Naši dopisi. Iz postojinskega okraja. (Volaričev večer v Zagorji na Pivki.) Dne 5. prosinca je napravila narodna čitalnica v Zagorji veselico; čisti dohodek je bil določen sirotam in vdovi, prezgodaj umrlega učitelja-skladatelja Volariča. Ker nam je rodoljubje in požrtovalnost vstrajnih Zagorcev znana, vedeli smo naprej, da se bo veselica dobro obnesla, toliko bolj, ker je bil namen dobrodelen, vspored pa zanimiv. Nismo se varali! Inteligence in priprostega Ijudstva je bilo polno. Lepo je bilo videti tam domačega č. g. župnika, za njim mnogo sodnih, političnih, davkarskih, železničnih, poštnih in gozdnih uradnikov. Tu zopet smo videli mnogo trgovcev, zasebnikov, obrtnikov vseh Bbranž", med njimi pa mnogo zavednih kmetov. Prepričali smo se, da ima pravi učitelj zaslombo v vseh stanovih. Tudi precej učiteljev nas je bilo zbranih. Ne bom popisoval posameznih točk, omenim naj le, da je gosp. učitelj Malnarič proslavljal ranjcega Volariča v prelepem govoru. Do solz so nas ganile njegove prelepe besede. Kdo bi si ne obrisal solze pri besedah: ,Tam od jadranskega morja pa pihlja sapica na prerani grob umrlega učitelja. Na svežem grobu zdihuje pa njegova mlada vdova, krog katere jočejo štirje neodrasli otroci. Neodrasli pravim, ker najstarejši je komaj 7 let star i. t. d." Čistega dohodka je bilo okolo 80 K, kar dela čitalnici in Zagorcern le čast. Slava podpirateljem učiteljskih sirot! J.