TEDNIK PTUJ, 12. JUN! J A 1969 LETO XXII., ŠT. 23 CENA 0,50 DIN )fed IV. sejo občinske konference ZKS Ormož Ocena gospodarjenja / občini Ormož Ormoški komunisti so te jj¡ v intenzivnih pripravah џ svojo IV. sejo občinske inference ZKS Ormož, ki )o v soboto 14. junija v dvo- jini delavske univerze v Or- možu. Iz predloženega dnev- nega reda lahko izluščimo tri vsekakor najvažnejše točke: izravnavo dosežene stopnje reorganizacije ZK v občini Ormož, razpravo o reorgani- Bciji ZK ter razpravo o o- snovah za izdelavo načrta razvoja gospodarstva v ormo- ški občini. ZNAČILNOST GOSPODAR- STVA V OBČINI TER NE- KATERE OSNOVE ZA IZ- DELAVO NACRTA RAZVO- IA ORMOŠKEGA OBMOC- IA Pri izdelavi programa — flčrfca območja je treba red vsem izhajati iz sedan je- a stanja oziroma gospodar- jih osnov tega območja, fateti žira n i podatki, zbrani o analizah zaključnih ra- iinov, lei jih je izdelala služ- Bdružbenega knjigovodstva, odru žn i ca Ptuj, sicer kaže- » določen premik ter moč- lejlo dinamiko kot v pred- hodnih obdobjih, vendar pa kvalitetno ne kažejo bistve- nega napredka. To nam si- tar kažejo relativni pokazo- falci, zlasti kar zadeva rea- 'ßaeijo oblikovanja celotnega dohodka in dohodka ter kar fcdeva razporeditev sredstev 'razne sklade. Ti podatki so írajeni na razmeroma majh- "ih absolutnih vrednostih, kko da takšen uspeh ne po- ceni, bistvenega premika za ^boljašnje razmer v gospo- dstvu in družbenih službah. Posamezne gospodarske or- fcnizacije v občini so sicer Obeležile neprimerno večji gospodarski napredek kot v preteklih letih, vendar je to v zbirnem smislu še vedno zelo malo, ker so bile uki- njene nekatere delovne orga- nizacije in je zaposlenost manjša kot v preteklih letih. Nekateri osnovni gospodarski pokazatelji, kot je gibanje zaposlenosti, osebni dohodek in nacionalni dohodek, kaže- jo v zveznem in republiškem merilu Slovenije bistveno drugačno sliko kot v občini Ormož. To trditev kažejo sle- deči pokazovalci: Gibanje zaposlenosti: V Gibanje osebnih dohodkov: preteklem letu smo zabeležili v SFRJ za 3,7 •/« večjo zapo- slitev kot v letu 1967. V Slo- veniji pa je zaposlitev poras- la za 2,4 Vi. Nasprotno temu Pa je v občini Ormož zabe- ležen padec zaposlenosti in sicer v gospodarstvu od 1521 na 1438 zaposlenih, medtem ko je v negospodarskih de- javnostih zabeležena enaka zaposlenost kot v letu 1967 (401 zaposlen). Ob tem je znana trditev, da je zaposlenost temeljni de. javnik gospodarskega na- predka. Izhodišče za tako nizek o- sebni dohodek je nizek naci- onalni dohodek, ki je že sko- raj 4 krat manjši od sloven- skega poprečja in 2,5 krat manjši od jugoslovanskega poprečja. Glede na navede- na dejstva se bodo morali člani zveze komunistov aktiv- neje angažirati za odpravo teh neskladij ter s svojim prizadevanjem in argumenti- ranjem dejstev povzročiti procese, katerih posledica bo dinamičnejša rast gospodar- stva, izboljšanje gospodarskih rezultatov, večja osebna po- trošnja in drugačen standard kot ga imamo na območju občine Ormož v poprečju da- nes. J. S. VREME *a čas od petka, 13., do nedelje, 22. junija 1969. Mlaj bo v nedeljo, 15. junija devet minut po pol- noči. NAPOVED: Ves cas bo •epo vreme s temperatura- mi okrog 28 stopinj C. V V"edo, 18. junija, bodo več- je nevihte, vendar je upa- nJe, da naših krajev ne bo- do zajele, ker bodo ta dan "aši kraji pod vplivom za- hodnih zračnih tokov. Alojz Cestnik S SEJE SO SLOVENSKA BISTRICA Skupščino čaka cela vrsta problemov Druga redna in prva de- lovna seja skupščine občine Slov. Bistrica je imela ne- običajen začetek. Odborniki so z enominutnim molkom počastili spomin na premi- nulega odbornika zbora de- lovne skupnosti Ignaca Je- menska. Razprava o gospodarstvu je pokazala, da težave, ki so bile tipične v zadnjih letih, ostajajo še naprej. Se vedno bo premalo ustvarjenega do- hodka, predvsem pa skladov za razširjeno reprodukcijo. Ko so odborniki razpravljali o srednjeročnem načrtu raz- voja bistriške občine, so bili mnenja, da se uresničuje, vendar počasneje, kot je bilo predvideno. To predvsem za- deva negospodarstvo in pa družbeno ter individualno stanovanjsko gradnjo. Ugo- tovitev, da za graditev ni sredstev, utemeljuje dejstvo, da bodo v teh dneh končali v Slov. Bistrici več stanovanj za trg, ki pa še sedaj nima- jo kupcev. Odborniki kmetje so po- novno sprožili vprašanje kmetijstva. Ugotovitev je bi- la, da skuša občina, kolikor (Konec na 2. strani) Ptujske toplice VODA IZ VRTINE ŽE IZTEKA, ŽAL ŠE PREHLADNA Kako napreduje raziskava vrtine na Turnišču, smo se pogovarjali z Antonom Ža- garjem, podprédsednikom OS Ptuj. — Kaj so pokazale zadnje raziskave vrtine? Pri raziskovanju vrtine so strokovnjaki ugotovili, da je voda na različnih globinah in to v veliki količini. Voda po zadnjem miniranju v vrtini že izteka. Vrtino so razstreli- li na globini 750 m. Zal vo- dal, ki izteka, ni iz te globi- ne, ampak iz globine okoli 400 m. Tam je bila cev po- škodovana že pred leti. Na globini 400 m bodo cev po- pravili in za tem omogočili ztok vode iz globine 750 m. Pomembno je to, da že pri dosedanjih raziskavah in ob- novah vrtine voda sama iz- teka, vsebuje CO 2 —, ima okus slatine, ni pa še dovolj topla. Njena toplota je od 15 do 18 stopinj. Po dogovoru s podjetjem INA iz Lendave, ki vrtino raziskuje, bodo z raziskavo nadaljevali. Poleg že ome- njenih del bodo vrtino obno- vili do globine 1600 m. V glo- bini med 1200 in 1300 m bo- do vrtino razstrelili. Tu pred- videvajo še večje količine vode. Vrtino bodo razstrelili na večji globini, kjer predvi- devajo, da je plin. Vrtino naj bi raziskali do konca junija. Strokovnjaki zatrjujejo, da bo uspeh. — Ali občina že misli na to, kako bo izkoristila toplo vodo, če se bodo predvideva- nja strokovnjakov uresniči- la? Če bo raziskava uspela in bo analiza vode pokazala u- godne rezultate, da bo topla, da bo imela zdravilno moč, da bo imela slatinske sesta- vine — mineralne snovi, jo bomo temu primerno izkori- stili in sicer za kopališče, za zdravljenje ... Skratka, v bližini predvidevamo rekre- acijski center. Začeli bi z let- nim bazenom olimpijskih di- menzij, ki bi ga pozneje ure- dili za zimsko kopanje. Ce bo imela voda zdravilne last- nosti, bo treba postaviti o- krevališče. Vse to bo zahte- valo ureditev okolice, mnoge gostinske in druge prostore, ki jih današnji turizem za- hteva. Potrebno bo veliko fi- nančnih sredstev, ki jih bo- mo angažirali tudi izven ob- čine. So že interesenti od drugod. Okolico vrtine bi u- redili kompleksno, po študi- ju v večji rekreacijski cen- ter, ki bi bil velika pridobi- tev za ptujsko občino in ?a ptujski turizem, ki ima še velike možnosti razvoja gle- de na ribnik (v bližini), na prelepe Haloze in Slovenske gorice. Turistična dejavnost bi se še toliko bolj razvila, ker gradijo mimo Ptuja av- tomobilsko cesto Zagreb — Maribor. Glede na to, da je v mestu in okolici veliko kul- turnozgodovinskih spomeni- kov, bo turist v Ptuju lahko veliko videl in koristno po- rabil svoj dopust. ZR KAKO S CESTAMI V VZHODNI SLOVENIJI? Problem cest v vzhodni Slo- veniji že nekaj let postaja vse bolj pereč. Cestno omrežje je iz leta v leto slabše. Sredstev za večja popravila oziroma as- faltiranje ni. Zadnja zima je ceste privedla v takšno stanje, da še bomo dolgo čutili njene posledice. Zato ljudje vse pogosteje vprašujejo, kako dolgo bo še tako. Res je v načrtu hitra ce- sta, ki bo temu predelu prine- sla določeno izboljšanje. Toda za lokalni promet na tem po- dročju bo pomenila izredno ma- lo ali skoraj nič. Pričakujemo lahko, da se bo ta zaradi večje- ga števila turistov, ki bi naj prišel po novi cesti, samo po- večal. Kako pa bo gledal tuji turist na takšne ceste, si lahko kar predstavljamo. Enkrat bo prišel in potem nikoli več. Vse pogostejši so glasovi ob- čanov, ki zahtevajo izboljšanje sedanjega stanja. Toda vse že- lje se razblinijo ob ugotovitvah, da ni denarja. Zato je zanimiv predlog, ki so ga dali nekateri občani, naj bi uvedli za reši- tev cest v vzhodni Sloveniji LJUDSKO POSOJILO. Predlog je zanimiv in mogoče bi bilo prav, da bi ga odgovorni pre- učili. Verjetno ni avtomobilista, ki na tem območju ne bi vročil večjega zneska tudi za obdobje petih ali desetih let, če bi vedel, da se bo lahko vozil po cestah in ne po tem, po čemer se mo- ra danes. Tudi pri drugih ob- čnih bi po vsej verjetnosti bil ugoden odziv. ZAKAJ NE BI POSKUSILI? -b STRAN 2 tednik — Četrtek 12. junija u, ----- SZDL danes (Nadaljevanje) Uresničevanje samoupravnih • fin-h vrrhlemov. ki so vzroki zn objektivne tatare so zlasti r'-i'n raren svlnšne razvitosti vni^niniv^h sii precejšnja rr^ičn^st v razvoj- nih stopnjah rins/nrijnrairia po pot'oooh fr» v^k^aiinnh raz- drobljena nrrnc'rvalrin eks- tenzivna r'nirnnitiт»в. nizka produktiver*«* nrevetosna отр- cbrazho in včianjevanje posa- meznih družbenih dejavnosti iz državne službe v samouprav- no strukturo itd ... V teh o- kvirih še vedno dokajšnje e- konomske in kulturne zaosta- losti in sorazmerno majhnih materialnih možnosti za zado- voljevanje družbenih potreb nastajajo protislovja in kon- flikti med interesi, ki zavira- jo demokratično rast političnih odnosov. (Nadaljevanje prihodnjič) iemirno tržišče Konec lanskega in v za- četku letošnjega leta je na- stopil val podražitev, ki je ogrozil družinske proračune predvsem tistih z nižjimi prejemki. Nadaljnji skok cen je bil ustavljen, vendar bo- do podražitve iz začetka le- tošnjega leta pustile svoje sledove, kar bo tudi zmanj- šalo učinek zvišanja osebnih prejemkov. POTROŠNIŠKI KREDITI Pojasnjujoč vzroke zviša- nja cen zatrjujejo ekonomi- sti, da je v zadnjih mesecih povpraševanje preseglo po- nudbo. Jugoslovani so kupo- vali več in zahtevali več sto- ritev kakor prej. Torej so imeli več denarja. Od kod? Prejemki prebivalstva so se povečali lani za 10 °/o. Ob za- četku letošnjega leta so ra- sli še hitreje. Sprostitev po- trošniških kreditov je vpli- vala v začetku leta na večje povpraševanje in obseg teh kreditov je bil za 70 °/o več- ji kakor leto prej. Masa oseb- nih prejemkov se je poveča- la tudi zaradi tega, ker se je povečalo število zaposlenih državljanov za 4 %. Razlogov za podražitev je torej dovolj. Navajajo še prosto oblikovanje cen, zvi- šanje davka na promet. Vi- sok porast življenjskih stro- škov je sedaj dejstvo. V pt- vem trimesečju so se zvišale cene v prometu na drobno za 5 ®/o. To vrjetno ne bi resneje ogrozilo standarda, ker so še bolj porasli pre- jemki, če ne bi bilo podra- žitev ravno pri proizvodih, ki jih kupci največ zahteva- jo. Kmetijski pridelki so se podražili, na primer, za 15®. o. STALIŠČE SINDIKATOV V zvezi sindikatov so opa- zili, da so nastale spremem- be v porabi delavskih dru- žin. Sedaj imajo več izdat- kov za stanarino in razne storitve, povečali so se iz- datki za hrano, to pa je do- minantna postavka v dru- žinskih proračunih z nižji- mi dohodki. V teh družinah so morali odložiti nakup bla- ga, ki ni nujno potrebno, na poznejši čas. Zvišanje cen se je torej odrazilo na življenjskem sta odrazilo na življenjskem standardu. Skok življenjskih stroškov je izzval pritisk na povečanje osebnih prejem- kov v delovnih organizacijah — ki so za to imele sredstva. Zvišanje cen je torej priza- delo zaposlene v delovnih organizacijah, ki niso imele sredstev za večje osebne prejemke. ■ VkKja občine Spremljajoč najnovejša gibanja v življenjskem stan- Prvi akademski ples v Slov. Bistrici Pred kratkim je bil v Slo- venski Bistrici L AKADEM- SKI PLES v priredbi kluba slovenskobistriških študen- tov v Ljubljani. Ob prijet- nih zvokih ansambla Franca Puharja in pevke Sonje Ga- beršček se je številna mladi- na prijetno zabavala. Plesa pa so se udeležili tudi mnogi starejši, saj v Slov. Bistrici podobnih prireditev zelo pri- manjkuje. Prvi akademski ples je po ugotovitvah vseh prisotnih dobro uspel, zato so prenrirarn. da bo v bodo- ča podobnih prireditev še več. dardu zahtevajo sirm da intervenira skupnost i pominjajo, da je še več šnih začaranih krogov, v terih se gibljejo ozirorì^ raščajo cene. Zvišani (k na promet se, na primer čuje sedaj od večjega, meta na drobno. V po- osebil i dohodki povečan tem pa tudi ustrezni I spevki. Bilo bi narobe, če bi fo li samo na zvezne ukj Občine imajo toliko pOC| stil, da bi lahko v znatni i ri vplivale na gibanje j* be in na cene. Tudi delo organizacije morajo m¡ na te reči. Samo primer: ¡ izvajalci so povečali ct deloma so se zvišale tudi trgovini in se končno, »vn le« k potrošnikom ozira k proizvajalcem. Bilo bij brocce se ta krog ne bi| nov il. S Skupščino čaka . (Nadaljevanje s 1. strani) je v njeni moči, izboljš položaj, toda vse to je p malo. Od zgoraj ni videti i benih vidnih ukrepov. T) je odbornik Ivan Arbei dejal, kako čuden je od jugoslovanske kmetiji banke, ki daje kmetijsi organizacijam kredite | nemogočimi pogoji. Na dr strani pa daje dolgoro kredite v razvoj turizma obdobje 25 let po 3-odstc obrestni meri. Jasno je, zaradi take mačehovske litike do našega kmetijs le-tega ne bomo še tako tro spravili na zeleno vi Na zadnji seji je stekla seda tudi o cestah. Več bornikov se je oglasilo za di tega problema. V t krajevnih skupnostih pa že zbrali nad 10.000 din jev za asfaltiranje. Toda ? jih zamisli brez družbene moči v Crešnjevcu. Polsfc kot v Oplotnici ne bodo i gli uresničiti. V drugem delu razpr so odborniki sprejeli prec šnje število novih odlokm — odlok o spremembi loka o določitvi graclbe objektov, ki se štejejo za možne objekte, — odlok o odpravi odi1 o spremembah in dopolnit1 o komunalnih taksah. — odlok o sodnih tak v občini S'ov. Bistrica, — odlok o spremembi loka o stopnjah občins prispevkov -in davkov, — odlok o določitvi st štev za financiranje vzi in izobraževanja, — odlok o merilih in gojih za uporabe sreds zbranih s prispevkom za i ditev stanovanj za udelez ce NOV. Ob koncu so odbor' sprejeli in glasovali za 11 sestave svetov, stalnih ko sij in upravnih odborov s' dov SO Slov. Bistrica. TA TEDEN V REPUBLIŠKI SKUPŠČINI V tem tednü se enajst odbo- rov posameznih zborov repu- bliške skupščine sestane na svojih prvih sejah. Sklicani sta tudi dve skupščinski komi- siji in skupna komisija vseh zborov skupščine SR Slovenije, ki obravnava vprašanja v zve- zi s spremembami jn dopolnit- vami poslovnika republiške skupščine. Poleg razprav o programih dela odbori med številnimi za- devami obravnavajo tudi na- slednje pomembnejše predloge za izdajo zakona ter osnutka in predloge zakona: — Predlog za izdajo zakona o zaposlovanju slepih invalid- nih oseb- Republiški sekreta- riat za delo predlaga, naj bi republiški zakon določil, da so delovne in druge organizacije dolžne, da naj na prosto ozi- roma novo odprta delovna me- sta telefonistov, zaposlujejo slepe invalidne osebe. Na ob- močju SR Slovenije je sedaj 37 slecih invalidnih oseb, ki so habilitirane za delo na tele- fonskih centralah. — Predlog za izdajo zakona o posebnih pogojih Za pridobi- tev pokojnine delavcev, zapo- slenih v premogovnikih, ki de- loma ali v celoti opuščajo pro- izvodnjo. Izjemna pokojnina nai bi se priznala samo rudar- jem, ki jim preneha delo v premogovniku proti njihovi vo- lji. zato. ker je moral premo- govnik omejiti ali celo ukiniti proizvodnjo in ki jih ne mo- rejo zaposliti v okviru svoje ali nove dejavnosti. Izključuje se možnost izjemnega upoko- jevanja samo zaradi ukinitve delovnega mesta. — Osnutek zakona o pogojih in načinu uveljavljanja pred- nostne pravice uporabe zem- ljišča, razlaščenega za gradnjo, kj naj bi natančneje odredil in predpisal način uveljavlja- nja prednostne pravice upora- be zemljišča, ki je bilo razla- ščeno za gradnjo. Zahteva se predvsem dosledno upošteva- nje načela pravičnosti, na pod- lagi katerega se prejšnjemu lastniku, kateremu je bilo raz- laščeno za gradnjo sposobno zemljišče, lahko dodeli toliko zemljišča, kolikor ga rabi za zgraditev in redno uporabo u- strezne stavbe na podlagi nje- gove prednostne pravice. — Osnutek zakona o rudar- stvu s katerim se dopolnjuje temeljni zakon o rudarstvu in urejajo vprašanja raziskovanja in izkoriščanja vseh vrst gli- ne, peska, proda in kamna. — Osnutek zakona o radij- skem prometu, ki ureja posa- mezna vprašanja radijskega prometa, ki niso urejena s te- meljnim zakonom o radijskem prometu. Določa tudi, da mo- rajo imeti cestna-motorna vo- zila naprave, ki odstranjujejo radijske motnje. Vozilo, ki ni- ma takih naprav, se ne sme registrirati. — Predlog zakona o varstvu narave, s katerim se urejajo pravni odnosi na področju var- stva narave: sedanja ureditev je pomanjkljiva in neučinkovi- ta. Upoštevajoč gospodarski razvoj, urbanizacijo in potrebe sodobnega človeka, izhaja za- konski predlog iz načela, da je treba varovati naravo v ce- loti in da se morajo pri tem upoštevati človekove biološke, kulturne, gospodarske in dru- ge potrebe, ter da je treba pri- lagajati stopnjo varstva nara- ve stopnji družbene koristi. Zlasti ie pomembna ustanovi- tev družbe za varstvo narave, ki naj ji nomagajo še drugi or- gani, inšpekcije, strokovne službe in društva, kot so pla- ninska zveza. gorske straže in drugo. Na tej osnovi se odpira tei deiavnosti možnost, da se vkliučuie v družbene plane občin in republike, da spreje- ma drlovne programe in pod- vzema večie varstvene akcije. — Odbori prosvetno-kultur- nepa zbora pa imajo na dnev- пртт» redu razpravo poročila o izvaianiu racionalizacije na podroriu vzgoie in izobraževa- nja ter obravnavo zaključnih računov in fr^ričnih načrtov rer>nhl;ških skladov s svojega področja. ANALIZA ШАША OSEBNIH DOHODKOV V ORMOŠKf 0ВШ1 Iz krajšega razgovora z Ivanom RA.THOM, referen- tom za plan in analizo pri skupščini občine Ormož smo izvedeli, da je v izdelavi analiza gibanja osebnih do- hodkov. zaposlenih v občini. Analiza zajema obdobje 1065 do 1068 ter kaže. da masa osebrih dohodkov od leta 1067 dalje pada predvsem na račun zmanjšanja števila zaposlenih, da pa so popreč- ni osebni dohodki na račun teea zmanjšanja nekoliko večji O analizi bo najprej raz- pravlia! svet za snloSne go- spodarske zadeve in pozneje na svoji «;eii tudi občinska skupki na Takrat vam bomo rud nor.-rrdi o razpravi in snrejetih sklepih .1 S. pfíik — Četrtek, 12. junija i969 «TRAN 3 ^cesta Maribor-Ptuj-Zagreb ladvozi in podvozi za občin- ike ceste in železnico f ptujski občini imamo ta- slabe ceste, da se redko u"brez velike potrebe za- L po njih. Postati líjst- L prevoznega sredstva ni L in vsak voznik s tež- » srcem obžaluie svoje vo- i tí ga trpinčijo neštete ¿ na makadamu, grobo „enje ... Asfaltna prevle- иа cesti »enoletnici« Ptuj laribor pa je tako površno javljena, da nove krpe cesti pošteno pretrese j o ilo. Bliže Mariboru sicer ijujejo debelejšo in glad- asfaltno plast; ne smemo ¡abiti, da je tam sedež riborskega cestnega pod- ja. Ce vprašaš predstavni- podjetja, zakaj maribor- j cesto skozi Ptuj repu- ski sklad tako zapostavlja, jiš tudi ta odgovor, da ibljančani niso zainteresi- li za to cesto, ampak le ono, ki pelje skozi Ljub- ijo. Promet in turiste ho- 0 speljati skozi Ljubljano slovensko primorje. Zato 1 načrti in dogovori za 'o cesto od Šentilja do i ice. Opaziti je, da bo ime- ' rednost cesta od Ljublja- no Postojne. Glede na ure- 1 i ceste okrog Ljubljane arijo hudobni jeziki, da 'Ljubljančani vozijo naj ra- lo morje in na Gorenjsko, er pa tcd, »na Stajer- ! m«, res ne vidimo, na mer, izletnikov iz Ljublja- 1 Razumljivo, kdo se bo 1 fl po slabih cestah? Pri 1 m tem mislimo, da regio- , no razdrobljenost naše ' le Slovenije poglabljajo ti- ki ne skrbijo za enako- ; fen razvoj republiškega j točja, ne pa tisti, ki o tem 4>rijo. Ker bodo gradili o- ijeno hitro cesto, verjet- ' za ceste v ptujski občini . bo denarja. p fer Mariborsko cesto proti i Srebu že več kot dvajset « le krpajo, bi se promet ' letno počasi preusmeril j 'Sam, mimo naših krajev. ; h ostali še bolj v ozadju. ' «di neurejenih prometnih bi bil onemogočen tudi ' N turizma, od katerega Slede na zadnje možnosti "Teditvi toplic, veliko obe- Na srečo za ptujsko fino pa gradijo s hrvatske i avtocesto Zagreb-Ma- ? Od te ceste si veliko ^mo, saj se zavedamo iglasti mest ob večjih ce- li"1!11 križiščih. Rimska ce- rje peljala skozi Ptuj, zato (priboru ni bilo ne duha ' sluha. Vsa danes večja i fcta y Sloveniji so zrasla t Poteh, ki so jih začeli u- " ^ljati in razvijati Rim- i! "li. ■K ^ novo avtocesto je veli- kima nje med prebi val- ^tujske občine. Verjetno jih najbolj zanima, kje bo cesta speljana. Od Maclja, kjer so trenutno zemeljska dela (do tam so že končana), bo tekla po dolini mimo Pod- lehnika, dalje skozi Lancovo vas; cesto Tržec-Lancova vas bo sekala 210 m južno od križišča z glavno cesto, dalje prek ceste Videm-Lan- cova vas 300 m južno od kri- žišča z glavno cesto. Cesta Videm-Lancova vas bo spe- ljana z nadvozom prek nove avtomobilske ceste. Od tod bo tekla trasa nove ceste v premi severno od farme be- konov (50 m od gnojišča) v manjšemu loku proti Selski cesti, ki bo speljana v nadvozu 700 metrov od križišča v Turnišču. Pred- videna je ukinitev kra- jevne ceste, ki vodi k farmi bekonov in njene vzporedni- ce. Za obe cesti je predviden skupen obvoz, ki bo tekel po dravsikii trasi vzporedno z av- tomobilsko cesto in bo spe- ljan na Selsko cesto. Nova avtomobilska cesta bo spelja- na od Selske ceste prek že- lezniške proge s podvozom ali nadvozom. Cesto Ptuj-Ro- gaška Slatina bo križala s podvozom 240 m južno od križišča obstoječih cest. Ce- sto Hajdina-Pragersko bo prečkala z nadvozom ali podvozom 300 m južno od križišča cest pri Klanečeku. Priključek nove avtoceste na cesto Ptuj-Maribor še prou- čujejo. Vse krajevne ceste, ki jih bo presekala nova av- tomobilska cesta, imajo dolo- čene nove obvozne smeri, ki vodijo vzporedno z novo ce- sto vse do priključkov na ceste, ki še ostanejo. Predvidevajo, da bo avto- mobilska cesta zgrajena v 1971 letu. ZR V Kidričevem že predelujejo indijski boksit Kot smo že na kratko poro- čali, je delavski svet TGA Kidričevo 3. G. 1969 razprav- ljal o 4- mesečnem poslova- nju podjetja. Na seji so čla- nom del. sveta obširno in temeljito prikazali proizvod- ne in finančne rezultate po- slovanja v prvih štirih oz. petih mesecih. Stanje se je kljub težavam v prvih mese- cih, ki so nastale predvsem zaradi višjih cen električne energije, v nadaljnjih mese- cih občutno popravilo. Tako je, na primer, bila proizvod- nja glinice višja za 7 e/o gle- de na isto obdobje lanskega leta, medtem ko je bilo skalcirane glinice nekaj manj, vendar so bili za to objektivni razlogi. Proizvod- nja aluminija je bila skoraj na povsem isti ravni kot v istem obdobju lanskega leta. Čeprav so prikazani rezultati poslovanja na oko kar dobri, bo treba v naslednji polo- vici leta dati vse od sebe, da bo dosežen letni plan proiz- vodnje. V kratkem bodo v o- bratu glinice pričeli prede- lovati indijski boksit, ki ima nekaj bistvenih predrwwti pred našim, ker ima mnogo manj silicija in železa. Kako se bo obnesel, ni moč govo- riti v naprej, vsekakor pa pričakujejo ugodne rezultate. Kolektiv nestrpno pričakuje tudi rezultat razprave o ce- nah aluminija na domačem trgu, o katerem bo razprav- ljala zvezna skupščina. Pre- pričanje je, da bo ugoden za TGA Kidričevo. Na kratko, pred kolektivom iz Kidriče- vega so v naslednji polovici leta še precej težki problemi, katerim pa bodo verjetno kos. M. F. GOSPODARSTVO NA ORMOŠKEM OBMOČJU Da bi dosegli v ormoškem gospodarstvu čim boljšo rast in dinamiko razvoja gospodarstva, bo treba po mnenju komisije za družbeno ekonomske odnose in ekonomsko politiko pri ob- činski konferenci ZK Ormož pristopiti k realnemu postavlja- nju gospodarskega načrta ozi- roma delovne organizacije spodbuditi k izdelavi istih, prav tako pa že obstoječe načrte preučiti glede na temeljno di- lemo, ki mora biti prisotna pri izdelavi programa. Ormoška občina je brez dvo- ma deficitarna pri kadrih, ki bi lahko izdelali te načrte in od- govarjali za razvoj gospodar- stva nasploh. Še zdaleč ne mo- remo ugotoviti dejstva, ki je navadno za razvita območja, in sicer, da je od 7 do 10 °/o vseh zaposlenih oseb s fakultetno izobrazbo. V občini Ormož predstavljajo zaposleni strokov- n »' i s fakultetno izobrazbo le 2 °/o vseh zaposlenih. Ob tem kaže poudariti, da nadaljnjega razvoja našega go- spodarstva ne omogočajo samo sredstva, ampak tudi ideje in iniciative, na katerih pa smo včasil) zelo revni. Ormoški komunisti zastopa- jo stališče, da v nobenem pri- meru ne bi smeli dopustiti, da se obstoječe asociacije združe- nih proizvajalcev krčijo oziro- ma se njihovo število zmanjšu- je. Pri tem menijo, da so dolo- čene likvidacije in odprave de- javnosti bile v preteklosti ne- kolko preuranjene. V kolikor nastopijo okoliščine, ki bi pri- peljale delovno organizacijo na rob smotrnega poslovanja, bo v bodoče potrebno z določenimi sankcijskimi ukrepi takšne po- izkuse preprečiti. Tudi v bodo- če pa je potrebno podpirati po- litiko smotrnih in upravičenih integracij, poslovnih povezovanj ter sanacij s pomočjo denarnih zavodov. Sprijazniti se je treba tudi z dejstvom, da modernizacija in sodobna tehnologija odpravlja- ta delovna mesta, da stroj nado- mešča človeka. Vendar pa je treba ob tem poskrbeti tudi za to, da bodo investicijski posegi in poslovne odločitve smotrne in racionalne ter da bodo na drugi strani omogočale večjo zaposlenost. Vsa doslej navedena dejstva govorijo v prid obveznega na- črtovanja vseh gospodarskih organizacij, s čimer bi jasno opredelili svojo prihodnost. Na- črtovanje mora temeljiti na po- polni preučitvi možnih bodo- čih razmer, ki zadevajo investi- ciiska vlaganja, prnogo dejavno- sti, začrtovanje višin investicij, začrtovanje zaposlenosti in strukture zaposlenih, odmero potrebnih sredstev za realizaci- jo teh ciljev, vse skupaj pa mo- ra sloneti na temeljito preuče- nem tržišču. Preučevanje razvoja gospo- darstva v občini Ormož se mo- ra nasloniti tudi na preučitve celotne mariborske regije. Ne bi kazalo storiti nekaj v nagli- ci ter čez nekaj let ugotoviti, da nas tepejo lastni grehi in malomarnost, kot to večkrat občutimo že sedaj in bomo ob- čutili še tudi precej časa. J. S. Z občinske konteren ce Ш v Slov. Bistrici Vedno več nezaposlenih Sesta redna seja občinske konference ZK v Slov. Bistrici je pokazala, da kljub večjemu številu zaposlenih, nezaposle- nost še vedno narašča. Mate- rial za diskusijo, ki ga je pri- pravila komisija za družbeno ekonomske odnose, je nakazal cel kup problemov. Poseben problem pa predstavlja izred- no naraščanje števila nezapo- slenih žena in deklet, ki se po končanem osnovnem šolanju ne morejo vključiti v. uk ali pa nadaljevati šolanja, zaradi pre- skromnih domačih razmer, na srednjih šolah v Mariboru ali Ptuju. Razprava se je strinjala z ugotovitvami, ki jih je dal predložen material. Komunisti so bili mnenja, da bo potrebno storiti konec samo ugotavlja- nju stanja. Potrebni so kon- kretni koraki. Ze dalj časa, so dejali, govorimo o zaposlovanju ženske delovne sile. Toda vse razprave niso dale potrebnih in iskanih rezultatov. Zato so bili mnenja, da naj bi svet za gospodarstvo pri skupščini ob- čine izdelal konkretno analizo, kako bistriške žene in dekleta zaposliti. Nezaposlenost pa ne bi sme- li reševati samo v okrilju ob- čine. Zato bi širši načrt za ma- riborsko regijo oziroma za ves slovenski prostor lahko lažje Dokazal, kaj je potrebno, da bi sedanje ovire uspešno prebred- li. Izredno zanimiva je bila raz- prava o narodnem dohodku, v katerem bistriška občina moč- no zaostaja za dosežki v ma- riborski regiji, še bolj pa za dosežki oziroma za narodnim dohodkom v Sloveniji, kjer je skorai 7. a enkrat več it kot v bistriški občini (po podatkih za leto 1966). Sekretar medobčinskega ko- miteja ZK Alojz Briški je de- lal. da se strinja z ugotovitva- mi konference. Vendar je po- udaril. da ne bi smeli vse stvari iemati tako tragično. Ze koncem lanskega leta in v le- tošnjem letu so bili storjeni ko- raki. ki bodo sedanje stanje že v bližnji bodočnosti omilili in nakazali nove perspektivne možnosti razvoja. S tem pa se bo lahko reševal problem neza- poslenosti. Dela, ki so pred na- mi, bodo zahtevala precejšnje število delovne sile. Alojz Briški se je strinjal tu- di s tistim delom konference, ki ie zahteval, da se stopi h konkretnim akcijam, ne pa da samo ugotavljamo. V nadaljevanju dela konfe- rence so člani in sekretarji or- ganizacij poslušali poročilo se- kretarja Alojza Koresa. Ta je najprej opisal angažiranost komunistov v pripravah in ob letošnjih volitvah. Dejal je. da v njihovi občini ni bilo nobe- nih političnih izpadov kot dru- god, kar kaže na izredno do- bro organizirane priprave za volitve. Kot negativno je ocenil dogodke na nekaterih voliščih, ko so zadolženi za volitve z neprimernimi parolami agitira- li za določenega kandidata, -b Če v vašem televizij- skem sprejemniku nimate vgrajenega konvektorja za sprejem II. programa, vam to opravi vsak dober TV monter. Konvektor lahko vedno nabavite v trgovini z elektro materialom »ELEKTRO RADIO« Bez jakova ul- 6. Informacije 77-595. Za varno vožnjo z va- šim avtomobilom priporo- čamo nakup varnostnega pasu, ki je izdelek tovarne 3vtoopreme TAP v Ptuju. Pasove ima vedno na zalogi trgovina »GUMA« v Ptuju, Krempljeva ul. 4- Informacije dobite po te- lefonu 77-261. TP »Izbira« Ptuj nudi potrošniške kredite de enega milijona S din pod običajnimi pogoji. STRAN 4 tednik — četrtek 12. junija Kdaj realizacija resolucije o kmetijstvu? Med najaktualnejšimi vpra- šanji v kmetijstvu je: »Kaj je bilo storjenega, da bi sta- lišča skupščine, glede na re- solucijo, uresničili?« Vpraša- nje je, kdo pravzaprav spremlja uresničevanje sta- lišč in priporočil, kaj je sto- ril izvršni svet, katere stva- ri so zdaj v postopku in gle- de časa ni storjeno še nič. Ni še znano, ali so poslovne banke v svoji kreditni po- litiki upoštevale posebnost in nujnost dolgoročnih investi- cij v kmetijstvu. Kaj je s kreditiranjem kmetov za po- speševanje tržne proizvod- nje, še tudi ni znano. Položaj v kmetijstvu je pereč in tre- ba bo hitreje ukrepati. Skup- ščinski akt je bil sprejet po dolgotrajnih razpravah na različnih ravneh in forumih. Delavci kmetijskih organiza- cij kot zasebni kmetovalci pričakujejo njegovo učinko- vito uresničitev. S tem bi za- čeli izboljševati pogoje, v ka- terih smo pustili kmetijstvo. Z resolucijo so naložili več nalog tudi občinskim skup- ščinam. Med drugim bi mo- rale izdelati dolgoročne pro- grame o razvoju kmetijstva. Organizirati morajo izobra- ževanje kmečke mladine, u- stanoviti kmetijske sklade, olajšati davčno poitiko za ti- ste kmete, ki specializirajo proizvodnjo. Pred nedavnim je bilo rečeno na medobčin- skem sindikalnem posvetova- nju kmetijskih in živilskih delavcev, da so mnoge občin- ske skupščine poslale odgo- vore in da so veliko napra- vile za izboljšanje kmetij- stva glede na resolucijo. Ptujska in slovenjebistriška občina odgovora še nista po- slali. Iz odgovorov je razvid- no, da so občine veliko sto- rile za davčne olajšave, za izobraževanje kmečke mladi- ne, izdelale program razvoja kmetijstva, v nekaterih ob- činah so se resno lotili inte- gracije. Vsaka občina ima ve- liko svojstvenih problemov, toda kljub temu ne smemo biti zadovoljni s tem, da nič ne ukrenemo, ali pa o teh stvareh le razpravljamo. Na minuli seji medobčin- skega sveta sindikata kmetij- skih in živilskih delavcev so očitali ptujski občini, da se prepočasi loteva omenjenih vprašanj. Na omenjene tr- ditve je delno odgovorila Sonja Skorjanec, predstavni- ca SO Ptuj. Na očitek, da ni- ti ene seje občinske skupšči- ne niso posvetili kmetijstvu je dejala, da so na sleherni seji obravnavali precej časa tudi kmetijstvo. Potreben material že pripravljajo in ga bodo predočili občinski skupšči ni. Glede izobraževa- nja kmečke mladine je deja- la, da so v lanskem letu pre- pustili predavanja DU, bil pa je slab odziv in slaba orga- nizacija. Glede na to sta svet za šolstvo in svet za kmetij- stvo o tem razpravljala in sklenila, naj šola v Turnišču izobražuje kmečko mladino. Izobraževanje bodo bolje or- ganizirali tudi s pomočjo DU; sklad za kmetijstvo je for- miran. Izdelan je program glede na skromna sredstva. Nabavili bodo merjasce za zasebno rejo. Regresirali bo- do obrestno mero za obnovo haloških vinogradov. Z 2 °/o bodo regresirali obresti ti- stim, ki bodo obnavljali nad 25 arov vinograda. 4 °/o bodo regresirali tistim, ki bodo obnavljali nad 2 ha združe- nih vinogradniških površin. Naštela je še nekaj stvari, ki jih bodo naredili s sredstvi sklada. Opisovanje stanja v družbenem in zasebnem sek- torju kmetijstva je končala z besedami, da je sreča, da imamo tako potrpežljivega kmeta. ZR VEČ LJUDI V SOCIALISTIČNO ZVEZ| Zadnja konferenca krajev- ne organizacije SZDL v Smartnem na Pohorju je po- kazala, da je bilo v minulem obdobju mnogo storjenega. O delu organizacije je v šir- šem poročilu spregovoril se- kretar Avgust Vidmar. V svojem poročilu je pod- črtal, katere so bile najvaž- nejše naloge, ki so jih uspeš- no izvršili. Predložil je tudi načrt za bodoče delo. Tudi razprava je opozorila na več problemov. Kot o pr- vem so spregovorili o ôlinov- ni šoli in o zadružnem do- mu, ki so ga zgradili vašča- ni pred leti, sedaj pa ga nuj- no potrebujejo za potrebe šo- le. Pozdravili so težnjo U binata, da dom odstopi j roma proda skupščini obó¡! Mnenja pa so bili, naj h popravili tako, kot je bil' prevzemu. Z ureditvijo ¡ družnega doma bi rešili ( reč problem pomanjkat šolskega prostora v Smj, nem. Našli bi tudi pr0Sj za šolsko mlečno kuhinjo je na tej šoli nujno potrj na. Otroci hodijo v šolo uro in dve daleč. In kako se jim po taki poti, predvst v jeseni, pozimi in v zgt, nji pomladi, ne prilegel to li obrok šolske malice? Vaščani Smartnega tudi t so povsem zadovoljni s кц ti j skim kombinatom. Mneti so, da bi naj tehtnica de! vala bolj redno, predvs« pa bi naj pravočasno obvesi li vaščane, kdaj bodo im¡ na zalogi reprodukcijski m terial, da jim ga ne bo p trebno čakati zastonj, celoi večkrat. Tudi nerešenih komum nih problemov je v krajev skupnosti precej. Predvse se v zadnjem času trudijo,i bi uredili cesto od Frajhaj ma do Smartnega prek J¡ mie. Sedanja je neprevozi in kmetje ne morejo vozi svojih pridelkov na trg. Zelo plodna pa je bila ra prava o članstvu v Social stični zvezi. Mnenja so nan reč, da jih je premalo vklji čenih, komaj ena tretjin Predvsem zaostajajo v čli stvu žene, ki so zelo redi na raznih sestankih. Temu; kriva močno tudi miselna da je žena samo za k štedi niku. Takšnim gledanji bomo morali napraviti ki nec, so poudarili na zadnji sestanku. Upajmo, da ne boi ostali samo pri besedah. Pred volitvami novega 4 bora so dobili zasluženo pî znanje sedanji predsedn Mirko Sernec ter sekrel Avgust Vidmar. Slednji j dobil tudi skromno darf za svoje dolgoletno požrtvi valno delo v Smartnem. Za novega predsednika j bil izvoljen Anton Jesenše za sekretarja pa Franc fl beršek. KAJ JE POKAZAL popis kmetijskih gospodar- stev v občini Ormož? Zvezni zavod za statistiko je v dneh od 24. do 30. apri- la in od 15. do 30. maja or- ganiziral na podlagi zakona o popisu kmetijskih gospodar- stev, ki je zajel območje cele Jugoslavije. Podobni popisi so v svetu vsakih deset let. Pri nas so bili zadnji leta 1931, 1951 in 1960. Cilj letošnjega statistične- ga popisa kmetijskih gospo- darstev je bil izrazito v tem, da bi dobili podatke, potreb- ne za proučevanje kmetij- stva. Popis je zajel predvsem naslednje podatke: o članih gospodinjstva, zemljišču in posevkih, živini in živinski proizvodnji, sadnih drevesih in proizvodnji sadja, kmetij- skih strojih in orodju, stav- bah, o proizvodnem sodelo- vanju z zadrugo in druge po- datke, ki so bili predvideni na vprašalnem listu. Ob tem velja omeniti še, da je sta- tistični popis zajel v prvi fazi le 20% vseh gospodar- stev v Jugoslaviji in v drugi fazi le 2,5 °/o gospodarstev. V občini Ormož je bilo za- jetih v prvi fazi v popis 610 gospodarstev in v drugi fazi popisa 96 gospodarstev. Da bi kaj več zvedeli o tem popi- su, smo zaprosili za razgovor Franca NASKA, uslužbenca občinske uprave v Ormožu, ki je sodeloval v popisu kot instruktor za čim bolj uspeš- no in točno sliko kmetijskih gospodarstev, ki jo želi ime- ti zvezni zavod za statistiko. Tovariš NASKO je pove-, dal, da so v prvih dneh po- pisa naleteli pri ljudeh na težave, ki so bile predvsem odraz nezaupanja in misli, da bodo zbrani podatki slu- žili za povečanje davčnih ob- veznosti. Kljub prepričeva- nju, da to ni tako, so ljudje z bojaznijo dajali podatke, ki so bili včasih že na prvi poged neresnični. Morda ni- ti ne namenoma temveč tudi mnogo zaradi tega, ker kme- tje ne vodijo točne eviden- ce, da bi lahko posredovali nekatere podatke, ki so bili zajeti v vprašalno polo. Po besedah tovariša NASKA so naleteli izvajalci popisa na precej težav tudi zaradi ne- urejenih posestnih listov, ki so starejšega datuma in je sedanja slika na posestvu precej drugačna kot na pa- pirju. Ker je zajel popis v ormoš- ki občini le dvanajst naselij, ne bi kazalo na osnovi teh pokazovalcev slike za celot- no občino posploševati. Da pa je ta slika tako ali tako odraz žalostnih razmer, v katerih živijo kmetje na tem območju, je tudi že splošno znano. Omenimo lahko to, da je opaziti majhen napre- dek pri nabavi kmetijske mehanizacije, in da je te bolj porazna slika glede vpP šanja ostarelih kmetov, ki ostali sami na svojih kmet jah. Mladi, ki so okusili bo' ši kruh, ki jim ga daje i' dustrija in v zadnjem čai tudi tujina, se ne vračajo' stalno na svoje domove. Nemara bodo podatki, ' bodo zbrani in obdelani ; celotno Jugoslavijo, mart koga osupnili ter morda ! bolj poudarili zahteve, da, treba tudi v našem zase) nem in družbenem kmeti stvu nekaj napraviti. Dob' vemo, da so samo deklarac je in resolucije premalo, da je treba za rešitev taft in podobnih vprašanj: na* tovanje in pametno delov' nje. J. & Tovarna olja na lepši poti Politika cen surovin je imela za posledico večje te- žave v naši oljarski industri- ji. Razlike med proizvodno in prodajno ceno so zelo male. Takšno stanje je po- sledica visokih odkupnih cen surovin. Da bi popravila takšno stanje, je tovarna olja v Slov. Bistrici že lani sama nabavljala surovine. Za še boljšo proizvodnjo so letos dokončno opremili polnilni- co. Rezultati takšnega poslo- vanja so prinesli že prve uspehe, ki so bili vidni že lani. Letos se stanje iz me- seca v mesec izboljšuje. Ob tem je bila proizvodnja pri- lagojena potrebam tržišča. Prodaja na domačem kot na inozemskem tržišču je bila v prvih mesecih letošnjega leta zadovoljstva. Rezultati dobrega in kva- litetnega poslovanja so bili vidni na 36. mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu. Kmetijska zbornica Jugoslavije je podelila za kvalitetna olja med petnaj- stimi razstavljavci več pri- znanj. Tako je tovarna olja za rafinirano olje »favorit« dobilo zlato odličje; za buč- no olje pa srebrno priznanje. -b Nalepka za rafinirano jedil- no olje »favorit«, ki sodi po svoji kvaliteti med najbolj- ša jedilna olja v Jugoslaviji fgpnik — Četrtek, 12. junija 1969 stran 3 I sobotne seje občinske konference SZDL Ormož la uspelimi volitvami nove naloge Sobotna seja občinske konfe- rence SDL Ormož glede na udeležbo sicer ni bila med naj- l^ljšimi, vendar so plodne in jlvahne razprave prispevale k teinu, da odsotnosti večjega Ste- lla članov konference sploh ni jilo čutiti. Po razčlenitvi poteka in izida jjtJnjh volitev v predstavniška 'elesa, — o tem je razpravljal pRAGO ZABAVNIK, sekretar občinske konference SZDL Or- mož, — so poleg njegove ugo- tovitve tudi posamezni disku- tanti bili enotnega mišlenja, da so volitve zelo dobro uspele »Politične priprave na volit- ve $0 bile pravočasno in dobro izvedene. Na dan volitev nas je presenetilo slabo vreme, za (katerega smo menili, da nam ob ¡manjšalo volilno udeležbo. Pa ai bilo tako. Proti našemu pri- čakovanju visoka (92,37 °/o) udeležba na voliščih kaže, da ¡0 prihajali volivci na volišče kljub izredno slabemu vremenu lirez posebnih vabil- Volitve so potekale uspešno tudi v delovnih skupnostih. Tu je bilo sicer nekaj več izostan- kov, na katere v preteklosti ni- ¡mo bili navajeni. Problem volilne pravice v ibor delovnih skupnosti je bil Prisoten že v predvolilnih pri- pravah in seveda tudi na dan r°litev. Na vseh mogočih fo- rmili smo opozarjali, da me- rik po katerih smo sestavljali v°lilne imenike za kmete, niso v*držna in pravična. Na tako Primitiven način v bodoče ne "fiemo določiti volilne pravice« je med drugim dejal Drago Zabavnik v svojem izčrpnem P°ročilu o analizi volitev. 0 nalogah SZDL v občini je »Pregovoril Vlado 02B0LT, Predsednik občinske konference , PL Ormož in med drugim ?eJal: »SZDL mora v svoji pri- dnosti vedno in povsod upo- . ev'ati neizpodbitno dejstvo, da le od razvoja kmetijstva odvi- ja razvoj celotne družbene trukture občine. Nerazvitost občine ni posledica naše nedejavnosti. Res je, da smo v preteklosti marsikaj zamudili, kar je drugim pomagalo do boljšega mesta v slovenskem gospodarstvu. Vendar to je že za nami. Naše gospodarsko nerazvito območje zahteva učinkovit si- stem organiziranja vseh sil, ki lahko sodelujejo v okviru SZDL. Ta sistem mora anga- žirati najširši krog občanov ter skrajšati pot od besede, od raz- prav do neposredne prakse.« Silvo BEDRAČ, analitik pri občinski konferenci SZDL in ZK Ormož je obravnaval pred- vsem vprašanje, zakaj ni v skupščinskih telesih več mladi- ne in žena. Ob tem je dejal, da tudi mladi niso že v samih predvolilnih pripravah storili dovolj, da bi si to samouprav- no pravico tudi priborili. K njegovi diskusiji se je pri- družila tudi Mimica PIŠEK, ki je podčrtala predvsem vpraša- nje, zakaj je pri »močnejšem spolu« in v naši družbi nasploh še vedno ustaljeno mišljenje, da je ženska sposobna le za gospo- dinjstvo, materinstvo ... in ne tudi za družbenopolitično udej- stvovanje. »To je zgrešeno, res- nica pa je v tem, da smo žen- ske preobremenjene z delom na delovnem mestu in doma v krogu družine.« V diskusiji so sodelovali še Franc NOVAK, predsednik SO Ormož, dr. Franc ANTOLIČ, Trezika ŠTEFANČIČ, Marica BRAZDA in drugi, ki so s kon- kretnimi predlogi prispevali, da je bila konferenca zares plodna. Enotno je bilo stališče, ki mora biti v najkrajšem tudi akcija, da bodo pri krajevnih organizacijah SZDL ustanovili posebne sekcije, ki se naj uk- varjajo s problemi zasebnega kmetijstva in s proizvodnimi odnosi na relaciji kmet — kme- tijska delovna organizacija. J. S. Vlado Ožbolt, predsednik obč. konference SZDL Ormož in Drago Zabavnik, sekretar — na seji konference V PTUJSKI OBČINI 49 MILIJONOV S DSN ZA GRADNJO STANOVANJ UDELEŽENCEV NOB Z namenom, da bi dokonč- no rešili stanovanjsko vpra- šanje udeležencev NOV, je skupščina SRS sprejela za- kon o prispevku za gradnjo stanovanj za udeležence NOV. Po posebnem ključu bo pripadlo ptujski občini nad 49 milijonov starih di- narjev. V ptujski občini je prijav- ljenih 165 borcev, ki prosijo za takšna sredstva. Da bi jih lahko pravično razdelili predpisuje republiški odlok, da mora občinska skupščina z odlokom določiti merila za uporabo teh sredstev. Po- treben odlok z merili so sprejeli na minuli seji ob- činske skupščine. Merila upo- števajo med drugim čas ude- ležbe v NOV, stanovanjske razmere prosilca, higijensko in zdravstveno ustreznost stanovanja, zdravstveno sta- nje upravičenca in družin- skih članov, prenaseljenost stanovanja in socialne raz- mere. Prednostno listo bo po točkovanju sestavila komisija občinske skupščine, ki jé pristojna za reševanje zadev borcev NOV. ZR NOVI PODPORNI ČLANI RK V ORMOŽU Poročali smo že, da je ak- cija zbiranja oblačil in dru- gih prispevkov ob tednu rde- čega križa uspela tudi v ob- čini Ormož. Ob tem pa knže omeniti tudi, da kljub temu pričakovanja na tem pod- ročju niso bila izpolnjena. V Ormožu so bila štiri zbi- ralna mesta. Zunaj v krajev- nih centrih zbirnih mest ni bilo, saj vemo, da bi morali v zunanjih krajih v takih primerih ustanoviti oddajna in ne zbiralna mesta. Vašča- ni so namreč prej potrebni pomoči, kot pa so zmožni da- jati prispevke. Občinski odbor rdečega križa v Ormožu je uspel v tednu RK povečati število svojih podpornih članov, ki so prispevali denarne pri- spevke. Iz vrst občanov je bilo Včlanjenih 110 novih podpornih članov, zelo oo- hvalno pa so se izkazale tu- di ormoške delovne in druž- benopolitične organizacije. Zvedeli smo, da je občinski odbor RK v pripravah na krvodajalsko akcijo, ki bo v poletnih mesecih, in da so krvodajalci na območju ob- čine pretežno kmečki ljudje. Podatki kažejo, da ljudje izven kmetijstva še vedno niso dojeli, da je klic — da- rujmo kri. ki rešuje življe- nja — namenjen tudi njim. J. S. KAKO POLEPŠATI NAŠE MESTO? Pred kratkim je začela ptujska krajevna skupnost opozarjati stanovalce na ak- cijo in tekmovanje: »Ptuj v zelenju, cvetju in čistoči«. Razobesila je lepake in po- zivala k olepšanju mesta. Na lepakih je povedano veliko lepega. Ali so si stanovalci vsebino prebrali? Ali bodo sodelovali pri skupnih napo- rih, da bi bilo naše mesto či- sto, da bi bile ulice in dvo- rišča urejena, da bi parki in zelenice ozelenele, da bi bilo okolje stanovanjskih zgradb in poslovnih stavb urejeno ... Pobudo krajevne skupnosti moramo pozdraviti, saj bodo urejene stvari v okras naše- mu mestu, stanovalcem in mnogim turistom, ki pridejo vsako leto. Urejeno mesto jih bo pritegnilo, neurejeno pa odbilo. Zelenice in parke smo za- ščitili s posebnim odlokom. Vsakega kršitelja lahko ka- znujemo. Kljub temu najde- mo na zelenicah parkirane avtomobile in to v mestu, na primer blizu Lekarne v Tr- stenjakovi ulici, na zelenici ob Osojnikovi cesti, celo v parku na Žnidaričevem na- brežju ... Čuvati je treba tu- di okolje stanovanjskih hiš, ki jih uredijo hišni sveti ali stanovalci z zbranim denar- jem. Ne pohodimo ali povozi- mo jim truda in želje po lepi okolici, po čistoči in da bi nji hov najmlajši imel vsaj ko- šček zelenice med sivimi stavbami in prometno cesto. Olepšati naše mesto in oko- lico* je naloga vseh občanov. Med stanovalci je treba vzbu- diti zanimanje za vzgajanje cvetlic, za varovanje nasa- dov in ureditev otroških igrišč. Posebno v jubilejnem letu moramo poskrbeti za lep videz mesta. Če bomo na pu- sta okna in balkone namesti- li okrasno cvetlico, bomo že veliko naredili. Skupščina občine Ormož ima vedno daljšo brado Če analiziramo novoizvo- ljeno skupščino občine Or- mož, vidimo, da se ta iz leta v leto stara. Odbornik prej- šnjega sklica je bil star po- prečno 37 let, sedanjega pa 40,5 let. - Predvsem je zna- čilno, da so delovne skupno- sti izvolile razmeroma sta- rejše odbornike Poprečna starost se je povečala za sko- raj 6 let. Ta številka nam kaže, da se delovni .kolekti- vi prepočasi obnavljajo z mladimi kadri in da mladih ne pripravljamo dovolj za- vzeto in odgovorno na pre- vzem odgovornih nalog -tudi na področju družbenega upravljanja. Enako kot prej- šnja leta se pojavlja problem odsotnosti žena in m'ad;nk. Od osmih kandidiranih žena so bile izvoljene le štiri Se bolj prob'ematično je pri mladini. Tu sta uspela priti na kandidatno listo le dva mladinca (v vsak zbor po eden), mesto v skupščini oa si je priboril le eden mladi- nec. Če pogledamo število od- bornikov, ki so v novi skup- ščini še iz starega sklica, vi- dimo, da je teh 15 ali 30 0/o. To je primerno število, ki omogoča in zagotavlja kon- tinuirano nadaljevanje dela prejšnje skupščine Štirje odborniki prejšnje skupšč'ne ki so bili ponovno na kandi- datni listi, v novo skupščino niso bili izvoljeni. Kljub temu, da je ormo- ški občinski skupščini od zadnjega sklica pa do današ- nje skupščine nekoliko zra- sla brada, in da je skupšč:na pretežno moška, menimo m upamo, da bodo moške tudi njihove razprave, s"klepi in zahteve, ki jih bodo postav- ljali pred širšo družbenopo- litično skupnost, ter da br»rTo tudi uspešno sodelovali z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi v občini in se- veda tudi z občani, ki so i;m izkazali z izvolitvijo svoie samoupravno zaupanje. J. S. V vseh prehrambenih trgovinah trg. podjetja »IZBIRA« Ptuj lahko do- bite uvoženo pivo po 2«- din. TRGOVSKO PODJETJE »IZBIRA« PTUJ želi zaradi uvajanja enotnega autoparka prodati ali oddati v najem svoje poltovorne avtomobile (1,2 tone) KURIR, izdelek to- varne IMV Novo mesto. Za prodajo oziroma oddajo v najem določena komisija bo vozila oddala najugod- nejšim ponudnikom po 20. juniju. Interesenti dobijo vsa pojasnila ustno ali pismeno v tajništvu podjetja. * Telefon 77-247 ali 77-416. STRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK 12. junija Odbor zu proslavo ¡tifeilejcs Ruja Preudarna poraba sredstev za proslavo Prav je, da v jubilejnem letu mesta Ptuja ne brnno zapravili zbranih sredstev z bučnimi proslavami. Priprav- ljalni odbor se je odločil urediti mesto, kolikor bo mogoče spričo velikih potreb in premajhnih sredstev. Ure- diti staro mesto z mnogimi kulturno zgodovinskimi spo- meniki ni lahko. Republiški organi so mesto le zaščitili, a za njegovo ureditev pri- spevajo bore malo. Občina ima še za druge stvari pre- malo sredstev. Kljub teža- vam se po preudarnem skle- pu pripravljalnega odbora v mestu precej popravlja in urejuje. Ze manjši sprehod po mestnih ulicah priča, da se mesto na nekaj priprav- lja, na osrednjo svečanost ob 1900-letnici, ko bodo pri- šli mnogi gosti od drugod, domačini in drugi vabljeni. Obnovljena fasada proštij- ske cerkve se že beli in vabi tuje in domače turiste, da si jo ogledajo. Prav tako si ob- novljeno stavbo z zanima- njem ogledujejo domačini, ki v sivem, neurejenem ob- ličju ni vzbujala več nobene pozornosti. Tudi proštija, ena najlepših hiš v Ptuju, bo kmalu obnovljena. Trenutno obnavljajo tudi fasado stare- ga poslopja, kjer je glasbe- na šola. Urejujejo in obnav- ljajo tudi notranjost mino- EODÖ DOBILI V JURŠIN- CIH VETERINARJA? Juršinčani se na raznih kra- jevnih sejah in sestankih že večkrat izrazili željo, da bi imel v Juršincih svoj sedež tudi živinozdravnik, ki bi de- lal izključno na območju te- ga dela Slovenskih goric. Ob tem so največkrat naleteli na težave glede stanovanja za živinozdravnika. Izgledi ka- žejo, da bo v Juršincih v kratkem na razpolago dru- žinsko stanovanje in da bodo sporazumno z za živinorejsko veterinarsko službo odgovor- nimi dejavniki vprašanje ži- vinozdravnika dokončno re- šili. To bi bila za območje te- ga dela Slovanskih goric vse- kakor velika pridobitev, tem večja, če ob trenutnem sta- nju upoštevamo dejstvo, da je treba sedaj za vsako ve- terinarsko intervencijo klica- ti živin ozd ravnika iz Ptuja. Ob pogledu nazaj vidimo, da so Jurši nčani še v pravem času ujeli sicer že »zadnji vlak« za ureditev zdravstve- nega doma z javnim kopa- liščem, ki je na podeželju v Sloveniji nrava redkost, da so si zgradili krajevni vodo- vod, da so ... in upamo, da bodo kos tudi temu vpraša- nju, ki je za živinorejce na tem obmo'-iu vsekakor veli- kega pomena. J S. ritskega samostana, fasado in dvorišče. Stavbo namera- vajo preurediti v kulturno poslopje s študijsko knjižni- co, posebno šolo. Dvorišče minoritskega samostana bo- do preuredili za kulturne prireditve, igre, folklorne na- stope, za godbe na pihala, pevske zbore ... Glede na to bo tudi na tem dvorišču po- sebna razsvetljava v starem stilu, podobna oni na ptuj- skih ulicah z ustreznimi re- flektorji. Sklenjena je že tudi pogodba za ureditev ostanka cerkve ob minorit- skem samostanu (za novo pošto). Dela bo financiral re- publiški zavod za spomeni- ško varstvo, izvajalo pa GP Gradnje. Do septembra naj bi z deli končali V Ptuju morajo urbanisti posebno pa- ziti, kje in kako urejati, do- grajevati, rušiti in obnavlja- ti. Mnoge fasade so že zgu- bile svoj pomen z »vdori« modernih izložb. Kazalo bi se zgledovati po urejevanju teh v mestih: Dunaj, Praga... kjer so prav tako privlačne izložbe v lepih obočnih oknih. Podobne napake se ne bi smele ponavljati. Zadnji čas je tudi, da odstranimo vse neustrezne napise trgo- vin, firm in podobno, ki ka- zijo tudi že obnovljene fa- sade. Trenutno urejujejo tudi pločnike, po katerih smo se že dalj časa spotikali. V me- secih junij, julij in avgust, ko bodo mesto urejevali, pri- dejo na red še Slovenski trg, okolica stolpa in cerkve. Trž- nico nameravajo pokriti s ploščami. Eno največjih del bo ureditev cestišč in trgov, od trga MDB mimo tržnice, poslopja občinske skupščine in vse do mosta prek Gra- jene. Te dni so se odločili za načrte in za graditelja, ki bo uredil omenjeno cestišče, in sicer z zadovoljivo asfalt- no prevleko. Te dni je bilo opaziti poleg še ponoči osvet- ljenega grajskega poslopja še osvetljen dominikanski sa- mostan. Vedno bliže smo zaželjeni podobi: »Ptuj po- noči«. Po ptujskih ulicah na- daljujejo z urejevanjem raz- svetljave v starem stilu. Okoli 14 dni pred osrednjo proslavo v počastitev jubi- leja mesta Ptuja bodo na mestnih vpadnicah postavili slavoloke na stolpičih, zgra- jenih v starem stilu. Načrti teh so še v izdelavi. V naslednjih mesecih, vse do septembra, bodo na mno- gih krajih mesta urejevali, kopali, zidali in podobno. Uspehov dela bomo še bolj veseli, saj bodo trajnega po- mena. Tako bomo jubilejno leto tudi pametno proslavili. V SOBOTO PRI TOMA- ŽU SREČANJE PIONIR- JEV V soboto bo pri hiši Rih- tar v Mali vasi pri Tomažu, kjer je bila leta 1944 ustre- ljena narodni heroj Katja RUPENA, srečanje pionirjev iz Novega mesta in Tomaža. Narodni heroj Katja Rupena je bila po rodu iz Novega me- sta in nosi po njej ime tam- kajšnja osnovna šola. Da bi se mladi Novomeščani še bolj podrobno seznanili z ži- vljenjem svoje revolucionar- ke, si bodo ta dan ogledali tudi kraj, kjer je prenehalo utripati njeno srce. zadeto od sovražnikove krogle. Pri hiši bo krajša žalna komemoracija, ki se je bodo poleg pionirjev udeležili tu- di predstavniki občinskega odbora zveze borcev iz Or- moža, svojci padle, preživeli borci, predstavniki družbeno- političnih organizacij občine Ormož in prav gotovo tudi številni domačini. Po komemoraciji bodo pri- pravili pionirjem partizan- ski golaž, za tem pa bo v šo- li pri Tomažu prav gotovo sklenjena tradicionalna pri- jateljska vez med Novome- ščani in tomaževskimi pio- nirji. J. S. GP Gradnje obnavlja fasado glasbene šole Tudi ptujska občina bo vrnila avtomobilsko takso Na minuli seji ptujske ob- činske skupščine so sklenili, da bodo vrnili plačane ko- munalne takse za cestna mo- torna vozila v zasebni last- nini. Ustavno sodišče Jugoslavi- je je presojalo ustavnost in zakonitost tega ukrepa in ugotovilo, da ni v skladu z ustavo. Po mnenju ustavne- ga sodišča ni mogoče pred- pisovati komunalnih taks za vse predmete in storitve, temveč samo za take, ki ima njih uporaba elemente jav- nega značaja. Tu ne gre za komunalno takso, temveč za posebno vrsto davka na pre- moženje, kar dokazuje dej- stvo, da so z njim bila obre- menjena samo cestna motor- na vozila v lasti zasebnikov, ne pa tudi druga. Republiški zakon je s tem, da je omo- gočil predpis posebne vrste davka, prišel v nasprotje z ustavo SFRJ, kjer se i le z zveznim zakonom čajo viri in vrste doh0 družbenopolitičnih jjJ sti. Glede odločitve y nega sodišča Jugoslav^ republiška skupščina ц vila komunalno takso ц torna vozila v zasebni Temu primerno je bile ba uskladiti tudi odlog komunalnih taksah v ¡ ski občini. V letu 1968 je 2n, predpisana taksa 310.2Ц narjev, plačano pa j« 247.148 dinarjev kot dolu cestno komunalnega sk| Vplačano takso za 1969. so že vrnili v znesku § dinarjev. Znesek 12.265 narjev so uporabili za ^ davčnih obveznosti. Kdaj bodo upravičeni- niki dobili denar, še ni: no. ? NAŠA POMOČ Herman Tirš iz Placar j a 30 si lasti živo mejo okrog mo- jega pašnika, v kateri je se- kal fižolovke, razen tega prekaša mejo ne oziraje se na mejnike. Pred tremi leti je posekal polovico žive me- je ter postavljal lestev na moje zemljišče pri sekanju. Veje je odnesel ter zažgal. Skozi to živo mejo je polo- žil odvodne kanale, da se steka sedaj voda z njegovega zemljišča na moje. Tudi svo- jo ograjo je prestavil na moje zemljišče. Za vse to imam dokaze. Letos me je, ko sem sekal z ženino in hčerkino pomoč- jo svojo mejo, napadel nje- gov sin Stanko, pa še žena Marija in njena mati z žalji- vimi očitki. 1. avgusta 1967 sem pooksil travo do meje, pa sta prišla s sinom in mi jo odvzela, vrh tega sta me še žalila. 2. avgusta 1967 si je Tirš naročil komisijo: Ja- neza Soka iz Vintarovec in lahko trdim, da tak komisij- ski ogled ni bil pošten, saj nobeden izmed njiju ni niti ugotovil, kje so mejniki, ker sta bila oddaljena od njih najmanj 20 m. Lani mi je Tirš pokosil seno in otavo do 50 cm na široko in 10 m na dolgo, letos pa je to 28. maja še ponovil. Jaz si pri košnji, da ne bi prekosil meje, postavim ve- dno šibe ob mejnikih. Tirš mi jih vedno zmeče vstran. 3. junija je napadel mojo ženo ter jo žalil. Ze 71 let živim na svojem posestvu in natančno vem za vsak mejnik, vsekakor pa mnogo bolje kakor Tirš, ki živi komaj 24 let na bivšem Kocmutovem posestvu v Pla- carju. Tirš mi nagaja pri mejah vse od časa, ki se ga dobro spominja, kakor se ga spominja tudi moja žena. Prosim za nasvet, kaj naj storim, da bo sosed spošto- va meje in da me ne žalil ob vsaki priložnosti. Anton Sej Placar 28, p. Destel Spore med občani, ki jih opisujete v svojem smu, urejujejo poravi sveti pri krajevnih skui stih, ter, seveda, sod Pred poravnalnim sv« kot sodiščem je treba ti zadevo, ki je predmet prave, dokazati s pričam drugače. Mislimo, da je potre da brez vsake jeze raza te, ali res z ničemer ne s| bujate soseda k temu, ste opisali v svojem p« Ce je tak primer, ga s pr ročenim pism<-m opo* na njegov slab odnos de ter na to, da ga boste т doce obtožili pred sodisi če bo še počenjal to, ka doslej. Ce to ne bo zade vaio, boste morali vložiti bo. Leta 1967 je ostal N. 1 Ptuja dolžan mojemu s 270.000 S din, zaradi i ga je lani tožil, toda dol je pustil službo in ženo izginil. Zanima me, 4 mogoče zahtevati, da se' nika spravi na prisilnoj da bi odslužil, kar je de Prosim tudi, če bi pom' poizvedeti, kje je seda človek. CT, p. Tomaž pri Ort Pravnega sredstva P1 nega dela v Jugoslavi) poznamo, zato ne more« čunati na takšne mož* Imate pa možnost s '' kolikor tega še niste st zagotoviti si odtegovanJ zaslužka dolžnika s stra" dišča določen znesek, ^ dolg ne bo odpačan. Ce želite našo ponW iskanju dolžnika, nam ročite njegovo ime i" imek. ^jk — Četrtek, 12. junija 1969 STRAN 7 ^(ji iz diplomske naloge Tončeka Prapotnika, soci- gj, delavca pri skupščini občine Ormož: Ista rei i kmetje ndružba ■ fončekom Prapotnikom, jalnim delavcem pri skup- ki občine Ormož, ki kon- jj študij na višji upravni g v Ljubljani, smo se do- bili. da bomo v nadalje- „jih posredovali njegovo domsko delo, v katerem je jdijsko in metodološko ob- ijl socialne probleme osta- fh kmetov na območju or- elee občine. Upajmo, da ^ bodo nekateri njegovi fileni pokazovalci in ko- jitarji povedali marsikaj limivega: »ojav, da se ostareli kmet- pojavljajo v družbi kot sebna kategorija, katere irne značilnosti so social- . zdravstvena in ekonom- I ogroženost, je začel iz- pati predvsem v povojnem jobju. Nagla industrializa- i, ki je zajela našo drža- posebno pa Slovenijo, je leljito spremenila štruk- li prebivalstva. Vsestran- I posredno in neposredno luliranje industrijskega iletariata, zapostavljanje etijske proizvodnje v libenem, še bolj pa v za- nern sektorju, je sililo Ide ljudi iz vasi v mesto, primarnega individualne- sektorja v sekundarnega "terciarnega. Odliv de- ne sile iz kmetijstva v in- ¡trijo in druge negospo- вке dejavnosti je bil v pr- Ipovojnih letih normalen družbeno upravičljiv. Ne- lernizirana industrija, ka- ï proizvodnja je več ali oj temeljila na manuel- в delu, je rabila delovno fin jo tudi mobilizirala iz B. čeprav ne sorazmerno i Modernizacijo kmetijske »izvodnje. Na kmetijah so največ primerih ostajali lfsi, takrat še sorazmerno Jdi in za delo sposobni in ' taki niso predstavljali knega družbenega proble- ' Otroci se v večini prime- 'niso vrnili nazaj. V me- 1 so si ustvarili družine, se 111 stalno naselili, domov pa Prihajali samo ob prazni - ' in se polno obloženi z !n'mi kmetijskimi proizvo- »fačali nazaj v mesto. Le- !n težko delo pa so izčr- 1 te osamele kmete in ta- Predstavljajo sedaj vsak vsebe in skupaj pereč 'beni problem. .Posameznih družbenopo- skupnosti je pro- ^atika ostarelih kmetov ''¡tativno in kvantitativno í'^a, različna pa so tudi jj* in možnosti njune re- ^r°blematika starih in o- ,°Slih ljudi na vasi doslej kompleksno preuče- 'J11^ niso bili zavzeti naj- Jfiejši in najnujnejši u- j1 njeno rešitev. Posa- le občine so si sicer v možnosti — nekatere bolj, druge manj prizadevale najti primerno rešitev, konč- no pa to vprašanje ni reše- no nikjer. Leta 1963 je svet za social- no varstvo SR Slovenije iz- delal analizo, v kateri so pre- učena predvsem najvažnejša socialna vprašanja ostarelih kmetov in zbrani nekateri številčni opazovalci. V ana- lizi je zajetih 60 občin, kar za Slovenijo ne daje zadost- ne slike. (Nadaljevanje prihodnjič) J. S. Kje se bomo letos šolali? Pred vrati je zaključek šolskega leta. Mladina in pio- nirji se bodo veselili težko pričakovanih počitnic. Veliko bolj bodo morali razmišljati oni mladinci, ki bodo letos opravili obvezno osnovno šo- lo. Zanje bo odločitev veliko težja in tudi njihove počitni- ce ne bodo več tako prijetne. So pred važnim življenskim korakom. Vsi vedo, da za da- našnje življenjske razmere opravljena osnovna šola ni dovolj in da si bo v prihod- nje treba pridobiti še več znanja, splošnega in stro- kovnega v neobveznih sred- njih in strokovnih šolah. Le- tako se bo potem možno vključiti v neko življenjsko poklicno delo. Zato je ta trenutek preho- da za mladega človeka zelo pomemben. Predvsem je pri izbiri, kam sedaj, važna pra- vilna poklicna odločitev. Če bo pravilna,- bo mladi človek z veseljem nadaljeval šola- nje, če ne, se bo že v šoli ču- til nesrečnega in tudi pozne- je v življenju bo venomer tarnal, da si ni izbral pra- vega življenjskega dela. Ne- malo važne so tudi gmotne življenjske razmere staršev; od teh je odvisno ali bo dru- žina lahko prenašala stroške nadaljnjega šolanja, zagotovo težje izven domačega kraja in lažje v Ptuju samem ob otrokovem bivanju v doma- čem okolju. Možnosti srednjega in po- klicnega šolanja so za pod- ročji ptujske in ormoške ob- čine skromne, vendar take, da bodo lahko sprejele te šo- le v Ptuju vsaj dobro polo- vico onih, ki bodo uspešno opravili osnovno šolo. Po- glejmo, kaj bodo nudile ptuj- ske srednje šole glede tega: — gimnazija bo sprejela 120 novincev, ki si bodo še nadalje pridobivali splošno znanje na ravni srednje šole in za katere je po uspešno opravljeni šoli nujno, da na- daljujejo strokovno usposab- ljanje na višjih in visokih šolah ; — ekonomska srednja šola bo sprejela 70 novincev, ki bodo v štirih letih osvojili zaključnega gospodarskega znanja za nad 100 različnih poklicev; — triletna poklicna kovin- ska šola bo vpisala okoli 100 učencev, po večini takih, ki bodo sklenili pred tem učno razmerje in le del takih, ki jih bo šola zraven teorije u- sposabljala še praktično; — triletna poklicna trgov- ska šola bo nudila šolanje 90 učencem, ki si morajo vsi pred vpisom zagotoviti učno mesto in dogovor s trgovski- mi podjetji; — dvoletna administrativ- na poklicna šola bo vključila letos le 35 novih učencev za opravljanje raznih pisarni- ških poklicev in — dvoletna poljedelsko ži- vinorejska šola prav tako 35 za razna strokovna znanja v kmetijstvu. Tako vidimo, da bo našlo lahko letos streho v srednjih šolah doma okoli 450 mladi- ne, ostalo pa jih bo še prav toliko; ti se bodo verjetno vpsali na svojo poklicno iz- biro v druge šole, ki jih v Ptuju ni, in ki so večji del v Mariboru (tehnična, medi- cinska in druge). V nadaljevanju bi želeli pojasniti, za katere gospodar-, ske poklice usposablja eko- nomska srednja šola. Ta ve- lja kot splošno gospodarska in se tako izšolani lahko za- poslijo pri vodenju računskih knjig, pri nabavljanju in prodaji blaga, pri poslih ob- računskega značaja, pri ana- liziranju gospodarskega sta- nja, pri statističnih ugotovit- vah in primerjavah, pri ugo- tavljanju gospodarskih uspe- hov, pri poslih pisarniškega poslovanja vseh oblik (zna- nje strojepisja in stenografi- je), pri gospodarskih poslih pravne narave in še množici drugih gospodarskih poslov. Vsi ti poklici zahtevajo do- ločen smisel za gospodarska opravila, učenci morajo ime- ti občutek za lepoto izdelkov (knjižbe, stenografija, stro- jepis). precej učne snovi pa je treba točno in dos'edno ra- zumeti in obvladati (sestavi- ne pogodb, poslovnih dopisov itd.). In še o dvoletni admini- strativni šoli. Ta usposablja predvsem v znanju strojepis- ja in stenografije, posreduje prvine znanj iz pisarniškega poslovanja in upravnega po- stopka in navaja učence na druga pomožna administra- tivna opravila. Od takega u- čenca zahtevamo dober vid in sluh, gibčnost prstov in ne tudi občutek za čistočo in lep izgled izdelkov. Mladinci in mladinke! Raz- mislite o svojem življenj- skem poklicu. Če ugotovite, da so navedene lastnosti za vpis v ti šoli vaše osebne prirojene ali pridobljene lastnosti, se odočite za ta življenjski korak. Razpis je bil objavljen pred 14 dnevi v tem časopisu. Sprejemnih izpitov ne bo; o sprejemu bo odločal učni uspeh opravlje- ne osnovne šole. Za ostalo se zanimajte v vaši šoli, ka- mor smo poslali navodila! Pohitite s prijavami, ker bo- do dali prednost nri sprejemu onim, ki se bociò priglasili v roku. sk Nam grozi možganski deficit? Na minuli seji občinske skupščine, ki je minila brez razprave, čeprav je bila na dnevnem redu analiza za- ključnih računov gospodar- skih organizacij za lansko leto in možnosti gospodarske- ga razvoja v letu 1969, je bi- lo rečeno, da daje občinska skupščina 33 štipendij: 15 za srednje, 2 za višjo in 16 za visoke šole v vrednosti od 180 do 400 dinarjev. Glede na majhno število štipendij in njihovo vrednost sem se spomnil starega izreka: »Če daš siromaku ribo, ga nahra- niš za en dan. Če ga naučiš loviti, ga preskrbiš za vse življenje.« Menda ni treba posebej obravnavati tega starega, a zelo resničnega re- ka. Nehote sem pri tem po- mislil na ugotovitve, da ptuj- ski občini in gospodarstvu manjka ustreznih strokov- njakov, da glede kvalifika- cijske strukture nazadujemo. Pri tem se je dobro ozreti na splošne ugotovitve glede strokovnjakov, ki jih je vsa- ko leto manj (v Sloveniji), denarja za štipendije pa še manj. Bratske republike pa imajo vse več strokovnja- kov. Časopis TT je pred krat- kim zapisal, da so nas dru- ge repubike prehitele in to pri tako pomembni stvari kot je — pamet! Statistika nam že nekaj let dopovedu- je, da nam grozi možganski deficit. Sole nam ne dišijo, ali pa so tako drage, da ni vsakomur dano nabiranje učenosti. Republike, ki smo jih dolga leta opazovali ne- kako od daleč, ker so bile nerazvite, so nas že prekosi- le. Tudi »Naši razgledi« so dokazovali, da je izobrazbe- ni sestav v slovenski indu- striji izredno nizek, veliko nižji od drugih republik TT j-e celo zapisal, da se po re- formnem letu kar precej na- glo bližamo Butalam. V ne pretirano razviti jugoslovan- ski industriji je na 100 zapo- slenih le 2,12 ljudi z visoko izobrazbo. Naša republika te- ga poprečja ne dosega. Na 100 zaposlenih je pri nas le 1,32 z visoko izobrazbo. Sr- bija in Hrvatska sta precej na boljšem. Enako sta nas ti dve republiki prekosili, če spregovorimo o višji in srednji izobrazbi. V Sloveni- ji pride na 10.000 prebivalcev okrog 50 študentov, sosednja Hrvatska je za 24 odst. bolj- ša, Srbija pa celo za 84 odst. Makedonija ima kar 334 odst. več študentov kot naša repu- blika. V povojnih letih smo vzgojili veliko strokovnjakov. Imamo jih dovolj, le da ni- so doma. Samo v Zahodni Nemčiji je zaposlenih okrog 16.000 tehnično inženirskega kadra iz Jugoslavije, razen teh jih je še veliko v dru- gih državah. Če še dodamo, da odhajajo zelo sposobni, je to naštevanje še bolj žalost- no. Pred 10Ò leti so bila na- ravna bogastva prva kompa- rativna prednost, zdaj pa je znanje, sposobni ljudje. Slovenci smo imeli največ študentov v letih pred re- formo. Od takrat število slu- šateljev in seveda tudi diplo- mantov, počasi pada. Vpra- šanje je, ali so temu krivi možganski zavoji ali denar- nica. Veliko bolj denarnica. Denar porabljamo za marsi- kaj, le za štipendije ga je čedalje manj Skoraj vse fa- kultete so imele v reform- nem letu najvišji odstotek štipendistov; takrat pa smo začeli varčevati — očitno naj- prej pri najpomembnejših stvareh! Na republiškem zavodu za zaposlovanje delavcev trdijo, da se polovica najsposobnej- ših učencev zgubi že v osnov- ni šoli, ker jih starši hočejo čimprej spraviti do kruha. Vsi ti na nadaljnje šolanje se- veda ne morejo misliti, saj je štipendij vse manj, znano pa je, da niso vsi najbolj spo- sobni iz premožnih družin. ZR STARS В0Ш MED UČENCI Krajevna organizacija ZZB NOV Slovenska Bistrica je organizirala v minulih dneh na šolah v bistriški krajev- ni skupnosti razgovore svo- jih članov z učenci. Tako so učence na bistri- ški osnovni šoli Pohorskega odreda obiskali Rade Ivetič, Jože Kodelič in Tonček Prime. Učence posebne os- novne šole pa sta obiskali Smilja Gužvič in Jožica Ja- nežič. V razgovoru z nekaterimi, ki so vodili razgovore, sem razbral, da so bili navdušeni Se posebej pa so teh pogovo- rov bili veseli učenci, ki so dejali, da si jih želijo še v bodoče. -b stran 8 tednik — Četrtek 12. junija Jubilant - profesor doktor ANTON SLODNJAK (ob 70-letnici) Profesor Anton Slodnjak naš tukajšnji rojak, bo v krat- kem praznoval svojo 70-letnico. Zato smo za to priložnost napisali kratek oris njegovega življenjepisa in pripravili z njim krajši-pogovor. Ker smo mu vprašanja precej pozno poslali, objavljamo zaenkrat samo življenjepis; pogovor, ki pa se dotika bodisi njegovega življenja, bodisi slovenskih kulturnih razmer, bomo objavili v prihodnji številki. Anton Slodnjak se je ro- dil 13. junija 1899 v Bodkov- cih v Slovenskih goricah. Starši so spadali med trdnej- še kmečke družine, tako da ni imel v svojem študiju ta- ko velikih finančnih proble- mov kot marsikateri drugi Slovenjegoričan. Po očetovi in materini strani so bili starši izraziti narodnjaki, po- sebno je na njih in bodočega pisatelja in literarnega zgo- dovinarja, vplival Anton Aškerc, ki je nekaj časa kot duhovnik služboval v Jur- šincih. Vpisali so ga na ma- riborsko gimnazijo in tu se je kot narodnostno zavedni Slovenec moral spopasti z mariborsko nemškutarsko in purgarsko okolico. Da ni od- padel, ga je reševalo pred- vsem njegovo čedalje večje zanimanje za Prešerna, ki mu je pozneje celo posvetil največji del svojega življe- nja ,in intenzivno ukvarjanje z ostalo slovensko in hrvaško literaturo. Z gimnazije bi ga kaj skoraj izključili zaradi njegovih izrazito slovenskih idej, ki jih je širil med sošol- ci. Sele po prvi svetovni voj- ni so lahko njegove ideje in težnje prišle svobodneje do izraza. Čeprav je bila mate- rina skrivna želja, da bi šel v bogoslovje, se je po krat- kem omahovanju zavestno odločil za študij, za katerega se je čutil najbolj izbrane- ga, to je za slavistiko. Njego- va učitelja sta postala ta- kratna nosilca dotedanjih znanstvenih spoznanj sloven- ske literarne zgodovine, profesorja Ivan Prijatelj in Fran Kidrič. Po končanih ljubljanskih študijah je bil dve leti v Krakovu na Polj- skem; nekaj časa tudi lektor za slovenščino. Do nemške okupacije je nato poučeval na trgovski akademiji v L j ubij ani. Med vojno so ga trikrat zaprli, ker je delal za OF. Nekaj let po vojni je po- stal izredni profesor na filo- zofski fakulteti v Zagrebu, nato pa od 1950 do 1959 red- ni profesor na slovenski uni- verzi v Ljubljani. 1959. leta so ga namreč zaradi nemško pisane zgodovine slovenske književnosti močno napadli (Geschichte der slowenischen Literatur, 1958), da je moral zapustiti delo v Ljubljani, vendar se je še bolj posvetil slovenski literaturi in preda- val v drugih republikah in v tujini, kjer so njegovo delo znali bolj ceniti. Sele po tihi rehabilitaciji 1967, ko je po- stal redni član SAZU, so se začeli zavedati, kakšno po- membno delo je opravil za slovensko literarno zgodo- vino, ne samo doma, temveč jo je tudi v številnih preda- vanjih in v pisani besedi predstavil pri ostalih naših narodih in v tujini. Ce bi hoteli našteti njego- va dela, bi bil pričujoči se- stavek za to prekratek. Saj je napisal čez 200 literarno- zgodovinskih člankov, kritik in ocen, poleg svojih obšir- nejših del. Ze njegova semi- narska disertacija o Davori- nu Trstenjaku, o njegovem štajerskem rojaku in zname- nitem narodnjaku s prejš- njega stoletja, kaže Slodnja- kovo težnjo čim globje zaje- ti dobo, in to kar pride po- zneje še bolj do izraza, zajeti avtorja »po nekakšni prese- litvi duš«. Citat je vzel iz Slodnjaka in pomeni skrajno podoživljanje v avtorja, ki ga obravnava, neke vrste identifikacija z njim. Ze pred vojno je napisal »Pregled slovenskega slov- stva«, kar je pomenilo pre- lom s tedanjo literarno zgodovino, ki je večji del po- čivala na suhih pozitivistič- nih faktih, medtem ko on skuša najti globja filozofska in moralnoestetska merila. »Slovenska literatura mu po- meni sad ustvarjalnih moči in svetovnonazorskega boja slovenskega izobraženstva v političnem in socialnem živ- ljenju njegovega ljudstva.« (Jože Pogačnik). Ta svoja sta- lišča je posebno izoblikoval v Zgodovini slovenskega slov- stva, ki jo je izdajala Matica in v prej omenjeni nemški Zgodovini slovenske litera- ture ter končno v lani izda- nem Slovenskem slovstvu. Zanimivo za Slodnjaka je njegovo nihanje med lepo- slovjem in znanstvenim de- lom, kar se opazi pri njego- vem pisanju, ko ohrani še ta- ko znanstveni spis poljudno svežost in v svojem delu zna biti dostopen vsem od navad- nega šolarja do akademika. Poleg večjih ali manjših po- skusov v leposlovju sta za slovensko literaturo pomemb- na dva romana, to sta življe- njepisa Prešerna in Levstika. Ce bi poiskali v slovenski li- terarni zgodovini najbolj zanimive figure, bi skoraj pri vsakem ugotovili, da se je Slodnjak dotaknil v svo- jem delu na ta ali oni način. In dve taki značilni osebno- sti, dva preloma v sloven- skem kulturnem življenju, sta prav gotovo France Pre- šeren in Fran Levstik in to kot umetnika in človeka. Ro- mana Neiztrohnjeno srce in Pogine naj pes, ki sta dožive- la vrsto ponatisov, pokažeta s kakšno ljubeznijo in pripo,- vedniško močjo je znal pri- kazati njuno življenje in u- metniško pot v dolini šent- florjanski. Posebno Prešeren je osebnost, ki jo je vedno znova obravnaval, pisal šte- vilne komentarje k njegovim delom, ki jih je tudi sam u- rejal ga predstavljal tujini in pred kratkim napisal o njem obširno biografijo, ki je čudovito dopolnilo k ro- manu Neiztrohnjeno srce. Poleg Prešernovih izdaj je bil urednik Levstikovega zbranega dela, pisal o njem za srbske in hrvatske izdaje. Prav tako je urejal Erjavče- va zbrana dela. Poleg tega pa ne smemo pozabiti Slodnjaka prevajalca in našega pred- stavnika na številnih med- narodnih slavističnih kon- gresih po svetu. Seveda sem le na kratko orisal njegovo življenje in delo, ker sta to itak izčrpno obdelala Jože Pogačnik 1966.* leta. V Slodnjakovih izbra- nih esejih in Nada Prašelj v Slovenskem biografskem le- ksikonu. Zavedam se tudi, da bi ob njegovi 70-letnici bil kdo drugi bolj primeren; da bi pisal o njem, ki bi ga tudi dlje časa poznal ter ga globje dojemal. Mislim pa, da bomo itak lahko v slo- venskem tisku zasledili mar- sikak prispevek k njegove- mu jubileju. Ko je letos ob Prešernovi proslavi profesor Slodnjak predaval v Ptuju, smo se lahko prepričali, kakšna ve- lika razlika je med suhopar- nim pozitivističnim preda- vanjem faktov in živo nepo- sredno podobo Prešerna pes- nika, človeka in Slovenca, ki jo je znal dati le mož, ki se je dejansko dokopal do te- meljev umetnikove besede. Namesto obvezne in dolž- nostne proslave in govora, smo se srečali z živim Pre- šernom. Ko sem gledal tako Slodnjaka pred seboj, sem pomislil na živahne in po- nosne štajerske kmete, ki s svojo samozavestjo in včasih trmasto odločnostjo postav- ljajo na laž konvencionalno podobo Slovencev kot naroda hlapcev ter štajerskega kla- njajočega se deželana pred to ali ono gospodo. Pogačnik ga je v svoji monografiji lepo takole označil: »Celo Slodnjakova zunanja podoba razodeva spoznane lastnosti njegove duševnosti. Koščeni, podolgovati obraz, ki ga razsvetljujejo pamet- ne in dobre oči. Vanj je vre- zalo delo, pa tudi trpljenje preštevilne poteze. V njem je nekaj, kar priča o askeu zadržanosti in o goreči v! mi. Na njem se bere s¡ ustvarjanja, pa tudi fJ spoznavnega nemira, ki mrke poteze. Za to vru podobo pa je videti ^ človeške dobrote in top]¡, ki je njegovim poznavaj posebno veliko doživetje, ц kor mu je v literarni zg^ vini jedro in smisel vse človek, tako mu je člov merilo v življenju. To pat trjuje, da med njegovim ¿¡ ljenjem in vrednotami, kij ugotavlja v književnosti, prepada.« (J. Pogačnik).' Pa ne samo v uradnem d| lu, to se pravi med predavi nji, tudi v osebnem govoi kaže pravo zavzetost in a ločnost za najrazličnejše si venske probleme, ve o nj toliko povedati; tako napi mer je vedel o Ptuju in nj govi preteklosti toliko in ti ke zanimive stvari, da su ga mi, ki tu živimo, kar gl dali. Zato mu v svojem imen in mislim, da tudi v imen ostalih, zaželim, da bi sreà praznoval svoj bogati jubü -'n v nadaljnjem delu še da napisal in storil za rod, mu je posvetil vs,e svoje z;i ljenje. E. J. Naš slovenjegoriški slavljenec akademik, dr. profesor Anton Slodnjak v trenutku, ko s svojo zanosno in gromko besedo vrednoti bogato dediščino naše literarne zgodovine. Uspela akcija RK Ptuj Občinski odbor RK je s po- močjo svojih krajevnih or- ganizacij pred nedavnim iz- vedel uspelo akcijo. Zbral je ca. 2500 kg oblek in obutve za tiste, ki živijo v pomanj- kanju. Teh je veliko v Ha- lozah in Slovenskih goricah. Predsednik štaba je bil Albin Pišek, ki je akcijo uspešno vodil. Po hišah je zbiralo stvari 226 aktivistov s pooblastili RK. Po ulicah je sodelovalo 145 podmlad- karjev RK iz treh ptujskih osnovnih šol, iz ekonomske šole in iz kovinske šole. Tri- najst podjetij je nudilo brez- plačen prevoz: Agrotransport, Elektrokovinar, GG Maribor, Merkur, Izbira, Komunala, Perutnina, Petovia, TAP, bolnišnica, OS, GD Ptuj in Dom dr. M. Borštnerja iz Dornave. Tem še posebi hvala, saj so bili pravocasi na svojih mestih. V akciji! sodelovalo okoli 400 ljui Zahvala tudi informativni! sredstvom, posebno Rad; Ptuj, ki je na dan zbiranj in tudi pred tem opozarji Ptujčane na humano akcij Ptujčani in drugi, ki ! darovali stvari, so pokaz;! da imajo posluh za tiste.! živijo v pomanjkanju. Več na paketov je bila lepo pf pravljena. Dajali so 1«! stvari. Dali jih bodo kraj? nim organizacijam RK. 1 jih bodo podelile najpotret nejšim. Pred nedavnim je bila p< dobna akcija tudi v Ljublji ni, od koder je OO RK Ptuja prejel nad 3 tone lačil in obutve. NAGRAJEN! NAJBOLJŠI MLADINCI IN MENTOR- JI Pred kratkim je bila v do- mu kulture v Slov. Bistrici svečana seja konference ZM. Posvečena je bila dnevu mladosti in 50-letnici ZK SZDL. V bogatem kulturnem pro- gramu pesmi in recitacij je posebno mesto zavzel recital, ki ga je pripravila skupina mladincev pod vodstvom av- torja, ravnatelja osnovne šo- le v Slov. Bistrici Jurija No- vaka. Po kulturnem programu je predsednik občinske konfe- rence ZM Slov. Bistrica Pav- le Blažič v kratkih besedah j>rikazal nadaljnje smernice mladinskega delovanja v d čini in podelil najbolj f zadevnim mladincem, uče' cem osnovnih šol in menW jem priznanja in praktik darila. Priznanja so pre;e tudi nekatera društva in L"; ganizacije kakor tudi šo'-5 aktivi in aktivi Z^VI. Viktor Horvat Padel z broda in utonil Prejšnji četrtek, 5. jufl1' je v Dravi utonil Fr3' Vrabl iz Zabovc 76. Ko s« z brodom vračal nazaj ' levi breg, je iz neznanih r* logov padel v Dravo in nil. Voda ga je odnesla kih 700 m, kjer so ga ^ gasilci. fgpnik — Četrtek, 12. junija 1969 stran 3 I |et planinstva v Poljčanah HlZNANJA NAJPRIZADEVNEJŠIM pred kratkim so se v okvi- ! proslav ob 40-letnici pla- nskega društva v Poljča- ^ nadaljevala praznova- li' Tako so najprej imeli sejo »ravnega odbora društva. јПјо so povabili kot goste idi Prve> še žive člane dru- ra. Med povabjenimi pa so ji tudi predstavniki Pla- nke zveze Slovenije, prisotne je najprej pozdra- ¡1 predsednik društva Jože >ežak. O delu društva od u- Unovitve do danes je spre- pvoril eden od ustanovite- |ev, Ludvik Vižintin. Nato so društvo in člani lobili celo vrsto priznanj. ;astno plaketo so dobili od K Slovenije. Tudi sosednja Iruštva so dala priznanja (lanincem v Poljčanah. Najlepše priznanje, »zlati tnak« PZ Slovenije je dobil franc Detiček. To je veliko fiznanje Francu Detičku, aj ga ima le dve promili planincev v Sloveniji, »rebrni znak so dobili: Lud- iik Vižintin, Dragica Onič, indrej Mesaric in Franc He- ic, bronasti znak pa Peter tefanič iz Loč, vodja gorske iaže. Po slavnostni seji Uprav- nega odbora je bila v polj- čanski kinodvorani svečana akademija. Zasedena dvorana je bila dokaz, kako so pla- ninci priljubljeni v Poljča- nah. V kulturnem programu je sodeloval poljčanski pev- ski zbor (planinski oktet), godba na pihala, učenci os- novne šole ter mladina s kratko enodejanko. O preho- jeni poti društva je sprego- voril predsednik Jože Težak. Ob tej priložnosti je bila tudi otvoritev razstave »40 let planinskega društva«. Na njej so z bogatim dokumen- tarnim gradivom obiskoval- ci razstave pokazali prehoje- no pot društva. Razstava je bila v prostorih osnovne šo- le v soboto in nedeljo. Obi- skalo jo je precejšnje števi- lo domačinov in gostov, ki so se v teh dneh mudili v Polj- čanah. S tem pa prireditev ob le- tošnji obletnici ni konec. Če- trtega julija bo zbor planin- cev na Boču. Ob republi- škem prazniku 22. juliju bo- do priredili tridnevni izlet na Triglav. Izleti in shodi bodo še v mesecu avgustu in septembru. Naša pisma Alenka! To sem napisal, a ne želim, da objaviš moje ime. Bo- di pozdravljena, kakor tudi vsi bralci! SREČNO, SOLA! Prišel je zadnji mesec mojega osnovnega šolanja. Ce pa mislim na minulih osem let, koliko ve- selih in žalostnih trenutkov sem doživel! Zares mi je hudo, ko bom moral zapustiti to staro šolsko poslopje, ki mi je bilo drugi dom. Ločiti se bom mo- ral od sošolcev, s katerimi smo se prav dobro razumeli, čeprav smo se včasih tudi stepli. Žalosten "stojim na šolskem pragu in se oziram po dolgi ne- znani poti. Kam bom šel? Kje bom dobil delo. da si bom slu- žil kruh? Te misli me težijo. Ne vem, kam se bom podal, kam me bodo zanesli koraki. Moja želja ni velika, ne želim si mno- go, ampak malo in tisto v redu. Želim, da bj postal zidar. Vem, da to delo ni lahko. Zidarsko delo je naporno in odgovorno. Zidar tudi ne more biti lepo oblečen, ker dela z malto in s peskom. Večkrat je nevarno, ka- dar zida na visokih zgradbah in stoji na deskah. To- da vseeno želim postati zidar, kajti zidarsko delo opravlja moj oče, opravljal ga je moj ded, opravljajo ga očetovi bratje — moji strici. Zakaj ga potem rue bi opravljal še jaz? Take so mo- je misli za bodočnost. Srečno, šola! Kmalu bomo pra- znovali »likof«. Razšli se bomo. Vsak si bo odnesel s seboj, kar je nažel, in krenil svojo pot. TVOJEGA IMENA po tvoji že. Iji nisem objavila, čeprav si vse zelo dobro napiasl in te ne bi bilo treba biti nič sram. Zares — srečno, šola! Rad si jo imel in hudo ti je za njo. Vse mine in tudi zlata otroška leta odtečejo kot bistra voda. Ne ža- luj! Mladost je še vsa tvoja . . . Resno misliš na poklic, poznaš ga in tudi želiš. Ne samo zidar- ski, prav vsak poklic ima svojo sončno in senčno stran. Glej na svetlo plat, ljubi delo, bodi po- štenjak, pa boš srečen! Alenka, spet sem se spomnil in napisal pesmico. Ata in mama sta mi tudi dovolila, da sem na- ročil TEDNIK, ker sem že toli- ko pesmic napisal, in so bile vse objavljene. Upam, da bo tudi ta. Jože Kosi. Sodinci PRED POČITNICAMI Kc-nec šolskega bo leta, nestrpno ga že čakamo, pa to fantje in dekleta, vsi, ki v šolo hodimo. Ze si delamo načrte, kam na počitnice bi šli, ko bodo šole se zaprle že čez nekaj dni. Jeseni bomo spet v šoli sedeli nabranih moči. pripravljeni za učenje do konca šolskih dni. Jožek! To pesmico si tako do- bro napisal, da bo marsikdo re. kel, češ, Alenka mu jo je po- pravila in spremenila. Zal. take- mu delu nisem kos in nobena pesmica se mi ne posreči. Ti, Jožek, me visoko nadkriljuješ, ko se ti besede same izlivajo v kitice. Bodi srečen! Alenka! Zopet ena pesem več za tvoj kotiček! Moie pesniško ime je JOVAN JOVANOVIC- ZMAJ. POLETJE Zvečer, ko mesec vzhaja, gledam sivo polje, temno sivo nebo, temna drevesa in temne gozdiče. Vse se je spremenilo, ko je sonce zatonilo. Zdaj vse je temno. Ko se bo zdanilo, ostre kose zazvenijo in cvetice pokosijo. Zmajček! Naj mi še kdo reče, da otroci nič ne znajo! Kar tvo- jo in Jožekovo pesmico mu pri- nesem pod nos in dokažem, da laže. Tvoja pesmica POLETJE je lirska pesmica. Poletni večer te je prevzel, pa tii je privrela iz srca. Čudovito! Vse tri moje današnje prijate- lje prisrčno pozdravljam. Alenka "SIMBOL ŽIVLJENJA« MLADIH LIKOVNIKOV IZ ORMOŽA Poročali smo že o aktivnih madih likovnikih v osnovni šoli v Ormožu, ki so na tem področju ustvarili že veliko lepega in zanimivega. V za silo opremljeni šolski delav- nici za tehnični pouk je v času šolskih ur likovnega pouka in tudi v prostem času vedno zelo živahno. Mladi ustvarjalci dolbejo, žagajo in oblikujejo pod strokovnim nadzorstvom svojega učitelja Bojana OBERCKALA ter obiskovalcu s ponosom raz- kažejo sadove svojega dela. Se posebej so ponosni na svoje delo, ki ga vidite na našem posnetku. V nekoliko čudnih, lahko bi rekli ab- straktnih oblikah zarezanih v les, so prikazali človekovo življenje. Vsak izmed posa- meznih delov predstavlja simbol človeške ustvarjalno- sti, ki predstavljajo kot ce- lota človeka, delavca ustvar- jalca in oblikovalca, življe- nja. Kot vidite na posnetku, moramo priznati, da jim je to zelo lepo uspelo in da so ustvarili posrečeno umetni- ško kombinacijo materije, ki je navidez mrtva, vendar ži- vi in ponazarja življenje. CENJEVALI BODO RED I ČISTOČO V MESTU Jutri, v petek, se bo sestal ret krajevne skupnosti. Po- sali bodo o delu krajevne topnosti, obravnavali za- ¡jučni račun za 1968. leto, azpravljali o dotoku sred- tev krajevnega samoprispev- ö in njegove uporabe v lan- skem in letošnjem letu ter o najetju kredita za moder- nizacijo cest. Poročali bodo tudi o akciji »Ptuj v zelenju, cvetju in čistoči«. Imenovali bodo komisijo, ki bo ocenje- vala okrašena okna. čistočo in red pred zgradbami, na dvoriščih ... Razpravljali bodo o formiranju mladin- ske delovne brigade, o delu. ki ga bo opravila, in o po- moči, ki jo bo dala KS. ZR fevi proslava 10-le!nice nižje glasbene šole Ormožu Drevi s pričetkom ob 19. uri bo v grajskem dvorišču 'Ormožu (v primeru slabe- vremena v grajski dvora- •|) svečana proslava 10-let- Jjce delovanja nižje glasbene Proslava tega jubileja to izvedena v obliki koncer- ®> ki bo obenem prikaz de- £ in napredka mladih glas- tonikov od prvega do šeste- razreda osnovne šole. Kot ®?stje se nam bodo predsta- vi učenci glasbenih šol: Ljutomer, Ptuj, Maribor, ^adinski pevski zbor osnov- ^ šole iz Ormoža ter bivši jjcenci te šole, ki sedaj na- î'jujejo študij na akademi- 11 га glasbo v Ljubljani. Poleg predstavnikov usta- 'Vitelja šole t. j. skupščine beine, so povabili na prosla- tudi nekatere vidne glas- be delavce, profesorje in «ladatelje, ki so s svojim jtvarjalnim delom ali kako rugače povezani na pretek- lo ali sedanje glasbeno delo na območju občine Ormož ter tudi vse bivše učitelje, ki so učili v tem vsekakor pomembnem učno vzgojnem zavodu. S pomočjo našega li- sta pa vabijo na slovesnost tudi vse svoje bivše učence, ki so v tej šoli prisluhnili prvemu utripu skrivnosti glasbe in melodičnim lepo- tam glasbenega življenja na- sploh. Menimo, da je proslava 10- letnice delovanja nižje glas- bene šole v Ormožu sicer skromen, vendar lep jubilej, ki je vreden, da se ga Ormo- žani polnoštevilno udeleži- jo ter s tem izkažejo tudi skromno priznanje za njiho- vo 10-letno uspešno delo. K čestitkam ob njihovem jubi- leju se pridružuje tudi naš list z željo, da bi bilo njiho- vo delo tudi v bodoče tako plodno in ustvarjalno. J. S. Ta zanimiv simbol življenja si lahko ogledate v avli os- novne šole v Ormožu Uspel tečaj RK v Laporju Pred dnevi se je v Lapor- ju končal dvajseturni tečaj prve pomoči za učence sed- mega in osmega razreda. Iz- pit je uspešno opravilo tri- indvajset učencev in učenk. Poprečna ocena pa je bila nad prav dobro. Da imajo solidno znanje o prvi pomoči, so učenci osnov- ne šole Gustava Siliha poka- zali že na občinskem tekmo- vanju, kjer so zasedli drugo mesto. Vsi, ki so uspešno opravi- li izpit, so bili sprejeti med mlade člane Rdečega križa. Medse so sprejeli tudi pre- cejšnje število pionirjev pr- vih dveh razredov. Tečaj so vodili Magda Kavčič, Nika Turšič in Fer- do Ključevšek. -b STRAN 10 tednik — četrtek 12. junija KAJ JE POKAZALA NEURADNA ANKETA V SLOVENSKIH GORICAH? Naš slovenjegoriški dopis- nik Franček HOLC iz Za- gorec pri Juršincih nam je pred nedavnim poslal ugoto- vitve neuradne ankete, ki je zajela najbolj zaostala in si- romašna hribovska naselja v središču Slovenskih goric: anketa je zajela naslednje vasi in naselja: Gomilo, Sen- čak, Trnovci, Bodkovci, Sa- kušak, Zagorci, Gibina, Slav- šina, del Smoinc, Kokalajn- ščak-Grabšinci, Moravci, Mo- ravski Novi vrh. V navedenih krajih je za- okroženo 500 kmečkih družin z okrog 1500 prebivalci. Od tega števila je v starosti od 18 do 60 let za delo sposob- nih le 500 oseb, v starosti od 60 do 90 let 700 oseb, v sta- rosti do 18 let pa 300 oseb. Pri teh 500 družinah s 1500 prebivalci in 500 za delo spo- sobnimi občani, ki živijo na periferiji ptujske, ormoške, ljutomerske in radgonske ob- čine, je v zadnjem času ču- titi močno stagnacijo gospo- darjenja in stagnacijo živ- ljenjskega standarda. Neuradna anketa, ki je bila izdelana maja letos, je med drugim pokazala tudi nas'ed- nje: 1. Od skupne površine okrog 400 ha vinogradov je okrog 300 ha vinogradov sta- rih nad 30 let. Obdelava je pretežno ročna (z motikami in drugimi zastarelimi obli- kami obdelave). Na tem ob- močju sta komaj 2 ha vino- gradov na žični vzgoji, drugi pa po tradiciji na kolih in brajdah. 2. Sadovnjaki so izrojeni in napadeni od bolezni in škodljivcev. Kvaliteta pride- lanega sadja je slaba in kot taka primerna le za prede- lavo v sadjevec, ki pa ga prav takn kot sadje ni mo- goče vnovčiti. 3 Pri anketiranih 500 dru- žinah delajo v delovnih se- zonah praktično dan in noč trije zasebni traktorji, ki pa še vedno ne morejo v celoti nadomestiti konjskih, volov- skih in kravjih vpreg. 4. Nekoliko boljša je slika na področju košnje travnikov in žetve. Tudi pri teh opra- vilih je še vedno nad 50 %> pretežno ročnega dela s ko- sami in srpi. Setev, sajenje in okopavanje poljščin je iz- ključno ročno opravilo, ne- koliko boljše je pri mlačvi ozimin, kjer je okrog 70 °/o strojne in 30% ročne mlač- ve (cepci, »geplni« in »šopa- nje«). 5. Od anketiranih kmetij imajo le tri družine vodovod, vsaka 15 hiša izkopan vod- njak, vsaka deseta hiša zbe- tonirano cisterno za vodo, vsi drugi pa uporabljajo vodo iz izvirkov, mlak in potokov. Problem je v sušnih letih, ko navedeni izvori vode presah- nejo in je problem preskrbe z vodo za ljudi in za živino, kot tudi za škropljenje vino- gradov, pranje itd.... Pone- kod dovažajo vodo tudi po tri kilometre daleč v hribe. Pomanjkanje vode je najbolj občutiti v primeru požarov, ko ni s čim pogasiti uničujoče ognjene stihije, zadušil. S čistim robcem ob- riše nato novorojenčku sluz z ust in nosa, da laže diha. V usta mu ne segati. 6. Kmečka gospodinjstva uporabljajo za peko kruha pretežno kmečke peči na dr- va. Ko so bili ti kraji pred nekaj leti elektrificirani, so si nekatera gospodinjstva na- bavila električne štedilnike in kuhalnike. Pri anketiranih družinah je le pet električ- nih hladilnikov, dve kmetiji pa imata tudi pralni stroj. Pri tem pa ostaja še cela vr- sta kmečkih družin, ki nima- jo niti električne napeljave, radijskih sprejemnikov in ni- so naročeni na noben časo- pis. J. S. (Konec prihodnjič) V Ormožu končano tekmovanje strelcev V nedeljo, 1. junija je bilo na strelišču SD »Kovinar« v Ormožu končano Liga tekmo- vanje v streljanju z zračno puško. Organizator tekmova- nja je bila strelska družina iz Ormoža, v nJem pa se je pomerilo pet desetčlanskih ekip. Tekmovanje je vodil Rudi MLAKAR iz Središča. Končna lestvica tekmujočih ekip: 1. SD Središče ob Dra- vi — 3047 krogov; 2. SD Podgorci — 2881 krgov; 3. SD »Kovinar« iz Ormoža — 2542 krogov; 4. SD Velika Nede- lja — 2116 krogov; 5. SD To- maž — 1860 krogov. Med posamezniki so dose- gli najboljše rezultate: 1. Branko Veselko, član SD Sre- dišče — 348 krogov; 2. Janko Prejac, član SD Podgorci 331 krogov; 3. Mirko Sladnjak, član SD Podgorci — 329 kro- gov; 4. Tone Prosnik, član SD Središče — 322 krogov; 5. Franjo Koče var, član SD Središče — 320 krogov, 6. Franc Tkalec, član SD «-Ko- vinar« Ormož — 318 krogov; 7. Vlado Korotaj, član SD »Kovinar« Ormož — 316 kro- gov; 8. Janko Zidarič, član SD Središče — 309 krogov; 9. Tomo Kočevair, član SD Središče — 309 krogov; 10. Franc Lah, član SD Podgor- ci — 308 krogov. V bližnji prihodnosti ča- kajo strelce na območju or- moške občine še tri pomemb- nejša strelska tekmovanja in sicer: tekmovanje v strelja- nju z zračno puško ob kra- jevnem praaniku v Miklavžu, tekmovanje v streljanju z zračno in malokalibarsko pu- ško za prehodni pokal OZZB ob dnevu borca. To tekmova- nje bo v začetku julija v Podgorcih. In še tekmovanje v streljanju z zračno puško za pokal ob dnevu vstaje slovenskega naroda, ki ga bo organizirala SD »Kovinar« iz Ormoža. Ne bo odveč, če tokrnaj ^ enkrat pohvalimo strele« ¿ ormoške občine, ki so ^ področju svoje dejavnosti ^ res aktivni in tudi brez kršnihlmli dotacij dosegaj zavidljive uspehe. I i V 5-3 o v. Bistrici usta. aiovljen ansambel zabavnih melodij V okrilju Delavsko pro. svetnega društva Svoboda » v Slovenski Bistrici ustano. vili ansambel zabavnih me- lodij. Člani že nekaj dni pri. dno vadijo. V bližnji bodeč, nosti pa lahko pričakujems že njihov prvi javni nastop. Ansambel sestavlja mladi- na iz delavskih in študent- skih vrst. Ansambel ima sle- dečo sestavo: klavir, harmo. nika, bas in ritem kitara, sa- ksofon (klarinet), bobni in trobenta. Z vajami je začel tudi jazz ansambel iz istih vrst, ki pa vadi v sledeči sestavi: har- monika, saksofon (klarinet), bas in ritem kitara. -b USPEŠ M 0 P0T0VÄMJE DESETEGA BRATA Igralska skupina prosvetJ nega društva »Alojz Zuran« iz Podgorc uspešno gostuje s svojim »Desetim bratom«. Minuli četrtek so gostovali v Markovcih, v nedeljo v Zavr- ču, čakajo pa jih še gosto- vanja v Domavi, Gorišnici, v Veliki Nedelji in uprizori- tev na jesenski jubilejni pro- slavi 60-letnice delovanja nj ihovega prosvetnega dru- štva. Verjetno pa bo »Deseti brat« popotoval še v katere druge kraje. J. S. Za gospodinje Kuharski nasveti Stiri zelo priljubljene juš- ne zakuhe: — jetrni cmoki — mozgovi cmoki — fri tati — ocvrti grah Jetrni cmoki 125 gr govejih jeter, 30 g slanine ali ledvične maščobe, 2 stari žemlji, 2 do 3 žlice mleka, drobtine, 1 mala če- bula, 1 jajce, sol, poper, ma- jaron. Zemlje namočimo v mleku in jih močno iztisnemo, na- to jih zmeljemo skupaj z je- tri. s slanino, z ledvično ma- . ščobo in s čebulo na strojčku za meso. Zgnetemo z jajci in začimbami, če je treba še do- damo fine drobtine. Z mo- krimi rokami oblikujemo majhne cmoke, jih kuhamo 10 do 20 minut (glede na ve- likost) v slani vodi, nato jih položimo v juho. Za jetrne cmoke kot glavno jed (na primer h kislemu zelju): pre- delamo dvojno količino vseh sestavin, oblikujemo večje cmoke in jih skuhamo v sla- nem kropu. Mozgovi cmok! 100 g govejega mozga, 1 jajce, 100 g drobtin, sesekljan peteršilj, sol, muškatni ore- šek. Goveji mozeg stopimo, pre- tlačimo skozi gosto sito in počakamo, da se ohladi, po- tem ga penasto zmešamo. Primešamo jajce, peteršilj in fine drobtine, začinimo po okusu s soljo in muškatnim oreškom. Ce masa ni dovolj trdna, podmetemo še nekoli- ko drobtin. Izoblikujemo cmočke, jih polagamo v vre- lo juho ter jih kuhamo 10 minut. Fritati 125 g moke, 1 do 2 jajci, 1/4 1 mleka, ščepec soli, mast za cvrenje. Jajca in mleko dobro pre- žvrkljamo, polagoma dodaja- mo moko in malo posolimo. Iz testa ocvremo tanke pa- lačinke, jih zrežemo na širo- ke trakove in potem v tanke rezance ter jih porazdelimo na krožnike. Prelijemo jih z vročo juho. Ocvrti grah 2 jajci, nekaj mleka, 60 do 70 g moke, sol, muškat, mast za cvrenje. Iz jajc. mleka, moke, soli in muškata zamesimo gosto tekoče testo. Po zajemalkah ga vlivamo skozi cedilo z velikimi luknjami in ga vme- šamo v vročo mast za cvrt- je, ta,ko da nastanejo majh- ne ocvrte kaplje. Vzamemo jih iz masbi, pustimo odce- di-ti in vroče položimo v ju- ho. šola v Podgorcih feo dočakasa svoj t50-îetnî jubilej obnovljena Poročali smo že, da praz- nujejo letos v Podgorcih dva pomembna krajevna jubileja: 150-letnico šole in 60-letnico delovanja prosvetnega dru- štva Proslava obeh jubilejev bn konec oktobra letos. Da bi osnovna šola, ki je sedaj žal, zaradi pomanjka- nja sredstev ne preveč kul- turnega videza, dočakala ta visok jubilej zares svečano, bo dn jeseni deležna potrebne obnove. V ta namen se je sestal minuli četrtek v Podgorcih na svoji prvi seji odbor za adaptacijo in popravilo šole. Sejo je vodil predsednik od- bora Silvo BEDRAC, ki ima tudi največ zaslug, da imajo že sedaj zagotovljenih okrog 6,5 milijona S din za popra- vilo šole Predvsem bo tre- ba vstaviti nova okna, vrata, parket, prepleskati fasado in notranje prostore ter spora- zumno z lovsko družino na- peljati v šolo vodovod. Z deli bodo začeli takoj v začetku šolskih počitnic. Predvideva- jo, da bodo glavna dela kon- čana do začetka novega šol- skega leta. Da je popravilo šole v Pod- gorcih zares želja tamkajš- njega prebivalstva in vklju- čeno v program ureditve šolskega prostora v občini Ormož, nam kaže tudi poda- tek, da so se te seje udeležili občinski odborniki iz tega območja, predstavniki kra- jevne skupnosti ter drugih organizacij in društev. Pod- gorčani se zavedajo, da lah- ko le složno delo rodi želene uspehe. J. S. Tudi letos počitniško letovanje za šolarje i* občine Ormož Le še nekaj dni nas loči od trenutka, ko bo v letoš- njem šoskem letu poslednjič zazvonil šolski zvonec, do je- seni se bodo zaprla šolska vrata in za naše najmlajše se bo začelo veselo počitniš- ko popotovanje. Počitniški načrti so že pripravljeni. Naj- si bo na morju, v planinah, na družinskih izletih ali do- ma na paši in pri delu na polju, povsod bo čutiti preše- ren otroški počitniški živ- žav, šolske knjige in zvezki bodo za nekaj časa potisnjeni v pozabo, skratka počitniš- kega veselja bo povsod na pretek. Občinska zveza društva prijateljev mladine Ormož pripravja tudi letos počitni- ško letovanje na morju za 120 otrok iz ormoške občine. V razgovoru s tovar išico Marico BRAZDA, ki jo po- znamo v Ormožu kot aktivno družbenopolitično delavko, smo zvedeli, da so k tej ak- ciji velikodušno priskočili na pomoč ormoške delovne organizacije, ki so prispevale materialno podporo za otro* ke svojih delavcev ter za so- cialno šibke šolarje, levi1 delež stroškov pa bodo nosi' li, seveda, starši. V tej akciji priprav na p^ čitniško letovanje se je še posebej izkazala osnovna šo- la Središče ob Dravi, ki Ie zbrala na svojem šolskefO okolišu kar 30 šolarjev, ki bodo mnogi izmed njih prvtf ogledali »veliko lužo« ter za nekaj dni pobegnili šolski*" in domačim obveznostim kmetijah. Letovanje bo trajalo dese* dni, za katere upamo in ttf' di želimo, da bi jih naši naj' mlajši iz ormoške občine ka* najbolj prijetno preživeli & nabral' nove moči za nove uspehe v šoli. J. S. jadnik — četrtek, 12. junija i960 stran 11 ^ F E«« V ŠOŠTANJU 2ldaki iz pepela pred približno desetimi leti je ? §oštanju začela obratovati to- urna za predelavo pepela. To- urna elektrofilterskih gradbe- nih elementov je s tem začela „ri nas obdobje izkoriščanja od- padne surovine termoelektrarne I] ga dnevno proizvaja v veli- ]j¡J) količinah- Premogov prah, y izgoreva pod kotli termo- elektrarne, pušča po izgoreva- nju pepel, le-ta pa potuje z di- mom prek elektrofiltrov. V teh filtrih se zaradi električne nabi- [Ojti delci lovijo na žice, le-te pa ¡e stresajo in tako padajo delci v bunkerje. Tovarna »Efe« Šoš- tanj pa ni pomembna samo za- radi tega, ker proizvaja poceni »radbeni material, pač pa tudi jato, ker uporabljajo tisto su- rovine, ki bi sicer onesnaževala kraj. Ligniti in rjavi premog da- jejo okoli 12 odstotkov pepela, u katerega je treba najti odla- gališče ter zgraditi vse potrebno U transport- Taka odlagališča io po navadi oddaljena od ter- moelektrarn, kar pa je v Šale- !ki dolini praktično nemogoče. Kakšno nadlogo imajo nad sa- be ljudje v okolici drugih ter- moelektrarn, na primer v Srbi- ji in na Kosovu, kjer veter od- naša cele oblake pepela po širni okolici. V Šoštanju ta pepel deloma odvažajo tudi s siste- mom splakovanja v kadunje in vsedline, nastale nad izkopnimi področji. Ostali pepel pa izko- rišča »EFE« tako, da s primes- jo apna na povišani temperaturi proizvaja zidne bloke, kajti pe- pel je dobro hidravlično vezi- vo, saj je z njim mogoče po osemurnem utrjevanju doseči visoko trdnost- Osnovno gradi- vo dobiva tovarna neposredno « termoelektrarne po ceveh. Poleg pepela pa tovarna izkori- šča tudi del pare, ki je prihaja iz termoelektrarninih kotlov dovolj. Strokovnjaki Zavoda 2a raziskavo materiala in konstru- kcij v Ljubljani so o postopku izdelave elektrofilterskih grad- benih elementov poročali na simpoziju v Hamburgu in tam- kajšnje udeležence navdušili. »EFE« Šoštanj je najprej svojo Proizvodnjo plasirala kar v so- sednjem Velenju in v Šoštanju- •Velik del njenih izdelkov je upo-rabljen v gradnji hiš, med njimi naj navedemo trinajst- etažno stolpnico v Velenju, ki je v celoti zgrajena iz pepela velenjskega lignita. Del proiz- vodnje gre tudi za gradnjo sten jamskih hodnikov. Okoli 20 mi- lijonov normalnih opečnih enot ali okoli 60 tisoč kubičnih me- trov blokov je proizvodnja, ki jo »EFE« proizvede na leto. To so količine, ki daleč presegajo potrebe Velenja in bližnje okoli- ce. Tako danes proizvode »EFE« najdemo vzidane in v skladi- ščih v Umagu, Kopru, Zagrebu, Mariboru, Ljubljani, skratka na vsem širokem področju, kjer se gradi. Graditelji so spoznali prednosti, ki jih nudi elektro- filterski oblikovalec in radi se- gajo po njem. Trideset centime- trska stena v izolacijskem po- gledu popolnoma zadostuje. Ker pa je elektrofilterski gradbeni material za polovico lažji od betona in za 25 odstotkov lažji od navadne opeke, potem ni težko izračunati, da je v pov- prečju za 33 odstotkov lažji od vsakega drugega materiala- Ope ka, o kateri je govora, se naj- bolje veže z elektrofiltersko malto, ki jo prav tako proizva- ja »EFE«. Malta se pripravlja v poljubnem razmerju od 1:3 do 1:7. Še eno veliko prednost ima »EFE« Šoštanj: tovarna namreč ni odvisna od vremenskih raz- mer in obratuje vse leto v dveh izmenah. In bodočnost? Rudnik lignita, katerega poslovna enota tovar- na je, namerava razširiti proiz- vodnjo elektrofilterskega mate- riala- V kratkem se bo začela proizvodnja lahkega agregata za lahki beton, ki bo imel približ- no polovično težo normalnega betona in bo uporabljiv za kon- strukcije stropov in sten, name- sto sedanjega navadnega apnen- čevega gramoza in peska. Tako bo tovarna naredila spet po- memben korak naprej v proiz- vodnem ciklusu, ki se začne z izkopom v velenjskem rudniku, se v vseh oblikah energije pretaka v svet, njegovi pepelni ostanki pa ne gredo po zlu, marveč jih vzidujejo v nove ob- jekte IZBIRÄ |e pomagala V Leskovcu imamo letos pr- viČ po petih letih zopet popol- no osemletko. Tako lahko tudi »i sodelujemo pri raznih tek- movanjih v občini. Letos smo udeležili revije pevskih zbo- fov v Kidričevem, ki je bila •5. maja. Za ta nastop smo se z veseljem pripravljali. Komaj smo čakali dan mladosti, ko Wno nastopili. Tovarišica zbo- tovodia nam je naročila, da Moramo vsa dekleta imeti tem- [>a krila in bele bluze. Belo bluzo ima vsaka deklica, kaj Ja krilo? Nekatere deklice jih imaje, vse pa ne. Tiste, ki "fajo boli revne starše, si terri- na krila ne bodo mogle ku- ®>ti. Zato so bile zelo žalostne. pomoč nam je priskočilo •pevsko podjetje »Izbira«, provale nam je blago, iz ka- kega smo naredili krilu za vseh 32 deklic. Krila so bila pravočasno gotova, tako da smo jih za pevski nastop lah- ko oblekle. Zelo smo bile ve- sele. Trgovsko podjetje »Izbira« nas je obdarilo tudi za nove leto. Čeprav smo takrat potr- kali tudi na vrata trg. podjetja »Panonija«, ki ima v našem kraju svojo poslovalico in pre- cej dohodkov od prebivalcev Leskovca, so nas hladno od- slovili. Pri »Izbiri« pa smo bili vedno prijazno sprejeti in ni- kdar niso odbili naše prošnje. Zaradi tega čutim potrebo, da se trgovskemu podjeatju »Iz- bira* v imenu pionirjev osnov- ne šole Leskovec iskreno za- hvalim. Dubravka Tepeš, predsednik pionirskega odreda na osnovni šoli Leskovee Mi bodo m Tumišču res ostali brez Nstš fjydski vrt trgovine? Več kot 10 let je minilo, odkar je trgovsko podjetje »IZBIRA« odprlo na Turni- šču — Zagrebška cesta 48 svojo prodajalno za osnovno oskrbo tamkajšnjih soobča- nov. Povečana kupna moč, po- rast prebivalstva, neprimer- no boljše poslovanje: uredi- tev lokala, povečana izbira in zaloge blaga, strokovni kader so v desetletju pove- čae promet za nad 100 °/o. To ni ostalo skrito očem in ušesom lastnika zgradbe — takratni KZ Hajdina, ki je danes obrat »Perutnine iz Ptuja. Želeli so pristaviti tu- di svoj »piskrček«, v obliki povečanja dogovorjene na- jemnine za 400 %. Ker so tr- govci pristali le na 100 % po- višanje, je sledila odpoved, pritožbe, sodbe in dokončno: deložacija. Ce bodo »mlini pravice« mieli svojo pot da- lje, bo deložacija izvedena v tem mesecu. Da zagotovi nemoteno os- novno oskrbo je podjetje »IZBIRA« v začetku spora sklenilo zgraditi v neposred- ni bližini nov sodobni lokal ter že pred tremi leti vložilo pri oddelku za upravno prav- ne zadeve pri skupščini ob- čine Ptuj zahtevek za dode- litev lokacije. Vsak zahtevek je bil zavrnjen, odbit ali si- cer onemogočen. Zadnji predlog (pred 2 mesecema) je še dandanes brez odgovora. Baje je po- sredi spor zaradi plačila ko- munalnega prispevka. Oblast je zahtevala najprej 3 mili- jone, kasneje pa svojo zahte- vo znižala na 1 milijon, pa tudi tukaj bi se še dalo »han- dlati«, če bi le bil kak pred- pis. Ker ga pa ni, je pogoj za izdajo lokacijskega dovo- ljenja plačilo poljubnega zneska za obnovo — ptujskih ulic, če kdo da. Kdor pa ne da, za tega to ni potrebno. In tako tudi pri »IZBIRI« trde, da ni potrebno. In ne plača- jo ničesar. In čakajo na od- ločbo o lokaciji, ki ni spor- na, ki ni komunalno ure- jena, ki ima le to napako, da je za lokacijo zaprosilo tr- govsko podjetje IZBIRA. Dnevi potekajo, deložacija se bliža, odločbe o lokaciji ni, čeprav ni zadržka o zemlji, dokumentaciji ali sredstvih. In družbena skrb za občana? Bruno Valentin Pregovor pravi: Kdor je betežen in slaboten, naj gre v naravo, ki mu bo vrnila zdravje, veselje do dela, živ- ljenja. Naše mesto ima več lepih sprehajališč, najlepši pa sta pot ob Dravi ter pot ob rib- niku v Ljudskem vrtu proti Mestnemu vrhu. Človek se prijetno počuti, ko opazuje v ribniku vitke bele labode in živahne race, ko opazuje rib- niški živžav, pozabi na skrbi. Ribnik je pravzaprav svo- jevrstna zadeva. Precej časa je trajalo, preden so ga oči- stili, zvišali obrežje ter oplet- li s šibjem, toda takšna zašči- ta obrežja ni tra i ne narave. Malo je tudi storjenega pro- ti pesku in blatu, ki ga <,b na- livih prinaša v ribnik po- toček. V tem pogledu bi bilo dobro zgraditi vsaj dve be- tonski pregradi, ki bi zadr- ževali blato in pesek pred ribnikom. Mali živalski vrt je hvale- vredna zamisel. Pogled na pisane razborite fazane je prijeten, vendar mislim, da bi morali kletke malo bolje vzdrževati. Pavi in fazpni pravzaprav ne sodijo skupaj, v času gnezdenja bi morali ločiti tudi samce od samic. V kletkah bi moralo biti več palic, na katerih bi lahko posedale ali prenočevale pti- ce. Kletke bi morali zavaro- vati pred prepihom. V poso- dicah pa bi morala biti ved- no čista voda. Ptice bi bile najbrž tudi zelo hvaležne, če bi dobile kdaj pa kdaj kakš- no zelenjavo ter več vrst zr- nate hrane. Gnezda fazanic bi morali zavarovati pred nepridipra- vi, ki bezajo vanje s palira- mi. Lepo novo klop. prijet- no počivališče za ljudi, po- trebne počitka, so obrnili na hrbet. Kdo jim bo stopil na prste? Z Str. Slovetrjebistriško gospodarstvo v letu 1969: Velik korak naprej... ! Podatki o gospodarskem po- slovanju v prvih štirih oziroma po nepopolnih podatkih za pet mesecev govorijo o veiikem po- rastu fizičnega obsega proizvod- nje. Industrijska proizvodnja je bila v lanskem letu za sedem odstotkov pod republiškim po- prečjem. Letos je za 15 % več- ja. Tako se je po precej letih prvič zgodilo, da je občinsko poprečje večje od republiškega. Proizvodnja je večja za 36%, izvoz za 26 %, vrednost grad- benih del za 56 "/o, blagovni promet na drobno za 1C% itd. Na boljše uspehe v industri- ji so pozitivno vplivala zado- voljiva oskrba s surovinami, povečane zmogljivosti v alumi- nijski industriji ipd. Edini večji problem je vnovčenje prodane- ga blaga. Terjatve podjetij so se povečale tako, da kljub bolj- šemu dotoku na žiro računih se vedno primanjkuje sredstev. To pa je bil eden glavnih kriv- cev, da ni bilo še večjh uspehov industrije v aprilu. V Impolu je proizvodnja za- ostajala nekoliko za planom za- radi pomanjkanja surovin Sicer je to podjetje pokazalo, da so z novo valjamo odprta vrata k izredno povečani proizvodnji v primerjavi z dosedanio. Proizvodnja v steklarni Boris Kidrič je v stalnem porastu. Kar je za obrat v Slovenski Bi- strici zelo zanimivo, je vedno večje povpraševanje pe niihevih izdelkih na domačem kot na inozemnem tržišču. Edini za- stoj nastaja zaradi pomanjka- nja prevoznih sredstev, to so vagoni »ferry boat« za Veliko Britanijo. Proizvodnja gradbenega ma- teriala je bila v letošnjem letu za 17,6% večja kot v istem obdobju lanskega leta. Zastoji v tej industriji so samo pri ob- ratu Ingmaga na Cezlaku za- radi premajhnega povpraševa- nja po njihovih izdelkih. Tudi v lesni industriji je bil v zadnjih mesecih opazen pre- cejšen napredek. Ko so odborniki na zadnji seji občinske skupščine Sloven- ska Bistrica obravnavali gospo- darstvo, so ugotovili, da kljub ugodnim rezultatom v letoš- njem letu to ne bo moglo v ta- ki meri pomagati nekaterim negospodarskim dejavnostim, kot ie treba. Direktorica po- družnice kreditne banke Celje v Slovenski Bistrici in predsed- nica zbora delovnih skupnosti Marica Godec je dezala. da je gospodarstvo še vedno na robu likvidnosti. Dejala je. da je bilo v lanskem le- tu ustvarjenih samo. nekaj nad dva milijona skladov, k.ir ie le deset odstotkov planiranih. Na drugi strani pa so izredno vi- soke anutete '25 milijonovV ki ovira io večii razmah gospodar- stva. Zato so se odbornik i stri- njali z ugotovit vi io, da bo na izboljšanie nekaterih vei gosno- darstva in negospodarstva po- trebno še nekoliko počakati. STRAN 12 TEDNIK — ČETRTEK 12. JUNIJa NOVOSTI IZ BEOGRADA Obliko karoserije peugeot 204 z bencinskim motorjem verjet- no že vsak pozna, saj jih pri nas že precej vozi po cestah. Oblika je lepa, privlačna, prostorna ter praktično izkoriščena. V peugeot 204 so vgradili motor spredaj in ker je skupaj s sklopko in prenosom moči postavljen povprek, je lahko prostor za potnike zelo dolg. Za sorazmerno kratko vozilo je dolga medosna razdalja. Potniki so v prostoru med prvo in zad- njo premo. Prednja in zadnja prema sta skoraj na skrajnih koncih vozila. Prostor je eko- nomično izkoriščen. Potniki na zadnjem sedežu imajo za kole- na 10—15 cm več prostora kot v drugih podobnih avtomobilih srednjega razreda. Notranjost je zelo lepo opremljena. Prestavna ročica je zgoraj ob volanu, ki je ličen in v pravilni legi. Instrumenti so okrogli, veliki, pregledni — ne manjka ure. Sedežev je pet, udobnih, kombinacija umetno usnje-tkanina. Prednji so ležal- niki. Dostop na sedeže je lahko- ten, saj ima štiri vrata (pri iz- vedbi break 5). Prtljažnik je tu- di sorazmerno dosti velik, re- zervno kolo pa je pritrjeno pod njim, sname pa se tako, da se odvije iz prtljažnika. Podvozje je dovolj sodobno, pogon je spredaj, obesi so tri- kotni z hidravličnimi blažilci in vijačnimi vzmetmi. Vzmeti so mehke, kot je to pri Fran- cozih v navadi, zato se vozilo v ovinkih precej nagiba, je pa izredno stabilno. Zavore so spre- daj kolutne, zadaj pa bobnaste, imajo pa napravo za okrepitev zavorne moči. To pogrešamo pri 204 dizel. Ker je dizel mo- tor večji, niso ojačevalcev za- vor imeli kam vgraditi. Veli- kost gum je 145 X 14. Dolžina vozila je 3,99 m, širina 1,56 m, višina 1,40 m. Dovoljena obre- menitev po tovarniškem katalo- gu je 425 kg. Še opis motorja: bencinski 204 ima 1130 ccm prostornine, premer batov 75 mm, dvig 64 mm, je štirivaljni, vrstni, vod- no hlajen s kompresijskim raz- merjem 8,8:1. Največjo moč 55 KS doseže pri 5800 obratih v minuti. Največji navor pa ima pri 3000 obratih v minuti, in sicer 9 mkg. Maksimalna hi- trost je 140 km na uro. Dizel 204 ima 1225 ccm pro- stornine premer batov 75 mm, dvig 71 mm, je štirivaljni, vrst- ni, vodno hlajen, s kompresij- skim razmerjem 22,3:1 (večji kot pri mercedesovih dizel mo- torjih). Največja moč je 40 KM, doseže pa jo pri 5000 obratih v minuti. Hitrost je nekoliko manjša kot pri bencinskem bratu, le 122 km na uro. Po- sebnost 204 dizel motorja je, da je iz lahke kovine in naj- manjši dizel motor na svetu, ki je vgrajen v osebni avtomobil in ki poganja prednji kolesi. Tekst in foto: Jože Galun Novice iz Izbire PORAST PROMETA V prvih petih mesecih je bilo opira vi j eno za 2,253,000.000 starih dinarjev prometa v 25 prodajalnah, kolikor jih de- luje v okviru podjetja. S tem je lanskoletni promet za isto obdobje povečan za 47 °/o. De- lavci v podjetju so prepriča- ni, da bo letošnja realizacija dosegla postavljeni načrt ter se približala 7 milijardam st. din. Občutno povečanje je pripi- sati v glavnem prodaji na ve- liko v strokah: elektro ma- terial, gumijevim in plastič- nim izdelkom ter papirju, ki ga potrebuje naša industri- ja. NOVI KADRI Ob koncu meseca junija bo izšolanih 28 štipendistov, ki bodo dobili kvalifikacijo tr- govskega delavca. Verjetno jih bodo zadržali polovico in to predvsem marljive delavce, dočim ne bo mogoče obdržati vseh de- lavk: le prav dobre in odlič- ne bodo zadržali. Ostale pa bodo morale morda v Mari- bor, Celje, ali še kam dalje. Sprejeli bodo pa le 15 novih štipendistov, pa še to naj- marljivejše učence, ki so do- končali osemletko, da si iz- boljšajo sestav. Od sedanjega števila vajen- cev in delavcev imajo le 1/5 moških. In to pri manipula- ciji tisočev ton naj raznovrst- nega blaga. OBLETNICA Prvega v naslednjem mese- cu bo poteklo 15 let od usta- novitve podjetja. Od ustano- vitve do danes je podjetje skokoma napredovalo: od 22 zaposlenih na 185 zaposlenih, od 7 vajencev na 62, od 1,2 na 70 milijonov N din pro- meta, od 16.000 na 2,000.000 N din skladov, od 5 na 25 po- slovnih enot in od 24.000 na 2,800.000 N din vrednosti os- novnih sredstev. Priprave za proslavo 15-letni- ce so v teku. IZLET NA TRIGLAV V času od 20. do 22. julija bodo člani kolektiva (ki še čutijo dovolj moči in lja) napravili izlet na! »očaka slovenskih p¡ ' od koder se патегаул razglednico spomniti ц svoje vsakodnevne odjer. ce, na vse dobre poslov^, jatelje in tudi na uredil Tednika (če ne bo dežs Obnašaj se spodobno Uradnik : stranka Naj nas uradna pot zanese kamorkoli, vselej in povsod se vedimo mirno in vljudno: na občinskem odboru, v pi- sarni na okraju, na sodišču, v tem ali onem uradu, kjer imamo opraviti z organi ob- lasti, z uradniki, uslužbenci in podobno. Naj gre še za tako neprijetno zadevo, ved- no in povsod bomo bolje uspeli, čim mirneje in do- stopneje se bomo vedli. Ce smo uradno poklicani, smo dolžni priti ob pravem času. Ce ni posebnega opozorila, da je trkanje odveč, potr- kajmo, preden vstopimo. Ce se na trkanje nihče ne ogla- si, potrkajmo vnovič. Morda so vmes dvojna vrata. Po drugem trkanju mirno vsto- pimo. Morebitna nevljudnost uradnika ali uslužbenca nas ne sme premotiti. Vzroka njegove slabe volje ne po- znamo, skušajmo jo pa ra- zumeti. To so vsakdanje stvari, ki jih je mogoče pre- mostiti samo z dobro voljo in predvsem z lepo vzgojo. Ob neposrednem pogovoru bo uradnik postal verjetno manj »uraden«, poklicani pa bo s svojim dostojnim vedenjem sebi lahko več koristil. Največ neprijetnosti, naj- več trenj je v tistih uradih, kjer so uradni pogovori sko- zi okence, na primer na po- šti, v banki. Okenca so pred- vsem zaradi udobnosti urad- nikov, motijo pa tistega, ki se mora sklanjati, da z urad- nikom lahko občuje. Psiho- loško tak način uradovanja in stika med uradniki in dr- žavljani, ki imajo opravka z njimi, prav gotovo ni pripo- ročljiv. Sliši se slabo, treba je celo večkrat vprašati 1 govori na ponovna vpraša pa navadno niso najt vljudni. . Vsi uradniki in zlasti ¡ hovi predstojniki bi se j rali ogibati tako imenova ga slabega uradnega tona, izvira iz tistega birokratsi ga oholega odnosa do drž Ijanov, ki bi ga v socialu ne smeli poznati. Zavedati se morali, da vsak, ki prt ma plačo ali honorar iz j nih sredstev, more in nt delati samo v korist tis zaradi katerih je v službi ki mu konec koncev s svi mi dajatvami družbi in ski nosti omogočajo eksistenc: »Naj čaka!« slišiš veä po uradih in pisarnah, va bulantah, na kolodvorih, raznih čakalnicah, tajnist itd. Zakaj je, na primer, pošti samo polovica okenc! prtih, da ljudje čakajo v sti, za zaprtimi pa opravi; »notranje« delo? Ker so prav uradi ti mesta, kjer se križajo dročja dolžnosti in kori kjer je treba z obeh sta dovolj dobre volje, potrpi nja in razumevanja, so mesta še posebej primen da pokažemo zglede lep« vedenja. Med čakajočimi ijudm: uradih, ambulantah, trge iah, kinu, čakalnicah in à god vedno naletimo na ta ki si lastijo nekakšno pn nost, s katero ali drugai pretvezo omalovažujejo di ge in se spretno ali brezot no prerinejo naprej. Proti kim brezobzirnežem i"13' pravico, da se upre tudi i bro vzgojen človek. Stori na.j to vljudno. Take p« vače, ki nam grenijo čakai in delajo nered, je treba fl no in odločno postaviti njihovo mesto v vrsti, ali opozoriti na primer pn* jalea, dokler ne pride vf nanje. Krivično do drugih bi bilo, če bi v takem ? meru prodajalec ali urad tako opozorilo preslišal, celo namenoma ali brez te ni hrazlogov delal izjeme likan človek bo zmerom prednost slabotnim, sta-' nosečim materam in ^ drugače opravičenim osel* Če se komu mudi na vl^ prosi, da mu damo predi' ker gre njegov vlak pred! šim, mu bomo vsekakor stregli. Zaradi reda in h¡! ga poslovanja se tudi ne mo po nepotrebnem ob°| ljali pri okencu, pripravi' bomo denar in vse drugo trebno že prej. . V zaprtih uradih in benih lokalih se je sev treba odkriti. ZOPET USPEŠNI 0DB0JKARJI IMP0LA V četrtek 5. 6. sta se v mestnem parku v Slov. Bi- strici sestali ekipi IMPOLa iz Sovenske Bistrice in ELKO iz Maribora, člana druge vzhodne lige (sloven- ske). Kljub prepričljivemu rezultatu je bilo srečanje za malo številne gledalce, ki so se zbrali ob igrišču, zelo za- nimivo. Predvsem je bilo raz- burljivo v prvem setu, ko so gostje zmagali in s tem po- kazali, da so se za to sreča- nje posebej pripravili, saj se je odločalo, ali bodo še na- dalje ostali v tej ligi. V dru- gem setu. še posebno pa v naslednjih dveh pa so se do- mačini razigrali in zabeležili pomembno zmago. Z njo so si zagotovili mesto nekje v sredini lestvice, medtem ko se bo ekipa ELKO iz Mari- bora morala boriti za obsta- nek v ligi. Rezultat 3:1 v setih (13:15, 15:10, 15:4, 15:4). Moštvi sta nastopili v po- stavah: IMPOL — Smolar, Pristov- nik, Blažič, Miloradovič, Oj- cinger, Gričnik, Opravs, Kar- ner. ELKO — Ledinek, Novak Grušovnik, Kraner. Emeršič, Pšenica, Doki. Najboljša v gostujočem moštvu sta bila Novak in Pšenica, pri domačem pa Smolar in Karner. Srečanje je dobro sodil sodnik Pfajfer iz Maribora. Viktor Horvat V šolskem letu 1969/70 bo Šolski center za kovinsko stroko v Ptuju odprl tudi I. letnik Tehniške srednje šole- strojne smeri za odrasle ter ODDELELEK POKLICNE SOLE ZA ODRASLE. Pogoj za tehniško srednjo šolo za odrasle: da je prosilec kvalificiran delavec kovinarske stro- ke in da je v delovnem razmerju. Pogoji za poklicno šolo za odrasle: končana osemletna šola in večletna praksa v ko- vinarski stroki. Prijave sprejema ravnateljstvo šole do 24. juni- ja 1969. Ravnateljstvo fgpnik — Četrtek, 12. junija 1969 stran 3 iaj pripravimo za porod domači hiši? )0rod v domači hiši terja Ogo več priprav kot porod porodnišnici. Dva meseca j porodom naj bo že vse red. Najbolje bo, da se no- rica posvetuje o vseh pri- čah z babico, ki bo vodila r0d. Babica pride na dom si vse ogleda. Tedaj že lijo določi osebo, ki ji bo i porodu pomagala. Za po- j si izberemo po možnosti « svetlo in mirno sobo, je bizu kuhinje in kopal- |e. Ker potrebujemo pri fodu veliko čiste in preku- jie vode, pripravimo kuri- I in dovolj velikih loncev, i se bliža čas poroda, od- urno iz sobe vso navlako, ¡obi ostane le najnujnejše lištvo. Postelja stoji tako, je dostopna od treh strani, trebno jo je temeljito pre- titi in prezračiti. Ce se sveč udira, podložimo pod anico deske, ali trdo bla- ¡0. Ob začetku poroda jo novo prevlečemo. Pod dnjo rjuho damo kos ne- moči j ivega patna, nad njo večkrat zloženo rjuho, eja naj bo lahka in ne •vroča. Najboljša je vol- la odeja. Potrebni sta dve Kini. Poleg postelje osta- lo v sobi še posteljica za brojenčka, dve manjši mi- in nekaj stolov. Po tleh [memo časopisni papir, a porodnico pripravimo t rjuh, štiri prevleke za izine, tri srajce, eno volne- jopico, tri brisače, tri pr- t in šest robcev. Seveda to najmanj, kar pripravi- I Umazano perilo sproti tremo, posušimo in zlika- 1 Druge potrebščine za po- I so milo, puder, 100 g be- la vazelina, 250 g sterilne le, 50 sterilnih predlog, ne- ločljivo platno, telesni îlomer, umivalnik, vrč za te, posteljna posoda, vedro odpadke, irigator, gumi- Hi termofor in 12 varnost- 1 zaponk. Vse to pripravi ženica po nasvetu z ba- lo. Oprema, ki je potrebna no- 'ojenčku, je opisana v Jeznih knjigah. 'va pomoč pri 'Rodu 'časih se zgodi, da noseč- ® porod prehiti, predno toogla oditi v porodnišnico i Priklicati babico. V teh ffierih je potrebno, da »do porodnici pomaga, ker ,sama ne more pomagati. ' tem je važno, da porod- C; ne škodi. Zlasti naj pa- 'M je ne okuži. °rod prehiti navadno porodnice, redkeje pr- ?'ce. Porod je navadno la- : 'n kratek. Vendar so tu- 1 ,u mogoče razne kompli- Zlasti nevarne so kr- l'tve iz raztrganin in iz jjpne maternice, ki se je p^itro izpraznila. .^Poročamo, da si ta se- • Ko se odločate, pa ne zabite, da je vaš šolarček majhen in zato potrebuje 'jim meram primeren stol višino mize. Ko bo rastel, II ne boste mogli kupovati dno novega pohištva, zato Važno, da je vsaj miza po sini prestavi j iva. Če pa tote mizo normalne višine, 1 bebujemo še vrtljiv stol, 1 moremo višino sedeža tinjati. Takega imate , '"'da še za likanje in drugo ! lsPodinjsko delo ali za hra- ■ Ne otrok Negativna stran ' *ega stola za učenje je ta, 'se na njem otrok rad po- Zato bo morda bolje, tou kupite navaden, pri- visok stol, kateremu *4eje skrajšate noge. Jak, otroku pripravljen Jt'èek za igranje ali za uče- ^bo mu prav gotovo dobro ' a ' °trok se v njem . J* učil, vam pa bodo tudi « °škj bogato poplačani. cestišču. Prometnik je za- brlizgal na piščalko, a bilo je že prepozno. Piščalke splon ni slišala. Nato se je vse zgo- dilo zelo hitro. Čutila je sa- mo udarec, pred očmi so se ji zaáVetile drobne iskrice in ugasnile, še preden je ujela, kaj se je zgodilo Ko je spet odprla oči, je preteklo nekaj trenutkov, preden se je znašla. Pogled ji je zdrsel po zidovih nežne modre barve, po oknih, prek katerih so bile razpete nežne modre zavese, in po nekem obrazu, ki so ga obkrožali svetli lasje. Spet je zaprla oči. Tedaj je zagledala tudi njega. Vsto- pil je in ni odložil plašča, kot je to storil navadno. Tudi poljubil je ni. Stal je tam in čisto vsakdanje dejal: »Sonja, tako ne gre več, midva nisva drug za drugega « Najprej je pomislila, da je to spet ena njegovih šal. Spet, ko je do- dal: »Našel sem dekle, ka- kršno sem si želel,« je vede- la, da misli resno. Nato je dolgo pripovedoval Navsezadnje pravega razlo- ga sploh ni imel. Govoril je samo on, ona pa je drhtela kot skvarjena slika na tele- vizijskem ekranu, sprejema- la je besede in odsotno Ki- mala. Težko je razumela smi- sel njegovih besed. Sele ne- kje na koncu je slišala, da uporno ponavlja en sam sta- vek: »Mogoče jaz sploh nisem bil pravi človek zate. Prav verjetno se bo pojavil nekdo, ki bo pravi in s katerim bos srečna.« Spet je odprla oči in puloç sebe ugledala žensko, mlade- ga izgleda. »Kje pa sem,« je vprašala svetlolasko. »In kdo ste vi'J« »V bolnišnici ste. Imeli ste srečo. Nevarnost je minila.« Vzdrhtela je. Spet je nekdo govoril o sreči. Ali ni to le ironija? Plavolasa zdravnica je se- dla na rob postelje. Govori- la je tiho, kot da se boji, da bodo njene besede prinesle bolnici novi udarec. »Ko sem rekla, da ste ime- li srečo, sem mislila pred- vsem na to, da ste naleteli na vestnega človeka. Voznik, ki vas je podrl, se je takoj ponudil, da vas prepelje v bolnico. Rane, ki ste jih do- bili, bi bile lahko usodne. Pa ste imeli še eno srečo. Poka- zalo se je, da vam lahko prav on da kri za transfuzijo. Pre- ostali posel smo opravili mi In kakor je videti na vas, nam ni slabo uspelo. Ce vam ni preveč neprijetno, bi vas voznik zelo rad videl.« Odgovorila ni ničesar. Tu- di sama ni vedela, ali si sploh koga želi videti ali ne. Ne- odločno je prikimala z gla- vo. Zdravnici je verjetno to veljalo za pristanek in z bla- gim nasmehom je odšia iz sobe. Nekaj minut pozneje je zaslišala trkanje. Ni odgo- vorila. V sobo je stopil zelo velik mlad človek. Obstal je, si poravnal pramen trdih las s čela in se zagledal v Sonjo. >Nikar se ne jezite. Svetila je rdeča luč. Zavrl sem!« »Nič se ne jezim.« Glasno si je oddahnil, k<.t da je odložil veliku bremt in ker ni vedel, kaj naj počne z rokami, jih je stiačil v žepe. Poskušala je razbrati, aH ji je ta fant všeč ali ne. Tega dne še ni mogla razumeti Odšel je, kot je bilo videti, še bolj razburjen, kot je pri- šel. Cez tri dni je spet prišel. Vstopil je z velikim šopkom rož v rokah, zakoračil je k njeni postelji in hitro spustil šopek na stol. Sramežljivo se je nasmehnil. »Rož najbrž sploh ne ra- bite. Prinesel sem vam jih kar tako. Prijatelji so rekli, da bi se spodobilo. Morda bi bilo bolje, da bi vam prine- sel amerikanske lešnike. Ve- ste, zelo jih imam rad... še posebej, če so slani.« Zadrege med njima ni bilo več. Smejala se je, spraševa- la, govorila o sebi. Obljuoil je, da bo še prišel. Obljubo je tudi izpolnil. Naslednji teden je prišel z lešniki, a brez rož. Medtem ko sta skupaj trla lupine, je Sonja opazila, da se v njego- vi družbi počuti mnogo bolj zbrano in mirno in to mu je tudi povedala. »Imenitno! Potem lahko pridem bolj pogosto. Prav- zaprav bi pa želel, da se sploh več ne razideva. Prišel bi po tebe. Kdaj boš odšla iz bol- nišnice? Na vsak način moraš videti mojega očeta, sijajen človek je!« Ko je odšel, je Sonja pre- mišljevala, ali ni morda on tisti — pravi... Rezervirano za Lufzeka Dober den drogi Prleki no fsl drilli, hi se na toti guč viin razmite! Kak je to že štora novada, gdo kmečki litije fkup pridejo, se moremo te tildi mi najpret malo o vremeni pogučati. Bo lepo, ne- de lepo, de ša dež ali de sunce sijalo? Tak kak je to že od negi negda, tak je novadno glih te, gdo začnemo seno kositi slabo vremen. S toto prakso smo za- čeli tiidi letošnjo košjo no s sen. skin plehajon. Mon eno malo fliko travnika, ki sen jo od po- kojnega dedeka poerba. Po fseh agrotehničnih minimumih no maksimumih zrose fsoko leto glih tejko krme, ke mata moja Seka no ta štora no ta mloda koza pozimi neke za pod zob djoti. To prešji tjeden sen se te tiidi jas drža tistega storega pre- govora, ki provi: »Kositi moreš te gdo gre dež, ke boš lehko te sišija gdo de sunce sijalo.« Glih te gdo sen jas najhuje mojo ste- ro koso brusa ti jo z vejko afc- tofko primaršira prta meni en kmetijski stručnjak, kak provi- mo totin našin zodružnin delaf- con. »O, dober den oča, kak kaj kšeft ide, mate travnik v koope- raciji,« m« je že od daleč prese- neta jegov pozdrov. Male sen se prestraša jegovega uradnega na- stopa no sen mu te v nogliel odgovora: »Ja, še gre tak za si- lo, kosa pa mi glih tejko vre- ze, kak se kosci streže.« Gdo mi je začeja neke vuha doj zadelo- vati z najbojšin načinon košje no spravila sena, sen se kar za- cüda jegovemi bogatemi besed- nemi zaklodi no kmetijski filo- zofiji, kak kmetje zodje cajte to- kin zadevan provimo. Malo sen se nareda še boj radoveden kak itak že sen, pa sen ga pita. kak je in kak de v bodoče s cenami naše kmetijske montre. Mojo pi- taj e ga je malo spravio z rav- notežje, pa je vseeno hitro b; sebi priša: »Očka, potrpite še malo, saj mo skoro tUdi kmetij- stvo na zeleno vejo spravli.« »Ja gospod, na spomlod, gdo je vso- ka veja zelena, je kmetijstva re- sen ne žmetno na zeleno vejo sprafti, malo boj žmetno je to v jesen, gdo se začnejo veje si- giti no se posišijo tüdi fse vaše obliibe o dobro pločanih pridel- kih,« sen ga tak na hitro odpra- va, no z vso svojo močjo zareza s koso med mlodo no sočno tro- vo, da bi meli moja krava no dve kozi pozimi ke prežveko- vati. KAK JE BLO JE BLO. KAK JE PA JE, KAK BO PA BO Ker kejko tejko večkro-t lečen po sveti no tn pa tan ke zanimi- vega čii.ien no zven, mi je že prišlo v meso no krf samozado- voljstvo ob našen virstvi. Ce človik tak eno malo po sejah no sestankih posluša, ge se razprov- la o gospodarstvi, smo že nava- jeni zaključnemi sklepi: »No ja, kak je blo je blo, kak je pa je, kak bo pa bo.« No ja, te pa tudi jas rečen — do smrti mo že ži- veli, te pa nas tak več nič ne briga. GREMO NA DOPUST Sezona letnih no zasliiženih dopustof nan je že čista pred nos prilezla. V mislih se že na- mećemo v seleni morski vodi, ležimo kak razprotrte krapafce na vročen obmorsken sunci, ple- žemo po planinah no . .. pa kaj bi van še dela skomine. Tudi mija z našo Mico srna si letos naredla lepi dopustniški načrt. Krompir ma piistla v varstvo na- šin dobrin kmetijskin prijotelon — koloradskin hrošon, ki zodje cajte najrajši no z največjin apetiton, brez bojozni. ke bi crk- noli — zaščitna sredstva žere.io, karnzo do nama meli pasko ti- sti ta najbolj žlahtni pleveli Uak je oset. pir . . gorice de nama peronospora na skrbi mela, kra- vo no kozo pa ma za ta cajt da- la v zodrnžno kooperacijo. Ja, til še so ostali deca, ki do se te nekak že znajšli pri dobrih li- deh no sosidih. Pjebi. to de lnštno. pilo ma se z našo ta sto- ro brevskrbno no zalfihleno v morii namakala. Srečne, no hot.e lepo oozdrnv- leni. Vaš zvesti Lujzek str ai 1 16 tednik — četrtek 12. junija Še neprebavljeni ocvirki pri urejanju mesta Medtem ko je mogoče opa- dravskega mostu ali nanj. Kdaj bomo postali v Ptuju ziti, da v Ptuju urejujejo mesto, Turistu je treba samo preč' bolj dosledni in bomo odpra izvajajo akcijo za čistočo in red, kati Lackovo ulico in na dvo- vili stvari, ki najbolj bodejo nekateri niti ne pomislijo na riščnem vhodu, pravzaprav na v oči in kazijo izgled mesta? to, da bi kaj ukrenili za lepši nekdanjih dvoriščnih vratih Poleg tega bi to lahko napra- izglcd mesta. Recimo, da se turistu, ki se nastani v ptujskem hotelu, za- hoče sprehod po ptujskih uli- cah. Ni mu treba daleč in že si bo ustvaril pravo podobo o mestu, o stanovalcih . . . 2e po nekaj korakih mimo »Jas- mina« bo na začetku Lackove ulice našel prvo veliko, zgra- žanja vredno »značilnost« Ptuja. Na dvorišču stavbe v Lackovi 12 je že dalj časa kup smeti in drugih odpadkov- Kot v »izložbenem oknu« je vsa krama nastavljena za mi moidoče po glavni vpadnici z Ali taka vrata služijo namenu, ali samo kazijo izgled? ZR stavbe Lackova 9, so velike vili z minimalnimi stroški in odprtine, kot da bi imelo pod- že davno, ne da moramo take jetje še pred kratkim vlomilce, stvari »vlačiti« po časopisu, ki bi hoteli odnesti del na V naslednji številki Tednika dvorišču vskladiŠčene robe. novi ocvirki o neredu v Ptuju. PTUJSKA OSEBNA KRONIKA Rodile so: Albina Pernek, Veliki Okič 15 dečka; Cecilija Kosi, Podgor- ci 48 — Ivana; Erika Filipaja, Sp. Hajdina 5 — Vido; Nežka Selinšek. Zlaloličje 85 — dečka; Jožefa Dominko Desenci 2 — deklico; Angela Medved, Pod- lože 44 — deklico; Kristina Hor- vat, Krčevina 36 — dečka; Ma- rija Vrabič, Sveča 7 — deklico; Tatjana Meško, Ljutomerska 22 — deklico; Emilija Verhovšek. Lancova vas 27 — deklico; Poroke: Štefan Sirec, Zagrebška 26 in Danica Kosec, Kidričevo 44; An- ton Cestnik, Mejna cesta 20 in Loni Karin Bartz, Solingen. Schnepperterstraase 23; Janez Horvat, Pod vinci 46 in Antonija Repič, Pod vinci 125; Dušan Stu- par, Ljutomerska 18 in Ana Zupančič. Ljutomerska 18. Umrli so: Terezija Pauko, Gerečja vas 5, roj 1902, umrla 4. junija 1969.; Franc Prelog, , Prešernova 21. roj. 1339, umrl* 2. junija 1969.; Julijana Ceh, Gomila 2, roj. 1924. umrla 4. junija 1969.; Franc Pavšner, Budina 46, roj. 1895. umrl 7. junija 1969,; Rudolf Rozman., Ilovci 4, Miklavž pri Ormožu, roj. 1915, umrl 6. junija 1969. Dve zmagi IMPOLA V soboto je bil v Sloven- ski Bistrici zadnji letošnji turnir, v judu slovenske lige. Udeležili so se ga tekmoval- ci iz Velenja, Šiške in do- mačini. Pred številnimi gledalci sta se najprej pomerili îyied seboj obe gostujoči ekipi. V naslednji borbi pa so se po- merili domačini z gosti iz Velenja. Gledalci so neuča- kano pričakovali nastop naj- boljših domačih judoistov, predvsem Topolčnika, ki je na evropskem prvenstvu osvojil za Jugoslovane edino kolajno. Boji v prvih borbah so po- kazali res veliko formo To- polčnika, Rebernaka in Vid- majerja. Tudi v drugi borbi proti judoistom Šiške so Impolčani pokazali suvere- nost domačega terena in iz- redno formo. Z dvema zmagama so se judoisti Impola uvrstili v slovenski ligi na še solidno četrto mesto. Zapišemo pa lahko, da bi lahko bili za dve ali celo tri mesta višje, če ne bi doživeli tako velikega »ki- ksa« v prvem kolu tekmova- nja. Ruzultati: Šiška — Velenje 32:3 in Impol — Šiška 27.5 Montažno podjetje »ELEKTROKOViNAR« Ptuj, Zadružni trg 8 RAZPISUJE sledeča prosta delovna mesta; 1. strojnega tehnika — referenta v pripravi dela, pripravnika ali s prakso; 2. tri elektrovarilce — kvalificirane z atesti; 3. pet strojnih ključavničarjev — kvalificiranih ali priučenih; 4. pet pomožnih delavcev, po možnosti s prakso pri ključavničarskih delih. Stanovanj za ta delovna mesta nimamo. Rok pri- jave velja do zaseilbe delovnega mesta. Tednik izdrila časopisni ¿avoC Ptujski tednik, Ptuj, Нзгоја Lacka 2. Urejuje uredniški odbor: Anton Bauman (glavni in odgovorni i Hmelina. Jože Slodnjak in inž Roman Zavec. izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 624-3-72. Tiska časopisno podje tisk. Maribor. Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.