerja določen za Čangkajška. Šef ameriške FBI je izjavil, da je pri¬ pravljeno vse potrebno za takojšnjo a- retacijo 12.000 “nevarnih” ameriških komunistov v slučaju vojne med USA in ZSSR. V Varnostnem svetu je sovjetski dele¬ gat Malik, vetiral ameriško resolucijo, s katero bi VS 1. obsodil Severno Kore¬ jo zaradi “stalnega omalovaževanja ZN”; 2. pozval vse članice ZN, da vplivajo na severno Korejo, da preneha z omalova¬ ževanjem ZN in 3. pozval vse članice ZN, da prenehajo pomagati severni Ko¬ reji in se zdrže vsakega koraka, ki bi lahko razširil korejski konflikt. Z gla¬ sovanjem proti je Malik izrekel 44. so¬ vjetski veto. Jugoslavija se je glasova¬ nja vzdržala. Na naslednji seji je VS z 9 proti 2 glasovoma odbil sovjetsko resolucijo o obsodbi ameriškega bombardiranja “ne¬ zaščitenih korejskih mest in prebival¬ stva”. Malik je ob tej priliki izjavil, da uporabljajo Amerikanci “Hitlerjevo tehniko”, na kar mu je preds. VS brit. delegat Jebb odgovoril: “Z ozirom na Vašo opazko o hitlerjanski tehniki bi Vas opozoril, da 'je Stalin 1. 1939 izja¬ vil, da ni Hitler napadel Francije, am- (Nadaljevanje s 1. strani) da zavarujejo zahod pred vdorom iz Vzhodne Nemčije. Ta izjava bo močno okrepila stališče drja Adenauerja in njegovih svetovalcev; poroštvo za pod¬ poro in varnost bo tedaj podano. Ako pa zahodni zavezniki še ne morejo od¬ stopiti vse suverenosti zahodni nemški vladi, pa ni to zgolj njihova krivda. Med Anglijo in sovjeti, med Francijo in so¬ vjeti določajo posebne pogodbe, da no¬ bena izmed pogodbenih strank ne bo sklepala ločene mirovne pogodbe z Nem¬ čijo; poseben dogovor veže tudi ame¬ riško vlado. Vse, kar so mogli zavezni¬ ki doslej storiti za zahodno Nemčijo, so že pokazali in izvedli, ko so v zahodni Nemčiji ustvarili neizmerno ugodnejši položaj, kakor pa je oni, ki ga narekuje¬ jo sovjeti v vzhodni Nemčiji. pak Francija Nemčijo. Stalin dela iste napake sedaj, ko trdi, da je južna Ko¬ reja napadla severno. Nihče izven ZSSR ni 1. 1939 verjel Stalinu in nihče mu ne verjame danes.” Prav tako je Malik propadel z 10 proti 1 glasu s predlogom, da VS v svo¬ je letno poročilo glavni skupščini ne vključi delovanja, ki ga je izvršil v od¬ sotnosti sovjetskega delegata od 12. januarja do 1. avgusta t. 1. Tudi sovjetsko resolucijo o povabilu kom. kitajskega delegata v VS so od¬ bili z, enim glasom večine. O tem vpra¬ šanju bo po sklepu VS odločala glavna skupščina. Podtajnik amer. zun. ministrstva za azijske zadeve Dean Rusk je na, tiskov¬ ni konferenci podal 11 točk ameriške politike napram Aziji. V i zjavi med drugim ponavlja ameriško stališče do Koreje ir. Fonnoze in ponovno zagotav¬ lja vso pomoč v obrambo teh dveh og¬ roženih delov Azije. ★ BRAZILIJA: V Rio de Janeiro, kjer je bila pred dnevi velika vojaška para¬ da ob obletnici brazilske neodvisnosti, je prišlo do težkih političnih izgredov, v katerih je bil ubit poslanec Victorian. Do volilnih izgredov je prišlo tudi v Puerto Alegre, kjer pa je policija razpršila v glavnem komunistične ele- j mente. A CHILE: Kakor Argentina je tudi čile odbila sovjetske zahteve po Antar¬ ktiki. • ★ URUGUAY: Politično trenje med po¬ sameznimi, skupinami, pomešano z mez¬ dnim gibanjem delavstva, spričo bliža¬ jočih se volitev, vedno bolj narašča. V torek je v Montevideu bila splošna stavka —- stavkalo je 100.000 delavcev. ■k ANGLIJA: Attlee, ki je v enem svo¬ jih zadnjih govorov spet prikazal ko¬ munistično ideologijo kot smrtno nevar¬ nost za ves svet, je na zborovanju lab. stranke dejal, da je ‘povečanje in pospe¬ šen je oborožitve treba tolmačiti kot pre¬ ventivno cepljenje proti nevarnosti no¬ ve svetovne vojne. Daši je njegova vla¬ da sklep obrožitvi sprejela s težkim srcem, vendar se zaveda on in vlada, da je bil to edini umestni in nujno potreb¬ ni korak, kajti ‘materialističnemu nau¬ ku, ki ubija dušo’, je treba zastaviti pot. ★ FRANCIJA: Francoska vlada se je odločila za temeljito čistko inozemskih komunističnih elementov na področju države in kolonij; pri tem so bili v prvi vrsti prizadeti rdeči španski emigranti, katerih je bilo prijetih okrog 200. Tem so tudi prepovedali več listov in revij, prav tako pa je bilo delovanje Španske komunistične stranke (v emigraciji) postavljeno izven zakona. Od tujcev, ka¬ tere bo vlada izgnala iz države, navaja¬ jo doslej 117 Špancev, 59 Poljakov, 14 Rusov, 13 Italijanov, 6 Madžarov in manjše število Bolgarov. Grkov, Rumu- nov in Čehov. Prijetih je bilo tudi ne- jak Jugoslovanov. Od izgnanih jih bo 123 odšlo v Vzhodno Evropo odn.. v Ru¬ sijo, 150 bo poslanih v Alžir, mnogi pa so izrazili željo izgona v Izrael. Vce- lo — ti je bilo doslej izdanih preko 400 odredb o nasilnem izgonu. ★ NEMČIJA: Zah. nemška vlada je bi¬ la pooblaščena povečati produkcijo je¬ kla, doslej dovoljena kvoto 11,100.000 t bodo že s koncem septembra presegli. Istočasno je bilo prepovedano izvažanje ‘strateško važnega jekla’ v sov j. zono Nemčije. Med češkim nacionalnim gen. Prhalo, sedaj v emigraciji, in predstavniki češ¬ kih sudetskih Nemcev je bil v Miinche- nu sklenjen dogovor, po katerem se bo¬ do sud. Nemci mogli vrniti domov ter dobiti nazaj zaplenjeno premoženje, ob¬ vezujejo pa se, da se bodo v emigranci- ji borili za iste demokratske ideale, za katere se bori češki narodni odbor. V sveh večjih mestih zah. Nemčije se je pričela velika propagandna akcija komunistične mladine za njeno zborova¬ nje dne 1. oktobra pod geslom ‘Dan 100.000 komunističnih mladincev’. Tankovski general Guderian je izja¬ vil, da bi, ako mu dajo na razpolago 4 milijarde mark, predvidenih za okupa¬ cijske stroške na leto, postavil v krat¬ kem času na noge nekaj krepkih nem¬ ških divizij, ki bi se uspešno mogle u- pirati ev. navalu z vzhoda. Ker bi se po njegovem vsi Nemci takšne obrambe Evrope udeležili, je vsekakor potrebno misliti na enakopravno nemško vojaško | zastopstvo v Atlantskem paktu ter na imenovanje nemškega komandanta, pod¬ rejenega vrhovni zav. komandi. ★ BELGIJA: Belgijske oblasti so se od¬ ločile že sedaj natisniti in pripraviti za¬ dostno število živilskih kart po vzorcu onih, rabljenih v II. svetovni vojni. ★ GRČIJA: V Grčiji imajo novo koali¬ cijsko vlado ljudske, liberalne in so¬ cialistične stranke. Sestavil jo je libe¬ ralec Sofokles Venizelos. ★ JUŽNA AFRIKA; y Pretoriji je u- mel v visoki starosti bivši predsednik vlade, feldmaršal Smuts. ★ IRO delavnost za evropske begunce je bila ponovno podaljšana za pol leta ter se bo končala, kot je sedaj sklenje¬ no, septembra 1951. ★ JAPONSKA: Japonsko časopisje je pričelo s kampanjo za odstopitev japon¬ skih oporišč ameriški vojski z utemeljit¬ vijo, da se japonska lahko za svojo var¬ nost nasloni edinole na USA. Do te kampanje je prišlo takoj po nepotrjenih poročilih, da ZSSR pripravlja udar pro¬ ti Japonski. Za železno zaveso Titova Jugoslavija: Kardelj je pred svojim odhodom na zborovanje UNO v razgovoru z novinarji obsodil severno¬ korejski napad na Južno Korejo. Po Kardeljev mnenju predstavlja ta napad velik udarec svetovni akciji za mir in bi se morali dotični, ki so ga izzvali, za¬ vedati, da so s tem prizadejali veliko škodo. S to izjavo se je FLRJ postavi¬ la na stran zahodnih zaveznikov pri obsodbi severnih Korejcev; še vedno pa je v veljavi jug. sklep, da se v vojno sa¬ mo ne bodo vmešavali in bodo ostali ne¬ vtralni. Laboristični poslanci na obisku v Beogradu vodijo s titovci pol zasebne pol uradne razgovore in se ne morejo “načuditi izredno dobri volji Jugoslo¬ vanov v njih želji po sodelovanju z An¬ glijo”. Laboristi bodo na podlagi raz¬ govorov podali daljše poročilo svoji vla¬ di, ki bo nato pričela z resnejšimi raz¬ govori v svrho poglobitve stikov s FLRJ. V Beograd je prispela posebna misija rdečih španskih emigrantov pod vod¬ stvom generala Riquelma. V FLRJ bo¬ do gostje združenja španskih borcev - prostovoljcev. Iz hrvatske deželne vlade so odstrani- i H in iz KPJ izkjučili zaradi kominfor- movstva podpredsednika Dušana Brki¬ ča, industrijskega min. Radeka Žigiča ter gozdnega min. Zdenda Opačiča. ★ MADŽARSKA: Vlada je razpustila cerkvene 1 redove . Ostali so samo še frančiškani, benediktinci, piaristi ter šolske sestre. Premoženje redov so za¬ plenili. NEUSPELE KOMUNISTIČNE OFENZIVE NA KOREJI Na Koreji so v preteklem tednu ko¬ munisti sprožili skoro na vsem bojišču hudo ofenzivo z veliko podporo tankov in z ok. 60.000 možmi. Ameriške in juž- nokorejske čete so naval na nekaterih mestih uspešno zadrževale, ponekod pa so se morale umakniti za nekaj kilomet¬ rov, ki pa so jih v protinapadih spet za¬ vzele, tako da je položaj kljub bojem o- stal v glavnem nespremenjena. Spre¬ memb je bilo tako malo in riepomem- bnih za obe strani, da MacArthurjev glavni stan po končani ofenzivi 1 ni izdal nobenega poročila. Na Korejo prihajajo še vedno novi ojačevalni oddelki skozi Pusan, prav ta¬ ko pa tudi komunisti grmadijo orožje in tanke ter moštvo za nove napade. S silno ofenzivo tega tedna so hoteli o- čividno izsiliti odločitev pred zaseda¬ njem glavne skupščine ZN v New Yor- ku, tako da bi Malik lahko postavil skupščino pred gotovo dejstvo. Tako pa jim je ta načrt padel v vodo in mno¬ gi opazovalci korejskih bojev sedaj tol¬ mačijo MacArthurjevo izjavo, da so ko¬ munisti zamudili priliko in da so zma¬ go izgubili, kot mišljeno prav za ta pri¬ mer. Ameriško letalstvo je ves čas sodelo¬ valo s pehoto in sejalo razdejanje med komunisti. Rekordno število enodne¬ vnih poletov nad sovražnikovim ozem¬ ljem je doseglo do sedaj v ponedeljek s številko 670. ARGENTINA Na povabilo predsednika generala Perona je prispel na obisk v Argen¬ tino peruanski vojni minister gene¬ ral Zenon Noriega Agiiero. Na leta¬ lišču na Ezeizi ga je sprejel in po¬ zdravil vojni minister general Fran¬ klin Lucero. Stalno naraščanje prometa na ar¬ gentinskih državnih železnicah bele¬ žijo statistike potujočega osebja. Odkar je železnice prevzela državna uprava je na vseh progah uvedla mnogo več novih vlakov in s tem ze¬ lo zvišala število prevoženega osebja pa tudi državne dohodke. Na posameznih državnih železni¬ cah je potovalo leta Domingo Faustino Sarmiento je največji argentinski prosvetitelj. Vse svoje življenje je posvetil dviganju prosvete med narodom in pobijanju “barbarstva”. Med drugim je usta¬ novil celo vrsto šol, tako tudi vojno akademijo. Napisal je veliko knjig. V svoji življenski karieri je prehodil težavno pot od navadnega rudarja do predsednika republike. Obletnico njegove smrti — letos je bila že 62. — so 11. septembra praznovali po vsej Argentini. Vlada je poslala poslanski zbor- hici v odobritev zakonski osnutek o zatiranju vohunstva in preprečeva¬ nju sabotažnih dejanj. Poslanska zbornica je poslani zakonski osnutek vzela takoj v pretres in ga je že sprejela, nato pa poslala v končno odobritev senatu. S tem zakonom je tudi Argenti¬ na dobila moderen in učinkovit zakon za pobijanje vohunske službe in sa¬ botažnih dejanj v državi v mirnem ali vojnem času. Zakonski osnutek točno našteva vsa kazniva dejanja, ki spadajo pod ta zakon. Kazni so določene od enega leta do 25 let za¬ pora, v težjih primerih dosmrtno ječo, v vojnem času pa smrtno ka¬ zen. S tem zakonom bo imela sedaj vlada na razpolago najučinkovitej¬ ša sredstva za zatiranje vseh proti- aržavnih akcij komunistične pete kolone, ali pa kogarkoli drugega, ki bi deloval proti koristim države. Notranji minister Angel Borlen- ghi se je podal na inšpekcijsko po¬ tovanje v nacionalni področji Rio Negro in Neuquen. Argentinski šahovski mojstri so na mednarodnem šahovskem turni¬ rju v Dubrovniku dosegli drugo me¬ sto. Prvenstvo so si priborili Jugo¬ slovani. Dr. Guillermo Roque Spangen- berg je imenovan za državnega pod¬ tajnika v zunanjem ministerstvu. Hranilne vloge v Poštni hranilni¬ ci so julija meseca dosegle višino 300 milijonov pesov. Nacionalna področja v Argentini bodo kmalu dobila položaj, kakor ga imajo ostale province. Vlada je kot prvi korak k izvedbi tega načrta predložila poslanski zbornici zakon, po katerem bo prebivalstvo nacional¬ nih področij samo volilo guvernerja za svoje področje. V Argentini je prejšnji teden močno deževalo skoro po vseh pro¬ vincah. Dež je blagodejno vplival na pašnike in vse posevke, posebno v provincah, kjer so imeli že več me¬ secev veliko sušo. V Buenos Airesu bodo 6. novem¬ bra t. 1. odprli mednarodno filatelis¬ tično razstavo. Na Mednarodni živinorejski raz¬ stavi v Bs. Airesu so tudi letos pode¬ lili diplome najlepšim eksemplarjem posameznih pasem. Kakor druga le¬ ta kupci tudi sedaj zanje dajejo vi¬ soke vsote. Tako so kampeona pas¬ me Shorthorn prodali za 100.000 pe¬ sov, kampeona A. Angus pa celo za 205.000 pesov. Ameriška letala, ki so setrelila sovjet¬ ski bombnik na Koreji, so potek dogod¬ ka filmala ter ima ameriška mornarica fotografske dokaze o sovjetskem sov¬ ražnem napadu na ameriške bojne la¬ dje. Do 1. septembra so imele ameriške čete na Koreji 8.907 izgub in sicer: 682 mrtvih, 5.366 ranjenih in 2.859 pogreša¬ nih. Buenos Aires, 14. IX. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. 'Ilovice iz Siooenije^ Na Mozirski planini je nedavno iz¬ bruhnil požar, ki ja uničil nad 100 hek¬ tarjev gozda. Žrtev požara je postala tu¬ di planinska koča na tej planini. Gasil¬ cem je pomagalo požar gasiti tudi vo¬ jaštvo. V Tržiču je poštna uprava v skraj¬ no pomanjkljivem stanju. Od železniške postaje je oddaljena 2 km in nima niti majhnega ročnega vo¬ zička, da bi z njim spravljali pakete, ki jih prinašajo ljudje na pošto po 5 do 10 km deleč na postajo v poštni vagon. Zato morajo to delo opraviti ljudje sa¬ mi. K poštnemu vlaku pride na postajo samo poštna uradnica, da potem ljudje v njeni navzočnosti zmečejo pakete v ambulančni vagon. Delevstvo doma je zajel nov val o- gorčenja zaradi postopanja nekaterih podjetij. Ta so morala po nedavno izda¬ nih zakonskih predpisih skleniti 'z de¬ lavstvom delavne pogodbe. Vsako podje¬ tje pa sme zopet imeti samo toliko ose¬ bja zaposlenega, koliko to dopušča “osnovni dinanični plan”. Tega pa po¬ djetja še niso imela in so zato sklenila ! pogodbo z večjim številom delavstva, kakor bi pa smela. Odvisno delavstvo so nato enostavno odpustila. Nezado¬ voljstvo delavstva nad takim postopa¬ njem nekaterih obratov je bilo tolikšno, da je končno morala v to zadevo pose¬ či tudi oblast in brezposelno delavstvo spraviti na delo drugam. Umrli so: Zdravko Kočevar, ro¬ jen v Štanjelu na Krasu, Alojzij Simon¬ čič, žel. uslužbenec v p. v Ljb., Franc Vidmar, pos. na Vidmu, Dol pri Ljub¬ ljani, Tonček Goršič v Ljb., Fortunat Remse v Gornjem gradu, Anton Mirnik, pos. in telefonist tovarne emajlirane posode v Celju, Jakob Smerajc, kroj. mojster v' Ljb., Martin Krošelj., uslužb. pivovarne Union v Ljb., Marija Prija¬ telj v Kočevju, Franc Žabkar, inkasant Dež. elektrarn v Krškem, Srečko Sušnik v Zagorju ob Savi, Rudi Stepančič, knjigovodja podjetja “Zidgrad-Gorica” V Renčah, Franček Cerjak, žel. sprevod¬ nik, Ivan Volč, mestni rač. ravnatelj v p. v Mariboru, Marija Iglič, roj. Zad¬ nik v Ljb., Pepca Dukanovič, roj. Pave v Ljb., Julija Bukovec, usmiljena sestra na Raki, Jernej Anderloh v Ljb., Fran¬ ce Šefman, oče in Stane Šefman, sin, pom kmet. min. (se smrtno ponesrečila v Naklem), dr. Josip Ferjančič, ban¬ ski inšpektor v p. Vinko Flerin, mlinar in žagar v Ihanu, Marko Obran, uslužb. potrošniške zadruge v Ptuju, Josip Šen¬ čur, polic, nadzornik v p. v Ljb., Zofi¬ ja Kveder, roj. Peterkoč v Ljb., Marija Jemc. delavka v tov. kleja v Ljb., Gab¬ rijel Bršnjak, na Hudem pri Stični, Anton Kovačič, mlinar in pos. v Krški Vasi, Roza Kavčič, poštna uradnica v p. na Svetinjah, Adela Reven, učit. v p. v Ljb., Marija Rozin-Tomše, roj. Jerman V Trbovljah, Uršula Zajc, posestnica na Pisati. V Ljubljani so ustanovili generalno direkcijo za strojegradnjo vlade LR Slo¬ venije. Istočasno je bil imenovan za ministra v tej vladi Stane Bizjak, do- sed. načelnik v notranjem ministrstvu, ki bo kot tak vodil novoustanovljeno ge¬ neralno direkcijo. Ukinili so pa glavno direkcijo za odkup in promet z živino in mesom, glavno direkcijo za odkup in promet s kmetijskimi pridelki in krmo in direkcijo za rejo prešičev. Po odredbi zvezne vlade je prešel Zve¬ zni institut za tuberkulozo na Golniku v pristojnost vlade v Ljubljani. “Ljudska Pravica” v Ljubljani je za začetek septembra napovedala potrebo večjih redukcij odvišnega administrativ¬ nega osebja. Svoj predlog utemeljuje z ugotovitvami, da je pred vojno povpre¬ čje v vseh strokah znašalo nad 80% delavcev in izpod 20% administrativne¬ ga, tehničnega in pomožnega osebja ter učencev. V juniju t. 1. je bilo v Slo¬ veniji zaposlednih le 66,5% delavcev in 33. 35% neproduktivnega osebja, od te¬ ga 13.62% administrativnega. Po posa¬ meznih strokah: v gozdarstvu je bilo le 87% delavcev — pred vojno 97%; grad- binstvo je imelo 9.3% administrativne¬ ga osebja, pred vojno ga je pa bilo sa¬ mo 1% v trgovini in gostinstvu je se¬ daj le 57% delavcev in kar 28% admi¬ nistrativnega osebja, — pred vojno ga je bilo le 11% vseh uslužbencev. Po raznih tovarnah pa pride na, 3 in 5 de¬ lavcev po en administrativni namešče¬ nec, v raznih rudnikih pa na 5 do 7 ru¬ darjev po en uradnik. V samostanu v Stični je 25. avgusta umrl od srčne kapi zadet p. Gerard Kor¬ par, cistercijan, ki je bil do leta 1935 ekonom tega samostana. Star je bil 68 let. Zadnji leti je bolehal na sladkorni bolezni. V Sloveniji je v zadnjem času občut¬ no pomanjkanje sladkorja. Ljudje so ga ponekod plačevali na črni borzi po 800 dinarjev 1 kg. Suša, o kateri smo poročali, je v Slo¬ veniji napravila strahovito škodo. Bila je taka, kakršne ne pomnijo niti naj- starejsi ljudje. Kmetom je uničila skoro ves pridelek. Tako druge košnje letos sploh ni. Ljudje so po njivah pobirali fižol, pa ga ponekod niso nabrali niti toliko, kakor so ga vsadili. Tudi pride¬ lek krompirja je slab. Ljudje se že se¬ daj boje pomladi, ker ga ne bodo ime¬ li za seme. Ponekod so pa še miši požr¬ le to, česar suša ni uničila. V nekate¬ rih krajih se je listje na drevju posuši¬ lo in odpadlo. Ko je po dolgem času pri¬ šel dež, je drevje začelo znova zelene¬ ti in cveteti. Ljudje so pobiti in ne vedo, kako bodo prestali vse to gorje, če ne bo od nikoder rešitve. Pri vsem trpljenju doma pa so bili v nekem kraju še hudomušni ljudje in so sedanje gospodarsko stanje zajeli v “šest resnic”, ki se sedaj širijo na vse strani. Glase pa tako-le: 1. da je bon; 2. da je kupon; 3. da je prosta prodaja; 4. da je obvezna odda¬ ja; 5. da je povsod vrsta in 6. da se pa nikjer nič ne dobi. Ljudje morajo v Sloveniji oddajati predpisane količine žita, četudi ga ni¬ majo. Tako so nekemu kmetu določile 700 kg pšenice za oddajo. Imel je pa ni več kot 500 kg. Noben izgovor, da ni¬ ma, ni nič zalegah Moral je kot “saboter” V zapor. Materi je pisal domov, naj za božjo voljo še kupi 200 kg pšenice in jo odda, da ga bodo izpustiti. Mati je mo¬ rala res kupiti še 200 kg pšenice. Ko jo je oddala, je sin prišel iz zaporov. V Metliki je sedanje razmere nekdo v ljb. tisku popisal takole: Ko prideš v Metliko, te zbodejo v oči ceste, ki so take, kot da bi po njih oral, polne sme¬ ti in nesnage, za katere se nihče ne bri¬ ga. Seveda je tudi tu stanovanjska kri- Slovenci v Buenos Aires MAŠA ZA SLOVENCE V SAN JUSTO San Justo, na področju Velikega Buenos Airesa, je kraj, v katerem se je naselilo že okrog 300 Slovencev. Mar¬ sikateri od njih si je že postavil tudi lastno hišo. V nedeljo, 12. t. m. je bila za Sloven¬ ce v tem kraju sv. maša v tamošnji župnijski cerkvi. Imel jo je g. Orehar, pri njej je pa pel slovenski cerkveni pevski zbor iz Ramos Mejia. BALANTIČEVA DRUŽINA VAS VABI v dvorano na Belgrano, v soboto 23. septembra ob 18. uri NA PROSLAVO OBLETNIH SPOMINOV PREŠERNA. KETTEJA, DETELE, MEDVEDA, VELIKONJE, združeno z deli iz nove emigrant¬ ske književnosti. Sodelujejo: pianist g. Anton So- Ier, moški oktet Gallusa in naj¬ boljši izbrani recitatorji. Vstopina: prostovoljni prispevki. OSEBNE NOVICE Poroke. V San Martinu, prov. Bs. Ai¬ res, sta se v soboto, 2. septembra t. 1. poročila gdč. Ivanka Ilc iz Goriče vasi pri Ribnici in g. Anton Lavrenčič iz Planine nad Vipavo. V kapeli sv. Mag¬ dalene v floridski fari sta stopila v soboto 9. septembra pred oltar g. Vas¬ le Mirko in gdč. Mija Kramerjeva. V cerkvi Nuestra Sra de Candelaire sta pa v soboto sklenila zakonsko zvezo tu¬ di g. Andrej Repič in gdč. Ljudmila Re¬ pič. Mladim zakonskim parom ob vsto¬ pu v novo življenje želimo vso vrečo. Alendoza Dva važna dogodka smo zopet doži¬ veli v naši provinci, ki nista sicer zaje¬ la vse naše slovenske skupine, a sta go¬ tovo pomembna še za širšo slovensko javnost in ne le za Slovence v Mendo- zi. V nedeljo, 20. avgusta, je naš pevski zbor pel pri pontifikalni maši, ki jo je opravil tuk. škof Msgr. Alfonz Marija Buteler v župni cerkvi Srca Marijine¬ ga. za. Stanovanjski referent je obenem vodja krojaške delavnice. Po Metliki vi¬ diš polno nedograjenih in delno poru¬ šenih; stavb, pa jih nihče ne rešuje pro¬ padanja. Skozi okna velike dvonad¬ stropne stavbe gleda seno. To stavbo so začeli graditi še pred vojno, danes je pa še vedno enaka, čeprav so že dvakrat imeli kredite za zidanje. Krajevna po¬ djetja so zelo slabo razvita in v temnih ter nehigijenskih prostorih. V Metliki je bilo svojčas 23 gostiln, danes je pa samo ena pa še ta le po imenu, ker nima vina, čeprav je vino tam doma. čistoča v menzi in gostilni je poglavje zase, menda gojijo muhe tam umetno... Argentini Mimogrede naj kot posebno zanimi¬ vost še omenim, da imajo v tej cerkvi krasen nov kip fatimske Matere božje, ki ga je portugalski konzul daroval cer¬ kvi in osebno prinesel prav iz Fatime. Na praznik narodne zaščitnice sv. Ro¬ ze Limanske pa je bil zbor povabljen, da poje pri slovesni peti maši v Santa Rosa, manjšem kraju naše province na poti proti San Luisu. Tu župnikuje naš rojak č. g. Tomažič. Dela ima nič koli¬ ko. Upravlja poleg župnije Santa Rosa še ono v La Pazu in tako vsako nede¬ ljo preroma 60 km, da more darovati na raznih krajih po tri sv. maše. Za ta praznik se zbere v Santa Rosa obilo ljudstva in predstavništva cerkve¬ ne in svetne oblasti. S posebnim avtobusom smo oddrčali v jutranjih urah iz Mendoze. Imeli smo lepo priložnost na 80 km. dolgi poti po glavni državni cesti Carril Nacional, ki našteje od Buenos Airesa do Mendoze okoli 1100 km, opazovati, kako globok življenski pomen ima za te kraje beseda “riego” — umetno namakanje. Dobrega pol pota tja do San Martina in še malo čez, so brzele mimo nas nepregledne dolge vrste nasadov vinske trte, bres¬ kev, hrušk in oljk, obdanih z vitkimi to¬ poli— “alamo”, vse do tam, do koder nas je v obcestnem jarku spremljal po¬ toček, ki ob vsaki hiši, pri vsakem po¬ sestvu ob določenem času za določeno dobo krene med brazde in obliva posa¬ mezne sadike. Tu šele zares spoznaš, kakšne važnosti, da, bistvenega pome¬ na, je za rodovitnost in bogastvo naše province namakanje; saj dežja skoro ne poznamo. Tudi po cele mesece se nam ne zoblači nebo. In ko je potoček usahnil, smo se zna¬ šli naenkrat v pusti pampi, prerasli z nizkim grmičevjem in jarillo, ki jo po¬ sušeno kurijo za tolikanj obrajtani “A- sado” —• na žerjavici pečeno meso. V Santa Rosa, preprostem, a še kar ličnem manjšem kraju — ves departa- mento šteje okrog 8.000 prebivalcev in je spet bogat na sadju in vinski trti je bil pred cerkvijo že velik živ — žav. Našega žegnajskega raspoloženja sicer ni bilo, a ljudje so se zbirali peš, na ko¬ lesih, na konjih, na vozovih in vseh vrst avtomobilih. Tudi najrazličnejših kriča¬ vih prodajalcev od podobic sv. Roze pa do pisanih balončkov ni manjkalo. Ob enajstih se je cerkev napolnila in ob zvokih godbe je prispel iz Mendoze guverner Ten. cnel Don Blasio Brisoli KASTELJANSKO - SLOVENSKI SLOVAR Poročali smo že, da je v pripravi izdanje Kasteljansko - slovenskega slovarja, ki nam je vsem zelo po¬ treben. Da bo pa slovar lahko čim prej izšel je potrebno, da si ga čim več ljudi naroči že v predna¬ ročilu. Kasteljansko - slovenski slovar stane v prednaročilu 35 pesov. Kot prvi del vplačila v prednaročbi je treba plačati 20 pesov, ostalih 15 pesov pa ob izidu Kasteljansko- slovenskega slovarja. Pozneje bo slovar stal J+0 pesov ali pa še več. Prednaročila za Kasteljansko- slovenski slovar sprejema pisarna Društva Slovencev na Victor Mar- tinez 50 ali pa Dušnopastirska pi¬ sarna istotam. Pri pošiljanju de¬ narja za prednaročilo po pošti pa naslavljajte giro postal na: Rev. Juan Hladnik, Victor Martinez 50, Buenos Aires. v spremstvu ministrov in drugih pred¬ stavnikov oblasti. Za tiste, ki niso mog¬ li v cerkev, so vso slovesnost prenašali na trg po zvočnikih. Škofa je naš zbor pozdravil Z mogoč¬ no Tu es Petrus, ki jo je prav za to ! priliko ublasbil ravnatelj M. Bajuk. Ko je škof blagoslovil argentinsko za¬ stavo, je zbor zapel Salva al Pueblo Ar¬ gentino. Po slovesni peti maši, pri ka¬ teri je pel latinsko mašo tudi naš zbor, je bila še birma. Popoldne je pevce obiskal v župni¬ šču prevzv. g. škof Zahvalil se je za dovršeno petje in v krogu ostale duhov¬ ščine z vidnim užitkom poslušal našo slovensko pesem, pesem o slov. Acon- cagui “Oj Triglav moj dom” in mehko občuteno domorodno “Kdor ima srce”. Podrobno se je zanimal za naše izseljen¬ sko življenje v Mendozi, za našo sloven¬ sko mašo, koliko rojakov jo obiskuje in koliko mendoških domačinov. Poudarjal je, da kot katoličan iskreno čuti z našo usodo in ponovno izjavil, da želi v bliž¬ nji bodočnosti ob našem lepem petju v Veliki frančiškanski baziliki, kjer naj bi se zbrali v katoliški skupnosti vsi mendoški Slovenci in domačini, darova¬ ti slovesno sv. mašo za našo tolikanj preizkušeno staro domovino. Vsi smo čutili, kako se je osebnost prevzv. g. škofa, do katerega smo dotlej doživljali nekako spoštljivo nedostopnost, ob teh kratkih trenutkih po slovenski pesmi nam iskreno in prisrčno približala, ko je prav podomače kramljal z nami. Tudi g. Tomažič je bil vesel obilnega sadu v svojem novem božjem vinogra¬ du; saj je baje uspeh v primeri s pre¬ teklostjo številčno in versko pokazal ve¬ lik napredek. Kasneje je bila še procesija, v kateri so nosili s cvetjem okrašen kip sv. Ro¬ ze. Na čelu procesije je stopal s škofom tudi guverner naše province z vsemi o; stalimi predstavniki javnih oblasti. Tudi veselja in zabave med našimi pevci ni manjkalo; saj se zares počutijo kot ena složna pevska družina. Naš trud pa je bil spričo vsega v resnici bo¬ gato poplačan s pomembnim in daleko- sežnim uspechom. HUGO WAST 36. 0 6 6 DRUGI DEL IVANE TABOR. — POSLOVENJENO S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM. Od svoje strani pa je zopet argentin- | sko ljudstvo samo po sebi čutilo, da so ti ljudje po svojih čudnih običajih pri¬ padniki drugega sveta, da so se razkro¬ pili po vseh deželah sveta kot romarji, prepasani s pasom in s palico v rokah, pripravljeni spet da gredo naprej... V teh dneh meseca ‘tammuza’, ki je padel med nekdanja meseca junij in ju¬ lij, v najhujši čas buenosaireške zime, ko je ljudstvo, pobesnelo zaradi samou- mora 5000 šivilj, rohnelo po klubih je nekdo izmed govornikov vprašal — in vprašanje se je razširilo kot tisočkrat ponovljen odmev po zvočnikih radia: “Hočete vedeti, kdo so tisti, ki s 0 vlili v srca 5000 šivilj zagrenjenost in jih za¬ strupili še prej, preden so same vzele strup T" I V drugačnih časih, ko so bili med na¬ rodom še menihi, bi govornik zavpil s stisnjeno pestjo: “Iščite jih v spovedni¬ cah, v cerkvah v samostanih!’’ Zdaj pa je rekel drugače: “Iščite jih po prodajalnicah, menjalnicah, na vseh tržiščih, v vseh bankah, ki so prav tako njihove... ” In ljudstvo, ki ljubi jasno sintezo, ni moglo pričakati konca besed, temveč je pretrgalo govorniku besedo in zav¬ pilo na vse grlo: “Judje!” Beseda se je razletela po vseh pred¬ mestjih, kjer se je še kadilo iz pepela prodajaln “Tisoč zelenih vrat”, ter je vžgala najhujša preganjanja semitov, izmed vseh kar jih hrani v spominu zgo¬ dovina Izraelskega naroda. Zdaj ni šlo več za nekaj zakonov, ki naj določijo denarno kazen za takšno in takšno delovanje, ali ki naj prepove¬ do take in take izjave. Zdaj ni bila vla¬ da, ki organizira to preganjanje, tem¬ več neodgovorna množica, drhteča v vročici in željna krvi hoteč ponoviti — in je še povečala — sramotno zgodovino v Španiji v apokaliptičnih letih 1936 do 1938. ! Ponovila in povečala je tiste ‘Čeke’ ali “ljudska sodišča”, ki so ubijala vsa¬ kogar, kogar iz boljše družbe so dobi- ; 'e v roke; tiste predsednike predmest¬ nih odborov, pijane oblasti, ki so praz¬ nili muzeje in zažigali samostane; tiste “miličnike ’, drhal, oboroženo po vladi, a navdihnjeno po ložah, ki je vdirala v domove svojih žrtev ob zori, da jih po¬ vabi v tedanjem žargonu “na jutranji sprehod”, pa jih je nato nagomilala v korito vodnjaka ali na dvorišče polila z bencinom in žive sežgala; tiste božjast- venike od umorov, ropov in požigov, ki so hoteli iztrebiti katolištvo z muče¬ njem dvajset tisoč menihov, moških in ženskih, posvečenih, da ljubijo Boga in služijo bližnjemu; tiste cestne bara¬ be, ki so povzročile polj milijona umo¬ rov, pa so jih sedanji njihovi učenci v Argentini po številu in umorih še pove¬ čali in prekoračili”. Vse to se je ponovilo v teh dneh. To niso bili več zakoni in protižidov- ski dekreti v drugi svetovni vojni! Če bi bilo tako z žrtvami leta 1995 bi se vsa zadeva končala s pobitjem nekaj iz¬ ložb, z izropanjem nekaj milijonov iz¬ med milijonov, ali pa z odpravo v kon¬ centracijska taborišča. Ah! Vse to, kar diši po papirju in kancliji, ljudstvo” zavrača! “Ljudstvo” je vse bolj “eks- peditivno”, zlasti če. ni privezano na vrsto bajonetov ali strojnic. Nož v grlo ali v čeva! Kaj boš razi- skaval in ugotavljal, ali je umorjenec bil resnično “izkoriščevalec delavskega razreda” ali prav tak “ubog hudič”, iz¬ koriščan, čeprav je nosil dolgo talmud- sko brado; prav tako po drugih še bolj pretkanih Židih ali brezbožnikih! Bilo je strašnih trideset dni, v kate¬ rih se je vsa “doktrina” zreducirala na dva pojma: Dvigni pest in zakolji zida! Gorje tistim, ki so v letih uspevanja naslikali na vrata svojih trgovin židov¬ sko šesterokrako zvezdo, ali pa dali na izobesek hebrejski napis! Od teh niso zahtevali dokumentov... Te so nagomilali v svoje rokovnjaške luknje, moške, ženske in otroke, jih po¬ lili po praksi madridskih miličnikov s petroljem ter žive zažgali. Drugič zopet so jih spekli z električni¬ mi plamenometalci, ki so vpepelili nji¬ hove hiše z ljudmi vred do cementnega tlaku. V teh tridesetih dneh je zbledelo vseh tritisoč let zgodovine preganjanja Židov. In dopolnila se je tisočkrat ona stra¬ šna kletev judov iz babilonske sužnjo- sti, naperjena proti sovražnikom iz Ei- movega in Ezavovega rodu: “Hči Babilonska, prekleta, da padeš v razvaline! Srečen tisti, ki ti bo vrnil zlo, kar si nam ga ti prizadejala! Sre¬ čen tisti, ki se bo polastil tvojih otrok, da jih trešči z glavo ob kamen!” (Psalm 138). Bil je že šesti dan drugega tedna me¬ seca “tammuza”, ali kot bi rekli: v za¬ četku julija, in nihče izmed govornikov, ki so iz klubov podpihovali ljudstvo, nihče izmed govorečih dnevnikov, ki so objavljali dogodke vsake ure, ni ome- i nil nikdar imena gospe Hilde, predsed¬ nice Argentine, kljub temu, da je bila najožja • sorodnica ustanovitelja “Tisoč zelenih vrat”. Vsi ti so namreč pred leti delali v prilog njene izvolitve in so zdaj preje¬ mali od nje plačilo... Toda nekega veče¬ ra je eden izmed govornikov na mitin¬ gu na Stalinovem trgu pretrgal ta molk in imenoval njeno ime. Prav v tistem času je gospa Hilda, popolnoma mirna in trdna v zaupanju v spretnost svojih agentov, sprejela v svoji palači obisk, ki bi v manj razgi¬ banem trenutku vzbujal veliko zanima¬ nja in razlaganja. Bila sta pri njej dva' človeka, ki sta v davni Argentini igrala veliko vlogo: o- ba sta bila namreč nekoč že predsednika države. Eden imed njiju je imel že ne¬ kaj nad sto let: imel je leta “Angelske¬ ga papeža”, toda ohranil je svojo vese¬ lost in temperament. V živem sokoljem pogledu je bil še mladeniško topel žar. Bil je general države in je v letu 1950 predal oblast drugemu, ki ga je zdaj spremljal k predsednici ter je izginil s politične pozornice. Pravili so, česar pa nihče ni ugotovil, da se je dal “na hladno” za trideset let in da je na ta način izpolnil že več kot sto let, ne da bi bil izgubil mladeniško svežost in zdravje. Na srečo so ga zbudili iz “gur- divanizacije” pred požigom. Njegov spremljevalec je imel vidno Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 14. IX. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SLOVENCI PO SVETU Avstrija Z letalsko pošto sem dobil zadnjo šte¬ vilko Svobodne Slovenije s prilogo. Bil sem je z’elo vesel in je nisem mogel prej odložiti, dokler je nisem vse prebral. Tudi članek o našem velikem švicar¬ skem prijatelju Schmidu in njegovi knji¬ gi o našem mučencu Grozdetu. V zvezi s tem Vam moram sporočiti, da je se¬ daj Schmid vikar v znameniti baročni stolnici v Arlesheim-u. Letošnje počitni¬ ce je preživel na slovenskem Koroškem, kamor je prišel na povabilo Družbe sv. Mohorja. Tri tedne je bil gost dobrega župnika na. Radišah. Na letnem shodu slovenskega Marijanišča je v Selah pi¬ satelj Schmid predaval o mučeniškem mladeniču Lojzetu Grozdetu in močno, navdušil mladino za ta novi vzor. V tem času je obiskal skoro vse lepše kraje na Koroškem. Obiskal je Gospo sveto, Ma¬ rijino božjo pot v žihpoljah in šel skup¬ no s koroškimi Slovenci na božjo pot na Sv. Višarje, kjer je hotel počastiti spo¬ min naših očetov, ki so se tod borili v prvi svetovni vojni. Na Svetih Višarjah se je seznanil z mnogimi Slovenci, ki so prišli tedaj na to božjo pot iz Slovenske Primorske, tako med drugim s pesnikom Stankom Janežičem in dr. Turnškom. Tržaški Slovenci so ga povabili v Trst in Julijsko Benečijo. Obljubil je, da bo ob prvi priliki prišel in si ogledal tudi ta kos slovenske zemlje. Te dni bo pa v Švici izšel Schmidov prevod Mauserjeve povesti “Prekleta kri”. V Črni pri Prevaljah so komunisti iz zasede ubili tamošnjega župnika Matev¬ ža Krofa, ko je bil na poti v neko od¬ daljeno vas k pouku otrok v krščanskem nauku. Pok župnik je bil velik rodoljub in je zaradi svojega narodnega prepri¬ čanja v življenju veliko trpel, posebno med rugo svetovno vojno. Po vojni so ga pa stalno preganjali komunisti in so ga končno tudi umorili in tako število svojih zverstev, ki so jih zagrešili nad poštenimi slovenskimi ljudmi povečali z novim zločinom. U.S.A. Sem so začeli sedaj že prihajati tudi begunci, ki po prvem zakonu niso mo¬ gli. Tako je prišel pred dnevni begu¬ nec, ki je bil v Jugoslaviji od leta 1945 do 1948 ves čas v zaporih. Ko je prišel PISMO IZ BELGIJE Slovenec-samec, 30 let star, novo- došel v Argentino, išče stanovanje, po možnosti s hrano pri slovenski družini v Buenos Airesu ali okolici. Ime prosilca in točnejši podatki na raspolago v upravi Svobodne Slove¬ nije. na svobodo, je takoj pobegnil v svobod¬ ni svet. Lani ga komisija še ni spreje¬ la, letos je pa dočakal tudi to in uživa sedaj pravo svobodo. KSKJ, največja slovenska zavaroval¬ na družba v USA je imela v času od 19.—24. avgusta reden kongres v Mil- waukee-ju. Izvoljen je bil v glavnem is¬ ti odbor s tajnikom Mr. J. Zalarjem, ki se kot glavni blagajnik močno udejstvu¬ je tudi v Ligi. Avstralija Po dolgem času prihajam tudi jaz z besedo na dan. Kot je že znano, sem se tudi jaz odločil za peti kontinent, če¬ prav dva meseca poprej sploh še nisem nič vedel, da si bom tako daleč poiskal novo domovino. Kot mlad begunec sem večino begun¬ skih let preživel v spittalskem tabori¬ šču. Sedaj, ko živini v novih razmerah, lahko odkrito povem, da je bilo naše tamošnje taborišče lepo organizirano. Sedaj tudi vem ceniti slovensko skup¬ nost. Kot dobri ljudje v taborišču so ljudje začeli izdelovati rešeta. In eno tako rešeto je vzela IRO in z njim za¬ čela i'ešetati po taborišču. Pri vsakem rešetanju pa nekaj odleti. Tako tudi v taborišču. In med takimi, ki so odleteli, sem bil tudi jaz. In zame potem dru¬ ge poti ni bilo, kakor zapustiti tabo¬ rišče. Zanesljive? ljudi sem vprašal za nasvet, da bi bilo bolje. In sem se odlo¬ čil za Italijo. Tukaj pa sem IRO že to¬ liko spoznal, da me je kmalu sprejela. Imel sem srečo in sem prišel v Rim. Naletel sem na nekega dobrega gospo¬ da, ki mi je razkazal vse zanimivosti. Vse Slovence nas je tudi zbral, in nam izposloval avdienco pri papežu v Casbel Gandolfo. Vidite, kako srečo sem imel. Leto dni kasneje sem pa bil že na bar¬ ki in sem z njo mesec dni jadral po mo¬ rju vi daljnjo Avstralijo. Tukaj pa živim “kot tiček na veji’’. Delamo pet dni v tednu po 8 ur. Delo ni pretežko, stanovanje je dobro. V polet¬ nem času je malo bolj vroče. Zdaj pozi¬ mi je pa ravno tako kot pri nas spom¬ ladi. Dežuje dostikrat. Zdaj že 14 dni nismo nič delali, plačo pa bomo dobili vseeno. Ne bi bil nikdar verjel, da so Avstralijanci tako prijazni. Povečini so dobrij Nas Slovencev je nekaj tukaj, pa smo tako raztreseni, da skoro drug za drugega ne vemo. Najbolj pogrešamo slovenskega duhovnika. Vsaj nekateri. Lepo pozdravljam vse Slovence iz spittalskega taborišča, kjerkoli na sve¬ tu so. Tudi vse fante iz tamošnjega Mladinskega doma. Nakdanji kovaški pomočnik v spit¬ talskem taborišču Alojzij Jesenko. Na prodaj je it. pletilni stroj dolžine 60 cm. znamke LANOFIX Naslov: Luis Šeruga SANTIAGO DEL ESTERO 1932 Pineyro - Avellaneda manj let, zdel pa se je na vid, da ima isto vrsto let; bil je pa prav tako zdrav in svež kot on, malo višji in seveda de¬ belejši; svoj čas je napravil kariero kot mornar in je prišel do admirala. Ta dva človeka sta bila nespravljiva nasprotnika anarhistično marksistične vlade. Več kot enkrat je policija posla¬ la svoje najboljše “strokovnjake” da so pazili nad njuno “usodo”. Težki vzroki so morali biti, da sta zaprosila gospo Hildo, predsednico, za to avdijenco. V trenutkih, ko so se rušili stebri nje¬ ne oblasti, je gospa Hilda bila mišlje¬ nja, da ne bi bilo prav, če bi zavrnila pogovor s človekoma, o katerih je ve¬ dela, da sta voditelja skrite sekte ar¬ gentinskih nacionalistov, ter jim je dala Vedeti, da ju pričakuje na današnji dan ob 65. uri t. j. po naše ob štirih popol¬ dne. Z največjo natančnostjo sta prišla v spremstvu tajnega policista oba čudna obiskovalca pred vhodna, z električnim tokom zavarovana vrata. Bila sta ge¬ neral Falučo Cabral in admiral Rosen- do Zia. Del žičnih električnih vrat se je ti- homa odprl in obe osebnosti stat vstopi¬ li v palačo. Bila je ura, ko bi nobena življenska zavarovalnica ne hotela več zavarovati gospe predsednice Hilde, kajti njeno življenje ni bilo vredno več ene “pan- chosierre”. Konec drugega poglavja. Tudi pri železnici so se izkazali. Pri ljubljanskem železniškem ravnateljst¬ vu že dve leti posluje “prometno gos¬ podarski center”. Njegova naloga je pa¬ ziti na disciplino pri prevozu blaga po železnici. Kakor so vsi slični “centri” odpovedali, se je v svoji nesposobnosti in birokraciji zadušil tudi ta center. In tako so samo julija stojnine zaradi pre¬ koračenih nakladalnih in razkladalnih rokov narasle na rekordno vsoto štiri milijone dinarjev. Po odstopu kralja * Reakcija antileopold i s t o v , pred¬ vsem komunistov in socialistov po kra¬ ljevem povratu je bila tako hitra in ši¬ rokopotezna, da so bili vlada, vojska in proleopoldistična masa tako zaprepa- ščeni, da niso znali dati nobenega od¬ ločnega odgovora. Vse je bilo pod vti¬ som terorja in sabotaž komunistov ter socialistov, da so morali ostati doma tu¬ di tisti, ki bi radi šli na delo. Mnogo de¬ lavcev se vsak dan vozi na delo. Ko so pa komunisti odvili tračnice, na cesto pa nasuli žeblje, prekinili delo v elek¬ tričnih centralah... so s tem paralizira¬ li promet, proizvodnjo, deloma celo pre¬ mike čet. Vlada si ni upala prav nič proti na¬ hujskani in nasilni množici komunistov in socialistov. Niti ni vedela kaj naj na¬ pravi z vojaštvom, ki ga je odpoklicala iz Nemčije. V tem napetom in sramotnem položaju je kralj raje odstopil. Nasilje je zmagalo nad pravico in “Moskva je odnesla zmago nad nami”, kakor je pred par dnevi napisal senator Pierre Nothomb. Kralj se je vrnil potem' ko je na podlagi demokratičnih svoboščin ljudstva dobil absolutno večino glasov; in kapitulirala je vlada, ki, je imela po¬ polno večino v parlamentu, dobljeno na javnih, tajnih demokratičnih volitvah. Zmagala pa je poulična politika. Kriza demokracije. Ob tej priliki se je pokazala v polni luči. “Demokratič¬ na” praksa socializma je dosegla isto stopnjo kot jo ima komunistična par¬ tija. Kakor pri večini nelepih političnih dejanj evropske zgodovine, so tudi pri tem imeli veliko vlogo sosedi onstran Kanala. In potem pravijo, da bodo ti ljudje — združili Evropo! Na podla¬ gi kakšnih načel in kakšne prakse? V vsej stvari je velikega pomena delo in taktika komunistične partije. Le-ta je dobro pripravila svoje sile, omrežila socialiste in skrbno manevrirala. Pre¬ tekli dogodki so bili ena najlepših prilik za vežbanje dobrih partijcev, njih revo¬ lucionarne iznajdljivosti in bojevniške udarnosti. Pokazali so vsem, ki še vidi¬ jo, kako je možno narediti revolucijo sredi belega dne. Ljudje na zapadu nam¬ reč mislijo, da so revolucije značilnost balkanskih in vzhodnih narodov, ki še niso na stopnji sodobne civilizacije, ki imajo še dozo “divje” krvi. Sedaj pa je država kot Belgija, ki ima enotno pro¬ tikomunistično vlado, vso vojsko in po¬ licijo v svojih rokah, bila prav na ro¬ bu prevrata. Brez boja bi lahko država padla v roke sovražnika. Bile so le tri smrtne žrtve, od katerih nek Jugoslo¬ van prav po nesreči. Dogodki so se tako hitro razvijali, da je šlo že preko načrta socialističnih vo¬ diteljev. Zgubljali so namreč že oblast nad množico, ki so jo potlej ščuvali. Za¬ to se je lotevala že njih neka zaskrblje¬ nost in so bili zadovoljni, da se je stvar tako hitro rešila. Čeprav je “kraljevo vprašanje” dobi¬ lo neko rešitev, je vendar ostalo razbu¬ rjenje med kraljevimi pristaši, ki se kaže predvsem v krščansko - socialni stranki. V njej vlada precejšnja na¬ petost in to v taki meri, da vodstvo od¬ laša sklicanje strankinega kongresa, ki bi so moral vršiti. Nezadovoljstvo je po¬ sebno močno v flamskem — torej šte¬ vilčno najpomembnejšem — delu stran¬ ke. Sliši se, da so bili v prejšnji krščan¬ sko - socialni vladi pod vodtsvom g. Jean Duvieusart — a nekateri ministri/ ki niso bili pristaši vrnitve kralja Leo¬ polda. Omenjajo bivšega ministra za kolonije P. Wigny, bivšega ministra za gospodarstvo Ej skens. . . Le-ta, zadnji, je vpliven flamski politik. Zato se mar¬ sikateri zelo veseli, da se najde tudi kak flamski član krščansko - socialne stran¬ ke v vrstah proti kralju Leopoldu, saj tako ni več mogoče trditi, da bi bili v stranki antileopoldisti le nekateri Ya- lonci, Flamci pa vsi kompaktno za kra¬ lja. Na ta način bi nastale za stranki¬ no enotnost težke posledice. Vsekakor pa živi stranka v precejšnji krizi in je nevarnost odcepitve raznih frakcij. Pre¬ cej bo odvisno od sposobnosti najvpliv¬ nejših, če bodo znali harmonizirati v ok¬ viru stranke različne struje, ki si med seboj očitajo krivdo za omahovanje in nedoslednost ob reševanju “kraljevega vprašanja”. Nekateri celo mislijo, da je deloma le verjetna obnovitev flamske nacionali¬ stične organizacije, stranke, ki je bila pred vojno in med vojno (ko je sodelo¬ vala z okupatorjem) znana kot V. N. V. Vleamse National Verbond). Tako bi se krščanskosocialne vrste znatno oslabile, kakor bi odklon v nacionalizem ne oja¬ čil flamske katoliške skupnosti. J. A. La libertad, Idolo de los pueblos libres, es aun despreciada de los siervos, porque no la conocen. San Martin Igralska Ilražina Narte Velikonja NEDELJA 1. OKTOBRA 1950. OB POL ŠESTIH Salezijanska dvorana na Belgrano W I L L I A M SHAKESPEARE LJUBEZENSKA TRAGEDIJA "ROMEO IN JULIJA" Uprizoritev po izvirni zamisli Nikolaja Jeločnika Vstopnice v predprodaji v "Papeleria Santa Julia", Victor Martinez OBVESTILA Slovenska kmečka družina dobi lahko zaposlitev na velikem posestvu pri Slo¬ vencu v Misiones. Zagotovljeno ima sta¬ novanje v hiši na posestvu. Glede delov¬ nih pogojev, zaslužka in vsega ostalega bi se bilo treba dogovoriti z gospodar¬ jem in si razmere na posestvu tudi pred nastopom službe ogledati. Naslov last¬ nika je na razpolago v uredništvu Svo¬ bodne Slovenije. Lastnikom stavbišč v Lanusu V nedeljo dne 17. septembra t. 1. ob pol treh popoldne bo interesentom na razpologo naš inženjer za razmetjitve v notranjosti parcel. Posloval bo na stav- biščih v Lanusu. Vabljeni so zlasti oni, katerih stavbišča nimajo povsem pravo¬ kotne oblike. Odbor Društveni oglasnik Natečaj Slovenci nimamo uradne narodne him¬ ne. Največ se je uporabljala kot taka “Hej Slovenci”, včasih pa tudi “Lepa naša domovina”, ki so jo Hrvati prog¬ lasili za svojo himno, ali pa kaka dru¬ ga. Da bi novi naseljenci in protikomuni¬ stični Slovenci imeli skupno narodno himno razpisuje “Ddruštvo Slov e ncev” v Buenos Airesu natečaj za besedilo “Slovenske narodne himne”. Tega nate¬ čaja se morejo udeležiti vsi v svobod¬ nem svetu živeči slovenski pesniki. Himna naj ima najmanj dve kitici. Besedilo mora biti tako, da bo primerno za petje pri narodnih in drugih prire¬ ditvah, kakor tudi pri cerkvenih sloves¬ nostih. Za besedilo, ki ga bo razsodišče spre¬ jelo kot najboljšega, bo takoj razpisan natečaj za melodijo. Razsodišče bo sestavljeno iz predsta¬ vnikov slovenskega kulturnega in jav¬ nega življenja v svobodnem svetu. Za najboljše delo, ki ga bo razsodi¬ šče sprejelo, razpisuje “Društvo Sloven¬ cev” v Buenos Airesu 500.— pesov na¬ grade. Besedilo Slovenske narodne himne je treba poslati do 28. februarja 1951 v zaprti kuverti na naslov: “Društvo Slo¬ vencev” (razsodišče za Slovensko narod¬ no himno), Victor Martinez 50, Buenos Aires. V tej kuverti z besedilom him¬ ne mora biti vložena še druga kuverta z geslom ali številko, v kateri pa mora biti ime in priimek in natančen naslov pesnika, ki delo pošilja. Društvo Slovencev v Buenos Aires Buenos Aires, 7. septembra 1950. Ano del Libertador General San Martin Goriška Mohorjeva družba bo letos izdala ponatis Jelenove povesti “O- grad”, Koledar in še eno knjigo. Cena še ni določena, bo pa nizka. Kdor si želi naročiti te knjige, lahko to stori v pi¬ sarni Društva Slovencev, Victor Mar¬ tinez 50. Plačal jih bo ob prejemu. Trgovina z nabožnimi predmeti in papirjem "SANTA JULI A” VICTOR MARTINEZ 39 NUDIMO VAM LEPO IZBIRO KOT: kipe, podobe, slike, križe, kropilčke, srebrne pozlačene svetinjice, verižice, razne obeske, zlate obeske za ure. PODOBICE vseh vrst, tudi za krst in prvo obhajilo. Sveče in kadilo. ŠOLSKE POTREBŠČINE: zvezke, pisemski papir vseh vrst, pe¬ resa in svinčnike. RAZGLEDNICE za voščila in mesta Buenos Aires. NALIVNA PERESA in BIROME za vsak okus. ALBUME in vogličke za albune. ŽEPNE notese in beležke. MISALE: Kasteljansko - latinski. Vse te predmete pogrešaju v domovini. Napravite jim veselje, če jim jih pošljete, ker tega doma nimajo. Pomagajte jim. Pridite, oglejte si! IIA BILA ŽIVILA, TEKSTILNO BLAGO, ZDRAVILA. ZA VSE DRŽAVE. Iz Buenos Airesa pošiljamo 5 kg tež¬ ke pakete v Jugoslavijo, Avstrijo, Nemčijo, Čehoslovaško in druge dr¬ žave: Posteljnino, srajce, blago, čev¬ lje, usnje, rabljeno obleko: mast, slanino, šunko, med, salame in čokolado. , P AN E T n g Cia. DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810 T. E. 30-7352 DOBER TEK! NEDELJA: Kosilo: juha z jajčno ka- šico, karfijola z maslom in drobtinami, ocvrti piščanci, solata, čokoladna potica, sadje, črna kava; večerja: mesna sola¬ ta z majonezo, čokoladna potica, čaj. PONEDELJEK: Kosilo: koštrunova obara, beli žganci, sadje; večerja: se¬ sekljani zrezki, krompirjeva solata, kom¬ pot. TOREK: Kosilo: goveja juha z ri¬ žem, govedina z opečenim krompirjem in solato, pomaranče; večerja: krom¬ pirjevi ocvrti hlebčki, zeljnata solata, čaj. SREDA: Kosilo: pretlačena grahova juha, sesekljana pečenka v omaki, krom¬ pirjev pure, endivija solata, jabolčni kompot; večerja: ocvrta jetra, solata, čaj. ČTRTEK: Kosilo: segedinski golaž, krompir v kosih, palačinke s sirom; ve¬ čerja: naravni zrezki z jajcem, solata, sadje. PETEK: Kosilo: fižol z makaroni, si¬ rov zvitek; večerja: jabolčni pečenjak, kompot. SOBOTA: Kosilo: karfijolina juha, rižota iz svinjskega mesa, solata, sadje; večerja: volovska očesa, fižolova solata, čaj. ,r C A S A B 0 Y U " OLAZABAL 233G (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) Tel. 76 - 9160 OPOZORJAMO ne veliko in lepo izbiro ur švicarskih znamk in sicer RECORD, UNVER, DELOS, HIDALGO, v najmodernejših obli¬ kah. : — Vse imajo triletno jamstvo, so avtomatične in protima- gnetične. POPRAVILA UR IN ZLATNINE — T O Č N O IN ZANESLJIVO Vsak dan odprto do 2 £ ure, ob sobotah popoldne pa se lahko zglasite v na¬ šem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338 Dto. 5 CENENI PAKETI-PRVOVRSTNO BLAGO VSI PAKETI SO ZAVAROVANI PROTI IZGUBI Zahtevajte naš novi cenik! AN SITO” 66 ENCOMIENDAS I NTERN A CI O N ALES URADNE URE: OD 9. DO 18. CANGALLO 439, Oficina 602 T. E. 34-9185 Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires. T. E. 54-4644