,, Primorec i( izhaja vsakih Itirinajat dnij kot priloga „SočP* brezplačno; drugače stanc po pošti ali na dom pošiljan za colo lato 80 kr.; za tujo državo več poštni stroški. ,,Sočakl z ,,Gosp Listom41 in „Primorcem14 stano ! ua leto 4 gld. 40 kr. — Urod- j nifitvo in upravništvojo v j Tržni ulici (Morcato) 12, II.
Domači oglasi sprejemajo so le iz narodnih krogov. Plačujejo so: za šostorostopno potit-vrsto enkrat 5 kr., dvakrat 9 kr., trikrat 12 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vršo se naprej. Posamične številke se prodajajo po 2 kr. Rokopisi se ne vračajo.
Eazgled po svetu.______________
Avatrijshe delele. — (Ruski
minister) za zunanje posle Giers dospel je v ponedeljek na Dunaj. Zjutraj ga je poselil grof K a 1 n o k y (avstrijski minister za zunanje posle), popoldne pa sam presvetli cesar. Giers je sicer bolehen, vendar se cesarjevemu obisku pri Giersu prišteva velika politiška važnost. Dal Bog, da bi dobri nasledki, o katerih snivajo vsi pravi avstrijski domoljubi, ne izostali. Giers je odpotoval 25. t. m. zopet v Petrograd.
—	(Vojni minister) napravil je proračun za 1. 1894.- Potreboval bo zopet 5 milijonov več od letos. Lepa prihodnost nas čaka!
—	(Med Poljaki) nastaja vedno večji razdor; nasprotje med prijatelji le vire in med bolj konservativnimi življi je vedno večje. Državni poslanec Szczepanowski je baje odložil mandat,^ kar bo za Poljake velika izguba, ker mož je učen in skušen ; videl je mnogo sveta ter okoristil si zlasti vse dobre izglede v narodnem gospodarstvu.
—	(P r v i m a j n i k) bodo delavci praznovali v raznih mestih po Avstriji. Vendar pa je upati, da ne pojdejo čez meje, pri katerih neha človekoljubje in zakoniti red.
—	(Delegaciji) bosta sklicane baje že 25. maja (takrat na Dunaj) in bosta zborovale najdalje do 24. junija. Uradno pa ta vest še ni potrjena.
—	(V Pragi) vršilo se je 22. t. m. posvetovanje odposlancev raznih čeških strank, toda do kakega sporazumljenja ni prišlo, še bolj so šli narazen. Slovanski greh!
Hrvaško. — {Volitev v Zagrebu.) V zadnji „Soči11 smo poročali, daje v tretjem volilnem okraju zagrebškem zmagal pri dopolnilni volitvi za sabor kandidat združene opozicije dični dr. Milan A m ruš. Vlada je bila gotova, da zmaga njen kandidat dr. P 1 i v e r i č, pritiskala je strašno, kakor si pri nas niti misliti ne moremo. Vkljub temu je propadla; zato je zavladalo v Zagrebu nepopisno veselje, ki prešinja zdaj vsako slovensko sreč. Od 401 volilca došlo jih je volit 345; dr. A m r u š je dobil 9 glasov večine. — Volitev je javna; zatb ima vlada velikanski upliv. Kdor ne voli po njenem ukazu, a je količkaj od nje odvisen, pa mu dš, občutiti svojo jezo. Tako n. pr. je volil dr. Amruša od uradnikov jedini uradnik Pavao Gabaj, ki je bil takoj drugi dan odpuščen iz službe. Turške razmere! — Zagrebčani so hoteli prirediti dr. Amrušu bakljado, a vlada je to prepovedala njemu in sebi na čast. Taki odnoša-ji ne morejo, ne smejo dolgo trajati. Združena opozicija začela je zmagovati in to v okraju, ki je bil že od nekdaj v madjaron-skih rokah. Dal Bog, da bi hrvaški narod po celej kraljevini posnemal hrabre volilce v tretjem okraju zagrebškem!
—	(Hrvaška mučenika) grof Peter Zrinjski in knez Krsto Frankopan, ki sta v borbi za svobodo svojega naroda našla
smrt pod rabljevo roko dne 30. aprila 1671. v Dunajskem Novem Mestu, sta na vsako obletnico predmet tihega žalovanja. Tudi letos se bodo vršile na isti dan sv. maše zadušnice za njima.
—	(Uradniki na Hrvaškem) so dandanes v pomilovanja vrednem položaju. Dokaz v to nam je slučaj Gabajev, o kojem govorimo nekoliko više. Ako kdo ne glasuje po volji vlade proti svojemu prepričanju, onda je vsak hip v nevarnosti, da zgubi službo. Da bi taki rodoljubi, ki raje postavijo v nevarnost svoje službe, nego da bi volili proti svojemu prepričanju, ue ostali brez pomoči na cesti, začeli so zbirati radodarnih doneskov za zalog, iz katerega bi dobivali podporo. To je najžalostnejša sličica iz Hrvaške. — Toda takim odnošajem bo moral biti kmalu konec. Združena opozicija nam daje v to najboljše poroštvo. Zat6 le složno in vstrajno dalje!
Zunanje države. — (Nemški cesar) in soproga poselila sta sv. Očeta v nedeljo 23. t. m. — V Rim sta dospela 20. t. m.; bila sta sijajno sprejeta.
—	(Turški sultan) poslal je posebnega poslanika v Rim, da ga je zastopal pri srebrni poroki italijanske kraljevske dvojice.
(Iz Nemčije) došla je vest, da knez Bismark, dolgoletni kancelar in ustvaritelj sedanjo Nemčije, je nevarno zbolel. Mož je že jako star.
(Princ Ferdinand Koburg), knez bolgarski, poročil se je v Villi Pianore na Italijanskem dne 20 t. m. s princeso Marijo Luizo, hčerjo vojvode parmskega. Dne 21. t. m. odpeljal se je z Llojdovim parnikom v Carigrad. Na Bolgarskem jima vlada pripravlja sijajen sprejem.
—	(Angležka zbornica) sklenila je danes teden zakon, po katerem že desetletja kopniš katoliški Irci, namreč tako-zvani „home-rule“, po katerem dobi Irska domačo samoupravo. Pravica je zmagala!
—	(V Belgiji) deluje zbornica na tako premembo ustave, ki bi ugajala v tej državi mogočnemu delavskemu stanu. Na stoti-soče delavcev vrnilo se je na delo in mir se čedalje bolj utrjuje.
—	(Srbski kralj Aleksander), ki je uče-raj 14 dnij sam vzel kraljevsko oblast v roke, dasi ima šele IG1/* let, naznanil je svoj nastop ruskemu carju v posebnem pismu, s katerim naglaša vedno prijateljstvo in sorodstvo, ki veže ruski in srbski narod.
—	(Nemški cesar) Viljem II. se baje močno trudi za občno razoroženje, pa tak6, da bi se že naprej zagotovil „večni mir“. Dvomimo o resničnosti nemške odkritosrčnosti
—	(Kardinal Bampolla) v Rimu, ki je odločen nasprotnik trozvezi, dobil je od nemškega cesarja visok red „črnega orla“.
— (Pruski državni tajnik) Marschall bil je 25, t. m. pol ure v avdijenci pri sv. Očetu.
—	(Bivški srbski ministri) Avakumovič, Ribarac iu Veličković otvorili so odvetniške pisarne. — Bivši regent Ristič se naseli baje zunaj Srbije. — Kraljica Natalija se ne vrne še v Belgrad.
—	(Novo srbsko ministerštvo) je staro komaj 14 dnij, a že je bilo v nevarnosti. Mladi kralj je baje zahteval v ministerskem svetu, naj se odpravi radikalni mestni župan belgrajski Marinkovič, ker je preveč samooblastno rabil svojo župansko oblast. Ministerski svet je odklonil to kraljevo zahtevo, a predsednik Dokič je na to dal ostavko, katere pa kralj ni sprejel.
—	(v nemškem državnem zboru) vršila se je viharna seja, ki je razkrila veliko gnjilobe v visokih krogih nemških. Protise-mit Ahhvardt razkrival je s pomočjo raznih listin, ki so mu po sreči prišle v roke, velikanske sleparije pri upravi zalogov, ki so v državni upravi. Ministri in vladni poslanci so na vso moč ugovarjali — a Ahlwardtovih dokazov niso podrli.
_________Goi iške novice_____________
Osclme Testi — V Ajdovščini umrl je 22 t. m. nadučitelj g. Jakob Setničar v 55 letu starosti. Pokojnik bil je uzoren u-čitelj, priljubljen povsod, koder so ga poznali. Sijajen pogreb vršil se je 24. t. m. Pokojnik je zapustil hčerko Angelo, ki je učiteljica v Smarijah, in marljivega sina Ksave-rija, osmošolca v Gorici. Obširnejši dopis priobči prihodnja „Soča“. N. v m. p.!
— V Tolminu je umrl širokoznani starček dr, Ivan P i tamle, c. kr. višjega sodišča svetovalec v pokoju. Čas svojega umirovljenja porabil je za odvetnikovanje. Bil je prav pobožen mož. Drugih podatkov nimamo. V. 1. u. m. sv.!
— V Dornbergn je umrl eden najstar-ših veteranov g. A. Lužnik. Svečan pogreb vršil se je 20. t. m., udeležilo se ga je nad 60 veteranov, domačih iu iz Rihem-berga, njim na čelu veteranska godba. N. v. m. p.!
Duhovske vesli. — Dne 24. t. m. so bili investirani sledeči preč. gosp. župniki: Anton Berlot, vikar na Srednjem, na župnijo Vogersko pri Gorici; Josip Fabi-j a u, oskrbnik župnije v Čepovanu, na isto župnijo; Ivan Murovec, župnik pri Sv. Luciji na Mostu, na župnijo v Cerknem; Adam Zanetti, župnik v Bračana (Braz-zano), ua župnijo v Flumičelu (Fiumicello). Dne 15. t. m.je umrl Franc Golja kapelan v Renčeh, rojen leta 1864. v Dekanih v Istri, v duhovna posvečen leta 1889., po daljšem mučnem bolehanju za prsno boleznijo. — V torek prihodnjega tedna začnejo v Gorici ž upniški izpiti in bodo trajali do četrtka.
V Rim sta se odpeljala preteklo sredo predpoldne prečastita gospoda knez in nadškof goriški dr. Alojzij Zorn in škof. tržaški dr. Janez Glavina, ter ostaneta tam kakih 8 do 10 dnij. Pri tej priliki izroči prevzvišeni vladika sv. očetu čestitke naših županstev, društev in drugih voščilcev k papeževi slavnosti. — Rimski romarji, ki so bili odpotovali 10. t. m. iz Gorice, so večinoma če vsi doma, izmed duhovnikov
čč. gg. Anton Hvalica, Anton Lazar, Lenard Sion, Ivan Vuga in Andrej Žnidarčič ml., župnik J. Pavletič iz Renč, župnik J. Ko-lavčič iz Solkana i. dr.
Podgorski mladeniči, ki so 29. nov. 189L. pretepli iz Ločuika vračajoče se Le-govce, stali so v torek, sredo in čtrtek pred goriškimi porotniki. Vseh je šest. Ne-koliko je bil poškodovan le neki Štolfa, ki je zahteval 3000 gld. odškodnine. Ker so bili pa obdolženi, da so se naprej dogovorili za napad, prišli so pred porotnike. O tej obravnavi bomo kaj več poročali v prihodnji „Soči“. Za danes rečemo le toliko, da zanimanje za to pravdo bilo je velikansko; prav nestrpno smo čakali izida zlasti mi Slovenci. Sinoči ob 7. uri razglasila se je sodba: dva sta bila obsojena na 21/2 1., dva na 2 1. in dva na 18 mesecev težke ječe, poostrene z večkratnim postom. Vrhu tega morajo plačati vse tožne stroške, a Štolfi 3000 gld. odškodnine za pokvarjeno oko. Utjs te obsodbe je velikansk. Razburjenost nepopisna.
doriški „Sokol“ priredi dne 30. aprila v svojih prostorih pri “Zvezdi11 plesno zabavo, ki začne ob 9. uri zvečer. Sviral bo goriški orkester. Vstopnina za društvenike 50 kr. za neude 1 gld. K obilni udeležbi vabi odbor.
Urednik n\. S.“ obsojen. — Pri obravnavi, o kateri poročamo ooširuo v današnji „Soči11 je bil naš urednik obsojen na 200 gld. globe v korist goriškim revežem ali v slučaju, da bi se ta ne mogla iztirjati, na 40 dnij zapora; dalje na 100 gld. izgube na varščini, na povračilo tožnih stroškov ter da se razsodba mora priobčiti v „Novi Soči-1 in „Osservatore Triesiino11.
Naši znani prijatelji v goriški sinagogi in v krogu goriškega „Corriera11 so pričakovali, da bo urednik obsojen najmanj par mesecev v zapor, kar so že naprej prerokovali. Tega veselja torej niso doživeli, dasi so po drugi strani prepričani, da urednik — ni kriv, in da prof. Babsch po tej obrav-naši nima niti za las več časti, nego je je imel pred njo.
Nekaj dnij govorilo se je po celi Gorici o tej pravdi. Sodba tudi naših narodnih nasprotnikov, da cel6 Židov, je za nas prav ugodna in splošno prepričanje je, da prof. B. nikakor ne more ponosno spati na lovorikah te „slavne zmage.*1
Zagovornik dr. M. Laginja napravil je na vse poslušalce prav dober utis kot jurist in govornik. Tudi nasprotniki so hvalili njegovo mirnost in dostojnost v oblikah, a krepkost v jedi u. Slovenci in Italijani so tekmovali v tem, da bi videli iu slišali prvoboritelja za pravice istrskih Slovanov.
Goriški župan dr. Manrovič bil je v
soboto poklican kot priča v tiskovni pravdi profesorja Babscha proti „Novi Soči11. Ker je pa nekaj drugače izpovedal, kakor pripovedujejo ozki prijatelji njegovi, predlagal je zagovornik dr. Laginja, naj se pokličejo še druge priče, ker je mogoče, da se dr. Maurovič ne spominja dobro o celej zadevi, kar bi bilo naravno v njegovi pozni starosti.
Dr. Laginja omenil je nekaj, kar je povsem opravičeno. Ker pa našemu prejas-nemu podesta nič na svetu ni bolj zoperuo nego starost, čutil se je silno razžaljenega vsled omenjene Laginjeve opombe. Vziastel je prav hudo in zatrjeval, da on: dr. Giuseppe cavaliere Maurovič, odlikovan z vitežkim križcem jfranca Jožefa, večletni župan goriškega mesta, deželni poslanec, častni in pravi član ne vemo koliko društev itd. itd. imd še prav svež spomin.
Toda prejasni naš dr. Maurovič imel
je še v istem hipu velikansko smolo s svojim
—	svežim spominom. Pozabil je namreč čelo na to, kdaj so ga rojenice poslale v deželo „del dolce — da — pardon: si “. Sodnikom, porotnikom in vsemu občinstvu je povedal, da ima 7 3 let, dočim nas njegov krstni list prepričuje o drugačni starosti. V „Novi Soči“ od 24. aprila 1892. priobčili smo njegov krstni list, ki se glasi: Giuseppe Carlo Maurovich, figlio di Matteo, oste, e Lucia Mell. naque a Gorizia li 21 novembre 1816 (sedici,11) kar znači, da: Jože Karol Maurovič, sin krčmarja Matička in Lucije Mell se je rodil v Gorici dne 21. novembra 1816. Ako je bil ta Jožek-Korlek naš prejasni podesi a, onda ima že 76l/2 let in ne le —- 73. Kje je torej tisti sveži spomin prejasnega našega podesti deželnega poslanca, itd. itd. dr. Mauroviča?!
Novi šolski prostori društva „Sloga* v ulici Barzeliini, h. št. 14, so dogotovljeni. V ponedeljek 1. maja se poslopje blagoslovi. Ob 8. uri bodo imeli šolski otroci skupno sv. mašo, potem bo sledilo blagos lovljenj e in primerna slavnost. Podpiratelji in prijatelji „Sloginih" zavodov se uljudno vabijo, da bi se te slavnosti udeležili. Dva šolska razreda se preselita v najkrajšem času v novo poslopje.
Južnu železnica uvede s 1. majem neke spremembe na č UjNabrežina-Kormin ; Z j u-tranj i brzovlak (št. 8002) pojde iz Trsta ob 8.25 in pride v Gorico ob 10.03. — Z v e č e r n i brzovlak (št. 1004) pojde z Nabrežine ob 8.37 in pride v Gorico ob 9.35. — Mešanec št. 1012, ki je poprej odhajal iz Trst zvečer ob 8.10 in prihajal v Gorico ob 11.37, bo odhajal že ob 5.30 popoldne ter prihajal v G. ob 8.59 (v mesecih juni, juli in avgust pa pohiti, da pride vselej že ob 8.27).
Iz Gorice v Trst: Zjutranji brzovlak, ki se je doslej skoro eno uro ustavljal na Nabrežini, pojde ob 7.15 in pride v T. ob 8.50. — Zjutranji p o š t n i vlak iz G. ob 9.02 in pride v T. ob 11.18.
—	Večerni brzovlak bo odhajal iz G. ob 7.05. — Ob nedeljah in praznikih vrača se v tem času tudi tržaški zabavni vlak iz Gorice ob 9.36 zvečer.
Morsko zilravišče v (irndežu za škro-fulozne otroke otvori se letos po navadi drugih let. Tudi letos se sprejme z Goriškega 50 otrok od 6. — 14. leta, ako so jim bile v redu cepljene kozce ali runje. Stariši ali varuhi, ki imajo kake take škrofulozne otroke, podajo naj svoje prošnje potom c. kr. okrajnih glavarstev (v Gorici po mestnem magistratu) najdalje do konca maja; prošnjam je treba priložiti zdravniško spričalo, potrdilo o cepljenih kozah, rojstni in ubožui list. Prošnje se nadpisujejo na: odbor morskega zdravišča v Gradežu.
„Učiteljsko društvo za goriški okraj1
imelo bode dne 4. maja t. 1. ob 9. uri predpoldne v Gorici na slov. oddelku deželne kmetijske šole občno zborovanje z naslednjim vsporedom: 1. O pokončni pisavi. 2. Ustanovitev pevskega zbora. 3. Posamezni predlogi. K prav obilni udeležitvi uljudno vabi odbor.
Učiteljsko društvo za sežanski okraj bode zborovalo v Sežani dne 4. maja t. 1. ob 10. uri z nastopnim vsporedom:
1. O trtoieji. — 2. Učitelj — vzgojitelj. — 3. Poročilo tajnikovo. — 4. Porrči-lo blagajnikovo. — 5. Volitev treh pregledovalcev računov. — 6. Volitev delegatov za prih. zbor „.Zaveze11. — 7. Volitev društv. vodstva. — 8. Nasveti.
Odbor.
V Podgori priredilo je v nedeljo večer tamošnje bralno društvo prav lepo veselico-.
Dvorana, ki je zelo obširna, bila je polna domačega občinstva in dragih gostov iz bližine. Posebno iz Gorice došlo je veliko gospode in drugih slovenskih meščanov, kar je na domačine prav dobrodejno uplivalo.
Domači pevci pod vodstvom gosp. nadučitelja Vodopivca so peli tri zbore tako lepo, da so jih morali ponoviti; želi so od vseh stranij splošno pohvalo. — G. E. Klajv-žar iz Gorice pozdravil je navzoče občinstvo imenom odbora ter potem v lepih besedah razvijal namen in pomen bralnega društva v Podgori ter važnost složnega in premišljenega delovanja za Boga in ljubljeno našo slovensko domovino vseh podgorskih rodoljubov. Omenjal je Podgoro kot narodno trdnjavo ob sovražni meji, katero morajo složno braniti vsi, ki čutijo, da jim bije slovensko srce v prsih. V ta namen naj deluje posebno vrlo bralno društvo, ki je našlo svoje krasno zavetišče v prostorih, katere mu je postavilo č.sto rodoljubje. — Govor je bil navdušeno sprejet. Videli smo, kako so priprosti poslušalci kar požirali besede g. E. Klavžarja.
Igra „Župan11 je sicer že nekoliko zastarela a igrala se je prav dobro, tako da je zbudila obilo živahnega smeha. Pohvaliti moramo zlasti Prvačkovca gg. Faganela in Tušarja, da sta sodelovala pri tej veselici.
Po srečkanju na več dobitkov, vršila se je živahna domača zabava, pri kateri so razne družbe kar tekmovale v petju druga z drugo. Pevski zbor podgorski je v obilni meri zabaval zbrane goste. Pa tudi večja družba mladeničev iz Pevme je pokazala, da slovenska pesem v njihovi prijazni vasici ne nazaduje. Mladeniči so sklenili delovati na to, da bi tudi v Pevni ustanovili enako društvo, kjer se bo gojila slovenska misel, slovenska pesem iu beseda. Piavi Le naprej !
Vabilo k veselici, katero priredi „Dornberško - Pr vaška ženska p o d r u ž n i c a družbe sv. Cirila i n Metoda v D o r n b e r g u“ dne 7. maja t. 1. sledečim sporedom: Pozdrav prvomest-nice. 1. H. Volarič: „Venček slov. narodnih pesnij", poje moški zbor. 2 Govor. 3. A. Ned v e d: „Ljubezen in pomlad11, poje moški zbor s tenor-solom. 4. Sviranje na citre. 5. S. Gregorčič: „Blagovestnikom11, deklamacija. 6. Cveterospev 7. Dr. J o s. V o š n jak: „Svoji k svojim-1, veseloigra v enem dejanji. 8. A. Hajdrih: Jadransko morje, poje moški zbor. 9. Srečkanje. Veselica vrši se na prostem. V slučaju dežja, prenese se veselica na prvo prihodnjo nedeljo. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Vstopnina k besedi za osebo 20 kr., sedež 10 kr. K obilni udeležbi uljudno vabi — Odbor.
V Dornbergu bodo v kratkem občinske volitve. Dobili smo že dopis o njih, ki vspod-buja Dornberžane, naj se dobro pripravijo na nje, da izvole prave možč v starašinstvo. Mi tudi to svetujemo S tem pa nočemo reči, da sedanji možje niso pravi, ker teh razmer prav nič ne poznamo. Zat6 tudi dopisa v celoti ne priobčimo, ker se sploh ne utikamo radi v občinske prepire.
S Hrnsn. 26. aprila. (Suši« — pomanjkanje vode -- pleti). Prijetna pomladjo prišla v (iežel; v tem času je tudi na Krasu prijetno, kajii upanje vzbujajoče zelenje prevladuje tudi na sicer sivem Krasu. V tem letnem času je nenavadna suša, ktera je sicer na Krasu vknjižena. Njeni nasledki se že občutijo, kajti vode nam primanjkuje tako, da si jo moramo iz Vipave dovažati. Primanjkovati pa je pričelo tudi sena, a ograde (pašniki) so še vedno sive, ker nismo še dobili pomladanskega dežja. Ako ga v kratkem ne dobimo, pojde res narobe, j— Pri vseh teh in jednakih
nadlogah pa smo vendar Židane volje, kajti ples se vrsti za plesom, kakor bi nam ničesar ne manjkalo. Čudno se bode zdelo to marsikomu; čudno se zdi to tudi večini starižev na Krasu, a ne more se pomagati, ker imamo take župane, katerim je blagor občine — deveta briga.
Kraševec.
Iz Bolca nam poročajo, da v nedelio ponesejo v svečani procesiji kip Matere Božje, kateri so poslali bolški domačini iz sveta, iz župnišča v cerkev. Bolške gospe in gospodične pa so poskrbele, da se je kip lepo ozaljšal s tančico in drugimi okraski. Pri procesiji bo veliko družic. Ta kip bo umeščen na oltarju, kjer se bodo vršile šmarnice.
Tiskovna pravda nemškega profesorja Babscha proti uredniku „Nove Soče“ bo popisana v posebni knjižici, ki se bo prodajala po 30 kr. Čisti dobiček se porabi za pokritje pravdnih stroškov, ako bi pa to ne bilo treba, za „Sl<>gine“ šole v Gorici. Ta pravda je prav zanimiva in v marsičem za nas Slovence pomenljiva. Zat6 prosimo svoje prijatelje, naj bi nabirali naročnikov za to knjižico.
Tržaške novico. — (Za tržaške volitve! se Slovenci pridno pripravljajo. Merodajni krogi hote poraziti sedanjo liberalno in rudečkarsko večino v mestnem in deželnem zboru, pa brez Slovencev, ali vsaj tako, da Slovenci nič ne dobe od preobrata. Toda Slovenci hočejo pokazati, da so v Trstu činitelj, s katerim morajo resno računiti vsi tisti krogi, ki bi radi videli v Trstu kak časten preobrat za Avstrijo. — V nedeljo bil je v Skednju volilni shod, kateremu je v imenu polit, društva „Edinost" predsedoval dr. Gregorin; shod je zopet potrdil kandidaturo bivšega zastopnika dr. Sancina. V nedeljo se bodo vršili še razni volilni shodi v okolici.
—	(I r r e d e n t e nikjer ni), dejal je znani židovski odvetnik in sin „Corrie-rove" urednice dr. Graziadio Luzzatto v soboto 22. t. m., ko je zagovarjal prof. Babscha proti uredniku „Soče". Dejal je: „Soča" nas imenuje irredentovce vse tiste, ki smo le — narodni Italijani". S tem je hotel zanikati irredentizem, o katerem je bilo govorjenje v toženih „Sočiuih" člankih; na mnoga italijanska ušesa so prav ugodno donele njegove besede.
Toda mož je imel smolo. Prav tistega dnč vršila se je v Trstu velika irredentov-ska demonstracija, katere nihče ne more tajiti. V soboto se je namreč vršila srebrna poroka italijanske kraljevske dvojice, in pri tej priliki tržaški irredentovci niso smeli mirovati. Ves dan je bilo videti po mestu vse polno črno oblečenih „patrijotov", ki so na suknjah nosili marjetice. Popoldne so v Akvedotu letali listki z napisi „Umberto e Margherita" ter „Viva il Ite!" Zvečer je pa v gledišču „Rossetti" nastal tak škandal, da je redarstvo predstavo pretrgalo. Občinstvo je namreč z največjim ropotom zahtevalo, naj godba igra italijansko himno, z galerije doli pa je padla cela ploha marjetic. — Vladnim listom zdi se vse to le
—	otročarija nezrelih pobalinov. Prav! Naj bo otročarija! Mi je ne bomo krotili!!
Lslra. — (V K o p r u) začno 4. maja izpiti učiteljske sposobnosti za ljudske in meščanske šole.
—	(Posojilnica in hranilnica v Kopru) posodila je v I. 1892. gld.. 29.684; v hranilnico bilo je uloženo 1549 gld. Zadružna zaloga znašala sta koncem leta gld. 3984’44.
—	kakor se vidi iz teh številk, deluje
posojilnica prav dobro in delovala bi še bolj, ko bi v hranilnico prihajalo več denarja.	j i
—	(„Druiba sr. Cirila in Metoda*) ustanovila se je tudi za Istro; ta šolska družba je pa nezavisna od enake slovenske družbe v Ljubljani. Načelnik je kanonik dr. Fran Volarič. Sedež društva je v Pulju.
—	(„Nasa Sloga*), tednik za istrsko hrvaško prebivalstvo, ki stane za revnejše naročnike le 2 gld. na leto (za vse druge pa 5 gld.), bila je zadnji čas večkrat zaplenjena. Tudi predzadnjo številko dohitela je taka usoda.
Kranjsko. — („ Vrtnarsko druUoo“) nameravajo osnovati v Ljubljani. Namen mu bo: povzdigniti kranjsko vrtnarstvo na višjo stopinjo. Pametna misel!
—	(„Leonov drevored*) zasadili so v Rovtah nad Logatcem; novi drevored imenovali so po sv. Očetu v veden spomin na njegovo škofovsko 50-letnico.
—	(V Bohinjski Bistrici) zbolelo je nakrat toliko otrok, da so morali šolo zapreti.
—	(Požarji) po Kranjskem so zadnji, čas takč gosti, da se moramo kar čuditi. V J Goričici pri Ihanu sta zgorela tudi dva otroka.
—	(Kranjec Peter Rape) je bil v Red Jaquet Michig. v Ameriki izvoljen za župana s 423 glasovi.
—	(Deželni zbor) dovolil je 7000 gld. podpore za zgradbo raznih šolskih poslopij v deželi. Na Kranjskem je skrb za učiteljsko osebje deželna zadeva, skrb za poslopja pa občinska.
—	(Tamburaški zbor) „Ljubljanskega Sokola" pomnožil se je na 18 članov. Svira že izborno. Isti je sprožil misel, da bi se osnovala zveza vseh tamburaških zborov na Slovenskem, — V „Ljubljanski Čitalnici" se je ustanovil ženski tamburaški zbor, ki je imel v nedeljo v hotelu „pri Maliču" že svoj prvi koncert, ki se je sijajno dovršil. Došli so tudi trije brzojavni pozdravi iz Zagreba.
—	(Lončarska obrt) kranjska je široko-zuana, a ker ni napredovala po zahtevah sedanjega časa, začela je močno propadati. Ministarstvo ji želi pomagati. Poslalo je na Kranjsko strokovnjaka Lovr. Lhotta s Češkega, da prouči kranjsko lončarstvo ter potem stavi predloge, kako bi mu bilo mogoče zopet pomagati na noge. Čitamo v „Sl. N.“, da g. L. je prav dobro rešil svojo nalogo v korist lončaiski obrti.
Koroško. — (Požarji) na Koroškem naredili so letošnjo spomlad silno veliko škode. Za nemškim Bleibergom prišli sta na vrsto vasi Bukovje pri Doberlivesi in Selo pri Žrelcu, kjer je ogenj naredil veliko škode. Pogorel je tudi kmet Daniel v Plotu pri Možici; škode ima za 2400 gld. — Presvetli cesar je daroval za pogorelce v Bleibergu 1500 gld.
—	(Koroški Slovenci) začeli so se pridno gibati. Njihovo politiško in gospodarsko društvo prireja po vseh večjih slovenskih krajih shode, kateri ljudstvo dramijo in vabijo k narodnemu delu. V maju bosta zopet dva taka shoda.
—	(Novo cerkev) posvetil je celovški škof v Št. Petru pri Velikovcu. Zidati so jo začeli že 1. 1888. Stahi je prav veliko.
—	(Sv. misijon) imeli so pri Mariji Devici na Jezeru, za kateri so došli čč. gg. oo. lazaristi iz Celja in iz Ljubljane. Obhajanih je bilo nad 6090 oseb. Bile so po tri slovenske in le po ena nemška propoved na dan.
Štajersko. —- (Pred celjsko poroto) bil je 10. t. m. obsojen na 18 mesecev neki Lah Luigi Girovalli, ker je svojemu dekletu, ki ga ni več maralo, pri nekem prepiru — prst odgriznil.
—	(Zaradi detomora) obsodila je
ista porota dve 22-letni dekli; Marija Kradi je dobila 4 leta, ker je novorojenca vrgla v vodo in potem zadavila; Marija Rožencvet pa je dobila 5 let, ker je otroka vrgla v stranišče. Zaslužena kazen!
—	(Celjski magistrat) dobil je že zopet ukaz od namestništva, da mora slovenske uloge tudi slovenski reševati, ker slovenščina je v Celju prav tak6 navaden jezik, kakor nemščina. Radovedni smo, ali bo zdaj ubogal.
—	(Celjska „Domovina") opozarja vsa šolska vodstva, naj bi delovala na to, da bi otroci nabirali rujave ali majnikove hrošče, ki letos baje hudo groze cvetju in zelenju. Vsaka šola naj bi imela na razpolago nekoliko denarja; s katerim bi plačevala otrokom po par novcev za vsakih 100 hroščev. Korist bila bi velikanska. Ta predlog vreden je posnemanja povsod, in ne le po Štajerskem.
—	(V Bruku na Mu r i) ustanovč nemško meščansko šolo za deklice. Sploh imajo Nemci na Štajerskem, kakor sploh v celi Avstriji, veliko meščanskih šol, le ves slovenski narod ne premore niti ene. Kak6 potrebna je n. pr. slovenska meščanska šola za goriške Slovence, zlasti zato. ker nimamo srednjih narodnih šol! Vsi trije slovenski okraji bi prav lahko vzdrževali vsaj eno meščansko šolo!
—	(V Vojniku) vršil se je 23. t. m. občni zbor polit, društva „Edinost", udeležilo se ga je okoli 400 oseb. Državni poslanec dr. Lavoslav Gregorec je poročal o politiškem položaju v Avstriji.
—	(Savinja) se bo urejevela od Mozirja do Celja. Zakon o urejevanj u te rečice je sklenjen in namestništvo je izdalo že naredbo, kakč ga bo treba izvrševati.
—	(V Ptuj u) je tamošnja slovenska posojilnica zgradila svojo hišo, ki je prav krasna, da so na njo ptujski Slovenci lahko ponosni.
—	(V Brežicah) imajo tudi kavarno. Toda časopisi so samo nemški in eden hrvaški, slovenskega pa ni niti enega. Zakaj Slovenci molče? Sami smo krivi, ako smo prezirani na domačih tleh! — Tamošnja čitalnica priredi 30. t. m. veselico v korist šentruperskim pogoreleem.
Beneška Slovenija. — V zadnji številki smo povedali, da beneški Slovenci nameravajo napraviti v soboto 22. t. m. na Matajurju velikansk kres v proslavo srebrne poroke italijanske kraljevske dvojice. To se je tudi zgodilo. Kres je priredilo osem županstev šempeterskega okraja namreč: St. Peter, Št. Lenart, Sovodnje, Ronec (Ruonac) Srednje, Tarčet, Dreka in Grimak. — Kres se je videl na daleč okoli. Naši laški Goričani so ga hodili gledat na hribček nad Podgoro, torej na slovensko zemljo, da so mogli gledati slovenski kres na slovenski zemlji.
— Imenovane županije so poslale prvemu kraljevemu pobočniku (adjutantu) sledeči pozdrav (kakor ga čitamo v čedajskem „Forum Julii"): „Prebivalci šempeterskega o-kraja ob Nediži, Slovani po rodu in jeziku, toda Italijani po kraju in po čustvovanju, po zgodovinskej zvestobi do domovine in slavne vladarske rodbine, o priliki srebrne poroke ljubljenih vladarjev zopet potrjujejo, častitajoči, splošno glasovanje 1. 1865."
Priporočilo. —- Piše se nam: „Nedavno mudil sem se slučajno v Bistri pri Borovnici ter sem si ob tej priliki ogledal gosp. Verbiča „Prvo kranjsko tvornico" za upognjeno pohištvo samo iz upognjenega lesa. Zel6 me je razveselilo videti tu velik napredek naše domače obrti, kajti stoli najrazličnejših sestav in velikosti izdelujejo se v tej tvornici zares okusno, in trdno. Kdor potrebuje stolov, naj se le obrne do te
tvornice. G. Verbič je tem bolj vreden priporočila, ker je značajen narodnjak inje njegova tvornica zares slovenska tvor-nic a8' (O tej obrti govorili smo že v 5. št. „Primorca". Ur.)
V:U)llo k veselici, katero priredi „Narodna' Čitalnica" v Cerknem v proslavo instalacije novega dekana, dne 7. maja v prostorih g. Petra Jurmana. Uspored: — 1. Slovanska pesem, H. Volarič, meš. zbor; — 2. Slavnostni govor; — 3. Ne zveni mi, H. Volarič, meš. zbor; — 4. A ve Marija, A. Foerster, meš. zbor; — 5. Kje je meja, igra; — 6. Nazaj v planinski raj, A. Nedvčd, meš. zbor; — 7. Srečkanje; — 8. Prosta zabava.
Med posameznimi točkami svira domača godba. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstop dovoljen udom in povabljenim. Vstopnina za neude 20 kr.
Odbor.
11 irnlflillpripir ^raJ1't0 vsake železniške postaje 11 pillllmlJDV na Goriškem poslan, ako se naročnik skliče na ta časnik, stane pri meni en modroe na peresih (Federmatratze). Ti modroci so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po SO dob.io vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15 — 20 let nobenih pojirav ne zahtevajo. Pri naročilih z dežele naznani naj se vselej natančna mera pos-teje v notranji luči. — Ako se torej dobi za 11 gld. dober, franko doposlan, tapeciran modroe na pleresih, je pač neumestno kupovati malovredne nadomestke, kakor žičaste žimnice, slamnico itd., kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo ne vstrezajo.
A N T 0 H 0 8 U S 2 A,
tapecirar v Ljubljani, Selenburt/ove
Jernej Kopač
na Solkanski časti 9.
izdeluje
TKftkovrHtne voščene nvcče,
in vseh vrst medeno pecivo
V Gorici prodaja te sveče
Karolina Riesner v Nunski ulici, ki izdeluje in prodaja tudi mrtvaš/ce vence, cvetlice in druge podobne reči.
Ivan Druffa
na Travniku ima bogato zalogo vsakovrstnega
USNJA
ter raznega orodja in potrebščin
za čevljarje
Prodaja na drobno in na debelo.
Izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Gabršček Tiska A. M. Obizzi v Gorici.
V VRT©VINU
(1A se v najem Živčeva žaga. ki je v najboljšem stanju. Pogoji se izvedo pri podpisanem
JOŽEFU ŽIVCU.
!l |ll!lll l!l!l!l!lil llli|!lilil!llllllliri!l!lllll!l lil lil 11 lil lllllll liri,l!l lMil I I I I l!MII I I11111
Učiteljica
ulice 4.
Ta domača, edina narodna tvrdka to stroke na Slovenskem bodi slav. občinstvu najbolje priporočena za nakupovanje žimnic, salonskih garnitur, divanov, stolov, preprog, zagrinjal in vsega v tapetniško obrt spadajočega dela. "’tafr Ceniki s podobami zastonj in franko. — Hitra in poštena postrežba, nizke cene posebno pri bališčib in obšir-nejib naročilih.
otročji vozički
jako elegantni, fini, in močni dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudeče, modro, sivo in olivno po gld. 5.59 6---, 7-—, 8-— 9-— 10-— in višje po vsaki ceni do 25 gld-Pri meni je najcenejši
Ivan Reja
krčmar „A/la Colomba“
za veliko vojašnico
na desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina in ima DOMAČO KUHINJO Cene prav zmerne
Anton Obidič
čevljar
v Semeniški ulici št. 4. se priporoča Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila.
zmožna slovenskega in nemškega jezika, išče se na deželo; — spretnost v ženskem delu daje prednost.
Dopisi sub J. S. Trnovo pri Gorici.
J-,.	.■ U... "T'l "■mIMBB TiT IT i
St. 382/0. š. sv.
Dražbeni razglas
kraj za kupovanje troejih vozičkov.
veletržec z vinom ( na debelo) v Vrtni ulici št. 8 (poleg ljudskega vrta na desno) prodaja nad 56 litrov po najnižjih cenah pristna bela in črna vina, in sicer: vipavska, furlanska, istrijanska in dalmatinska. — Zagotavlja dobro, pristno blago, točno postrežbo in nizke cene.
ban Hmnski
čevljar
preselil se je v gledališki ulici št. 16.
Ivan Kavčič
vehtriec na Komu ima zalogo
STE1NFELDSKEGA PIVA.
glede na gradbo novih šolskih poslopij v Skopem in v Škrbini
V vsaki gornavedenih vasi bode se letos eno novo šolsko poslopje enakočasno zidalo. Preudarjeni stroški za sleherno gradbo znašajo 5755 goldinarjev.
Načrti, preudarki, popisi in dražbeni pogoji razgrnjeni so v javni pregled od danes naprej v tukajšnem uradu med uradnimi urami.
Pismene, praviloma kolekovane ponudbe za eno ali za obe šolski poslopji naj se s 5°/q varščino t. j.: 288 oziroma 576 goldinarjev vred najdalje do 12. maja t. 1. in istega dne najdalje do poldne semkaj pošljejo.
Ustmena dražba začne je omenjenega dne ob 12. uri popoldne.
Konkurenti, ki se osebno obravnave udeležijo, morajo ravno tako varščino položiti.
Pri enakih druzih razmerah imajo isti prednost, kateri prevzamejo gradbo obeh šol.
Položnina stavbene pogodbe znaša za vsako šolsko poslopje 576 goldinarjev.
Od predsednlštva e kr. okrajnega šolskega svela
v Sežani 19, aprjla 1893.
Zimzig.
Peter Rirsa
gostilničar pri veliki cerkvi (Corte Caraveggia št. 4) priporoča sl. občinstvu izborna domača vina, vedno dobro sveže pivo, domačo kuhinjo ; postrežba točna.
Peter Mozetič
mesar
na voglu Stolne in Nunske ulice v Gorici priporoča se svojim rojakom, zagotavljaje kolikor mogoče dobro postrežbo po zmernih cenah.
Ivan Mežnar
gostilničar “al Corso"
na cesti Franca Jožefa št. 36 priporoča se sl. občinstvu za obilen obisk. Toči dobra domača in laška vina, izvrstno pivo, ima dobro kuhinjo, vedno sveže kraujske klobase itd., vse po zmernih cenah.
v sodčkih in steklenicah ter
žita, moke in otrobij.
Staroznano gostilnico
„pri Lizi" v Kapucinski ulici (Rabatišče) št. 2 im d zdaj v najemu
Franc Bizjak,
ki toči izborna in naravna vina, ima dobro domačo kuhinjo ter sohe za prenočišča. Cene so zmerne. Tukaj je shajališče Slovencev iz spodnje Vipavske doline.
Anton Fon
v Semeniški ulici ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov in kap ter
gostilnico.
Toči vedno dobra in naravna vina.
Franc Jakil
na sredi RaStelja št. 8 ima
ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobno in na debelo.
Jos. Fon Kavarni
krčmar
pri solkanski mitnici desni toči izborna domača vina.
Anton Zaprjan
v Zvezdi v Ljubljani
(\ hiši „Matice Slovenske “) ima prodajalnico šolskih in drugih knjig ter vseh šolskih in pisarniških potrebščin.
„ Coinmer-cio in „Te-desco" v ulici ^Caserma", na glavni shajališči tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisov v raznih slovanskih jezikih. -|Za obilen obisk se pripo-Jroča Anton Šorli, kavarnar.
Jožef Novič
krojač
t Gosposki ulici št. 13.
Moll Hanptmann
tovarna
oljnatih barv, Arnežev, lakov in kleja v Ljubljani, ob vogalu Reseljeve ceste št. 41 v lastni hiši in filijala : Slonove ulice it.10-12.
Droštvena Mina
Rojanskega posojilnega in konsumnega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača okoličau-ska vina.
1. Cej
gostilničar
v Židovski ulici št. 5 toči naravno briško vino.
A. Howanski
na Travniku št. 22 prodaja koške, pleteničico itd.na drobno in na debelo.
Karol Drašček
pek
Riva Corno št. 4. v Gorici. Podružnica za razprodajo kruha se nahaja v Semeniški ulici št. 2.
Prodajalnica
in zaloga jestvin „Rojanskega posojilnega in konsumnega društva11, vpisane zadruge z omejeuim poroštvom v ulici Belve-dere št. 3, bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih cenah se priporoča knpovalcem v Trstu in z dežele.
Anton Koren
trgovec poleg gostilno „pri zlatem levu11 (al leon d’oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in stekleno blagč, reže in vklada šipe v okna, režein napravijaokvirje za zrcala in podobe.
Martin Poierpj
civilni in vojački krojač v Gorici, priporoča svojo veliko zalogo blaga za vsak stan, kakor tudi gotovih oblek. Dalje :	srajce,	spodnje
hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravu, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kar je potrebno za gospodo vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje točno in po zmernih cenah.
Ivan Dekleva
veletržec z vinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna
domala lina
lela in črna istrijanska
ter
bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja V Magistratni ulici.
Prodaja na debelo
Ant. Kuštrin
v hiši dr. Lisjaka v Gosposki ulicikt. 23, ima
prodajalnico
za kavo, sladkor, moko, olje, riž in vsakovrstne jestvine na drobno in na debela. Zunanja naročila se točno izvršujejo.