„Gorim*
iih.-ija vsaki torck in soboto. Ako
pade 11:1 t;i ilneva praznik, dan
poprej.
Urednistvo
sc iiaiuijji v .Karoilni, 1 iskiisin*,
ulica Vcltiirini št. 9, kamor je
naslavljnli piBma.
fSefrankirana ptama
sc im' sprcjomajo, enako so ne
uva/ujcjo  piBma  brcz   podpisa.
Uokopisi
dopi8ov sf tic vra&ijo.
GORICA
TELEFON St. 201.
»»uririi*
Mane na teio 10 K, za poi iet*
S K, za četrt leta 250
(Ipruvniiivo
se nanaia v ..Narodnl Tiskaru:"
Jlica Vettunni   it. 9.
f.A   t»ClHMf
je plačuje od čveiKOstolpne peiit
¦aste po 14 vin.. 2a večkratm
latis primeren popjst.
Piisarrif/rif ttrvilkr
stanejo 8 vin. in se jiurtaidju v
'^mri gorÜKih traiikan
St. 86.                                                                     V Gorici, v  petek dne :-iI. oktobra  1913                                                                         LctO XIV.
V
Cudni računi.
Pri nas smo ?e vajeni, da nam ta
ali on! preobrne stvar ravno prod no-
soin in trdi potem na vse grlo, da tako
niora biti in nič dru^ače. Ce ludi verno.
da je to prav njegova samovolja. ven-
dar m vedno mogoče dovolj trdno pri-
biti nasprotnikove izjavc v njcni lažni
nagoti. Taki ljudjc in taki listi potem
delajo javno tnnenje in zahtevajo ne-
kako, da dere vse /a njimi, če tudi
vedo prav dobro. dfl njili trditve ne od-
jjovarjajo resnici.
Kar se liče na^i zunanje in visje
politike je dunajski list „Reichspost" v
tern oziru naravnosl na vrhuncu. hsava
tega lista je /nana posebno i/. zadnje
balkanske afere. a tudi pri drugili pri -
likah se vidi. v kaksnem srnislu deluje
to glasilo. ki se sicer v leoriji cedi
same krsčanske Ijubezni. a v prak>i
Ijubi bolj ninni,r<)lskciL,ra Inn'ma kot pa
krSčenega Srba. \* tem o/.iru smo od
„Reiehspost" zvedeli kmalu. pri Com da
smo in njeno krsčanstvo je bilo večkrat
le na papirjn. v rcsnici pa so poka/.ali
ti gospodje, da Slovanov ne morejn
trpeli. Da jim jc Ijubezen do tutškega
jjospostva prešla ze nekoliko globlje v
ko>ti, to je /e mogoee, a čudno se nam
pa zdi. da skusajo ti modn politiki v
svoji torkovi številki <2s. okt. l'H.l)
kar naravnost očitno dokazati, da radi
balkanske vojske rase nuance mso
trpele prav me", da se nasa indnstrija
in trgovina razvii.iti ravno tako ugodno
kni hi ne bilo nie. To so seveda stvan.
o katenh ni treha na dolgo razprav-
ljati, da so doka/e ravno nasprotno od
tega kar irdi Ijtiba „Reichspost" \'<i
vemo prav dnbro. kaj pravijo nasi ubrt- !
mki in ii<j,oui. ki ne morcjo >praviti
svojega blai;a v denar in nmiajo na
Balkanu skoro nobenega odjeinalca
več. Prav dobro vemo vsi, kitko slabo
je n. pr. /. zidarji, ki so lotos po me-
sece in niesece brez dela. ker ni nikjer
veseija do zidauja. ker so vsehnili skoro
vsi krediti. Poprasajmo industrijalca in
tovarnarja. koliko blaga jc letos  izdelal j
za Balkan in koliko mn ga leži   doma. ,
I'oglejmo   vse   one firme, ki so morale ]
vsled slabih  pronielov   vstaviti  delo po j
več. dm   na    tt.den, in one. ki  so odpu- I
snli  na stotine delavcev, ker j'h  ne ra-
bijo več v svojih tovarnah.    Na  Motine
in    stotine   je   bilo konkurzov in  polo-
mov. ki   jih   je zaknvla ravna  halkan-
ska kriza m  trgov.ske   m   obrtne   /bor-
nice nam   v svojih   poroCil;h dajajo po
večini  prav  zalostne   >hke lz ijospodar-
skega sveta.   K temu pa je treba   raCu-
niti  tudi  ono o^romno svoto, ki nam jo
jc    pozrlo    mobili/.iraiije  in  w.jastvo in
po vrhn pac tudi ono iz^ubo.  ki je do- !
letila kmečke  in ^ospcdarske dome, ko
so    sle    njili    najbolj^e aioci  na  srbsko
inejo.    Tn jc  matcrjalna in  moral na  iz
j^'iiba,  kajti  dosti Ins y: bilo  na  mesece
brez vjospodarja. kar je za ijospodarstvo
vendar    ;ako    liuda   i/L;uba.    In    polei;
vsei;a  tc^'a  ......-  se nas nepoliticen nas top
in naš frozen iicvmhIi. k; nas bo mo-
nl se dc^K(l. I" P'1^ Ill>l) Mvari. o ka-
nli hi se Iahko nkiu. da so vsaj de-
loma dohre.
In \endar Se je deb! I st. ki se upa
o tell >!vareh pisati. da >e niso po-
sebno ..Crne". da se ni tako slabo ltd.
ha tako p.-anj«1 in p< litiinc, to je pač
jasno. To je pač navadno ma/a>tvo.
trditi >tvar'. o katerili \es s\et ve. da
jih ni. Airpak \ pisavi „Rcchsposte"
niiira tičati nekov ^ntuv namen. da se
jc tako /ivi.hno zavzela za pimtiko na-
s:h diploinatov in p«isku>a opraviciti
prav ^'ori Clo njenih ,i;ospociar>k:h po-
sledic. Ako nna „Reiclispost" kak po-
S'.'ben namen pn uni. da li\al: na^o
diplomacijo. je to njena stvar, da pa
! lioče izbrisati ostre in te?ke pv»s!edtce
kar tebi me meni n;c, to pa ni pravilno.
All naj tedaj dclanio /i>pe; tako ko! <\o
scdaj. all naj hodmio po ist li Uriv.li
političnih poiih. Iz pisanja „K'eichs-
poste" hi se dalo pov/eti. da je ona
za to. Ker «pa vemo. kako drzavi skt»d-
Ijiva in Slovanom sovrazna je bila ta po-
litika. se z ..Reichsposto" ne moremo stri-
njati. Hvala Bojju rts 5e nismo pravi
berači. a Oe bomo se parkrat tako ne-
rodno metali dtnar sko/.i okno. potem
smo pa ^'otovo pri kraju. [}otem bo
imela „Reichspost" prav. ua nismo ni-
česar izjjubili. ker tudi ne bomo imeli
mče>ar na sei)i.
Poglav]e o dolgovih
in nova sfruja.
Dolt^fivi so po naziranju ljud^kih
mas nekaj ^rdo nevsečnej;a. a danda-
nes si je tezko puiua^'ati brez njiti. Z
j»<j 11in denarjem se dandanes plačuje in
kupuje piav ma'o. \seveCje operacije v
denarnein sveai se vršijo potom kredi-
tiiv ltd. Pa/no korporaoje delajo dol-
j^dve ter invot'.rajo tako dobljeni kapi-
tal v konstna podjetja. Seveda so taki
dol^ovi nekoliko dru^ačni kot so dol-
1,'ovi zapravljive^a lahkoživca. ki napravi
doli;. a t,e  misli na placilo.
l-'azne dežele. razna mesta ltd. si-
cer tudi delajo dolijove. a ta denar ni
vr/en t;a v en dan skozi uknu. ampak
/a ta denar si dotična korporacija na -
bavi konstnih in dobickanosnih naprav,
od katenh dobi toliko prihranka, davr-
ne pcCaM kapital in plačuje obresti. \'
doloCenem C:a>u. ki navadno r.i kratek.
mora bin kapital plačan na/.aj. t. j.
aniortiziran kakor pravimo. l)uba za pla-
cevanje takih velikih svot :>eveda mora
biti daljsa, dva rodova ah morda tnje
placujejo  /a   kaiv» naic.eiio  podjetje.
Siccr hi pa tudi nc bilo pošteno in
I'i-.in uno. da bi en rod plačal \^ dol-.
ko bodii ki n^ti u/i\ali triie in štirie n--
rovi v pnln'dniiti dobah. I vjeiiiaki in ;i-
^podarsk; ^troko\'iiiaki so se dol^o prc-
I'irali o tein. .! na/adnic ic prišla \ejini
/naiislN Liiikn\- do zakliujka. da jc '-J,1'1-
^l^iJav^kn in tudi nioi'aliK^ jisto pravii-
i'o. da ^c pri melioracijali in podobirii
iKipra\ali ra/deli phiJc\ an.ic na.ietcuJ
posoiila iiui^,;in na cclo stoleiie. Tak >
ue pkic.i I'.'c'J.'.Mi.aiiiii.ik vsaka ^eneraciia
pla^ii.ic Ic iHio s\mo, ki ii nckako pri-
tiče.
|           Recimo jjoriško mesto si   napravi
lastno novo elektrarno. Zato rabi velik
kapital, ki jja dobi na posodo. >* tem
denarjem p^stavi novo podjetje nanoge;
to podjetje pa ni mrtvo. ampak nese.
rilektriko rabi Celo mesto. vsak meščan
in jo dobro plačuje. Letno pride toliko
in toliko v blagajno. Nekaj se porabi
za tekoče stroške. drugo pa gre že na
račun dolga. ki se tako počasi amorti-
zira. Denar. najet v take namtne. tedaj
ni zavržcn. ampak je dobro naložen.
Take in podobne dolgove. ki jih
bo plačevalo §e več rodov, ima vsaka
dezela, \>ako veCje mesto. Tudi goriška
dežela je najela tekom časa marsikako
posojilo. ki je bilo potrebr.o za razne
meljoracije. za vodovode, vodnjake, ce-
stc poti. izboljšanje planin, razne druge
naprave. podjetja itd. Da bi bil to za-
vržen denar. tega ne more nikdo trditi,
kdor količkaj razume tinančne opera-
cije. Zato je pa skrajno smešno pisanje
„Novega časa", ki v en dan trobi o de-
želnem propadu ltd., ne ve pa nič po-
vedati o tem, kaj vse je dezela dobila
za denar. ki si ga je morebitno izposo-
dila. \'idi se pa iz novostrujarskega gla-
sila. da ti gospodje z denarjem se niso
imeli dosti opraviti, kajti le demagog
in ljudskt podpihovalec more trobiti tako
neosnovane vesti med naše ljudstvo.
Pameten prijatelj Ijudstva bo vendar
stvar prej presodil, potem bo sele go-
voril.
Ker novostrujarji morda nam ne
bodo hoteli verjeti, kar smo jim tu po-
vedali. jim ponatisnemo tu par odstav-
kov iz govora poslanca dr. Žitnika. ki
je na shodu v Vipavi dne 26. oktobra
Hl.i govoril tudi o deželnih i'inancah.
cetudi s posebnim ozirom na Kranjsko.
Zato pa bomo mi tu tudi povzeli le
splošne opazke gospoda doktorja. a upa-
nio tudi od „Novega časa", da bo pri-
nesel te stvari svojim bralcem. ki bodo
gotovo z zanimanjem sledilt tem ob-
jektiv nim besedam.
Kakor poroča ..Slovenec" dne 29.
oktobra l°l,v je dr. Zitnik na   omenje-
S poštnjm automobilom
iz Gorice v Posfoino.
i Pišc    :•.)
(Dalje.)
Ira ie sedem. \' Crničali smo! Ker
ic c. kr. I'O.sta tik ecrkxe in ker imaio \
Crnicali oh neileljali prvo s\\ niaso ol"'
7. uri, se nazimie. da se je zbralo okoli
»autota« vse polno Ijudi. Stari ocaik't
so stopili zraven in eden i/.uied njili ic
rekcl: »Ce bi ustali iz jirobov uaši »ti
stari« kaj bi rekli, ko bi videli, da teče
ta »vatfon« in» cesti brez konjev.n I >ru-
SJCi so molčali, pušili in roke krizeiu dr-
žali. (jlavno uloj^o so i^rali se\ eda otro-
ci, katerili se je zbralo vse polno okoli.
F.den je potipal eno kolo, tlrujji drilln,
trctji je radovedno zijal v skrivni zaboj
spredaj kjer je šofcr nekaj mazal. Nas
kondukter je spet nekaj potelovadil »ia
strelii »autota«, oddal postne posiljatve.
naiiienjene za čniisko pošto in »odfu-
rali« smo jo proti I )obravljani in proti
Cesti, kjer smo sput za nekaj razbrc-
nienili »auto«. Predno pa smo prisli \"
Ajdovseino sem »fasalx v no^o tako
»krošto«, da jo bodeni pomnil. Kaj se ie
z^odilo? No, kovčeji, kateresa seni po-
ložil v mrcžo pod strclio »autota« se ie |
na nekem ovinku tako »z^imeal«, da je j
piidc'i Ki s|\:k ic Mioral pra\ mcriti v)
Mcer iiaKiučiio uicriti r,i\im na Kurie
oko liioic lc\ c iio^c. I I:¦•. sein \vdili-
iiil, a ui poiiKi:4alo uič. Z\e/dc scin xi.l.i
r.b solnčncin diicx'u. Na. šc butclika r<>
lulc ic sla 111C' , scin rekcl sam s sc-
hoi, ko sem se spoinnil. da scmi iniel v
ko\če:sMi steklenieo rebule. Hi/ odprei.i
koxcci;'. a k sreei je steklenici Ic vrni
(Hllctel.  Na^ueiu    stekleuico             Klok.
klok in shranil sem rebulco. kjer ;e
\ arna tudi ee se eeli "auto«. \' urapo
zvrne.
Ajdovseina! Za\ili smo na l.avricev
trjj: in nakrat obstali pred ajdo\ sko po
sto. To je tflavna I'osta.ia "autota.> med
(lorico in Postojno. Nas koudukier je
splczal na strclio in »rnzbasnl<< skonii
vsc i>ostnc posiljatve. Tu sc /.bcrcjo pi-
smouosi iz ecle ajdovske okolicc in si
razdeljujejo iiosto. Ali ste žc videli kje
pismonošo brez rok? Ako v^a niste še
\ideli, iiridite na ajdovsko posto in vi-
deli bodete pisinonoso brez nobene ro-
ke! Pac, eno roko ima in siccr dol^o
20 cm! A to ni roka, ampak rocica ni;1-
Icj^a otroeica. Revež se mi jc v sice
smilil. Mož steje okrovr 40 let, jc lepeir.i
stasa, vitkcjja telesa, rdec, zdrav kot
riba v vodi a brez rok! Na nioje v-
prašnnje, kje je ta revež tako pone-
| sreeil sem dobil od^ovor. da jc niož ta-
| ko roien!       A da bi ua videli, kako dela
mo/ bre/. rok o/iroma / otroško ročieo. ;
: \ '/akcli' spra\i uuirsiko^a. ki inuuhc
roki /J.ra\i! Ncverjettn»! l.astnim očem |
iiisciii niovicl \ero\ati. ko sem \idel.
Kako ic mo/ po tleh / nvico /lirabil
paket .. si yja pritisnil na prsi in ^a ne-
sel \ postiii urad. A \o ui sc nič \ pri-
nieii s tern, kar so mi pi\i\ili o tem čud-
nem ino/u. Pra\ili so mi. da mo/ dela
\ sa dela kakor dni.^i ljudjc. kt'iplje. vi-
zi itd.
Kaj sc mi ie /delo čiulno ua aido\-
ski posti? To le iiamree. da nosi postna
tabla tudi i t a I i i a n s k i napis. Po-
prašal scin. neko^'a, koliko ltalijano\'
prcbiva \" Aido\ seiui. la mi ic inlii'o-
\mil. da niti toliko, kolikor je italiian-
skill vrst na postui tabli. No sem si
mislil ta pa je nialo prchuda. Ce ui v
Tr/.ieu slovcnskejia naiiisa na postui
tabli, kjer prebiva petstokrat vee Slo-
veueev kot pa Italiiaiun' \- Ajdovseini,
bi Iahko tudi v Ajdovseini na Lavriee-
vem tr.^ii izviinil italijanski napis s po-
stne table.
No. pojdimo dalje, ker S. ura se
bli/.a. Sniuk eez liubelj in na Kranjskcui
smo. "Antou jo je smodil gori proti l.o-
U'u kot sain liudir. Cesta je yrozovito
posuta. Scdaj se nas je zibalo na meh-
kili blazinah nekaj vee in »anto«c je zato
veselejse trobil in piskal in naznanial |
dalee okoli svoj priliod.    !>vi^nili   smo |
miuio bo/iepotne loske eerkve. mimo
spoincnika /naneua huzaria. ki ie bil z
\ euei okinčau. in veduo bolj smo se bii-
/ali starcu Naiiosu.
Nakrat smo se ustavili in sicer na
široki eesti. Kai pa to pomeni! MoLoee
je slabo autoiii ? Aha! Prugi -autiVc.
uietula brat nase^a. jo ie že prisopihal iz
Posiojnc doli eez Razdrto in sreeal se ie
/ nasim tain bli/u \'ipavc. .luuaka seve-
da sta sc ustavila, sc sreno pozdravila,
se tnalo pomeuila in si povedala potue
novice in nato /bezliala vsak po svoj;
poti. nas proti \ ipavi, dru^i proti Aj-
denscini. Tukai smo na srediui med
(lorico in Postojno.
Z vsem svojim starinskim veliean-
stvoiu ie stal pred nami sivi Nauos. oni
Nanos, izza katercga nam ("iorieauom
izhaia solnee. Marsikdo bi mislil. da Vi-
pavci, ki prcbivajo tik Nanosa. dobijo
lioprci jutranje solnee. kakor pa mi Oo-
rieani. A res je ravno narobe. Smo bili
še v Črnieah, ko nam je sijalo solnee. a
smo prisli /e v \'ipavo. pa solnee \'i-
pnvcein ni še zasijalo.
Pozdra\!jeu Nauos. ki daješ pisauo
reko Yipavo. ki se viie od vasi do vasi
in daje se posebno krasoto biscru nase
de/cic       N'ipavski dolini.
(Dalje prih.^
iistavne opozicije, 21 katuličanov, 11
ropuhlikancev. .W oticielnih in 1°- ref.>r-
inni'; socialistov.
Domače in razne vesIL
60. mašniški jubilej bo praznoval
duo 10. novembra t. I. eastni kanonik,
zupuik in dekan tomajski veleč. gosp.
Matija S i I a, ki jo hi 20 let v Tomaiu.
Tomajsko staresinstvo jo soglasno imo-
.iKivalc voice, gospoda jubilanta za oast-
nega (iboaiui v znak zaslug, ki si jili jo
pridobil /.a tomajsko Ijudstvo v teku
jn-lcin. slnzbe  v dnšneni pastirstvu.
Imenovanje. Naiično niiiiistorstvo
je iniL-novalo I ><>n Roniana Romano za
prniesorja voroiuiuka na goriški italijnii-
ski realni gimnaziji.
Imenovanje. — Za voditelja ukrajne
sodnije v Cerknem je imenovan okr.
sodnik v (iorici dr. Jerovšek.
V torek, pra/nik sv. kamla Uoro-
incia i;b S uri dop. se bo pela v seine-
niski kapcli v (iorici pri poiiiifikiilni sv.
niasi I eiosijeva liiasa.
Starodimajski glasbeni večer. \ i>'-
deli< . due 9. novombra, so bo \ r.šil v
dvorani nciiiškc sole, iilica Lodclli
(iniici starodimajski jjlavbcni vcčer, pn
katcTL ni so bode prcdnasaL- skladbo
skkkLicljcv: llaydn. Mozart. Scliukr;,
Lavnor in Strauss. Sodolovali bodo gg..
\"iki Hainn. Kat. KrKlikcr. Alton/, \l\\i-
mol. Jacques von l.ior. ki so uprizurui
' tudi i/\r>tno nspoli koncert povodoin
/hr,r<,\ an.ia nicdiiarodnevra Matisticnc^a
zavoda na I Mm,(in. KaKor d<.znaicmo v
be. izxaial i-ti vspi rod. I redprodaio
vsn.piic ie prowol kiijivjoti /vc Woknlat
\erdüevo  u-kališčc.
Za narodni nui/.ej so darovali: 1.
(i. s'.Llau So'^ala i/ Kanala I staro M>>-
lioii. 1 puško. 1 kolovrat in pripravo za
trcn'o in likanio k< ik pliv (groben. 2 iv'a
in .* kk-ščo). 2.) L. l;r. Tavčar. dijak v
(iorici. \ec raznili inineralij.-v>g. *-l''. ^ •
0/vald. profosor v (iorici. U raznih
nr.\ jo\ , -I.) g. -los. I kaun i/.Ciorico 1 n<>-
Wv.. r.) -¦. Jos. llvalic iz (ioricc II ra/-
nili in wcv. n.) \L. Jos. Mimolia. trvi<>vcc
v \\ !iiu. 4.^ laznib no\ ccv, 7.) :•;. Aii'4.
Hrc\at. dijak v (iorici. 1 star prstan in
5 novcev, S.) vi. Ivan llovaiisky \- (iorici
I donar. (>.) g. Jos. Hrcgant i/ Trsta .v<
raznili novcov.                            ()dbor.
Nevarnr. je obolel (iaiidoncii vitoz
T o s i v  Škrliali.
Vsled prevec zavžiteua letošnicja
»Vipavca« je ()i>lotni Josip (iormič i.'
Planinc pri Vipavi domov «redo padcl \
»Belo-, kjor jo obležal. Našla sta na dva
vo.iaka. ki sta ga prenesla v bliznjo lii-
so. odkoder so ga potcm propoljali v
goriško boliiišnioo. Ucrmič si jo pri
padcti zlomil hrbtcnieo.
Iz preiskovalnejja zaprra so izpu-
stili 581etnega poscstnika Henrika Fillak
iz Saeileta, ki jo bil arotiran, kakor siiio
svojčas poroeali, kor jo bil na suinu. da
je izvršil voloizdajstvo. Preiskava jo
do^nala, da je nedolzon in ustavilo so W
tudi \sako drujio postopanjo proti njo-
mu.
Kužne bolezni na Primorskem.
Uradno so naznaiijono sledeoe kuž.iic
bolezni v iiaši dožoli: KiiRa na y;obou in
parkljib v Holini, v Klanen, v Černlčaii,
v Šteierjanu, v Kojskem, v Avberjn, v
Kobleglavi, v Lokvi,vNaklem, v Plisko-
vici, v Povirju, v Štanjelu in v Štjaku.
Svinjska ku^a se širi še vedtio po Istri,
ravno tako rožapila. Kurja kolcra je so
vedno v Furlaniji okoli Tržiča.
Samomor. V §t. Jurju ob jiižni z.e-
leznici na Stajerskem se je usmrtil .^2-
letiii Alojzij Mantel, ki je bil nanieščen
na tainošnji deželni kmetijski soli kot
provizoričeii vrtnar. Našli so ga v nooi
od srede na četrtek mrtvega   v   sobi.
kjor so jo naliajal na stanovanju. Saino-
inoriloc je bil ijonui z (ioriskega in sicor
iz Kubij. Prod nekaj Icti je bil namesCen
za vrtnarja na dežolnem poskušnom
vrtu v Sovodnjab. Vzrok samomoru j'J
iskati v nesrečiii Ijubezni. Zagledal so «'.'
v iioko dekle v Št. Jurju, a ker ga doklo
iti preveč rnaralo, je izvršii sanioinor.
2c nekaj časa jo od tega, ko je pravM,
da bo naredil tak konoc,
Otrok v kropu. V St. Pcti u ob SoJi
je padel sedem niosecev star otrok v ko-
tel vrele vode in se je tako oparil, da je
takoj nato umrl. Mati Liza Paoorig io
poglcdala v kotel in jo držala pri ten
svojetfa sinka Franca v naročju; Co za-
dono krivda njo, da je otrok zdrknil iz
naročja v krop, so ni dognano.
Central Hi» in Verdi. Lotos jo pro-
toklo sto let, kar se je rodil slavni laški
glasbciiik .losip Verdi, čogar skladbo in
oporo pozna vos izobražen svot. I*»
\soli vičiili mostili so |)raznovali slav-
liostm rojstni dan toga velikoga m:>j-
stra, kakor jib jo svot šo malo vidol. /
duliom časa stopajo so jo tudi gledališčo
-Contial lii<i- odločilo. da naiii pokaz'o
\ ordija v zivljonju in niogovi slavi. I.)
so bo vršift) od pondoljka naproi. Kras-
no. biijno sliko iz niogovih del grodo
ulodalcii prod očini in mil v/.bujajo spo-
niin sodaj na ¦ Trubadurja«. sodai na
UMgnk-tt':-. sodaj zopot na klasičn i
Aidon. JO jo v/.itek za izobra/.oiica in
za ni/.jo sloio, vsak ima tu prilikc \ id.-;i
..vlo vrsto prizorov i/ Nordiieve^a /iv-
Ijonja in iz izdolkov nio^ovo inuzo. Mod
lirodna.šankin toga volikena iilina so bo-
ds) wirak \ordiiovc ki.mpo/icije. ki "¦>
nalašC /lo/ono za ta  vclikanski film.
Izprod sodišca. Na tri dni zapora jo
lul olisi.ion .losi|i Mo/.otič i/. kVnč, kor
it kradel drva na obcinskein zoinljišcu.
liorta kuljat. l.ucija Skorlj in Marija
Sulič i/ (irvjarja. so bilo obsojeno na
2-\ ur zapora. kcr so l.or.üilo na pot! na
Sv. (inrc Warija Kuljat in Katarina
llumar m (ir^ara sto bili obsoioni na 4
dni zapora. kor ^to jiošiljali s\ i>io otroke
bcračit na pot na Sv. (inro. Zaradi
nod(i\o|jonokra i'o\ratka \ (ioricoii' bila
ol-soiona i/ ( ioricc izjiiiana Amaliia
Mr.ik i/ Copovana na I-4 dni zapora.
Kor jo bolaua. so jo prc|ioljah v bolniŠ-
nico. Zaradi protopa so bili obsoioni:
lloitnan 1 linčič na 1«: K nl»>be all J-4 uv
zapora. Josip P.onodotic na -IS in Anto.i
I'oloiic na 24 ur zai>ora. \si trijo so iz
Kozano.
Sliizba lekarn. — Jutri. praznik
\ soli Stevniknv bodoto ooli ^\au odprti
Ickarni: I. i b o r i - I' r o m b a. \ nodo-
lio pa: (i i r o n c o I i - Tont o n i. Po-
-lodn.ii d\'o lokarni bodoto imoli tudi
ponočno služ.bo od 2. do {). novombra.
km Nesreča med Svetem in Lipo.
.Winulo nodeljo jo Kami Stepaučič iz
I'oiiinico št. _\s vprogol v kolosolj mla-
doga konja in \- družbi z nokatorinii
mladoniči so jo poljal do Svotoga. Kor pa
ni zavora pri koleslju dobro držala. so
so blizu Lipo prevrnili. Pri toj tiosroCi
si je niladeuic Leopold Stantic razbil on
ulielj, tako, da jo moral iskati zdravniš-
ko i)()iuoč. Svarilo za vozniko je ta
nosreea! Vsakdo, ko uprežo konja, uai
nataiiLMio preglcda, ali je voz \' popol-
noni redu. zlasti naj poskuša, ee zavora
dobro drži.
Ponarejen denar na Tržaškem.   Po
Tržaškem žo kakili stirinajst dni zopot
krožijo ponarojono krone in petaoe.
Najti jib je prccej mod obeinstvom.
Nokdo, mogooe kak lnidoinušen ponare-
jalec, je vrgol ono petačo v rodakcijsko
listnioo nekega tržaškega dnevnika, oeš,
oglejte si novec, pa se uvcrite. kaki
mojstri smo. Denar jo siocr lepo pona-
rejen, a pozna se ga kar po barvi in
inastnem otipu. Policija išče »niojstreu.
Oovornlške vaje na srednjih šolah.
Minister za uk in bogočastje je  te   dni
izdal ponovne   odredbe, ki  predpisujejo
za srednje šolski   pouk  tudi   takozvane
proste govorniške vaje, kjer   učenec go-
vori brez pretrgaiija z uprašanji več časa
združeno o kakem določenem predmetu.
Take vaje so važne   posebno za  prakti-
čno življenje, ko je človek   večkrat   pri-
siijen govoriti na tej ali oni slavnosti ali
kaj podobnega. Izobražen fant mora tedaj
poznati tudi to plat življenja, da ne  bo
stal nevedno med svetom. Seveda  bodo
govorniški vspebi precej različni; neka-
teri ljudje so že rojeni   govorniki, drugi
ne spravi usttneno iz sebe niti par   sta-
vkov, piše pa morda izborno. Šoli   tudi
ne bo prestajalo dosti časa za take go-
vorniške vaje.   če   tudi   jih   vplele   med
vsakdanji pouk. üb ti priliki bi   pa rekli
še nekaj. Tudi glede splošnega obnaša-
nja   so   dijaki   večkrat  potrebiii   pouka.
Zato bi ue bilo napačno,   dabi gg. pro-
fesorji tu pa tam opozorili  mlade   fante
na razna taka vprašanja. Nekateri dečki
ne gledajo prav nič natu,   kakü    hodijo
po cesii: Včasi se jih podi kar pet, šest
skupaj po tlaku, in vsak kdor pride na-
sproti, se mora tem   ptičem   vganiti   na
sredo ceste. Ravno tako hodi sedaj  nekaj
časa po u1 -ah večkrat neka čudna dija-
ška prikazen. t. j. student, ki v šolo grede
kadi pipo. Menda ni kot eden. a viis na-
pravi koiliribovski voznik! Želeli bi. da bi
si naši iaiiti v torn oziru nekoliko ogledali
znauo kujigo o lepem vedenju, ki jo je
napisa! „L'ibanus". Skodovalo pač ne bo
nikomur.
Avstrijske saline. Yseli salin je v
\\striii 22: najvcč \ (laliciii. kjor jili io
1 I. \ scb dola\ cev pri salinall je bilo loia
11>I_' 71 \2, mod niinii Mft žonsk in 22{)
otrok. \ sc soli se io pridobilo .\^s nii-
lionov kvintalov t. i. skoro štiri mi-
Ijono kv. Nočinoina io to kanuiona sol. K,
so dobiva \' rudnikib. morsko so'i sc pri-
dobiva vedno niauj. \ sa .^o| io bila
urcdna skupno 47 niilionov krou.
Ködransperg uinrl. Ködransperg. ki
ic \ I rstu zrozal truplo neko isrralko n
jo 1 il zaprt v koporski kaznilnici. je to
dni innrl na jotiki.
Lspch avtomcrbilov. [ »ruzba. ki ';•:
upoliala a\ toiiiolilno z\o/o mod Coljoui
in Ljubliauo. inia bajo 4d odstotkov do-
bkka pri svoiih akciiab. 1'udi pro^a
Hrcžico Kozio (irobelno. soditi l >'
^odanjih uspolvli. so bo k'/asr.r izplačala.
Vellka po*tna tatvina — zločinec
jc v rokah oblastl. .Meseca julija se je
zjjodila na postni progi od Dunaja do
Celja velika tatvina, kjer je izginilo neko
denarno pismo s trideset tisočkro-
nann. Storilca ni hilo mogoče dolgo za-
syciti. Poštno ravnateljstvo je delegiralo
na to poštnega komisarj dr. Resell, da
je stvar proiskoval se uadalje. Skoro po
štirih mesecib je prisla te dni vendar
cela zadeva na Jan in tatu so že spra-
vili na varno. Že več časa sem je dr.
Resch. ki je zadevo na tibem preisko-
val. imel na sumu-postnega praktikanta
Rudolfa Piwonka. ki je ob času tatvine
služboval na pošti v Celju. Pozneje je
bil tudi na Tirolskem in v Qradcu, kjer
žive njegova mati, sestra in oče. Pri
preiskovanju te zadeve je pomagal tudi
detektiv graške polieije Jöbstl, ki je po
naročilu dr. Rescha zasledoval Piwonko
v zasebnem življenju. Ko se je nabralo
dovolj gradiva, je državno pravdniStvo
dalü napraviti hisno preiskavo, ki je
potrdila sum dr. Rescha. Praktikant Pi-
wonka je bil res tat. v njegovem sta-
novanju so našli 19 bankoveev po tisoe
krön in nekaj sto krön drobiža. Policija
je aretirala mater, sestro in očeta iakoj
v biši, tatu pa so aretirali se isti dan
v Inomostu, kjer je bil na dopustu. Mati
in sestra sti baje vedeli za vso stvar
in nosili tudi obleke kupljene z onim
denarjem. Vsa zadeva bo končana pred
kazenskim sodmkom.
Po 26 letlh prljeli morllca S Ko-
roškega se poroča. da so te dni areti-
rali v Volšperku nekega posestnika. ker
se je dognalo. da je on pred 26 leti,
namreč I. 1887 meseca februarja umo-
ril in oropal v tamošnjem okraju žive-
čega precej oogatega poljedelca in liis-
nega gospodarja. Po dolgih letih je zlo-
činca tako vendar doletela zaslužena
kazen.
Cudna pravda Nekdo je zidal hišo
ravno ob sosedovi parceli ir pri delu
bržkone prekoračil svojo mejo za pre-
cejsen kos, tako da je bila skoro <:ela
kuhinja na sosedovi parceli. Ko je so-
sed o tem zvedel, je zahteval lastninsko
pravico onega dela poslopja zase. ki je
stal na njegovem svetu. Seveda je za-
čela buda pravda skozi vse tri instance,
a zadnja je odločila. da spada kuhinja
res sosedu. ker je na njegovem svetu.
(§ 41S drž. zak.)
Premog se ne podražl. Poroča se.
da so premog za enkrat ne podraži kot
je bilo to pred kratkim rečeno. Tako
podraženje pomeni seveda v velikih me-
stih za delavske in srednje sloje pravo
katastrofo. Zato je tem bolj razveseljiva
vest, da se podraženje za sedaj ne vpelje.
Svetovnl časnikarski kongres. ki
je bil napovedan za leto 1914. v Lip-
skem na Saksonskem. se iz raznib uzro-
kov ne bo vršil in prireditev je bila te
dni s"talno odpovedana.
Ponarejevalec denarja. V Berolinu
so te dni prijeli nekega avstrijskega po-
tepuha, ki je bil že v zaporu, a je po-
begnil dne R febr. 1911. Piše se Ru-
dolf Opry. Sedaj je spravila berolinska
policija tega ptička na varno.
Stroge odredbe proti mladoletniin
kadilcem na Japonskem. Na laponskem
so sproieii postavo. ki mladoletnikom
propovodujo kaditi. Kdor so ninia dvaj-
sot lot. no dobi tobaka. Vsak prestopek
so strogo kaznuje. Ne sine se prodajati
tobaka niladoletnini. ki trdijo. da so jih
poslali lionj starsi. (llobo so naložijo
starsem.
l'ruplo patriarba Bogdauoviča ob-
ločojo v (lasteiuit \" cerkvona oblačila.
Dragin ja je prestana
bo vskliknil vsak.
ki se o  tem prepriöa  v tr-
govini
, 1MEDVED-60RICH
Gene so sledečg:
IHošak obleka K 28, 34, 40, 35.
Zlmska suknja n  20, 25. 30, 40.
Pelerloa            „ 15,   20,  In 25.
Otročja obleka od 7 K naprej.
PropriČAjte se o tem v izložbenih, okiilli kjer cene jasno govore
da je v resuici                               1>RA<*I\JA PRESTANA
Ta glas naj prodre do zadnje hiše naše domovinB.
Vnem   iro»p<Mlinjam
toplo   priporočaiuo
KOHNSKO CIKORIJO
= edlno pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski Izdelek. =====
v korist
obmejnim   slovencem
nem shodu govoril tudi tako le: „Vsak
razsoden človek, ako mu politična strast
ni zmešala pameti, mora razumeti, da
davčna moč prebivalstva ne raste v isti
meri, kakor nujne njegove potrebe in
da je mora! dež. zbor (namreč kranjski)
najeti večje melioracijsko posojilo, ka-
kor to delajo vsc napredne dežele
in obcine In to imenujejo naši nasprot-
niki zapravljivost! .laz razumem in opra«
vičujem. pravi govornik. da opozicija
kritikuje večino in ji gleda na prste
To je njena pravica. A razumeti in opra-
vičevati ne morem, da njena kritika
presega vsako dopustno mejo
stvarne kritike in tektnuježe
z z 1 o b n i m o b r e k o v a n j em. Kaj naj
poreče Človek o političnih nasprotnikih,
ki v enomer godejo, da je „klerikalna ve-
čina* (govornik ima kranjske razmere v
mislih) v zadnjih petih letih zapravila
nič manj kot dva miljona in pol dežel-
nega premoženja. T a 5 t e v i 1 k a pa
ne pove drugega, negoda je de-
žela v tekočem svojem g o s p e-
darstvu i mela v eč red n ih in i z-
rednih stroškov, nego rednih
do h od kov".
Tako je govoril poslanec dr. Žit-
nik, da ne bode „Novi Ča^' morda mi-
slil, 'a je te besede napisal v „Sloven-
cu" K „grd" starostrujar. kajti po bi-
stvu se vjemajo popolnoma z lzjavami
in trditvami kakor smo jih mi že več-
krat pnnesli v nasem listu. Podobne
in enake inisli smo mi ž e več-
krat povdarjali z ozirom na
naše deželnogospodarstvo; ra-
dovedni smo sedaj. ati bo „Novi čas"
skočil tudi na dr. Žitnika, kakor to rad
stori. ako se gre za „üorico1'. Ker vemo,
da so novostrujarji jako bojeviti in pod-
jetni, pričakujemo sedaj v „Novem ča-
su" daljše polemike — contra dr. Žitnik
in „Slovenec". Sedaj lahko novostrujar-
ski štab pukaže vso svojo odločno —
načelnost!
Na robu propada?
Vsi domači in drugi iisti so se za-
ganjali pred in med volitvami na nedo-
pusten načiii v deželne finance, doka-
zovali, da ima dežela 10 Va rniljonov
dolga, da je na robu propada. Nič ni
pomagalo, da je prejšnji deželni odbor
uradno na temelju uradnih podatkov
dokazal neresnico takih trditev. Z ne-
verjetno frivolnostjo so vsi označeni Iis-
ti trdili, da uradni popravki ne odgo-
varjajo iesnici ter da je vse res, kar
oni pišejo.
Večina teh listov je po volitvah
potihnila in hrani to melodijo za nove
ugodne prilike. Le v „LiJinosti" in v
„Soči" se repenči nekdo, ki hoče svetu
dokazati, da so naše deželne finance
najslabše v Avstriji v očigled dejstvu,
da bogata Češka ne more s svojo de-
želno upravo naprej vsled slabih dežel-
nih financ in izkazuje Štajerska nad 20
fflUjouov primanjkljaja v proračunu za 1.
1914.
Tako pisarenje je nedopustno. To
se pravi begati ljudstvo s prozornim na-
menom, da bi izvestni gospodje čez ne-
kaj časa lahko ponosno trobili v svet:
Glejte, mi smo   rešili   deželo   propada.
Dolžnost nas veže, da se proti ta-
kemu nepoštenemu in obrekovalnemu
postopanju postavimo po robu ter do-
kažemo s števili, da vrag ni tako cm,
kakor ga ti gospodje rišejo.
Kdor se hoče potruditi ter vzeti v
roke deželne obračune in proraČune se-
danje in prejšnjih let, dobi izkazano, da
je potrosila deželna uprava leta 1899 za
vse ucželne potrebščine le 486.628 K in
sicer je izdala med drugim za poljedel-
stvo in obttnijo celih 9.530 K, za pod-
pore cestam 2.724 K in za šolstvo
57. 153K.
Toda nova zbornica, voljena 1. 1901, je
sprevidela, da tako ne more dalje. Dru-
ge kronovine hitro napredujejo, dočim
naša spi, zato je hotela pospešiti na-
predek v deželi. Zato pa vidimo, da je
proračunila vže za I. 1901 vseh izdat-
kov 828. 895 K in sicer   za   kmetijstvo
in obrtnijo 41. 4201, za ceste 45. 339K
in za šolstvo 326.1271.
Kdor je potoval po drugih avstrij-
skih kronovinah in si ogledal velik na-
predek in velike vspehe drugod, mu je
bilo gotovo tesno pri srcu, ko je prišel
domov ter primerjal naSe razmere z
onimi drugih kronovm. To so sprevide-
li tudi prejsnji poslanci, zato so se po-
trudili in stonli vse mogoče /a napre-
dek. da bi druge provincije v tern oziru
dohiteli.
Motil bi se pa vsakdo, kdor bi niis-
lil. da so sedli prejšnji poslanci in od-
borniki k pulnim blagajnatn ko so za
četkom 1. 1902 oziroma koneem I. 1901
prevzeli deželne posle. Narobe je res,
tudi oni so našli prazne blagajne. To je
razvidno iz proračuna za 1. 1901, ki ka-
že 60.000 K primanjkljaja. To pa ni prej-
šnje delavne večine plašilo. poslanci
Šli so pogumno na.delo. iskali — sila kola
lomi — novih virov ter jih tudi našli,
ne da bi bili s temi posestnika in kmeta
vise obdačili. Ko so bile deželne finan-
ce vže tako slabe. da ni bilo mogoče
več naprej. so resolutno zahtevali vpe-
ljavo užitnine v deželuo ali erarsko re
žijo, kar se jim je koncem 1. 1904 tu-
di posrečilo, in na ta način so pridobili
deželi in občinam miljone. ki bi mace
romali še naprej v privatne blagajne.
Le na ta način in s povišanjein na-
klade na pivo od IK na 4K je bilo mo-
goče zadoščati rastočim potrebam. kate-
re je povzročil v tej dobi deželni napre-
dek, katerega ne more resen člo^ ek za-
nikati.
Le lahko je razumeti. kako je bilo
mogoče kriti z nepovišanimi dokladami
na izravne davKe potrebščine, ki so
postale v teku 10 let petkrat večje ne-
go 1. 1899, kajti proračun za 1. 1911 ka-
že 2,807 860 E in oni za 1. 1912 pa
2, 588828 E potrebščin, neoziraje se
na izredne inv.esticije.katere je morala de-
žela izvrsiti.
Res. dd je kazal proračunjen primanj-
kljaj za 1. 1912 nad 700.000 K. toda real-
ni primankljaj koncem leta 1912, kate-
rega nimarno — žal — pri rokah, je
mnogo manjš. Izvestno je. da pridejo
dešelne finance — stroški in dohodki —
v polno ravnotežje. ako sprejrne držav-
ni zbor takozvani mali finančni načrt
po predlogih fmančnega odseka. Seveda
se je prejšnji deželni odbor, osobito
dr. Pettarin in ravnatelj Kavčič. zelo
trudil v dosego tega za našo deželo
ugodnega vspeha.
Toliko, kar se tiče deželnih raču-
nov in proračunov. Dodamo še, da na-
ša dežela do sedaj ni pasivna. marveč
da presegajo aktiva deželnega imetja
za približno 200.000 K vsa pasiva, To-
da o tern — drugikrat«
Sfara Ijubezen.
Po znanih porazih turških čet na
Balkanu pač nikdo več z resnostjo m-j
raeuni na turško cesarstvo in turško ar-
mado. Res, da so Turki še v zadnjem
hipu, za erikrat zopet rešili Odrin zase,
a to vse ne bo vstvarilo zgodovinskcgu
razvoja na Balkanu. Prej ali slej bo
Turek pobit in izgnan iz Evrope, njego-
va usoda je tako zapečatena kot bi jo
nosil že s seboj v žepu. Nobena evrop-
ska sila ne bo turškim krvolokom vee
pomugala, pogin se jim bliža gotovo. Tu
proces se vrši vendar že dolgo vrstolet
in tudi naši politiki bi ga bili že morali
opaziti. Zato se nam zdi prav res ne-
spametno, da se zopet pojavljajo med
našo diplomacijo glasovi, ki zvenijo
Turku jako i)rijazno in mu obetajo zopet
staro Ijubezen. Knkrat smo šli pošteno
na led in tisto varovanje in čuvanje tur-
ških koristi na Balkanu nam je edino
škodovalo. Ako hi bili mi takrat nekoli-
ko globlje pogledali vso stvar, bi bili
mcrali videti, dat je tisti »status quoif
ena najveejih bedarij, kar smo jih za-
grešili v zadnjem easu. Razvoj balkan-
skega vprašanja pa bi nam moral sedaj
pokazati, da smo bili na krivi poti, da
je treba začeti drugače, če tudi ima da-
nes Tureija Odrin in so bili Bolgari te-
peni. V Bolgariji je razvoj, življenje,   v
Turciji jj pa le uavidezno nekaj uuilega
še pri sapi. \ se drugo je mrtvo.
Tega pa nasi diploiuatje ne morejo
razumeti in pregkdati. Pred nekaj dn^-
vi je bilo eitati po raznih listili, kako \)c,-
hvaliu) sc je izrazil naš pcslanik v Can-
gradu. giot l:'allavieiui. o tin ski politiki.
Ta pohvala je naravnost sumljiva, ako
pt.iiiisliiiio, kako smo nii varovali s\oj
eas Turku lubet in pleea. da bi se mu
kaj žalega ne zgodilo. Ali morda lioee-
uio sedaj zopet pivv/eti vlogo, ki smo
jo ravno pred kratkim preeej sibko igra-
li. Misliiuo, da se grof lallavieiui ni i/-
razil kar tako tja v en dan, aiupak prav
gotovo s kakim doloeenini uamenom in
ta no vtegne biti drugi, kot da nii Turka
zagotcvljanio svojega starega prijntv_ 1 j-
stva. Clovek ne ve, kai naj reee, a da
gretno zopet tako bedasto pot, to veu-
dar mora razdražiti najbolj uiiruega dr-
žavliana.
lui so Turki naše izjave hitro in
Iirav razumeli. kaže najbolj pisava lista
'iTauiiiu v Carigradu, ki piše sedaj tako
ošabno in |)rešerno, ees. saj se Avstrii.i
pravi, da je take, lz omenjene izjave gro
ta Paliavieiuija sklepa iinenovani turski
list sledcee: "Mi Turki, smo tedaj iincli
prav. ako smo strli londonsko iiogodbo.
Kedaj Ikmiio zlomili tudi ouo sklenjeiK.
v Hukarestu?'! Ta vsklik c. zlouiljeui
londouski pogodbi je p/rav zuaeilen, čl'
r.oiuisliiuo. da smo ravno mi v Avstriji
take strasno povdarjali \ a/.in.si in ne-
izbotbitnost lciulcnskili pegojev. sevedu
!¦-¦ takrat, ko se je sl<- za Srbijo. Tur-
ci.ia očividuo ni nasla pri nas nasprot-
nikov. ko je zlomila lcndf.nsko pogodbo
in morda bo se nasla na skrivnem |in
i;as podporo, ako bo hotUa zlcimiti po-
godbo sklenjeno v Bukarestu. To so
\endar /nanienja naše stare ljube/.ni do
Turka, posebno še, ee se tako javno |iri-
bija vest, da si ljudstvo na Balkanu zeli
kar najhitrejše pod staro inelianiedan-
sko žczlo. Ti glasovi so nasli v ua^iii K-
stili edmev in turški poslanik Hilnii paša
na Dunaju je kar ves sreeen p(;Vdarjal.
üa tako izborno ni se no'nen diplomat
oeenil turske vlade kot je to storil se-
daj avstrijski poslanik grof Pallavieini.
Cudne uitke vežejo te dogodke. a ven-
dar je jasno, da je tu se veduo staro pri-
jateljstvo s Turkoin seveda kot na-
vadno iz sovraštva do Slcvauov. Pov-
sod1 iščemo zaveznikov, povsod se tru-
ditno za prijateljske odnošaje, saino tain
se politieno zanemarjamo, kjer bi iiani
res lahko kuj neslo. Bo kdo morda re-
kel. da je n. pr. naša soseda Italija tudi
jako previdna in prebrisana. a veudar
tudi ona igra proti Tureiji jako uljudno
igro. Da, to ie res, a Lah igra tako da
ima on korist, mi pa tako, da mi drugiin
pomagamo iz stiske. Lahi gledajo, da
bodo iz svojega prijateljstva do te ali
one države imeli kake dobieke, pri nas
pa se ravnamo bolj po nekem eudneni
naeelu, da nioranio mi imeti stroške. Za-
to pa se mora vsakeinu panietnemu elo-
veku to ljubimkanje s turško vlado zdeti
čisto neumestno, ker nam ne bo priuesla
ta stara Ijubezen nieesar kot zopetno
škodo.
Polifični pregled.
Državni zbor.
V torek je poslanska zborniea na-
daljevala razpravo o drugem čitanju
»malega iinanenega naerta«. Razprav-
ljalo se je o davku na šume-ča vina. To-
da o stvari sami se je malo govorilo,
ker so Rusini obstruirali. Rusini so iz-
javili, da ne pripuste rešitve finanenih
predlog prej, dokler ne bo rešeno vpra-
šanje gališke deželnozborske volivne
reiorme v njih smislu.
Koneem seje je posl. Povše uteme-
ljeval nujni predlog glede   ustanovitve
državnih tovarn za umetna gnojila.
Nujnost je bila vsprejeta in predlog se
je odkazal kmetijskemu odseku.
Nato so istrski slovanski poslanei
dr. Laginja, prof. Mandie in prof. Spin-
čie vložili obširen in utemeljen nujni
predlog za podporo slovanskim občinam
Istre, ki so letos silno trpele vsled sušc,
toee in drugih vrernenskih nezgod. Po-
slanei tudi energieiK) zahtevajo, naj veu-
dar enkrat že preiiehajo oblasti s svoji-
mi šikauauii pri sestavi podatkov oU
straui občin, katere morajo z velikim a-
paratom dokazati, da je dotiene občine
v resniei zadela velika, nesreea in da so
v resuiei potrebne mijne ponioei.
\' sredo je niinisterski predseduik
grof Stiirgkh \- zbornici uaznanil, da so
delegaeije sklieane za IS. uovembra ua
nuuaj. Volitve v delegaeije se bodo vr-
šile v posebni zboruieni seji.
Ker so Rusini opustili vsled odje-
lijauja T'oljakov glede gališke de/.elno-
zborske volivne refonue obstrukeijo, se
je razpraVa o finanenih predlogah na-
daljevala. Vsprejet je 'bit davek ua pe-
neea vimi ter se je prieela razprava o
zvisanju davka ua žganje.
\ Ceraj je iioslauska zbornica vspre-
iela \r tretjem eitanju predloge o davku
na luksus, na dirkc, avlonu.lnle in na
sumeea vina nakar je nadaljevala raz-
in'avo v. zvisanju davka ua /.ganje, ka-
tero pa je kmalii prekiuila, da bi raz-
pravljala o niijneiii predlogu iiosl. Kraft,
lieoeem se telefonske mizerije \ Av-
striji.
\ Cerai je vlada predlo/.ila zborniei
liredlogo o povišanju rekrutuega kon-
lingenta. I'redloga zahteva lM.()(^4 inož
za skupiio annado, /a deželuo brainbo
ini 2^.2{)7. Sti*(\ski za izvedbo nove
brambue reforme znasajo i5.\ O5ii.ni)(,i
K, ki se bodo krili \- i 1-rckih do L'ta
W2\.
l-'rihodnia seia i'olai'ske /boruiee
bo \' sredo. Mo uikrat se bode \'rsila
pogajanja med P'oliaki in l^usini v /a-
devi galiske deželiKizb.orske volilne re-
forme.
Dr. Leo predsednik av«trijsl<edelegaeije.
Z Munaia se poroea. da bo inieiio-
van za predsednika avstrijsk, delegaeije
naeelnik Poliskega kola dr. Leo.
Finančni minister grot Zaleski.
Cesar je fiiumeneniu luinistru Zale-
skeuui. ki ie sedaj radi bolc/.ni na dopu-
stu, podelil grof()\'st\"o.
Za pravice Slovencev.
Odposlanstvo slovenskega kluba je
bilo veeraj pri zelezniskein ministers!vu
in mu izroeilo prito/.be Sloveiieev radi
raziner na državnih železnieah.
Gališko vprašanje
se ie nek(;liko izboljšalo, kakor kaže
(;hisk namestnika Kor\'towskega ua I Mi-
naju. Kakor se zatrjuje, bodo L'oljaki u-
godili zadnjim rusinskiin zahtevani gle-
de volilne reforme. Rusini zalitevaio
namree eno tretjino poslaneev, od osmih
odbornikov .^ in pa v narodiiih vprasa-
njih ')vet()'<, to se pravi, da eden rusin-
ski odbornik že lahko zabrani vsak
predlog proti Poljakom. Prihodnji teden
se bodo pogajanja še nataneueje nada-
ljevala.
Bavarski princ regent proglašen
kraljem.
Proglašenje bavarskega princ re-
genta za bavarskega kralja Ludvika IÜ.
je gotova stvar. Vse deželnozborske
frakeije so se v teni združile.
Kraljevsko vprašanje na Bavarskem.
bode kakor poroeajo Iisti za gotovo re-
šeno tekom uieseca novembra, tako da
bo koneem imenovanega meseea pro-
klamiran za kralja sedanji regent Lu-
dovik, 111. Bivši kralj Oton je neozdrav-
ljivo bolan na duhu, eetudi je telesno ?e
krepak.
Nemški eastniki za turško armado.
Pariški Iisti poroeajo iz Carigrada,
da se je predsinoenjim sklenila med tur-
ško vlado in nemškim velepcslaništvom
pogodba, po kateri se sprejme v turško
vojsko nemško vojaško odposlanstvo za
vežbanje turških vojakov. Na eelu nem-
ških instruktorjev bo general z obsež-
nimi pooblastili. Turki so torej z uspehi
maršala Ooltza zadovoljni.
I/id državnozborskih volitev v Italiji.
Znanih je med 508 volitvami 505 izi-
dov volitev. Izvoljenih je 237 pristašev
ministerske stranke, 25 radikalcev pri-
stašev ministerske stranke, 19 pristašev
Central Bio!
Vsaki dan
i velezanimivi orogrami.
V nodeljo piedpoludne o»i   10.— l'-J.: Xestanek vsoh <>k<>-
------                                  ličaiiov   v   .HU»".
je polože v dvojiio krsto. l'rupli) propc-
Ijejo \' Karlovac. Miuuli teden je komi-
sar .1«»\ iiuoviO v na\ /očnosti inetropMÜ-
tove^a (iskrbnika. inetropoliun ey,a bra-
ta in sodnijskili or^anov odprl patriar-
hovo pisarno. Popirji so se iialiaiali \
vzornem redn. ln\ entura je izka/.ala v
gotovini pribli/.no 4i>ti.0OO K. Truplo j-
našel orožniški po\ eljnik Schneide; ob
starein dr/avnem moytu                  ~*'s'
Ženske v državni službi na Fran
coskem. \" francoski državni službi je
ženskam zagotovljen jako ugoden polo-
žaj ; delavnt čas traja povprečno od 9
ure zjutraj do 2. popoldne, imajc prav
dobro plačo in pravico do pokojnine.
Zato je naval žensk v državno službo
velik. Sedaj je v trančoski državni siužbi
128.000 žensk, od teh 18.702 v poštni
služhi, 7356 pri železnicah (kot proda-
jalke voznih listkov, snažilke v vlakih,
postavljalke ogibov i. dr) 6000 pri ces-
tnih železnicah, 300 pri zunanjem uradu
(kot tolmači v Spaniii. Maroku in Tur-
čiji) in 800 v vojnenm ministerstvu. ki
imajo jako zaupna mesta. Pri sprejemu
v državno službo se vpoštevajo predvsem
uradniške hčere.zlasti tiste. katerih očet-
je so si pridobili zaslug za  državo.
Petrolej v ognju. Y Za^rebu je iui
neznan način začel goreti eel vagon pe-
iroleja. kar ie povzroeilo železnici ško-
de 25.IKKI kron. Pogasiti se seveda :ii
dalo niC'csar.
Brezverski «hod v Beroliiiu. Y B >
rolinu se je vrsil due 2!S. t. m. shod nem-
skih brezvercev v štirih skupinah. \ seh
obiskovalcev ie bilo okoli 9.nun. Pri ti
priliki je izstopilo iz katoliške in prote-
stantovske cerkve \,12b oseb. ki so .ve
vpisale med brezverce.
Španski sleparji zopet na delu. Zna-
no je, da so ninogi ljudje že prejeli s
Španskega razna pbma. v katerih prosi
kak 'iibog jetnik'i denanie pomoei več
tisoč kron, da se odkupi iz jeee. Za
plačilo obljubujejo ti jetniki ¦ navadno
kake skrite zaklade.
DrobHnice.
Rast človeskega    telesa.    (Koniv.)
—  Pa ie tndi zlasti alkohol .sovražnik
navadnega  telesnega  razvoia.   je   itak
splošno znano. Sploh ie telesna rast zelo
odvisna od zunanjih življenskih raznier.
ki jo nele zadr/.uieio, niarveč tudi pospc-
suiejo, C-e so u<srodne. Tako n. pr. daieta
16. in  1i\ pariški okrai. kier prebivajo
prenio/neiši prebivalci, najboljše vojas-
ke novince. \ endar ie pa naiodločilnejši
Ie  upliv  plemena. Tako  \idimo n. pr..
da so ravno v zelo mrzlili škandinavskih
de/elah doma   velikaiii    Evrope.   Tudi
Rusi, Angleži in Nemei so ečinonia zl-Ijj
postavni ljudje.  Kar se  tiče Italiie.  so
prebivalci    Pijemonta.    Lombardije    in
Beneeije neprimerno večji nego   ju/.ni
italijani. Zdravnik Lombroso pravi. da
ie visoko rast Benečanov pripisati pri-
mesi slovanske krvi. Lombroso opozar-
ia obenem na velik upliv talnih razmer;
tako je n. pr. na Francoskem najti v ra-
sti  naiboli zaostalo prebivalstvo v po-
krajinah. ki itnajo kamenita in peščena
tla. IJla nc sanio ljudje, mai več tudi /i-
vali so v svoieni razvoju zelo podvrže-
ue posebiiiiu kraieiuni \ iMivoin. Tako :i.
pr. dose/.ejo kouji, ki \ \etlinu in \ei Ta-
llin ostanejo inaihui, v Milauii in \ ul-
inu pra\ i/datno velikost. Arabski konj
postaue na Sardiniii tekom kratkih dob
majlKii in glava se uiu iiodaljsa ; niaii
jiitlandski voli se pa na Molandskem
ra/\ iieio \ prave velikaue. Splošuo ie
pri domaC'ih /ivalih opa/ovati, da so v
^oratili de/elah mailine, v ra\ ninah pa
\ dike. Naivecji ljudje i/ven V.\ rope
prebivajo \' Novi Zelandiii in \' Ognjeni
de/eli.
Kniiževnost.
Or. Zore: \ tern znainenju boš znia-
gal. 1/dala Pru/ba s\. Mohoria 1. 11M.\
To je prav zauiiniva in poucua knjig-.i.
ki jo bo vzel tudi izobra/.enec rad v ro-
ko. \ si sestavki so vzeti iz |irvih easov
krščanstva in so pisani prav prijetno in
plastieuo. \ uvodu nam pisatelj uavede
svoje zuanst\ene vire, po katerih jc
uapisal to knjigo: za vse one, ki se za
krščansko arheologijo in zgodovino za-
niinajo bolj podrobno, bo ta seznaniek
prav dobro dosel. Knjiga ie lepo in u-
niiio ilustrirana. kar ie še več uredno.
Ra\ no slike iz katakomb in iz prvih ča-
sov krščanstva sploh so daues posebno
poskoeile \- s\-ojem unietniškein ponie-
nu. Cela vrsta strokovnjakov se peča
s tern predtnetom. Želiino knjigi obilo
eitateljev, ki bodo znali tudi ceniti nje-
no pravo urednost. Tako ie tudi Mohor-
ie\a Družba prosknila povseni dostjno
Konštantinovo slavlie. ki pomeni za kr-
sčanstvo novo stopinio kulturnega in
verskega napredka.
Štev._3041
E
Razglas.
Naznanja se, da
javna dražba
zastavil III. četlktia- t. j. mesecev
julij, asgust in September 191Z
začne  v
pond, dne   1.   dec   1913,
l)ne 3., 10., lo., 17. in 20. deceinbrn
bodo od 10. do 12. ure predpoludne v
dražbeni dvorani na ogled slav. občin-
stvu dragocena zastavila. ki se prodajo
na naslednii drazbi.
V (ior ic i. 21. oktobra 191.3.
Od ravnateljstva zastavljalnice.
Zdravnik
dr. J. Bačer
ordinira
v ulici Tre Re st. 9
v G0RICI.
Pozor!
lOO.OOO  paiov fevlje v.
4 pore čevljev za 9 K
/.aradi plaCilnih to/.koC mnotrih vi likili
tnv.iifii scm pool)hiščtii\ ra/.pnnlati voliko innn-
/.ino «Ji'vljfV ninogo piul tovami^ko ri'iio. /ato
prod.un vs.'ikomur 2 para tuo/.kili in 2 para žcn-
skih Ot'vljev iz usnja, rujavili ali C'rinh, elegant
nili novo fasom«, vciikost pn poslani mori v cm,
Vst> Sliri  part- prodam /.a K 9.
Ka/pi) i'j.i pn pnvzetju
S.   LANDAU,  Krakovo,
Berka Joselewlcza 3.1154,
ZanuMijava il(>vo!jena in tudi dcii.ii  sr vine.
LOTRIJSKE   §TEV1LKE.
(iradee ....    57.   7.\   S4.     S.     5.
40 — 50 kron tedensko
kakor trajni postranskl dchodek lahko
vsakdo zasluzi bre/. jjlavnice, brez da
bi svojo službo zanem;iri! in brez [truda.
Pojasnila daje zastonj Kmac Altliamnier.
Königinhot" a.   Hlbe o25.
Čitajte in ciidite se!      Ncverjetni!
700 hosou samo zo K VZO!
1 ura. znamka .Anker* natanci;o idoöa pozlaoena
(jamstvo H leta) s pozLn'ouu verižico, 1 modrrna
kravata iz svile za gospoJa, 3 tin:1 nosne rute. 1
eleirantf-n prsian z brilanti za j;ospnila, 1 zbirka
za siospe sestavljena i/. ene perle za »ospc. 1
par zapostnic. 1 par uhanov. 1 lepo škatljico za
io;leto. 1 par lopili jrumbov s 3".,, zlatoni doubli1,
1 usnjata denarnica. 1 clegaiUcn album s svetoč-
niini slikami. 3 driiu:i eli^aiitiii predmet . pri-
m^rni za mladmo ali pa za starejš*1 ljudi, 20 po-
trebnih kosov za dopisovanje in pot»>ni sc Ö00
prcdiiietov,   potrobnih   v vsaki   družini.           \'se
skupaj, vštevši tudi uro. ki je sama toliko vredna.
se pošilja proti naprej poslanemu denarju samo
za K -i'20 iz eksportne duiiajske centrals
P. Lust, Krakovo.
Ako blago  no  ugaja se dennr vrne. —  Hi/iko j»'
izkljiifeno
Vinske sode
po ()()() — TOO litrov vsehiue
dobro   konsorvirane o(l  1k»-
]pua viiia clol)i se  pri
Leopoldu lonho,
Bovec.
NAJB0U/Ä /TREHA /EDANJO/TI
J Äsbestni eclnentni |
fskriljevecFirmit i
J jeumeten kamen'
5 najboljše vrste!
Priporoča se, pod novim vodstvoin,
na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Je-
lenu«.
Istotam se sprejemajo abonenti po
dogovoru po zelo ugodnih cenah.
>ajboljsi c'cski dohavni vir!
Perje zablazine
po zelo
nizkih cenab.
_J^^wi:*i^*^    •  L-          1    kf;   razcepljpnega
h^^lAZž--^^--''¦'   i.oijgp   vrsfl,.  o   K
40 v. polubelo najboljše K2 SO v; čisto bi'lo
4 K: belo, puh 5 K 10 v: 1 kg najiinoise bfJo
razccpijt'iio 6 K 40 v, h K ; 1 kp puh-pcrja. sivo
K <¦>. 7: belo fmo 10 K; i ajfinejše prsnn 12 K.
Posiljatcv T) kg, poštniin- prosto.
Izgotovljena  postcljna oprava
iz gosU'jia. rdi'cf^a. plaveua. itflcpa all rumen-
^slica nankiiifra: 1 pcrni<a «'olca 180 cm. ši-
roka !20 cm ter 2 blazmi vsaka po <S() cm doiga
ter 60 cm siroka s tiiiiin, trpežiiim piihom K 16
s pol-puhom K 'JO. s i'iiiim puh(mi I. vrstf K 24:
pdsanieziic ptrnicc 10 K, \'2 K. 1! K, Ki
K : blazine za pod glavo l\ H. K o f)(l. K 1. I'it-
nice 200 cm doljre in iiU 'in Siroke K \'A, K
1470. K 1780 in K 21. i'en,;>;i madraci i/. moč-
m«a knžastega (iradlna  1S1) cm (iolgi in  lid cm
široki  K  12-50 in  U<30.
llazpošilja se proti povzetju, in sict'r "'I K
12 poštnint- prosto Nruirajajoče sp zamenja ali
ja st' vzame na/.aj  (it se vrn»* (!L-nar. Ci'inki /.a-
stonj   in  pošlnine   prosU».
N. Ihnisch, Deschenita   St.  <)i)2,  Ceško,
Kupujte   samo   dvokolesag
„ALT ENA", francoske
vrste-i ki   so   najtrpežnejši
in na boljši bocJisi za na-
vadno  rabo ali za dirke
^ivaini  strojiOripin - 1 ..Victoria"
bo   iiajpraktičncjši za vsako iii5<>.
1st»    služijo   za   vsakuvrstno   ši-
va iije in šttkanjt«   (vezenje).Stroj
teč»j  brezšumiio   in   je jako trpc-
žeii.      1'uške. samokrese,    slamo-
reznict'   in vse v  to   stioko spa-
dajoče prciliuete   se   dobi   po to-
'    varnLški ceni pri  tvrdfci
¦Kepšegani t Cuh,
IgORIGA-  Stolnl  trg   St.  9.
Jlipka kritna Ua" 0m \ iici
Centrala Ljubljana, podružnice : Celje, Celovec, Sarajevo, Split,  Trst._______         a«lnlika glavnlea K 8,000.000.
Vloce na kniižiee po 48L°L v tekocem ra(vjunu po dogovoru.
Nakup in prodaja vrednostnih  papirjev vseh vrst, deviz - valut.
Borzna naročila.
I                             Promese za vsa žrebanja.
•        Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.
Izdajatelj in odgovorni ureaniK Anton ßavear.
-----------_ j^skont  menic ¦-—---==
—   Stavbeni   krediti.   —
Predujmi na vrednostne papirje.
Srečke na obroke.              \
A lone*
Sprejemanje vrednot v varstvo in osKrDovanje.
Safes.
Nakazila v inozemstvo.
jKreditna pisma.
-¦ A. 1 Mi   V *•»*»<•      ¦LJ       ll"JJ*11"""'           \          i_/™        '        '         ^^"""*   -