J'oštcina plačana v gotovini.
Posamc/u« številka t ms.
Uredništvo in uprava: Strossmajerjev trg 1 / Tel. št 73
Leto XXIV Št. 10.
Kranj, 9. marca 1940.
Izhaja vsako soboto Naročnina: celoletno din 40, polletno din 20, četrtletno din 10
9
Politična morala
Etična in moralna zavest in ustrezajoče ravnanje po tej zavesti pomenja za poednca. za družbo in za narod prvo in glavno podlago in osnovo za trajni, resnični napredek, uspeh m obstoj. Poudariti pa moramo, da etčne in moralne norme niso vseiej kongruentne s prisilnim značajem, kakršnega nosijo zukonske določbe, ki vsebujejo sankcijo, da zu tak in tak delikt, ali prestopek zakona sledi primerna, določena kazen.
V interesu vsake urejeno države, v interesu pravnega reda in miru pa je. da se v svrho obstoja družbe in v korist njenega nemotenega razvoja zasledujejo in kaznujejo vsi prestopki, ki škodujejo integriteti države, varnosti imetja in življenja državljanov.
Seveda so danes k določbam državljanskega in kazenskega prava priključene Se neft.ete o-dredbe upravnega, trgovskega in fiskalnega značaja, ki urejajo v»» upravno in poslovno življenje. Vse te uredbe in odredbe pa so potrebne ne samo v organizatornem pogledu državnega življenja, marveč predvsem zato, da imajo državljani zavest, da ž.ve v pravno urejeni državi, da so zaščitene vse njihove druž.n-ske, posestne, verske, prosvetne in narodne pravice ter osebna svoboda.
Etične in moralne norme, ki so tako lepo yapopadene v krščanski veri, pa vežejo človeka le v njegovi vesti, v odnosu do Boga. Mnoge izmed teh norm nimajo nobene kazenske sankcije s strani državne oblasti. Ce se pregrešiš proti njim, si grešil proti svoji vesti, proti Bogu, si napravil krivico ali Škodo svojemu sočloveku, ali skupini ljudi ali narodu, toda državna oblast, sodišče in policija te ne kliče-ta na odgovor. Na prosto voljo ti je dano. v kolikor to zadeva državo, ali etične in moralne norme spoštuješ ali ne, ali jih priznavaš in se ravnaš po njih, ali pa j h teptaš.
Naša državna zakonodaja še dolgo ne bo tako izpopolnjena, tako profinjena in dovršena, da bi predvidevala za vsak slučaj zakon in kazen, ki naj zadene kršile« teh etičnih in moralnih norm, zakon, ki naj kaznuje tudi krivice, prizadejane v področju duševnega sveta.
Mi vsi vemo, da je greh in prepovedano po božji in državni postavi ropati, krasti, goljufati, ubjati in moriti, sovražiti in preganjati svojega bližnjega — skratka delati krivice in vendar koliko krivic ostane nemaščevanih in nekaznovanih.
će je potrebna v zasebnem, družabnem, trgovskem in poslovnem življenju neka izvestna mera medsebojnega spoštovanja in zaupanju, neke etične in moralne norme, je tembolj potrebna v državnem in političnem udejstvova-nju neka določena mera — politične morale.
Se prav posebno pa je politična morala potrebna voditeljem, bodisi državnim, strankarskim uli gospodarskim.
Ni h aru treba hoditi po zglede v zgodoVno k Macchiaveliju, očetu moderne doktrine po litčnega ego'zma, ki je dejal. „da namen posvečuje sredstvo!* Dovolj je. če motrimo mednarodno dogajanje skozi prizmo sedanjih napetih, mestoma celo vojnih razmer v Evropi in v svetu sploh, pa vidimo vojaški, .polit čui in gospodarski imperializem, ki ne pozni morale ki se ne drži hožj:h in etičnih načel enakopravnosti marveč grozi pogoltniti mule narode in države, ukrotiti in uničiti pa tudi svoje velike nasprotnike — velesile.
iz naše povojne, domače zgodovine imamo u a ravnost klasične primere in zglede, kako sramotne in nezdrave pol tične razmere nastanejo, če dolu- državno oblast v roke — moralne propalice, ljudje brez politične morale ki so pripravljeni utopiti svojega brata, svojega sočloveka, če jim tako narekuje zaslepljena politična strast, združena z gospodarskim interesi.
Sv. misijon v Kranju
Zaključi*** procenijo jtt vodil g. knesoikof dr. Gregorij Rozman
Sveti misijon, ki se je vrš.l v kranjski župniji od 24. februarja pa do 3- marca, je v resnici duhovno prenovil vso faro in obudil v ljudeh vero in češčenje do Boga. V teh časih, ko h rume po svetu vojne in ko se svet potaplja v svojem materialističuem pojmovanju ž.vijenja, ko se različne veri nasprone ideologije potegujejo za to, da bi vladale človeštvo, ljudje tembolj spoznavajo in cen.jo prave, resnične duhovne vrednote in dobr.ne sv. vere. ki jo uči katoliška Cerkev, spoznavajo in priznavajo svoj odnos do Bogu svojega vladarja in gospodarja.
Zato pa je tudi sv. misijon v Kranju tako lepo uspel. Vodiii so ga patri jezuitje iz Ljubljane in sicer gospodje: p Remic, p. Pate, p. Sečnik in p. Zibert. Vse od sobote 24. februar ja pa do nedelje 3. marca so se vrstili dopoldne, popoldne in zvečer govori bodisi skupno, stanovski za može, za žene, za fante in dekleta. Vsi govori so b.li prav  lepo obiskani Tako iz mesta kot iz okolice so prihajali ljudje k pridigam, kakor jim je pač dopuščal čas in dovoljevala služba. Nad vse lepe po-božnosti so bile v farni cerkvi vsak večer, ko j je bilu razsvetljena cerkev nabito polna pri 1 večernih govorih in litanijah. j    Pravtako lepu je b la udeležba pri sv. *pQ-I vedi in sv. obhajilu. Spovedanih je bilo okrog j 5000 oseb, sv. obhajil pa je bilo prejetih 9000. j To so lepe številke, ki dovolj jasno pričajo o I tem, da je tudi v industrijskem Kranju, kate-j rega je zadnji »Kranjski zvon" nazval: »Mali : Babilon", šc dovolj žive vere, močne vere, ka-
l kršnu je lastna le pravim versko udejstvujo-| čim se katoličanom in kakršne danes potrebu-I jemo bolj, kot kdaj koli Uspehi sv. misijona ! nam kažejo, da nevera ne slavi zmage, kot j :mo morda včasih že mislili, ampak da se na-! še ljudstvo kljub vsem krivim veram in so-l vražni propagandi odločno priznava k svoji ka-j toliški veri, ki je vera tudi njihovih očetov i '"n pradedov. Moderni paganizem kljub svojim ! trenutnim uspehom pri nas Se ni našel ugod-j niti tal za svoj razvoj.
Kot so bili iepi vsi dnevi misijonske po-božnosti, tako lep, naravnost veličasten pa je bil zaključek sv. misijona. V nedeljo popoldne ob 5. uri je bi! v farni cerkvi zaključni govor, nato pa se je po mesiu razvila procesija, kakršne Kranj še ni videl. Procesijo je vodil Prevzvišeni knezoškof ljubljanski g. dr. Gregorij Rozman, ki je ob veliki asistenci duhovnikov nosil Najsvetejše. Proces je so se udeležili zastopniki vseh uradov in oblasti, ter na tisoče ljudi. Povsod po mestu, koder je šla procesija, so bla okna lepo razsvetljena in verniki v procesiji so vsi nosili bakle, kar je povzročalo v večernem mraku edinstveno sliko. Po procesiji je bila v farni cerkvi za-u valu a pesem m blagoslov.
Poudariti moramo še dejstvo, da so klic sv- misijona pravilno razumeli kranjski župljunj brez ozira na to ali ono prepričanje, da so ga razumeli kot dobri verniki sv. katoliške Cerkve, kot klic Boga, ki je na našo župnijo ru/.lil milost sv. vere, milost spreobrnjenja fn poboljšanja
Tresno&tni teden
En« izmed najbolj škodljivih is obžalovanja vrednih lastnosti našega naroda je p jen-čevanje, ki prinaša toliko duševne, telesne in gospodarske škode poodincu, kot vsemu narodu. Koliko skritega pa tudi odkritega gorja, je že povzročil alkohol po naših družinah, domovih in v našem narodu »ploh. Slovenci, ki
Se dobro se nam iz polpretekle dobe ostali v spominu šenčurski dogodki, ko se je prost ti -U in obstoj« države neverna JN8 polastila oblasti in v svoji nepremišljeni politični Hrusti internirala naie voditelje, zapirala in pretepala ket največje zločince nase pristaše, j h preganjala in jim škodovala gospodarsk«, da ne upoštevamo duševnega trpljenja in prizade-jonih krivic. Ali je kdaj v svoji zgodovini slovenski narod, ki je bil skozi toliko stoletij tlačen in zasužnjen, ko »u je gospodaril tu-I jec, deživel primer, da mu je najhujše gorje I prizadejal lastni brat, ga hotel uničiti politično, gospodarsko in celo naredno. Ti dogodki so bili edinstven primer politične strasti so\ raštva in politične nemorale.
Refleks dogodkov tiste dobe se je pred kratkim odigral pred ljubljanskim sodiščem. Kranjski dekan g. Matij« 'Skrbeč je tožil krive prisege obdollenega bivšega poslanca Mruvljeta, na podlagi katere je bil g. dekan tedaj obsojen na enoletni zapor, čeprav je proti Mravlje-tovomu pričevanju nastopilo več kot deset prič in med njimi eelo nasprotniki g. dekanu in pa urudni organi. Politična morala je bila tedaj pri nas taka, da je sodišče verjelo eni priči, desetim pa ne. Kajti pri zadnji obrav navi v Ljubljani se je izkazala popolna ne-dolžnost g. dokune. dokazalo se je, da on ni izrekel inkriminiran h besed, radi kuterih je bil obsojen. Njegova takratna obsodba ni b'la samo justična zmota, marveč odsev tedanje pO-
smo po vsem svetu razvpiti kot pijanci in alkoholiki, smo majhen narod, ki absolutno ne bi smal irošiti svoje dragocene življsujske energije, svejega zdravja i« svojih revaih go-ipodar.kih dohodkov ze atkofcoj, z« »veje uničevanje-in pogubo. Pogtejuso .samo okrog uoveg* lato statistike
litične morale. Čeprav je bil Mravlje v Ljubljani -oproščen krivde krive prisege, je g. dekan dosegel popolno zadoščenje, tako pred sodnim sesate« kot pred vso javnostjo.
Vprašamo pa, kdo bo g. dekanu povrnil vso gmotno škodo in del zadoščenje za izgubljeno zdravje, za vse duševno trpljenje in kr vice, katere je moral prestati. Ali bo dal zadoščenje tisti človek, ki je vse to povzročil, če pa je brez vsake morale. Tudi napram političnemu nasprotniku se ne smeš posluževati vseh sredstev.
In zopet je na delu ista stranka, ki je nekoč vihtela koecibač nad slovenskim ljudstvom. Zopet intrigira proti avtonomiji in koristim Slovenije, proti ureditvi in koristim države, ker ne pozna politične morate, ker ji je dema (Togija in strankarstvo ter boj za oblast več kot blagor države. Za časa njene diktature je med državljani če popolnoma prenehala avtoriteta do države, do državnih zakonov in oblasti ko stranka sama in njeni voditelji niso več poznali politične morale, zakaj naj bi ista veljala za pristaše stranke.
Tudi v politiki je potrebna neka mera morale, neko spoštovanje do nasprnnika in viteški način borbe. Politična morala pa je potrebna vod teljeni strank, strankam, vsem pristašem, kot celotnemu pojmovanju političnega življenja. Ie tako se bo pri nas normaliziralo politčno življenje po demokratičnih načelih v blagor države in njenih državljanov.
v časopisju, kako ogromne vsote smo zmetali za alkohol. Pa to ni samo gospodarska škoda-Se večja je škoda v drugih pogledih Alkohol povzroča nagnjenje k neuravnosti, k zločinom, k bolezni. Alkoholiki polnijo bolnišnice, uor š-nice, kaznilnice in ubožnice. Ali bomo, če smo trezen in razumen narod, še gledali to uničevalno delo alkohola in posledice pijančevanja?
Dolga leta je protialkoholna liga v Ljubljani opozarjala na škodljive posledice pijančevanja Njenemu delu smo se posmehovati. Rekli smo, kdor je pravi moški, pač ne bo verjel tem bajkam in pripovedkam. Malinovec in mleko, to je pijača za ženske in otroke. Danes pa vidimo, kam nas je pripeljalo to zmotno naziranje. Danes vidimo po izjavah zdravnikov, duhovnikov, statistov, etnologov, kom vodi brezmejno uživanje pijače, brez da bi še upoštevali in se ozirali na tiste narode, ki pijančevanja ne poznajo, ki so trezni, zato pa dosegajo državne in gospodarske uspehe.
V nobenem poklicu se ne obnese. Ne moreš biti dober gospodar, trgovec, uradnik, advokat, delavec, zdravnik, če si vdan alkoholu. Poglejmo n. pr.: športnike, kako vzdržno morajo živeti v vseh pogledih, če hočejo dosegati res lepe uspehe svoje telesne moči in sposobnosti-Skratka, alkohol ne koristi, temveč le škoduje!
V naši župniji smo imeli pretekli teden sv. misijon. Kako nazorno in lepo so nam gg. patri misijonarji govorili tudi o slabih in kvarnih posledicah pijančevanja. Sv. misijon ne bo
I rodil uspehov, če se tudi v pogledu pijanče-I vanja ne bomo spreobrnili in poboljšali.
NHi duhovnik, uiti zdravnik ne prepovedujeta zmerno uživanje pijače. Treba pa je to spraviti v sklad, da ne trpi škode ne duševno stanje človeka, ne telesno zdravje, ne gospodarski položaj, ne družina in dom in pravtako ne ves narod.
Tudi z gospodarskega stališča naj bi mero-dajne oblasti poskrbele, da se zato ne bi delala in povzročala škoda našim vinogradnikom, ki so navezani na dohodke od svojih vinogradnikov, poskrbele naj bi, da r,e bodo — kot često beremo, vinogradniški in zlasti riničar-ski otroci piK za zajtrk vino, temveč mleko, pomagajo naj, da pridelek vina ne bo Slovencem v duševno, moralno, narodno in gospodarsko škodo, temveč da bc v korist, kot vsak drugi pridelek, ki ga zemlja rodi. Vse to izboljšanje pa bomo dosegli le s skupnimi napori in s pametnimi gospodarskimi reformami, da Slovenci ne bomo več narod pijancev, ampak narod pridnih, delavnih ljudi.
Od 10. do 17. marea bo za vso Slovenijo tre-znostnl teden. Izrabimo to priliko in ta čas storimo trden sklep, da se pri nas pij«očeva« te odpravi.
Slovenski narod! Alkohol nastavlja sekiro na tvojo življenjsko korenino. ¥ tvojih rekah je odločitev, ali naj zmaga alkohol, ali zdrava narodova rast!
Skrb sa naše izseljence
Pred kratkim smo opozorili naše čitatelje, kako potrebni pomoči i« domovine so naši izseljenci, ki sp raztreseni križem sveta. Njihova narodna zavest in ljubezen do domovine bo izginila, če ne bomo mi v starem kraju tesno povezani z njihovo usodo. Drobec sa drobcem našega naroda se počasi kruši in mi se za to nič ne zmenimo. Vojne razmere v zahodni Evropi gotovo niso v korist našim izseljenctm.
Družba sv. Rafaela, ki deluje y Ljubljani v korist naših izseljencev, izdaja mesečno revijo: ..Izseljenski vestnik". ki tako ganljivo popisuje življenje naših ljudi po svetu Ali ne bomo mi v domovini vsaj toliko zavedni, da bomo doprinesli vsaj majhno žrtev, da postanemo člani Družbe sv. Rafaela in da se naročimo na .Izseljenski Vestnik", da mu omogočimo izhajanje, da ga bodo naši izseljenci že nadalje prejemali. Slovenci, slovenska kri v tujini kliče na pomoč!
Telovadna akademija FO. in DR. v Šmartnem bo dne 10. marca 1.1. ob 3. uri pop.
STRAN 2
rtiOHKiNJEO
Občni %bor krajevne organizacije JRZ v Straiišču
Preteklo nedeljo se jc vršil v Smartinskem domu občni zbor krajevne organizacije JRZ v Stražišču, ki ga je vodil predsednik Trilar Franc. Občni zbor je polnoštevilao poselilo članstvo organizacije, med katerimi je bilo o-paz.ti številne delavce organizacije ZZD. Kot zastopnik okrajne JRZ je občni zbor posetil g. dr. Megušar iz Kranja.
Po formalni otvoritvi zborovanja je sledil dnevni red: Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, blagajniško, tajniško in poročilo o-staliL funkcionarjev.
Sledile so volitve novega odbora. Ker je b lo navzoče članstvo soglasno v tem, du se obdrži stari odbor v funkciji še nadalje, je bil ta sklep sprejet z malimi izpremembami in dopolnitvami v odboru. Vse točke dnevnega reda so bile izčrpno in dobro podane.
Sledilo je obširno poročilo g. dr. Megušnrja: o aktualnih zadevah lokalnega značaja, notranje politike in zunanjega političnega položaju. Ker se nam zde tehtna izvajanja g. dr. Me-gušarja zelo važna, naj se dotaknemo nekaterih vprašanj in njegovih misli.
Iz lokalnega poročila posnemamo dejstvo, ki ga je močno poudaril, da je s. danja obe n-ska uprava pokazala zelo malo interesa za smotrno občinsko gospodarstvo Prav malo ima zanimanja za gradnjo vodovoda, kot podaljšek preko Stražišča na Loko, za kar je vodovodni odbor odobr I za leto 1941 v gradnjo tega podaljška din ca 1,300.000. Na slab odziv v javnosti je naletel tudi načrt gradnje nove šole v Stražišču, ki nikakor ne odgovarja gospodarski rentab lnosti občinskega gospodarstva radi svoje prevelike, drage komfortnosti in obsega, kar bi občino preveč s»ale, ko mora poleg tega skrbeti še za nujno razš ritev oziroma premestitev pokopališča ter še nešteto pre-potrebnih javnih del v občini.
Posebno važnost je dr. Megušar položil na izvedbo vodovoda in nove šole ali adaptacije stare šole, ker je le v tem slučaju prčako-vati ožjega gospodarskega sodelovanja s Kra-
Poleg poročil »o se obravnavala »lasti občinska vprašanja
njem, odnosno združenja obeh občin- Ta združitev je nujen postulat za občino Stražišče, ki v bodočnosti ne bo mogla več sama reševati vedno težjih gospodarskih in socialnih problemov. Kajti občino Straž.šče, ki je postala pretežno delavsko naselje, bodo v bodočnosti zadele težke gospodarske in socialne težave, ko dobimo v dogledni bodočnosti velik kader delavskih veteranov, ki bodo kljub socialnemu zavarovanju iskala še gmotnih sredstev na občini — katerih pa Stražišče ne bo moglo prenesti. Ta govornikova izvajanja so bila sprejeta od navzočih prav posebno toplo in se g. dr. Megušarju zahvaljujemo in želimo čim hitrejšo uresničitev označenih načrtov.
Tudi notranje polit čni položaj je jasen in se razvija v smeri boljše ureditve države kot je bila do sedaj. Nuša država vsled notranjega pomirjenja pi dobiva vedno večje spoštovanje naših sosedov, za kar ima levji delež dr. Korošec. Naš narodni voditelj skrbi za naj-v šje interese naroda, za njegov mir in svobodo. 7ato je razumljivo, da s podrejenimi vprašanji ne stavlja na kocko teh najvišjih interesov.
Pri slučajnosth se je pojasnilo, da se bodo zadeve o zemljiščih, kjer teče sedaj nova državna cesta, kmalu uredile na splošno zeljo prizadetih lastnikov. — Ker obstoja v občini Stražišče Se toliko nerešenih problemov, se je sklenilo, da se bodo po možnosti vršili od sedaj Imesečni informativn-i organizacijski sestanki, na katerih se bo obravnaval tudi notranji in zunanji politični položaj in sodobna vprašanja, — kar nam bo po možnosti g. dr. Megušar rnde volje poročal.
Občni zbor se je zaključil po dveurneni plo-dovitera pretresu v splošno zadovoljnost pristašev krajevne organizacije JRZ v Stražšču.
Mnoeo zanimivih poročil, ki so osta'a zaradi pomanjkanje časa nerešena, se bo pretresalo na prihodnjem informativnem sestanku, na kar že danes ozozarjamo agilne in požrtvovalne 1 člane. O tem bomo pravočasno obveščali.
Sestanek gorenjskih motoristov
Protestirali bodo proti sedanji dadelštri bencina
Vojna v Evropi je prinesli s seboj tudi različne gospodarske težave. Tako se je tudi pri nas že jeseni pojavilo občutno pomanjkanje bencina. 2e par mescev je, odkar so zgin lu zlasti ob nedeljah z naš,h cest vsa motorna vozila z izjemo avtobusov. Avtomoblzem je pri nas pod sedanjimi pogoji popolnoma zatrt. Drakonične uredbe pa ne škodujejo s:imo nv-tomobilistom, marveč državi sami, ker je pri-krajšaiaa na premnogih dajatvah s strani avto-mobilistov. Uredbe, ki se izdajajo ena za drugo pa stanja mso izboljšale, marveč le posiub-šale. Naredba, ki je določila količ ne bencina, katere naj bi se dodeljevale za motorna vozila na kaTtc, pa se roga v obraz vsem resničnim potrebam avtomobilskega prometa.
Avtomob.l in motor danes nista več luksuzno sredstvo, marveč za trgovino neobhodno potrebno sredstvo, na katerega je navezana eksistenca premnogih trgovskih potnikov in trgovskih ljudi sploh. Nova uredba dodeljuje za normalni promet absolutno premajhne količ ne benc nu. Bencinski kartel, ki ga vodjo nam sovražni inozemei, pa hoče un čiti, oziroma spraviti v svoj okvir tudi vso detaljno trgovino in prodajo bencina. Zato so bencinske črpalk'' s |. marcem ustavile prodajo bencina. Ni Čudno, če se počasi tudi pri nas, kot nekoč v
I Ameriki dviga proti vsem tem ukrepom val j ogorčenja vse javnosti, da se monopol bencinskega kartela zlomi, nadzorno oblast pa pri-I sili, da napravi red v tem pogledu. Kajti laž j je, da naša država ne more dobti za predelovanje bencina potrebnih surovin.  Iz Italije kot iz Rumunije dobimo lahko dovolj nafte. Poleg aviomobilistov pa je prizadeto tud. vse podeželje, koder se za razsvetljavo še porablja petrolej, katerega danes  v trgovinah ni več dobiti. Z dežele prihajajo v tem pogledu naravnost obupna poročila.
Na Gorenjskem je vzel akcijo za izboljšanje tega položaja v roke lani ustanovljeni „1. Gorenjski Moto-Klub", ki sklicuje za nedeljo 10 marca ob 10. uri dopoldne v Kraniu v klubski sobi hotela „Evrope" sestanek vseh gorenjskih motoristov in avtomobilistov. da se )>ogo-vore o vseh težavah, ki jih tarejo v poeledu pomanjkanja bencina. Sestavile se bodo tudi primerne spomenice in poslane na vsa v poštev prihajajoča oblastva. Zato naj se vsi gorenjski motoristi in avtomobilisti udeleže tegu sestanka in naj prineso s seboj spisane podatke, kakor so našteli na okrožnici, ki se jo te dni razposlala naokrog. Le v skupnem nas'opn bo orgun:zacija močna in bo koristila ("lanom in vsej juvnosti.
Kdaj preneha veljavnost starega denarja
Pazite na ponarejene nore koranee. • Zamenjam nemških mark
Zamenjava novega kovanega denarja s starim je med ljudmi povzročila dokaj nevšečnosti in zmede, čeprav je bilo * časopisju večkrat objavljeno, kdaj preneha veljavnost te ali one vrste star h kovancev. Zato naj si vsak zapomni sledeče:
Stari kovanci po din ^0.- so bili vzeti iz prometa 16. februarja .940. Nekateri državni uradi jih niso sprejemali že pred tem lermi-hom. toda pozneje so dobili nove odredbo Te kovance sprejemajo še pol lota t. j t»o 16: avgusta: pošte, davkarije in državni Tinančni zavodi kot Poštna hranilnim. Narodna brmka in Hipotekama banka.
Kovanci po din 20.- ostanejo v splošnca. pru-metu še do 16. avgusta, po tem roku pa jih sprejemajo še pol leta gori navedeni denrrni zavodi do 16. februarja 1941.
Kovanci po din 2.- ostanejo še v splošnem prometu do 16. avgusta,, po tem roku jih spre-jemajo še pol leta gori navedeni zavodi t. j. do 16. februarja 1941.
Kovanci po din 1.- ostanejo v veljavi samo še do 20. aprila 1940, pozneje jih sprejemajo še pol leta omenjeni denarni zavodi
Kovanci po din 0S0 veljajo še do 16. avgusta 1440, pozneje jih sprejemajo pol leta le še O-menjeni /.nvodi.
Zadnje čase je prišlo v promet /elo veliko ponarejenih kovancev po din 50-0- in po din 20.-. Posebno ob ponedeljkih, ko pride \ mesto veliko ljudi, je še lažja pril ka za rnzpe-Čavanje takega denarja. Zato vrzite vsak novi kovanec na trdo podlago. Ce bo zazvrnel, je pravi, če pa nima nič (,'lasn in zvenka, je ponarejen. Ponarejene kovance vrnite onemu.
od kogar ste jih prejeli, ali pa polic ji. 5e enkrat opozarjcjo, pazite ua ponarejen denar, ker se vsak dan dogaja polno takih slučajev.
Kdor ima doma nemške marke - kovance, naj si zapomni sledeče: Kovanci starejše izdaje po 1 in 2 marki izgube veljavo z 31. marcem 194«. V prometu pa še ostanejo kovanci
Z naših odrov
I po 1 in 2 marki, ki imajo na eni strani llin i denburgov lik, na drugi strani pa kljukasti križ. Do omenjenega roka 31. marca zamenjuje stare kovance — marke nemški konzulat v Ljubljani. Kdor ima kaj takega denarja naj ga pravočasno zamenja!
Sti rin še k •< Sorti o ve „Grče" na kriškem odru
99
V nedeljo 25. februarja smo videli na križ-kem odru dramo „Grče", katera po vsebini in po uprizoritvi sami zasluži, da se nekoliko po-mudimo pri nji. Ta dramu je tako lepa, da zasluži, da bi jo tudi drugi odri postavili pred svoje gledalce.
Drama „Grče" je dramatizucija Savinškove-povesti istega naslova, ki jo je izdala Družba sv. Mohorja lota 1929 kot 28. zvezek Mohorjeve knjižnice. Priredbo za oaer je pripravil g. Jože Sorn. Dramatizacija je tako dobra, kot bi bila drama že prvotno v tej obliki nap sanu. Dogodki se lepo razvijajo brez vsakih nepotrebnih „maši|", katerih se dramat.zacije le težko ognejo, ker ima pisec povesti pač širše polje za izpeljavo svoje zamisli, kakor pa dramatik, ki mora upoštevati sredstva, ki so na odru možna.
Vsebina drame je naslednja. Stari Vršan ima sina Klemena, ki rad vidi sosedovo — Belcja-novo Lizo. Oče pa Lize ne more, ker »e je za svojih mladih dni ženil pri Belcjanki, pa še doslej ni mogel pozab ti, da ga ni hotela. Stari Vršan sicer ne brani Klemenu, tla bi Lizo vzel, Uida grunta mu ne du, čc jo vzame. Toda Klemen ne odneha. Vršan ima na svoji strani hčer Mano. Klemenovo sestro. Klemen in Liza pa župnika, ki se trudi, da bi starega \ ršana omehčal, pa se mu ne posreči. Ko se l.iza zave, da bo mati, Klemen še enkrat prosi očeta, naj odneha in mu pusti vzeti Lizo ter mu prepiše grunt. Toda stari tišči svoje. Klemen pobere svoje stvari in odide Delo najdi; <- tovarni na Jesenicah in vzame Lizo. ki mu ie povila sinka Kleroenčka. Starega Vršana odhod ednega sina tako boli, da ga zadene mr-tvoud. Zdravnk odredi, da mora takoj nekdo po zdravila. Klemen ne pomišlja in takoj z vso naglico odide in se tudi kmalu ves u'-pe-han vrne. Pri tem se prehladi, oblež' in tudi umrje. Liza in Klemenček sta ostala snma. Šturi Vršan ozdravi, n se še ne omeči. Ko pa
nekega dne vidi malega Klemenčka, sturega že kak.h pet let, se mu odtaja led okoli srca. in prepiše gmnt na Klemenčka, Lizo pa vzame na Vršavino
Kar se tiče podajanje „Grč" cd strani igralcev, je v splošnem treba poudariti, da so se v vsebino dobro vživeli, kar je bilo videti iz celotnega poteka dejanj. Vršan (g. Lukanc) je bil v prvem in tretjem dejanju prav dober, v četrtem in petem dejanju je pa gledalce malo potegnil, ker so bili prepričani, du bo konec tak, da se staremu Vršanu omrači um Ne vemo, ali je g. Lukanc vlogo tako razumel ali pa so bili drugi momenti, ki so ga zavedli. Klemen (g. Perne) je bil zadovoljiv, samo premalo A. ršunov je bil, ker bi pač moral parkral završali Mann (gdč. Lorenčičeva) je pa bila vsa Vršanova in je v drugem dejanju celo nad župnikom završala. Reči moramo, da se je zopet izkazala kot odlična igravka. kakršno smo-pač vajeni gledati. Liz.: (gdč. Pernetova) je bila kar prava družica Vršanovemu Klemenu, samo v par scenah, bi bilo želeti malo več čustvenosti. Župnik Mihael (g. Lampič) je bil tak, kakršni so naši župniki, ki morajo miriti, svariti in moliti za grešne svoje ovčice. Nje pora igra je bila odlična, uglajena n s lno prikupna, kljub temu, da je moral večkrat za-vršati nad Vršani. Ostale osebe, ki 10 nastopile v manjših vlogah, so bile dobre in so lepo izpopolnile harmonijo z ostalimi igralci. V splošnem lahko rečemo, da bi bila celotna uprizoritev odličnu, če ne bi stari Vršan pri /adnj h dveh dejanjih nekoliko ušel iz forme Režijo je vodil g. upravitelj Lampič, kateremu moramo k uprizoritvi samo čestitati. 1'elot-nemu delu je dal tistega pristnega, kmečkega, gorenjskega duha, ki ga prinaša le maloka'era naša kmečka igra. Ako pa pripomnimo da je I poleg režije igral tud: vlogo župnika Mihaela, ! moramo reči, da je njegova požrtvovalnost po-j »nemanju vredna. Križki.
Mestna plinarna
.Slovenec" je v novejši dobi priobčil več člankov o domači proizvodnji in sicer najprvo o tem, naj bi se na ljubljanskem barju ustanovila zadružna sladkorna tovarna in da bi se pesa tudi doma pridelala, kar bi bilo hvu-levredno. Doslej nimamo v Sloveniji niti ene sladkorne tovarne. Ker Gorenjska nima globoke zemlje, ki je za saditev sladkorne pere potrebna, se s tem ne bomo bavili, pač pu hočemo omeniti predelave lesa. Primorani bomo pomesti s starokopitnim nazorom, da bi kmeto-
di premog izkoristijo docela. Premog potrebuje namreč pri gorenju kisik, ki ga dobi iS zraka 20%, ostalih 80% pa je duš.k Pri navadni kurjavi s premogom ie teh 20°/o kis ka ne more stopiti v tesni stik s premogom, kot je io mogoče pri kurjenju s plinom Zato bi se moralo splošno kuriti samo s pinom ali vsaj s koksom. Člankar je mišljenja, du bi se z velikopotezno rešitvijo tudi v tej točki v Sloveniji uvedla zopet nova matična industrija, ki bi zbudila k življenju celo vrsto kem č-
vali tako. kakor so kmetovali naš; očetje; ko    nih tovarn. Les in premog obe domači surovi-
so oni živeli, so bile razmere popolnoma drugačne in je bilo njih kmetovanje za tedanje razmere dobro. V letu 1929 započeta gospodarska stiska nam je pokazala, kaj je z našim lesom. Ni imel nikake cene, ker ga nismo znali sami dokončno predelati in uporab ti Nad dve tretjini naših kmetij se prišteva med buj-tarje ali male kmete, srednjih, trdnih in velikih kmetij pa ni skupno niti ena tretj na. Tako trdi letošnji Mohorjev koledar. Iz „Slovenca" posnemamo,  da  je vprašanje preskrbe naše industrije s surovinami postalo te dni izredno aktualno. Ustavitev plovbe na morju, blokada Nemčije, težave v plačilnem prometu, vse to povzroča težave. V Sloveniji prehrani tekstilna industrija nad 17.000 ljudi, oziroma povprečno 60 000 oseb v družinah. Zato moramo ohraniti našo tekstilno industrijo in ji nuditi surovine. Gonilne  sile  imamo  dovolj,  saj   je samo v kranjskem sodnem okraju do 60 malih in večjih elcktraren  od katerih so vse večje v me-talifni kontinuiteti s Kranisk mi deželnimi elektrarnami tako, da se te /ečje elektrani'' medsebojno podpirajo. Elektrike ne primanjkuje, a za kurjavo je le predraga, podražuje jo pi še državna trošarina in davek na poslovn promet. Slovenec nnto omenja med drugim prede-| lavo lesa v celulozo in v umetno volno, o ka-' teri trdi, da ima stabilno eeno se ne ravnu po svetovnem trgu kot bombaž in pristna volna. Cena umetne volne ni mnoeo višja od bombaža, je pa ližjn od volne Vse kaže, da'imu naš les še veliko prihodnost  da ga izvažamo v veliki meri in pa nam zn'o utegne prel ali slej tudi  primanjkovati, če pride do predelave v druge industrijske surovine. SUnenčev člankar daje častno izjemo mestnim plinarnam   ki tu-
] ni morata biti v Sloveniji predelani.
Zato dodajamo: Pl:nska kurjava nudi pomembne prijetnosti Svetilni plin — kakor že Slovencev člankar omenja — se neposredno pred izgoretjem \ goricu pomeša z zrakom, da izgori z modrikastim, nesajastim plamenom. En kubični meter sveti nega plina razvije "5 300 toplotnih enot od katerih se jih izrabi celih 5000. V tehniki služijo plini mnogokrat zu mehanične in kemične svrhe.
Kaj ko bi tudi v Kranju, ki je četrto mesto v Slovenij; v neposredni bližini kolodvora postavili mestno plinarno? Morda bi dobri slu-žilu tudi tekstilni industriji. Kako ugodno bi bik) v malih stanovanjih, da mesto velike in slabo vzdrževane peči ki zavzema nepotreben prostor postavili morda celo stenske male plin-ke peči. Za celo zimo nakupiti kurjave je malemu človeku težko, dočim b mesečni račun plinarne z lahkoto poravnal. Odpadel bi dovoz premoga po klancu v mesto, kar kurjavo pr,-d ražu je. Skratka, plinska kurjava in kuha ima tolike prednosti, da bo prej ali slej le treba misi ti na postavitev mestne plinarne v Kranju.
Katran je postranski proizvod pri proizvodnji svetilnega pina ali pri pro;zvodnji koksa. Katran se nnto še dalje predeluje v bencol, ttilol xylol, naftalin, phenintren, antraren. kur-bolovo kislino, amort'jak, anilin itd. itd. Če pa kuriš doma s premogom, ostane samo pepel, ki niti za vrt ni priporočljiv.
Prvenstveno pa bi bilo treba ugotoviti potrol-njo plina ki bi pa b la najbrže silno majhna. Zn*o h! bilo umestno, dn se odškodnina *a elektriko v Kranju prlagodi ceni kranjskih deželnih elektraren.
Igra: „Praznik cvetočih češenj" se ponovi dne 9.3. zvečer in dne 10. 3. popoldne.
M  STRAN 5
II* orodne tekme ZFO v Kranju
/veza fantovskih odsekov priredi v nedeljo marca, to ie na Belo nedeljo celodnevne orodne tekme \ Kranju \ dvorani Ljudskega dom«. Meri seboj se bodo pomerili naši najboljši vrh oski telovadci, ki so zastopali naše harve v inozemtvu. Po imenu jih navajamo: Natlačen 1'ric. Železni k Krsne. I.egan Jnžef. \idmar Milan iz Jesenic. Vuršek Ivo iz ljubljene, Jane/. Karel iz Dola. Jezeršek Ivko. Komenda. Herceg Ivo in Kokot Slavko i/ Ce-Ija ter Kermavncr Franc iz Kranja. Ti mi se do seduj že prijavili in njih imena nam nove-do. du bo borba med njimi zelo napeta, ker bo >sak hotel izkazati se. du je vreden naslova, ki ga nosi ponosno v svoji fantovski organizaciji.
vse zanimivo orodno tekmovanje, da sj pravočasno preskrbijo vstopnice, tako za dopoldansko kot za popoldansko tekmovanje. !    Prve orodne tekme so so vršile lansko |et<1 ' \ Celja. Pri teh tekmah je |>ostul prvak za le-\ to  1939 Natlačen   Fric,   v   dobi  enega   letu m se naši fantje toliko |)0|»ravili. da se ne moro prerokovati kdo po prvi. kdo drugi itd. Vstop-| niče se dobijo v trgovini Hinko in je cena sle-
deča:
Za  dopoldne:   |0,--. 8.--. dijaki "■>.—.
Za popoldne:       -. 12.   . 10 dijaki 4.—.
Prosimo, da si vstopnice nabavite praločasno. kajti  videli liosle stvari, kar  jih  do sedaj še
stojišča 4. stojišča ">.
Tekmo, al n u \ i-sta, ki je zastopala naše barve > Belgiji (Lieege) na čelu / bratom Ivo Ker-mavnerjem. načelnikom ZFO in vodjo tekmovanju, ki si je priborila drugo mesto.
Spored tekmovanja:
t. Tekrftuje se v eni obvezni in eni poljubni vaji n« drogu, bradlji, krogih- konju z. ročaji ter eni poljubni prosti vaji.
2. Tekme so javne in so proti plačilu vstopnine vsakomur dostopne. Dopoldanski spored: Začetek ob 9. uri
Ob T. uri sv. maša za tekmovalce in sodnike Iv   lami cerkvi).
Ob 9. uri začetek obveznih vaj na orodju v dvorani Ljudskega doma v Kranju.
1. Nastop vseh tekmovalcev in otvoritveni nagovor.
2. Bradlja.
3. Krogi.
4. Konj na »ir z ročaji. % Drog.
i). PuijUtNie  pmsit    >«j<:   »piv«   iiiiip • "')
Popoldanski spored: zučetek ob 15. uri * dvorani   Ljudskega   doiua   * Kt«n!u.
Poljnbse orodne vaje:
t. Nastop ?»eh tekmovalcev in sodelujočih pri akademiji, nagovor, državna himna.
2. Bradi ju      (tekmovalna točka).
3. .Nastop gojen k (Kranj) točka akademije ..Jezus  blagoslovi me".
4. Krogi       (tekmovalna točku).
5. Nastop flatnic Kranj) točka akademije g>inina_stične vaje.
6. Konj z ročaji (tekmovalna točk«).
7. Poljubne proste vaje (druga skupina) tekmovalna točka.
si. Nastop gojrnk (Kranj) točka akademije vaje / obroci. 9, Drog (tekmovalna točka). hO. TtazglaMtcv   uUpchov razdelitev daril
orodni prvak ZFO prejme prehodno darilo vsakdo, ki j« dosegel 70*'» dosegljivih točk prejme plaketo, prvih šest pa prejme stalna darila: (ki so jih darovali t. g. dekan Skerhcr Matija, g. župan ("Vscnj. g. C.nrjune Kram ve-letrgOVec in Zabret Jožko tovarnar. II, Nastop vseli tekmovalcev in sodelniočili pri akademiji      Fantovska himna.
Prosimo vse, kateri si bodo ogledali to nad
niste imeli prilike čnost naših fantov. Bog živi!
•ti. drznost   moč jn gih-
Salto (premet) i droga br. Janež«.
1'odhoniski:
Kako postanem dober strelec?
Du postaue človek dober strelec in zanje povsod uspehe v svoje zadovoljstvo in zavist konkurentov so potrebne predvsem naslednje činjenice: izdržljivost, mirnost, hladnokrvnost in dobra \olja. Vse te lastnosti se zamorejo pridobiti, ker ni to nikak talent ah nadarjenost posuuie/nika. Postati dober strelce ni potrebno, da bi bil človek nekak atlet, kov boj ali slično, kar zahtevajo skoro vsi športi. Pogoj je, d« je, človek vsaj srednje razvit, ker streljanje ne zahteva močne konsiitiu ije in pa absolutno zdravje strelca, ker skoro ni tc-Iesnaf« organa, ki se bi igral važne vloge pii rezultatih dobrih zadetkov ali j>a tudi pro mašujev. Najmanjša nerazpolojenost. revmati-/em. slabo spanje, moćno utripanje srca (prevelika zaljsbljrnost) in sploh vse človeške hibe in strasti, kvarno dejstvujejo na strelcu in njegov uspeli. Nervoznost i. ur. se večkrat opaža tudi pri najboljših strelcih ob priliki tekmovanj ali veib. zatorej naj vzrok slabih zadetkov dotični strelec pripisuje v prvi sebi.
i oni, ki ima najboljši vid in ne vežba pogosto.
Dobro in lepo držanje pušlke. To je pa sovo-j da  kamen   spodtike  za   nekatere.    In seveda I strelec pri  tem nikakor ni  kriv  slabih re/iil-! tatov, temveč > s(. drngo. /e po pfeteku ene ali J več  \aj. ali vsaj  po enomesečnem posečanju strelskih vili na strelišču, misli, da je v drža-j n j n  puške že dosegel ono  višino, kot oni. ki I vežbajo mnoga  leta. Zgrešeno je, ako novinec j vzame puško in strelja takoj v stoječem poio-] žaju. Razočaran je. ako niti tarče ne z-adene. 1 ..Zakaj  pa onemu  gre. meni pa ne.  puška ni /.a nič. vsaj sem bil pri vojakih najboljši strelec i u   tudi  odlikovan."   pravijo malodušneži. Pomnite, da  noben mojster ni  padel  z neba. treba je vaje. vaje. Najboljši strelci sveta so pridobili  to znjnje le z dobrim, vzdržljivim vežhnnjein   Ne sme nikdo misliti, da bo /e po
Br. Krie Natlačen ztikljnčuje vajo nn konju s težkim dvojnim obratom do doskok« nn tleh.
! u šele \ drugi slabemu orožju in municiji. Ctl-
I vati se je utrujenosti in drugih kvarnih notra-
i njih i u zunanjih vplivov.
Razumljivo  je, cl«   mora   strelec natančno
i poznati tudi svojo puško.  Prepričati s(- mora
I na njeno točno in dobro Funkcioniranje; cevi ne smejo biti razširjene ali od rje zajedeno, ker s takimi puškami hi bilo ve/banje ali tekmovanje brezmiselno.
Z dobrim zdravjem, dobrim orožjem in dobrim znanjem strelske balisiike, lahko postane
j vsakdo dober strelce-, ako izpolnjuje tudi sle-
! deče pogoje:
Zdrave oči, dober vid! Opaža se, da je m no
I ga  strelcev,  ki  imajo siab  vid, da  so kljub
j temu dobri strelci.  S  (eni  seveda   ni rečeno.
j da kdor vidi najboljše, ni treba d« vidi dobro tudi  tarčo. Samo stalno vežbunjc prinese
I tudi dober pogled. Tedaj: vztrajne vaje. treni-
j run je očesa, mirna vzdržljivost prinese do tegu.
I da nekdo, ki    je dalekoviden ali kratkoviden.
I /a nekaj časa isto tako dobro vidi v Urfro, kot
Najboljši mladinski strelci: Šilar in brata Er/.en.
sunili ali tudi tisočili strelih /.e dober strelec-Po prvih J000 strelih strelce komaj prežene do dobra oni tihi strah, ki je tako mučen posebno za novince. Po tolikih strelih se komaj živci privadijo na pokanje in ua vse, kar jc s tem v zvezi. Sele potem, morda /a leto dni, se ž.ivci toliko navadijo pokanja, da strelec že lahko nekako sledi krogli po i/strelu.
Ni rečeno, tla postaneš dober strelec samo na strelišču. Brez. potrošnje municije, brez posebnega truda, prideš lahko na strelišče, že nekoliko streniran in sicer od doma. Skoro pri vseh večjih posestnikih v vasi se najdejo kake lovske puške, če teh ni, pa je tudi železna os od voza ali kaj drugega dobro, samo. da ima težo okoli treh do štirih kilogramov. Ni potreba nobenega naboja! Nsak dan (!) nuj se, pred odhodom nn delo vzame dotično orožje ali orodje v roke in meri n. pr. nu zid, kjer naj se nariše kak« figur«, oddaljena kakih 6 do 10 korakov od telesa. Meri mirno, brez od-stav ijmija vsaj četrt ure, dokler ne /ačutiš nekako utrujenost. Ce imaš čas, podaljšuj io vajo, lako vajo napravi vsaj dva do trikrat dnevno, vsaj mesec dni. predno greš na strelišče pa boš silno razočaran nad svojimi .►dličiiimi uspehi, Vadi se pri tem tudi na pravilno in dolgo dihanje, ker je tudi to zelo v ažno pri streljanju.
kakor sem že preje omenil, mora biti strelec miren in hladnokrven. .Ne sme hiti alkoho-£'k. niti strastem vdan. Vsi ostali športi takih zahtev nimajo, a za dobrega strelca je to brezpogojni pogoj. Pijača je za strelcu strup, akoravno so nekateri protiv nega mišljenja Resnica   je.  d«  pred  tekmovanjem alkohol
strelca nekoliko umiri iu mu daje nekako korajžo, vendar tako stanje ne traja več kot kakih 20 do 30 minut. In. kaj sledi zu tem, je jasno. Slabi rezultati, so delo alkohola, jeza strelčeva pa za nagrado. Mrelski šport zahteva kot rečeno mirnost, hladnokrvnost. Ne hodi na strelišče, ne streljaj, uko nisi dobro razpoložen. Ako si priznan strelec, si s tem mno kvariš ugled. Strelec mora biti ravnodušen, tudi napram promašajem, .Ničesar ga ne sme spraviti s tire, niti slabi zadetki, niti roganje tovarišev. Streljaj |>oČHsi, brez ozira na opazke! Iz-
I držal bo.; vel'ko več, kot oni, ki strelja h'tro-Brzdaj se in jekleni voljo. Dosegel boš dobre rezultate in minil te 1» strah prid sproženjem izstrelka. Močna volja vse prenese in premaga. Ako nimaš volje ne bo uspeha. Potruditi se moraš, imeti stalno pred očmi: moram zadeti v sredino in zadel boš! Brez lastne volje prepustiti puško, da strelca obvlada, je siguren neuspeh. Ako vidiš dobrega strelca -asa, vedi. da jo on [>ostal to iz I istne volje, ker je hotel to (Metati, kot drugi -umpionati. Pod pogojeni, du imaš res trdno voljo, da Želiš zadeti center, ti garantiram, da ga boš zadel z. vztrajnim vežbanjem, ako ne s prvim strelom, pa vsaj Imiš videl, du boš |x)časi zadeval sredino vedno pogosteje. Ali se ne zdravijo celo bolezni z voljo, sugestijo?
Povedal sem. kako se je treba vežbati. du postaneš dober strelec. Sedaj pa nekaj, kar strelec ne sme delati v pogledu puške. Največja napaka  je  ta. da skoro vsakdo hitro sproži.
I Prožilee ima dve takozvani nogi in ne kakor lovske, ki nimajo nobenega vmesnega odpora. \eliko ljudi, ki pridejo na strelske vaje. lahko vidimo, da se jim strašansko mudi s streljanjem oziroma s sproženjem. In zato tudi slabi uspehi in strah pred puško. Pride prvič na strelišče, v par minutah postreli naboje, uspehov nobenih in ni ga več na strelišče. Kriv je strelec sam. ker ne zna izprožit: puške. Streljanje na ..juriš" vršijo kov boji po afriških džunglah n, v kinu. tako streljanje pa za onega, ki želi postati dober, resen strelec ne velja, ker ji' to bedarija, nekaka bab.arija v zvezi z nadutostjo. Nu prožile se stavlja prst najprvo zelo počasi in šele potem, ko se mušicu z zarezo iu nišansko točko ujema tu. se preide na vlečenje . druge noge". Nič ne stri. ako se pri tem puška sama izproži. vsaj je zadetek sigurno dober, ako je bila puška tisti trenutek namerjetia pravilno na tarčo (pod črnim krogomV Puška se mora izprožiti lahko, brez posebnega odpora. Če je strelec pri počasnem merjenju utrujen, naj puško odloži iu ponovi merjenje zn nekaj minut. Sele. ko je popolnoma umerjen lahko upa na lepe zadetke. Naj nikogar ne moti bližnja okolica, naj ne reagira na prisotnost števila gledalcev in kritikov. Streljati je neba samostojno, kot bi nikogar ne bilo zraven. Popolnoma se je treba podvreči disciplini orožja, misliti samo na dobre dogodke, pred očmi pa imeti pravilno držo puške in cilj. Naj nihč" ne misli, da se postane dober strelec že prvi dan in to je baš tisto, kar dokazuje veličino in umetnost dobregastreljanja. Puška je kakor lepa ženska, ki se zaveda svoje drnžesti. Je kapriciozna, domišljava, mrzla in brez srca. ki nas. kakor pušTc«. osvaja v eelotj in nam ustvarja divne užitke in najlepše trenutke našega življenja, ako znano z njo nežno postopati. Za vsak nspeh pa morajo hiti žrtve in mnogo truda. .Brez milje, se še čevelj ne obilje!"
Župnik g. Jane Peter 25 let v l odirali
V nedeljo mu prirede fodiiani lepo akademijo
kdo ne pozna našega g. župnika Petra Jan« a. lako iiiladeniški je še. pa že 25 let župnik nje v \ odicah. l'o pomeuja 2"> let molitve in dela v enem kraju. Kadar koli prideš k njemu, podnevi ali ponoči, zmeraj najdeš jubilantu pri delu vsega navdušenega za božja stvar in zu svoj i »oklic Vsakemu je vedno pripravljen izpolniti njegove želje.
Na prosvetnem polju je zopet naš g. /upnik prvi pri delu. Ponosni prosvetni dom dovolj zgovorno priča o njegovem navdušenju za našo prosveto. Kot je g. župnik vesten v vseh stvareh, ki se tičejo cerkve, tako je tudi skrben v gospodarskem pogledu, o čemer priča njegovo vzorno gospodarstvo, ki je lahko zu vzgled
marsikateremu kmečkemu gospodarju. Misli-j rio. da ni stvari, bodisi v cerkvenem ali go-! spodarskem oziru. da ne hi naš g. župnik nu ! dil bodisi denarne |>onioči. ali pa vsaj pamet-j nega nasveta. »
\ nedeljo Ki. marca !>oino slovesno prazno-! vali in proslavili 2i letnico njegovega prihoda j med nas. Popoldne bo v domu slarvnoatM »ka-! liemija. na katero vabimo vse farnnc in pa tu-I ti vse tiste, ki našega gospoda župnika po-! znate. Prosimo ob tej priliki Vsemogočnega Bo-i ga. naj nam predragega g. župnika še ioigo vrsto let ohrani med nami. Bog živi našega jubilanta!
Koračnica denarja na Golnika
Pri poseftinika Dolenu tu* na&lt vrodje in saeete huttknrre
\ zdravilišču na Oolnikn so se zadaje čase dogajale tatvine, katerim spočetka niso mogli priti na sled. Končno pa je Kuni padel na posestnika Delen« Jerneja, ki ima svojo domačijo v sosedstvu zdravilišča, ko so orožniki i".upravili pri njem preisknvo. so res našli proto; odej in posteljnine iz zdravilišču Pri tei priliki pa so nehote odkrili še nekaj drugega. V podstrešju so namreč dobili 44 fal-zififirimili bankovcev po din 500. . I bankovec za din t0O(). . ki so bili v delu. pa tudi nekaj orodja za izdelovanje denarju se je tam
nahajalo. Medtem, ko so bili bankovci po din 300.— še neizdelani, šele pričeti in za promet še niso bili porabili, je |>il tisočdiuarski bankovec že precej doeotnvljeti. vendar p« z« promet tudi ta bankovec še ni bil sposoben. Dole-I na so zaprli iu se sedaj vrši preiskav«, če je bilo v ta posel vpletenih še kaj njegovih po-m«gačev. izgleda, da dosedsj psnarftjenj denar še ni bil izročen v promet. Podrobnosti ti" ponarejevalskr afere denarja bodo prišle šele sčasoma v javnost. Dolen. pri katerem so odkrili kovačnico denarja, je bil predkazuovan.
STRAN «
»GORENJEC«
Delavski obzornik—
Lep uspeh ZZD
Zadnjič huk> poročali o pripravah la volitve delavskih zaupnikov v „Jugočeski in Jugu bruni". Ves potek je bil zelo zanimiv. -Najzanimivejše pa je gotovo to, da je nosilec liste ZZD in predsednik kranjske podružnice doživel od ign. dr. V/eissa neumestno šikauiranje. o čemer pa bomo obširneje poročali v prihodnji Številki.
Rezultat volitev obratnih zaupnikov v soboto 2. marca 1940 je torej naslednji:
V ..Jugočeški" je volilo vsega skupaj -'46 v o lilnih upravičencev. Od tega števila je dobila lista ZZD 98 glasov in 6 zaupnikov. Združena lista »rdečih, plavih in belih" pa skupno 142 glasov in 9 zaupnikov. Vseh volilnih upravičencev v tovarni je 803. Ako upoštevamo pri tem 6 neveljavnih glasov potem vidimo, da je bila volilna udeležba zelo majhna in znaša 29.880;o.
Relativno najmočnejša delavska zastopnica v „Jugočeški" je torej ZZD. Ako upoštevamo, da se v lanskem letu ZZD ni udeležila volitev obratnih zaupnikov, moramo reči, da je let^S nji izid volitev naravnost presenetljiv v porasti in moči ZZD.
Istega dne je glasovalo v „Jugobruni" skupno 481 volilcev, Po razdelitvi teh glasov so dobile posamezne delavske skupine sledeče rezultate:
JSZ 264 glasov 10 zuupnikov: ZZD 90 glasov 3 zaupnike: NS/. 6" glasov. 3 zaupnike. V ■ Jugobruni" je znašala volilna udeležba 43.33%. torej precej več. kakor v „Jugočeški". Vseh volilnih   upravičencev  je   1110.  oddanih glasov
je bilo 481, ml teh pa 60 neveljuvnih. Z/D je napram lanskemu letu napredovala za l zaupniku.
Že zadnjič smo omenili, da so nam nasprotne skupine mnogo izgubile na svoji aktivnosti iu zaupanju pri delavstvu, lo dejstvo močno podčrtavajo doseženi rezultati o udeležbi na volitvah. Vse nasprotne skupine so naravnost katastrofalno nazadovale. Izjemo v tem pogledu ima le delavska organizacija ZZD. kj je dosegla v tem volilnem boju naravnost zavidljive uspehe. Ta mlada organizacija ima z. ozi-rom na sedanji položaj iu n« dosežen uspeli največ izgleda in možnosti, da v polni meri zajame v svoj delokrog vsi- zavedne in poštene slovenske delavce, ki nočejo na kakršen koli način spodkopavati temelje zdravemu in pia-vilco usmerjenemu delavskemu gibanju, ki ga vodi organizacija ZZD.
Delavska družina v Delavskem domu
' posveča v zadnjem času mnogo več pažnje svo i ji lastni izobrazbi in izpopolnitvi v socialnih : vprašanjih današnjega časa. Vodstvo Delavske-' ga doma pri tem stremljenju delavstvo blagohotno podpira. Ta družina v tem letu nastopa že drugič na svojem odru. V nedeljo dne 10. marca ob poli 8. uri zvečer bodo pokazali sodobno igro „Podni križ".
Kdor se zanima zu delavski napredek in zla sti še za Deluvsko družino v Delavskem domu. nuj porabi priliko in obišče v nedeljo omenje-
j no igro. Vstopnine ni. le kak prostovoljni dar I za kritje stroškov  je zaželjen.
1   T    i ,    l     ■ ^ . .
Delavstvo hi vstopnire za gledališče
Potrdila zu znižane vstopnice za gledališče 1 v   l.jubljuni ima za svoje člane na razpolago
pisarna ZZD v Kranju, Kdor želi posetiti ob ' delavnikih kako predstavo v ljubljanskem gle-I ilališču, naj se posluži ugodnosti, ki  jo nudi
članom ZZD, oziroma Delavska zbornica v j Ljubljani.
»Ukrajina joka*
I nosi naslov nova brošura, ki jo prodaja pisarna I ZZD v Kranju po ceni din 2.    za komad. Pisatelj  te brošure prikazuje   resnične dogodke iz borbe in trpljenja ukrajinskega uaroda zu svojo svobodo. Pridno segajte po teh brošurah I
Delavski sestanek dne 10. 111.
Ob 9 mi dopoldne bo v pisarni ZZD v hotelu „Jelen" delavski sestanek. Delavci in delavke, pridite na ta sestanek, da se pogovorimo o naših težavah in da z. novimi močmi gremo na delo /m poglobitev in poživitev naše organizacije. Če bomo skupni in v skupnosti močni, ne bo nikdar več mogoče doživeti tega ali onega preziranja in šikaniranja.
Vaše bolnice
\ dnevnem čusopisju smo brali, da je bil v Beogradu pri ministrstvu za soc. politiko sestanek, ki je obuvnaval pereče vprašanje naših bolnic. Soglasno je bilo mnenje, da so obstoječe bolnice premajhne, ki daleč več ne
zadoščajo potrebam današnjega časa. 1 Zgotovljen je 10 letni načrt za gradnjo novih bolnic povečanje sedajifit ii^ vagotovitev potrebnih kreditov. Mizerno stanje bolnic je bilo že večkrat obravnavano in nikoli doceLal rešeno Sedaj upamo, da bo zasnovani načrt m delo v celoti izpeljal in da dobimo čimprej večje bolnice, ki IhkIo kos nalogum, ki jih morajo vršiti za zdravje naroda. Danes se vsak bolnik boji ako mora iskati pomoči v boln ei. ko ve. da bo tam rudi pomanjkanju prostora i u prevelikega navala bolnikov v postrežbi in zdravniško  slabo negovan.
h
33
Uvodni turnir za prvenstvo Kranja je poku zal  naslednje rezultate:
A. skupina: Slnger 8. Šuštar <> in pol, Košar in Kos u. Tajnik 5 in pol. (tavala r 4 in pol. ing. Skopal 3 iu pol točke. itd.
B. skupina:-Martela'ric' 10. Pavlica : m pol. Vidrgar 6 in pol, Krigejinšiiii in Virnik 6. Rus
3 in pol, Dod?č'4 in pwi*Pogačnik in Kome!j
4 točke  sledijo še ostali.
Nu podlagi gornjih uspehov pridejo \ I. razred naslednji igralci: Siiiger. .Šuštar, Košar. Kos, Tajnik. Muj-telane. Pavlica. Vidrgar. En-gelman jn Virnik, vsi ostali tekmovalci pa bodo tvorili II. razred. Sedaj šele v glavnem turnirju se prične prava borba, ker so v po sameznih razredih precej izenačene moči.
Sinmltnnko bo igral znani kranjski šahist g Singer v sredo, dne 13. marca ob 8. uri zvečet v lovski sobi hotela „Staru ]>ošta". Vse k ran j ske šahiste vabimo, da se jo udeležijo in p* možnosti prinesejo s seboj tudi šahovnice. Pri javninc ri.
Jože Herfort:
Za hladne dni — vroča zgodba, ludi ouo leto »o jeli mački s svojimi serenadami in prav lako sva jela s serenudami z kodrolasim Tonetom. Imel J« lep glas in se ni z mojim — počenim prav nič skladal in on je ručunal ua uspeh. Zgodilo se je, daje nastopil nagel preobrat. Oštir Janez, katerega hčerki sva z lepim 1 ončkom dvorila prav po mačje, je naenkrat postal — lovec! Hej, lovec na stara leta! Ker sem dobil že pri krstu lovsko sol in mi bo do smrti drhtela kri v lovski strusti, sem bil določen za lovskega učitelja staremu lovcu — mlademu začetniku. Pri petelinu sva ga grdo polomila, polomil sem ga v toliko, ker sem prevneto hodil na petelina, moj Tonček je pa lovil Marjanico. O uspehih nisem dvomil, bili so prejasni in preočitni. Treba je bilo toraj zaplesti deklica v druge zanke in mreže. Prišel je junij in z njim lov na srnjaka, katerega je oštir Janez hotel dobiti za vsako ceno. Kdor si pa kaj najbolj želi, mu to prav gotovo — spodleti. Tako je bilo z oštirjevim srnjakom in z mojo Marjanico. Nagovarjal sem dekleta, naj gre z nami na srnju-ka in ji risal in slikal lepote narave v najsijaj-nejših barvah. Odločila se je in povabila s seboj tudi — lončka. Na, sem si dejal, sedaj pa imaš: Ne velja niti to! Junij se je nagibal h koncu, šole so se končavale in Marjanica je bila — prosta, prosta kot ptička v gaju! Opravil sem izpite in tudi jaz sem bil prost, prost pa je bil tudi moj lepi pevec — Tonček. Včasih sem potihoma smuknil v hosto in poskušal, če gre že 6rnjak na čarobno piščal, če se že ženi. Srnjaku še ni bilo do srnic, meni pa je bilo do Marjanice, kar hudo me je že imelo. Jedva sem čakal srninega prska. No, oštir Janez ni bil prav nič boljši, le siten je postal, k«,r še ni srnjaka —• niti videl. Z Marjanico sem postal na mah silno dober, no to sem bil skozi, le ona je sedaj postala čudovito ljubezniva in krotka. Čeprav sem bil zaljubljen, kot breznov maček, se mi je zdelo vso skupaj malo čudno in sem se vprašal: ..Zlomek le kam pes taco moli?"
Cenca je bil oštirjev sinko, sinko oštirja Janeza. Seme, ha seme. še dane« me pogreje, če se spomnim na ono omako, ki mi jo je tedaj tako fino skuhal in zamešal! Prišel ti je Cenca lepega dne k meni in mi ponižno sporočil, da bi šli ,.atu" popoldne na lov, če imam čas, da bi jih spremljal. Potrdil sem prejem poziva in ga odslovil. Popoldne sva šla z Janezom na srnjaki in Cenca se je prav po mačje smukal okoli mene. Da bi ga zlomek! S srnjakom, kot po navad!, ni bilo nič! S ;emo sva jo primahala z Janezom v oštarijo, kjer je Tonček že pel Marjanici najslajše in najbolj zaljubljene pesmi, in jo držal okoli pasu. Hrupno so naju pozdravili vsi, kar jib je bilo v sobi in
naju pikro vprašali, kje imava srnjaka. „\ hoatii" sem revsknil. JPa se je Marjanica dvignila, sla pozibavaje z boki proti inem in me vprašala: „Kako to, tla nisi daues prinesel srnjaka?" — l'očemu baš daues!' ...Najboljši dan je bd iu pa kozel gre na sol. Kaj je nisi vzel s seboj T" Široko sem razprl oči in napravil telečje neumen izraz..
— Zakaj bi pa bil danes dober dani* Sol rabi pa le oni, ki ni dovolj soljen!" S tem odgovorom sem si podpisal smrtno obsodbo. „Oča, poglejte si v žep, kaj nosite in kaj vam je Joža vtaknil \ žep, da bi bolj gotovo prinesla srnjaka!"
Z Janezom sva se spogledala in on je segel \ žep ter hip nato robato zaklel. Zep je imel |k>ln
— soli. Nagonsko sem segel v žep tudi jaz in otipal sol. Kazala sva drug drugemu neumne izraze lic in pa polne pesti soli.
— Cenca in Marjanica, to je vajino delo iu lega vama ne odpustim zlepa!" \ odgovor mi je lonček zupel znano arijo iz „Rigoletta" in vedel sem, koliko je ura in vedel sem tudi, kaj je po-uieuilu sol v mojem žepu. Komaj sem prišel dobro k sapi, ko je Tonček zapel z Marjanico dj-ospev: ... lajbelček žameten, da b' bil bolj pameten...
Z Janezom sva imela mero polno in sva jo tudi izpraznila, žal, da je bila ta mera samo -liter!
Maščevanje je sladko! Trikrat sladko tuj j*-* bilo tedaj, da, maščeval sem se z naslado. Ker sem bil pa premaščevalen, me je Bog trdo poti-pal 8 svojo roko in ptička, deklica Marjanica, katero sem imel že v roki, mi je zletela...
Janez bi naj sreča) čez deset dni Abrahama in za to srečanje si je želel, srčno želel srnjakove pečenke. Ker v dvoje nisva nič opravila, mi je ves skrušen dejal:
„Joža, pojdi sam nanj; pa če hočeš še Marjanico vzemi s seboj, saj Ti zaupam!" Mož je skoro jokal, tako si je namreč želel srnjakove pečenke. I)a bi se pa bolj potrudil, mi je še celo Marjanico obljubil! Avgust se je komaj rodil, še cel teden da ni bilo v preteklosti in obvestil sem logarja, kje naj naju z Marjanico čaka.
ledaj jo bila Marjanica voljna, prav voljna iti z menoj.Če bi tedaj ne bila voljna, bi bil jaz danes oštir in čislan mož, čislan pri vinskih bratcih in ne bi nikdar padaril, ker bi se ali prezgodaj oženil, ali pa zapil. Kdo mi je toraj rešil doktorsko čast? Prav dober šesterak je bi)! Dečko iz dobre družine, ki me j? trikrat izzival, na korajžo klical in me vsakokrat ozmerjal, ozmerjal radi Marjanice. Oni dan pa... no, bom kar lepo povedal!
Še ponoči nuj u je logar peljal na obširno poseko in naju leno posadil ter — odšel. Marjanici sem aaročil, naj me rahlo dregne s komolcem, pa le tedaj, če bo prišel na pašo ali na spregled kak srnjak, sam sem pa vneto buljil v nasprotno smer in v lovski s!rasti celo pozabil pritisniti se k Marjanici.
Naenknf se je pa revše tako streslo in zaje čalo. kot bi ,u najmanj pičil gad. Seveda sem videl od srnjaka samo lepo belo zadnjico! Namr-šil sem obrvi in molčal. Sonce je lezlo višje in višje, postajalo je topleje in topleje, /. Marjanico sva odrinila v gosto bukovje, poskušat čarobno piščal...
Zakrila sva se v mladem bukovju, pa tako. da bi s kroglo segel kamorkoli hi že bilo treba, ("etrt ure sva tiho zdela. Ker sem se tiščal Marjanice. mi je čas mineval silno urno. Opomnilo me je dekle, uaj vendarle že poizkusim z ono čudežno piščalko. K sreči je samo šepetalo! Tiho sem
odprl puškin zaklop in prinesel čudežno piščalko k ustnam.
Pip... pip... pii ... Hip smrtne tišine, lomastenje in divji skoki po gošči, srnjak, mogočen šesterak na vidiku dva, tri hipe, Marjaničen prestrašen krik, značilen za skrajno razburjeno žensko, nagel srnjakov okret, strel in moja kletev, to je bilo vse v času, ko bi človek niti do deset ne naštel. Marjanica je bolščala vame z odprtimi ustini in široko razprtimi očmi, jaz pa sem začel s pridigo. Mir, mir, mir! damo to sem ponavljal in bil od trenutka do trenutku bolj razburjen; šele po strelu sem dobil napad lovske mrzlice. Pomirila me je deklica, pomirila z obljubo, da bo v bodoče povsem mirna. \ igel sem puško na ramo iu pripravila sva se na odhod, komaj pa «vu vstala, ko je srnjak odskočil in glasno bokajoč in preklinjajoč mene in dekletu šel v goščo v prav lepih, mogočnih skokih.
„Na, llu..." besedo sem neizgovorjeno pogoltnil. Pristaviti sem nameraval še — baba!
Jelo se je oblačiti, urno oblačiti — pri dekletu. Da bo nevihta sem mislil, pa se je zaenkrat še zvedrilo.
čez kake pol ure sva se ustavila v mladem podrastu, počakala spet običajne četrt urice in spet ^e je oglasila čarobna piščal. Joj meni, v istem hipu spet skoki, lomastenje in srnjak je šel trdo — nu naju, bolje na od mene pet korakov oddaljeno Marjanico. Strela nisem hotel tvegati, pa tudi če bi ga hotel, bi ga ne mogel več. Srnjak je pridivjal do Marjanice in ta je v obrambo prav nečloveško zarjula: ..Joj, srnjak!" Ker pa ni imela za srnjaka pravega pari uma, jo je ta odkuri i in naju spet grdo nahrulil. V meni je vrelo. Dvakrat isti srnjak in še tako lepe roge je iinel! Ves' besen sem se zadri nad Marjanico: „Koza neumna, saj nisi srna, da bi te srnjak maral, pa tudi kozel ni, da bi te pobodel ali trčil v te!"
„Nesramnež!" je viknila, pobrala torbo in jo ucvrla domov. Zijal sem za njo, pa preveč seni bil divji, da bi mogel še katero blekniti.
Še na nekaj mestih sem klical, pa vse zamun. Vrgel sem puško na ramo in šel ves divji k oštir-ju Janezu. Ta me je sprejel z mešanimi občutki in se mi pritožil zavoljo ravnanja s hčerko, katera je že sedela na vrtu s lončkom — napol objeta!
— Janez, pri moji veri, jutri dobiš srnjaku, pa grem sam nnn.f. brez spremstva* in brez bab-nic!"
„Borno videli!" je dejal Janez čemerno, zakaj do srečanja z Abrahamom je imel le še dva dni.
Drugo jutro, komaj je pokukalo sonce čez vzhodne vrhov«, sem srnjaka odtrobil. I ep šesterak, močan in plemenit je prišel na piščal skoro divje, da is?ivalao. Bal se je tekmeca, bal se je za ženice in prišel je na boj pripravljen. Prevaral sem ga in ga prevrtal z jeklenko.
Žalosten sem stal kraj moje žrtve in mislil na Marjanico. Sam sem bil, brez logarja i" sam sem si utrgal smrekov vršič, ga pomočil v svežo srnjakovo kri in si ga zataknil za klobuk, si oprtal srnjaka in šel z njim v dolino. Ves ponosen sem prišel v oštarijo k Janezu, ki mi je loplo častital. Ko pa sem še držal v svoji desnici njegovo zajetno roko, sem videl, kako je Tonček zmagoslavno objemal Marjanico... Žrtev mi je bila tedaj grenka, srce mi je pokalo, ko pa sem spet pogledal na mogočno srnjakovo »-ogovje. mi je odleglo, v žilah mi je toplo znplala kri — kri lovčeva!
»GORENJEC«
STRAN 5
T E D E N S K E NOVICE
KRANJ
Odlikovanje, Z redom sv. Save IV. stopnje je bil odlikovan kranjski dekan g. Matija Šker-bec. Čestitamo I
Dvoje smrti v eni družini. Rodbino trgovca Bizjaka v Prešernovi ulici je ta teden smrt kar dvakrat obiskala. Najprej je umrla sestra ga. Bizjak Micka por. Požgaj, ki zapušča v ža losti soprogu in več otrok, dun nato pa je nmrla še Bizjakova mati Marija Bizjak roj-Demšar v starosti Rl let, bivša trgovka. Žalujočim naše" sožalje!
Balincarji! Suhi prostor Vam nudi gostilni ..Planina".
Važno! Obvestilo! Občni zbor Slovenskih obrtnikov se vrši v nedeljo, dne tO. murca in ne kot je bilo prvotno javljeno dne 17. marca 1940. Občni zbor se vrši v istih prostorih in z istim dnevnim redom.
Društvo slovenskih obrtnikov v Kranju.
Fantovski odsek Kranj. V torek sestanek » knjižnici. Udeležba obvezna.
Občni zbor strelske družine v Kranju bo dne 26. marca ob H. uri zvečer \ hotelu „Jelen" z običajnim dnevnim redom. Razmotrivala se bodo razna strelska vprašanja in druge zanimivosti. Vabljeni vsi čluni in nečlani.
Ali se more zdravje kupiti? Ne, moramo si ga ohraniti. Negujte zato redno Vaše zobe z zobno kremo Surgov Kolondont, ki ima v sebi učinkoviti dodatek sulfericin oleat no dr. Briiunlichu. Nu ta način odpravke polagoma vendar zanesljivo zobni kamen in preprečite da se naredi drug. Samo tisti, ki že v mladosti skrbe za svoje zobe, si bodo ohranili v-e življenje zdrave in lepe zobe.
Okrožni svet kranjskega fantovskega okrožja se bc vrš 1 dne 10. marca ob 9. uri v Ljudskem domu v Kranju. (Opozarjamo odseke-da se okrožnega sveta gotovo udeleže ter da pri -nesejo s seboj staležna in ostala poroč'la. V znani trgovini pri Jazbecu dobite z prvoob-hajanre in birmance lepo skrojene obleke po zmernih cenah. Priporoča se Albin Jazbec v Kranju,
Tobačna glavna zalogi v Kranju bo v novi zakupni dobi, kakor čujemo še nadalje ostala \ trgovini Dolenčev h čegar se vesele radi toC'-ne in vestne postrežbe vsi trafikanti. Ta zaloga je na primernem kraju, v centru mesta, kar je veliko vredno. Največ pa je vredno to, da ni treba voza pustiti ob pločniku ceste, ker policija je pri tem prometu primorana strogo paziti na cestni red, dočim tu lahko zapelješ z vozom na dvorišče in priložiš trgovskemu blagu še tobak. Se prav veseli so pa trafikanti zato, ker bodo od 1. aprila dalje tudi vžigalice dobili v Dolenjčevi trgovin, da ne bo treba tekati po mestu za vsako stvur drugam.
Opozarjamo na zalogo nianufnkturnegn blaga tvrdke Logar & Kalan, ki prodaja še vedno po starih cenah.
TRŽIČ
S. K. Ljubelj v Tržičn je imel 18. februarja svoj redni občni zbor, na katerem so b li med drugimi izvoljen za predsednika g. Padar Franc in za tajnika g. Pre.šern Rudolf.
Na tem občnem zboru se je nn željo mladine ustanovila nova smučarska sekcija, katere vodje je g. Prešern Rudolf.
Za vsa tozadevna pojasnila naj se prijatelji zimskega športa obrnejo na zgoraj navedeni naslov, ter se vabijo na sodelovanje.
Odbor.
ŠKOFJA LOKA
Neljuba pomota. V zadnjem dopisu se iiain je vrinila neljuba pomota. Gospod kaplan Jo-
ža Vovk ni namreč odšel na novo službeno mesto v Ribnico, kakor smo pomotoma poročali, ampak na Ig pod Ljubljano. To neljubo pomoto nam naj naši čitatelji blagohotno o-proste.
Povsod drugod je tako. Ce gledamo prizadevanja in trud naše mladine ; da bi dvignila vse panoge športa pri nas, moramo žal omeniti, da naša mladina skoraj vedno pri svojem idealnem poletu naleti ponavadi na gluha ušesa. Pri nas ljudje, ki odločajo, recimo na občini, nimajo prav nobenega smislu, da M podprli našo mladino v njenem idealnem delu. Niso vsi taki. A tisti, ki odločajo so: poglejte recimo Kranj, Tržič, Radovljico, Jese niče in nešteto drugih manjših občin, da ne omenimo Ljubljane, kako zvesto stoje starejši odločujoči možje ob strani mladine. Če že ne morejo recimo gmotno veliko pomagati pa daruje občina ali kak zasebnik za določeno vrsto športa, recimo pokal, za katerega se mladina nato v tekmi bori. S tem pa mladi dobe veselje in pogum, to je tisto neobhodno potrebno silo, ki rodi uspehe. Povsod drugod je tako, samo v Loki ne. Namesto, da bi se mlad na podprla tako od posameznikov, kakor od strani občine in raznih korporacij, se pri nas samo godrnja in zahteva od mlad ue vrhunskih uspehov, ki pa v takih razmerah nikakor ne morejo slediti. Ali je zato kaj čudnega, če tudi najbolj idealnega mladega fanta, ki se nekaj časa trudi in muči, a povsod naleti preje na posmeh, kakor na razumevanje, zapusti pogum in začne puščati vse skupa j v nemar.
Za zgled bi nam moral biti bvši škofjeloški „Orel", v katerem so bili mladi in stari eno-Zato pa je tudi žel tako sijajne uspehe in je izvežbal ves rod talentiranih telovadcev in izobrazil ves rod takratne mladine.
Končno pa povemo, da bi močno razv:t šport pri nas koristil tudi mestu v gospodarskem oziru — zlasti gostilničarjem, ker bi večje športne in telovadne prireditve privabile k nam veliko števlo tujcev od blizu in daleč.
Zato mora veljati od sedaj naprej, da se mora pri nas polagati od strani javnosti vse večja pozornost in naklonjenost telesni vzgoji, kakor je to drugod okoli nas v korist vseh
Ni samo mladina poklicana v to, poklican; smo vsi!
CERKLJE
Trimesečen kuharski tečaj za dekleta «e je te dni končal. Dekleta so se marsikaj koristnega nnučile. Dobljeno znanje bodo seb' n drugim v korist uspešno i>orab;le Tečaj je z veliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo vodilu gdč. Kordiševa, kateri naj bo izrečen v imenu vseh iskren: Bog plačaj!
ZG. BRNTK
Nekateri biljardisti so sklenili stopiti v stavko. Zlasti tisti, ki so zapravili po 100, 200 in več din, pa tudi tisti fant, ki je v par urah zapravil menda celih 500 din. Ta stavka bo ko-rstiln najbolj stavkujočim. Zato: Posnemajmo!
GORICE
Dramatični odsek našega prosvetnega društva se letos prav pridno giblje. V nedel jo 10. marca bodo šli naši igralci gostoval na Ovsiše pri Podnurtu z dramo ..Črnošolec" Ta lepa in res pomembna igra je bila že dvakrat odigrana domu prid velikim številom gledalcev, zato tudi upamo, da bo na ovšiškem odru povsem uspela.
Na cvetno nedeljo 17. marca pi bodo 'mela naša dekleta zaključek gosprdinjskega tečaja-Ob tej priliki bodo uprizorila igro „Po trnju do cvetja".
Sport.
Joža Hlebce:
Ako bi hoteli izčrpno in nazorno predočiti miš m čitateljem zgodovino slovenskega odnosno gorenjskega športu, bi morali iskati material v arhivih ne le slovenskih športnih klubov, temveč tudi v arhivih sedežev jugoslovanskih športov, da bi mogli navesti vsaj kronologijo najvažnejših športnih uspehov in dogodkov, ki bi nas poleg športne problematike najbolj zanimali. Ker pa tega materiala nimamo mi razpolago, nuj se v tej in nnduljnih številkah ..Gorenjca" omejimo le na nekatere msli tef vprašanju športnih disciplin, ki se goje pri nos in so prodrle v širše plusti naroda: katere naj č'mbolj razgibljejo našo športno javnost v korist narodnemu športno vzgojnemu delu. ki je silo važno v današnjih časih ter v rešitev in vpostavitev nnše športne vzgojne meto tle ki bi nam Slovencem najbolje slnžilu.
Nnša mladina ima težko stališče v tem oziru, ker ji še do danes ni znfrtann neoporečena smer narodne športne vzgoje, ki bi odgovarja-
la naši realni ter idejni športni vzgojni metodi. Tako koleba iz enega ekstrema v drug ekstrem, je tipični produkt momentalne športne mode ter si tako razbija ambicije, k jih ima v veliki meri od narave Kajti naš šport je še mlad ter nima za seboj tradicije, v kateri bi mladina mogla videti sv"tle zglede svojih prednikov in jim tako zves<», borbeno, neomajno in duševno uravnovešeno sledila, — kar
^ jo eno izmed glavnih gonil sporta v narodu.
I Na drugi strani pa Slovenci tudi še nimamo Bog ve kol ko lastnih izkušenj v športn, k' bi
I na splošno bile v telesno vzgojnem pogledu
i pomembne.
V rešitev našega slovenskega športnega vprašanja za zato poklicani -si športni delavci -voditelji, da štud!rnjo na terenu zlasti na deželi, efekte nušlh športov, da se bo moglo poleg tega s pomočjo pozitivnih izsledkov opazovanih pri drugih narodih prikrojiti naš neoporečni - slovenski, narodni, telesno vzgojni
Kakšne športne panoge naj goji naš človek*/
sistem vzgajanja športnega naroda bodočnosti:
z odnosom: na naše naravne zmožnosti, socialne prilike, na geografski položaj v katerem se nahajamo itd.; sploh na vprašanja, ki se tičejo narodovega preporoda v katerega smo športniki predvsem, da, prvenstveno poklicani. Mi se danes vse premalo zavedamo ogromnih koristi, ki jih prinaša narodu smotrna športna vzgoja v vse njegove vejo bitju in žitja. Za zgled naj nam bo Finska: — dežela vzglednih socialnih razmer, visoke kulture sploh, edinstvenih športnikov, ter narodnjukov — pa je dovolj izraženo osvetljevunjo veličine in dobrin športa; — dosledno športnega življenja.
Tudi mi bomo morali na podlagi naše samo-niklosti ustvariti neko našo narodno metodo vzgajanja naroda in opustiti vse tuje kvarne vplive propagande športa iz inozemstva, ki trn j nam servirajo v najbolj priporočljivih oblikah .'Utni propagatorji. To je tudi glavni vzrok, da ne vemo točno določiti naših športnih smotrov ki se tako v takih razmerah križajo ter cepijo našo že itak malenkostno moč, namesto, da bi se koncentrirali in pokazali naše športno bistvo le v maloštevilnih nam odgovarjajočih panogah ter tako sigurno uspevali.
Preveč je športa pri nas! Mi pač nismo več-milijonski narod, da bi lahko gojili ter ekspe-rementirali sodobne športne izume, ne da bi s tem škodovali samim sebi, ko nam danes že za vsakdanjo predstavo športa doma in v inozemstvu nemalokrat manjka moči. Tega dejstva naj se že v polni meri zevedamo enkrat.
Pa poglejmo v bežni sliki nekaj naših najpomembnejših športov, ki so do sedaj zadobili
ESPERANTO
(Nadaljevanje.) XVII.
Nova j vortoj: ekster = zunaj, izven, ekzem-plo - primer, ekzili = pregnati forno - peč, forgi «» kovati, guto = kaplja, griza = siv, -a, -o, kaki = sekati, hejti = kuriti, ini ~ uživati, gusta ~ pravilen, -a, -o, gentila = vljuden, -a, -o, (dvorljiv) haveno — pristan, pristanišče, heroo = junak, hon'i = sramovati se, trafi — zadeti, tranći = rezati, tnrni = obrniti se, triki = plesti, teni = držati, stoto
— država, šteli — krasti, šultro = rama, tiri m vleči, toleri = dopustiti = nrso m medved, uragano = orkan, ungo = nohet, nzurpi •= s silo prisvojiti,
_ at -, — it -, - ot -Kakor smo z priponkami — ant — in — int
— in — ont — bodo tvorili tvorne deležnike tako tvorimo s pomočjo priponk — at —, — it
— in — ot vse oblike trpnih deležnikov sedanjega, preteklega in prihodnjega časa, tako:
laiidate = hvaljenec, lafulata = ha vi jene, -a, -
amato = ljubljenec, amutn ~ ljubljen,- -n.. -o, amnte = ljubljeno
laudito ■> pohvaljenec, laik itn = pohvaljen,  -a, -o
umito = vzljubljenec, aniita = vzljul.ljen, -a. -o, amite = vzljubljeno
Iaudoto = (bo) hvaljenec,
amoto ■» (bo) ljubljenec, amota = bo ljubljen, -a, -o, amote = bo ljubljeno.
Pazi na razliko;
amanto  =  ljubimec  : amato = ljubljenec
dividanto = deblec : dividato = deljeiiec.
Glagoli z priponko — ig — nimajo trpuih oblik deležnika, zato rabimo samo tvorne oblike, zato ne enamigita temveč enamiginfa = zaljubljen, -t, -o.
Trpni in tvorni deležniki samostalniške in pridevniške oblike se sklanjajo kakor samo-staln k in pridevnik!
Tiu, kiu estas laudanta, estas landanio, sed tim. kiu estas lafldata de aliaj estas lafidato.
Titi, kiu estis au estos laudinta estas laudin-to, sed tiu. kiu estis afi estos laiidita e-stas laudito.
1 u, kiu estos amonta estas amonti;. sed tiu kiu estos omota estas amota
Nekaj predlogov: snper = nad, snb - pod, ansiatau = namesto, po "™ po, trans = črez, preko, onstran, čirkau = okrog, okoli, malgrafi = vkljub, tra = skoz, skozi, prefer = mimo, kontrnii = proti, lafi = po, krom - ruzen, post — po (časovno), dum = med (časovno).
Kakor smo že omenili, predloge lahko rabimo tudi kot predponke, kjer to sm:sel dopušča tako tvor rac nove besede:
aldoni = dodati, pridati, eldoni = izdati (kaj go), e'donejo = založba (knjig), eniri = vstopiti, rli.-i = izstop ti, preteriri = ogniti se, mirno iti, ćirkaiiprcni = objeti, čVesti " prisoivovati, tninsiri » preiti (iti preko), submeti - podložiti, itd.
uj —: je prponkn, ki znači: 1.) reč ali posodo, v kateri se kuj hrani, 2.) sadno dre, vje in 3.) državo, tako:
1. ) inko "" črnilo : inknju  «■ tinlnik mono — denar :    monnjo =* denarnica abelo = čebele« : abelujo = panj
2. ) piro = hruška (sad) : pirujo ■ hruška (drevo)
mesto razvijanja na Gorenjskem v širših plasteh naroda. Vsakdo naj si s pomočjo teh kratkih misli o naslednjih disc plinuh razvija
I še nove svoje misli ter tako ustvari sodbo o
I vrednosti športa in' njegovih možnih ter ne
I možnih prospiracij pri nas.
I 0alje)
poni o = jabolko : pomnjo .=?. jablana 3.) italo = italijan  : Italujo = ItaPja germano = nemec : Germanajo = Nemč ja K priponki       nj     , ki znači državo moramo pripomniti, da mnogi esperantisti rabijo priponko  — io, namesto — njo, kar je tudi pravilno, tako: Jngoslavio, Francio, Italio, »td. Nekatere države pa pa izražamo z besedico — lando.   tako:   Nederlando, Svislando, Finlando, itd. Prevedi!
La filo.
Mabriča hebreo (Žid) vol:s krisrtan gi. La pastro (duhovnik) instruis lin pri la prego, sed I a penado (trud) restis vana (vana = zaman), čar la hebreo estis tre maldilgenta (diligenta = priden, :a, -o, marlj v). — Nu, mia filo se vi morgafl scios fari senerare la signon (znamenje) de kruco (kirž), vi ri-cevos de mi sakon (sako = vreča) da (da = de) terpomoj (terpomo = krompir). Se-kvantan tagon prenis la hebero kun sian silon, kiu portis sakon. Li eniris la demon de la pastro, la filo atendis ekstrere (zunaj). — Nu, faru la signon de la kruco, diris al li la pastro.— En la nomo nomo (notno = ime) de Patro kaj ge la Sankta Spirito (spirito = duh). — Ne, kie restis „Filo"? — Pardonu, m: las's la filon ekstere; li tenas la sakon por la terpomoj, respondis la hebreo.
MALI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0*50. Najmanjši znesek je 8 D.
Važno! Modroce, otomane, spalne diva ne itd. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik — Na skali
St. 5. (v hiši g. Sipica)
Moderno 4 sobno stanovanje z vsem komfor-tom v mestu se odda takoj ali pozneje. Naslov v upravi.
Stare kovine in staro železo kupnje po najvišji dnevni ceni tvrdka P. Majdič „Merkur", Kranj.
Rabljene ročke od olj in doze oljnatih barv in lakov kupuje po najvišji dnevni ceri tvrdka P. Majdič „Merkur" Kranj.
Dvosobno stanovanje v sredini mesta z vsemi pritiklinami se odda s 1. aprilom. Vprašati La jer jeva ulica 10, Kranj.
Prodam par tisoč kilogramov slame Naslov: Voklo 9.
Iščem službo postrežnice za vsak dan, ali nekaj dni v tednu. Naslov v upravi lista.
Odda se stanovanje v Čirčičah št. 6 s 1. aprilom. Poizve se Brešar št. 11. ,..
Služkinjo, ki zna kuhati, sprejme 3 članska rodbina. Naslov v upravi:
Učenko za asistentsko (inštrumentarko) k zobozdravniku takoj sprejmem. Ponudbe na upravo »Gorenjca* pod ..Absolutno poštena za Kriinj". ■ •
Kolesa prodajam še vedno po svarih nizkih cenah. — Julij Zevnik, Stražišče.
Kupim lipove in borove plohe. Peter Kobal. Kranj.
STRAN »
><WMa>ew|>g»Bi
»GORENJEC«
Vzgoji svojega otroka tako, da zjutraj, zlasti pa zvečer čisti zobe!
SARGOV
KALODONT
proti zobnemu kamnu
BoM! Bolrice!
Za birmo
Vam nudim cenena in krasna da rila še po starih cenah.
HVALA FRANC
zlatarska delavnica KRANJ — poleg delavskega doma.
PAVEL J3REN
mestni stavbenik
KRANJ, Jenkova 5-1
izdeluje načrte in statične proračune vseh vrst zgradb. Projektira in izvršuje zaklonišča v novih in starih zgradbah. Cene solidne.
Ra»glas
Skupni pTO'stniki parcel na ,.Sttvi" k. o Naklo in k. o. Okroglo prepovedujemo od sloj uaprej vsako vožnjo in jemanje sipe 'mivke) z tega ozemlja, katero je glasom „Statuta K L. 277/14 37 Komisarju za agrarne operacije 1 v Ljubljani samo last 33. tuk posestnikov, kdor bi kljub prepovedi Se j' mal M|w>, se bo izročil oblasti.
Gospodarski odbor Naklo
Couch zofe, otomane, divane
in vse tapetniške izdelke Izvrću je točno in solidno
V TONEJC
tapetnlk, Kranj
Ako imate kurja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo blgienično urejeno pe-dikuro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za diu 6.-. Ne mučite se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokov-njaško popravimo mošfke, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata.
J Velika oblastveno dovolje
f RAZPRODAJA
v Kranju - Mestni trg 1J
Vsemu cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da radi opustitve trgovine razprodajam vse modno, manufakturno in galanterijsko blago pod lastno ceno. - OPOZARJAM Vas na lepo izbiro inozemskih štofov in kamgarnov za moške obleke ter veliko najmodernejših vzorcev damskega volnenega blaga za obleke, kostume in plašče. - NE ZAMUDITE te edinstvene ugodne razprodaje, sami veste, da so vse tovarne blago podražile. Pri meni se Vam nudi redka prilika, da dobite dobro blago po res nizkih cenah. Za nizke cene Vam jamči
/OŽE VIDMAR - KRANJ, Mestni trg 11.
MANUFAKTURA, MODA IN GALANTERIJA
Cviček
pravi  dolenjski, donite  prt  Centralni rinarnt v 1 jiinijanr, Frantonaitdc« aTTcg ff.
Ne pozabite!
ZA naitup in izdelavo oblek fer plasčev
je najcenejša konfekcija
Flektrovarjene Štedilnike, kakor tudi Via ostalu ključavničarska dela tzvrluje v strokovni Izdelavi
R. FLORJANČtČ ključavničar KRANJ
ŠTEFAN CZNČIČ inNtlNC KOŽELJ
Izdelujemo tudi po meril
V naši konfekciji dobite vse vrste oblek in obleke za Veliko noč in birmo po zelo nizkih cenah.
b r z o 3 a v !
Izvanredno ugodni nakup se po starih najnižjih cenah edinole pri tvrd ki
LOGAR & KALAN - KRANJ
Za birmance štofi: din 20*—, 25—, 35—, 50—. Za gospode največja izbira kamgarnov: din 55'—, 75*—, 85"—. 100— itd.
Za dame: Najmodernejši novi  vzorci za  plašče in obleke: din 30 -, 35—, 40-, 60—, 70'-, 110—,
Dospela je velika izbira najnovejših svilenih rut.
Pridite in prepričajte sel
m
Sprejema hranilne vloge in rudi vloge na tekoči račun. M Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom Poštne || hranilnice in so vlagateljem te položnice na razpolago. I|
Hranilne vloge se obrestujejo po 4% in so vla- jj
galeljem vedno na razpolago. Vezane vloge I
s tri mesečno odpovedjo se obrestujejo po 5°/o. [
RANILNICA IN POSOJILNICA (
V KRANJU k. z. z h z. LJUDSKI DOM I
Mimica 2agorska: 58
Marija Taborska
Zgodovinska povesit iz doke turskih časov.) (Dalje)
Potem ga je vpraSal dalje: »A zakaj bežiš?"
„Ce me ujamejo, me obglavijo, ali pa me polljejo * svinčene rudnike, mordi pa celo na galere."
»Kaj si zločinec?"
»Zločinec? Čemu neki? Dobro delo sem storil?" „Pu praviš, da te biriči zasledujejo." »Seveda Ikre, ker človefka pravica sodi krivično. Ti pa drAtfa ve5, da nisem sror.l krivice ih zlega." „Pa kaj si pravzaprav storil?"
»O, hitro sem poravnal svoj račun ž njim. Hes, hitro. Sunil sem z nožem, z enim samim zamahom sem mu prt?-tfczal vfat. Se zastokal ni, Se vždihnil ni. Kri je bruhnila iz prerezanega vratu, glej, ves sem še okrvavljen."
Martina je obhajala že res groza.
»A koga si umoril? Povej vendar?"
Gorazd je začudeno in neverno gledal v fanta.
»Kaj? Ti tega ne veš? To vendar vsi ljudje vedo."
»Ne vem. Daj, odgovori!''
»Saj sem povedal: zaklal sem ga."
»Katerega."
»Tega, no, prokletegal Zapeljivca moje hčere." Martin je od začudenja spustil Gorazda iz rok iu ga komaj Še pravočasno ujel, da mu ni uiet. »Leopolda?" »Leopolda da!" »Gdrazd! Zakaj si to storil?"
„Imela sva stare račune. Ker sem mu pa prereaal pravočasno vrat, sem preprečil, da ni izvršil dragega, še gnus nejšega zločina."
Martin se je spomnil Polonice in se je ves stresel.
„A kakšnega. Gorazd?"
»Neki deklici je hotel vzeti čast, Bog nas obvaruj I" »Kateri? Kakšni?"
»Ne vem. Pa jaz moram odtod. Biriči ine iščejo!"
»Povej! Povej mi vse!" je za'iteval Martin. »Gorazd se je uzrl po kosti in ustne so mu posiaele. »Biričil Biriči!" „Kje?"
Gorazd Martinu ni odgovoril, ietrgal se mu je in je v vel kih skokih izginil daleč v hesto. Potem je dolgo razmišljal, kaj naj stori in je nazaitaje krftnd proti Radovlj mi
»Moj Bog, Če me zgrabijo in vtaknejo t ječo!" se je bal.
»Saj me h« bodo, saj me ne bodo," se je tolažil.
Sel je ptoti Radovljici, misel na Gorazdovo izpoved in skrb «a Polon čo sta §li k njim. Sredi travnikov je ol«tal, svrdir* lAsBom ni toogel ver/efti. Pesem je prihajala s ceste.
»Leži, leži tam polje,
polje zeleno, ravno.
Mlad fant po polju vriska,
a srce mu je bolno...'
Pesem je bila tovo miška, glas je bil Filipov.
„1 ilip! Poje, vriikal" se je čudil Mart n. »Ali je tu tudi znorel od vsega hudega, kakor Gorazd? Moram, moram ga videti!"
Hitel je proti cesti in videl, da Filip pelje za roko žensko. Tista visoka postava se nau je zdela anatia. Pa vsaj ne, da bi bila - ? Ne, Micka ni, Tit sam «nu j« povedal, da so jo ia davno odgnali čez Kolpe. A *H«đ*rl Tako znana mu je in Fil'p je ob njej' Martin je tekel čez travnik, kar so mu noge dopuščale in če* nskaj časa so mu začela kolena klecati od rfcdostueffa spoznanja. Res, ni se varal! Filip je vodil 'Micko za roko.
»Micka!" je zavpil Martin, da ste se onadva na cesti ustavila in se ozrla. Potem sta ga \A X] oZiittla:
»Martin!" sta zaklicalu oba hkrati in rau pohitela nasproti.
Pozdravi; so se in Martin je komaj prišel do besede.
»Pa kako, da si tukaj Micka? Tit mi je pravil, da so te že odpeljali čez Kolpo."
»Saj so jo," je menil Filp in mislil povedati vse, pa je Micka prehitela z vprašanjem:
»Ali je Tit se živ?"
»Ziv  in zdrav. Na Taboru je." »O hvala Mariji Taborski!"
»Po tebi joka, pa zdaj se bo ž« utolažil. Povoj ta mi zdaj, kako si prišla na Gorenjsko nazaj."
„Filip me je rešil. Filip, pripoveduj ti."
Dobrovoljni tovornik je pripovedoval:
Tik pred turškim vpadom sem tovori) po Hrvaškem, Doli se govorili, da se Turki spravljajo na pot, jaz pa nisem hote! verjeti, ker se v onih krajih vedno govori o turških vpadih. Nazadnje so pa le res Turki prišli tako hiiro, da sem se komaj utegnil skr ti. Konji in blaga j« ab> po zlu, no, škoda je bilo, pa tisto se že vso pozabi. Tedaj nato niti misli! nir.em, ker som imel skrbi, kako bi prišel nazaj na Kranjsko. Vendar je preteklo dokaj dni, pa nisem in nisem našel pametne misli. Nazadnje se mi je pa le posvetilo. Slekel sem ubitega Turka in se sam napravil v tiste vražje cape, da bi mi jih nikoli več ne bilo treba dati nase! Greni, grem, Turki se niso menili zame, pred ljudstvom sem se pa moral skrivati, ker me je hotelo kar pobiti. Pridemo do Kolpe, pa mi začne neki Turek pripovedovati, kaj vem, kaj mi je žlobudral, jaz ga nisem razumel, pa sem mu odk mal. A oni me je zgrabil trdo za roko in me je kar vlekel s seboj. Izročil mi je v varstvo neko žensko, potem je pa šel. Ko sem jo pogledat, sem poskočil od veselja — Micka je bla. Se tisto noč sem jo na turškem konju prenesel Čez Kolpo. Potem sva pa jezdila čisto brez zaprek do Kranja. Vsi so mislili, da sem Turek, ki vodi s seboj sužnjo. V Kranju sva pa srečala Turčine.ki so se s plenom vračali proti Hrvaški Menili so, da jih je premalo, da bi mogli priti čez gore na Koroško. Tnkoj sem slekel turško obleko in z Micko sva se napotila v Begunje. Našla nisva nobenega, zato sva po zdaj namenjena na Tabor."
»Filip, moj brat si," se je veselil Martin. »Tega ti jaz nikoli ne bom pozabil. Mnogo si Žrtvoval, da si rešil mojo sestro."
Filipove oči so sanjale nekam v daljavo, neizpolnjeno hrepenenje in lep spomin sta bila v njh. Pa je tovornik zadušil čustvo in se je prešerno zasmejal.
(Dalje.)
7« urednikn in izdajatelja odgovarja VertovŠe-k Milan v Kranja Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kraa
23482348482348485348485391534853484853482348233223484823485348535389482353232353235348010101022323235302532323532353235323
2323484800020001000023234823532353232348232323532323535323232348534823482353895323232323532353482323235323532353535353235348