KATARINA KOBE-ARZENSEK PRISPEVEK K ZGODOVINI KRENNERJEVE SUKNARNE V SKOFJI LOKI Največji suknarski industrijski podjetji v drugi polovici 19. stoletja na Kranjskem sta bili Terpinc-Zeschko, tovarna sukna in kocev v Ljubljani, in Krennerjev obrat v Škof j i Loki. Škofjeloško podjetje večkrat srečamo v lite raturi, ki obravnava loško območje, vendar so to le bežni zapiski, ki nam ne nudijo prave slike o razvoju tega podjetja. y/J - w y' /J/,jr//r/f predvidenem načrtu, za bivanje potrdila. Še pomembnejši so zapisi o razširitvi tovarniškega poslopja, V ta namen je A. Krenner zaprosil mestni urad Škof j a Loka, da mu proda 7 m^ srenj ske zemlje (parcelna št. 1058/2), za kar je bil pripravljen plačati 70 forintov. Mestni odbor je njegovi prošnji ustregel, vendar za ceno 80 fl. Krenner je na povišano ceno pristal. Ze 29. oktobra 1884 si je komisija pod vodstvom župana BI. Moharja ogledala prizidano stavbo in ugotovila, da je bila dozidava izvr- Odobreni naCrt za razširitev tovarniškega poslopja Iz 1883 229 sena po načrtu in na kraju, kjer je stalo prej barvarsko poslopje št. 130, ki so ga povsem porušili. Prizidek je bil ves zidan in nadstropja so bila ločena z brunovjem in tlemi. V pritličju je bila dvorana z mikalniki in zraven skladišče za volno. Na prvo nadstropje so vodile obokane stopnice. Tu je bila dvorana s tkalskimi in predilniškimi stroji in še skladišče za volno. Drugo nadstropje, ki so ga povezovale s prvim enake stopnice, je bilo v znamenju dvorane s sdkalnimi stroji. Desno je bilo direktorjevo stanovanje, do katerega so vodile posebne obokane stopnice. Obsegalo je predsobo, 2 sobi, kabinet in kuhinjo. Ker je bilo poslopje solidno izdelano, ga je komisija za uporabo in stanovanje odobrila. Zunanjo podobo stavbe in njeno notranjo razporeditev nam pona zarjata načrta, ki sta datirana z 29, majem 1883, podpisal pa ju je BI. Mohar. Nista minili dve leti, ko je Alojz Krenner zaprosil za novo gradbeno dovo ljenje. Na kraju porušene hiše št. 84 je nameraval postaviti novo poslopje. Komisijski ogled je bil opravljen 8. marca 1886, sestavljen je bil tudi zapisnik s točnimi navodili gradnje in predložen načrt, ki je datiran z 9. marcem 1886. Z deli so končali 26. junija 1887. Iz zapisnika, ki ga je napravila ogledna komisija 15. julija 1887, zvemo, da je bila hiša postavljena na kraju porušene stavbe točno tako, kot je velevalo dovoljenje 8. marca 1886 in njena gradbena linija se je ujemala z načrtom in oglednim zapisnikom 27. avgusta 1886. V podzemlju je imela 2 obokani kleti in predklet, v pritličju desno 2 sobi, kuhi njo, ki je tačas služila kot skladišče, in levo 2 skladišči, v prvem nadstropju desno sta bili 2 sobi, kabinet m kuhinja ter levo prav tako 2 sobi, kabinet in kuhinja, na podstrešju pa levo in desno po 1 izba. Nadstropje je bilo trdno, krito z opeko, in posamezni deli so bili že povsem suhi, tako da je bila možna vselitev brez nevarnosti za zdravje stanovalcev. Škofjeloški urad je po teh ugotovitvah Krennerju odobril vselitev v novo hišo. Tovarnar Krenner je kazal tudi veliko posluha za modernizacijo strojnega parka. O njegovi prošnji 9. junija 1887 za montiranje parnega stroja, ki bi se naj povezal s kotlarno in tako služil za pogon suknarne, kot tudi o prošnji za povečanje barvarne je razpravljalo dkrajno glavarstvo v Kranju in svoje mnenje in pogoje sporočilo mestnemu uradu v Skofji Loki 4. avgusta 1887 z dopisom 7443. Pri tem pa ni ostalo. Krenner je nadaljeval z modernizacijo obrata. Pri suknarni (št. 87) je sklenil zamenjati vodni kolesi na Selški Sori s turbino. Kranjsko glavarstvo mu je postavitev turbine dovolilo z aktom 9584 31. avgusta 1889. Kot je razvidno iz dopisa c. k. okrajnega glavarja tovar narju Alojzu Krennerju, ki ima datum 19. junij 1891 (št. akta 7337), je bila na prvem nadstropju barvarne, kamor je bilo speljanih dvoje stopnišč, sušil nica s sušilnimi stroji. Tu je delalo 6 delavcev. Hkrati z odobritvijo barvarne so bile priznane za obratovanje tudi turbinske naprave, ki so bile izdelane natanko po predloženem načrtu. Precej truda je Alojz Krenner vložil za pridobitev poti, ki je peljala poleg tovarne od mostu proti farni cerkvi. Na mestni urad je poslal prošnjo 24. julija 1884. Zanjo je bil pripravljen plačati 500 fl. Občinski odbor je na seji 27. novembra 1884 njegovi vlogi ustregel pod pogojem, da plača 1000 fl. in prepusti 2 m sveta pred Lesičenkovo hišo št. 84. Medtem ko je bil Krenner pripravljen plačati za pot, ki bi jo naj za vselej zaprl, 1000 fl., pa ni pristal na zah^tevo o dveh metrih sveta. Ker je občinski odbor vztrajal pri prvotnem sklepu, je bil Krenner prisiljen sprejeti oba pogoja. Kupna pogodba je bila sklenjena 16. januarja 1890 in deželni odbor za Kranjsko jo je potrdil 30. ja nuarja 1890. 230 z novo akcijo je škofjeloški tovarnar nastopil takoj naslednje leto 1891. Tokrat se je lotil razširitve tovarniške stavbe proti farni cerkvi med vhodnimi vrati tovarne in vrtom J. Kalana. Potrebno občinsko zemljišče mu je mestni odbor odstopil, Krenner pa se je obvezal, da napravi vodni rezervoar. Zanimiv je zapisnik 4. julija 1890, ki obravnava spor med Alojzem Krennerjem in trgovskim agentom Gabrijelom Devetakom, saj v njem izvemo, da je Krenner sušil deke na obeh ograjah lesenega mostu v Škofji Loki. Zadeva se je končala s prepovedjo sušenja dek na mostu, kar je mestni urad naznanil Krennerju z dopisom 16. julija 1890. Ob skopih dosedanjih ugotovitvah glede zaposlenih v naši tovarni je dobro došel dokument, dopis c. k. okrajnega glavarstva v Kranju 3. aprila 1897, s katerim sporoča mestnemu uradu Škof j a Loka, da je varuštvo mladoletnega lastnika suknarne Alojza Krennerja (oče Alojz Krenner st. je umrl leta 1895) poslalo prošnjo o znižanju pridobnine od 315 na 105 fl. Vlogo utemeljuje, da je podjetje precej nazadovalo, kar izpričuje tudi število zaposlenih. Prej je tovarna zaposlovala 82 moških in 18 žensk, potem pa je število padlo na 65 moških in 13 ženskih delavcev. Povrhu se je tudi delovni čas skrčil. Do 1. novembra 1896 so delali od 6. ure zjutraj do 19. ure zvečer, po tem datumu pa le od 7. zjutraj do 16. ure zvečer. Od 28 porabnih statev jih je bilo v obra tovanju le 8. Mestni urad je proučil razmere v podjetju. Ker je ugotovil, da zastoj ni začasen in da ni pričakovati izboljšanja, je varuštvo s svojo prošnjo uspelo. Kljub neugodnim razmeram je mladi lastnik nadaljeval z gradbenimi posegi. V letu 1903 je preurejeval kovačnico (fužino) in 1909 je prosil na pod lagi predloženih načrtov za dovoljenje o uiporabi pritličnega prizidka v tovarni z zidano pečjo in dimnikom iz pločevine. V ta namen je bila sklicana komisijska obravnava na kraju samem, kjer naj bi prizadel;! podali morebitne ugovore. Kako se je zadeva rešila, ne vemo, ker nimamo tozadevnega arhivskega gradiva. O zadnjih letih obstoja tovarne se moramo zadovoljiti s podatki iz knjižice Prvi tekstilni industrijski obrati na Slovenskem, to pa vse dotlej, da ne naj demo zopet novega izvirnega gradiva. Opombi ' V publikaciji »Prvi tekstilni industrijski obrati na Slovenskem«, ki je izšla v Ljubljani 1968, je na strani 15 napačno natiskano ... na nekdanjem pokopališču freisinških škofov..., prav je kopališču. Tudi v kazalu je napaka: kraj firme Ter- pinc-Zeschko, tovarna sukna, ni bil v Skofji Loki, temveč v Ljubljani kot je na strani 14 pravilno zapisano. Prosim bralca, da mi neljubi pomoti oprosti. ^ Pozneje so sušili sukno in volno na »dircah« (dire so plohi, na katerih na kmetijah sušijo proso). To so bile vodoravne letve na pokončnih kolih, na tleh pa ploskve iz desk. Na kovinske kljukice na letvah so natikali mokro sukno, na lesene ploskve pod njimi pa razgrinjali oprano volno. Dirče so bile postavljene po bregu med klancem z Lahovega mostu proti današnji Petrolovi črpalki in Staro cesto vzhodno od kovačije pri Lahu (danes Titov trg 5). Odeje, ki jih je prejemala tovarna od vojaštva za pranje, so prali v »valjavkah«, tj. velikih čebrih z luknjami; v čebre je bila napeljana voda iz Selščice, da je odeje obračala in vrtila, sušili pa so jih na kolih vzdolž Selščice na Krennerjevem travniku (med klancem in reko, kjer je sedaj vrtnarija). Na tem travniku je bil tudi del dirc za volno. (Po pripove dovanju Janka Trdine zapisal urednik.) 231 Zusammenfassung EIN BEITRAG ZUR GESCHICHTE DER KRENNERSCHEN TUCHFABRIK IN SKOFJA LOKA Die Abhandlung bespricht die Krennersche Textilfabrik in Skofja Loka, die in der zweiten Halfte des 19. Jahrhunderts neben der Terpinc-Zeschkoschen Tuch- fabrik in Ljubljana das groOte industrielle Textilunternehmen in Krain war. AuBer verschiedenen Artikeln, die iiber das Krennersche Unternehmen berichten, werder hier auch neue Archivalien angefiihrt. Bedeutsame Dokumente sind ein Gesellschafts- vertrag und eine Vormundschaftsurkunde, die sich in Privatbesitz befinden, wahrend das iibrige hier verwendete Material (vor allem Baudokumente) im Archiv in Skofja Loka aufbewahrt wird. 232