OSREDNJA K JI 1-NICA Primorski™ novink Leto XXXVI. Št. 46 (10.566) B plačana v §otovin) r> ork/\ I. ^ob. postale I gruppo Cena OUU IIP ^MORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* ^ 0vcu Pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST, nedelja, 24. fehruarja 1980 Korak v negotovost n^?n®res ugotavlja, da še vedno obstajajo pogoji za vstop komu-l~j0v v vlado*, je ob koncu svoje M^eambule* napisal Donat lv ,m in to je formula, ki so jo v le; 'e Stepne resolucije vnesli doro-Catt'’ ^an^on’ievci, pristaši Donat lno, Rumorja, Colomba, skratka ^ sredinske in desničarske skupili ** S0 potem Pri volitvah v vse-a^ni svet Krščanske demokracije l0tj ^^Hino 58 odstotkov gla- Pr jjj Va f°rmulacija tega stavka je *n°g° ostrejša in le posredo-^ le dorotejske levice s Piccolijem Ce'u je pripomoglo, da so v sta-vnesli tisti «še vedno*, o kate-Potekajo polemike po zaključku ^flfesa stranke, ki ima relativno estfl0 v italijanskem parlamentu. hn°V Od. °yO vsedržavnega sveta je zna-0 ’. ^acca9t!ini in Andreotti imata tj v® članov, njuni nasprotiki, Ah omenili prej, pa 96. tiunfr 36 vsega konec, dialog s ko-kortn 3e Pokopan do prihodnjega SlagTesa ^D? Če sklepamo na pobi ‘ sestave vsedržavnega sveta, Polit'0 toko. in vendar so mnogi d#0l^n' opazovalci v Rimu še v res jf' Zaccagnini in Andreotti sta »a n Ta^a *e ^ °d st° glasov• šan-Cloigf i'ma uspe doseči izvolitev pOIi ki načelno ni proti njuni za , l’ }e še obstaja. Gre seveda t)0(j; ndidaturo Flaminia Piccolija, pin?e ,eve8a krila dorotejske sku-jjujj.j ie nekaj svojih možnosti tej 1 na kongresu, kjer je mnogo nekda^‘a Počel Arnaldo For lani, ta s. Ult ^an}anijev varovanec, ki °i s( 1?J*k pred kongresom■ oddaljil bi hi svojega voditelja zato, da k»ic b°^ spreiemljiv za strankino P' «o j^c°I*ieve možnosti za izvolitev talen.Sn° Povezane s posredniškim Do „0°n Giulia Andreottija, njego-lo 1,/J^dovanje pa seveda ne bi bi- ^ointeresirano, ker je že ves, °d sJedina in desnica zbrali 58 da ? asou’ a je tudi res, da ju Hi v **n° stavek, ki smo ga nave-ledam‘Cet,CU Plovka. Z drugimi be-^tidreo),?ar’an^a Piccoli — tajnik, *e Verj tl ~ Predsednik stranke, je nica n° veljavna, čeprav ji raču-forJu^. noklonjena in govori v prid tedg yu‘ Drugo vprašanje je se-tajnij. ul*"0 Politiko bi Piccoli kot >n boi v°dH, ko se je kongres kote,.« *0* kongres, vse vzdušje, v ‘odelo, \e Polekal, izrekel proti ie nam^u s komunisti. Najlažje fitiis)cere5 bilo v ogromni dvorani Opldo športne palače priti do *Perj,aa.s citati Mora in De Ga- sod l. 5 eheme možnosti sodelovanja 5S, iportne •Perijg . ta Sori 'n 2 zavračanjem sleherne-*iem J ?Vania< še več, z zavrača-* komu'.™ m°žnosli sodelovanja 6ionte llSti- Sam Gerardo Chiaro-^flacjj * V0(lil komunistično de-kohcu p na kongresu, je moral ob ta goV()0r^anijevega in Bisaglieve-loviti °,ra z zaprepadenostjo ugo-po * Qko je ljudstvo razklano*. °dlo(noa0al°’ da je KP1 takoj in °b°rože 'godila poseg sovjetskih °°n Sah'^ Sil v Afganistanu in iz-^anlarova v Gorki, kakor ni lih prh.,0) ba je KPl v zadnjih le-y na dokaj proatlavtska h tUbi Za dern°kristjansko bazo, I® to bimarsikaterega voditelja, ^e, j-j 0 z0°lj oportunistično stali-1°, da iy° ga komunisti zavzeli za-^ Prid- presIepili javnost in konč-^ oblast. **'• ki l° So bili vsi pozivi k trezno-CaBninj ^ kongres naslovili Zac-r°čilu ?k° v svojem uvodnem po-4«dre’ott °; v zaključnem posegu, *'ta, 2a* In Predsednik vlade Cos-*, večino delegatov so ttcli-^jetski °™unist* soodgovorni za *e° Sz ,,V*°r v Afganistan, za po-I1® Marii Ceškoslovaško in še prej Marii* ~ "-v*‘ovasKo m se pr IJSje, s j.rfken- In to je glavno b°nai % 'derim operirajo Fanfani, otlin, Forlani, Rumor in J° zakiit Jta°tovitev’ ki se vsiljuje ^Pgresa Ql -14, demokristjanskega ^lita Pa je ta, da je italijansko C°’ Iz kat’V^en^e zošlo v slepo uli-ifhrjb ere so, kot se zdi, edini Kongre °n0vne Predčasne volitve. s le namreč možnost sodelo-^’r°6ia i °™unisti v vladi zavrnil, ^kalat je na to takoj II ko nar 6r neposredno po zaključ ?}nj. za P°novila, da se poga-vlade, iz katere N udele;,yU zaietka izključena, ne I>ili >pi .Glede tega so komuni-10 Jasni. Z odobritvijo Do- nat Cattinove preambule se je za komuniste očitno zaprla vsaka možnost političnega in programskega pogajanja. Kongres je zavrnil Zac-cagninijev predlog za pogajanja s komunisti o vladi nacionalne enotnosti, ki bi se lahko spopadla z dramatičnimi problemi, ki tarejo Italijo, istočasno pa ni dal nobene druge realne alternative za izhod iz krize. Previdna odprtja do socialistov so slej ko prej obsojena na propad, seveda če bo obveljalo stališče, ki ga je sprejelo socialistično vodstvo, da bo PSI sprožila vladno krizo takoj po demokristjanskem kongresu, če ta ne bi sprejel možnosti pogajanj s KPI o njenem vstopu v vlado. Petstrankarska vlada, na katero so namigovali nekateri demokristjanski govorniki na kongresu in v kateri bi sodelovali demokristjani, socialisti, socialdemokrati, republikanci in liberalci, ne pride v poštev iz istih razlogov. Ostaja teoretična možnost enobarvne demokristjanske vlade ali pa dvostranske vlade KD-PRI, o kateri se je govorilo pred začetkom kongresa KD. Ta možnost sloni na ugotovitvi socialistov, da ne morejo več podpirati vlade, v kateri sta liberalna in socialdemokratska stranka, ker sta se obe zelo jasno opredelili proti vladi nacionalne e-notnosti. Vprašanje je, kakšno je socialistično stališče do take vlade sedaj, po kongresu KD, kjer se je večina stranke izrekla proti možnosti pogajanj za sestavo vlade široke demokratične koalicije, ki bi zagotovila Italiji daljše obdobje stabilnosti. Vsedržavni svet krščanske demokracije se mora sestati najkasneje 20 dni po izvolitvi, vendar ni rečeno, da bodo že takrat izvolili tajnika in predsednika. Do takrat se najbrž ne bo nič spremenilo, saj ne bo, po našem mnenju, nobena stranka zahtevala glasovanja o zaupnici Cossigovi vladi, Cossiga sam pa ne bo tvegal takih debat, v katerih bi utegnila biti njegova vlada poražena. Vse kaže, da je načrt KD dokaj jasen: počakati na upravne volitve in videti njihov izid ter šele potem . otegniti nekatera zaključke. Treba je samo videti, če bodo druge stranke na to taktiko pristale. Še nekaj besed pa gre povedati o odnosu raznih Forlani jev, in Fanfa-nijev do odhajajočega tajnika Zac-cagninija. Z demokristjansko politiko se lahko strinjamo ali ne, to v tem trenutku končno ni niti tako pomembno, vendar je treba Zacca-gniniju priznati, da je prevzel vodstvo stranke v izredno težkih časih. V času, ko sta krščanska demokracija in njena takratna vodilna osebnost Fanfani doživljali poraz za porazom (spomnimo se samo na referendum o razporoki), ko je bila nevarnost, da postane KPI stranka relativne večine zelo konkretna, je Zaccagnini vrnil stranki dober del ugleda in zaupanja. Volilni trendi so spet začeli govoriti v ir id njem politiki, skratka krščanskodemolci a-cijo je spravil iz slepe ulice. Na kongresu, ki se je pravkar končal, mu njegovi nasprotniki tega niti z besedico niso priznali, pač pa je »z njihovih večkrat oholih posegov bilo razvidno, da se sicer njegovih zaslug dobro zavedajo, vendar da so istočasno mnenja, da morajo odslej stranko voditi spretnejši politiki. Vseh posledic takega izida demokristjanskega kongresa danes ni mogoče predvideti. Zaenkrat je, ne-glede na to, kaj bo 'kuhala demo-kristjanska kuhinja v državnem svetu, dejstvo, da se je težišče v stranki premaknilo v desno in da se bo ta premik neizbežno odražal v vsem italijanskem družbenem življenju in ga še bolj zaostril tudi z ozirom na reševanje mnogih kriznih situacij v raznih deželnih in krajevnih upravah, kjer je doslej na en ali drug način le še obstajalo sodelovanje med demokristjani in komunisti v obliki narodne solidarnosti. In takih situacij ne manjka niti v naši deželi začenši pri sami krizi na vodstvu dežele in po,em v tržaški občini itd. Končno nas tak preobrat v desno v stranki relativne večine zanima tudi kot narodnostno skupnost in je zato naš- zaskrblje nost za nadaljnji razvoj še toliko večja. IVAN FISCHER KLJUB IZREDNEMU STANJU IN POLICIJSKI URI V AFGANISTANU SE NADALJUJE ODPOR PROTI SOVJETSKIM ČETAM Diplomatski viri govorijo o več sto mrtvih in ranjenih med prebivalstvom - Za TASS so nerede povzročili {(navadni kriminalci)) KABUL — V Kabulu so se včeraj kljub izrednemu stanju nadaljevali spopadi med mir'imanski-mi uporniki in afganistanskimi varnostnimi snami, si poskušajo oo podpori sovjetskih čet zadušiti še poslednja žarišča odpora. V mestu je zamrla vsaka gospodarska dejavnost, ulice nadzorujejo tanki in oklopniki, sovjetski helikopterji in reaktivci pa v nizkem letu preletavajo mesto. Po izjavah tujih diplomatov težki helikopterji «m-24» bombardirajo najbolj zagrizena žarišča odpora, medtem ko se po mestu razlega ropot goseničarjev in strelov iz lahkega orožja. Zahodnim dopisnikom so prepovedali zapustiti hotel «Interconti-nentab, kjer se že od predvčerajšnjim nahajajo pod stražo afganistanskih varnostnih sil. Tuje agencije poročajo, da je vojska na kabulskih ulicah postavila cestne zapore, na deset kilometrov dolgi cesti, ki povezuje severna kabulska predmestja z letališčem, so razporejeni tanki in oklopniki. Splošna stavka, ki so se ji pridružili tudi uradniki, ni bila preklicana, varnostnim silam pa ni uspelo «prepričati» trgovcev, naj se vrnejo v bazar. Čisto drugače pa je poročanje sovjetske tiskovne agencije TASS, edine, ki lahko nemoteno sledi razvoju dogodkov. TASS trdi, da so «CIA in druge imperialistične obveščevalne službe* skušale izvesti »krvavi pogrom*, ne opisuje pa podrobnosti predvčerajšnjega obračuna. Sovjetska agencija se omejuje na oceno položaja in trdi, da so imperialisti oborožili »teroristične plačance iz vrst navadnih kriminalcev*, ki so jih iz Pakistana poslali, da bi presenetili kabulsko vlado. To pa se po izjav TASS ni zgodilo, ker je »kabulsko prebivalstvo s hrabrostjo odgovorilo na provokacije in grožnje banditov ter se je strnilo v obrambi aprilske revolucije. Vojaki in častniki kabulske garnizije pa so pokazali svojo hrabrost. vzdržljivost in revolucionarno budnost*. TASS se na vse kriplje trudi, da bi prikazala kabulska dogajanja kot grobo vmešavanje zahodnih in kitajskih imperialistov. Sploh ne omenja, da bi bilo v spopadih vpleteno afganistansko civilno prebivalstvo. Včeraj je z velikim poudarkom poročala o »patriotskem prizadevanju afganistanske mladine*, ki lovi »bandite* in o «energičnih pobudah* kabulske vlade. Za vsem tem propagandnim pročeljem pa se skriva tragična resničnost zadnjih dogodkov v Kabulu, ki kljub strogi cenzuri in najrazličnejšim oviram prodira v svet. Po pričevanju diplomatskih virov je predvčerajšnjim na kabulskih ulicah izgubilo življenje več sto afganistanskih civilistov, še več je bilo ranjenih, izgube med varnostnimi silami in sovjetskimi vojaki pa niso znane. Zahodne tiskovne agencije so med drugim posredovale tudi vest, da se je predvčerajšnjim v Kabulu 4000 afganistanskih vojakov uprlo ukazu, naj streljajo na demonstrante in so obrnili svoje orožje proti sovjetskim o-ficirjem. Kako se je ta incident končal ni znano, a agencijske vesti trdijo, da so se še sinoči 'v Kabulu razlegali streli. V New Delhiju pa je neki predstavnik islamske gverile na povratku v Afganistan izjavil tujim dopisnikom, da so bile kabulske protisovjetske manifestacije »prva generalka pred splošno vstajo, ki jo bodo sprožili po pomladanski odjugi z istočasnimi napadi gverilcev in ljudskimi vstajami v vseh urbanih centrih države*. Visoki predstavnik »mužahi-dinov* (islamskih gverilcev) se je zahvalil indijski vladi «za njeno odločno zadržanje in za pobudo da koordinira skupne pritiske vseh držav regije za takojšen u mik sovjetskih čet iz Afganistana*. Zahteva po takojšnjem umiku sovjetskih čet iz Afganistana je predsinočnjim odjeknila tudi na sedežu OZN med neko sejo pred- stavnikov neuvrščenih držav. Afganistanski diplomat Abdul Ra-him Ghafurzai je zavrnil trditev, da je kabulska vlada zaprosila za sovjetsko pomoč in poudaril, da v Afganistanu ne obstaja nobeno drugo vmešavanje razen sovjetskega. Na sestanku neuvrščenih so na predlog egiptovskega predstavnika nato odobrili resolucijo, ki pooblašča predsednika, Kubanca Raula Roa, da pošlje v Kabul solidarnostno brzojavko z Ghafur-zaijem, ki bi obenem skušala preprečiti morebitne povračilne ukrepe proti diplomatovim svojcem. Ghafurzai je že odstopil in se tako aktivno pridružil vsem tistim, ki se borijo za neodvisnost Afganistana. V Washingtonu sedaj z nestrpnostjo čakajo pomladanske odjuge, ko bi morale sovjetske čete z vso grobostjo poseči v obrambo Karmalovega režima in tako dokončno skopati prepad sovraštva med afganistanskimi muslimani in Sovjetsko zvezo. PO VČERAJ USPEŠNO ZAKLJUČENIH POGAJANJIH JUTRI PODPIS SPORAZUMA MED ECS IN JUGOSLAVIJO Sporazum predvideva pomembne olajšave za izvoz Jugoslavije v države deveterice, kar bo omililo primanjkljaj njene trgovinske bilance BRUSELJ — Pogajanja med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo za sklenitev novega sporazuma o sodelovanju, širšem od doslej veljavnega, ki pa je zapadel leta 1978, so se včeraj uspešno zaključila. Besedilo novega sporazuma bosta parafirala jutri načelnika obeh uradnih delegacij, podpredsednik izvršnega organa EGS Wilhelm Haferkamp in član zveznega izvršnega sveta SFRJ Stojan Andov. Uradno sporočilo izvršne komisije EGS poudarja, da sporazum «upošteva položaj Jugoslavije kot neuvrščene, evropske in sredozemske države, članice grupe 77 držav v razvoju, skladno s skupno izjavo, podpisano 2. decembra 1976 v Beogradu*. Obe delegaciji bosta posredovali sporazum v odobritev pristojnim oblastem evropske deveterice in Jugoslavije, uraden podpis bo marca v Beogradu med slovesnostjo, pri kateri bo EGS zastopal italijanski zunanji minister Ruf- fini, ki je tudi začasni predsednik ministrskega sveta Evropske gospodarske skupnosti. Po vesteh iz krogov EGS bo sporazum spodbujal razvoj trgovinske izmenjave in omogočil zmanjšanje primanjkljaja jugoslovanske trgovinske bilance z državami EGS. Dovoljen bo namreč izvoz okrog 60 jugoslovanskih industrijskih proizvodov brez carine, razen nekaj posebnih določil, ki zadevajo nekatere »delikatne proizvode*. Jugoslavija bo tudi mogla izvažati v EGS večje količine mesa, vina in tobaka. Sporazum predvideva izboljšanje pogojev za jugoslovanske delavce, zaposlene v EGS, zlasti pri socialnem zavarovanju, ter finančno pomoč več kot 230 milijard lir, ki jo bo EGS dodelila v petih letih Jugoslaviji. (lv) BENETKE — Dežela Veneto je navezala tudi z republiko Hrvat-sko, ki je prav tako članica de- VČERAJ DOPOLDNE PO RIMSKIH ULICAH Neredi med protestno manifestacijo zaradi umora «avtonomista» Verbana Mladenič težko r njen med spopadom s karabinjerji - «Avtonomisti» grozijo z maščevanjem Rimski župan Pctroselli: Za temi dejanji ni političnih praporov, ampak le navadni zločinci Spopad med demonstranti in policijo pri rimski univerzi (Telefoto AP) NAPETOST V LIBANONSKEM GLAVNEM MESTU Bombni atentat v Bejrutu: 14 oseb izgubilo življenje Med ubitimi dveletna hčerka falangističnega voditelja Gemayela BEJRUT — Štirinajst mrtvih je tragični obračun včerajšnjega a tentata v krščanskem delu Bejruta. Med žrtvami je tudi dveletna hčerka voditelja libanonske desničarske milicije Bechira Gemayela. Osebni avtomobil napolnjen z raztrelivom so neznanci z radijskim vžigom raztrelili v trenutku, ko je mimo pripeljal Gemayelov avto. V njem pa ni bilo falangi stičnega poveljnika, temveč dve letna Maja. Eksplozija je bila ta ko močna, d> je uničila bližnje avtomobile in poškodovala pročelja stavb. Falangistični radio je poleg števila mrtvih navedel, da je eksplozija ranilo 50 oseb, med katerimi ducat težje. Do atentata je prišlo nekaj metrov od libanonskega zunanjega ministrstva v četrti Achrfaieh. To je že četrti atentat proti članom Gema-yeleve družine, a do sedaj podob na dejanja niso povzročila žrtev. Politični opazovalci domnevajo da so vse atentate izvedli pristaši bivšega predsednika republike Frangia, da bi maščevali »pokol v Ehdenu*, ko so junija 1978 fa-langisti ubili F rangievega sina Tonyja, njegovo ženo in hčerko ter drugih 33 oseb. V Bejrutu vlada sedaj izredna napetost, saj se bojijo povračilnih ukrepov falange. Krvna osveta bi lahko namreč povzročila nov val nasilja, ki bi prej ali slej vpletel še druge polvojaške libanonske in palestinske skupine. Če se položaj v Bejrutu slabša, ni nič boljše na jugu Libanona, kjer Palestinci vsak čas pričakujejo izraelski napad. Al Fatah je zato pozvala svoje borce, naj nemudoma odpotujejo v južni Libanon, prijateljske arabske kroge pa je zaprosila, da finančno podprejo ta premik, ki bi se ga morali u-deležiti tudi pripadniki naprednega libanonskega »ljudskega gibanja*. VATIKAN - Papež Janez Pavel II. je sprejel včeraj v privatno avdienco generalnega tajnika NATO Josepha Lunsa Tiskovna konferenca organizacije ETA BILBAO — Na tajni tiskovni konferenci je baskovska avtono mistična organizacija ETA prevzela odgovornost za četrtkov a tentat na dvorišču predsedniške palače Moncloa v Madridu, ko sta se v njej nahajala predsed nik vlade Suarez in podpredsednik Mellado. ETA je tudi napovedala, da bi prenehala s svojimi akcijami, če bi madridska vlada izpolnila štiri pogoje Najprej bi morali prenesti vse pristojnosti statuta o avtonomiji na začasno baskovsko vlado, takojšnjo uresničitev vseh določil statuta za pripravo referenduma o spojitvi Navarre z baskovsko deželo in izpustitev vseh baskovskih političnih jetnikov. Homeinijeva poslanica ljudstvu 0 ameriških talcih bo razpravljal iranski parlament TEHERAN — O vprašanju talcev v ameriškem veleposlaništvu v Teheranu 1 o razpravljal iranski parlamen1; po volitvah 14. marca, je včeraj v svoji poslanici ljudstvu rekel iranski verski voditelj ajatulah Homeini. S tem je zavrgel možnost, da bi talce izpustili, ko bi pričela preiskavo mednarodna komisija OZN, ki je včeraj prispela v Teheran. Homeini je zagotovil, da bodo vsi spoštovali predloge parlamenta, tako glede morebitne osvoboditve talcev, kot glede protizahtev, kar pomeni, da to ni problem, s katerim bi se morali ubadati i-slamski študentje. Kljub temu pa je priletni ajatulah priznal študentom, da so z zasedbo »vohunskega gnezda* zadali hud udarec ZDA in »s svojim revolucionarnim dejanjem postali ponos države.* OTTAWA — Po ostavki konservativnega premiera Clarka je kanadski generalni guverner poveril mandat za sestavo nove vlade Pierru Trudeauju, zmagovalcu na zadnjih volitvah v Kanadi. TOKIO — Severno Japonsko sta prizadela dva potresna sunka, ki pa po dosedanjih vesteh nista povzročila niti posebne škode niti človeških žrtev. RIM — Umor 18-letnega pripadnika »avtonomije* Valeria Verbana je vzbudil včeraj v Rimu vrsto protestnih manifestacij; prišlo je tudi do neredov, vzdušje napetosti pa je verjetno botrovalo spopadu med skupino levičarjev in dvema karabinjerjema v civilu, med katerim je bil mlad pripadnik »avtonomije* težko ranjen. Protestne manifestacije so se začele že v dopoldanskih urah, ko so Verbanovi sošolci in prijatelji v sprevodu obšli nekatere središčne rimske ulice. Takoj je prišlo do spopada s policijo, vendar se je stanje kaj kmalu umirilo in manifestacija je potekala dokaj mirno, vse dokler sprevod ni prispel v bližino univerze. Tu so ma-nifestanti spremenili smer in niso hoteli nadaljevati poti po smeri, o kateri so se predhodno dogovorili s policijo. K neredom so bistveno pripomogli pripadniki neofašistične univerzitetne organizacije FUAN, ki so se približali demonstrantom in jih začeli izzivati. Od tega trenutka dalje se je vse odvijalo bliskovito. Udeleženci sprevoda so se zabarikadirali kar sredi ulice; zažgali so mestni avtobus, poškodovali nekaj avtomobilov in razbili več šip na bližnjih poslopjih. Policija je posegla in jih razpršila, tri pa je aretirala; fašistični izzivači pa so se nemoteno oddaljili. Med manifestacijo je na sedežu FUAN eksplodirala bomba, vendar pa je na srečo povzročila le materialno škodo in ni eksplozija terjala ne mrtvih ne ranjenih. To vzdušje napetosti je botrovalo dogodku, ki se je pripetil sredi popoldneva in pri katerem je bil težko ranjen 22-letni Antonio Musarella. Dva karabinjerja v civilu sta se z motornim kolesom peljala po Ul. Andrea Doria in, ko sta se ustavila pri nekem rdečem semaforu, ju je skupina mladeničev napadla. Karabinjerja sta se branila in tudi nekajkrat ustrelila s službeno pištolo; pri tem je eden od njiju zadel Musa-rello v prsi. Mladeniča so prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s strogo pridržano prognozo in so ga nemudoma operirali. Policija je uvedla preiskavo in ugotovila, da so napadalci zamenjali karabinjerja za fašista zaradi kratko pristriženih lasi. Ta dogodek je za včerajšnji dan simptomatičen, saj je prišlo po umoru Verbana iz vrst skrajnih levičarskih organizacij več groženj z maščevanjem. Prav v nasprotju s temi grožnjami pa je izzvenela manifestacija v okolišu, kjer je živel Va-lerio Verbano in na kateri je lla-deničev oče pozval k prenehanju prelivanja krvi. Manifestacije se je udeležil tudi rimski župan Pe-troselli, ki je poudaril, da za temi dejaji ni nobenega političnega praporja, ampak se za njim skrivajo sanio navadni zločinci, (bbr) lovne skupnosti Alpe - Adria, bilateralne odnose sodelovanja na več področjih. V tem smislu se je dogovoril odbornik Pietro Fa-bris, ki je zaključil vrsto srečanj z republiškimi oblastmi in krajevnimi skupnostmi v Zagrebu in na Reki. Podobne bilateralne sporazume je dežela Veneto sklenila že z Bavarsko in s Slovenijo, še posebno tesni so pa odnosi s Furlanijo - Julijsko krajino v zvezi z usklajevanjem pobud pri infrastrukturah, prostorskem planiranju in načrtovanju razvoja. Josip Vrhovec v Bangladešu DAKA — Jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec je začel danes dvodnevni obisk v Bangladešu. Po prisrčnem sprejemu na letališču je imel že zjutraj poglobljene razgovore z zunanjim ministrom Shamsulom Huqom, s katerim sta izmenjala misli o nepovoljnem razvoju mednarodnih razmer ,pri čemer sta ugotovila vse pogostnejše pojave vmešavanja v notranje zadeve samostojnih držav in uporabe sile. Tem pojavom so posebno podvržene, kot sta ugotovili obe strani, ravno neuvrščene države. Izmenjava mnenj je zadevala tudi delovanje gibanja neuvrščenih in možnosti pobud za popuščanje napetosti v mednarodnih odnosih, o čemer se bosta pogovarjala še danes na zaključnih razgovorih. Vrhovec se je zjutraj Tazgovarjal še z ministrom za e-nergetiko Kazijem Anvvarulom Huqom, popoldne pa s podpredsednikom vlade in ministrom za industrijo Jamaludinom Ahmedom. Predmet obeh srečanj so bili bilateralni odnosi med Jugoslavijo in Bangladešem, pri čemer so izrazili zadovoljstvo nad njihovim uspešnim razvojem in obojestransko pripravljenost jih nadalje krepiti. Pred odhodom na tridnevni u-raden obisk v Indiji, kjer bo izročil predsednici Indiri Gandhi poslanico maršala Tita, se bo Josip Vrhovec danes srečal tudi s predsednikom Bangladeša Ziarom Rahmanom. PORTOROŽ — V hotelu Bernardin v Portorožu bo danes prvi sestanek Sekcije za mednarodno komuniciranje osrednjega mednarodnega združenja informacijsko-komunikacijskih raziskovalcev. Delo sekcije bo trajalo tri dni. Okrog 30 udeležencev iz Jugoslavije in 40 iz tujine bo pregledalo raziskovalne temo oziroma odprta vprašanja in dogovore o metodologiji raziskovanja posameznih problemskih sklopov. Gre za pomembno gradivo o žgočih problemih komuniciranja v svetu, ki ga bodo posredovali generalni skupščini UNESCO, Pokrovitelj sestanka v Portorožu je predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije dr. Anton Vratuša, (lo). SPOROČILO ZDRAVNIŠKEGA KONZILIJA Tita zdravijo tudi za pljučnico LJUBLJANA - Zdravniški konzilij, ki v Kliničnem centru zdravi predsednika republike Josipa Broza Tita, je včeraj izdal naslednje sporočilo o Titovem zdravstvenem stanju: »Predsednik republike Jnsii Broz Tito je minulo noč prebil mirno. Nadaljuje se intenzivno zdravljenje, ki je zadnje dn predvsem usmerjeno v premagovanje težav v zvezi s pljučnico. Svetovni tisk, tiskovne agencije, radijske in televizijske postaje v svetu še naprej pozorno spremljajo zdravstveno stanje predsednika Tita in objavljajo obširne članke o jugoslovanski stvarnosti. Pri-tem poudarjajo, da Jugoslovani niso zaskrbljeni za prihodnost svoje države, čeprav se zavedajo nevarnosti, ki jo prinaša blokovsko tekmovanje in zaostrovanje razmer v svetu. Podčrtujejo tudi, da je neodvisnost Jugoslavije potrebna vsemu svetu in dodajajo, da se Jugoslavija nikoli ne bo u-pognila pritiskom velikih sil. Sredstva obveščanja po svetu tudi pišejo, da je Jugoslavija edina država ki si prizadeva za resnično samoupravljanje delavskega razreda ne le v podjetjih, ampak v celotni družbi. TRŽAŠKI DNEVNIK Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE KPI JE ŽE PRIPRAVILA PROGRAM ZA LETOŠNJO VOLILNO KAMPANJO Začela seje konferenca upraviteljev in izvoljenih predstavnikov KPI■ Danes ob 11. uri bo na strankinem sedežu javna manifestacija z govorom sen. Armanda Cossutte Brez dvoma je. da bodo bližnje upravne volitve za obnovitev pokrajinskega in občinskih svetov o-koliških občin velikega pomena za celotno krajevno stvarnost Med strankami ki so že pripravile program volilne kampanje, je treba na prvo mesto postaviti KPI; o programu in o glavnih točkah, ki jih bo KPI zagovarjala v predvolilnem boju, je bil včeraj govor na tiskovni konferenci, katere so se poleg deželnega tajnika Rosset-tija, pokrajinskega tajnika Tonela in posl. Cuffara udeležili še devin-sko-nabrežinski in dolinski župan Škerk in Švab, predsednik KGS Budin, predsednik zdravstvenega konzorcija Pessato. načelnik svetovalske skupine KPI v občinskem svetu Monfalcon ter član vsedržavnega strankinega vodstva senator Armando Cossutta. V popoldanski!’, urah pa so se zbrali upravitelji in izvoljeni predstavniki KPI, katerim je član pokrajinskega tajništva Wi! ler Bordon podal zajetno poročilo o ciljih, ki si jih je stranka postavila pred bližnjimi upravnimi volitvami. Na tiskovni konferenci je bilo predvsem poudarjeno, da bo KP1 zastavila vse moči, da bi zrušila Cecovinijev odbor: demokratične sile se morajo zato enotno izreči proti občinskemu proračunu, ki ga bo v kratkem predstavila Lista za Trst. Po mnenju KPI mora priti nato do sestave enotnega demokratičnega odbora, v katerem naj bi bile KPI in PSI neposredno sou deleženi. Enako bi se moralo zgoditi tudi na deželni ravni, kjer jc kriza že dva meseca praktično zaustavila Vso zakonodajno dejavnost Kot glavne točke svojega programa v volilni kampanji je KPI postavila izvajanje osimskih spora zumov, razvoj gospodarskega sode lovanja med Italijo in Jugoslavijo, zakonski osnutek za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, antifašizem in ' mir v svetu. Za letošnjo volilno kampanjo pa je KPI pripravila novost: sestavi la je vprašalno polo, s katero se bo s kapilarno akcijo c,brni! a na tisoče prebivalcev, da bi jih tako direktno zainteresirala in z njimi navezala tesnejše stike. Volilna kampanja KPI bo namreč potekala pod geslom «Vladati z ljud stvom». Med tiskovno konferenco so bila načeta tudi druga politična vprašanja. Seveda je bila v kspredju ocena pred kratkim končanfega vse državnega kongresa KD. Tako deželni tajnik Rossetti, kot senator Cossutta sta zaključke kongresa ocenila kot zelo hude in negativne, predvsem zaradi pomanjkanja vsake možnosti za izhod iz krize. Konferenca upraviteljev in izvo ljenih predstavnikov KPI se bo končala danes dopoldnj z javno manifestacijo v Ul. Capitolina, na kateri bodo govorili pokrajinski tajnik Tonel, dolinski župan Švab ter član vsedržavnega strankinega vodstva senator Armando Cossutta. Manifestacija se bo začela ob 11. uri. (as) Minister Rognoni bo prišel v Irst Notranji minister Rognoni je sprejel komunistična senatorja Jelko Gerbec in Flamignija, ki sta mu predočila nujo po pomnožitvi a-gentov na tržaški kvesturi zaradi stopnjevanja fašističnega terorizma v našem mestu. Naglasila sta potrebo po okrepitvi opreme in sredstev, pa tudi po uvedbi posebnega staleža sil javne varnosti v naši deželi. Nazadnje sta še poudarila nujnost, da vlada sprejme enotni zakonski osnutek (sedaj v senatu) o rešitvi problema staleža podčastnikov javne varnosti in finance, vpisanih v posebne ter omejene sta-leže, oziroma bivših pripadnikov civilne policije pod zavezniško upravo. Minister je vzel na znanje njuna izvajanja in izrazil namen obiskati Trst, da na licu mesta preveri položaj. Gerbčeva in Flamigni sta Rogno-niju tudi še izrazila zaskrbljenost, ker je tržaško sodišče izpustilo na prostost tri člane mladinske fašistične organizacije Fronte della gio-■ventu, ki so pred dnevi hudo ranili mladega komunista. V tej zvezi je tudi komunistični poslanec Cuffaro naslovil vprašanje pravosodnemu ministru. Med drugim se Cuffaro zavzema za čimprejšnje i-menovanje novega glavnega državnega tožilca na tržaškem prizivnem sodišču. V POSEGU V EVROPSKEM PARLAMENTU C ECOV INI PODPRL PODPIS POGODBE JUGOSLA VIJA -EGS Pogodba ne bi smela po njegovem mnenju omenjati industrijske cone na Krasu in bi morala vključevati alternativo poti iz EGS v Grčijo preko Jugoslavije Evropski parlamentarec Cecovini nam je sinoči poslal v objavo daljše porodilo o posegu, ki ga je 14. februarja imel v evropskem parlamentu v Strasbourgu v imenu liberalne skupine v zvezi z novo pogodbo med Jugoslavijo in EGS. Iz poročila je razvidno, da je Cecovini v svojem nastopu poudaril, da se Italija, dežela Furlanija - Julijska krajina in italijansko ter evropsko mesto Trst popolnoma strinjajo s tem, da se omenjena pogodba podpiše. Dežela in Trst pa želita naglasiti — je dodal Cecovini — da bi dve točki lahko izzvali določene motnje, in sicer omemba, v pogodbi, osimskega sporazuma, in pa predvideno finansiranje novih cestnih infrastruktur, ki naj povežejo deveterico z Grčijo prek jugoslovanskega ozemlja. Glede prve točke Trst namreč ne želi, da bi bila v novi pogodbi o-menjena skupna industrijska cona na Krasu, razen v primeru, da bi bila zanjo omenjena tudi druga lo- ................................................ PO PETKOVI BLISKOVITI AKCIJI V REŽIJI GRADBENE ZADRUGE ITALSIDER Kolonkovski ljudje močno ogorčeni zaradi skrunitve zasebne lastnine Na delu so sile, ki bi rade spravile kmete in delavce druge proti drugim Afera okrog nameravanih razlastitev zadobiva vse širše razsežnosti - Pismo WWF Na Kolonkovcu so zaprepadeni. «Tega nam res ni bilo treba*, pravijo in «To zares ni bilo lepo*. Desant na zemljo domačinov, kot so nekateri že označili predvčerajšnji protizakoniti vdor na zasebno zemljišče pod taktirko zadrugarjev železarne Italsider, je izzval v ljudeh silno ogorčenje. Arhitekt Forabosco deli nasvete, kako pomiriti razburjeno prebivalstvo, češ, saj ni konec sveta. Težko pa se je izogniti sumu, da je kemandosovski blitz nekdo spretno in natanko zrežiral. Namen? Zanetiti iskro nezaupljivosti med kmeti in delavci. Iskra žal ni umrla: trenje med starimi prijatelji se je že začelo in sedaj je treba preprečiti da zadobi razredno razsežnost. Kaj menijo sindikati? Zgražanje med Kolonkovčani je nekoliko ublažilo sSnio' ždamenje, da se učinki kolonkovske afere širijo kot madež olja: njihove tipalke so zajele poleg političnih krogov še celo vrsto drugih organizmov vse tja do izvedencev v civilnem in kazenskem pravu in sodnijskih funkcionarjev. Stekel je, skratka, sila zapleten mehanizem, skozi katerega kolesje se prepletajo mestoma tudi protislovni interesi tako politične kot finančne narave. Upati NA IV. DEŽELNEM KONGRESU CGIL Nadaljevanje zavzete razprave o problemih deželnega delavstva Kongres se bo zaključil danes s posegom zveznega tajnika CGIL Giovanninija - Splošno zanimanje za razstavo dokumentov iz zgodovinskega arhiva sindikata Na Pomorski postaji se je včeraj nadaljevalo delo IV. deželnega kongresa Nove delavske zbornice CGIL za Furlanijo - Julijsko kraji no. Program za včerajšnji del kongresa je predvideval ločene razprav v okviru področnih komisij, prevladalo pa je mišljenje, da bi kazalo rajši nadaljevati razpravo na plenarnem zasedanju vseh 320 delegatov, ki zastopajo kakor znano o-krog 87.000 delavcev iz vse naše dežele, ki so včlanjeni v CGIL. Razprava se je tazvila v glavnem ob zajetem poročilu (93 tipkanih strani), ki ga je v petek podal deželni tajnik sindikata Arturo Ca-labria. Na govorniškem odru se je zvrstilo na desetine delegatov, ki so poglobili in razširili vprašanja v zvezi s strukturno organizacijo CGIL, z mednarodno in italijansko krizo ter s problematiko posameznih delavskih kategorij. Večina nastopajočih se je izrekla pozitivno o načrtovani restrukturaciji sindikata, Itatere glavni namen je okrepiti pogodbeno moč CGIL in učvrstiti vezi poed samim sindikatom in delavstvom. Dober del razprave je nadalje veljal problemom, ki so vezani z odpravo posledic potresa iz leta 1976, nri čemer so nastopajoči ostro kritizirali brezvladje, ki že dva mese-ta hromi vsako delovanje v vodstvu dežele Furlanije - Julijske krajine. V središču pozornosti so bili tudi problemi žensk, mladine in u-pokojencev v korist katerih se bo moral sindikat v prihodnje odločneje zavzemati. Številni kongresisti, pa tudi meščani, so si tudi včeraj ogledali razstavo slik, dokumentov, lepakov publikacij in drugega gradiva iz zgodovinskega arhiva CGIL. Razstava zavzema vso veliko čakalnico pred glavno dvorano, v kateri se odvija kongres. Kongres se bo nadaljeval in zaključil danes z izglasovanjem političnega dokumenta. Po zaključnem nastopu zveznega tajnika CGIL E-lia Giovanninija bodo delegati izvolili glavni deželni svet organizacije, ta pa iz svoje srede novo deželno vodstvo sindikata. Odnesli so količke industrijske cone na Krasu Vse kaže, da ustanova za industrijsko cono ne bo utegnila dokončati v predvidenem roku geo-tehnične študije o prosti industrijski coni na Krasu, katero ji je zaupala dežela. Neznani huligani so namreč izrili in odnesh okoli 5.000 lesenih količkov, s katerimi so označili tehniki točke za merjenje električne upornosti tal. Obenem so skušali zabrisati sledove količkov, da bi na ta način še otežko-čili delo tehnikov. Izvršni odbor EZIT je v daljšem tiskovnem sporočilu ostro obsodil vandalsko dejanje in poudaril, da ni to način oporekanja snovanju industrijske cone. je, da bo nazadnje zmagala razsodnost in pravica. Čeprav se menda gradbeniki pripravljajo na protinapad. Uperjen proti Kolonkovča-nom, seveda. V zvezi s kolonkovskim dogajanjem se je medtem oglasila tržaška sekcija Svetovnega sklada za naravo (WWF). Obregnila se je ob naš članek z dne 16. t.m., v katerem smo dobesedno zapisali: «Koordinacijski odbor prizadetih Kolcnkovčanov in zastopstvo Kmečke zveze sta medtem nadaljevala posvete. Sešla sta se z urbanistično komisijo SKGZ in tržaško sekcijo Svetovnega sklada za varstvo narave. Prvo snidenje je bilo koristno, o drugem bi tega ne mogli reči, ker je WWF vpletal v problematiko kolonkov^kih razlastitev kraške rezervate*. Gospod Paolo de Beden piše, da to ni res in pripominja, da so bili rezervati le bežno omenjeni ob koncu snidenja na pobudo tajnika KZ, ne da bi jih povezali z vprašanjem razlastitev. Kako je v resnici bilo, smo ponovno preverili in znova smo ugotovili, da so o kraških rezervatih prvi spregovorili člani WWF, ki so Kmečki zvezi še pred srečanjem izrazili željo, da bi se pomenili o rezervatih. Toliko o korektnosti našega poročanja, ne da bi hoteli izzvati kakršno koli polemiko. Tudi zato ne, ker tržaški sekciji WWF priznavamo, da se je zavzela za zakonite interese kolonkov-skih zemljiških lastnikov in tem izrazila ponovno vso svojo solidarnost. Razen tega je Kmečki zvezi vnovič zagotovila podporo v njenih prizadevanjih za pravično rešitev žgočega problema. WWF odločno nasprotuje urbanističnim izbiram tržaške občine, ki «se je še enkrat odločila žrtvovati Listihle malo predmestnih kmetijskih površin za izgradnjo naselja-prenočišča oo vzoru Rocola - Melare*. WWF označuje tako urbanistično politiko kot sad «točno opredeljenih gospodarskih interesov špekulacijske narave*. Lepo bi bilo, ko bi se člani tržaške sekcije WWF kdaj pa kdaj tudi sami prikazali sredi kolonkov-skih vrtnarjev, ki so sicer hvaležni za vsako solidarnostno izjavo, ki pa vedo tudi, da beseda ni konj in da bolj kot besede pomagajo dejanja. Prav tako zaželeno bi bilo, da se ekologi tu pa tam udeleže seje tržaškega občinskega sveta, ko ta obravnava takšne in sorodne probleme; o Kolonkovcu bo verjetno Družina Davorina Scroccara se iskreno zahvaljuje vsem vaščanom za izkazano nesebično pomoč hčerki ESTER razpravljal pojutršnjem. Sploh pa bi moral WWF tenkogledneje spremljati ekološko problematiko in ločevati ljuljko od plevela: peticija rimski vladi proti mešani industrijski coni na Krasu, ki jo je podpisalo tudi italijansko združenje WWF, gotovo ni tako nedolžno u-glašena na struno o zaščiti kraških gmajn n red industrijskim onesnaževanjem, saj je vsakemu vrabcu znano njeno politično ozadje (dg) Občni zbor opensko skupnosti-družine Deželna uprava Furlanije - Julijske _krajine je pravno priznala o: pensko združenje^ handikapirancev. saj so se dolgo borili za to priznanje. To dejstvo bo ena glavnih točk današnjega občnega zbora, ki bo ob 15. uri v novih prostorih skupnosti. Občni zbor bo tudi priložnost za pregled dosedanjega de la ter za sestavo nadaljnjega programa. Med glavnimi pobudami bo akcija zbiranja podpisov za zakon ski predlog o vključevanju handikapirancev v delovno razmerje. kacija. Kar zadeva novo cestno infrastrukturo čez jugoslovansko o-zemlje, pa naj jo EGS le finansira, vendar naj istočasno poskrbi za ureditev tudi «naravne» jadranske poti iz EGS v Grčijo, na Srednji vzhod in v dežele onkraj Sueza, in sicer z uresničitvijo nove ceste Miin-chen - Trst, ter s priznanjem ustrezne pomoči tržaški luki in deželi Furlaniji - Julijski krajini. Danes zadnja predstava Virginije \Noolf Slovensko stalno gledališče bo danes v Kulturnem domu v Trstu zadnjikrat uprizorilo delo sodobnega a-meriškega dramatika Edmarda Al-beeja Kdo se boji Virginije Woolf? Po uspehu, ki ga je ta predstava imela pri našem občinstvu, in po izrednih odzivih, ki ga je bila deležna tudi s strani strokovne kritike, lahko sklepamo, da so problemi, ki jih Albee obravnava v svoji drami zelo blizu tudi človeku današnjega časa, človeku, ki živi v povsem drugačnem okolju in razmerah kot so ameriške. Vsak izmed nas pozna v svojem življenju tako ali drugačno ^Virginijo Woolf». ki mu s svojo grozljivo prisotnostjo zbuja strah in tesnobo, ki ga kar naprej sili v strahotno brezizhodnost in mu v najtemnejših barvah slika ničevost človekovih čustev in nesmisel njegovega bivanja. Ta «Virginija Woolp, ki se nam javlja v najrazličnejših oblikah in podobah, nas neusmiljeno sili v uničevanje vsega, kar nas obdaja in v nadaljnjo mučno iskanje nečesa novega, nečesa svetlega, na kar bi lahko še navezali svojo eksistenco. Ta notranja stiska, to brezupno iskanje vodi človeka v stanje neuravnovešenosti in totalne nemoči; le redkokdaj se zgodi, da mu v tem bolečem pohodu uspe odkriti svetal trenutek pristnosti in življenjske potešenosti. Igralci našega ansambla so, kakor pravi kritika, vse te boleče občutke, to kritično človekovo stanje znali ponazoriti z največjo prepričljivostjo ter pri tem dokazali visoko umetniško raven svojega izvajanja. Delo je zrežiral Dušan Mlakar, v njem nastopajo Bogdana Bratuž, Anton Petie, Anica Kumer in Linij Bogateč. Scena je delo arh. Nika Ma-tufa, kostume je izdelala Mariia Kobi. Za prevod je poskrbela Maila P°lob■ .. . Ponovno vabimo vse tiste, ki si predstave še niso ogledali, da izrabijo danes še zadnjo možnost in v Kulturnem domu prisostvujejo tej nadvse uspešni odrski postavitvi znamenitega ameriškega dramskega dela. • Rajonski svet za Rojan, Greto in Barkovlje se bo sestal 28. t.m. ob 18. uri na sedežu v Ul. Ermacora 3. ................................................................................... Občni zbor Inštituta za zgodovino osvobodilnih gibanj naše dežele Včeraj je bil v Krožku za kulturo (CCA) občni zbor Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnih gibanj Furlanije - Julijske krajine. Predsednik Miccoli je poudaril bogato založniško dejavnost. Lansko leto so izšle štiri knjige, ki so v javnosti vzbudile precej zanimanja, pa tudi živahne razprave in celo polemike. Kar zadeva periodični tisk pa je Miccoli ugotovil, da je inštitutov časopis «Quale storia?* še vedno premalo razširjen. Pri orisu programa za leto 1980 je predsednik dejal, da so nekatere raziskovalne skupine že na delu in so v pripravi teksti, ki zadevajo Kamijo, Istro in delavsko gibanje v Trstu po letu 1945. V zvezi z Marino Cataruzzo, sodelavko inštituta, ki so jo prizadele preiskave o terorizmu in je sedaj v zaporu, da je Miccoli dejal, da ne smemo gledati enostransko na problem terorizma, temveč da moramo računati tudi na drugačne poteke dogodkov, ki se v tem delikatnem kontekstu razpletajo. Predsedniku je sledil blagajnik Ser-gio Zucca, ki je orisal skrajno resen finančni položaj ustanove. PREŠERNOVI PROSLAVI V MILJAH IN PRI DOMJU Kultura pomeni osnovo svobodi in demokraciji Miljska občinska uprava bo še naprej zavzeto podpirala Slovence v njihovem upravičenem boju za dosego celovite narodnostne zaščite. Tako je zapisal župan Willer Bordon v prisrčnem pozdravu, ki ga je naslovil prireditelju sinočnje vzorne Prešernove proslave v Verdijevi kinodvorani, Društvu Slovencev miljske občine. Župan je poudaril veliko važnost skupnega boja Italijanov in Slovencev proti jasi zrnu včeraj, danes in v bodoče. Hkrati je miljskim Slovencem potr dil. da jim nihče ne vzame Sloveti skega šolskega centra v D’An-nunziovi ulici. Bordonovo sporočilo je prečital predsednik DSMO Kiljan Ferluga na začetku proslave ob prazniku slovenske kulture, ko je tudi čili ral Prešernov poziv «da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak*. Smiselno se je na te besede navezal podžupan Ezio Ciacchi, ki je naglasil, da pomeni kultura glavno podlago svobodi in demokraciji. Pod veliko sliko našega mojstra vezane besede in značilnim slovenskim šopkom nageljnov se je nato odvil bogat in zanimivo razčlenjen PO BESEDAH NJEGOVEGA ZAGOVORNIKA ZAMBONI BI SE RAD VRNIL IN DOKAZAL SVOJO NEDOLŽNOST V zameno za vrnitev predlaga dr. Staffi, naj umakne zaporni nalog Nepričakovan razplet v preiskavi o domnevnem protizakonitem delovanju nekaterih tržaških avtonomistov: prof. Giovanni Zamboni, ki ga je namestnik tržaškega pravdnika dr. Staffa osumil sodelovanja pri oboroženi tolpi skupno s prof. Gianom Serenom in z dr. Marino Cataruzzo, bi se rad vrnil v Trst, da bi dokazal svojo nedolžnost, če bi dr. Staffa umaknil zaporni nalog. Tako trdi odv. Pietro Borgna, ki skupno z nekim milanskim odvetnikom brani osumljenega univerzitetnega docenta. V kratkem telefonskem razgovoru je odv. Borgna poudaril, da mu je zagovorniški mandat poverila Zambonijeva sestra, z osumljencem pa ni prišel v stik in ne ve, kje je sedaj. Odvetnik je še dodal, da je sprejel mandat in da je stopil v stik z namestnikom državnega pravdnika. ki je pa baje zavrnil osumljenčev predlog. Zamboni — trdi zagovornik — je poudaril, da je povsem nedolžejr\. in, da bi rad pojasnil svoj položaj. Po pisanju neke ca$)pi?ne agencije je Zamboni baje zapustil Italijo konec prejšnjega leta, točneje 29. novembra, ko je odpotoval na šri Lanko. Vozovnico naj bi naročil pri potovalnem uredu CIT že v začetku decembra. Nato — vendar osnova-nost vesti je težko preverljiva — se je baje vrnil v rodni Hamburg, od koder je odpotoval 13. februarja, potem ko je dr. Staffa podpisal zaporni nalog zanj. Doslej ni znano, ali sta tudi ostala VČERAJ POPOLDNE V BLIŽINI IZVOZNE POSTAJE V REDIPUCUI Srhljiva nesreča na avtocesti terjala dve človeški življenji Žrtvi sta Nadia Rossaldi por. Hausbrandt, žena znanega trgovca Ermanna in temnopolto dekle filipinske narodnosti, ki je služilo pri Hausbrandtovih dva osumljenca prof. Sereno in dr. Cataruzza že stopila v stik s kakim odvetnikom, da bi mu poverila lastno obrambo. S SEJE VODSTVA ACLI Referendum proti coni? Le demagoška poteza Gospodarska kriza na Tržaškem je bila osrednja tema zadnjega sestanka pokrajinskega vodstva združenja ACLI. Vodstvo združenja je med drugim poudarilo, da je masovna udeležba delavstva na zadnji splošni stavki pokazala odločno voljo delovnega ljudstva iz tržaške pokrajine, ki se zavzema za preo-kret v krajevnem gospodarstvu. Poudarilo je nadalje, da je treba čim prej spoznati izsledke študij o uresničljivosti industrijske proste jssaisctt^ar stnost industrijske cone v nasprotnem primeru pa je že samo sklicanje referenduma proti coni le demagoška poteza, s katero se namerava uročiti demokracija. Pokrajinsko vodstvo združenja ACLI je nadalje poudarilo, da so bili načrti za ljudske in ekonomične gradnje izdelani brez vsakršnega programiranja, ki bi upoštevalo poljedelske površine v predmestju ter slovensko narodnostno skupnost. kulturni spored. Učenci celodn . osnovne šole zavije - Korošci s kavno podali več Prešernovw F zij in nato pod vodstvom Kodrič lepo in sproščeno zapeu kaj narodnih, za zaključek P° Zdravico. v Klavdij Furlan je iz ™eša!?i. harmonikarskega ansambla bene matice cSintesis 4» v SF ^ izvabil presenetljivo p vedbo nemalo zahtevnih skiaa • so občinstvo navdušile. ;; Mešani zbor «Jadran» je P^d tirko Cveta Marca tenkočutno pel Pozdravljena domovina, ■ sije in Zdravico. Vmes so s . .„ in višješolci z Rosano PurQ ^ kot vezno pripovedovalko o v vinskem zorenju slovenstva t u no podeli odlomke iz PrešerSet pesnitev. Vezni tekst je ? ,ot Stane Raztresen, ki je hibi j no dogajanje na odru zrežiral- Prešernova proslava pri Dom ju Domjo je sinoči počastil Pre^er^o-spomin na preprost, a vendar^^ jevrsten način. PD Fran je v sodelovanju z osnovno VentuhP šolo f je v soaeiovanju z usnuunu — pravilo program s petjem in r cijami, kjer sta prišli do izraza poglavitni značilnosti s}°venLj j« človeka: pesem v vezani be.se7mci petje. Pevski zbor in šolski o so torej imeli levji delež na ^ ru, ki je bil posvečen ne kemu pesniku, temveč predle" ^ sveščenosti slovenske kulture na ^ bolj ogroženem koščku dolinske čine. .gll. Proslavo je pričel zbor ^JL&r-turini, ki je zapel obvezno rr novo Luna sije in nato še ho love Bore. Nato so otroci P ^. Jk rjaško Rozamundo in (z 011 razreda osnovne šole recitiral1 ....... spremljavo) Uvod h Krstu pr\ vici, otroci četrtega razreda pa.^ se predstavili z živahno in „,gSt, zborno recitacijo Prešernove “ v dnoif, nem slovensko nemškem okolju ^ Pesnikovo ustvarjanje ------------------- ------------- . njii- krajšem govoru orisal Boris ^ gerc. V drugem delu večera vj ,t imel besedo izključno zb°T^ja1is0 i slo* zapel vrsto slovenskih, it in ruskih pesmi. Kot krona Prešernovi Domjencev pa je seveda 'zZ% cali Zdravica. Program je napoved Dorjana Kofol. • Uradni vestnik je včeraj ministrski dekret, ki zadeva ovojnico po 250 lir, prijavnica ^ del 760 pa 350 lir. • V mednarodnem centru za ^ retsko fiziko v Miramaru leda"* od torka, 26. do petka, 29. febrU-^ ja, odvijalo mednarodno ^ zase grj. s C krajina ob sodelovanju tržaške morske šole. ^ o pomorski vzgoji na P°dr0^i!., po" dozemlja, ki ga prireja trža®?. r& Nadia Rossaidi por. Hausbrandt m„i„i„„„nniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiintiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiUMuiiimii>iiiiiiiiiiiiiiii'iii>iiiMin>iii»iiiiiiiii>»iiiiii»ii>Hiiniiuiiiminiiiiliiiiiiiiin POKRAJINSKI KONGRES SSK Izvršni odbor Slovenske skupnosti nam je v torek, 19. t.m., poslalo naslednje sporočilo: Izvršni odbor Slovenske skupnosti je na svoji redni seji v ponedeljek, 18. t.m., obravnaval predvsem zadnje priprave za pokrajinski kongres, ki bo 1. in 2. marca in katerega glavna novost bo v tem, da bo pr vič organiziral po delegatskem sistemu, kar praktično pomeni, da bodo nove vodstvene organe (pokrajinski svet. predsedstvo kongresa, nadzorni odbor in razsodišče) volili delegati, ki so jih izvolile posamezne krajevne sekcije. V zvezi z akcijami prebivalcev na Kolonkovcu proti nepotrebnemu razlaščanju SSk poudarja, da ni prav nič spremenila oz. «zavrgla svojega prvotna stališča*, ampak od vsega začetka z vsemi svojimi močmi podpira njihov upravičeni boj. V tem okviru se je njihova delegacija v preteklih dneh srečala z občinskim svetovalcem Lokarjem, ki ji je poročal o razpletu zadeve na tržaški občini. K poročanju tiska o morebitnem organiziranju referenduma o prosti industrijski coni na Krasu izvršni odbor SSk pripominja, da ni prejel nobenega zadevnega vabila in da SSk ni torej pristopila k nobenemu odboru za omenjeni referendum. Hkrati pa izvršni odbor SSk obžaluje, da je določen tisk grobo napadel občinskega svetovalca prof. Lokarja. ki je na osebno vabilo bil navzoč na tiskovni konferenci o tem problemu in je vsem tam prisotnim razložil stališče Slovenske skupnosti do lokacije industrijske cone na Krasu ter izrazil svoje pomisleke do pobude za referendum, v kolikor bi le ta imel za posledico protislovensko in protijugoslovansko gonjo ter poslabšanje odnosov med tu živečima narodoma. Pripis uredništva: Sprejemamo na znanje uradno izjavo, da SSk ni pristopila k nobenemu odboru za referendum proti industrijski coni na Krasu, česar v naših poročilih tudi nismo trdili. Zavračamo trditev, da bi tisk (beri Primorski dnevnik) grobo napadel občinskega svetovalca SSk prof. Aleša Lokarja, dali smo le našo politično interpretacijo in oceno njegovega ravnanja na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali pobudniki referenduma. Kar smo v zvezi z ravnanjem prof. Lokarja na tej konferenci oziroma z njegovim nastopom v odbor, zapisali, je resnica, ki je tudi prof. Lokar v pismu uredništvu, objavljenem 15. t.m., ne zanika. Včeraj popoldne se je na avtocesti, v neposredni bližini izvozne postaje v Redipuglii pripetila strahotna prometna nesreča, v kateri sta izgubili življenje 46-letna Nadia Rossaldi por. Hausbrandt, žena znanega trgovca Ermanna Hausbrandta mlajšega ter 27-letno temnopolto dekle filipinske narodnosti Rosamarie Nakasaburg. ki je bila služkinja pri Hausbrandtovih. Nesreča se je zgodila nekaj po 15.30. Ženski sta se peljali z avtomobilom lancia beta tržaške registracije 228030 v smeri proti Benetkam. Nesreča se je pripetila, kakor je sporočila prometna policija, približno kilometer od vstopne, oziroma izvozne postaje pri Redipuglii, na zadnjem obronku Krasa. Vzrok nesreče zaenkrat ni znan. Morda je bila kriva neprimerna hitrost, slabost voznice (menda je bila za volanom Hausbrandtova), ali pa morebitna okvara na vozilu, kar pa se zdi še najmanj verjetno. Kot je ugotovila prometna policija, je vozilo silovito udarilo ob železno cestno ograjo, se nekajkrat odbilo, pri tem pa je potnici vrgla iz avtomobila in obležali sta na cestnem tlaku. Avto se je nato vnel in ogenj ga je skoraj povsem uničil še pred prihodom gasilcev. Reševalcem, ki so bili na kraju nesreče že nekaj minut zatem, saj je od Tržiča le ne kaj minut vožnje, se je nudil stra hovit prizor. Avtomobil v plamenih, razbitine po cesti in med razbitinami dve ženski trupli. Ogenj, ki je skoraj povsem uničil vozilo, je preiskovalcem v mnogočem otežil nehvaležno nalogo, saj so istovetnost žrtev lahko ugotovili šele pozno zvečer. Zgoreli so namreč tudi osebni dokumenti. Sodna oblast je šele pozno popoldne izdala nalog za premestitev trupel v mrtvašnico v Ron-kah. • Ob 35. obletnici smrti antifašista Eugenia Curiela so včeraj položili pred njegovim spominskim obeležjem pri Sv. Justu vence. Svečanosti ’ so prisostvovali občinski odborniki Colombis in Seri ter načel- nik svetovalske skupine KPI Monfalcon. Novi razpleti v zvezi s preiskavo o mamilih Zadeva Fridrich in Breitbarth se razpleta. Nemška državljana, ki sta bila aretirana preteklega 16. februarja, ker sta skušala vnesti na tržaško tržišče 930 g heroina, ki s ta ga pretihotapila iz Turčije, sta v Italiji imela tudi svoje zveze. Vodja preiskave dr. Coassin je prejšnje dni odredil hišno preiskavo pri Luciu Giassu iz Trsta, Ulica Calcara 20, in Giorgiu Albertu Po-lettiju iz Genove, kjer tudi stanuje v Ul. Fratelli Canale 24. Preiskave v Genovi in v našem mestu so prinesle do odkritja novih, sicer manjših količin mamila. Giassi je imel pri sebi 4 g heroina, Poletti pa 70 g heroina, 13 g indijske konoplje in še nekaj drugih semen. Policija je oba nemudoma aretirala. Obenem pa je ugotovila, da sta ta dva sodelovala z Nemcema, ki naj bi jima poverila določeno količino marmla, da ga plasirata na italijanski trg. V zvezi s to ugotovitvijo potekajo nadaljnje preiskave tudi v drugih italijanskih mestih, ker se domneva, da je mreža, ki se je pretrgala z Nemcema mnogo bolj na široko razpredena, kot je prvotno kazalo. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so našo drago JOŽICO FURLAN vd. PAHOR . / spremili na njeni zadnji poti, darovali vence in s cseUpA ■ okrasili njen grob. Posebna zahvala župniku iz Mavhinj lepe besede, ki jih je izrekel pri cerkvenem obredu, tudi vsem, ki so kakorkoli pomagali in tolažili pokojnic« času njene dolge bolezni. Sestri Mara in M11® ' Sesljan, 24. februarja 1980 • Tržaški pokrajinski svet se bo ponovno sestal v ponedeljek, 25. februarja. Na zasedanju, ki se bo kot običajno začelo ob 18.30, bo skupščina proučila argumente, ki so že določeni na dnevnem redu. Na Nabrežju 3. novembra, in to na odseku med ulicama Genova in Bellini, kjer stoji poslopje s št. 13, bodo uredili posebno parkirišče za službena vozila konzulatov in pristaniškega poveljstva. ZAHVALA Ob izgubi naše drage hčere, žene, mame, sestre ter none MILENE ZOBEC por. SCR0CCAR0 se iskreno zahvaljujemo darovalcem cvetja, pevskemu nosilcem krste, župniku in • vsem, ki so nam bili blizu >n oomoč v teh težkih trenutkih. Družine Scroccaro in Z«',e£ Zabrežec, Boršt, 24. februarja 1980 ZAHVALA Ob izgubi naše drage tete ŠTEFANIJE FRANČEŠKIN vd. PERIC se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na n^ zadnji poti. Posebna zahvala župniku, sorodnikom in darov cem cvetja. a Žalujoči nečaki z družin® Nabrežina, Salež, Sydney, 24. februarja 1980 SOŽALJE Združenje upravičencev Jusarskih pravic v Bazovici tovarišu Jožku Lazarju globoko sožalje ob izgubi drage *c°e IVANKE LAZAR roj. ZECA V TOREK SESTANEK ČLANOV SSS Inštitut za izpopolnjevanje učiteljev se mora razvijati v Solr.ike bodo informirali o delovanju IRRSAE ter razmislili o predlogih in načrtih, ki jih bodo predložili inštitutu Pred letom dni je bil umeščen J*dzorni svet Deželnega inštituta za fj gosko raziskovanje, eksperimen-ranje in strokovno izpopolnjevanje oteljev (IRRSAE), ki naj bi pred-nekak° koordinacijo in nad stvo nad procesom razvojnega »fovanja na področju šolstva ter au posameznim šolam organizacij-o in strokovno-posvetovalno pomoč Ji1 najrazličnejših oblikah strokov-sa izpopolnjevanja in posodablja-P^agoško-didaktičnih pristopov. 'rania ureditev inštituta obsega E/ ^delkov (za predšolske ustano-zva osnovno šolo, za enotno sred-J solo, za višjo srednjo šolo, za 0 rnaPentno izobraževanje) ter tri vertikalne enote (za do-umentaoij0 in obveščanje, za prou-r.,7.anje met°d in tehnik razvojnega iskovanja in eksperimentacije, jgv^Saaizaeijo dopolnilnega izobra- J7- ki 8. členu predvideva štatut v .tata, v smislu prilagajanja delo-več'3 .,'aatituta samega stvarnosti iav ezi<:ne dežele, organizacijo de-kn, k* odgovarjajo njeni jezi-. jai, kulturni in pedagoški specifiki snn Ustvarjanje prilik za medsebojno st navanje različnih kulturnih vj ,3rn°sti v deželi. Obenem pred-, eva prisotnost slovenskega osebja razmerju 25 odst.) v inštitutu sa-ki to v vseh oddelkih. Sev^enu.tno še ni i3ii0 imenovano o-le inštituta, člani nadzornega ■Jutri nona PEPCA ŽULJAN (iz Loga) SVol 70. rojstni dan. Še obilo ZQ-TQT)on „ : L „ J : ' _ Itjo ter vsi sorodniki praznuje naša draga Edi in Stelio Danes praznuje svoj god Matija križmančic (Žepene) e na mnoga zdrava in sreč-^ teta mu kliče nečakinja Ma-riia z možem Romanom sveta so pa že v letošnjem letu pripravljeni nuditi tehnične nasvete in pomoč pri prirejanju strokovnega izpopolnjevanja in izvajanju razvojnega raziskovanja ter eksperimentacije. Sindikat slovenske šole je sklical članski sestanek, ki bo v torek, 26. t.m., ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani, na katerem bodo podrobneje informirali šolnike o delovanju IRR SAE, skupno izdelali smernice za programe dopolnilnega izobraževanja in eksperimentiranja ter razmislili o predlogih in načrtih, ki naj bi jih predložili inštitutu. Med temeljne probleme sodijo nedvomno kurikular-no načrtovanje, analiza razvoja e-notne obvezne šole ter posodabljanje vzgojno-izobraževalnega dela in strokovne priprave učnega kadra, ki je v pooblaščenem odloku 419 z dne 31. 5. 1974 označeno kot temeljna pravica-dolžnost vsakega šolnika. SSŠ Sedež na Repentabru bodo poimenovali po Bubniiu Prihodnjo soboto, 1. marca, bodo v Repnu proslavljali pomemben dogodek, ki od blizu zadeva vse prebivalstvo repentabrske občine. Ob priliki Prešernove proslave, ki jo prireja domače prosvetno društvo Kraški dom, bo repentabrska občinska uprava slovesno predala namenu novourejene prostore bivše občinske kopalnice, kjer bo odslej sedež PD Kraški dom, knjižnica, čitalnica in večja dvorana za razne prireditve. Sedež društva bodo poimenovali po zaslužnem borcu za pravice slovenskega naroda, nedavno preminulem novinarju našega dnevnika Albinu Bubniču, katerega življenjsko delo (v zvezi z Rižarno, šolstvom in kmetijstvom) bodo ob tej priliki prikazali v sliki in besedi. —bs— Odborniki in člani konzorcija pridelovalcev vin iz Križa čestitajo Marini in Milošu Košuti ob rojstvu prvorojenke MILENE Umrla je Tatjana Frkovič naša sodelavka iz Istre Gledališča iiiiiiiitiiiiiimniiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiuiiimiinaiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimimiinuiiMHummuuHmimn JOSIP IN MARIJA MILIČ PRAZNUJETA ZLATO POROKO Pojutrišnjem, 26. februarja, bosta na Opčinah obhajala zlato poroko Josip (Pepi) Milič in njegova zakonska družica Marija Taučar. Slavljencema življenjska pot ni bila posuta s cvetjem. Pepi, doma iz Briščkov, kjer se je rodil leta 1908, je že od '"HilHll iiiliiliH, ntmil,,n, ililliinHliiiiiuiiii!miniiiiiiilliiliitlllilllllilllllliiilll’iii*lllliiiiiliill nova slovenska trgovina v SAMEN SREDIŠČU TRSTA ""•»n., jgf- •- *................................................................................'•••■*■ J* o®0r ^ecar sta dolga leta Dely s* °azovici trgovino jestvin. VeSeij„ a se posvečala z vnemo in st„ , ™ sta si ustvarila pogoje, v n,. . 0 kupila dovoljenje in vitio . Kandler 3 odprla trgo-• °tvo?itfnska oblačila. e biia lev nove, ljubke trgovinice v Petek, 22. februarja, zve- čer. Na otvoritev je prišlo mnogo domačinov, prijateljev in sorodnikov. Svojemu članu je prišla voščit srečo tudi delegacija Slovenskega gospodarskega združenja. Tudi mi mu voščimo obilo sreče in da bi imel trgovino vedno polno kupcev, vsaj tako polno, kot je bilo gostov na otvoritveni slavnosti. mladih nog pomagal v domači gostilni, na kmetiji, pa tudi v očetovem kamnolomu, tako da je že navsezgodaj okusil, kako trd je boj za vsakdanji kruh. Leta 1929 je spoznal Marijo, pridno Kraševko iz Krepelj in «vzela sta se* že leto pozneje v proseški cerkvi: poročni obred je opravil sam Pepijev brat Aleksander, novomašnik. Kaj kmalu jima je privekal na svet Pavel, nato pa še Marta in Marjo. Leta 1938 se je družina preselila na Opčine, kjer biva torej že 42 let. Tu živita tudi sin Pavel z ženo Ester 'ter otroki Marijo Kristino, Mbhtktt in'1 Tomažem ter hči Marta z možem Bibjanom ter sinovoma Robertom in Lučom. Med drugo svetovno vojno je bi! Pepi poklican k vojakom, tako da je Marija morala sama skrbeti za vzgojo otrok. Tedaj so Miličevi tudi izgubili malega Marjota. Slavljencema želijo vsi, sorodniki in prijatelji, obilo sreče in še dolgo let zdravega in veselega življenja. Voščilu se pridružuje tudi naše u-redništvo. Z veliko zamudo smo zvedeli, da je pred mesecem (23. jan. t.l.) umrla v vasici Oskoruš, nedaleč od Buj, Tatjana Frkovič, znana hrvaška novinarka in literarna prevajalka. Naši bralci se gotovo spominjajo njenih dopisov v Primorskem dnevniku, podpisanih le redko s polnim imenom, običajno le z začetnicami T.F. Govorili so o Istri, o skromnih vasicah in skromnih ljudeh Bujšči-ne, o njihovem življenju v preteklosti in danes, o njihovi navezanosti na rodno zmeljo. Govorili so z ljubeznijo, poznavanjem in globokim razumevanjem teh istrskih ljudi, ki so kljub dolgemu raznarodovalnemu procesu tujcev ohranili svoj jezik in svoj narodni ponos in v osamljenosti svojih zaselkov gojili stare tradicije. Tatjana Frkovič je pisala preprosto, v mešanici hrvaščine in slovenščine, kajti v razgovorih, ko je občasno prihajala v naše uredništvo, običajno s hčerko Branko, je vedno poudarjala, da smo ji Slovenci, zlasti tržaški, blizu. Toda prav v njenih preprostih besedah je bila njena velika razgledanost, široko kulturno obzorje, njeno bogato novinarsko znanje, smisel za bistveno in čut za opazovanje, p« seveda toliko skromnosti, kolikor je premore samo pošten in pristen človek. Svoje življenje je hotela skleniti med preprostimi ljudmi, daleč od tistega sveta, ki ga je spoznala v svojih mladih letih študija in napredne politične aktivnosti. Naselila se je v Oskorušu. kdo sploh ve zanj?, in tem v skromnih gmotnih razmerah ustvarjala tako rekoč dc poslednjega dne kljub bolezni, ki jo je 'mučila zadnja leta. Rodila se je 4. oktobra 1915 v Zagrebu v napredni delavski družini. Še kot gimnazijka in potem kot univerzitetna študentka je bila povezana z mladinsko komunistično organizacijo SKOJ in sodelovala v naprednih političnih akcijah v Zagrebu. Zato se je ob razpadu stare Jugoslavije morala pred ustaškim terorjem umakniti v Italijo, kjer je v Firencah nadaljevala študije na p>ravni fakulteti, obenem pa aktivno sodelovala v tamkajšnjem naprednem in protifašističnem gibanju. Po septembru 1943, ko so prišli v Firence Nemci, zanjo kot tujko, begunko iz Paveličeve Hrvaške, ni bilo več obstanka. Po ilegalnih zvezah je pobegnila v Švico. 15 mesecev je preživela v internaciji in bila tudi v njej povezana narodnoosvobodilnim gibanjem v domovini. Po osvoboditvi se je vrnila v Zagreb, dokončala študij prava in fizolofije, delala nekaj časa kot književnik in končno kot' časnikar pri velikem številu dnevnih in tedenskih listov in pri radiu. Bila je med ustanovitelji Radia Titograd, dolgo let je delala pri reškem «No-vem listu*, pri puljskem «Glasu Istrfe* in pri’puljskem radiu, sp-delovala je z dnevnikom italijanske manjšine v Istri «La voce del Po- Prihodnjo nedeljo poooldne bo PD Rdeča zvezda v sodelovanju s ŠK Kras priredilo v telovadnici osnovne šole v Saležu Prešernovo proslavo, ki bo med drugim obsegala telovadni nastop domačih otrok, razstavo del Atilija Kralja in pevski nastop Sovodenjskega noneta. —bs— SLOVENSKI KLUB V TRSTU sporoča, da torkovega večera 26. februarja ne bo zaradi bolezenskih in tehničnih po-pust-nih težav. SLOVENSKO £STALNO„ , GLEDALIŠČE V TRSTU ounurm dom EDVVARD ALBEE KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF? igra v treh dejanjih Danes, 24. t.m., ob 16. uri IZVEN ABONMAJA GLASBENA MATICA Trst Sezona 1979 - 80 6. abonmajski koncert Jutri, 25. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu PIHALNI KVINTET Radiotelevizije Ljubljana Spored: Farkaš - Plesi; Mozart Kvintet v c-molu; De-spič - Vinjete in Hindemith -Kvintet. Prodaja vstopnic v pisarni GM od 9 do 11. ure ter uro pred pričetkom koncerte pri blagajni Kulturnega doma. Včeraj- danes como 1, Ul. Soncini 179, Ul. Re-voltella 41. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM od 22. do 7. ure: telef. številka 732-627. nes> NEDELJA, 24. februarja Sonce , . matija 11.43 zr\de °b 6.54 in zatone ob aa VzM«.Uržina dneva 10.49 - Lu-“Otrj 'pn°b 12.02 in zatone ob 2.16 ’ unEDELJEK, 25. februarja vfom - SAŠA fa 126 Jžera.i: najvišja temperaturi 104 Pmi najnižja 4,8, ob 18. teb stopinje, zračni tlak 1031,6 Jphod :, Jen' veter 27 km na uro ki 61 kmerovzhodnik- durja s sun-rb° j na uro, vlaga 33-odstotna, *'eraiura nP.' P101-!6 razgibano, tem- polo», dopisovala v «Vjesnik» in «Borbo», v «Oslobcdjenje» in «Slo-bodno Dalmacijo* in v razne revije. Bila je član Društva novinarjev Hrvatske in Društva prevajalcev Hrvaške. Prevajala je zlasti iz francoščine. V zadnjih letih, odkar se je naselila v Bujščini in vstopila v pokoj, je, kot rečeno, mnogo pisala tudi za naš «Primorski dnevnik*. Tatjano Frkovič, skromno in plemenito ženo, odlično novinarko in našo sodelavko, bomo ohranili v lepem spominu, njeni hčerki Branki pa izrekamo iskreno sožalje. j. k. • Tržaški center za kulturne izmenjave, ki ima svoj sedež v Ul. Valdirivo 30 prireja večerni tečaj srbohrvaščine, ki se bo pričel v petek, 29. februarja. Vpisovanje vsak dan od 17. do 20. ure (tel. 64-459). rnorja 8,5 stopinje. ^OrmVA’ SMKT1 IN oklici m J ^P SR: Gabriella Ala O-, aPenrv,nu,?!5 Bellini, Massimiliano p?' Ehiara Vardabasso, Nico-*iban; »I. SO r"ani rr,°u: 49 letni Rino Cn V1 na tat - i Michele Cafagna, 83 5*sto \te''!l1a Tomasich, 59-letni Er-b°rido n, ■ 89-letni Secondo De tišini r« , na Duilia Francini vd. vo-letna Bruna Grismani Oripo CEHI A C E R v O ^ana trgovina za vaše nakupe ele8antnKZNA * J0F,,: santn' modeli MAšitu. na.ibciljše kakovosti KI vseh vrst. j',,_ Bogata izbiral Vinip XX srltemhre 16 Tel. 7963111 por. Calucci, 90-letna Santa France-schini vd. Collini, 75-letni Mario Po-stogna, 81-letna Maria Gabrijelčič vd. Stocchelli, 59-letna Paclina Bian-chin por. Savadori, 63-letni Edoardo Šuligoj, 67-letna Antonia Novacco por. Grimalda, 85-letna Maria Razzi vd. Miletti. OKLICI: delavec Fulvio Pantelich in gospodinja Marina Radoševič, delavec Mauro Minni in bolničarka Lorella Bucci, uradnik Roberto D’Orlando in otroška vzgojiteljica Gabriella Cergol, mehanik Roberto Calo in delavka Elisabetta Frasson, uradnik Pierluigi Perozzi in uradnica Fiorella Danielis, pristaniščnik Gianni Maranzina in trg. pomočnica Ester Chaim, mehanik Mario Bucco in uradnica Rosanna Bordon, šofer Marino Tassan Zanin in uradnica Erna Osbieh, trgovec Livio Rozmann in trg. pomočnica Lucia Piovesano, nogometaš Lorenzo Berti in natakarica Gianfranca Camporeale, natakar Luciano Škrinjar in uradnica Gabriella Skarabot, šofer Walter Sbriz in trg. pomočnica Gabriella Mica, uradnik Lucio Fella in univerzitetna študentka Simonetta Cirpa-ni, mehanik Marcello Guidubaldi in trg, pomočnica Nicoletta Todaro, arhitekt Roberto Babich in univerzitetna študentka Sabina Ragone, tiskar Claudio Bianchi in tiskarka Cinzia Turcato, blagajnik Giovanni fabbri in uradnica Elisabetta Ma-cor, častnik javne varnosti Enrico Carella In univerzitetna študentka Mariasilva Etorre, zdravnik Paolo De Mar in uradnica Rite Garbujo, delavec Roberto Carosi in uradnica Bruna Granzotto, šofer Gabriele Rupolo in gospodinja Mara Angeli, trg. pomočnik Slobodan Ivanovič in uradnica Sonia Chinetti. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia- ^ ulica maMMlnlffT LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. V predprazničnih in prazničnih dneh deluje dnevna in nočna služba nepretrgoma do 7. ure naslednjega dne. To velja zi zavarovance INAM. Dnevni poziv tel. 68-441, nočni pa tel. 732-627. PD VALENTN VODNIK DOLINA priredi v sredo, 27. februarja filmski večer z Aljošo Žerjalom Pričetek ob 20.30. Vabljeni! LOTERIJA BARI 42 37 75 59 74 CAGLIAR1 34 1 33 7 66 FIRENCE 11 36 51 48 16 GENOVA 21 8 55 31 90 MILAN 26 56 61 51 67 NEAPELJ 77 52 34 39 79 PALERMO 47 33 7 55 31 RIM 57 55 13 28 90 TURIN 83 7 71 41 61 BENETKE 70 7 34 43 22 ENALOTTO XXI 112 X X 2 2 X X ODBOR GODBENEGA DRUŠTVA IZ NABREŽINE se iskreno zahvaljuje vsem tistim, ki so prispevali denarno in z delom, da se je veselo pustovanje, ki ga je društvo organiziralo, tudi uspešno zaključilo. Posebna zahvala družini Pernarčič za prostor, ki je služil za izdelavo voza za Kraški pust na Opčinah. SSG Danes, 24. t.m. ob 16. uri izven abonmaja Edvvard Albee: Kdo se boji Virginije Woolf? Slovensko stalno gledališče v Trstu gostuje v ponedeljek, 25. t.m., ob 19. uri v MIRNI; v torek, 26. t.m., ob 19. uri v VELIKEM. GABRU; v sredo, 27. t.m., ob 19. uri v TREBNJAH; v četrtek, 28. t.m., ob 19.30 v BREŽICAH; v petek, 29. t. m., ob 19. uri v KOSTANJEVICI; v soboto, 1. marca, ob 19. uri v METLIKI; v nedeljo, 2. marca, ob 15. uri v DOLENJI VASI in ob 19.30 v RIBNICI s predstavo Giuseppa Berte «NEZNANI BENEČAN*. AVDITORIJ Od jutri, 25. t.m., «Andria» Publija Terencija v priredbi N. Machiavellija. Nastopa Rimsko ljudsko gledališče. VERDI Prihodnji torek ob 20. uri bo na sporedu premiera (abonma red A za parter, red E za balkon in galerijo) opere poljskega skladatelja Krzystztofa Pendereckega «Pasijon po sv. Luki*. Poleg orkestra Verdijevega gledališča sodelujejo zbor krakovske radiotelevizije, tržaški o-troški zbor, sopranistka Slavka Ta-skova, baritonist William Stone in basist Boris Carmeli ter Claudio Giombi kot recitator. Opero bo jutri ob 18.30 v prostorih Umetnostnega krožka predstavil torinski kritik Enzo Restagno. ROSSETTI Danes ob 16. uri prvič v Italiji musical «Rock on stage». Nastopajo Dee D. Jackson, Leroy Gomez, Leano Morelli, Walter Foini, Enzo Malepasso, Reddy. Zadnja predstava. Šesti openski bienale umetnikov amaterjev SPD Tabor se pripravlja na 6. razstavo umetnikov amaterjev, ki bo letošnjega junija. Razstava ima namen približati občinstvu številne nadarjene domačine in okoličane, ki se amatersko ukvarjajo s slikarstvom in kiparstvom. Zainteresirani se morajo prijaviti odboru do 31. maja 1980. Društvo bo določilo komisijo, ki bo ocenila dela in jih določila za razstavo. Ne bodo sprejete nepristna, izumetničena ali neizvirna dela in dela, ki so bila že razstavljena. Odbor SPD Tabor Razstave V občinski umetnostni galeriji razstavlja do 26. februarja svoja dela Sergio Micalesco. V galeriji «Alla Corsia Stadion* razstavlja do 28. februarja svoja dela Zebo. V avli šole Caprin razstavlja svoja dela Ico Parisi. Razstava bo odprta do 9. marca, ob delavnikih od 9. do 13. ure. V centru Barbacan je odprte fotografska razstava Claudia Sacca-rija s podobami iz Trste in okolice. V galeriji Cartesius je odprl razstavo svojih del Antonio Furlan. Razstava bo trajala do 6. marca. V galeriji Rettori Tribbio je odprte razstava «Corbidge Cittavec-chia» Johna Corbidgea. Kino Mali oglasi AMERIŠKA družba ponuja kvalificiranim osebam pokrajinske konce sije. Zahteva se minimalni kapital m takojšnja razpoložljivost C6/ 8319320. PRODAM fiat 126 personal -4P. Telefonirati od 12. do 17. ure na tel. št. 229250. PRODAM 150-litrski kompresor. Telefonirati na tel. št. 824-381. IŠČEMO OSEBO, katero zanima sodelovanje pri plasiranju strojev v Jugoslaviji. Neobhodno potrebno znanje srbohrvaščine in po možnosti tehnične izkušnje. Curricu-lum in reference poslati na predal 7/B - SPI Udine. UPOKOJENEC Slovenec z lastnim stanovanjem v predmestju Trste želi spoznati dobro, starejšo gospo, vdovo ali pa samsko; starost od 60 do 65 let za morebitno poroko. Pisati na; Fermo posta centrale patente 40791 Trst. ELEKTRIČNE inštalacije na domu ter popravila z varjenjem nudi Servis v Gorici. Telefonirati na štev 30-441 GROSISTIČNO podjetje jestvin i-šče trgovske potnike za takojšnjo zaposlitev. Podrobnejše informacije na telefonski številki 2087 Gorica. ROBERT PIPAN Mavhinje 22/D nadaljuje z osmico do 16. marca. OSMICO v Lonjerju 291/1 je odprl Toni Gombač. Toči belo in črno domače vino. Poskrbljeno tudi za prigrizek. TRŽAŠKO kolonialno podjetje sprej- Cappella Underground , 18.00—20.00 «Prendi i soldi e scappa*. Režija Woody Allen. Igra Woody Allen. Nazionale 15.30 «Satisfaction love*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ariston 16.30—20.45 «Don Giovanni*. Mozart - Losey. Eden 15.00 «L’insegnante va al ma-re con tutta la classe*. A. Rizzo-li, L. Banfi. Prepovedan mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 «10». Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «Arrivano i gatti*. Barvni film. Penice 16.00 «Inferno». D. Argento. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.30 «Pollice da scasso*. P. Falk. Filodrammatico 15.30—22.00 «Giochi bagnati*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «Io sto con gli ippo-potami*. T. Hill, B. Spencer. Moderno 16.00 «11 malato immagina-rio*. A. Sordi. Aurora 16.00 «Gli aristogatti*. Risani film. Capitol 16.15 della sL11 gnora scomparsa*. Barvni film. Volta (Milje) IS,60 «Carayans». Barvni filntinmv'''" •• •• Vittorio Veneto 15.15 «Poliziotto o canaglia*. Jean Paul Belmondo. Aldebaran 17.00—22.00 «Gli uomini non possono essere violentati*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Koncerti r v i pam železnina M STROJI _ TEHNIČNI ARTIKLI za industrijo, kmetijstvo in za dom TRST (Industrijska cona) D O M J O, 132 • Tal. 124-371 me v takojšnjo in stalno službo mladega, poročenega, delovnega in poštenega skladiščnika. Telefonirati na tel. št. 62531. MLADA slovenska družina išče stanovanje v goričkem predmestju. Pisati na upravo PD v Gorici pod šifro «stanovanje». PRODAM fiat 850 pulmino v dobrem stenju. Telefonirati v večernih u-rah na štev 225320. TRGOVINA posode in železnine Li-vijana Zorn - Fioretta Pertot Prosek št. 5 obvešča svoje cenjene odjemalce, da nudi v mesecu februarju 10% popust na vse blago. ALFA SUD N in TI na prodaj - Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2. telefon (040) 7946 72 LUPINC v Praprotu je odprl osmico, toči belo in črno vino. AUTOBIANCHI A 112 E na prodaj -Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2. CHRYSLER HORIZON GL 1100 samo 7.000 km na prodaj - Zastopnik TALBOT SIMCA Duplica, Drevored Ippodromo 2. CHRYSLER 1307 GLS - S - 1308 GT na prodaj - Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2. CITROEN GX 1200 nov na prodaj • Zastopnik TALBOT SIMCA Duplica, Drevored Ippodromo 2. FLAT 500 L na prodaj - Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2. FIAT 128 COUPE’ na prodaj - Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippiodromo 2. FIAT 132 GLS 1600 na nrodaj - Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2. LANCIA BETA COUPE’ 1600 v odličnem stenju na prodaj - Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2. RENAULT 5 TL nov na prodaj • Zastopnik TALBOT SIMCA Duplica, Drevored Ippodromo 2. RENAULT 16 v odličnem stanju na prodaj . Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2. SIMCA 1000 - 1100 - 1301 na prodaj - Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2. VRTALNI, brusilni stroj, žaga cir-kularka, prenosni varilni aparat na prodaj. Izredna priložnost. Trst, Ul. Conti 9/1. ZAVAROVANJA za povračila davka IVA za prevoze za civilno odgovornost Vc>eh riziko va • nudi agencija Švab, Assicurazior Generali Trst, Ul. Genova 14. telefon 61-034: podružnica na Opčinah. Ul. Salici 1, tel. 211489. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA Ji foto-kino (gl lllica Bunnamiti 6 (prečna Ul Rossetti 1 TRST Telefon 77-29-96 SPD IGO GRUDEN NABREŽINA prireja VEČER FILMOV ALJOŠE ŽERJALA jutri, 25. t.m., ob 20.30 v društveni dvorani. Vljudno vabljeni! ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARUF Izleti Smučarski klub Devin prireja danes, 24. februarja, ob priliki smučarskega tekmovanja za peti pokal Lepi vrh avtobusni izlet. Interesenti naj se čimprej zglasijo pri Leonidi Gruden, telefon 209506, ali pa pri Lucijanu Sosiču, telefon 208551. VŽPI - ANPI sporoča, da izlet po poteh Prekomorcev z ladjo Slavi-ja I, ki je bil predviden v času od 24. do 30. marca 1980, odpade zaradi tehničnih razlogov. Lilijani in Borisu Raubarju se je rodila ALENKA Srečnima mamici in očku i-skreno čestita, mali Alenki pa želi vso srečo TFS Stu ledi r Čestitke KVOTE 12 - 9.672.000 lir 11 - 372.000 lir 10 — 38.100 lir Danes praznuje EDVIN rojstni dan. Vse najboljše mu želijo Igor, Sonja in Danilo. Danes praznuje v Gropadi svoj rojstni dan ALDO GORNIK. Še mnogo let zdravja in veselja v družini mu želi mama Štefanija in vsi, ki ga imajo radi. Danes bo ugasnil svojo prvo svečko naš MATJAŽEK. Obilo zdravja in mnogo sreče mu želijo prababica Amalija in vsi ostali. Jutri prazunje rojstni dan LOJZKA GRILANC por. PURIČ (Veliki Repen). Iskreno ji čestitajo in želijo mnogo sreče in zdravja mama, oče, sestre, brat in vsi sorodniki. - Učno in neučno osebje Poklicnega zavoda čestita profesoric Magdi Metlika ob rojstvu drugorojenčka TOMAŽA. Ob prijetnem družinskem dogodku none Ivanke ob rojstvu vnukinje ALENKE čestita učno in neučno osebje Poklicnega zavoda. Jutri praznuje 15. rojstni dan ELENA PURIČ iz Saleža. Vse najboljše ji želijo mama, očka in sestra Darma. Jutri praznuje 15. rojstni dan ELENA PURIČ iz Saleža. Vse najboljše in najlepše ji želita prijateljici Rarbara in Silvia ter drugi prijatelji. Na današnjem koncertu v Avditoriju ob 11. uri bo komorni ansambel Verdijevega gledališča pod vodstvom Severina Zannerinija izvajal skladbe Rossinija, Pipola in Haydna. Razna obvestila Sindikat slovenske šole vabi vse šolnike na članski sestanek, ki bo dne 26. februarja, ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20/11 na temo «Dopolnilno izo braževanje in eksperimentiranje*. Mladinski dom Boljunec vabi v torek, 26. t.m., ob 20. uri na pre davanje z diapozitivi. Predaval bo član slovenske himalajske odprave na Mont Everest Marjan Manfreda, j Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča ■ čno in neučno osebje šol vseh stopenj, da ima pravico do ponovne pokojninske odpravnine v smislu zakonskega odloka št. 163 iz dne 29. 5. 1979. Pravico do ponovne odpravnine imajo vsi tisti, ki so v pokoju od 10. S. l|979. Zainteresi rani, ki so v pokoju od leta 1977 po zakonu 336/70, naj vložijo proš njo na Skrbništvo in v njej naj zaprosijo, da bi jim pri novi pokojnini vključili prehod v višjo plačilno sku pino pod pogojem, da je to za upo kojenca ekonomsko ugodnejše Podrobnejša pojasnila in model prošnje zainteresirani dobijo na sedežu SSŠ v TJlici Filzi št. 8 vsak torek in petek od 16. do 18. ure. PD RDEČA ZVEZDA - ŠK KRAS ob dnevu slovenske kulture V ČETRTEK, 28. t.m., ob 20. uri v društvenih prostorih v Saležu odprtje razstave slik ATILIJA KRALJ \ Predstavil ga bo Franc Udovič. Nastop domačega mešanega zbora. Razstava bo odprta: v petek, 29. t.m., od 19. do 21. ure v soboto, 1. marca, od 16. do 18. ure v nedeljo, 2. marca, od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure. V nedeljo, 2. marca, ob 17. uri v prostorih šolske telovadnice v Saležu nastop najmlajših s telovadno tačko. Sodelujeta Sovcdenjski nonet in pesnik Atilij Kralj. VABLJENI SLOVENSKI UNIVERZITETNI ŠTUDENTJE prirejajo tradicionalno BRUCOVANJE v soboto 1. marca, ob 20 uri v mali dvorani Kulturnega doma. Posebno vabljene stare bajte in peti letniki višjih srednjih šol. PD VESNA sklicuje danes, 24. t.m., ob 10.30 v kriškem Ljudskem domu redni občni zbor Dnevni red: 1. Izvolitev delovnega predsedstva 2. Poročila 3. Pozdravi 4. Razprava 5. Razrešnica 6. Volitve 7. Razno Nastopil bo dekliški zbor Vesna. SMUČARSKI TEČAJI V RAVASCLETTU SE PONOVNO PRIČNEJO 9. MARCA 1980 Razne stopnje za odrasle in otroke, 8 ur tečaja v 4 nedeljah, popusti na vlečnicah, zavarovanje, med tednom pred smučarska telovadba, ob koncu tečaja tekma. Informacije in prijave na sedežu SKI KLUBA UNION, Ul. Valdirivo 30, tel. 64-459, vsak dan od 17. do 19.30, razer ob ponedeljkih. Ob sobotah od 10.30 do 12.30. Vsak ponedeljek na okrajnem sedežu na Lonjerski cesti 177 od 20. do 20 30. □ Takojšnji in brezplačni pregled vida Q Recepti za nove leče pri obnovitvi vozniškega dovoljenja □ Očala za branje, barvanje leč in popravila naočnikov POPUSTI OPTIKA FOTO - KINO MARUŠIČ Ulica S. Nicoio 33, tel. 60227 Razpis natečaja za portret Josipa Ribičiča Odbor za poimenovanje šentjakobske osnovne šole v Trstu razpisuje nagradni natečaj za portret mladinskega pisatelja in pedagoga Josipa Ribičiča. 1. Portret je lahko izdelan v katerikoli slikarski tehniki in velikosti; 2. Ustrezno študijsko gradivo (fotografije, literatura) je na razpolago udeležencem natečaja v Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20; 3. Udeleženci natečaja morajo izročiti svoja dela najkasneje ao 6. maja 1980 v Narodni in študijski knjižnici v Trstu; 4. Vsak udeleženec natečaja mora označiti svoje delo s šifro, ki jo istočasno navede z osebnimi podatki v zaprtem pismu, priloženem delu; 5. Predvideni sta dve nagradi, prva v višini 200.000 lir, druga v višini 100.000 lir; 6. Posebni ocenjevalni komisiji bo načeloval umetnostni kritik prof. Milko Rener. Odbor za poimenovanje šentjakobske osnovne šole v Trstu po Josipu Ribičiču GORIŠKI DNEVNIK 24. februarja 1980 OB NAVZOČNOSTI VELIKEGA ŠTEVILA OBČANOV $ PRISRČNO ŠVEČANOŠTJO ODPRLI NOVI MEJNI PREHOD V GORICI Medtem ko smo v svetu priča kršenju mednarodnih načelo enakopravnih odnosih med državami ter zanikovanju pravite svobodne izbire poti lastnega razvoja, se odnosi med Italijo in Jugoslavijo, zasnovani na skupnih načelih, neprestano utrjujejo S prisrčno svečanostjo so včeraj dopoldne v Gabrijelov? ulici odprli drugorazredni mejni prehod, ki vzpostavlja najkrajšo cestno zvezo med Gorico in Novo Gorico, med sosednjima mestoma, ki sta že de setletja za zgled, kako je potreb no živeti drug ob drugem, da je to življenje koristno za obe strani Na območju mejnega prehoda se je zbrala množica prebivalcev obeh sosednjih mest, tisti občani torej, ki so že pred domala dvema desetletjema terjali in šele z osimskim sporazumom dočakali uresničitev zahteve po odprtju tega mejnega prehoda, prek katerega se bodi krepile osebne in sorodstvene ve zi, poslovni in trgovinski stiki in ne nazadnje povezave med Sloven ci v Italiji ter matično domovine?. Odraz pomembnosti dogodka je bila navzočnost vidnih predstavnikov obeh sosednjih občin, dežele Furlanije - Julijske krajine in Slovenije, Italije in Jugoslavije. Po leg župana Pasquala De Simoneja ter predsednika Jožeta šušmelja, so bili prisotni podtajnik v zunanjem ministrstvu Giorgi.' Santuz. podpredsednik IS Slovenije Dušan Šinigoj, predsednika mešane italijansko - jugoslovanske komisije za videmski sporazum Girolamo Trot-ta in Tone Poljšak, predsednik de želnega sveta Mario Colli, senator Silvano Baccicchi, predsednik komisije skupščine SRS za mednarodna vprašanja Bojan Lubej, ge neralni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj in drugi. Italijansko stran so nadalje predstavljali prefekt Barrasso. z naivišjimi predstavniki sodnih, vojaških in drugih oblasti. Sodelovali sta tudi italijanska vojaška godba ter godba milice Slovenije, ki sta zaigrali državni himni ob dviganju državnih zastav. Potem ko so prerezali simbolična trakova z italijanskimi in jugoslovanskimi državnimi barvami, so govorniki v svojih izvajanjih, pre vedenih v oba jezika, ocenili po men odprtja mejnega prehoda. Žu pan Gorice Pasquale De Simone je uvodoma poudaril, da je bila kronana dolgoletna aspiracija prebi valstva dveh mest, da se vzpostavi najkrajša cestna povezava. To zahtevo je italijanska stran posredo vala Aldu Moru. občutljivemu po litku za obmejno sodelovanje, ko je kot predsednik ministrskega sveta novembra 1965. leta obiskal Ju goslavijo. Ta prehod so nato za časno odpirali za športne manife stacije, konkretno za italijanski «giro», ki je šel skozi Ljubljano. Z italijansko-jugoslovanskim sporazumom iz leta 1975 je bilo osvojeno in dokončno potrjeno pričakovanje, ki sedaj dobiva konkretno obliko. »Ta neposredna povezava predstavlja vez med ljudmi — je dejal De Simone — predstavlja dostop, tako rekoč, do sosedove hiše, vez, ki je pristno naša, last Gorice in Nove Gorice*. Govornik je nato poudaril skupno načrtovanje in skupna gradbena dela na tem objektu ter izrazil željo, da bi čim-prej odprli mednarodni mejni prehod Štandrež - Vrtojba in da bi Vrtojbo hitro z dobro cesto povezali s slovenskim glavnim mestom. Ta prehod, je še dejal, mora predstavljati delovno zvezo za dosego drugih ciljev, ki smo jih postavili za bodočnost. Predsednik skupščine občina Nova Gorica, Jože šušmelj, je v svoji o-ceni tega objekta dejal, da se je z njim izpolnila dolgoletna želja prebivajva in se hkrati s tem manifestirala tudi njegova volja po sodelovanju, istega prebivalstva, ki je bilo zaradi svoje odprtosti in volje po vsestranskem obmejnem sodelovanju dejanski predhodnih dobrososedskih odnosov, potrjenih z osimskim sporazumom. Podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Dušan Šinigoj je uvodoma dejal, da so lahko upravičeno ponosni za razvoj, ki ga je Gorica zabeležila v zadnjih desetletjih, ko se je razvila v cvetoč industrijski, kultumo-prosvetni in upravni center, potem pa je dejal, da je težko najti v Evropi dve mesti kot sta Nova Gorica in Gorica, ki bi imeli toliko skupnih kulturnih, športnih in drugih manifestacij, ki izražajo njuno povezanost. Prav tako je pomembno krepiti medmestne komunikacije, prehode, prometne povezave. Novi prehod povsem ustreza potrebam lokalnega, medmestnega osebnega prometa z dokumenti videmskega sporazuma. Ne bo pa koristil samo potnikom, ki hodijo po običajnih nakupih ali na obiske k sorodnikom in znancem; pridobitev predstavlja tudi za Slovence v Gorici in v goriški pokrajini, ker bodo s tem olajšani njihovi stiki z matično deželo in z matičnim narodom. «Poleg praktičnega ima današnje odprtje še enega majnega prehoda na jugoslovansko-italijanski meji tudi svoj politični pomen, v času, ko smo v svetu priča kršenju mednarodnih načel o enakopravnih odnosih med državami, blokovskemu zapiranju, ko so marsikje v svetu ogroženi principi ozemeljske nedo takljivosti ter pravice svobodne izbire, lastne poti razvoja, pa se odnosi med Jugoslavijo in Italijo, kakor ste vi, ki živite ob tej meji priča, vse bolj utrjujejo ne samo v izjavah, ampak tudi na konkretnih primerih.* Ob koncu je z zadovoljstvom ugotovil, da se medseboini stiki, zasnovani na skupnih načelih, uspešno nadaljujejo, pri čemer imata pomemben delež Slovenija in dežela Furlanija - Julijska krajina. Podtajnik v zunanjem ministrstvu Giorgio Santuz ,e omenil pogajanja za sklenitev sporazuma med EGS in Jugoslavijo, neuvrščeno državo, ki odigrava pomembno vlogo pri ohranitvi miru. Odprtje ŽENSKI INICIATIVNI ODBOR ZA GORIŠKO priredi v SOBOTO, 1. marca 1980, ob 20. url v deželnem avditoriju v Gorici osrednjo proslavo ob MEDNARODNEM ŽENSKEM PRAZNIKU SPORED: — združena otroška pevska zbora PD «Naš prapor* in »Oton Župančič* — recitacije Vojka Bratine — priložnostni govor — recital članov Mladinskega krožka iz Gorice — mladinska skupina «M. Štrukelj* — recital igralke SSG Zlate Rodoškove — pevski zbor «A. Možina* — folklorna skupina «Lis luzignutis* Ženski iniciativni odbor vabi tudi na odprtje razstave slik E. Lavrenčičeve ter lesnih skulptur in kraških skrinj B. Dolja-kove v petek, 29. februarja 1980, ob 18.30 v razstavni dvorani avditorija. Kdo Vas, po končani zimi, obleče na pomlad, ne da bi Vam pobral veliko denarja? V najmanjši trgovini na svetu, ELIO «IN» MODE GORICA - Ulica Formica, 28 boste brez dvoma našli to kar iščete in kar se Vam izplača. EVO VAM NEKAJ CEN V NAŠI TRGOVINI V MARCU 1980. ženska lanena krila s pasom 4.500 lir kavbojke SUPER RIFLE 11.900 lir otroške majice s ZIP 2.500 lir otroške platnenp kavbojke (že oprane) 6.500 lir ženska krila iz gabardena 8.000 lir spomladanska ženska krila 8.000 lir • ženska oblačila boucle 8.000 lir moške in ženske kavbojke (že oprane) 8.900 lir moške in ženske majice 4.000 lir žametne hlače z naramnicami 9.900 lir mladeniške srajce 4.900 lir moške srajce z žepkom 3.500 lir VSEM KUPCEM POKLANJAMO KRASNO ZAPONKO! Vaša trgovina? ELIO «IN» MODE Ob priliki odprtja novega italijansko-jugoslovanskega mejnega prehoda na škabrijelovi ulici - Erjavčevi cesti bomo v trgovini ELIO «IN» MODE ves mesec marec menjali dinar po 40 **r prehoda je pomembno zato, ker predstavlja realizacijo prvega v o-simskem sporazumu določenega o-bjekta. Ta prehod, ki predstavlja najkrajšo zvezo med dvema mestoma, bo še bolj utrdil stike in izmenjavo med obema skupnostima. Če komunikacijskih objektov na tej meji ne gradimo dovolj hitro, potem tega ni mogoče pripisati premajhni občutljivosti, ampak prehitremu naraščanju stroškov. Pohvalil je u-spešno delo mešane komisije za mejni prehod Štandrež - Vrtojba, ki ga bodo odprli že pred koncem leta, ter poudaril velik osebni prispevek županov obeh mest pri utrjevanju odprte italijansko-jugoslovanske meje. Po tej svečanosti, ko za nekaj časa tudi dejansko meje ni bilo občutiti, ker so se občani obeh mest pomešali med seboj, so prehod u-radno odprli za osebni promet. Na italijanski strani prehod imenujejo po Gabrijelovi ulici, na jugoslovanski pa prehod Nova Gorica 1. V OKVIRU ZBIRKE O UTRDBAH V DEŽELI Tudi gradovi in utrdbe Goriške v zadnji knjigi Tita Miottija Zajetno knjigo, tretjo po vrsti, so predstavili na videmski univerzi Tretji, zajetni zvezek, monogra fije o gradovih in utrdbah v naši deželi, ki jo piše Tito Miotti, izdaja pa inštitut za deželno enciklo pedijo, so predstavili prejšnji večer na univerzi v Vidmu. Knjiga je tokrat posvečena gradom in utrdbam v vzhodnih predelih Furlanije in na Goriškem. Avtor je predvidel, da bo v prihodnjih letih izdal še dva zvezka in bo tako dokončal delo, ki si ga je zastavil pred leti. Dobili bomo tako lepo in zanimivo zbirko knjig večjega formata, ki so vse bogato ilustrirane z označenimi gradovi v vsej naši deželi. Na predstavitvi knjige je bilo prisotnih veliko ljudi, še posebej strokovnjakov in zgodovinarjev. Spregovorili so poleg avtorja še nekateri, med temi tudi zgodovinar prof. Carlo Guido Mor. Naj omenimo še, da je iz raznih posegov prišla na dan nujnost, da se utrdbe in gradovi v deželi popravijo in ohranijo potomcem. Marsikaterega je načel zob časa, lastniki nimajo niti denarja in niti volje, da bi vlagali velike vsote v obnovo teh objektov. Potres je pri- maknil svoje, saj je več takih u-trdb tedaj utrpelo precejšnjo škodo. V prvih dveh Knjigah je avtor obdelal gradove v severnem delu dežele ter v osrednji Furlaniji. V prihodnjih knjigah bo obdelal ie utrdbe zahodne Furlanije in v peli življenje v gradovih. (mw) Poletna izmenjava mladeničev med Gorico in Venlojem Tudi letos pride do izmenjave mladincev iz Gorice in nizozemskega mesta Venlo, s katerim je naše mesto pobrateno. Goriški mladeniči, ki hočejo na to izmenjavo, morajo biti stari med 15. in 18 letom. Stanovali bodo v Venloju od 2. do 13. avgusta pri zasebnih družinah, v katerih je vsaj eden njihov sovrstnik. Družine goriških mladeničev pa morajo sprejeti v goste nizozemskega mladeniča v času od 19. do 31. julija. Vpis in druge informacije dajejo na županstvu v Gorici, tel. 5251, notranja številka 77. Doberdobski otroci na fotografski razstavi Zanimivo razstavo fotografij, ki jih je zbral Karel Ferletič in ki so jo odprli ob Prešernovi proslavi v. prostorih posvetnega društva «Jezero», si je V teh dneh ogledalo precej ljudi. Med temi so bili tudi otroči aofeerdobske osnovne šole, ki so šli na ogled razstave v spremstvu svojih učiteljev. In ko so pod iazstavljenimi slikami bra li imena ljudi, ki so na njih pri kazani, so se otroci znašli pred sliko svojih pradedov in prababic ter ugotovili, kako težke so bile življenjske razmere v takratnih časih. Razstava bo odprta še ta teden vsak večer od 18. do 19. ure Danes, v nedeljo, pa bo razstava odprta dopoldne od 10. do 12. ure Jameljci prispevajo za spomenik padlim Prejšnji teden je v Jamijah umrl Jožef Pahor - Motanov. Bivši borci in znanci iz Jamelj so spomin tovariša Hrasta, to je bilo pokojnikovo partizansko ime, počastili s tem, da so darovali prispevke za izgradnjo spomenika padlim v NOB v Jam-liah. V ta namen so darovali: Ida in Pepi Legiša, Medja vas 10.000 lir, Lilijana in Rudi Kravanja, Vižovlje, 10.000 lir Zora Legiša, Devin 20.000 Marta Mate Nabrežina, 10.000 lir, Marija Martinis, Nabrežina, 10.000 lir. Odbor za postavitev spomenika je zbral nekaj denarnih prispevkov tudi med izseljenci iz Jamelj. Prispevali so: Marija Pahor Stanič, Ronke, 10.000, Evgen Bagon, Bolza-neto (GE), 20.000, Jožef Konje, Štandrež, 10 000, Silva Brumat, Ruda, 5.000 Marta Radetič, Trebče, 10.000 lir. Podjetje Marušič iz Doberdoba je za spomenik darovalo 10.000 lir, občina Nova Gorica na 4.000 N din. Še no stalno gledališče iz Lrsta Primorsko dramsko gledališče Nove Gorice. Slednje se bo P stavilo krminskemu občinstvu v boto, 15. marca, ob 20.30. SKPD «MIRKO FILEJ* GORICA priredi danes, 24. februarja, ob 16.30 kulturni večer pod naslovom KRAS Barvne diapozitive bo pri*1*" zal dr. Janez Hoenn iz Nov Gorice, z recitacijami bo sod®-lovala igralka SNG iz Ljubljane Iva Zupančičeva. Predavanje bo v Katoliškem domu v Gorici, kjer bo ® priložnostna razstava slik A“ dreja Kosiča na kraško “ matiko. Tokrat Ruzante na krminskem odru V krminskem gledališču bo v petek, 29. februarja, ob 20.30 nastopila skupina tCooperativa nuova scena» iz Bologne, ki bo prikazala dve Ruzantejevi deli in sicer «Pn-ma orazione al Cardinal Cornaro Vecchio» ter ((.Parlamente de Ruzante che iera vegnu de campo». Predstava je tretja v letošnji gle- SODNI POSTOPEK PROTI BOLNIČARJU Trenja v umobolnici med osebjem in zdravniki Ravnateljstvo ne prevzema več nase kot nekoč odgovornosti za nesreče bolnikov Precej negodovanja je v teh dneh med bolničarji in drugim pomoz nim osebjem v goriški psihiatrični bolnišnici. Sodna oblast je namreč, pričela s sodnim postopkom proti bolničarju, ki ga obtožujejo, da ni dovolj skrbel za varstvo bolnika, ki je na božično viljo napravil samomor. Mož se je takrat vrgel z okna v drugem nadstropju in kmalu zatem umrl v sosedni splošni bolnišnici. Takrat dežurni zdravnik v umobolnici je napisal zapisnik o smrti bolnika, ne da bi omenil, da je goriška bolnišnica odprtega tipa in da se lahko v njej bolniki gibljejo kot hočejo. Napisal je le, da je bil ponesrečeni bolnik pod stalnim nadzorstvom bolničarjev. Upošteva jQe--vsebi*ifl''omenjenega zdravniškega poročila je sodnik odredil preiskavo proti službujočemu bolničarju. Ker pred leti v goriški bolnišnici ni bila takšna praksa (spomnimo se ko je takratni ravnatelj prof. Basaglia sprejel nase odgovornost za uboj na Oslavju, ki ga je zakrivil bolnik in tudi za druge podobne primere), so se bolničarji upravičeno razjarili nad sedanjim vodstvom bolnišnice. Izdali so le tak. s katerim obtožujejo sedanje vodstvo, da ni kos svojim nalogam Med drugim obtožujejo ravnateljstvo in tudi pokrajinsko upravo, da ni napravila ničesar, da bi dejansko pričeli delovati zunanji preventivni centri. V Krminu imajo na razpolago prostore še iz časov, ko je bolnišnico vodil prof. Casagran-de (torej leta 1972). teh prostorov pa ne uporabljajo. Zaradi tega tudi ni primerne oskrbe za ljudi, ki so svoj čas bili v goriški psihiatrič. ni bolnišnici, sedaj pa živijo na svojem domu. Na drugem mestu naše kronike poročamo o Krminča-nu, ki je v petek ponoči umoril svo jo ženo. Oba. mož in žena. sta bila v varstvu zdravnikov in bolni čarjev goriške psihiatrične bolnišnice. To varstvo pa je bilo tako, da je direkcija bolnišnice pošiljala enkrat mesečno bolničarja na ogled k tej družini. Vse to je premalo. Sedanji ravnatelj bolnišnice je na obtožbe bolničarjev odgovoril z javnim pismom enemu izmed tukajšnjih italijanskih dnevnikov in poskusil zavrniti obtožbe ter napisal, da so se bolničarji preveč napojili s »samoupravnimi* željami in sistemi še v časih prejšnjega vodenja. Naj bo kakor koli. Ostaja dejstvo, da so nekoč ravnatelji pre vzemali nase odgovornost za vse to, kar se je dogajalo v bolnišni ost cah, seda; pa morajo odgovor® ^ nositi bolničarji. To še posebej . primerih, kot je oni, ki se J® e petil na božično viljo. ile Razna obvestila štandreške žene bodo ProS L[o, mednarodni ženski praznik v s° -a 8. marca, ob 20. uri v domu An®, - j Budala. Pripravljajo krajši kuf^j spored in skupno večerjo. PosK? za pravočasno prijavo, oziroma zervacijo! Izleti Slovensko planinsko društvo> v rici bo 20. aprila priredilo dr f ski avtobusni izlet na Repen® ^ s skupno večerjo in srečolovom „ in 18. maja pa bo društvo Pr pip lo avtobusni družinski izlet na. ^ tvička jezera. Prijave na se°j:jo vsak dan do 12. ure, kjer n tudi podrobna pojasnila. Kino ’ Danes ves dan Tržiču dežurna lekarna S. Ul. Romana 147, tel. 40-497. Ljubezen je slepa čeprav ima štiri oči Ljubezen je slepa, čeprav ima štiri oči, pravi ljudska modrost. Prej ali slej pa se tudi zaljubljenca, ali vsaj eden izmed njiju, strezneta. To j se je pred kratkim pripetilo preveč zaupljivi Tržičanki, sredi najbolj ših ženskih let. Spoznala je šarmantnega moškega, doma nekje v Emilii Romagni. Premožnega podjetnika Zakaj se "e bi odločila za skupno življenje! Nekaj časa je res šlo, po i tem pa je podjetniku pričelo zmanj- | kovati denarja, ki ga je preveč za- • upljiva družica na srečo imela nekaj ! pri sebi. Prvemu posojilu je sledilo drugo in tretje in tako naprej.. Nekega lepega dne je podjetnik iz ginil, menda iskat srečo na jug. Nepričakovano je preminila moja draga mama ZINKA LAPANJA roj. JEŽ (učiteljica v pokoju) Pogreb bo jutri, 25. t.m., ob 11. uri iz mrliške vež® bolnišnice sv. Justa na pokopališče v Pevmo. Hčerka Marjetica i druži®0 Gorica, 24. februarja 1980 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega JOŽETA PAHORJA - M0TAN0VEGA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način P°^8’ stili njegov spomin ter ga pospremili k večnemu počitku. SVOJCI Jamlje, 24. februarja 1980 ^ffiKHB^nevKifc GORIŠKI DNEVNIK 24. februarja 1980 ZBRATI DOMAČA IMENA POLJ, POTOKOV, DELOV VASI POMENI REŠITI IN OVREDNOTITI OGROMNO KULTURNO IN JEZIKOVNO BOGASTVO SLOVENSKA LEDINSKA IMENA NA PODROČJU PEČI IN RUPE Jj? 3e izšel zemljevid ledinskih ® za tržaško pokrajino, doku-W' *c,a**rem je prikazanih o-.8 iOOO imen krajev, dolin, hri-«... in potokov ter drugih geo- j , Doimnv cnH ^Srtetn fX>'^mov' Zefnljevid je sad skih ali !" strokov 1 ^ Pokojni Zorko Jelinčič.’ Približ- sjjjL -~lega dela skupine amaterki »Jj1 Pniamaterskih sodelavcev . 5trokoynJakov, zamislil pa si ga 1» m. jenucic. rnunz- TOv toliko imen pa ni bilo mo-sti , zara(ii tehničnih razlogov, vneta shJCmljevid- Pa zabeležena so ^ anjena v posebnem arhivu ter jo .Razpolago za bodočo znanstve-«xielavo jezikoslovcev. vida°rai Istočasno z izdajo zemlje-lotili 28 Praško pokrajino smo se kajižn'V 0kv‘ju Narodne in študijske dopiSj!,Ce’ oziroma Odseka za naro-Gofj{p hiranja ledinskih imen na Ben, • z namenom da v dogled-rok DJ,SKU’ zaenkrat je postavljen ^lie u Jet' Pripravimo podoben ti«, .yic* in to za vsa področja, *\K?r v' • L‘a voa pt-ruiuv.ja, Stj , .lv>nio Slovenci in tudi za ti-ta’ ' s.°. bila v preteklosti poselje-^.nasun življem. Na podlagi do teč j ranega gradiva, delo je nam-barno t Uj°dro steklo, sklepamo, da neka; . na Goriškem zabeležili tanili finskih imen, kljub ^ihni) P°dročje razmeroma To Hav^nniastika je veda, ki obrav-toen m?1611 ‘n ‘zvor krajevnih i-yeja‘ j kateri smatrajo, da je le je uge bolj pomembne vede, to a gre°Sl°V'*a’ nekateri pa menijo, 2^ tv? samostojno znanstveno Vedj - -istvo ie na. da se ti dve 'vyi iv,_ 1 o, viu ov. vi vi v v, kovnjgipanbojno dopolnjujeta. Stro-fljern ki . ^ ukvarja s preučeva bujp t^ajevnih imen nujno potre “nje tJjrJ^mm imen nujno potre-taslovj?1 ^oločeno podlago iz jezi-skovani ‘ ^dor ^ ukvarja z razi-tiiet, ^en?.krajevnih in ledinskih i-moral poznati tudi zgo-vero’ ljudske običaje in navade, fočje ^a„ln Pravne običaje za pod- Hai ga namerava raziskovati. tet,, ?Jen Pa ie zaenkrat bolj skro-^rotnn -pa nič manj pomemben. ta^lsb.V^kovno bogastvo, ki ga ta riair, 'a.i° ledinska imena, je tre-®ato ii 1 ! zabeležiti, zbrati, šele Znanstva aata° Predmet poglobljene ^ ene obdelave strokovnjakov. taen1??6 'n beleženje ledinskih i-i°tag a nas v zamejstvu pa ima, Jočet« anslvenega, še poseben, če talen« ®°doyinski pomen. Ledinska Jošt; n7- ne’zPodbiten dokaz prisot-djiies lfe?a naroda v teh krajih, tav 2tj„,e bo marsikomu taka trdi-Ji nenp*a , m°goče nekoliko čudna tai de Crebna toda kdo ve, kako Zvez; i^^deset ali več let. V tej katerih l. . ko navedli primer ne-tjeoi s,K,raiev, ki so bil? še v prejš-taa sim,ita pretežno ali poooluo*-taii jjv,Jnski, danes pa je sloven-tafl, n ,J v njih skoraj povsem aa-fot dov i-a pa so ledinska imena, ta nav?!- z8°voren primer bi lah-* nekat 1 P°dročje Ločnika, pa tu-re kraje na robu Brd N ‘Vedam0 -mnorv, se’ da nas daka obsež-taiSjgj P?rno delo, vendar smo pre-ta ft^'vda ga bomo z dobro voljo tav v rv?rn s sodelovanjem vašča-V^aaaeznih krajih v postav- i?talja]i , ‘n predvsem dosledno ta Doti'.., ^Pisovanje ledinskih imen Postopoma, za posamez-občine, v sodelovanju s taedvse?1? Prosvetnih društev in tataeznit °° pomoči nekaterih po-taiis^i ,• °V' ki imajo za tako delo ?d°v0)Veselje. Pri tem lahko z %*vo’n ugotovimo, da smo ?dine ; j Področja doberdobske delali. 2? de'oma Sovodenj že ob-ftaveria.rano gradivo bo treba zdaj fartogf. ? ln poskrbeti za ustrezno tat ju Dals.° obdelavo. Pri prever- GORNJE GABRJE ... h.«- brinov" ?uino potrebna .“tani 1. : ki kraje v neposredni 1 doma najbolje po-‘°bčai? s,m° se odločili, da bo- '‘‘inj , ■ Kraje v neposredni jo ia*tnega doma najbolje po-rt°bčar° smo odločili, da bo-Jtavnj^ n° objavljali v Primorskem > kraioZbIano gradivo za posame-1 Vnaša •*' bi tako dali možnost “.(Kip "je morebitnih popravkov j“talirnQ banje netočnosti. Pri tem N kako f a ne bo odveč še pojasni-k^avnehf1110 zastavili naše delo. V a Predi? arhivu v Gorici smo lani f taljive ,skim pregledali vse raz-Pre;- ^ttistrske mape iz začet-n ačen??^3 stoletja, na katerih je 2a lePo število ledinskih i-utai, s Sak kraj smo sestavili po-S Pa j0 nam, ki služi kot osnova, ti °v n«Je Ireba ob pomoči doma-krien;, v°riti, dopolniti, popravi-.taisana s*) v mapah največkrat 3kah . z®‘° netočno, v različnih vLuietna ,, 'okacija se mnogokrat f; . kak? Marsikatero ime pa je v tw. zasiy» ?6° letib (maPe so pove-ftajšti!- vnne V druvem desetletni ujlšnia,, Vatle v drugem desetletju % i' fa stoletja) šlo iz rabe. V n. Pa so se prav gotovo po- k? PeobhaJ Zato 'e P0010*5 kraia‘ t!Satnnh t,no Potrebna. Pri tem ksta Otok113 sodelovanje zlasti staji1 talariu1, takih, ki so vsaj v svo-ijtataem b lotih še živele v nepo-st’""’ ' C°Vi' h? itjie^iavljamo zemljevid ledin-bh i°, k: „za Področje med Rupo in ftap v 2[rsrn° ga sestavili na osnovi JjjBkli ter"-3^ ornenionih katastrskih w v sodelm/nnin ■, nekate-da ni po zajema vseh imen 'ital. vsakodnevnem stiku z oko i„.!rvniki in njivami, prašniki l: Lker .......................................................................................................................................... iiMiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiifiiitiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitinaiimiiiiiiimiiiiiiii« SPOMINI PESNIKA TONETA BATAGEUA ODKRIVAJO MARSIKATERO GORIŠKO POSEBNOST (Nadaljevanje iz prejšnje nedeljske številke) tiM. r k„ zajema vsen imen 8lede ■ najbrž nekaj netočnosti m1 si °kaciie piosameznih imen, kjtai p? °R°krat celo vaščani niso ajev označevanju piosameznih JStem • t?.tatp v® lmena, ki jih zasledimo (s? tak;(>nnu' spadajo že skoraj tk^ate ° ltrionovana obča imena v* itd,)' fonk' brajda, piolice, osre-SP sama na sebi dovolj ptaijo k ■ de pa nekaj takih, ki tla “iti »L1Osebnost in bi kazalo c tasti L, «hov pomen in izvor. Vsaj iNh n^tako razlago. Pri teh kra-svbnostih namreč lahko po th«a irriil'1 razvozlanju pomena in ^ tafg, er*a samo krajani. Računa J na sodelovanje! VLADO KLEMŠE Po demobilizaciji v oktobru 1920 sem z mnogimi drugimi slovenskimi dobrovoljci zaprosil centralno vlado v Beogradu za štipendijo za študij medicine na Češkem. Med mnogimi prosilci je edino moja prošnja odbita. Nato sem zaprosil za katerokoli službo in kjerkoli slovensko pokrajinsko vlado, finančno direkcijo itd. v Ljubljani, toda brez uspeha. V domovini nisem mogel dobiti službe. Šele v aprilu 1921 sem sprejet kot oficijant v službo Pokrajinske vlade za Dalmacijo v S j litu, v oddelek za socialno skrbstvo. Medlem sem se poskušal vrniti legalno na Primorsko, toda so me italijanske obmejne oblasti nekolikokrat na me ji zavrnile. Ker nisem mogel na študij medicine, sem se v jeseni 1920. I. vpisal na pravno fakulteto v Zagrebu. Diplomiral serh 1925 l. V 1921. I. sem se oženil z Via dimiro Sevar, hčerko znanega an Ukvarja v Ljubljani Hinka Sevar ja. Žena mi ie umrla na posledicah operacije v januarju 1929. Iz tega zakona imam sina Desimiria. V Ljubljani sem se družil v Ve nom Pilonom, rojakom iz Ajdovšči ne, ko se je le ta vrnil iz Rusije, s Stanetom Kosovelom, manju nje govim mladim bratom Srečkom. Miranom Jarcem, Antonom Podbev škom itd. Po priporočilu nekih naših primor skih političnih ljudi me je v avgustu 1921. I. ministrštvo za notranje zadeve v Beogradu namestilo kot začasnega pomočnika obmejnega ko misarja na Jesenicah. Na tem me stu sem ostal — s kratkim prek i dom dveh mesecev, ko sem bil ka zensko premeščen na Rakek - vse do tržaškega procesa 1929 30. Ker sem bil v procesu soobtožen, sem premeščen v ministrstvo za nntra nje zadeve v Beograd. Obsojen sem in conlumaciam. V avgus‘u 1930 sem se poročil z Marijo Bakarič. Na Jesenicah sem prijateljeval * pesnikom Tonetom Čufarjem. V Beogradu sem služboval do po letja 1932, ko sem bil premeščen na bansko upravo v Ljubljani. Toda že leto pozneje sem na zahtevo senatorja Alberta Kramerja in ministra Ivana Puclja premeščen v Sarajevo. Na intervencijo tedanjega bana dr. Draga Marušiča premestitev ni prefektv.irana, dokler nisem na lastno željo premeščen zopet v ministrstvo za notranje zadeve. V tej dobi sem se družil v Ljub Ijani z Jožetom Ribičičem, Karlom Širokom in drugimi. V jeseni 1933. I. sem bil poslati kot poznavalec manjšinskega vprašanja za načelnika banske uprave v Novem Sadu. Na tem položaju sem ostal komaj leto dni, nakar sem vnovič premeščen v ministrstvo. Vzrok: nisem aktivno posegel v Sto-jadinovičeve volitve in agitiral za JRZ. V začetku 1940. I. sem prevzel na novo kreiran urad za boj zoper na-cifašist.ično propagando v Beogradu. Urad je na zahtevo nemške ambasade 14. maja 1940. I. likvidiran. Po nalogu Dragiše Cvetkoviča sem kazensko premeščen v Skoplje, obenem sem poslan na šestmesečno o rožno vajo v Djakovico. Po odstopu iz vojske sem bil na bolniškem do pustu v Beogradu. Po 27. marcu 1941 sem zopet postavljen za inšpektorja ministrstva za notranje zadeve v Beogradu. Dne 6. aprila 1941 sem bil mobiliziran. Nemški napad in bliskovito prodiranje je mojo pot obrnilo čez Macedonijo v Bosno, kjer so me 21 aprila 1941 zajeli ustaši in izročili Nemcem. V Nemčiji sem bil v naslednjih taboriščih: Annaburg in Niirnberg do poletja 1943. Tedaj sem bil poslan kot pristaš NOP na intervencijo naših ljudi v kazensko taborišče v Stmssburgu. I Strassburga je taborišče zaradi ofenzive zaveznikov evakuirano v Barkenbriigge v Po meraniji. V januarju 1945 je pod pritiskom sovjetske armade taborišče premeščeno v Aleiisdorf na holctnd sko ■ nemški me ii. Pot smo napravili po večini peš. Ko so se približali zavezniki taborišču Alerisdorf v marcu 1945 smo odgnani peš v notranjost Nemčije do mesta Falling bostela, kjer smo 14. aprila 1945 0-svobojeni. V kazenskem taborišču so Nemci zbirali jugoslovanske Je-vreje, komuniste, bivše španske borce, zajele partizane itd. OKW je taborišče obsodilo na likvidacijo. Nevzdržna zavezniška ofenziva je načrt preprečila. V domovino sem se vrnil 11. avgusta 1945. Zaradi težkega živčnega stanja sem zaprosil za upokojitev dne 14. januarja 1946. V Beogradu sem prejemal državno pomoč. V času do upokojitve sem sodeloval v SKPD «France Rozman» kot kulturni referent. Obenem sem bil izbran za člana izvršnega bloka N.O.O. kraja stanovanja v Beogradu. V začetku junija 1946 sem vkljub bolezni nastopil službo pravnega referenta v Centrali industrije konzerv v Izoli. Po upokojitvi sem se preselil z družino v Opatijo oziroma v Matuljp. V Opatiji sem ušla novil mestno knjižnico, predaval sem honorarno na raznih tečajih in bil mnogo let prosvetni referent mestne sindikalne organizacije. Od upokojitve dalje se večinoma bavim s književnostjo. Sodelujem v mladinskih mesečnikih in otroških časopisnih prilogah. Zdai sem v prijateljskih stikih s Francetom Bevkom. Alojzijem Gradnikom, Angelom Cerkvenikom, Stanetom Kosovelom, Danilom Lokarjem in drugimi. Duhovno mi je mnogo dala humanistična gimnazija, a poglabljanje v lepo književnost mi ie odprlo široke horizonte in utrdilo prepričanje, da je človek povsod in vedno željan tople lepe besede, miru in sreče. Vedno me je privlačila in me še danes privlači narodna pesem. K n mi je srce prazno in željno lepe domače besede, se zatekam v to zakladnico ljudske modrosti in lepote in zopet najdem ravnotežje.* « • « Avtobiografija je tako jasno napisana, da ne potrebuje posebnih komentarjev. Morda le nekaj skopih dopolnil. Batageljev oče je bil Frančišek, mati "'pa Jožefa Bratina; od tu je Batagelj gotovo vzel tudi svoj psevdonim «R. Bratina*. Domači župnik, o katerem priouveduje, da ga je poslal v Alojzijevišče, je bil tedaj štur-ski Janez Kromar. Spiomine na A-lojzijevišče in tedanjo srednješolsko mladino v Gorici pa lepo opisuje Veno Pilon v svoji knjigi Na robu (LJ. 1965, str. 16-17): «Med četrto in peto realko sem se v družbi Nina Batagelja, prijatelja, čeprav je bil iz Šturij, spoznal z Marijem Kogojem. Srečevali smo se pogostoma z raznimi tovariši različnih šol, združevala pa nas je vse ljubezen do umetnosti. To so bili predvsem Stane Kosovel, Albert Širok, Karlo Pahor, Sancin, Bravničar, med drugimi neki Pertot iz Trsta, ki je bil s Hvalo vred pravi mučenik — in hvalevreden umetnik stradanja. Literati kakor Stane, takrat zelo plodovit pesnik, so osnovali dijaški listič, razmnožen v več kopijah, kjer sem tudi jaz sodeloval z razglabljanjem O futurizmu. Listič je sicer že po nekaj številkah ovel, kar pa ni zrahljalo vezi naše mlade družine, zbrane z vseh vetrov Primorske. Stanetov brat Srečko, podoben Simonu Gregorčiču, je takrat šele doraščal, zasanjano strmeč v svet za velikimi naočniki, ki so širili njegov pogled v brezmejnost. Spoznal sem ga, ko sem obiskal njegovo družino v Tomaju, kjer so me pogostili z vsemi kraškimi dobrotami tako slavnostno, da me je bilo kar sram za izkazano čast in se zaradi tega nisem več odzval ponovnim Stanetovim vabilom. Prijatelji učiteljiščniki so priredili predavanje, kjer se je razvila burna debata o raznih perečih kulturnih in socialnih vprašanjih. Drugi dan so nekatere, če se ne motim predvsem Pertota, izključili iz šole. Življenje smo pojmovali resno, preresno, da bi bili z drugimi* hodili na plesne vaje Pri zlatem jelenu. Pozneje sem zelo obžaloval, da nisem svoje mladosti pravočasno preplesal. Rad sem se družil z ajdovskim Lulikom, v katerem sem cenil moško lepoto in živahen um, s tolminskim korejnakom Vugo in z Rav-tarjem, pri katerem-sem tudi milo gledal na lepo sestrico, ki mi je dala pušeljc, ko sem odhajal na vojsko. Intelektualci smo kolektivno gledali na dekleta, posebno z učiteljišča, preveč zviška, zato pa je vsak zase tembolj zadrhtel in vzdihnil, če je prišel z njimi slučajno v ugoden stik. Z Bevkom (v visokem, pretrdem in prenadležnem ovratniku, ki je težko prenašal Francetovo kravato) smo se pogosto videli: Gradnik, Gruden, Bucik, Rijavec (pozneje G.A. Kos), vsi bolje oblečeni, so nam bili takrat nedostopni.* Literarna in umetnostna zgodovina bo morala to obdobje na Goriškem še temeljito proučiti, da bo iz njega izluščila vse tiste pozitivne, velike silnice, ki so vodile te nadebudne, kasnejše resne ustvarjalce, ki so nam dali pravi razcvet umetnosti: leposlovne, slikarske, glasbene in literarnozgodovinske. MARIJAN BRECELJ In GORICA. Korzo Italija 76 tal. 81-032 nJ EKNOMEC ^3 PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ PO ZASLUGI CAMILLA MEDEOTA Zbirka povesti in zgodb iz Sl o vre n ca pri Mesu Napisal jih je že pokojni učitelj Lui-gi Zoff, objavljene so bile v časopisju Camillo Medeot, upokojeni učitelj in zgodovinar, nas iz leta v leto, zelo načrtno, osreči s knjižnimi izdajami o tukajšnji krajevni zgodovini. V nekaterih primerih so to njegove knjige, ki opisujejo v glavnem dogodke iz let pred prvo svetovno vojno, med njo in po njej, v drugih pa marljivo zbere spise sodobnikov in jih v knjižni izdaji opiremi s primernimi dodatki in komentarjem, tako da dobimo zaokroženo celoto. Tako je bilo tudi tokrat, ko je zbral spise že umrlega učitelja Lui-gija Zoffija in jim dal knjižni naslov «Storie del mio paese*. Gre za zgodbe o življenju v Šlovrencu blizu Moša. Zoffi je pisal te zgodbe poslušajoč stare vaške grče in jih več let objavljal v goriškem tedniku «Voce Isontina*. Camill Medeot je te zgodbe zbral in marsikatero tudi opremil s primernim komentarjem. Za tisk knjige je poskrbela občinska uprava v Šlovrencu. Zgodbice so razdeljene v več časovno zaokroženih poglavij, v glavnem gre za opis oseb in dogodkov iz časov pred prvo svetovno vojno. Kar prihaja do izraza, so težki življenjski pogoji, v katerih so furlanski ljudje živeli v takratnih časih in so morali s trebuhom za kruhom po svetu, da bi lahko hranili svojo družino. Vas je bila revna, male kmečke površine niso zadoščale, da bi hranile številno prebivalstvo. Med moškimi je bila razširjena tradicija zidarskega dela, kar je bilo vidno tudi v sosednih Ločni-ku in Mošu. Samo v šlovrencu je bilo nad 220 zidarjev. Polovica teh je delala v Gorici, kamor so hodili peš dan za dnem. Drugi pa so delali v Trstu in so ob takratnih plačah in visokih cenah le malokrat prišli domov, v Trstu so ostajali kar po več tednov. Mnogi pa so morali v druge avstrijske dežele, še zlasti v Bosno. Ni v tej knjigi »resnih* in »Ročnih* zgodovinskih podatkov. Najdemo pa v njej veliko zgodb malih ljudi in to je za tamkajšnje prebivalstvo najprimernejši knjižni dar, saj bodo vaščani našli opisane v knjigi svoje nonote, pa tudi razmere, v katerih so živeli. Kaj takega bi bilo potrebno za vsako našo vas. MARKO WAI.TRITSCH AUTO SACCHETTI servis za PDRSCHa GORICA — Ulica G. Cascino 7 — tel. 2069 VOLKSWAGEN Avtomobilske dobave — Delavnica — Oprema In potrebščine URNIK: vsak dan od 8. do 12. ter od 14. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure P rTmorTki'dneviufc 6 KULTURA 24. februarja 19® KULTURNO PISMO IZ LJUBLJANE (12) Renesansa slovenske dramatike? Veliko število krstnih predstav v slovenskih gledališčih znova privablja gledalce v dvorane Redkokdaj se zgodi, da bi kateri od pogovorov «za okroglo mizo* v uredništvu ljubljanskega Dela, ki se nanaša na kulturna vprašanja, tako močno odmeval kot odmeva pred nedavnim objavljeni pogovor štirih slovenskih g'edaliških ljudi e novejši sioven ski dramatiki. Dramatika Andrej Iheng in Peter Božič, pa dramaturg ljubljanske Drame Lado Kralj in radijska gledališka kritičarka Ra pa šuklje so razprav ljali o nenavadno, malone senzacionalno velikem številu krstnih predstav v slovenskih gledališčih in ugotovili, da je gledališka u-metnost in dramsko pisanje kratko in malo spodrinilo tradicio natoo slovensko ljubezen do poe-ziie in jo postavilo na drugo mesto — slovensko občinstvo ne gleda več toliko v knjigo kot na oder. To je gotovo zanimiva ugotovitev in gotovo tudi nikogar preveč ne preseneča Samo izreči jo je bilo treba. Kdo se ne bi spa minjal tistih treh ljubljanskih večerov pred koncem leta. ko so biii v Mestnem gledališču lju blianskem in Drami zapovrstjo tri krstne uprizoritve — Hiengov ♦ Slavolok«, Božičev »Komisar Kriš» in Vošnjakov kolaž partizanskih tekstov in melodij. Še prej se je predstavil Ljubljanča nom Matjaž Kmecl s «Friderikom ir. Veroniko*. In niti štirinajst dni ni minilo, ko so v Dram1, spet polivali otroka z žegnano vodo — slovenski pesnik Dane Zajc se je predstavil z izredno subtilno in hkrati deloma v groben rea lističnem jeziku spisano dramo «Voranc», ki evocira medvojno dogajanje in odkriva nove plasti zavesti o tem najpomembnejšem in za literarno ustvarjanje najzanimivejšem obdobju slovenske zgodovine. Drama je ob predsta vah »Voranca* menda vedno raz prodana, kar je tudi svojevrsten in indikativen pojav, je pa seve da res, da ga je režiral Mile Korun, ki je s scenografko Meto Hočevarjevo iznašel nekaj izredno učinkovitih scenskih in mizan scenskih rešitev, ki navdušujejo same po sebi. A ne samo v Lju b'jani. tudi drugod po Sloveniji se vrstijo prve slovenske uprizoritve. v Celju so se na primer izkazali z mikavno mešanico Linhartovih besedil «Miss Jennv Love* in »Županova Micka*, ki jih je na poznaval.sk* način strnil Andrej Inkret v predstavo z naslovom »Play Linhart*... pred nedavnim pa je bila tudi prva uprizoritev spominske drame Pavla Lužana «Rdeči mlin*, ki sicer ne na docela posrečen, vendar zanimanje zbujajoč način obnavlja dogajanje okrog neke konference iz predvojnih časov dejavnosti slovenske komunistične par- tije. Tudi Maribor goji slovensko dramatiko; še največ uspeha je dosegel z »odkritjem* predvojnega besedila znanega slovenskega revolucionarja in pisatelja Toneta Čufarja »ščurki* — to je zdaj gotovo ena izmed najbolj gle danih mariborskih predstav. Da ne govorimo o Rudiju Šeligi, ki so njegovo «Lepo Vido* uprizori li v Mariboru tako privlačno, da bo letos — poleg Kozakovega »Profesorja Klepca* in celjske Korunove predstave Cankarjeve «Lepe Vide* — reprezentirala letos slovensko gledališče na osrednjem jugoslovanskem gledališkem festivalu, Sterijinem pozor-ju v Novem Sadu. Da ne bi kazalo, kakor da gre za kakšno naključje, so udeleženci Delove okrogle mize tudi «izdali skrivnost*, da so vse dramaturške miznice polne novih dramskih tekstov. Ljubljanska Drama jih ima na zalogi pet. Mestno gledališče ljubljansko pa bo menda prihodnjo gledališko sezono igralo izključno samo nova slovenska dramska besedila! Na letošnjem kranjskem »Grumovem natečaju* se je znašlo kar devetnajst dram, med katerimi so Rožmarin- plošoa Sovodenjskega nonrta Sovodenjski nonet je te dni izdal svojo stereo ploščo s 33 obrati AVF 970 B z naslovom *Rožma-rin». Na eni strani so registrirane pesmi Pa kako bom ljubila, Spomin na zimski večer. Na trgu, Jaz bi rad rdečih rož. Zvezde in Ana ni na nana, na drugi strani pa Rožmarin, Dve utvi. Lastovki v slovo. Pisemce. Ljubica vstan, vpihni luč in Pesem galebu. Gre za pesmi iz nonetovega tako imenovanega cželeznega repertoarja». Strokovno oceno bomo še prinesli, na tem mestu pa naj le pohvalimo podjetnost sovodenjskih pevcev, saj bo na ta način njihovo petje ostalo tudi potem, ko noneta v sedanji sestavi ne bo več in bo pričalo naslednikom, kako so njihovi predhodniki z liubezni-jo gojili slovensko narodno pesem. Prisft^rajlv za DIJAŠKO MATKO dobili nagrado »Karamazovi« Dušana Jovanoviča, v uredništvu ■ revije «Mentor», ki skrbi za literarno rast mladih piscev, pa leži in čaka na predelavo ali morebitno objavo več kot ducat gledaliških besedil. Kaj se je zgodilo? Kaj je v kulturnem ozračju, kakšna motivacija spodbuja k tolikšni dramski produkciji? Vprašanje, o katerem se splača razmišljati. Najbrž ni nobenega dvoma, da je svojevrstno vlogo odigral pri tem razmah televizije, ki ni le eno samo veliko vsakovečemo gledališče, am-'pak pišoče ljuri samogibno (in tudi organizirano) naravnost spodbuja k izdelovanju dialoških besedil. »Vsakdo* je tako rekoč povabljen, naj dela televizijske priredbe literarnih de! ali piše lastne tekste. Potem je tu dejstvo, kakor je omenil eden izmed udeležencev Delove okrogle mize, da je gledališče ena izmed najbolj »sociološko učinkovitih* umetniških dejavnosti, da je torej malone logično, če se v tem obdobju razgibavanja ne dovolj razgibanih energij v posamezniku in v družbi občinstvo čedalje bolj zateka h gledališču kot tisti »tribuni*, raz katero bo zaznalo kaj relevatnega za urejevanje problemov, ki se pri tem porajajo. Rapa šuklje je opozorila na še eno pomembno stvar: sodobna mlada slovenska generacija izobražencev se v svetovnem položaju, kakršen je, čedalje bolj zanima za obdobje, ki so ga preživeli njihov’ starši, ko so bili mladi. Obdobje narodnoosvobodilne vojne je za mlado pokolenje čedalje bolj zanimiva tema za razmišljanje, razpravljanje in razčiščevanje pojmov in ni naključje, da se večina novih dramskih besedil posredno ali neposredno nanaša prav na dogajanje v tistem dramatičnem času. Najbrž pa je eden izmed temeljnih razlogov za nov polet slovenske dramatike sprememba v gledališkem življenju samem. Nihče več ne taji, da je permanentna kriza slovenskega gledališča zdaj praktično pri koncu. Ne samo kritika, tudi publika iz sezone v sezono ugotavlja, da se raven slovenske odrske umetnosti dviga, da je zavladala nova strokovnost v dramaturških oddelkih, režiserskih vadbenih prostorih in na odru samem. Gledališča so «zavzeli» mladi ljudje, ki so prehodili trnovo, a garlvse koristno in doživetij Bogato pot vegetiranja in eksperimentiranja v majhnih, »kletnih*, »podstrešnih*, «pekarniških» gledališčih, in imajo zdaj priložnost — «hic Rhodus, hic salta* — uveljavljati svoje u-metniške ideje in poglede. Igralska umetnost je stopila iz žlaht- nih in pomalem včasih sterilnih okvirov realizma in Stanislavskega in išče nova, sodobnejšemu človeku pristopnejša in zanj vznemirljivejša izrazila. Režijski prijemi se v svojem nastavku ne razlikujejo od onih, ki za njimi stoje velika evropska režiserska imena, in najnovejša svetovna dramska produkcija je tako rekoč že v nekaj mesecih na slovenskih odrih, če je kaj vredna. Iz te nove atmosfere, ki je nastala v slovenskih gledaliških hišah, se je razvila tudi nova animacija za slovensko dramatiko. Dramatik ni več neznani literat, ki izroči intendantu svoje dokončano besedilo in se potem pojavi kvečjemu spet na premieri, marveč soustvarjalec, sestavni del teama, ki kreira gledališko predstavo. Vsekakor kaže, da bo od »zlatega veka*, ki zdaj «kranjskim Muzam pride*, imela še največ Talija: gledališče je spet v o-spredju zanimanja. TEVŽ MALEJ Pihalni kvintet RTV Ljubljana abonmajski gost Glasbene matice V ponedeljek, 25. februarja, na sporedu 6. koncertni večer « tošnjega abonmaja Glasbene ® tiče. Na odru Kulturnega doma s nam bo predstavil pihalni kvint« RTV Ljubljana, ki ga sestavljaj flavtist Jože Pogačnik, oboist žo Rogelja, klarinetist Alojz pan, hornist Jože Falout ter gotist Jože Banič. Ansambel je bil ustanovljen k" ta 1958 v okviru simfoničnem’ kestra Radiotelevizije Ljubija® • Njegovi člani se namreč, P°._ Pihalni kvintet RTV Ljubljana: od leve proti desni: Jože Pogačnik - flavta, Božo Rogelja - oboa, Jože Falout - rog, Jože Banič - fagot, Alojz Zupan - klarinet SLOVENSKE ZALOŽBE V LETU 1980 (12) Več kot petdeset novitet založbe Partizanska knjiga Poudarek na partizanski literaturi, na splošni obrambi, pa tudi na znamenitih Slovencih V naši redni zbirki Memoari-stika pravi direktor in glavni urednik založbe Partizanska knjiga Brane Grabeljšek, bodo izšla štiri dela: knjiga Mate Utoviča «Mauthausen», ki v bistvu niso čisti spomini, nekakšen spomin-sko-dokumentami, hibridni tekst. Drugo delo iz te zbirke so spomini Franceta Lubeja «Odločitve». V njej nam naš znani družbenopolitični delavec govori vse od časov pidoma v sokolski organizaciji, ko se je ie-ta s svojim naprednim krilopa odločila OF, sicer pa za Lubejeve spomine lahko rečemo, da so pisani v izrazito memoarskem tonu. Tretje delo je knjiga Nikola Nikoliča «Z ranjenci prek Sutjeske*. To so spomini zdravnika Nikoliča, ko so Nemci dve izmed treh bolnic na Sutjeski odkrili in uničili, Nikolič pa se je s tretjo prebil. Vendar pa v svoji knjigi Nikolič popisuje tudi čas od oku- .................................umni.......................................................................................................> revije DAN, št. 89/1980 Pravkar je izšla nova številka revije «Dan». Tudi tokrat je njena vsebina raznolika, zanimiva in zato vredna branja. Aktualnim vprašanjem sta posvečena sestavka Dušana Udoviča «Svarilo iz Kabula» in Vojmira Tavčarja «Vsakdanji venci*. Alenka Rebula-Tuta zanimivo razmišlja o spolnosti, ljubezni v zakonu in zakonski razvezi. Dunja Nanut se raz-govarja z nestorjem naših likovnikov Robertom Hlavatyjem. Boris Simoneta piše o športu v Benečiji. Kraški skrinji zakoncev Do-Ijak so namenjene barvne slike in tekst Janka Furlana. Suzi Pertot je obiskala dom Miklove Zale v Rožu, Katjuša Tretjak pa predstavlja čarodeja oziroma rokohi-treca Maria Pogačnika. Še marsikaj drugega je v tej številki vključno s knjižnimi ir. likovnimi ocenami. Fabio Gergolet nadaljuje svoj opis potovanja po Ameriki, F.C. pa piše o slavnih beatni-kih v zvezi z njihovim nastopom v Vidmu na lanskem pesniškem srečanju. V spomin na Cirila Kosmača pa je objavljena njegova povest »Kruh*, h kateri je prispeval ilustracijo Silvan Bevčar. Uvodnik je namenjen nedavnemu srečanju slovenske delegacije s Cossigo. GLAS £K «KRAS» športni krožek «Kras» ima svoje periodično glasilo o telesno kulturni dejavnosti v zgoniški in repen-tabrski občini. Zdaj je izšla prva številka in izdajatelji so v uvodni misli zapisali, da si «že!ijo naj »GLAS* ne bi bil samo sredstvo za bolišo informacijo ampak sredstvo, preko katerega naj bi se razvijala poglobljena razprava tako o vprašanjih, ki zadevajo telesno kulturo, kot o širših družbenopolitičnih vprašanjih * Uvodni sestan je posvečen razmišljanju o ŠK Kras včeraj, danes in jutri v funkciji slovenske bitnosti. Župana repen-te brske in zgoniške občine govorita o odnosu občinskih oblasti do športne dejavnosti. Poseben članek je namenjen oskrunitvi spomenika NOB v Gabrovcu in s tem v zvezi potrebi po povečani budnosti Slovencev in antifašistov. Nekaj član kov je posvečenih posameznim dejavnostim: odbojki, namiznemu tenisu, članski nogometni ekipi in splošni nogometni problematiki, o-troški telovadbi itd. Bogata in dinamična publikacija, ki ji želimo uspešno pot in vlogo, pa tudi posnemanje pri drugih društvih. ANDRAŽ ŠALAMUN V PIRANSKI GALERIJI Nova abstraktna smer Platna velikih mer9 kromatičnih harmonij, ki spodbujajo domišljijo, umetnika pa lahko vodijo tudi v slepo ulico Pred dnevi — v torek, 19. t.m. — se je v umetniški galeriji Piran zaključila zanimiva razstava, ki jo bodo menda v kratkem prenesli v neko veliko galerijo nekam na sever Slovenije, ki pa je, žal, ne bode mogli ponoviti kjerkoli, kajti v Piranu razstavljena dela potrebujejo veliko razstavišče z velikimi stenami oziroma razstavnimi površinami. Gre namreč za razstavo, na kateri je bilo dano na ogled komaj dvanajst nenavadno velikih platen, saj sta dve merili pet metrov v dolžino in tri v višino, ostala so bila sicer za polovico manjša, vendar pa še vedno velika, saj so merila dva metra in pol v dolžino in tri metre v višino. Toda to je le ena in vsekakor stranska zanimivost ali posebnost razstave, ki jo ;e v treh prostorih galerije Piran pripravil mladi likovnik Andraž Šalamun. Mladi mojster ubira vsaj v naših, slovenskih okvirih, skoraj povsem nova pota. Morda zato, ker je prisluhnil tistim, l:i menijo in celo trdijo, da so se vse »klasične* likovne smeri izživele, da sta celo konceptualna in še pred njo abstraktna umetnost že pokojni, se je opredelil za novo — abstraktno smer, ki pa je na neki način spet hudo blizu nekakšni realistični likovni govorici. Zavedamo se, da je v tem, kar smo zapisali veliko protislovnega, vendar bi mogli trditi, da je to zaključni vtis, ki smo ga odnesli z razstave in to ne le mi, saj ši je gledalec le z drobcem domišljije na primer pred prvim velikim platnom v veliki dvorani brez težav ustvaril podobo pozne kraške jeseni s čudovitimi barvami »zrelega* ruja, z barvami, ki gredo od živorumene do krvavo-rdeče in "se to na topli osnovi rjave že suhe kraške trave. Pred nasproti stoječim prav tako velikim platnom, pa si je gledalec z občutljivim in hkrati sprejemljivim »sluhom*, kaj kmalu pričaral velikansko krošnjo še golega drevesa, katerega veje pa so obložene s cvetjem prvenstveno rdeče barve. In vendar, ponavljamo, gre za abstraktno likovno govorico, ki pa more v pozornem opazovalcu, ob pripravnem »sodelovanju*, ob ustreznem razpoloženju ter ob primerni sprejemljivosti ustvariti tudi povsem drugačne asociacije, ki ne bodo daleč od preproste, rekli bi že realistične fi-gurativnosti. Andraž Šalamun dela kar na grobi, torej povsem nepreparira-ni juti. Na tkanino nanaša v velikih zamahih debelejše ali pa tudi komaj zaznavne plasti barve v res lepo kromatično harmonijo, ki je za oko toliko bolj prijetna, kolikor jo bolj od daleč opazujemo. In tedaj se opazovalci zazdi kot bi imel pred seboj ali pravo pravcato eksplozijo barv, ali pa nekakšen ognjemet barv, ki se pa ločujejo v dve povsem ločeni lestvici, v tople barve rdeče osnove v vseh možnih odtenkih na rjavih osnovah, ali v hladne barve sinje-modrih, zelenih in vijoličastih osnov, na nekoliko .temnejših ozadjih. V tistih svojih delih, na katerih se barve stapljajo druga v drugo, Šalamun spominja na znanega goriškega slikarja Fulvia Monaia, le da ta ostaja v »normalnih* dimenzijskih obsegih in da je vendarle ostal v okvirih realizma, pa čeprav na samem robu abstraktnosti. Naj bo kakorkoli, Šalamunova dela pritegnejo. Čeprav smo že večkrat omenili barve kot njegovo značilnost, Šalamun ni kolorist. Njegova barvna lestvica je pravzaprav razmeroma skopa, bogata pa je v odtenkih, privlačna v skladnosti. Šalamun baje dela ob glasbeni spremljavi. Ne vemo, če mu služi za spremni navdih klasična, dndekafonska ali kaka modernejša glasba, po harmoniji barv, ki jo izpričujejo njegova dela bi mogli sklepati, da izbira zares dobro glasbo, pa čeprav ne vedno toplo in navdušujočo, kot bi izhajalo iz dveh ali celo treh bolj hladno nastrojenih ali vsaj tako delujočih del. Ob koncu se vsiljuje misel, k’ bi jo ob vseh pozitivnih vtisih vendarle radi izrazili. Piranska razstava je bila stilno in tudi vsebinsko enotna in zaokrožena. Rekli smo tudi vsebinsko, pa čeprav prave vsebine tu ni. In v tem je vsaj posredno neka nevarnost. Ker osnovnega motiva skoraj ni, je izbira »motiva* o-gromna. S tem pa se vsiljuje nevarnost ponavljanja, to pa je hkrati lahko tudi nevarnost slepe ulice, v kakršno je zašel že marsikateri soroden likovnik in iz katere so se prebili le bolj veljavni umetniki. Brez pretiravanja lahko rečemo, da bi Šalamunu iz morebitne takšne nevarnosti ne bilo težko najti pot. FRANC UDOVIČ pacije do prihoda v partizane, jetnikovanje v Jasenovcu in svojo vrnitev v partizane, ko so ga zamenjali za ujete nemške oficirje, do bitke na Sutjeski, še posebej je zanimivo četrto delj iz te zbirke, gre za knjigo Francoza Noela Favreliera »Upornik*. Fa-vreliere je francoski slikar, bil je v francoski vojski, se boril v Alžiriji, kjer je rešil alžirske ranjence, pa je moral prebegniti na alžirsko stran. Zaradi dezer-tiranja je bil v Franciji obsojen na smrt, po alžirski vojni pa je bil predstavnik .Alžirije v OZN v New Yorku. Potem je alžirsko vlado zaprosil za štipendiji da bi študiral na Kitajskem, dobil pa je jugoslovansko štipendijo in tako prišel k nam, kjer se je poročil in sedaj živi v Ljubljani kot predstavnik Renaulta. V času, ko je bil obsojen na smrt, se je zanj zavzela napredna Francija s Sartrom na čelu, zdaj pa je o vsem tem napisal knjigo spominov »Upornik*. V zbirki strokovne literature za splošni ljudski odpor bodo izšle štiri knjige. Prva je Življenje v naravi in predstavlja ponatis, čeprav so nekatera poglavj- razširjena kot, na primer, poglavje o meteorologiji. Druga knjiga je delo Branka Peroviča »Svetovne vojne mornarice*. To je pomembno delo, opremljeno s številnim slikovnim gradivom, ki nudi dober pogled in vpogled v sodobne vojne mornarice sveta. Tretje delo je »Reševanje iz ruševin* in predstavlja ponatis, medtem ko je četrta knjiga učbenik Obramba in zaščita za srednje šole. Kot vsako leto je tudi letos na programu zbirka Znameniti Slovenci, v kateri bodo izšle štiri knjige: Marjan Mušič je napisal knjigo o velikem arhitektu Jožetu Plečniku, Dragotin Cvetko o skladatelju Davorinu Jenku, Stanko Janež o pomembnem či-nitelju naše literature in uredniku Franu Levcu, medtem kc je Marja Boršnikova napisala monografijo o Antonu Aškercu. V zbirki Leposlovje pa bo letos izšlo sedem del. Tu je »Deklica s harmoniko* Jelke Arnejc, ki predstavlja njeno prvo delo in so to v bistvu njeni spomini na medvojno izgnanstvo v Srbiji. Štefanija Podbevšek je zbrala svoje novele, v katerih kritično govori o usodi partizanskih žena po vojni, v knjigo pod naslovom «Ko se je dan videl skozi noč*. Nada Kraigher je napisala roman «žive povestice*, v katerem govori o otroštvu, pravzaprav o svojih vnukih, psihološko se loteva svoje snovi in skuša odkrivati odnose med starimi starši in vnuki. Ivan Ribič pa je zbral nekatere svoje znane in dobre parti-* zanske novele omskDjigo pod naslovom «Skozi mrak in vihar*. Karel Grabeljšek je napisal nov roman »Učiteljica*, v katerem govori o mladosti partizanske učiteljice, ki se je bila priučila svojega poklica med borbo nekje na Cerkljanskem, medtem ko je zadnje delo iz te zbirke prevod. Gre za znani roman hrvaškega pisatelja Jureta Franičevida - Plo-čarja «Vrtinec», za roman torej, ki je ob svojem izidu vzbudil nemalo polemik, pritrjevanja in nasprotovanja. O njegovi kvaliteti pa nedvomno govori tudi visoka nagrada 4. julija. Skupaj s filmskim proizvodnim podjetjem Vibo-filmom bo Partizanska knjiga izdala v zbirki Scenaristi štiri filmske scenarije: Karpo Ačimovič - Godina: »Splav Meduze*, Drago Jančar »Razseljena oseba*, Emil Filipčič - Ma tjaž Žbontar «Stampedo» in Vida Zei »Recepciia*. V zbirki Poezija bosta izšli dve deli. Tu je Antologija svetovne revolucionarne pesmi, ki jo je pripravil in uredi) Emil Cesar. Gre za evropski del te poezije, ki sega od oktobrske revolucije do konca druge svetovne vojne in predstavlja vsekakor zelo zanimiv in tehten izbor tovrstne poezije. Druga knjiga poezije pa je ponatis dveh zbirk Igorja Torkarja »Blazni Kronos* in »Kurent*. Posebnost tega ponatisa bodo tudi ponatisnjene ilustracije pokojnega Nikolaja Pirnata k zbirki Blazni Kronos, ki je ob svojem izidu tik pred drugo svetovno vojno povzročila takšen odmev, da jo je takratna kraljevska jugoslovanska oblast zaplenila. Matjaževa knjižica pa je na- menjena otrokom in mladim bralcem. V njej bo izšlo devet knjig. Na prvem mestu je treba omeniti »Vojkov vod* Ivana Renka, ki bo to pot izšel že v tretji izdaji. Potem so tu kar tri knjige znanega jugoslovanskega mladinskega pisca Arsena Dikliča: »Pristava v malem močvirju*, ki je dokaj znana po televizijski nadaljevanki «Salaš v malom ritu* in bo zato opremljena s fotografskim materialom iz te televizijske serije, dalje je tu prav tako Di-kličevo delo «Jesen v mrtvem ro- kavmuW?.«%rižki' než Vipotnik je za to zbirko na- Lesami, pisal «Dikove nezgode*, Kristina Brenk pa »Partizansko Katarino*. Tu sta še dve pesniški zbir^-ki in ricer Milan Dekleva s knjigo «Pesmi za lačne sanjavce* in Boris A. Novak «Prebesedimo besede*. In končno je tu še knjiga D. Ž. (Nadaljevanje na 8. strani) skupinskega koncertiranja v kvin- tetu, udejstvujejo tudi kot so sti bodisi s samostojnimi nasW’ kot tudi v okviru omenjenega foničnega orkestra. Člani pihalnega kvinteta so plomirali na ljubljanski S'as Akademiji ter se nadalje Posa™\) no izpopolnjevali na pariškem ' servatoriju. Svojo umetniško javnost dopolnjujejo še s pe®86 škim delom. .. Poleg številnih nastopov na mačih in tujih koncertnih °®|“! so se člani kvinteta udeležili vrste glasbenih tekmovanj, Pr vsem tekmovanja v Ohridu, na terem so bili deležni visokih P znanj. Njihov repertoar obsega skia iz klasične dobe, kompozicij® mačih skladateljev ter dela dernih glasbenih ustvarjalcev- Na koncertu v Kulturnem ^ mu nam bo pihalni kvintet Ljubljana predstavil naslednji s red »Antične madžarske P JJj _ »Vinjete* jugoslovanskega skladaj Dejana Despiča ter skladbo « ^ ne Kammermusik, op. 24 s • Paula Hindemmitha. ffl- Ferenza Farkaša, «Serenado 406 v c molu* W. A. Mozarta. Slovenska imena naših krajev im* DOLINA Izredno pogostno krajevno po značilnosti tal. nnAiS0 Dolina pri Trstu, it. S-della Valle: prvi del po va patronu Urhu, Dorligo je na -c0 oblika svetniškega imena ju (prim. Doria. Alcuni aspetti ^ stratificazione toponimica ' ^ provinčia di Trieste, Srf'ia j s|. str. 256), drugi dej je Prev0U -v dolini Kosiče tik itd. Dolina (manj** l0. Zemljevidu z italijanskimi venskimi krajevnimi imeni v laniii Julikk-i kraiini in imena. laniji, Julijski krajini čiji, LJ 1974). ..... lavnili v Dolina, eden od štirih ski dolini, it. Dolina (ta Pa ^ komaj omenjenem Zemljev*.0! j. tem postanejo kriteriji 1.1“ skih geografov malo jasni)- iiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiMiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiMiiMimitiiiiiMiiimiiimiMiiii'"111 OB IZIDU DVEH PESNIŠKIH ZBIRK Okno v pesništvo Bati Konc Žužaič’ Pesnica madžarske narodnosti v Sloveniji o p dvojezičnih pesniških izdaj za medsebojno spoznavi Novinarka madžarskega tednika Nepujsag, ki izhaja v Lendavi za prebivalce madžarske narodnosti v Sloveniji, Bati žužana, je pred nedavnim presenetila z izdajo samostojnih pesniških zbirk: pri novosadskem Forumu je izšla njena zbirka Utravalo (Popotnica), pri murskosoboški Pomurski založbi pa Kettonk Evszakai ali v slovenskem prevodu Najini letni časi, hkrati pa je zastopana še v zborniku Čsszhang - Sozvočja, v katerem so predstavljeni pesniki madžarske narodnosti v Sloveniji •iiciiiimi«ii««ll«llliiiimtiiiiiialitlili«iiiMili*aiii«aiiiiuiiiiiii*iaii«*iiaaiaiiiiiviim«iiiajMiiiiiiiiiiiiiiBftiitiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiaittt«i««iiiiiii*i«>iiaiiaaliaaMt*aai«iii«MiiMBii>iPKtt«i»af»Mf****«|»«>n|»«ii»«aaaa«iat«a|||«iia,>|||||a|||>>|>|111 Dva koncerta v Novi Gorici in Kopru Dne 9. t.m. je bil v dvorani novega Kulturnega doma v Novi Gorici že drugi simfonični koncert. V gosteh je bil avstrijski zvezni mladinski simfonični orkester, ki ga sestavljajo najboljši gojenci glasbenih šol iz cele Avstrije. Na sporedu so bila dela Wolfganga Amadeusa Mozarta - Simfonija št. 40 v g-molu, Petra Hjiča Čajkovskega - simfonična pesnitev Romeo in Julija in Josepha Straussa - Sferenklange. Orkester je vodil dirigent Ernst Marzen-dorfer. Koncert je bil sicer namenjen v prvi vrsti glasbeni mladini, vendar je bilo tudi veliko odraslih poslušalcev ne le iz samega mesta, temveč tudi iz ožje in širše okolice, celo iz Tolmina in drugod. Čeprav bi si lahko predstavljali, da bo to neke vrste boljši šolski orkester, še zdaleč ni tako, kljub temu, da se člani orkestra zbirajo le na občasnih vajah. Vendar dosega dirigent presenetljivo kvaliteto s pomočjo izvrstno organiziranega predhodnega dela posameznih orkestrskih skupin, ki jih vodijo njegovi pomočniki in koordinira on sam. Tako dosega celota izredne uspehe, ki bi ji lahko zavidal marsikateri drug pomembnejši orkester. Saj smo slišali presenetljivo uigrano telo, čeprav so v njem tudi izredno nadarjeni izbrani izvajalci. Njihova igra je čista in jasna, homogene skupine se zlivajo v plemenito učinkujoč orkestrski ton. Delujejo disciplinirano in zbrano sledijo dirigentovim poustvarjalnim hotenjem. Kar zadeva interpretacijo, moramo naglasiti, da je bila izvedba Mozartove simfonije po slogovnih posebnostih, po izvrstni, precizni in skladni igri, po iztanjšano izdelanih in oblikovanih frazah grajena v takem pristno muzikalnem zanosu, kakršnega doživimo le redko. To je bila tudi najmarkantnej-ša poustvaritev tega koncerta. V glasbeni pesnitvi Čajkovskega smo doživljali močne napetostne trenutke dramatskega razpleta programsko zastavljenega dela, ki gotovo -sodi med najlepše ustva ritve značilne, romantično navdihnjene zvrsti Orkester je razkril ves blesk zvočne učinkovitosti pa tudi svojo muzikalno izrazno moč. Ob izvedbi tega dela je tudi nova dvorana prestala svojo določeno preizkušnjo. Začutili smo namreč, da se v njej pastoznejša zvočna gmota, z akustičnega vidika, ne razvija v dovolj jasnih obrisih pri visokih dinamičnih stopnjah v trenutkih celotno delujočega orkestra. Zdi se, da bo dvorana dajala prednost godalnemu oziroma komornemu orkestru in seveda ostalim manjšim zasedbam. Sicer pa smo lahko kar zadovoljni, saj boljše dvorane do zdaj ni bilo. Koncert je orke ster zaključil z učinkovito izvedbo Straussove skladbe. « * « Društvo prijateljev glasbe v Kopru je organiziralo 15. t.m. svoj šesti abonmajski koncert v letošnji sezoni. Nastopila sta violinist Blagoja Dimčevski in njegova soproga, pianistka Ivetta. Na sporedu sta imela Tartinijevo Sonato »Vražji trilček*, Beethovnovo Sonato, op. 30, št. 3 v G-duru, Prokofjeva Sonato št. 2, op. 94 bis in Weniawskega Scerz, Tarantella. Čeprav ju je na turneji zajela gripa, sta si v Kopru že toliko opomogla, da sta se, kakor sta izjavila, lahko predala bolj sproščenemu izvajanju, kar je potrdil tudi njun uspeli koncert. Kvaliteta izvajanja obeh umetnikov je bila na solidni ravni. Vendar pa je našo pozornost že takoj na začetku pritegnila pianistka, s posebnim zanimanjem smo sledili njenemu iskrivemu muziciranju. V njej smo zaznali občutljivo interpretko vseh navedenih, slogovno različno pisanih del: v vsakem je našla stvarne vrednote in vsako oblikovala v pristnem umetniškem izrazu, tako da je njeno sodelovanje prinašalo krepak delež v skupni igri z violinskim partnerjem, ki ga je po svoji oblikovalni prečišče-nosti občutenjski iztanjšanosti na trenutke celo prekašala, čeprav mu moramo na drugi strani priznati izvrstno igro pa tudi inter-pretacijsko prepričljivo učinkovitost. Zelo aktivno Društvo prijateljev glasbe nam je v svoji že sedemnajsti koncertni sezoni, tudi tokrat organiziralo dober koncert ter nam obenem prvič predstavilo violinista iz Skopja in pianistko iz Tbilisija — kjer velja za najboljšo gruzinsko pianistko — ki ju je enaka nagnjenost do glasbe in muziciranja združila v kvaliteten duo. IVAN SILIČ in iz sosednjih madžarski® panij. d£,set- »Popotnica je sad skoraj ^poletnega dela, pisala sem. ^i, vala; moralo je dozoreti v natis-preden sem se odločila zaetil®' Vem, da sem mnoge Prf pišu®1 toda povedati moram. d® j s®®1 pesmi vse od gimnazijskih rjpr®" in bi najbrž lahko že Prt'l sj 1® vila samostojno zbirko, želela,* pravi naša sogov® ki od leta 1963 živi v pO> pred tem pa je novinar-začela v uredništvu novo® dnevnika Magyar Sz6. Bati žužana je s svojo P^a|i, bila prisotna v številnih . ki jih izdajajo v Vojvodini- ^ lovala je v radijskih bterajaVe dajah, med pomembne °D.{ tisi8! šteje zlasti pesmi, i so li v reviji HID MOST. napiše kaj tudi v prozi- eV»; tako pa se ukvarja tudi s ji jan jem bodisi pesmi. Pr ■ lit®j dramskih del. Pisanje PeS ramo snovanje torej f pri novinarskem delu, sp*’- e o*, v življenju, s svojo besedo ^ ^Di živa na različna dogajanj® in okoli sebe. p®f In to je že uvod v 8*' prost vpogled v pesmski » tnic" ti Konc žužane. Če je j'L, s®?j izbor iz 10 letnega pesrusk * tu®j vanja, je k temu naravn®'' f vsebina, ki prinaša ®v lj® n gled na - -et, njeno zoper*1® vedh” recimo proti tistim, ki s ^ ne priznajo, da ženska 1® gtfP vse tisto kar moški; P0 pr * ali slab odnos do vseg®-dogaja okoli nas. Tu pi^e 0 jn pr’ odnosu do pesmi, pesnik®-.,pr* ništva, in tu, po pričakov® > tu® tudi o ljubezni. Zbirka J' U® neke vrste obračun, inven rejenega in tistega, kar jtO®1 no čimprej ali malo kasnej ti, narediti. na V izrazu je preprosta, način želi sporočiti ERNEST^ ^ (Nadaljevanje na 8. str*" '..V' S..... , £________ ^nSSicfSnevmk Otrok od rojstva do mladostništva V zdravstvenih in skrbstvenih strukturah premalo slovenskih strokovnih delavcev tJ&Mtocijo zdravstvenih in it rit storttev postaja v Trstu kik™a' R,azdelitev teritorija tr ££*~Pokrajine na 15 okolišev, v ^ ”, deluje skupina operaterjev cialno °^u zdravstvenega in soli ^bstva za mladoletnike ProbkmZnos-t’ da se poglobimo v ipk.- n Prisotnosti, slovenskega o-v teh službah. tftjargamaeijo socialnih in }a \.lven9x.. storitev Zdravstvene-ttittniHZ0I.c^a so bile poenotene Hale Jnosti raznih ustanov, ki so jt osebjlaZpola9° (commancl0) sv°- MLl°kraiinsk' upravi so bile za-neg.tj ,r* socialne delavke slo-nice . narodnosti, ki so sedaj čla okolišifl’?pln’ delujejo v sledečih i®' Jvan; 2. Devin - Nabrežina irr11^’ Repen tabor; 3. Doli-■' Rri tržaški občinski u-ng ftJe .“Ha zaposlena ena social-lišu u,k ?’. k’ sedaj deluje v oko-- Zahodni Kras. ote„,° solske medicine tržaške kg0 e uprave je dala na razpo-asijfJJr slovenskih zdiavslvemh tkitZUih k! Pa ne krijejo vseh tičih > , ” sol- Na ostalih sloven narod*!,- deluje osebje italijanske la jejjk ’ne obvlada slovenske idrntM0^^ občinah deluje pet ia naČRnPl asistentk. Predpogoj ,hna-^ev ie poznanje sioven-HJjsw To žal ne velja žu £n0bČlno- ni kon?10 P°udariti, da Zdravstveni n,;h0r,cii razpolaga s petnajsti eiega ,0i, med katerimi ni niti Kot ,£}venske narodnosti. de tin lctlrn° je sedanje stanje gle terjej. *aPoslitev slovenskih opera-»Do službah, ki zadevajo skrb-IW“ mladoletnike, porazno. 'Slovenskih strokovnih de-nos( ,i„ ’ da bi zagotovili prisot-iteni.ni,vfP.skega osebja vsaj v ii-tkega C%-\su’ kjer je sedež sloven-^tensib-kl iehega ravnateljstva. «ini hllh°Perater naj bi sledil ti ^l'<‘lstv°u-mnm slovenskega pre-date a> teritorialno spada v di Tn itn ni s>i u: . „„ ravnateljstvo. Posegi bi ^enafuJne^evaH le na šolsko pro-n° Vr.v?- temveč do is°blematiko na bi zajeli celot-■ —otrok od rojstva njenejaet starosti. V sklopu orne raterjla Predloga so slovenski ope-kv di)PhtevaH takojšnio zaposli-' n slovenskih psihologov, ki hi l . jfebe Vse okoliše. Da bi po 'k Čim^.skega prebivalstva do-h 5. moolj učinkovite odgovore. *>mitetreba še naprej''“žhhteviti BV "odaljnnh^sldttihsm peraterjev. Da bo jasen položaj slovenskega osebja v javnih strukturah, ki se na katerikoli način ukvarjajo z mladoletniki, naj še dodamo, da v organiku otroške bolnišnice nBurlo Garofolo* ni izrecno predvideno slo vensko osebje, kar se najbolj ob čuti v decentraliziranih pediatričnih ambulantah, ki naj bi imele pregled nad psihofizično rastjo otroka od rojstva do 3 let starosti in kjer naj bi se preventivno ugotavljale morebitne psihične in fizične motnje. Pomanjkanje slovenskega osebja je še posebno občuteno v nevropsihiatričnem oddelku in v rehabilitativni jazi zdravlje nja (logopedia...). Pri socialni službi sodišča za mladoletnike, ki je pristojno za prestopništva in za rejništva ter posvojitve ni slovenskega osebja. Iz tega kratkega m gotovo nepopolnega pregleda je razvidna splošna odtujenost institucij do slovenskega človeka. V trenutku, ko se človek, predvsem pa otrok, ne more posluževati svojega jezika, da izrazi svoje probleme in potrebe, je komunikacija krepko okrnjena. V posluževanju takih zdiavstvenih in skrbstvenih storitev človek ne more uporabljati istega jezita kot na primer v trgovini. Beseda mnogokrat ne izraža docela misli in stisk, v katerih se nahaja človek. Razumevanje operaterja mora včasih dlje od izražene vsebine in to predpostavlja dobro razumevanje jezika Italijanski operater mnogo krat nudi le okrnjene storitve za radi nerazumevanja realnih potreb stranke. Nadaljnje vprašanje predstavlja vsa problematika, povezana z asimilacijo, ki je posebno občutena pri socialno ogroženem slovenskem prebivalstvu. Ta je najbolj pod vržen ekonomskemu in psihološke mu pritisku večinskega naroda. Ne malokrat se dogaja, da odgovori, ki jih dobiva ta populacija pri skrbstvenih ustanovah, sploh ne u-poštevajo narodnosti, kar še bolj pospešuje proces asimilacije (slovenski otrok v italijanskem zavodu zaradi neinformiranosti italijanskega operaterja o alternativnih možnostih v slovenskih strukturah >. Poleg tega poznanje stvarnosti slovenske manjšine daje operaterju možnost, da pravilno oceni situa cijo in da jamči tak odgovor, da bo ustrezal vsem potrebam, ne ne zadnje med temi problem narod nosti. Problem zase predstavljajo pri zadeti otroci. Težnja vsfh ustanov. ki imajo pristojnost za skrbstvo takih otrok, je vključevanje v normalne strukture (šole). Posledica tega je iskanje novih pristopov do problema integracije in specifične pomoči učnega in rehabilitativnega značaja. Te problematike se ustanove komaj lotevajo in začenjajo le s težavo nuditi prve pozitivne odgovore, ki so za slovensko prebivalstvo še bolj neučinkoviti predvsem za radi pomanjkanja ustreznih poklicnih profilov slovenskega jezika. Posledica tega je, da se morajo slovenske družine obračati za pomoč v matično domovino, kar je povezano z ekonomskimi izdatki in z neučinkovitostjo posegov, ki zahtevajo za njihovo rešitev širšo obravnavo ih možnost učinkovanja na vse Uste faktorje, ki determinirajo problem, družba, šola, družina. Odila Bufon - Colja Anamarija Kralj - Kalc Prejšnjo nedeljo nam jo je tiskarski škrat zagodel in tako je nehote izostal podpis Odile Bufon ■ Colje. Avtorici se oproščamo. ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Spanje osnovna življenjska nujnost Najbolj zdravo je posnemati naravni ritem dneva in noči Nekaj nasvetov tistim, ki jih pogosto muči nespečnost Spanje je fiziološki počitek organizma in je, kakor prehrana, osnovna življenjska nujnost. V spanju se organizem spočije in si nabere novih sil. Vsakodnevno izdatno spanje je izredno pomembno .za ohranitev zdravja, Spanje torej J varuje telo in je hkrati vir nove energije. Medtem ko organizem lahko trpi lakoto do 40 dni, pa zmore brez spanja le kak teden. V spanju so vse telesne funkcije zdreducirane na minimum, dihanje je počasnejše, prav tako bitje srca, krvni pritisk pade, vse mišičje je ohlapno. Ta navidezna popolna nedelavnost organizma pa je strogo preračunana in je plod številnih kompliciranih mehanizmov v našem centralnem živčnem sistemu, ki naj zagotovi vsaki celici v našem organizmu ustrezen počitek. Res da obstajajo občutne razlike v potrebi po spanju, vendar so dostikrat plod navade. Opaža pa se, da na splošno ženske rabijo manj spanja kot moški, otroci več kot odrasli, sploh se potrebe po spanju v starosti znatno zmanjšajo. Često si skušamo podaljšati delovni dan na račun spanja, vendar se nam to hitro maščuje. Vsako tako pretiravanje je v bistvu ropanje zalog teles- nih moči, kar ima kvarne posledice za ves organizem, zlasti pa za naš živčni sistem. Spanje pred polnočjo je najbolj zdravo, ker posnema naravni ritem dneva in noči. Zato nikoli ne more spanje čez dan nadomestiti nočnega spanja, kar nam lahko potrdijo vsi, ki so prisiljeni delati v nočnem času in so zato stalno preutrujeni, kar ima kvarne posledice za njihovo zdravje in storilnost. Globina spanca ni enaka v toku vse noči, ampak kaže večja ali manjša nihanja v časovnih presledkih po 20 do 30 minut. Zdi se, da nepremični položaj telesa ustvarja neugodne senzacije, zaradi katerih se globina spanja zmanjša, pa se spet poglablja s spreminjanjem položaja telesa. Motnje spanja so različne, tako v ritmu kot tudi v globini spanja. Naj-češče se ljudje pritožujejo zaradi nespečnosti, ki ima lahko številne vzroke, tako v organskih motnjah, če-šče pa so te motnje povsem psihične narave, oziroma izvirajo iz okolja, ki nas obdaja. Nadalje imamo opraviti s hipersomnijo ali pretirano zaspanostjo, ki je najčešče organsko pogojena kot na primer pri različnih vnetjih in tumorskih procesih v mo- Patronat KZ -1NAC svetuje ŠE MESEC DNI ODPRT ROK ZA PORAVNAVO PRISPEVKOV V ZVEZI S POLITIČNIM IN SINDIKALNIM DELOM Vpr.: tJe morda res, kal sem slišal od nekoga, da se lahko še odkupijo tista leta, ko smo delali v okviru političnih strank in niso bili plačani prispevki? Jaz sem nam reč takoj po vojni delal brez zavarovanja skoraj dve leti in pol. Če bi lahko odkupi', tisto dobo. bi se daj že imel pogoje, da se upokojim. Zato vas naprošam, da mi pojasnite v vaši rubriki, kako je s to rečjo, kar bo gotovo zanimalo še marsikaterega drugega bralca.» S. O. Vaša informacija je povsem točna. Zakon štev. 648 z dne 19. de cembra 1979, ki je bil objavljen v uradnem listu 29.12.1979. namreč ponovno odpira rok za predložitev prošenj, s katerimi lahko bivši politični ali sindikalni delavci porav najo zavarovalne prispevke in ta čas se jim bo nato štel v pokoj- o"r ninsko dobo. Ponovno odprtje roka devetdesetih dni od objave (se pravi do 28- marca t.l.) se nanaša na naslednje zakone: 331/58, 252/74 , 214/71 in 36/74. Možnost u-reditve zavarovalnega položaja pn splošnem obveznem zavarovanju imajo tisti podrejeni delavci, ki so opravljali svojo dejavnost pri političnih strankah, sindikalnih organizacijah in zadružnih ustanovah, ali pa delavci, ki jih je delodajalec odpustil zaradi političnega pre ganjanja ali iz verskih razlogov. Prošnje pa ne more vložiti posameznik, ki se mora obrniti na do-tično politično stranko, ki je zasto pana v parlamentu oziroma na sin dikalno organizacijo, prošnje pa vlagajo osrednja vodstva teh strank oziroma organizacij v Rimu. Možnost pridobitve teh nekritih obdobij imajo tudi upokojenci in vdove oziroma vdovci. Upokojenci bi z uveljavitvijo novih zavarovalnih prispevkov lahko zahtevali ponovno likvidacijo sedanje pokojnine ali pa povišek, kdor pa ni še upokojen, lahko prišteje to obdobje v pokojninsko dobo. Do ponovne odmere pokojnine imajo pravico tudi uživalci družinske pokojnine. Svetujemo vam torej, da se takoj povežete s politično stranko, za katero ste delali v povojnem obdobju in da pravočasno odpošljejo v Rim zadevno prošnjo, ki bo gotovo sprejeta, če bo stranka potrdila, da ste bili v neplačanem delovnem razmerju. Postopek za priznanje prispevkov bo verjetno nekoliko dolg in poprečno boste morali čakati od enega do dveh let (vsaj na osnovi dosedanjih izkušenj), preden vam bodo priznali to pokojninsko dobo. (,J -____- . ■ ■ ■■ . . . . ..1 Jto-, Ouis žganih, pri zastrupitvah z narkotiki, pri različnih stanjih psihične za-mračenosti, pri arteriosklerozi mo-žgan, pri nekaterih kroničnih presnovnih obolenjih in podobno. Posebna oblika motnje spanja je meseč-nost ali somnambulizem, ko bolnik v spanju izvaja številne, tudi zamotane mehanične gibe, ne da bi se kasneje tega zavedal. Lažje oblike te motnje so govorenje in vpitje v spanju. Te motnje opazujemo zlasti pri mlajših in nevrotičnih ljudeh. Često opažamo pri teh ljudeh zelo globoko nočno spanje in težko prebujanje v jutranjih urah. In še nekaj nasvetov vsem, ki jih muči nespečnost. Poglavitni pogoji za dobro spanje so: — duševna sprostitev: ne beri razburljivih knjig in ne razmišljaj o neprijetnih dogodkih pred spanjem; — prazen želodec: zvečer nobenih obilnih in težkih jedi, zlasti ne jedi, ki napenjajo, prav tako ne pijte čez mero tekočin; — nič prave kave, ruskega čaja in nikotina pred spanjem; — umivanje telesa z mlačno vodo; — hladen in svež zrak v sobi; — nobenih ozkih spalnih oblek ali posteljnega perila, ki bi lahko povzročilo zastoj toplote; — odprto okno v spalnici, skozi katero prihaja tudi pozimi svež zrak; — zatemnitev prostora in zaščita pred truščem. Razna uspavala in pomirjevala naj bodo resnično le izhod v sili, kajti zavedajmo se, da ni zdravila brez škodljivih učinkov, zlasti če z njimi pretiravamo. R. R. POMAGAJ SI SAM TODA PREVIDNO Poprečen italijanski voznik običajno ni dober mehanik in o motorju ter drugih avtomobilskih sklopih ve le to, da so neobhodno potrebni za brezhibno delovanje vozila. Ob naraščanju cene deta (ura deta v mehanični delavnici stane najmanj 8.000 lir) in cene nadomestnih delov pa postaja «poma-gaj si sam*, nujnost: prihranek je zajamčen obenem pa ima človek tudi prijeten občutek, da si nekako le ve pomagati iz zagate. V nekaterih okoliščinah (ob praznikih ali na potovanju) pa je samopomoč edini izhod iz stiske, če hočemo nadaljevati s potjo in si prihraniti pešačenje ali štopanje do najbližjega hotela. Seveda pa obstaja tudi nasprot na nevarnost: nevešč voznik lahko pri «popravljanju» naredi več škode in tvega še bolj slan račun pri mehaniku, ko se iz neprevidnosti celo ne poškoduje in mora za na meček tudi po zdravniško pomoč. Zato ne bo napak, da naše brat ce, ki jiti je prevzela modno vročica «pomagaj si sarm opozorimo na nekatere nevarnosti. Motor morda ne bo kljub temu uglajeno tekel, pa vsaj v ambulanto ne bo treba. Najbolj nevarno je stikanje pod pokrovom motorja, ko je motor prižgan. Približati se neprevidno pasovom, še zlasti če imamo šal okoli vratu, kravate ali tudi dolge lase je zelo nevarno. Pa tudi zelo banalen poseg kot je za menjava ali odstranitev akumulatorja je lahko vzrok nezgod, če nismo dovolj previdni. Elektrolit v akumulatorju, mešanica destilirane vode in žveplene kisline, lahko ra- WALMCfIOR TRST L'l. Carpison 6 tel. 761801 PRODAJA TEHNIČNA POMOČ REZERVNI DELI ^RENAULT HONDA UhiUD/iV r»f Ji*r> zje suknjo ali hlače in povzroči hude opekline. V napravi se nadalje razvija vodik, ki je zelo vnetljiv, zaradi česar ne kaže kaditi v bližini akumulatorja ali, kar je še bolj nevarno, približati se s prižgano vžigalico. Če že potrebujemo več svetlobe, sezimo po električni žarnici ali žepni bateriji. Previden mehanik si ne bo ni koli pomel oči, medtem ko se ukvarja z avtomobilom. Nekatere tekočine — kot na primer olje v zavornem sistemu — povzročajo razne nevšečnosti. Ne bi bilo niti napak, da si novopečem mehanik sname uro, prstan ali drug kovinski nakit in skrbno pazi, da se ne dotakne električne napeljave, zlasti ne žic, ki povezujejo tuljavo in svečke. Tok dosega tam napetost 20.000 voltov, če je avto opremljen z elektronskim razdelilnikom vžiga pa tudi 40.000. In še: pazimo na nezaščitene dele karoserije, ob katerih se lahko krepko urežemo, ali na tiste dele. ki se krepko segrejejo (motor, izpušni sistem, pa tudi koluti). Predvsem pa skrbno pazimo, kjer delamo. še zlasti, če je motor prižgan. Prostor mora biti dobro zračen. ker so izpušni plini zelo strupeni, pa tudi bencinski hlapi so bili usodni že marsikomu. Kot pri vsakem delu, je tudi pri popravljanju avtomobila potrebna previdnost, predvsem pa se mora novopečeni mehanik dobro zavedati svojih meja in neizkušenosti. RENAULT SERVICE ŠČUKA NEVO - ČASA DEL FRENO saM TRST Ul. Glulla št. 96 - Tel. 56-72-16 vogal S. Cllino št. 2 Ob sobotah odprto od 8. do 12. are BERITE SEZNAM NAGRAD, KI JIH BOMO IZŽREBALI V PETEK, 14. MARCA, OB 18. URI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU «SIM0N GREGORČIČ , UL. MONTESANTO 84, V GORICI. 1* BARVNI TELEVIZOR — PHILIPS 2. IZLET PRIMORSKEGA DNEVNIKA NA POLJSKO — za 1 osebo 3- IZLET PRIMORSKEGA DNEVNIKA NA POLJSKO — za 1 osebo 4. ŠIVALNI STROJ — SINGER 5- ELEKTRIČNA PEČ — IGNIS 6 FOTOAPARAT — FUJICA 7 PISALNI STROJ — UNDERVVOOD 8 PREPROGA — PIROT 9 PALČIČEVA GRAFIKA 1°- GOSPODINJSKI STROJČEK ZA TESTENINE 11- SMUČI — ELAN — in VEZI — SALOMON 626 18 AVTORADIO — BELTEC 13 KRAŠKI PRŠUT 14- bicikel 15- KNJIGA — ZGODOVINA SLOVENCEV 16- ČERNIGOJEVA MONOGRAFIJA 17- knjiga — spacal — kosovel — kras 18 ZBIRKA KNJIG — PRAVLJICE JUGOSLOVANSKIH NARODOV 19 KNJIGA — VELIKA KNJIGA O ŽIVALIH 2°- IZREZLJANA LESENA SLIKA 21 ■ BLACK AND DECKER 22- SREBRNA VERIŽICA 23 ELEKTRIČNA PECICA — PHILIPS 24- ROSTILJ — PHILIPS 25> SERVIS KRISTALNIH KOZARCEV 26- keramični SERVIS 27- ŽEPNI RAČUNALNIK — TEXAS 28- KOVČEK IZ UMETNEGA USNJA 29- POTOVALNA TORBA 3°- GORENJSKA SKRINJICA 3l- nalivno pero — vvaterman 32. ZBIRKA VIN — PAROVEL 33. ZBIRKA VIN — GRAVNER 34. ZBIRKA VIN — PRIMOŽIČ 35. ZBIRKA VIN — BUZZINELLI 36. KOLO SIRA 37. DOMAČE KLOBASE 38. NOGOMETNA ŽOGA 39. KNJIGA: B6HNIG — DELO V VRTU 40. KNJIGA: KRAVOS — TRETJE OKO 41. KNJIGA: CIALENTE — ŠTIRI SESTRE WIESELBERGER 42. KNJIGA: MIHELIČ — TUJEC V EMONI 43. KNJIGA: KRANJEC — MLADOST V MOČVIRJU * 44. DALMATINSKA TORBA 45. LUTKA IZ KERAMIKE 46. DVE PLOŠČI — PRIMORSKA POJE 47. DVE PLOŠČI — VESELI PLANŠARJI in TRBOVELJSKA GODBA NA PIHALA 48. PLOŠČA — PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR IZ LJUBLJANE 49. TRI PLOŠČE OTROŠKIH PRAVLJIC 50. DVE KASETI — BENEŠKA SLOVENIJA 51. TURISTIČNI VODNIK JUGOSLAVIJE 52. HLAVATYJEVA MONOGRAFIJA 53. HLAVATYJEVA MONOGRAFIJA 54. KNJIGA: MERKU — LJUDSKO IZROČILO SLOVENCEV V ITALIJI 55. KNJIGA: MERKU — LJUDSKO IZROČILO SLOVENCEV V ITALIJI 56. ZEMLJEVID TRŽAŠKEGA OZEMLJA 57. ZEMLJEVID TRŽAŠKEGA OZEMLJA 58. KNJIGA: SKRAP — DNEVNIK 59. KNJIGA: ŠKET — MIKLOVA ZALA 60. KNJIGA: ŠKET — MIKLOVA ZALA VELIKO nnGRROnO ŽREBM1JE ZA VSE NAROČNIKE PRIMORSKEGA DNEVNIKA, KI PORAVNAJO CELOTNO NAROČNINO DO 29. FEBRUARJA Več kot petdeset novitet (Nadaljevanje s 6. strani) Sandija Sitarja »Pozor, televizor gori!* z ilustracijami Boža Kosa in je to svojevrstna zgodba o dečku, ki misli, da je televizijski napovedovalec in ob tem marsikaj doživi. Ob koncu še nekaj besed o zbirki Znanstveni tisk, v katerem Partizanska knjiga izdaja že vrsto let tehtna domača znanstvena dela. Stane Bernik je napisal delo «Pogledi na oblikovanje*, v katerem je zbral svoje strokovne članke, ki jih je objavljal v revialnem tisku, temu pa je tudi dodal svoje kritike s področja oblikovanja. Ljudmila Plesničar je napisala delo «Antične freske na Slovenskem*, Jelka Kocbek pa »Izgradnjo sodobnega Maribora*. Zadnji knjigi te zbirke, Rajka Jamnika »Matematiko* in Ivana Prijatelja »Matematične strukture I* pa bo založnica izdala skupaj z društvom matematikov in fizikov. Vsega skupaj nam torej Partizanska knjiga obljublja za letošnje leto več kot petdeset novitet. Okno v pesništvo (Nadaljevanje s S. strani) nja. svoja stališča in mnenja. »Vendar pa mislim, da je premalo, če pišemo, se oglašamo zgolj v madžarskem jeziku, tudi naše pesmi bi morali brati v slovenskem jeziku, saj bi s tem še bolj dosegle svoje poslanstvo,* poudarja, ko nanese beseda na odmevnost njenih knjig. «Morau bi tudi več narediti za popularizacijo novih pesniških del, tu se bodo morali pri murskosoboški Pomurski založbi bolj potruditi; čeprav so zmeraj pripravljeni izdati madžarske knjige, naredijo premalo, da bi knjige prišle do bralcev,* razlaga Bati žužana, ki sicer pridaja, da je najustreznejša pot k popularizaciji del, ki jih pišejo pripadniki narodnosti, prav v dvojezičnih izdajah. «Skrb večinskega naroda za izdajo literarnih del, ki jih pišejo pripadniki narodnosti, je velika. Pomurska založba je doslej izdala skoraj vse kar so ji ponudili, zdaj pa je čas za ustrezen izbor v slovenskem jeziku, da se predstavimo slovenskemu bralcu*, meni sogovornica o ustrezno naravnani založniški narodnostni politiki pri Pomurski založbi in v Sloveniji nasploh. K temu morda le podatek, da so se v samostojni knjigi avtorji madžarske narodnosti prvič predstavili leta 1972 v zborniku Tavaszvaras - Pričakovanje pomladi, in sicer so to bili pesnika Szunyogh Sandor in Varga Jozsef ter prozaist Szo-mi Pal. Temu so sledile samostojne zbirke in izdaje teh in drugih avtorjev. Prispevajte za DIJAŠKO MATKO ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA OPČINAH V spomin na Oskarja Kureta darujeta družini Kalin in Colella 10 tisoč lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V BORŠTU Namesto cvetja na grob drage Milene Scroccaro darujeta Nada in Karlo (Boršt 26) 10.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE PRI SV. JAKOBU PO JOSIPU RIBIČIČU Na pustni prireditvi so prisotni darovali 10.600 lir. Mediterranea daruje 20.000 lir, Oleum 10.000, dr. Udovič 10.000, N.N. 20.000, Vera Hmeljak 20.000, Agraria Gabrovec 50.000, Blasi 2 tisoč, Hranilnica in posojilnica na Opčinah 50.000, trgovina zelenjave Darjota Husuja 20.000, Nadja Be-nedetič 20.000, Ema Tomažič 20.000, cvetličarna Savina 15.000, Jadranka in Boris Košuta 10.000, Ernesta Ko-bol - gostilna Jadran 10.000, Laura in Dušan Bandi 10.000, Danila Cesar - Tavčar 10.000, prof. Nada Pertot 5.000, bife Tomažič 20.000, Rosana Pasarit 5.000, Dorica Filipčič 5.000, Neva Furlanič 5.000 ter vesela družba 25.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V SALEŽU PO LOJZETU KOKORAVCU GORAZDU Namesto cvetja na grob Pepke Sardoč daruje Milka Perčič 5 tisoč Ur. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Ob 2. obletnici smrti drage žene Milke Križmančič daruje mož Frane 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Oskarja Corettija daruje Berta z družine 10.000 Ur. Namesto cvetja na grob Avrelije Furlan daruje Sonja Rebula (Re-pentabor) 5.000 Ur. V spomin na Antona Keteja daruje Arturo Kariš 10.000 lir. ZA SKLAD MITJA ČUK Namesto cvetja na grob drage Milene Scroccaro darujeta Nada in Karlo (Boršt 26) 10.000 lir. V spomin na Oskarja Kureta darujeta družini Kalin in Colella 10 tisoč Ur. • * * Namesto cvetja na grob Olge Daneu darujejo Anica, Ivan in Bruna 10.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu. Ob 2. obletnici smrti drage Zore Prispevki Marc daruje sestra Viktorija Marc 10.000 Ur za TPPZ. Namesto cvetja na grob Danila Štubla daruje sestrična' Evgenija Ferluga 5.000 lir za odbojkarski odsek ŠZ Bor. Ob 3. obletnici smrti Edija Bri-ščika darujeta Ticjana in Barbara 15.000 Ur za odbojkarski odsek ŠZ Bor. Namesto cvetja na grob Oskarja Kureta darujeta Lidija in Pepi 5.000 Ur za odbojkarski odsek ŠZ Bor. Namesto cvetja na grob Milene Zobec por. Scroccaro daruje družina Pečar (Boršt 11) 4.000 Ur za osnovno šolo v Borštu. Ob 3. obletnici smrti dragega sina Eddyja Briščika darujejo starši 10.000 lir za šolo S. Kosovel, 10.000 za osnovno šolo F. Bevk ter 10.000 Ur za Dijaško matico. Ob 2. obletnici smrti dragega Riharda Bemetiča daruje žena Groz-dana 10.000 Ur za PD Slavec in 10.000 Ur za popravilo cerkve na Katinari. Ob 3. obletnici smrti dragega očeta daruje Cveto Ukmar z družino 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Danica Verginella daruje 5.000 Ur za Dijaško matico. Za kriško glasilo Skdanc darujeta Lojzka Verginella 2.000 Ur ter Danila Košuta 2.000 Ur. V počastitev spomina svojih dragih daruje Štefanija Kalc 20.000 Ur za TPK Sirena. Namesto cvetja na grob bratranca Mirka Škrjanca daruje Franc Križmančič 10.000 lir za ŠD Zarja. V počastitev spomina Vinka Vodopivca daruje Franc Križmančič 10.000 Ur za PD Lipa. V spomin na Oskarja Kureta darujeta družini Colella in Kalin 10.000 Ur za ŠD Polet ter 10.000 Ur za cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Ob 2. obletnici smrti drage Katice daruje Drago 10.000 Ur za ŠD Polet. Za TPPZ darujejo podporni člani: Srečko Orel 20.000 lir, Dario Starc 10.000, Slavko Štoka 10.000, Anica VakUč 10.000, Pepka Sosič 10.000, Slava Čebulec 5.000, Anton Marc 10.000, Silva Gezzi 5.000, Dora Gombač 5.000, Vladi Milkovič 20.000, Josip Macarol 10.000 ter Vinko Ražem 10.000 lir. Za ŠZ Sloga so darovali ob no voletni nabiralni akciji na Opčinah Družina Unussi 20.000, trgovina A graria Sosič 10.000, Hotel - restav racija Valeria 10.000, trgovina z otroško konfekcijo Merlino 5.000, trgovina z avto-moto deb Brundu-la 10.000, trgovina Kozmetika 90 30.000, mlekarna IVilhelm 3.000, drogerija Gulič 15.000, trgovina z avto-moto deli Simič 5.000, pekarna Čok 5.000, manufaktuma trgovina Ulian 3.000, trgovina jestvin Despar-Pontari 5.000, mesnica Danieli 40 tisoč, trgovina z električnimi pripomočki Sosič 5.000, trgovina z e-lektričnimi pripomočki Bresciani 10 tisoč, restavracija Micel - Paolo Malalan 20.000, zlatarna Sosič 10 tisoč, trgovina z delikatesami Sergio Hrovatin 5.000, pekama Danci in Armida 30.000, jestvine Škabar 15 tisoč, mlekarna Lučo 4.000, pekarna Repinc 10.000, cvetUčama Šva-gelj 10.000, trgovina z obutvijo Malalan 20.000, drogerija Nini Škabar 5.000, trgovina z jestvinami Ukmar 10.000, gradbeni material Alojz Daneu 10.000, hotel Malalan 10.000, drogerija Carli 10.000, Tecnouten-siU (Sergio Tensi) 10.000, frizerski salon Majda 10.000, kozmeti ni salom Marta 10.000, mesnica Hrovatin 20.000, Feliče Ostrouška 30.000, gostilna Veto 10.000, zlatarna Malalan 10.000, Edvard Prelec 50.000 ter N.N. 30.000 lir. V počastitev spomina Mirka Ščuke in Josipa Kosmača daruje Marta Auer 10.000 Ur za VZPI Boršt -Zabrežec. Ob 10. obletnici smrti Justine Milkovič se je spominjajo hčere Albina, Pina in Pierina ter darujejo 5.000 Ur za ŠD Primorec, 5.000 za ŠD Polet ter 5.000 Ur za ŠD Adria. V spomin na Mileno Zobec darujeta Valerija in FeUce Kosmač 15.000 Ur za PD Slovenec. V spomin na Ivana Urdiha daruje družina Rudež 5.000 lir za Dijaško matico. Ob 25. obletnici smrti drage mame Marije Kosmač (Zabrežec 2) daruje hči Marija 25.000 Ur za cerkev v Borštu. V spomin na drago sestro Mileno Zobec daruje Srečko z družino 50.000 Ur za PD Slovenec ter 20.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Milene Zobec daruje boter Ivan Slavec iz Doline 50.000 Ur za PD Slovenec. PRAVIM LJUBITELJEM KAVE ffancaM nudi 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene do 15. aprila Kavne mešanice CREMCAFF£ so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 26. FEBRUARJA DO 1. MARCA 1980 TOREK, 26. februarja 1980 LJUBLJANA 9.15, 10.00 in 16.05 TV v šoli; 17.05 Porcči'a; 17.10 Jakec in čarobna lučka, otroški, serija; 17.25 Pustolovščina; 17.55 Glasbena oddaja; 18.30 Obzornik; 18.40 O-bramba in samozaščita; 19.10 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Aktualna oddaja ; 20.55 Grozdi mojega vinograda, TV nadaljevanka; 21.45 V znamenju; 22.00 Baletni portret Majde Vrhovčeve. KOPER 19.15 Odprta meja, program v slovenščini; 19.50 Stičišče; 20.00 2 minuti; 20.05 Risanke; 20.30 TV dnevnik; 20.50 Bodi lepa in molči, film; 22.30 Aktualna tema; 23.00 Narodna glasba: Gruzij- ska folklora. SREDA, 27. februarja 1980 LJUBLJANA 9.35 in '0.00 TV v šoli; 17.15 Poročila; 17.20 Mette gre na o-bisk, otroška oddaja; 17.35 Bizanc, dokumentarna serija; 18.05 Glasbena oddaja; 18.40 Obzornik; 18.55 Ne prezrite; 19.10 Ri- sanka: 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Film tedna: Vrvohodec; 21.50 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov; 21.55 V znamenju; 22.10 625. KOPER 17.00 KoTrrka: Jugoslovansko prvenstvo; 18.30 Hokej: Olimpija -Jesenice; 19.50 Stičišče; 20.00 2 minuti; 20.05 Risanke; 20.30 TV dnevnik; 20.50 Lake Placid: Zimske olimpijske igre — Posnetek zaključne drsalne revije; 22.20 Psych-out, film. ČETRTEK, 28. februarja 1980 LJUBLJANA 9.10, 10.00 in 15.25 TV r šoli; 16.20 Poročila; 16.25 Hokej: O-limpija - Jesenice; 18.45 Svetilnik; 19.10 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Dokumentarna oddaja; 22.00 V znamenju; 22.15 Veleslalom za moške, reportaža iz Jahorine. KOPER 19.50 Stičišče: 20.00 2 minuti; 20.05 Risanke; 20.30 TV dnevnik; 20.50 Ben, film; 22.20 Politična tribuna; 22.50 Glasba brez meja — London 79. PETEK, 29. februarja 198f LJUBLJANA 8.55, 10.00 in 14.55 TV v šoli; 17.05 Poročila; 17.10 Šola smučanja: Tek na smučeh; 17.20 Iz zgodbe v zgodbo, lutkovna serija; 17.35 Družina Lesnievvskich, mladinska nadaljevanka; 18.00 Glasbena oddaja; 18.30 Obzornik; 18.40 Cd refleksa do logike: Novo življenje; 19 10 Risanka; 19.26 Zmo do zrna; 19.30 TV dnevnik, 20.00 Glasbena oddaja; 21.00 Ti grove brigade, serijski film; 21.50 V znamenju; 22.05 Nočni kino: Operacija ob zori, film. KOPER 18.00 Svetovno prvenstvo: Vi kersund — Smučarski poleti; 19.15 Odprta meja, program v slovenščini; 19.50 Stičišče; 20.00 2 minuti; 20.30 TV dnevnik; 20.50 Deset na enega, film: 22.40 Povratek odpisanih, TV nadaljevanka; 23.30 Pregled sporeda za nas.ednji teden. SOBOTA, 1. marca 1980 LJUBLJANA 8.00 Poročila; 8.05 Jakec in čarobna lučka, otroška serija; 8.20 Z besedo in sliko: Avstralska pravljica; 8.35 Otroci pojejo o pustu; 8.50 Svetilnik; 9.20 Pustolovščina; 9.50 Marie Curie, TV nadaljevanka; 10.45 Pot do pravične in spodbudne delitve, izobraževalna serija; 15.15 Poročila; 15.20 Baron Prašil, film; 17.00 Državno košarkarsko prvenstvo; 18.30 Naš kraj; 18.45 Robinovo gnezdo, humoristična serija; 19.10 Risanka; 19.26 Zmo do zrna; 20.00 Vzpon Madsa Andersena, danska nadaljevanka; 20.55 J. W. Coop, film; 22.45 Rod Stevvart, glasbena odaja; 23.15 Evropsko atletsko prvenstvo v dvorani; 23.45 Poročila. KOPER 15.00 Evropsko atletsko prvenstvo v dvorani; 17.00 Košarka; Šibenik - Partizan; 19.30 Otroški kotiček: Tudi lutke imajo srce; 19.50 Stičišče; 20.00 2 minuti; 20.05 Risanke; 20.30 TV dnevnik; 20.45 Resnična zgodba Poseido-na, film; 22.20 Včeraj in danes, dokumentarna oddaja; 22.50 Toma: Kovček sreče, TV film. 1—'-•irt-'nrrrr'rm'~-wnyrnwn'riwrii^[fibwifrrtyrnr'if>finfi-niiroii(frnnnrif>ftniwiinfinwinfifiiiniffitnnnnrin.nnnn>jwjwwmiA|>t»f I £ Bob Woodward Carl Bernstein NIKONOV PADEC 112. 1 I v . g Prevedel Dušan Dolinar David je omenil svoje sošolce iz Amhersta Dokler se jim ni bližal vpoklic, jim še na misel ni hodilo, da bi se pritoževali nad vojno. Predsednik je dejal, da ga skrbi, ko opazuje, kako se poslovni ljudje opravičujejo, da delajo, kar pač delajo v svojem poklicu, kakor da to ni več častivreden poklic. Vse preveč Američanov živi od vladnih daril. Zaupanje vase je nemara zasturelo. Julie je menila, naj se da Brooks izvoliti v kongres. Predsednik je menil, da bi morala priti v kongres oba, Brooks in David. On bi glasoval za oba. Vprašal je Brook-sa, koliko je star. Šestindvajset let. .Počakaj do dvaintridesetega, potem pa se kar loti,* mu je svetoval Nixon. DVAJSETO POGLAVJE V petek, 12. julija, je pravosodni odbor predstavniškega doma objavil svoje dokazno gradivo — na 3888 straneh. Doar in njegovi ljudje so strogo po časovnem zaporedju razvrstili in označili s številkami zlorabe oblasti v Nixonovi Beli hiši, ne da bi pripisali kakršno bodi pripombo ali sodbo. Naslovne strani časopisov so se napolnile z obtožujočimi odlomki. Jerry Warren je bil opoldne oblegan. St. Clair je že zjutraj izjavil, češ da pričakuje, da bo odbor glasoval za sojenje in odstavitev. Bila je to prva takšna izjava iz Bele hiše. Kaj sodi o tem predsednik? so reporterji vpili VVarrenu. Predsednik, je dejal VVarren, tudi pričakuje, da bo odbor predlagal zakonski osnutek z odpoklicem. Poročevalci so zdrveli k telefonu. Čez nekaj minut se je na odru znašel Ziegler, ki je hotel ublažiti učinek pravkaršnje izjave. •Predsednik razume, da je to političen proces. Ne bi ga presenetilo, če bi odbor glasoval proti njemu,* je dejal Ziegler. «Je pa trdno prepričan, da predstavniški dom ne bo glasoval za sojenje in odpoklic.* Ob štirih popoldne je predsednik z Air Force One vzletel na »delovne počitnice*, kakor so temu rekli v Beli hiši. Odpravil se je v tako imenovano »zahodno Belo hišo* Komaj uro je bil v zraku, ko je prišla slaba novica: sodišče je ugotovilo, da je John Ehrlichman kriv kršitve državljanskih pravic psihiatra Daniela Ellsberga, pa ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.50 Nabožna oddaja 11.00 Maša 11.55 Tedenska nabožna oddaja 12.15 Kmetijska oddaja 13. C0 DNEVNIK 1 - OB 13. URI 13.30 DNEVNIK 1 - Vesti 14.00 V teku nedelje . .. 14.20 Disco ring Tedenska glasbena oddaja 15.15 Ekipna tekmovanja na snegu 17.00 90. minuta 17.30 Po ulicah Kalifornije — TV film 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo: Registriran polčas nogometne tekme A lige 20.00 DNEVNIK 20.40 «Un matrimonio in provin-cia», 1. del TV nadalj. Igrajo: Eriča Beltrami, Silvana Fantini, L. Martinez, Giorgio Basso in drugi. 21.40 športna nedelja Kronike in komentarji o športnih dogodkih v teku dneva Vmes prenos iz Lake Pla-cida: Zimske olimpijske igre Hokej na ledu 22.40 Pregled sporeda za prihodnji teden Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 11.45 Pregled sporeda za prihodnji teden 12.00 DNEVNIK 2 — Atlas Neposreden prenos iz studia 10 — Razgovori o dogodkih v svetu 12.30 Risanke 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Nanni Loy vodi oddajo: Vsi skupaj, če je mogoče 15.00 DNEVNIK 2 — športne vesti Lake Placid: Zimske olimpijske igre Žensko umetnostno drsanje Štirisedežni bob Milan — konjske dirke 17.00 Giorgio Albertazzi: Gledališke predstave in balet 18.05 DNEVNIK 2 — šport Kronike športnih dogodkov iz Italije in od drugod Lake Placid: Zimske olimpijske igre Hokej in bob Italijansko nogometno prvenstvo DNEVNIK 2 - Gol flash 18.55 Joe Forrester — TV film Obljubljena dežela 19.50 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.00 DNEVNIK 2 — Šport Dogodki in osebnosti športnega dne TRSTA 8.00, 13.00,14.00, in 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša iz župne cerkve v Rojanu: 9.45 15 minut z orkestrom Henryja Mancinija; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Mladinski oder: »Kralj Oh in kraljestvo Joj*; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba po željah (1. del); 13.20 Glasba po željah (2. del); 14.10 «Mesečnik»; 14.50 Glasbeni fleš; 15.00 Nedeljsko popoldne. KOPER (Italijanski program) 7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 9.15 Poje Nevv Swing Quartet; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je; 10.40 Mozaik; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Nedeljske popevke; 11.30 Kirn, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 14.00 Zgodovina avtomobila; 14.30 Poje Fausto Le-ali; 15.00 Posebna oddaja iz Furlanije; 15.30 Koncert na trgu; 17.00 Najnovejše popevke; 17.30 Plošče; 18.30 Mali umetniki, velikih mojstrov. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.30, 13.30, 16.30 Poročila; 7.00 - 8.00 Otvoritev, veselo v nede-'jsko dopoldne; koledar, reklame in objave; 8.00 Kmetijski nasveti; 8.05 - 9.00 Nedeljski jutranji spored zborovske in narodno - zabavne glasbe; 8.40 Nedeljska jutranja 20.40 «A tutto gag* — komično-glasbeni program, ki ga vodi Sydne Rome 21.40 DNEVNIK 2 - Dossier «Mir ni nedeljiv* 22.35 DNEVNIK 2 — Zadnje vesti 22.50 Simfonični koncert Skladbe Johannesa Brahmsa Tretji kanal 12.00 Alassio: Kolesarstvo 14.30 DNEVNIK 3 — Predolimpijske kronike 18.15 Napoved programov za prihodnje dni 18.30 Deželni program 19.00 DNEVNIK 3 19.15 Malo gledališče 19.20 Glasba, realnost in sanje 20.30 DNEVNIK 3 — Šport 21.15 DNEVNIK 3 - Deželni šport 21.30 Nedelja na dirkališču 22.00 DNEVNIK 3 22.15 Malo gledališče (ponovitev) JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 11.00 TV kažipot 11.30 Igre na snegu, prenos z Jahorine 12.30 Kmetijska oddaja 13.30 Jugoslavija, dober dan 14.05 Poročila 14.45 Zlati cekin, posnetek otroške prireditve i v Bologni 15.15 Karavana: Od Rugovske soteske do Prištine 16.15 Poročila 16.20 Lake Placid: Zimske olimpijske igre Umetnostno drsanje žensk 17.20 Nenadoma lanskega poletja, film 20.00 Vroči veter, TV nadalj. 20.55 Lake Placid: Zimske olimpijske igre Hokej 23.00 Športni pregled 23.25 Poročila 23.30 Lake Placid: Zimske olimpijske igre Tekmovanje v štirisedež-nem bobu Koper 17.30 Lake Placid: zimske olimpijske igre Tekmovanje v štirisedežnem bobu 18.30 Umetnostno drsanje žensk 19.30 Otroški kotiček: Dol z masko — Miljski pust 20.00 Pregled sporeda za naslednji teden 20.15 Stičišče, tedenska oddaja 20.40 Bastardi city, film v katerem nastopajo: R. Shaw, Telly Savalas in Stella Ste-vans. 22.00 Lake Placid: Zimske olimpijske igre Hokej: finalno srečanje reportaža; 9.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Sosednji kraji in ljudje; 13.25 Glasbena medigra; 13.40 Glasbeni notes - objave; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Stanje; 15.15 Poje Rafko Irgolič; 15.30 Programi tedna; 15.35 Reklame in zabavna glasba; 16.00 Nepozabne narodne v izvedbi pevcev in ansamblov narodne in narodno -zabavne glasbe; 16.45 Igra orkester Francesco Anselmo; 17.00 Za vsakogar nekaj; 18.00 Zaključek. LJUBLJANA 6.00, 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00 19.00, Poročila 6.15 Danes je nedelja; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Veseli tobogan; 9.05 Še pomnite, tovariši. . .; 10.05 Panorama lahke glasbe; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 vmes: Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba: 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.50 Pihalne godbe; 14.05 Humoreska tega tedna: Ob spomeniku; 14.25 S popevkami po Jugoslaviji; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Listi iz notesa; 16.20 Gremo v kino; 17.05 Popularne operne melodije; 17.50 Zabavna radijska i-gra: Lek prečastitega očeta Levič-nika; 18.37 Na zgornji polici; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22 20 Glasbena tribuna mladih; 23 05 Lirični utrinki; 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja: Ljudstva in dežele 13.00 Kniižna oddaja 13.30 DNEVNIK 14.00 Posebna oddaja iz parlamenta 14.25 šolska vzgoja: Materija in življenje 17.00 3, 2, 1 Stik . .. 17.30 Mazinga Z - risani film 18.00 Kinoteka - Zgodovina 18.30 Job — Problemi kmetov - delavcev 18.50 Nabožna oddaja 19.20 «Doctor Who* - TV film Planet zla 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 «n ladro che venne a pran-zo» - film. Režija: Bud Yor-kin; igrajo: Ryan 0’Neal 22.25 Made in England Nove ideje stare Anglije Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Sezonska prehrana 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. url 13.30 Šolska vzgoja: Vzgoja in dežele 14.00 Lake Placid: Zimske olimpijske igre Hokej, bob in umetnostno drsanje 16.15 Rim: rokomet Edizioni Ed ec - Cividin TS Program za mladino 17.00 čebelica Maja, risanka 17.30 Lihi prostor 18.00 Šolska vzgoja: Nova, problemi in raziskave sodobne umetnosti 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - športne vesti 18.50 Programi pristopanja 19.05 Dober večer s . . . Carlom Dapportom, vmes TV film iz serije «Robinovo gnezdo* 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 štirje veliki novinarji: Luigi Albertini, TV nadaljevanka 21.55 «1 quademi di habitat* 22.45 Studenec življenja, rubrika judovskega življenja in kulture - Ob koncu DNEVNIK 2 - Zadnje vesti 18.30 19.00 19.30 20.00 20.05 21.00 21.30 22.00 14.40 16.10 17.35 17.40 17.50 18.05 18.35 18.45 19.15 19.30 20.00 22.05 18.30 19.50 20.00 20.05 20.30 20.50 22.15 17.45 18.15 18.45 20.00 21.20 18.00 19.05 19.35 21.45 22.15 Tretji kanal šolska vzgoja: Zdrav)* Medicina in šport DNEVNIK 3 . , DNEVNIK 3 - Deželne spojne vesti Malo gledališče Dokler traja spomin 19. junij 1943 šolska vzgoja: Med šolo in delom DNEVNIK 3 ... Malo gledališče (ponovil JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana Drsalna revija najboljših. P0" snetek iz Lake Placida Konec zimske olimpiade, rt snetek iz Lake Placida Poročila . Minigodci v glasbeni d Mala čudesa velike PrirL, Sodobna medicina; Opera«* no zdravljenje kolena, “ eksperiment Obzornik Mladinska oddaja Risanka TV DNEVNIK cKG Mali Eyolf, predstava ^ Ljubljana V znamenju Koper mt Konec zimske olimpiade, F nos iz Lake Placida Stičišče 2 minuti . « Otroški kotiček: Za nas n* naše vnuke. dok. film TV DNEVNIK Nož v vodi, film, ki ga) žiral Roman Polanski Baletni večer: Trije mušketirji Zagreb Otroška oddaja Pravljica Mladinska oddaja Znanost Črni kruh, TV nadaljevanka ŠVICA Program za mladino ^ II ricihamo del delfino, TRSTA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, in 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah: Zimska epistola; 9.00 Iz naših oddaj; 9:45 Socialna problematika; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Po stopinjah staršev; 12.00 «Mesečnik*, 12.40 Filmska glasba; 13.20, Zborovska glasba: Deželni zbori na Ob 17.10 je na sporedu prvi del koncerta violinista Žarka Hrvatica in pianista Aleksandra Rojca, posnetega v palači Attems v Gorici 22. januarja letos. Koncert so priredile Glasbena matica, Slovenska prosvetna zveza in Zveza katoliške prosvete. Spored obsega »Ciaccono* Tommasa Vita-lija in Sonato K. 454 v B-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta. lanski reviji «Primorska poje»; 14.10 Otroško okence: «Zdaj pa zapojmo!*; 14.30 Roman v nadaljevanjih; «Stric Silas ali usodna dediščina*; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.10 Mi in glasba; 17.45 Glasbeni drobiž; 18.00 Kulturno pismo. KOPER (Italijanski program) 7.30, 9.30, 11.30, 13.30, 15.30, 17.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Skladbe Čajkovskega in Debuss.vja; 9.15 Orkester Franka Pleyerja; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je; 10.10 Šola in življenje; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.35 Glasbeni program; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka; 14.33 Zbrana glasba; 15.45 Poje zbor Vasella Borgo Valsugana iz Trenta; 16.00 Stadioni in telovadnice; 16.10 Pojejo Tony Osborne in skupina Matia Bazar; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Operne skladbe; 18.32 Naši popevkarji; 19.00 Diskoteka. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30, l®-30 ročila; 6.00 - 7.30 Otvoritev, F ba za dobro jutro, koledar, ve in reklama, najava spor 7.30 Pregled dogodkov - napove« grama: 13.05 Stoji, stoji LiP' . glasbeni utrinki iz zatn.^fw) V 14.30 Izbrali smo za vas; D' , s; podaljšku; 14.37 Glasbeni 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasb* željah; 16.00 Naši operni F' 16.45 Reklame in zabavna Srednji val 546,4 metra I 549 kilohertzov UK\V - Beli križ 102,0 W UK\V - Koper 98,1 UK\V - Nanos 88,6 m LJUBLJANA 6.00, 7.00, 9.00, 10.00, 11-00. l2„jj 14.00, 15.00, 19.00 Poročila' '■ Iz naših sporedov; 8.08 Z pi------- 8.4 dober dan; 8.25 Ringaraja, ^ Pesmica za mlade risarje inVjj: zdravi; 9.05 Z radiom na Pjjj 10.05 Rezervirano za. • •! Znano in priljubljeno: 12-1^^^ revijski orkestri; mi 12.30 ski nasveti; 12.40 Pihalne g°° ®atersil za vselektorja italijanske ‘ ^ hke državne reprezentance, - • uradno udeležil dirke, na ;'f‘dsta?,0 ..rnora dati avtomobile za tg teoani^e tiska in za goste. Po-** s Pa mora poskrbeti za za- - v pralcev na progi. Skupno Hk Paelj° na dirki angažiranih '* L° ,°seb, ki bodo skrbele, da .va a kuhinja za vse tekmo-S '^Prernstvo, da bodo zašči-Hlgi n a križišča na 130 kilometrov Ninj Po tržaški in goriški po- 0kka za »Trofejo ZSŠDI* je še vedno edina mednarodna kolesarska manifestacija v naši deželi in bo letos imela še večji pomen, saj se je bodo udeležili kolesarji v predstavništvu vrste držav, ki bodo predstavljene čez štiri dni v Trstu. Poleg tega pa bo veljala kot eno izmed izbirnih tekmovanj za sestavo tako italijanske kot jugoslovanske olimpijske reprezentance. Prav gotovo bo borbenost na višku, saj se vsi kolesarji izredno dobro pripravljajo. Otvoritvena dirka v Furlaniji - julijski krajini, ki edina predstavlja našo deželo na mednarodni ravni in je ena izmed štirih dirk, ki so vključene v vsedržavni tekmovalni koledar, se bo odvijala na 130 kilometrov dolgi progi, ki predstavlja nekaj napornih točk v zaključnem delu dirke. Kolesarji bodo startali ob 12.30 iz Lonjerja in se bodo podali v koloni po mestnih ulicah do Bar-kovelj, kjer bo v višini avtobusnega postajališča uradni start dirke. Proga pa je nato naslednja: Bar-kovlje, Miramar, Sesljan, Devin, Tržič, Ronke, Zagraj, Gradišče, Gorica (industrijsko področje), državna cesta 55, Devetaki, Jami je, Šti-van, Devin, Sesljan, Nabrežina, Križ, Prosek, državna cesta 202, Razklani hrib, Bazovska cesta, Bazovica, Pa-driče, Trebče, Opčine, Prosek, Križ, državna cesta 202, križišče' na Opčinah, Obelisk, kamnolom Faccano-ni, Bazovska cesta, Lonjer (cilj na Bazovski cesti pri kamnolomu Čok). R. Pečar Tudi atleti Adrie na dirki v Venetu S startom ob 14. se bo danes pričela amaterska kolesarska cestna sezona v Venetu. Na 103 km dolgi krožni progi v kraju San Fior pri Coneglianu se bodo predstavili najboljši tekmovalci iz Veneta ter iz Furlanije-Julijske krajine. Predvideva se, da se bo dirke po mestnih ulicah udeležilo nad sto kolesarjev. Amaterske dirke v naši deželi in v Venetu bomo letos lahko pobližje sledili in to tudi večkrat tedensko, saj se bo teh tekmovanj udeležila tudi ekipa lonjerskega kolesarskega kluba Adria, ki bo s štirimi ,-loven-skimi kolesarji nastopila skupno z elito italijanskega kolesarskega življenja. Poleg cikloamaterjev, bo Adrio letos zastopalo tudi moštvo amaterjev druge kategorije, v katerem bodo Sandro Čok, Rajko Godnič, Maks Petelin in Elvio Sabadin. Medtem ko sta Godnič in Petelin že vajena dirk med člani, pa Čok in Sabadin prihajata iz vrst mladincev, kjer sta lani uspešno nastopila — eden pri Adrii drugi pa pri Cotturju. Letos bosta poskusila srečo v najvišji kolesarski kategoriji. Njun nastop bo v tej sezoni precej težaven, saj so tekmovalni programi izredno naporni in konkurenca huda. Jutrišnji nastop bo za lonjerske kolesarje dober test pred nastopom na mednarodni dirki za amaterje za 4. Trofejo ZSŠDI, ki jo bo Adria priredila prihodnjo nedeljo. Vsi štirje kolesarji, ki vadijo pod vodstvom mladega Sosiča, so letos, po dirkah v ciklokrosu, prevozili na treningih že nekaj tisoč kilometrov, tako da so s pripravami že kar v redu. Dirke v Venetu pa se bodo udeležili tudi nekateri jugoslovanski klubi, ki se ta mesec pripravljajo na istrski obali v Poreču. R. Pečar KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA NA GORIŠKEM Domovci doslej zadovoljili Odlično so startali, nato pa so, žal, nekoliko popustili - Sedaj tretji Borovki Kusova in Mesesnelova (v temnejših dresih) v zagrizenem boju ob mreži med prvenstveno tekmo 2.italijanske lige ..........................................................iiiimuimiuiiiiii.....n..................................................................................................... V nedeljo se je na Goriškem končal prvi del letošnjega košarkarskega promocijskega prvenstva, v katerem je nastopilo dvanajst ekip, med temi tudi Dom. Domovci so tole prvenstvo začeli s polno paro, saj so bili do sedmega kola nepremagani in so vodili na skupni lestvici skupno s Pagnossinom. Sledili so žal, trije zaporedni porazi, in sicer proti Arte-ju A, ko so naši fantje morali zaigrati brez trenerja Hlaviča, ki je bil po krivdi izključen; drugič proti močnemu Pagnossinu, ki je do-movce nadigral v prvem polčasu, v drugem pa le za las obdržal prednost petnajstih točk; tretjič pa proti Goriziani, ekipi, ki ima le enega dobrega igralca, ki je v preteklih sezonah igral v B ligi. Vse je že kazalo, da so Hvaličevi varovanci prebredli krizo, ko so v desetem kolu premagali z lahkoto Arte B, toda, žal, vse stare napake so prišle na dan v odločilnem srečanju proti Mobilcasi, ko so doživeli letošnji najhujši poraz. IZIDI 11. KOLA Sagrado - Pagnossin 65:96 Mobilcasa - Dom 102:72 Begliano - Časa del C. 72:79 Arte A - Erbasol 108:65 Arte B - Edera 69:84 Goriziana - Pom 87:72 LESTVICA Pagnossin 22 Mobilcasa 16, Dom, Goriziana in Časa del Carroziere 14, Arte A in Edera 12, Pom 8, Sagrado, Begliano in Arte B 4, Erbasol 0. Goriziana, Arte A, Pom, Sagrado, Begliano in Arte B imajo pa tekmo manj, Mobilcasa ima dve tekmi manj. Lestvica ni sicer še dokončna, saj več, srečanj niso odigrali zaradi slabega vremena. Mobilcasa, ki je po nedeljski zmagi nesporen favorit za prestop v D ligo, saj se Pagnossin ne namerava potegovati za vstop v finale, ima v tem tednu priložnost, da svoje vodstvo še bolj okrepi. V primeru dveh zmag bi razlika znašala kar šest točk, s čimer bi bila njihova zmaga zapečatena. Sicer pa je prvenstvo še dolgo in prt senečenj tudi verjetno ne bo manjkalo glede domovcev lahko trdimo, da so se kar dobro odrezali, bilo bi sicer lahko veliko bolje, toda ne gre pozabiti, da so naši fantje začeli prvenstvo, da bi ob koncu dosegli «zlato sredino*. Odličen začetek prvenstva pa je morda razvadil igralce, tako da so začeli vse skupaj jemati manj resno. Na zadnjih srečanjih je bilo opaziti pomanjkanje dobrega treninga pa tudi kondicijsko niso bili kaj posebno pripravljeni. Morda z malo več truda med tedenskimi pripravami bi lahko tudi domovci posegli v borbo za vrh. Domovci so v teku prvenstva iz- . I ODBOJKA V NIŽJIH PRVENSTVIH; MNOŽIČNO SLOVENSKO ZASTOPSTVO V Sloga prva v 3. ZD - Bor drugi v 3. MD in v prvenstvu «under 15» V polnem razmahu je tudi odbojkarsko prvenstvo v 3. ženski in moški diviziji ter pri najmlajših «un-der 15». 3. ŽENSKA DIVIZIJA Ker je zadnji trenutek odstopil Inter, je v vsakem kolu ena ekipa prosta. Tako sta Solaris in Volley igrala tekmo manj. Ne glede na to pa je na prvem mestu lestvica Sloga, ki je obe tekmi osvojila. Najprej je odpravila v gosteh II Mo-dulo, potem doma še La Talpo. Poleg Sloge je še nepremagan Solaris. Naša dva zastopnika Sokol in Konto-vel sta po eno tekmo osvojila in iz- -'-V. A tttfllui' itkarSki p|,imorcc (na sliki med srečanjem z Giarizzolami) je v nedeljo pripravil veliko presenečenje, saj v 2, „ v Kosteh z 1:0 premagal enajsterico Čampi Elisi, ki je z 21 točkami na šestem mestu skupne lestvice (i "Mterski ligi, Trebcnci upajo, da bodo danes ponovili uspeh v domačem derbiju proti Primorju gubila. Dvakrat pa je ostal praznih rok Breg. Z dosedanjimi nastopi naših štirih skip smo lahko več kot zadovoljni, saj igrajo samo mlade igralke, ki več ali manj opravljajo igralni krst. IZIDI 1. IN 2. KOLA H Modulo - Sloga 0:3 Sokol - La Talpa 1:3 Kontovel - Breg 3:1 La Previdente - Solaris 1:3 Breg - La Previdente 0:3 Sokol - Kontovel 3:0 Sloga - La Talpa 3:1 II Modulo - Volley Club 3:0 LESTVICA Sloga 4, Sokol, La Previdente, R Modulo, La Talpa, Solaris in Kontovel 2, Breg in Volley Club 0. 3. MOŠKA DIVIZIJA Med devetimi zastopniki je v tej ligi samo ena slovenska šesterka in sicer Bor. Tržačani so krstni nastop dobro prestali, (v prvem kolu so bili prosti), saj so dokaj prepričljivo premagali Volley 80, ki resnici na ljubo ne sodi med boljše nasprotnike. V tej konkurenci so po 2 kolih štiri ekipe še nepremagane: Rozzol, La Talpa, II Modulo in Bor. IZIDI 1. in 2. KOLA II Modulo - Inter 3:2 La Talpa - CUS 3:2 Rozzol - ABC 3:2 VM - Volley 80 3:0 Bor - Volley 80 3:0 ABC - VM 3:1 Rozzol - CUS 3:0 La Talpa - Inter 3:1 LESTVICA Rozzol in La Talpa 4, Bor, II Modulo, ABC in VM 2, Inter, CUS in Volley 80 0. «UNDER 15» Prvenstvo v tej novo vpeljani kategoriji je dokaj zanimivo. To pa zato, ker že pri tej starostni dobi se vidi obetavnost naraščaja. Glede tega pa je na najboljšem OMA, ki seveda ima tudi najštevilnejšo zaledje. Povsem zadovoljini pa smo lahko tudi z našimi najmlajšimi tako glede izidov, kot tudi in toliko bolj glede številčnosti, saj je med sedmimi društvi kar pet slovenskih. Na vrhu DOMAČI ŠPORT k . 1 08 20. URI V GORICI x y.avanje prof. J. Vazzaz šole za telesno JJ®v Ljubljani * Pokt°„ druStvo Dom iz Gorice bo Umskih ^lteljstvom Združenja slo- Kuiturno-športnega srebriti (Ul. Brass) predava- ob 20. uri v prostorih v p®a.kulturno-športnega sre-gorifi?rici (Ul- Brass) predavati ril! r°jakinje prof. Jelice H !)0'ktJ^nUske in srbohrvaške re-■ K 0 vrsto strokovnih knjig. OCI"'Uve za razne iuiu-jš pQvSf|^Pe. dobiva prof. Vazza- e sestave za razne telo- tujHti visoka priznanaja l8ig°st « nei prof- Jelica Vazzaz 4^0 „ai , orici ter bo predavala v‘ki *kt>vnost mladih in starej-tonu 1 telesne vzgoje». Preda-in, Hjen? Priporočamo vsem našim C?8o3iteHte esne vzgoje, učiteljem Hjih rekreau' šPortnikom’ staršem Je tel, ivcem in vsem tistim, ®sna kultura pri srcu. Milja Ušaj - češčutova sppvnjle za !,jaško matico VAM PREDSTAVI DANES NEDELJA 24. februarja 1980 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Trebčah Primorec • Primorje 15.00 v Križu Vesna - Baxtcr # • # 15.00 v Žavljah Zaule - Zarja * • • 15.00 pri Sv. Sergiju Costalunga • Breg 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Doberdobu Mladost - Pro Farra 15.00 v Podgori Piedimonte - Juventina * * * 15.00 v Bračanu Brazzanese - Sovodnje » * * 9.00 v Ul. Flavia Inter TS - Kras » • # 10.45 v Ul. Flavia Edera - Gaja NARAŠČAJNIKI 10.30 v Trebčah Primorec - Chiarbola • * • 10.30 v Križu Vesna - Montebcllo « « * 10.30 v Dolini Breg - Giarizzole « * * 12.30 v Bazovici Zarja - Olimpia NAJMLAJŠI DEŽELNO PRVENSTVO 10.30 na Proseku Primorje - Triestina POKRAJINSKO PRVENSTVO 12.30 v Ul. Flavia Libertas - Kras ZAČETNIKI ' 13.00 v Miljah Eortitudo - Primorje « « « 9.30 v Dolini Breg - Soncini A KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Dolini Bor - CUS • • * 13.00 v Ul. della Valle Grandi Motori - Kontovel KADETI 9.30 na Kontovelu Kontovel - Don Bosco A * # * 12.00 v Trstu, športna palača Inter A - Polet « « • 9.00 v Trstu stadion cl. maj* Bor - Don Bosco C NARAŠČAJNIKI 11.00 na Kontovelu Kontovel - Ferroviario « « * 10.30 v Gorici, telovadnica UGG UGG - Dom DEČKI 11.00 na Opčinah Polet - Bor ODBOJKA 3. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 na stadionu «1. maj* Bor - ABC KOLESARSTVO 14.00 San Fior pri Coneglianu Dirka za amaterje (nastopa tudi Adria) SMUČANJE 10.00 v Ukvah Peti «Pokal Lepi vrh-) razpredelnice je OMA, ki je edina nepremagana. Med našimi ekipami je trenutno najboljši Bor, ki je samo enkrat izgubil. Igralke Konto vela so dvakrat zmagale, Sokol in Sloga pa sta bila po enkrat uspešna. Brežanke pa so izgubile vsa štiri srečanja. IZIDI 3., 4. in 5. KOLA Breg - Bor 0:2 Inter - Sloga preložena OMA - Kontovel 2:0 Sloga - OMA 1:2 Sokol - Inter 1!2 Kontovel - Breg 2:1 Inter - Bor 2:1 OMA - Sokol 2:1 Sloga - Kontovel 1:2 LESTVICA * DMA 8, Bor'in Inteč-6;“Kontovel 4, Sloga in Sokol 2, Breg 0. 1 I ^ - • * -► i ; v« ^ i Delovanje ZSŠDI Odbojkarska komisija I svečano podpisali pravilnik o so- ... ,. .. , , ... delovanju na nogometnem mladin \ petek je odbojkarska komisija j skem področju. S prihodnjo tekmo- sklenila, da tudi letos razpiše rekreacijsko tekmovanje «revival 80*. ki bo doživelo svojo četrto zaporedno izvedbo. Po poglobljeni razpravi so se predstavniki društev dogovorili za nekatere novosti. Predvsem bo pričela veljati starostna omejitev in na tekmovanju bodo lahko nastopali moški, rojeni leta 1957 ali starejši, v ženski konkurenci pa je določen letnik 1960. Pravico do nastopa bodo imeli le rekreativci, ki obvladajo slovenski jezik, z izjemo tistih, ki so sicer aktivni v sklopu slovenskih društev. Tekme se bodo načelno od vijale v treh telovadnicah, na dva osvojena seta. Podpis pravilnika o nogometnih centrih Jutri se bodo ob 17.30 zbrali na sedežu ZSŠDI v Trstu predsedniki sedmih slovenskih društev S Tržaškega, ki gojijo nogomet, ki bode valno sezono bodo namreč ustanovili dva mladinska centra, v katerih bo pod primernim strokovnim vodstvom doraščal ves nogometni naraščaj naših društev iz tržaške pokrajine. Skupščina društev v Doberdobu V sredo se bo ob 20.30 v dvorani PD Jezero v Doberdobu pričela redna skupščina društev, ki so članice ZSŠDI. Na dnevnem redu bo razprava o ustanovitvi dveh nogometnih mladinskih centrov. B. S. RADIO Tema jutrišnje oddaje Radia Trst A, ki jo vodi prof. Ivan Peterlin, bo «Kam plove vrhunska odbojka*. Gostja ttddaje bo odbojkarica Bora Eva Fičur: '1 flraiiflO p| gubili centra Visintina, ki se je zlasti izkazal v začetku prvenstva, zaradi poškodbe. S tem je končal letošnje nastope. Na njegovo mesto je stopil mladi Pobreršič, visoki i-I gralec, ki je doslej igral le kot vra-' tar. S tem si je ekipa zopet opomogla. V tem tednu bodo odigrali izostala srečanja, tako da bomo lahko imeli jasnejšo sliko o končni lestvici. DOSEDANJI IZIDI DOMOVCEV Dom - Begliano 85: 57, Erbasol -Dom 68:81, Dom - Sagrado 82:74, Edera - Dom 73:74, Dom - Pom 69:64, Dom - Časa del C. 89:88, Arte A Dom 101:91, Dom - Pagnossin 62:77, Goriziana - Dom 85:83, Dom - Arte B 102:88, Mobilcasa -Dom 102:72. Domovci bodo v povratnem delu prvenstva igrali v novi telovadnici v Štandrežu, kajti občina ni še izdala dovoljenja za igranje tekem v novi telovadnici slovenskega kulturnega doma. Sedaj je teden počitka, nadaljevalo pa se bo v nedeljo, 2.3., z naslednjim sporedom: Pagnossin - Časa del Car-rozziere, Begliano - Dom, Mobilcasa - Arte A, Arte B - Goriziana, Erbasol • Edera, Sagrado - Pom. Domovci bodo igral: v Beglianu proti istoimenski ekipi in ne bi smeli imeti prevelikih težav za zmago. Srečanje bo v nedeljo, 3.3., na odprtem igrišču v Beglianu, s pričetkom ob 11. uri. V primeru slabega vremena srečanja verjetno ne bo DOMOVI STRELCI Semolič 193 ( 77:117), Dornik 175 (39:65), Blažič 160 (32:62), Višin tin 108 (22:49), Prinčič 83 (7:23) Kont 50 (6:18), Klanjšček 47 (5:12) Podberšič 27 (5:12). Čube.i 21 (3:8) Hvalič 9 (3:6), Nanut 6 (2:4), San cin (2:3). Košuta (0:2) in Terčič 2. SON: 297. PON: 22. Prosti meti 203:381. M. Č. NARAŠČAJNIKI PRIJATELJSKA TEKMA Bor — Saba 59:108 BOR: Struna 18 (2:6), Rudes 17 (3:5), Šik 7 (3:12), Križmančič 13 (3:6), Žerjul 4, Furlan, Bertocchi, Lukan, Gombač. Borovi naraščajniki so opravili koristno trening tekmo proti ekipi Sabe. Borovci so proti temu nasprotniku zaigrali enakovredno le, ko je bila na igrišču prva postava, ki jo sestavljajo igralci, ki jo sestavljajo i-gralci, ki bolj redno trenirajo. Sicer pa je skozi vso tekmo zaigral zanesljivo le Rudes, ki je v zadnjih nastopih veliko napredoval tudi v na-padu...- centificati di cnedito del tesono veljavnost 2 leti zapadlost 1. marca 1982 prvi šestmesečni kupon ki odgovarja letnemu donosu za prvo šestmesečje cca 16 odst. za|amčeni šestmesečni O or .j _i_ zajamčeni letni f M nr _ j _j,_ emisijska cena za vsakih AA 7r 1* kupon 00 StO donos 14,05 00 StO 100 lir nom. vrednosti 99,75 lite a Odrezki, ki sledijo prvemu, nosijo lahko višje obresti od 6,35% kar je odvisno od povprečnega donosa navadnih blagajniških zapisov □□□ Minimalni sveženj 1 milijon □□□ Kreditni zavodi, zavodi za posebna kreditiranja, menjalni agenti in drugi pooblaščeni operaterji bodo lahko podpisali nove vrednotnice pri zavodu Banca dltalia do 25. februarja □□□ Obračun bo 3. marca po tečaju 99,75 brez doplačila dozorelih obresti ono Občinstvo se bo moglo oglasiti pri bankah in pri menjalnih agentih za nakup po emisijskih cenah plus provizija oproščeni vsake sedanje in bodoče davščine nejšega udeleženca iger. Na 500 m je trikrat startal napačno in so ga diskvalificirali. Na 1000 m ga je zaneslo s proge in je treščil v ograjo. Na 1500 m pa je tik pred ciljem padel in se po zadnji plati pridričal skozi cilj. V štirisedežnem bobu vodijo vzhodni Nemci Vzhodni Nemci prepričljivo vodijo v tekmovanju v štirisedežnem bobu. Njihova prva posadka, ki jo vodi dvakratni olimpijski zmagovalec iz Innsbrucka 1976 Nehmer vodi s sedmimi desetinkami sekunde naskoka nad drugo posadko NDR, tretja pa je Švica 1 vozača Scharerja, ki se je že okinčal z olimpijskim zlatom z zmago v dvosedežnem bobu. Itali- BOB jani so nekoliko razočarali. Uvrstili so se — po prvih dveh vožnjah komaj na enajsto mesto, prav tako pa so vozili pod pričakovanji Američani, ki so imeli do včeraj rekord 1600 metrov dolge olimpijske proge. Danes bodo opravili še zadnji ('.ve vožnji. Vrstni red po dveh vožnjah: 1. NRD 1 1'59”89 2. NDR 2 2'00"59 3. Švica 1 2'00"V2 4. Avstrija 1 2'01”52 5. Švedska 1 2’02"01 PRVENSTVO ..............................................im......minil...........................................................................*».....n***........................................................................>»»"»•• Finci in Avstrijci med seboj Zmaga za Tormancna • Najdaljša skoka do 117 m - Jugoslovani pod pričakovanji SPET ZMAGOSLAVJE HANNIWENZEL Druga Kinshofer (ZRN), tretja Hess (švi.) - «Nina» Quario le za tri stotinke ob bron - Štiri Italijanke med prvo deseterico - Jugoslovanke brez uvrstitve Hanni 1980, kot Rosi 1976. Z včerajšnjo prepričljivo zmago v slalomu je 24-letna Hanni Wenzel iz Liechtensteina izenačila rekord, ki ga je postavila na olimpijskih i-grah v Innsbrucku pred štirimi leti zahodna Nemka Roso Mitter- SLALOM maier: nemška alpska smučarka je osvojila tedaj dve zlati kolajni (v smuku in slalomu) ter srebrno v veleslalomu, Wenzlova pa je bila letos prva v veleslalomu in slalomu ter druga v smuku. Z včerajšnjo zmago je postala Hanni Wenzel tudi najuspešnejša tekmovalka letošnjih olimpijskih i-ger. Pred začetkom iger je imela dve hudi tekmici v Anne Marii Mo-ser - Proll in Marii Therese Nadig, na pobočjih Mounth Facea pa je krepko obračunala z njima. Avstrijki je sicer dovolila, da je z zmago v smuku kronala dolgoletni sen o olimpijskem zlatu, to pa je bilo tudi vse, kar je predala nasprotnicam. Uspeh v slalomu je bil še bolj čist in prepričljiv kot zmaga v veleslalomu. Wenzlova je povedla že v prvem teku, njena druga vožnja pa je bila naravnost fantastična: drugouvrščeno v tej vožnji, zahodno Nemko Christo Kinshofer, ki je bila tudi ob koncu druga, je pu- stila za seboj kar za sekundo in dve desetinki. Kaj takega na letošnjih igrah ni uspelo niti velikemu Stenmarku. Z uspehom je dokazala, da spada trenutno med najboljše smučarke in da je prišla v Lake Placid v odlični formi. Če je bila zmaga Hanni Wenzel pričakovana, pa je bila povsem nenačrtovan velik ekipni podvig italijanskih smučark. Maria Rosa Quario je bila s komaj tremi stotinkami sekunde ob bronasto kolajno, ki ji jo je odvzela komaj 17-letni up švicarskega smučanja Erika Hess; Claudia Giordani je bila peta, Daniela Zini sedma, Wilma Gat-ta pa deseta. Usoda je tako hotela, da je prav »Nina* Quario, kljub vsem polemikam ob njenih napovedanih izključitvah iz olimpijske ekipe (tako v veleslalomu kot v slalomu je nastopila zgolj zaradi bolezni Tiziane Bieler), dosegla naj- Kombinacija Smučarske alpske discipline v I.ake Placidu so veljale tudi za svetovno prvenstvo. Kombinacija tega prvenstva pa je taka: 1. H. Wenzel (Liech.) 5,57 2. Nelson (ZDA) 95,04 3. Eberle (Av.) 102,40 4. Kreiner (Kan.) 119,46 5. P. Wenzel (Liech.) 145,73 6. Rahme (Lib.) 1.072,37 Heiden: zlato in rekord V petih tekmah Američan nedosegljiv iric Heiden kaže pet prstov v :nak petih osvojenih zlatih oiim-li iških kolajn v hitrostnem drsa-lju (Foto AP) Američanom je uspelo! Dokončno najo svojega supermana in no-;ga narodnega junaka Eriča Heid-s, ki je poleg hokejistov rešil pre-,iž gostiteljev. 21-letni hitrostni dr-ilec je re. premočno zmagaj tudi a najdaljši progi 10.000 m in to s HITROSTNO DRSANJE isom novega svetovnega rekorda, ova znamka znaša 14’28”13, medni ko je znašal prejšnji rekord svjeta Leskina 14’34”33. Do svoje kolajne je prišel tudi iet Kleine iz Nizozemske, bron pa je osvojil Norvežan Tom Oxholm. Z njim so Norvežani dokazali, da so poleg Heidna, skupinsko najučinkovitejši v Lake Placidu. Uspeh Heidna (5 zlatih kolajn na istih igrah) predstavlja nov rekord. Prejšnjega je od leta 1964 držala Sovjetinja Lidija Skoblikova, ki je v hitrostnem drsanju osvojila vsa štiri prva mesta. Vrstni red: 1. Erič Heiden (ZDA) 14’28”13 2. Piet Kleine (Niz.) 14’36”03 3. Tom Oxholm (Nor.) 14’36”60 4. Woods (ZDA), 5. Tveter (Norv.), 6. Van der Duim (Niz.), 7. Leskin (SZ), Ehrig (NDR), Šimizu (Jap.), 10. Berezin (SZ). POLICAJI No olimpijskih igrah doslej ni bilo niti enega uboja, kraje, posilstva ali nesreče s težjimi poškodbami. Zato so pa akeplacidški po licaji neprespani in na koncu svojih sil. boljšo uvrstitev med italijanskimi alpskimi smučarji in smučarkami. Po mnenju strokovnjakov je bila Francozinja Perrine Pelen edina, ki bi lahko včeraj prekrižala i a-čune Wenzlovi. Pil eno v a je že po prvem teku zaostajala skoraj sekundo za veliko tekmico; v drugem delu je startala na vse ali nič, vendar namera ji ni uspela: sredi proge je zgrešila vratiča in upov za kolajno je bilo konec. Prav tako je že v prvem teku zavozila s proge Moser - Prollova. Zmagovalka olimpijskega smuka je sicer nastopila z vročino in zato je Strokovno mnenje Dr. Klavdija Grbca asistenta na liceju »Prešeren* Včeraj so tekli v Lake Placidu na 50 km dolgi progi, ki nekoč ni povzročala tekmovalcem toliko strahu zaradi dolžine, kot zaradi mazanja smuči. Pravilno namazati smuči je prava umetnost, čeprav je danes v prodaji ■ že vrsta takih smuči, ki jih ni treba mazati. Prav o mažah smo se pogovarjali z dr. Klavdijem Grbcem, asistentom za prirodopis na liceju »F. Prešeren* v Trstu. «Iz česa izdelujejo smučarske maže?* *Točnega recepta ni mogoče povedati, ker je to tovarniška tajna, katere nobena tovarna ne razkrije. Vsekakor pa so to sintetične spojine, ki odbijajo vodo, verjetno pa jim primešajo tudi organske snovi.* *Ali so to voski?* tTudi voske uporabljajo, predvsem sintetične, ker so odpornejši in namaz traja več časa, kot pri naravnih voskih.* «Naravni vosek pridobivajo od čebel, kaj pa sintetični?* *To so razni naftni derivati, silikoni in podobno.* »Ali so te maže strupene?* «Nevarnosti, da bi se z njimi zastrupili hi> »S čem se mažo odstrani z drsne ploskve?* «Pretežno z raznimi organskimi topili. Paziti je treba le, da se s takimi topili ne poškoduje tudi drsna ploskev.* vprašljivo, če bi lahko sploh posegla v boj za kolajne. Poleg nje sta ostali brez uvrstitve tudi dve drugi Avstrijki (Solkner in Sackl), Švicarka Nadig, Francozinja Serrat, Američanki Fischer in McKinney, zahodni Nemki Epple in Behr. Izpad je bil torej precej podoben iz- padu iz petkovega moškega slaloma. Med tistimi, ki niso končale tekmovanja, so bile tudi vse tri jugoslovanske predstavnice. Anja Za-vadlal, Metka Jerman in Nuša Tome so zavozile s proge že med prvim tekom še pred merjenjem u-mestnega časa, zaradi česar moramo oceniti njihov nastop kot popoln neuspeh. Uvrščenih je bilo le 19 tekmovalk. Vrstni red: 1. Hanni VVenzel (Liech.) 1’25”09 2. Christa Kinshofer (ZRN) 1’26”50 3. Erika Hess (Švi.) 1’27”89 4. Maria Rosa Quario (It.) 1.27”92 5. Claudia Giordani (It.) 1'29'’12 6. Nadežda Patrakejeva (SZ) 1’29”20 7. Daniela Zini (It.) 1'29”22 8. Christina Cooper (ZDA) 1'29”28 9. Ann Melander (šve.) 1’29”94 Killanin na obisku Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora se ne suče le v »visokih sferah», ampak prav rad , sede tudi med tekmovalce. Tako je | športnike- obiskal tudi v olimpijskem naselju, kjer je skupno z n.ji | mi zajtrkoval, nato pa se je še 1 podal v rekreacijsko dvorano, kjer ! imajo tekmovalci na razpolago bi- j ljardne in podobne razvedrilne igre. j Zanimivo je, da je ta dvorana v i vseh teh dneh najbolj obljuden kraj v Lake Placidu. | Eriča Hess in Christa Kinshofer sta po prihodu na cilj ženskega slaloma dvignili na ramena zmagovalko Hanni VVenzel (Foto AP) uiiiiiiiiiiiiiHiiHimuiiiiiiiimiimimmiuiiiiiiiiiiiiuuMiiuimiiMiiiiiiuuiiiiiimiiiiimiiiiimimiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiimiiiminiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiu 50 km za Zimjatova (SZ) Zelo hitri časi -Italijan Capitanio 19. Nikolaj Zimjatov je v zadnjem teku na 50 km osvojil svoje drugo zlato in Sovjetski zvezi prvič prinesel odličje v tej panogi. Kljub bogati tradiciji v smučarskih tekih so Sovjeti namreč na 50 km v zgodovini iger le dvakrat prišli do SMUČARSKI TEK k(%jfl ip sicer do bronastih. Tek je potekal ob popolni premoči sovjetskih tekačev. Po 20 km je namreč vodil Aleksander Za-valjov, nato pa je počasi v ospredje prišel Zimjatov. Ob koncu je o-bičajni finiš zabeležil Mieto, ki je osvojil še drugo srebrno kolajno na teh igrah. Za sami dve sekundi je brez kolajne ostal eden boljših Norvežanov Eriksen, sledita pa še dva sovjetska tekača, tako da iz-gleda sam vrh s štirimi predstavnici SZ med prvimi šestimi na lestvici. Na naslednjih mestih najde- 999 13. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE LAKE PLACID 1980 mo nekaj slavnih imen iz tekaškega športa: Odvar Braa, Sven Lund-back in drugi. Švicar Renggli je bil kot prvi Srednjeevropejec na 10. mestu, Italijan Capitanio pa je osvojil 19. mesto kar je najvišja italijanska uvrstitev v posameznih tekih. Zadovoljiv je bil tudi tek Jugoslovana Čarmana. Zmagovalec je tekel kar 10 minut hitreje od prvega na igrah v Innsbrucku, bolje od tedanjega prvaka pa je teklo kar 20 smučarjev. O-čitno je bila proga lažja. Vrstni red: L Nikolaj Zimjatov (SZ) 2.27’24”60 2. Juha Mieto (Finska) 2.30’20”52 3. Aleksander Zavaljov (SZ) 2.30’51”52 4. Eriksen (Norv.) 2.30'53’’03, 5. Sa- veljev (SZ) 2.31’15'’82, 6. Beljajev (SZ) 2.31’21”19, 7. Braa (Norv.) 2.31'46”83, 8. Lundback (Šved.) 2.31'59”65, 9. Autio (Fin.) 2.32’25”57, 10. Renggli (Švica) 2.33’27”56. PRESENEČENJE V Lake Placidu je v petek zavladalo splošno presenečenje, skoraj zaprepadenost: avtobusi so vozili točno po voznem redu, brez zamud. Danes bodo tekmovali ZA ITALIJO BOB * Štlrisedežnl: Jory, Lanziner, Cbe-rubini In Modena. Dr. Dimitrij Biber iz Trsta se je pravkar vrnil iz Lake Piacida. — Kakšno je bilo vzdušje na c-limpijskem prizorišču? «Tekmovalci, novinarji ter dele gadje sploh so precej razpršeni in to ovira večjo družabnost. Svoje prispevajo tudi izredno slabi prevozi. Ob jezero so sicer uredili promenado z ustreznimi trgovinami in klubi, večjega dotoka pa ni bilo tudi zaradi zelo ostrega mraza.* — Ste opazili kaj posebno zanimivega? tRecimo zbiranje značk. Domačini so svoje kupovali v trgovini in jih nato zamenjavali s tujimi. Posebno iskane so bile tiste kitajske in sovjetske.* — Kakšno je splošno mnenje do predlaganega bojkota moskovskih iger? Med prisotnimi skoraj v celoti negativno. Carter doživlja hude kritike. Šport se smatra kot pojem združevanja.* SLAVJE • Medtem ko je Američan Rushlav v Lake Placidu dirjal z bobom po ledenem koritu, se mu je doma rodila hčerka. Veseli dogodek je zvečer proslavljalo celotno olimpijsko naselje tako veselo, da so se tresle šipe. ■ DANES 15.30 Bob, štirisedi (3. in 4. vožnja) 18.00 Hokej 21.30 Hokej 24.00 Zaključna slovesnost DANES ITALIJANSKA TV: od 15. ure dalje v oddaji «Diretta športi posnetki Iz iger, ob 21.40 med oddajo »Športna nedelja« bob in hokej. LJUBLJANA: ob 16.20 umetnostno drsanje (ženske), ob 20.55 hokej, ob 23.30 ‘ekmovanjc v štirisedežnem bobu. KOPER: ob 17.30 bob ln umetnostno drsanje (ženske), ob 22. uri hokej. ŠVICA: ob 12.15 »Danes na olimpijskih igrah* in ob 15.25 posnetki Iz iger. JUTRI ITALIJANSKA TV: ob 14. url hokej, bol) in umetnostno drsanje. LJUBLJANA: ob 14.40 drsalna revija najboljših, ob 16.10 zaključna slovesnost. KOPER: ob 18.30 zaključna slovesnost. ŠVICA: ob 12.15 zaključna svečanost. jj KOLAJNE 1. SZ 10 5 f) 2. NDR 7 7 6 3. ZDA 5 3 2 4. AVSTRIJA 3 2 2 5. ŠVEDSKA 3 0 (I 6. LIECHTENSTEIN 2 2 0 7. FINSKA 1 5 3 8. NORVEŠKA 1 3 <; 9. NIZOZEMSKA 1 2 l 10. ŠVICA 1 0 3 11. VELIKA BRITANIJA 1 0 0 12. ZRN 0 2 2 13. ITALIJA 0 2 0 14. KANADA 0 1 1 15. MADŽARSKA 0 1 0 16. JAPONSKA 0 1 0 17 BOLGARIJA 0 0 1 18. ČSSR 0 0 1 19. FRANCIJA 0 0 1 «Zgodovinska» zmaga ZDA Hokejisti SZ bodo po porazu le težko ohranili olimpijski naslov Hokejsti ZDA so pripravili doslej na j več je presenečenje na olimpij skem turnirju v hokeju na ledu-po ogorčenem boju so premagali reprezentanco Sovjetske zveze, ki je pred začetkom finalnega dela tekmovanja odločno startala na o- svojitev zlate kolajne. Poraz z Američani bo lahko sovjetske hokejste stal osvojitev najvišjega naslova, saj je njihova končna uvrstitev se daj močno odvisna od zadnje tek me ki jo bodo odigrali Američani proti reprezentanci Finske. Finci so v drugi petkovi tekmi igrali no odločeno s Švedi, tako da je pred zadnjima dvema srečanjema (ZDA — Finska in SZ — Švedska) sta nje v finalni skupini še zelo zapleteno. Američani so zasluženo premagali SZ. Mladi hokejisti iz ZDA (povprečna starost 22 let) sicer tehnično zaostajajo za uigranim sovjetskim hokejskim »strojem*, vsekakor pa so se v tem srečanju izkazali predvsem po borbenosti in srčnosti. Zmago so si (jiočneje želeli ter jo, s pomočjo hudih napak Sovjetov v obrambi, tudi osvojili. SZ je v prvi tretjini dvakrat povedla, Američanoma pa je uspelo vsakič stanje izenačiti (drugič prav v zadnji sekundi prve tretjine). V drugem delu so Sovjeti spet povedli in to je bilo njihovo zadnje vodstvo. V odločilni zadnji tretjini so Ame- ričani najprej ponovno izenačili, nato pa še odločilno povedli. Od njihovega vodstva dalje se je tekma vnela, Sovjeti so prisilili nasprotnike v svojo tretjino, a do gola jim ni u-spelo priti. Ob zviku sirene so Američani razumljivo slavili »zgodovinsko* zmago, ki jim odpira možnosti za osvojitev drugega olimpijskega zlata (prvič so ga pred dvajsetimi leti v Sguaw Valleyu). Švedi so v drugi tretjini izgubili proti Finski že z 2:0, nato jim je uspelo izenačiti in celo povesti. Finci pa se niso predali in z golom Porvariia dokončno remizirali. ZDA imajo tako največ možnosti za osvojitev zlate kolajne. Za to jim zadostuje minimalna zmaga proii Finski. Če bosta igrali ti dve ekipi neodločeno ima možnosti še švedska, seveda v primeru zmage nad Sovjetsko zvezo. Sovjeti morajo le upati na poraz ZDA, kajti tudi v primeru remija ZDA in zmage SZ, bi imeli Američani enako število točk kot sovjetski hokejisti, vendar bi bili prvi zaradi zmage v nepo srednem srečanju. IZIDA ZDA - SZ 4:3 (2:2, 0:1, 2:0) Švedska - Finska 3:3 (0:1, 1:1, 2:1) LESTVICA ZDA 3 1 1 0 G:5 SZ 2 1 0 1 7:0 ŠVEDSKA 2 0 2 0 5:5 FINSKA 1 0 1 1 5:7 PREOSTALI TEKMI Finska - ZDA SZ - švedska HOKEJ Finski tabor je ugibanja opazovalcev na veliki olimpijski skakalnici spremenil v zlato in bron. Zmagal je Jouko Tormanen pred Avstrijcem Neuperjem in rojakom Puikkonenom. Zmagovalec je zabeležil v prvi seriji skok 114,5 m, bil pa je dru- SKOKI gi za Švicarjem Šumijem, ki je s 117 m dosegel nov rekord skakalnice. Rekord je v drugi seriji izenačil Tormanen sam in s tein zmagal, medtem ko je Sumi drugi skok izvedel zelo slabo in izgubil vodilno mesto. Nepriliko Šumija je za srebro izkoristil mladi Avstrijec Neuper z lepim skokom do 114,5 m, tretji pa je z zelo velikim zaostankom bil Puikkonen, ki je skočil 110,5 in 108,5 m. V prvi seriji je izredno presenetil 16-letni Kanadčan Collins s skokom 112 m, v nadaljevanju pa je mladi skakalec nekoliko nazadoval. Med prvo serijo se je resneje poškodoval Šved Holglund, ki je nerodno padel naprej. S helikopterjem so ga morali prepeljati v bolnišnico. Zlomil si je ključnico in zadobil več močnih udarcev. Jugoslovani so skakali slabo. Norčič je dosegel 87 in 98 m, Tepeš 96 in 89 m ter Benedik 77 in 84 ra. Vrstr.i red: 1. Jouko TormaDen (Fin.) 271,0 2. Hubert Neuper (Av.) 262,4 3. Jori Puikkonen (Fin.) 248,5 4 Innauer (Av.) 215,7, 5. Kogler (Av.) 245,6, 6. Ruud (Nor.) 243 točk, 38. Norčič (Jug.) 40. Tepeš (Jug ), 49. Benedik (Jug.) NESREČNEŽ Škota Marshalla, ki je hitrostni drsalec, so proglasili za najnesreč- •* * ^ Tako Je Finec Juoko Tormanen 'etel naspi oti svoji zlati kolajni v smučarskih skokih (Foto AP) Tržaški Hurlingham danes pred odločilno preizkušnje Tržačani bodo igrali proti Mecapu - Goričani v Benetkah Tržaški Hurlingham bo danes ob 18.15 odigral svojo letošnjo najtežjo tekmo v prvenstvu A-2 lige. Tržačani bodo v športni palači na Čarboli igrali na vse ali nič. da bodo premagali se zadnjo oviro, moštvo Mecapa in si tako prislužili nastop v A-l ligi. Za današnje srečanje vlada v Trstu izredno zanimanje in vstopnice so seveda že zdavnaj razprodane. Varovanci trenerja Lombardija so danes favoriti za zmago, treba pa bo upoštevati, v kakšnem psihičnem stanju bodo Tržačani stopili na igrišče. Njihova odgovornost bo namreč velika. Goriški Pagnossin, ki je že v A-l ligi, bo gostoval v Benetkah. DANAŠNJI SPORED Hurlingham - Mecap, Canon - Pa gnossin, Šarila - Bancoroma. Hon-ky . Mercury, Diario - Liberti, Mo biam - Postalmobili, Cagliari - Rodrigo. A-1 LIGA DANAŠNJI SPORED Grimaldi - Antonim, Sinudyne -Eldorado, Gabetti . Emerson, Fa-bia - Joll.v, Arrigoni - Pintinox, Billy - Isolabella, Superga - Sca-volini. POULE C - 2 Četrta zmaga iadranovcev J »c.ji Jadran — II Portico (50:44) V 4. kolu finalne skupine stop v C - 2 ligo je Jadran ... v Dolini po zelo dobri igrl ^ ženo premagal presenetil1™ ^ košarkarje II Portico iz P3®.,: n>; V vrstah jadranovcev s0„,D tflč|l, uspešnejši Marko Ban (*®. nji, Boris Vitez (21) in Mauro cos NARAŠČAJNIKI j Bor - Inter Milje »PROPAGANDA* ^ Kontovel - Bor KOLESARSTVO DIRKA PO SARDINI-11 De Vlaeminck prvi TEMPIO PAUSANIA (Sass*1^ V prvi etapi kolesarske ,,® o0;/ Sardiniji je zmagal BelgiJ^V ^ De Vlaeminck, ki je v spr>n magal vso glavnino. Vrstni red ,■ le P 1. De Vlaeminck (Bel.). vozil 180 km v 5.18' s P®P hitrostjo 33,953 km na uro 2. Gavazzi (It.) 3. De Wolf (Bel.) 4. Maccali (It.) . p 5. Martinelli (It.) vsi v času govalca. -----------M Finale v Bocnu . ^,5 BOČEN - Okrog 400 n1'8,®#' naše dežele, Emilije, Lazia. dije, Piemonta, Tridentinski' je Ki Aosta irt Gornjega PcadizJ # 29.2. in 1.3. udeležilo f'nal dinskih iger na ledu. ^ im,m ■■■nnliilltllilii,liiiillililliiiiMMiiii,m,i,titimHiimiii„i,i...11,1111 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Poraz Iskre Olimpije V 14. kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je sinoči ljubljanska Iskra Olimpija v Šibeniku izgubila proti domačemu moštvu Šibenke s šestimi točkami razlike in tako postaja njen položaj na lestvici zaskrbljujoč. IZIDI 14. KOLA Šibenka - Iskra Olimpija 87:81 Radnički LMK - Jugospastika 92:107 Rabotnički - Beko 75:72 Cibona - Partizan 104:85 Danes sta na sporedu še tekmi Crvena zvezda . Borac in Bosna -Zadar. NOGOMET V3. ITALIJANSKIMI Triestini končno obe točki? Na domačem igrišču se bo srečala z zadnjeuvf& nim Biellesejem - Paina morda spet v moS' Triestina, ki je s 25 točkkami na tretjem mestu skupaj z Riminijem, bi morala danes z lahkoto osvojiti obe točki, saj se bo na domačem igrišču pomerilo z zadnjeuvrščenim Biellesejem. Kaže tudi, da bo po nekaj mesecih odsotnosti ponovno zaigral Paina, čeprav se Tagliavini ni še dokončno odločil, kaj narediti: po eni strani bi rad ustregel mladeniču, ki si želi na igrišče, po drugi pa se noče prenagliti in spet ostati brez napadalca. DANAŠNJI SPORED (4. POVR. KOLO) (V oklenanju ime sodnika) Casale - Cremonese (Bianciardi) Lecco - Fano (Lombardo) Mantova - Novara (Rinaldi) Pergocrema - Alessandria (Sarti) Piacenza - Varese (Vallesi) Reggiana - Forli (Pampana) Sanremese - Treviso (Lamorgese) S. Angelo - Rimini (Savalli) Triestina - Biellese (Leni) A LIGA (6. POVR. KOLO) (V oklepanju ime sodnika) Ascoli - Milan (Lattanzi) Avellino - Pescara (Mascia) Cagliari - Lazio (Menicucci) Fiorentina - Bologna (Pieri) Inter - Catanzaro (Barbaresco) Juventus - Torino (Ciulli) Perugia - Napoli (Longhi) Roma - Udinese (D'Elia) ODBOJKA MOŠKA B LIGA Bor JIK Banka zopet uspešen Bor JIK Banka — Redentore Este 3:1 (7, 11, -13, 10) Odbojkarji Bora JIK Banke so pospravili četrti zaporedni par točk in obenem sedmega v letošnjem prvenstvu. Tržačani so sicer zmagali po pričakovanju, toda ne tako lahko, kot je bilo pričakovati. Domačini so stopili na igrišče trdno prepričani, da ne morejo izgubiti, saj je bil tekmec objektivno slabši. To jih je tudi nekoliko zavedlo, ker so i-grali pod običajnim nivojem. Ne glede na to pa so tekmecu prepu stili le niz in končna zmaga ni bi la nikoli v dvomu. G.F. ŽENSKA B LIGA Tiesse TV - Bor Intereuropa 2:3 (13. -9. 13. -5, -8) Kontovel - Breg 3:0 (2, 11, 4) 1. ŽENSKA DIVIZIJA Sloga - San Luigi 2:3 (3, —8, —4, 14, -13) 3. ŽENSKA DIVIZIJA Kontovel - Sloga 1:3 (-8, -9, 4, -5) 2. MOŠKA DIVIZIJA Dom - Juventina 3:2 »UNDF.R 15» Bor - DMA 2:1 (14, -9, 14) TABORNIŠKI KOTIČEK Zimovanja ^ Več kot petina taboruift v Sloveniji je pripravilo člane počitnice oziroma a jc f na snegu Okrog 1500 iL tabornikov iz Novega f71<’ ^ V že,, Šentjerneja, Bršljina ^ leniskih toplic. Tečajnike “r nili predvsem z orientact-^ f?:| ■ hodi, postavljanjem ztrns kov, zimskih taborov 111 j# zanimivosti zimske Qnza Druqa števiika revije Tabor Pred kratkim je fdt tošnja številka taborn# Tabor. Obsega 35 strani eStšK no prilogo Taborniškega p’ ki ga izdaja izvršni oda ^ tabornikov Slovenije. Prav v Taborniškem ulje ^ lahko preberepio, da Prl” pfi ^ misija za vzgojo kadra RK ZTS tečaj življenja te za specialiste. Skupaj s vfeol'ji jem so v letošnjem leta * p ni še naslednji tečno■ 1 tt murnov in predšolskih mentorje taborniških »fT (flbv načelnike čet. za vodfm v jPL, ških družin, za specialk J j tfj» taciji in topografiji (7a,.^HS,e V daljevalni tečaj), za s&jgrV1 -piljenja v naravi, za !o za sodnike taborniških 171 (iw OBVESTIL0 ŠD Jadran c,. £ priredi v nedeljo, 2- , f lodnevni avtobusni , i,|tii "j uetke ob košarkarski ^ nai - Jadran. Odhod 1* prorf.,r, 6.30, z Opčin ob 6.45, * $ ' ob 7. uri. Cena Izleta ,!ev 1 za člane Kluba prija* c x drana 6.000 lir. VpHov»n,V 0T slu na sedežu ZSŠDL nah v trgovini čevljev "noienf t, na Proseku v gostiln* P ^fire Vpisovanje se konča v 28. februarja. Nfl TEŽKI ŽENSKI SLALOMSKI PROGI (OB VELIKEM IZPADU TEKMOVALK) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 48 72 (4 llnf|e) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnapre| plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revlia »DAN*. V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije In podjet|a mesečno 80,00, letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italllo Založništvo tržaškega tiska. Tret 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 »ADIT* Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob 22.600 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali DZS • 61000 Ljubil®* Oglasi Stran 10 b delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., »IS .600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300. s ... „ .... višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele FurianHe-kraiine se naročaio Dri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drud H krajine se naročajo pri oglasnem v Italiji pri SPI. 24. februarja 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska P m (Trst Član W»ni»n*» zveze časopitfj) založnikov *!»»