: Vszebina: 1. Pozdrav reditela........... 1 2. Szrcsen: Mati nevtepena........5 3. Ssrcsen: Nevtepeno poprijeta D, Marija (I.) . 4. Szobocsanec: Bozsicsna zgodba (Pripoveszt) 5. Szresen: Med Szrca Jezusovih petkih te deveti 6. Zakaj sze jaz pri Jezusi rad drzsim . . 7. Bassa Ivan: Szveta nocs...... 8. K. P. Kakda trbej szv. rozsnivenec moliti ? 9. Prijatel: Devica zmozsira. (Pripoveszt) . . 10. Vucsitel: Lagoja deca — kastiga bozsa . 11. Glaszi iz domaesih far in iz szveta . Za glaszdavanje rednikov. 7 11 18 19 24 25 28 32 Vszem cstevcom našega liszta veszele bozsicsne szvetke i blazseno novo leto zselimo! Csiszti dohodki liszta sze obrnejo na zidanje ednoga szamosztana (klostra) v krajini Szlovenszkoj na Vogrszkom. \s\s\s\s \< \^\--\<.\<\<.\<.\<<.\ \> \< > .N> .N> > > .» ,s> .s > >/ >'/ .V .V .V .V .V .V .V .v .V .V .N> .N / .V .V .V .V .V .V .V ■ ^ .V .V V .V .V .V .V .V .y .V .V .V .V ,y. > ■'•/■ .'V ■'> X-.V .s> & » A ff ."9 ?>' >■) ?J ?J ; .................... . , . _____ ____ _ < i< i< & V K < .<•<> -;<■' o v -j A - C#>< o 'A :> -> .> >'/ > > :> .> -> ■•■> ».v.v.v.v .v .v .v .v .v a ✓ .v .v .v .v -v .v .v .v ,y .v .v .v -V ,v -v .v .V □lolopšloloploi Cl;t2|0:'0[i3|0|[3|0 NEVTEPEHO POPRiJETA DEVICA MARIJA ZMOZSNA GOSZPA V06RSZKA = POBOZSEN MESZECSEN LISZT. = TTTTTTTTTT i 1kphp Hvalen bodi Jezus Krisztus! Postilvani Cstevci! Jikaj je ne lak drago i do-padlivo pred Goszpodnim Bogom, kak szkrb meti na nemrtelne di.ise. Eden pogled na Kalvarijo nasz potrdi v lom vervanji. Kda jaz Jezusa za mojo diiso na krizsi mreti, Marijo pa pod krizsom vkupka-pati vidim, morem szpoznati i neszmem zatajiti: draga je csloveesa diisa. Draga je cslovecsa diisa, ar je Ocsa Bog dva najdragsiva kincsa za njo dao, Szina i hcsčr, Jezusa i Marijo. Draga je, ar je Szin Bog tudi dva najdragsiva kincsa za njo da-ruval, zsitek szvoj i najlubleneso mater. I Szvčti Duh Bog? Ravno tak; naj-csiszteso Zarocsnico Marijo pod krizs poszlavi, szamoga szebe pa v cslore- cse szrce zapre od prvi katolicsanszki riszdl mao pri vsza kom potrdjenji za njo. I Marija? Szrce i Szina da zanjo. Szrce, stero szedmeri mecs prehodi, Szina, koga na krizsi vmorijo. Draga je cslovecsa duša, vsze je vcsino za njo Bog. Za njo sze szkrbeti je zato Bogi drago i nad vsze liibleno delo. Zlatovuszten szv. Janos pise: „Csi ravno neizmerno doszta kincsov razdeliš med sziromake, ne vcsinis sztem teliko, kak tiszti, ki szamo edno jedino dušo povrne. Dobro delo doprnesze, ki sz szirom&ki szmilenje ma, ali vecs dobrote szkazse liszti, ki edno dušo greha i blodnoszti resi. Ki to dela, szpodoben je szvetomi Petri i Pavli." Ali csi je tak veliko delo za diise sze szkrbeti, „naj zsitek majo i naj popolnoga majo", kak Jezus zsele, velika more tudi tiszta placsa biti, stera sze sz tov szkrblivoszt-jov zaszlilzsi. Szvetniki nam od te placse tak pravijo: »Bogi sze za duše v szliizsbo podati, je kraluvanje." To na tom szveti. I na ovom? Szvetoga Gregora pape recsi szamo szem szpisem: „Csi szi veliki najem zaszluzsis, kda tvojega blizsnjega telo, stero more mreti, szmrti resis; kaksega najema bos vreden, csi njemi dušo, stera v nebeszkoj domovini na veke more zsiveti, szmrti resis. Niksa daritev je ne tak draga, kak gorecsnoszt za diise." Pita te dragi cstevec toga liszta i odgovora ti ne d& szv. Gregor na nebeszko placso gledocs, stero zadobis, csi bos sze za duše szkrbo — ar neraore dati, tak velika bo. Za duše sze pa szkrbeti ino v obecsanoj placsi del meti niscse nemore brez orozsja. Tiszto orozsje pa, šz sterim sze napadi telovnoga pozseleuja, szpacslivoga szveta i hudobnoga diiha jedino morejo dolpobiti, je miloszt bozsa. Njo szi moremo vroke vzeti, csi zmagati scsemo i ne szpadnoti. Jasz podpiszani duhovnik vam scsem sz viszikim dopus-csenjom i blagoszlovom Milosztivnoga Szombatelszkoga Piis-peka, i sz delavnim podpiranjom vaših duhovnikov, vogr-szki szlovenci, pot kazati, stera k tisztim vretinam vodi, z sterih miloszti v cslovecse szrce tecsejo, pri sterih sze duša sz orozsjom ovije na boj proti hiidomi. Kazalo moje je pa liszt „Nevtepeno Poprijeta Devica Marija, Zmozsna Goszpa Vogrszka." Z njim scsem z duhovnikmi, z bratmi po Krisztusi do vašega szrca szegnoti, je genoti, je obr- noti v tiszti kraj, kama te potni kazacs, te liszt glčda: k Mariji i po njoj k Jezusi. K Jezusi priti, v njem i po njem sze preroditi, prenovili i ednok znyim sze v nebi veszeliti nam je szrcsno zselenje i duzsnoszt tildi. Ali k Jezusi brez Marije se niscse ne priso, mi tildi ne pridemo, ar nega brezmaternoga deteta. Jezus je dete, mater ma zato tudi, i ki scse njegov biti, materi to naznaniti more. Pri Mariji sze moremo zato obprvim glasziti, njo szpoznati, njo prosziti i csasztiti, njoj sze dopadnoti, te nam zse lehko bo k szineki Jezusi priti. Cil našega liszta zato v prvoj vrszti bo: 1. szpoznati dati Marijino csasztenje na dragi szpomenek petdeszetletnoga raeglasenja verszke pravice od „Marijinoga Nevtepenoga Poprijetja.« 2. Po Mariji k Jezusovomi Szrci priti, stero tak neizgovorno lubi ndsz v najszvetesem oltdrszkom Szvesztvi, ha bi sze po Njem, na popoten duhoven zsitek obudili, i tak mocsno podpirati ono gorecse nakanenje, stero nam na szvo-joj razvitoj zasstavi te recsi da, csteti: Vogrszko naj bo znova krcsanszko i Marijanszko, dr Njej szlisi, kakti od vremena szv. Stevana krala nam danoj zmozsnoj Goszpej. 3. Naj iz csisztih dohodkov toga liszta ino po milo-daraj vernoga ludsztva po letaj nasztane v krajini szlo-venszkoga ludsztva eden szamosztan (kloster), steroga kotrige sze bodo za njegovo dlisno zveliesanje tak po szvetih misi-jonaj, kak po pomocsi duhovnikom szkdzanoj na vszikdar szkrbeli. Te troji cil scse liszt doszegnoli. Doszegne ga pa, csi ga bodete, dragi krscseniki podpirali; podpira ga pa szamo tiszti, ki szi ga szpravi i ki ga siri. Dve koroni na leto; zmore vszaki sziromak i csi eden ne zmore, dva zse zrno-reta, ka szi liszt vkupno lehko narocsita. Ne je potrebno na ednok dolplacsati 2 koroni, szlobodno je polovico ednok ino polovico driigocs placsati, ali pa na meszec 20 filerov dati, vovzevsi dva meszeca, steriva nikaj ne bo trbelo dati. Vszaki meszec pride eden tak veliki sznopics, kak je prvi, vsze vkup dvanajszet za 2 koroni. Ki prvi sznopics kupi, dvanajszet je duzsen obdrzsati, steri v 1905-torn leti szhajali bodo. Kem vecs szi jih szpravi te liszt, tem lepši bo i tem vecs szrcsne radoszti te vzsivali pri njem, dragi krscseniki. Zato v Marijinom imeni trkam i klonckam na vszaki dveraj vszeh szlovenszkih na Vogr- šzkom sztojecsih hizs: Pusztite me notri, ddr vara neszem • eden veliki dar, kaksega szle se ne vidli i ne vzsivali neszem vam v našem domdcsem jeziki popiszani ,Marijin liszt", naj bi vam po njem bolecse duše vracso, zsalosztno szrce batril, razum za vervanje razszveto, volo proti szkus-njavam omocso, grehsno veszelje v csiszto premeno i znjim nedelni, szvetesnji i dugi zimszki csasz krato. Oh ne zgonite me vo znjim, dopusztite, naj vam ga na sztol polozsim, viipajte sze Marija znjim bodi I k Jezusi vodi ! Cserencsoc, 1904. na szvetek szvetoga Rozsnoga Venca Klekl Jozsef cserenszovszkj kaplan. Mati nevtepena. Na petdeszčt letni szpourin razglasenja verszke pravice od Marijinoga Nevtepenoga Poprijetja! Mati Marija, dnesz sze radujem, szin Ar mi vsze pravi: najlepša szi Ti! Szunca rumenoga trakom bliscsecsim Glaszna szvedocsba je: lepša szi Ti! Rozse rasztecse, lubleno disecse, Tebi sze vkldnjajo lepa Goszpa. Zvezdice mile na nebii bliscsecse, Lepšega od Tebe szo vidle se ne! Angelszki seregi, trume szvet.nikov Peszmice mile fticsov nebeszkih. Edno Ti davajo hvalo 'no diko: Za Bogom najlepša, prva szi Ti! Rosza nebeszka sze v rozsici gible Szuncsevna szvetloszt jo kincsi, zlati! Vetricsek raki jo v szladek szen zible, Jeli sze naide kaj lepšega se ? Na nebo sze zglednem, na zemli v okrog Naj ndidem od rosz'ce lepšega kaj. 1 gledajte duše, oh hvala ti Bog, Najdem Marijo najlepšo Goszpo. Od rosze szi lepša, mi pravi szrce, Brezgrehsna szi Ti, Precsiszta szi Ti! Vsse cerkvi kapelce doline gore To miszel vcslovecs'jo Tebi na csaszt. Vsze Te pozdravla dnesz: dekle, mladenci K Tebi prihajajo, veszeli szo, Ddre Ti ddvajo v leliji, v venci Ster^ma neduzsnoszt njim dilso zlati. Tebe csasztijo vu predgaj, vu mešaj Szlugi szinovini, merniki vszi! I Višji Paszter ? Krono ti dene zdaj, V Rimi, Precsiszta, na szveto glavo*) Kak sze radiijejo ovce sz paszter i Ka szo sze vcsakale szldvnoszti te. Neimajo v szrci za radoszt to ter i V molitev, v peszem prek njega kipi. Marija nasz csiije, potrostajmo sze! Molitve poszluhne sz peszmami v red! Milo poszluhne, szpuni zselenje vsze Marijin bo narod, Marijin bo dom. Szrcsen. ") Pins X. veliko podobo Precsiszte Dcve vu cerkvi szv. Petra z ednov z diamantnih dvanajszeterih zvezd fcztojecsvo koron o v kinesijo dnesz dec. 8-ga. Nevtepeno Poprijeta Devica Marija. 1854. dec. 8.—1904. dcc. 8. red petdeszetimi leti, 1. 1854. dec. 8-ga szo rimszki papa, po imeni Pius te deveti vu cerkvi szv. Petra vu Rimi celomi szveti z velikov szve-csenosztjov razglaszili kak verszko pravico, ka je Blazsena Devica Marija brezi greha poprijeta bila. Po tom razglasiivanji ki nebi vervao tč pravice, je krivoverec i kak taksi vozapreti z szvete matere cerkvi. To razglasuvanje szvetimo mi letosz. Petdeszetleten szpomenek obhajamo one do nčbo szegajocse radoszti, stera je milijone vernih krscsenikov obisla, kda je za vervanje pred nje dano, ka je Marija poprijetnoga greha, v sterim sze vszaki cslovek na szvet sztvori, nikdar ui edno minuto na diisi ne mela, ni eden hip pod hiidoga diiha oblasztjov ne bila, da je posztavlena bila od vekomaj za mater Onoga, ki je pekli i vragi mocs vzeo i reso pogiiblenja one, ki scsejo njegove zapovedi zdrzsati. Tomi petdeszetletnomi razglasiivanji na szpomenek szo zdasnji odicseno kraluvajocsi szv. ocsa, Pius X. celomi szveti jubileum, to je velike odptlsztke naznanili, stere je v nasoj puspekiji od Male mese, do Device Marije Nfrvte-penoga Poprijetja dneva vszaki krscsenik zadobo, 'ki sze je v tom csaszi ednok poszto, trikrat odlocseno cerkev pohodo i v njoj na nakanenje'szv. ocse 5 ocsanasov 5 zdravimarij zmolo i dobro szveto szpoved opravo. Jaz zselem v tom i v pridocsi sznopicsaj vsze tiszte szpomenke popiszati, steri szo v torn jubileumszkom leti na csaszt Precsisztoj Materi Mariji goriposztavleni, zselem dragim cstevcom naznaniti vsze cerkvene oszvetke i szlav-noszti, stere szo to leto po čelom sirokom szveti, poszebno na Vogrszkom, i v naših domacsih faraj razveszeljavale Marijino materinszko szrce. Zselem pa to vcsiniti, naj z toga popiszanja vszaka diisa vidi, ka Marijo celi szvet postiije, lubi, ka po čelom szveti sze najdejo dobre, gore-cse dilse, stere z celoga szrca szo „Marijina deca", popišem to, naj szpoznamo, ka nasz je ne mali sereg, ki szmo Njej zrocseni, ka mamo bratov i szeszter vnogo jezer i milijonov, ki edno miszlijo i edno zselenje majo: da bi proceszijov szprevajali szvetoga ocso vu prelepo okincsano cčrkev. Na zemli lepše proceszije nemore cslovek viditi, kak je ta bila. Szamo kardinalov je bilo 54; ersekov 42, pilspekov 100; bio je escse eden patriarka i vszi najlepše po cerkvenom obleeseni, z zlatom i z dragim kamen-njom oklajeni. Keliko jezer ludih je bilo, sze nemore popiszati, da vtinej jih vecs sztalo, kak jih v cerkev prišlo i v cerkvi jih oszemdeszetjezero ma rneszto. Med potjov szo „od vszeh szvetcov" litanije popevali. V cerkev pridocsi szo szveti ocsa malo csasza pred Najszvetesim Oltarszkim Szvesztvom molili, potem litanije dokoncsali i szveto meso obszliizsili. Ob deszetih sze je zacsnola velika, szveta mesa v nazocsnoszti szvetoga Ocse. Kda bi sze evangelium latinszki i greski precsteo, dekan driizsbe kardinalszke sz stirami najsztaresimi piispeki szhodne i zahodne materecerkvi pred papeski tronus sztopi, tam dolipoklekne i ete recsi pravi: »Szveti Ocsa! Pri torn obszliizsavanji nekrvnoga aldova, vu toj plemenitoj cerkvi Vojvodima apostolov poszvecsenoj, vu diesnom szpravisesi piispekov i vszega ludsztva odpri tvoja apostolszka viiszta i oznani verszko pravico od Marijinoga nevtepenoga po-prijetja, steroj sze radiije neba i veszeli sze zemla." Szv. ocsa z veszeljom poszluhsajo to prošnjo, ali prle, kak bi jo poszluhnoli, escse ednok sze proti nebi obrnejo i pro-szijo preszvetlenje od Duha Szvetoga. Csi je glih szamo peszmarom papovim bilo zapovedano, naj szpopevajo pe-szem „Hodi Sztvoritel Duh", vkupszpravlena velika vno-zsina od njih peszem prekvzeme i szresno proszi znjimi vred szvetloszt od zgoraj. Po dokonesanom popevanji sze szv. ocsa z meszta zdignejo, v roke vzemejo vnoga piszma i od veszelja do szrca genjeni razglaszijo Marijino nevtepeno poprijetje, kak verszko pravico rekocs: »Po Jezusa Krisztusa, našega Gosz-poda, szvetoga Petra i Pavla apostolov i po szvojoj oblaszti vOpovemo, oznanimo i dokonesamo: ono vesenje, stero trdo verje, ka je Blazsena Devica Marija vu prvom hipi szvojega poprijetja, po poszebnoj milosesi i vdvzetji vsze-gamogoesnoga Boga za volo Jezusa Krisztusa, kakti odkii-pitela cslovecsansztva od vszakoga zamazka zaesetnoga greha csiszta osztala, je od Boga nazvesesena pravica i zato jo more vszaki vernik mocsno i sztalno vervati." Med i po razglasiivanji je vnogo jezer szrc na jocs genola ti velika csaszt matere nebeszke. Kda je szlednja recs zapiisz-tila viiszta namesztnika Jezusovoga, vszi zvoni Rima szo sze oglaszili, vszi stiiki angelszkoga grada (v Rimi eden grad) szo zamuvili i szveti naznanje dali, naj za volo grehov ga dvojnoszt ne obide, nevilpanje dol nepotere, da csiszto mater ma vnebi. Nocs 8-ga decembra je pred petdeszetimi leti v Rimi szvetla bila. Jezero i jezero poszvetov sze je szkazalo na cseli zmozsnih palacs tak, kak vu tesznom okenci proszte hizsicske i ti vnogi poszveti szo edno szvedocsili, to ka je Marija zse te, kda je pod maternim szrcom zsiveti zacsela, ne zamazana bila (brezi zacsetnoga zamazka poprijeta), i edno proszili, to naj sze diisa, i szrce vszakoga krscse-nika od csisztocse szveti. Szrcsen. (Dale.) Bozsicsna zgodba. J. jamica, jeli dnesz k nam tudi pride m&li Jezus pita mali Stevek od szvoje matere, od edne sziromaske dovice, stera sze je dalecs vkraj od veszi vu ednoj szamotnoj kucsi zdrzsdvala. „Pride, ja pride szin moj" odgovori mati, stera je betezsna lezsala na trdoj poszteli. Na to sze pojbec vtisao; szKoz okna je gledao, kak na debelo szneg kaple. Betezsna mati sze pa na tiho jokala. „Oh Bog moj— zdihavala szi ona — odked bi pri-sao Jezusek, da szam jasz na szmrtje betezsna" I glaszno sze prijela jokati poz&bivsa, ka je szin njeni tudi nazocsi. »Nemam nikoga, ki bi mi doktora zezvao vu taksem bozsnom vremeni, nancs pa v farovnescse idti niscse; brezi vszega diisevnoga trosta morem mrejti od vszeh od-sztavlena." „Mamika — pravi jocsecs szinek, kda je csul tozsbo betezsnika — moja draga mati, ne jocsi sze." I prisztopo je szinek k poszteli i glado je betezsnico. „So mo jasz i zazovčm k tebi doktora" pravi on. „Oh szinek moj, vu lom bozsnom vremeni kak bi mogao ti to vesiniti. Sztopi bole k meni, tak szi ti escse trost moj jedini." Mati je kiisnola szina, ki sze njoj okol sinjeka zgrabo i britko jokaa — Pa znova njemi na pamet priso mali Jezusek. „Mati — pita nemirovno — pa bi escse priso k nam Jezus?" „Kaj pa nebi — trosta ga ona — pride, ali da je dnesz tak velki szneg, komaj de mogo priti k nam z vesznice, ali viitro, ja te zagvusno pride." To odlašanje je szinovi nej bilo szploh po voli, — escse eden celi den de mogao csakati! Ali dOnok sze je vtisao. Kda je mati zaszpala, zse je znao, ka de csinio, mocsno sze odeno, csrevlice gjripotegno; na tihoma z hizse odisal. Na dvori je naprejprivlekal szvoje male szani i vu tom zimszkom vremeni je vu vesz steo idti po doktora betezsnoj materi. Po pol dnevi zse szploj keszno je bilo i goszta megla sze razkadila, kda je pojbec vu globokom sznegi dalesztapal. II. Od dobroga Pasztera imeniivani apatic kloster je na vrh ednoga brega bio zozidani zviina od veszi. Vu tom zadvecsarki szo sze doszta trudile nune. Poleg sztarinszke navade szo vu klostri na bozsicsne szvetke vszefele dare, senke, tople odevke pripravlale za sziromasko liisztvo one okrogline. Dnesz szo sze t udi poszkrbele dobre apatice, naj bi mocsno naklale szani na dvori. Na szlednje szta dve apatici z gunjov pokrile szani, naj sze naklajeno blago nebi zmocsalo. „Tom&s! hej Tomas! Kde szi?" zovejo prednjica po dvori; I za mali csasz je priso po imeni pozvani. Tom&s je drzsincse bio v klostri; i dugo sze mogo szpravlati, ar je nej malo delo duge szarnate csrevle goripotegnoti, steri Szo sze szkoz leta na trdo szkorjo poszusili. Z csaszom szi je escse pipo nazsgao i po mali je zacsao vlecsti szani, dve apatici szta ga pa naszlediivale. »Benedikta — veli ta ml&jsa podvezajocsa szi obleko — dnesz mo tesko pot meli." »Naj sze szamo nebojijo, Krisztina" trostala jo ta sztarejsa. „Bojati sze nebojim! ali keszno sze nazajpovrnemo i szveta nocs je donok najlepša vu klostri pod jalicsom i pred jaszlicami." »Ali da je pa od toga donok lepše ono veszelje, „Mir ludeni na zemli." stero vidimo na lici obdarovani sziromakov i male decsice» ki szo zse zsmetno csakali jezuseka." vJa, jasz sze zse tudi naprej veszelim — odgovori Krisztina — v leti szam tak doszta nastrikala, zašila za sziromake." Za szanami szta dvej nO ni veszelo sztapale, doke^s szta vu dol prišle. Tomas je pot szekal z szanami, ali ednok je szamo pipo z lamp vovzeo govorecsi : »Prav lepo delo je, csi sto med sziromakami almostvo deli; ali jesztejo med njimi, ki szo niksega dara nej vredni." »Tomds t— veli merno karajocsa Benedikta — pa nancs to malo veszelje nevoscsite na te szvetke sziro-makam ?" »Oh ka bi bio nevoscseni! ali jasz donok bole poznam te nezahvalen szvet. Zse devet let vlacsim te szani z vszefelč bl&gom! i csi sze nam glih veszelijo ladje, dčnok dosztakrat tak gledajo, ka njim je nikaj nej zadoszta, pa szani vMcsiti po sznegi je tudi nej spaisz." Po tom szi je skrepico globoko na ocsi potegno i zevszov mocsjov je szani dale vleko ; teska pot je bila ; apatice szo njemi mogle z tiszkom pomagati. „Vcsaszi de trda krnica, pravi Tomas, kda szo vu goscso prišli. Po logi je ovacsi dobra ceszta bila, ali zdaj je szneg szploh zaszipao, i naednok szamo szluga v pamet vzeme, ka je z poti dolizablodo. »Devet let kl&csim zse to ceszto — veli on — ali to sze escse z menom nigddr nej zgodilo — dalecs szmo zablodili." Nune szo sze na te recsi presztrasile. Tomas je odi-sao pot iszkat. Krisztina szi pa na szani pokleknovsa bogamolila. Benedikta je pa z szčbe i z pokrovcov szneg dolisztroszila, po tom pa Krisztino zacsala trostati, kda je Tom&s naednok goriszkricsao. »Ni, ni! szesztra Benedikta, tak sze mi vidi, da bi eti pod drevom nikaj lezsalo." Nune szo sze zoszagale i ta szo pribezsale. Tomas je pa pod eden bor kazal. »Bog oh moj — pravi Benedikta — to je nikse dete," i ednoga pojba je z sznega vopotegnola. »Szmileni Bog — csildiva sze Krisztina — vu tom mrazi je zablodo .... jeli je zsiv escse?" »Miszlim ka je zsiv — veli Benedikta — telo njemi je escse toplo. »Naj szamo sze gledajo — pravi Krisztina i malo vise na borovo szteblo kazse — Tam viszi eden kep. Kep Marije, nebeszke kralice; ona ga je obvarvala." Dve nuni szta szneg z pojbeca gvanta dolisztroszile i z sztihim ga odele. „Szani je tudi za szebom pripelao — veli Tomas — rad bi zuao ka iscse te szlab pojeb vu taksem zimszkotn vremeni." Pojbec sze zbiido i zacsao je jokati. »Naj me pusztijo — pravi jocsecs decsak — po doktor a morem i d ti." Nune szo sze zacsiidivale. „Na, szinek jeli je pa sto betezsen pri vasz ?" szpitava Benedikta. „Ja — odgovori zsalosztno decsdk — mati szo mi betezsni i tnerjejo, csi doktora nedobijo." „Oh znankar je pa nej tak nevaren beteg" trosta ga Krisztina. „Na, devet lejt. vlacsim zse te szani — muvi Tomas — i to sze escse nej zgodilo z menom. Pa je zse tiidi krnica." „Ni, ni, male szani" pravi Krisztina i vO z sznejga je potegnola. Ali z tem je decsaki nikaj drugo prišlo na pamet. „Oh nihaj mi szani" proszi jo i steo sze z rok Benedikte odszloboditi. „Ka scses z njimi?" pitala ga ona. „Maloga Jezuseka scsem k nam pripelati" odgovoro je on i dale sze jokao. „Oh — zgucsava szi szesztra — i kde najdeš Jezuseka?" „Jezusek je tam vu veszi — ja tam more biti, to szo mi mati pravili. Al; nemre k nam priti, — tak vel ki szneg je szpadno." „Mati szo te po doktora poszJali?" szpitava Benedikta. „Nej! — veli jocsžcs Stevek — mati szo sze jokali, ka nemajo nikoga, ki bi njim doktora zezvao; i kda szo zaszpali, te szam jasz odisao. Milo sze nunam decsak i edna ga je pitala: „Kde. sze drzsijo tvoja mati?" Etam" — pravi pojbec i kazao je proti veszi, vu stero szo štele idti apatice. „Z nami -bodes so domo k materi." „Jeli pride doktor Jezusek"? szpitava decsak. „Ja pride, csi bodes domo so." „Te mo rad so, oh te mi mati ne vmerjčjo." Benedikta je decsaka vu toplo odevko zaszukala, Tomas pa, ki je zse najso pravo pot, je szani dale vlekao. III. Vu maloj hizsicski je lezsala mati decsaka. Ednok sze z szneh prebudila i szineka zvala; ali zobsztom. Treslika jo je tak k poszteli pivezala, ka je z nje dol-sztopiti nej mela mocsi. Krnica sze razpresztrla na zemlo i szin njeni je escse nej domo piiso. „Oh szmileni Bog, obvarvaj mi dejte moje,, !..... moli sze mati i zgovor je zgubila. Sztrasno szenjo je mela: tak da bi szinek njeni mrtev lezsal vu sznegi; i ona je njegovo zadreveno telo k szebi sztiszkdvala. „Mro je, mro szirocsek" zgucsava szi vu szneh i britko sze jocse. Po tem sze. pa na raji zaszmejala; angelce je vidila dolisztaplati, ki szo njenoga szina v nebo odneszli. Tak da bi escse angelszko peszen csiila, stera sze je vsze dale glaszila: „Dika Bogi na viszini, mer lildčm na zemli.", Vu toj minuti szo sze dveri odprle i szesztra Benedikta je vu hizso sztopila z decsakom, ki je zaszpao na njeni narocsaj. „Sto je? sto hodi"? pita betezsnik, ki sze na hitroma prebudo. .,Dete tvoje", veli Benedikta ; i med tem je Krisztina szvecso vuzsgala. »Dete moje" gucsi glaszno vu tamni. „Oh dete mi je mrtvo." „V krizs gucsi" pravi po tihoma Benedikta. „Oh szinek — pravi na dale, kda je dete vu posztel szpravila — vu kakso zsaloszt szi szilno tvojo mater. I donok szi njoj dobro steo." Krisztina je mrzle cape pripravlaia: Benedikta je pa Tomasi zapovedala, naj bi sze po dok-, tora pascso. „Devet let. . . ." steo je znova z&csati; ali kda je prevido, vu kak nevarnom sztalisi je betezsnik, hitro sze na pot pobral. — .Betezsnica je mirovnesa gratala i globoko zaszpala. Med tem szo niine szto z belim sztolnjekom presztrle i na njega polozsile bozsicsne dare, senke za decsaka. i vszefele^hasznovitno delo za mater. ZaTedno 1 li .ik včro je priso doktor. Kda je z Tomasom vu hizsicsko sztopo,^te je zse^topla i sznazsno okicsana bila. „Oh kak velka je szmilenoszt bozsa" pravi pobozsen doktor. Szesztra Benedikta je dopovedala doktori, ka sze zgodilo. Doktor je z szebom prineszo najpotrebnesa vrdsztva, betezsnico zviziterao i povedao, ka bi csinili. „Zdaj jo szamo na meri moremo nihati — veli — i csi szi dobro včpocsine, te sze z bozsov pomocsjov ozdravi" K sztoli je sztopo i za betezsno .zsenszko je e.dno malo sumo penez djao na sztol. Po tom szo ednoga dvorjenika posztavili k betezsniki i apatice szo dale odhajale, naj bi osztanjene dare escse razdelile. IV. Zse je okoli pol nocsi bilo, kda je Tomas z praznimi szanami proti domi drzsao; dve szesztri szta za njim sztapale, ali vu,njihovi szrcaj je radoszt kraluvala. Nikaj szta nej gucsale, szamo vecskrat sze na nebo zglednole. Sztieg je zse henjal i zvezdice szo bleszketale, tak milo szo kivale szvetonocsnim potnikam: dobro .szte vcsinoli. Kda szo gori prišli vu kloster, kapelica je zse vu szvet-loszti plavala, naj bi z dosztojnim delom pozdravlala na szvet pridocsega novoga Krala. „0h Benedikta — zdihava szi Krisztina - szrce sze mi od veszelja razpocsi. Kak de sze veszelila mati, kda sze prebudi i poleg szebe najde szina szvojega — i kak de veszeli decsak, kda odpre szvoje ocsi ino de vido bo-zsicsne dare. Oh kak do sze vszi veszelili! Ali radujem sze jasz tudi, rada bi bogacom celoga szveta dopovedala, kak velko veszelje lehko najdejo vu dobro csinenji." „Ja Bog je vodo nase sztopaje, kda nasz je pripelao k namrzsnjenomi decsaki, po nasoj pomocsi je decsak gorinajso Jezusa, koga iszkat sze napoto vutak vel kom mrazi." „ Devet let vozim zse szani vu szvetoj nocsi — gucsi nepobogsani Tomas — ali takse delo sze escse z rhenov nej zgodilo. Veszeli me, ka szmo tak dobro vsze vcsinoli." Vu klostri szo zse zvonili na polnocsnico ; zvonszki glasz sze je razsiro po tuhoj zimszkoj nocsi, naj bi ludem na znanje dao, ka sze je Jezus narodo. Z klosterszke kapelice sze zuigne lepa peszen : „Dika Bogi na viszini, mir na zemli Itisztvi dobro vol no mi." Po liszti „Szuz Mdria Virdgos Ker tje" Szobocsanec, Med Szrca Jezusovoga petkih te deveti. Precsasztiti goszpod, je zsmetno to poszve-docsiti, ka je vrag ?" Collius Robert, deszet let sztar decsak je to zvedavao od duhovnika Barry-ja, ki szo njegovoga ocso pohodili. Duhovnik sze na to pitanje zaprva zasz-mehejo, potem pa pravijo: Robert, na tvoje pitanje mi edna zgodba na pamet pride. Za volo veszeloga Robertovoga kricsa ne-morejo gucsa dokoncsati. „Szem hodite, he Karcsek, Jancsek, Henrik, hitro. Precsasztiti goszpod nam nikaj lepoga scsejo pripovedovati." Brate zove, ki szo sze ne dalecs zmenjali i na njegove zvanje pohilrom k duhovniki popascsili, ki szo to decsico z vidnim veszeljom gledali. „Od szkiisnjav bo gucs ?" pita Henrik. „ Escse od bole grozovitnoga, odgovori Robert — od vraga bo priprovedavanje." „Naj zacsnejo, precsasztiti goszpod, naj zacsnejo, pro-szimo jih lepo," — mantra jih te radoveden sereg. „Oprvim vam naznanim, zacsnejo duhovnik — ka szem to zgodbo escse nikomi ne pripovedavao." wOh naj zacsnejo zse ednok, precsasztiti goszpod," pravi ednoglaszno znova decsica. „Obdrugim, to zgodbo escse niscse neve." „A.Ii je isztinszka ta zgodba?" pita te mali Vil-mek, ki je tudi zse ta priso ino szi brise znoj z csela, znojal je, da sze je prevecs pascso, naj pripoveszti ne zamudi. „Vszaka recs je prava isztina. Zse szem vnogokrat steo to vopovedati, ali nikak szam sze ne mogo na to nakaniti, ali dnesz jo brezi vszega zadrzska dopovem vam. Pred petnajsztiini leti szo me piispek za duhovnika poszvetili. Lepi, mladi cslovek szam jaz te escse bio. „Aj da szo sze doszta od tisztih mao premenili", pravi nedovedocs Robert. „To je vsze edno nam, kdksistecs szo bili precsasztiti goszpod, naj szatno dale csujemo pripovedavanje" vuide njemi v recs Jancsek, ki je zse zacseo nepotrpliv biti. „Dobro je, dale bom pravo. Kak novo mesnik szam na en tjeden domo k sztarisam so, ino szam mojo prvo szveto meso prikazal Vszegamogocsnomi v tisztoj cerkvi, vsteroj szem kak dete tak doszta molo. Za oszem dni szam sze nazaj povrno v szvojo pus-pekijo na odlocseno meszto, za stero szo me mil. piispek zse prle posztavili. Prvi petek augusztusa meszeca je bio, kda szem na zseleznico szeo. V kocsiji szem obprvim szvoje duhovniške molitvi opravo, potem pa poleg sztare navade szem molo za tiszte diise, stere szo tiszti den z toga szveta sle i za ono nedolzsno decsico, stera tiszti den obprvim bode v nevarscsini, ka bi szmrten greh vcsinila. / (Dale.) Po lis s ti „Hirndku Szrcsen. Zakaj sze jaz pri Jezusi rad drzsim ! nogi mi pravijo Zakaj te to ? Zakaj te vidimo Vcerkvi goszto ? Zobsztom me šalite Sz grdov recsjov, Zobsztom ospotate, Sz ruzsnov volov ! Zobszton me vabite K szebi v okrog V cčrkev raj idem. tam Vedno je Bog. Zobszton me ratate Veszeli sze ! Veszelje za mene pri Jezusi je. Zobszton me drazsite! Kak sze drzsim ! Z Jezusom scsem jaz bit' Szamo le znjim. Pitate, morebit' Zakaj li znjim? Zakaj za Jezusa Vesz hrepenim? Zato za Jezusa Z szrca gorim, Ar mi je ocsa on, Jaz szem njem' szin. Ocsinszko Szrce ma, Szinek to zna, Szinek to dobro zna V cerkvi je ma. * * * Zato ne pitajte Zakaj te to ? Zakaj te vidimo V cerkvi goszto ? Szrcsen. Szveta nocs. O szladka nocs, bozsicsna nocs, Preszrecsna szi nad vsze nocsi, Zato sze vsze te veszeli! J. P. Belosgtenszki. ak szpeva szlaven pesznik i z njim krscsanszko liidsztvo na eto szveto nocs. Kak tihi bledi meszec z jezerami zvezd obdani pride vszako leto eta nocs k nam na szpomin one velke milosztivnoszti bozse, ka sze nam je Szinek narodo, ka je Dete k nam prišlo, stero sze zove Angel velkoga tanacsa. Kak bledi meszec — obdani z szvojimi zvezdami pride i dava lepoto,, veszelje, viipauje našemi zemelszkomi potilvanji. Zvezde — drugi szvetki okoli ete nocsi — nasz pa pripravijo k njoj, ka sze nam szrca zbiidjavajo pred njov i za njov na gorecso liibez- tioszt Boga i na zahvalnoszt, stero szmo Njemi za njo duzsni. Eden del zsitka cslovecsanszkoga roda nam pred nasz posztavi te del cerkvenoga leta, steri sze zacsne z prvov adventszkov nedelov i sze dokoncsa z szlednjov nedelov po szv. treh kralaj. To je zacsetek szveta, zsivlenje cslo-vecsansztva do Krisztusa i njegovo deiinsztvo. V evangeliumaj nega nikaj od zacsčtka szveta, ar je to zse vu sztarom zakoni szv. piszma popiszano. Zato szv. Mali Jezus. mati cerkev na prvo adventszko nedelo — na prvi den cerkvenoga leta — szledjen szod pred nase ocsi posztavi vu evangeliumi zato, ar sze vu sztrahovitnoszti szled-njega szoda dokoncsa ona szuzsnoszt cslovecsansztva, stera sze je z prvim grehom zacsnola. Szledjen szod nam po-kazse vszem, ka je bio prvi greh za ete neszrecsen rod. Pa kda eta szpoznamo, kak je szpoznao Adam i njegova deca, te je ne csiido, csi sze vu obleko pokore oblecsemo na pdldo szv. matere cerkve ino sze posz. timo koncsi dva dni vu ijedni pred štiri tjednov na szpomin onih stirijezero let, vu sterih szo ti pravicsni med zdihavanjom, posztom i szkuzami csakali Odkiipitela, ki bi je reso zmage satanove. Szamo ka szmo mi jezero-kr&t bole blazseni, kak ocsaki sztarinszki csaszov. Mi znamo, ka je nas Zvelicsar zse priseo, ka je nasa pokora i nas poszt vu szv. adventszkom vremeni zahvalen szpomin njegovoga prihoda, zato zse prvi, ali driigi tjeden hvalimo brez greha poprijeto Devico mater, steroj na csaszt vszaki den poszliihnemo szv. meso (zorjenico) zdihavajocsi z sztaroga zakona pravicsnimi rekocs: „Rorate . '. Ro-szite nebesza od zgoraj i oblaki naj dajo pravicsnoga, naj sze odpre zemla i nam porodi Zvelicsitela." Evangeliumi nedelni nasz pa zse ta vodijo vu piis-csavo Judeje i k potoki Jordani, kde sze csiije zmozsen gldsz „kricsecsega vu pilscsavi", ki nasz opomina na novi zakon duše z Bogom, steri sze szklene vu szv. precsis-csavanji, kda sze je po pokori pripravila pot G-oszpodova. Marija, jiitrna zorja odkuplenja našega, i szv. Ivan krsztiteo, predposzlanec Krisztusov, nam napunita diise z szladkim viipanjom i szvetki njiva, pa poszti adventszki szo te prve zvezde na nebi našega dusevnoga viipanja, stere nam kazsejo naprej eden del one szvetloszti, stero nam bozsics — szveta nocs — prineszti ma. Zmesz mamo eden kvatrni poszt, naj sze szpomenimo nakanenja szv. matere cerkve molčesi z njov vkiiper za dobre duhovnike novoga zakona, za njihovo diisevno napre-dUvanje, ka do mogoesi modro voditi duše na nje zavilpane. 19-ga decembra je szvčtek bi. D. Marije pod imenom priesakovanja poroda hI. D. Marije. Duhovniki zse vu szvojov diibovnoj molitvi (v breviariumi) glaszovitne tak zvane „0 Antiphone" — ar sze z „0"-jom zaesnejo — i druge poszebne molitve opravlajo, stere szo pune zselenja i hrepenenja za tisztim, koga je duga stirijezero-letna preminocsnoszttak tesko csakala. 23-toga decembra je den Adama i Eve, teva neszre-csniva roditela cslovecsega roda, sterima je milosztivnoszt bozsa i dugaletna pokora zato li odprla vrata nebeszka. Z tem dnevom sze nam zapre sztari zakon ino sztopimo z polnocsnicov prek vu novoga, ar szo sze zse ogldszili an-gelszki peszmarje ino oznanoli paszterom diko Bogi na višavi i mir diiseven liidem na zemli, ki szo dobroga na-kanenja, ki szpoznajo vu deteti szvojega Resitela i Boga. Z tem dnevom je veszelje nase popolno; veszeli sze na te den vszaka duša, ar nasz bozsa miloszt vsze zbil-djdva na veszelje i hvalodavanje — nego neszmej dugo trpeti eto veszelje, ar bi sze znali szpozabiti, da je na zemli veszelje vecsno nemogoese. „Tudi tvoje szrce prehodne mecs", csiijemo glasz Simeonov i vidimo sziromastvo deteta, stero sze ne veszelit, nego trpet prišlo na zemlo i nasz vcsit, ka szo vucseniki ne veksi od mestra. Na drugi den je zse den prvoga inantrnika; na tretji den szv. Janosa apostola, ki je ne mro za njega, nego trpo vecs, kak vnogi manterniki; na strti den drobna, neduzsna decsica, kak manterniki Krisztusovi na znamenje, ka niti neduzsuoszt ne vovzeta od trplenja, csi scse Krisztusa naszlediivati. Prvoga januara obrezavanje, sesztoga prikazanje njegovo obszliizsavamo. Prikazao sze je szvojemi liidsztvi, k steromi je poszlani, vu Jordani z szvojim krsztom i szve-docsansztvom szvojega Ocse i szv. Duha i prikazao sze je kak Bog vu szvojoj zmozsnoszti v Kani galileanszkoj. Nedelni evangeliumi nasz pa vcsijo vu tom csaszi postavati i naszlediivati szkroven zsitek Jezusov vu szvojoj materinszkoj hizsici z begom v Egiptom i romanjom 12 let sztaroga deteta v Jerusalem. Z njih zvedimo tudi zacse-tek njegovoga dela, dokecs nam ne pride csasz nedele szeptvagezime, kak prve nedele, stera zse k viizemszkomi — velikonocsnomi — csaszi szlisi. I tak sze obda szveta bozsicsna nocs z drugimi szvet-kami i nedelami — pred szebov z adventnim csaszom, naj bi nam ocsisztila duše ino nasz napunila z gorecsov liibeznosztjov Boga — za szebom pa z szvetkami mantr-nikov, szpovednikov i trplenja dejjnsztva Jezusovoga, naj sze potrdijo nasa dobra nakanenja i naj znamo, de szmo mi njegov narod liibleni, steri szmo za to prišli na zemlo, naj bi sze navcsili od njega pobozsno i vu vszeh szkiis-njavaj sztalno zsiveti, da bi szi z tem zaszliizsili szlavo njegovo previdevsi, ka je trplenje potrebno na zvelicsanje. Zato poszhlunimo peszmara, ki nasz etak opomina : „Radujte sze dnesz, vszi zemle rodovi! Odprti zse blagri szo v dobi nam novi; Obiiibu dopuno nebeszki je Ocsa I vrocse je vzdihe poszluhuo cslovestva ; ino sze zahvalmo Bogi za njegove dare ne z recsjov szamo, stero zrak poprime i U vnesze, nego zdjanjom krscsanszkoga szrca i duše, stero sze nam gorizapise na celo vekivecsnoszt. Bassa Ivan. Kakda trbej sz. rozsnivenec moliti? atolicsanszke Cčrkvi edno glavno " znamenje, po sterom sze ona pozna, je jedinsztvo. Tojedinsztvo sze pa pokazati more nej szamo vu navuki, vu Bozsoj szliizsbi i vu szvesztvaj, nego vu molitvi tudi. Za toga volo eti dol szpisem, kakda trbej sz. rozsnivenec moliti ? Zamerkam, da nacsin, steroga eti štete, szveta mati cerkev naprej, pise i ravno zato sze vszaki drugi nacsin z-naprej piszanjom szvete matere cerkvi proti vi. Szveti rozsnivenec etak trbej moliti : Pri krizseci sz. csiszla molim »Jasz verjem," zatem »Dika bodi Bogi Ocsi" itd. pri debelem zrni „Ocsa nas",pri prvi trej drobnejsi zrnaj pravim vszikdar, naj molim veszelo, ali zsalosztno, ali odicseno csiszlo, vu »Zdrava bodi" po imeni Jezus : pri prvom zrni : Ki vu nami vero poveksavaj. pri driigom zrni: Ki vu nami vupanje potrdi. pri tretjem zrni : Ki vu nami lubav zvuzsgi. Po pobiidenji trejh bozsanszki jakoszt pridejo desze-tine, stere sztojijo z-edni »Dika bodi Bogi" itd. z-ednoga »Ocsa nas "-a i z-deszet »Zdrava bodi" itd. Szkrivnoszti vcszeloga rozsnoga venca, stere sze vu „Zdrava bodi" po Jezusoyoj recsi deszetkrat pravijo, szo eta: 1. Koga szi Devica vu utrobi poprijela. 2. Koga szi Devica v-pohodjenji Elizabete noszila. 3. Koga szi Devica porodila, 4. Koga szi Devica vu cerkvi dariivala 5. Koga szi Devica vu cerkvi gori najsla. Szkrivnoszti zsalosztnoga rozsnoga venca : 1. Ki je za nasz krvavi znoj tocso. 2. Ki je za nasz bicstivan bio. 3. Ki je za nasz z trnjom koronan bio. 4. Ki je za nasz krizs neszo. 5. Ki je za nasz na krizs razpeti bio. Szkrivnoszti odicsenoga rozsnoga venca : 1. Ki je od mrtvi gori sztano. 2. Ki je v-nebesza sztopo. 3. Ki nam je Duha szvetoga poszlao. 4. Ki je tebe. Devica, vu nebesza vzeo. 5. Ki je tebe, Devica, vu nebeszaj koronao. Veszeloga rozsnoga venca szkrivnoszti sze molijo od prve adventszke nedele do pepelnice, zsalosztnoga rozsnoga venca szkrivnoszti pa od pepelnice do vuzma, odicsenoga rozsnoga venca szkrivnoszti pa od vilzma do nedele sz. Trojsztva. Od nedele sz. Trojsztva pa : v-nedelo, v-pondelek i csetrtek sze odicsenoga rozsnoga venca szkrivnoszti morejo moliti, v-tork i v-petek pa zsalosztnoga, v-szredo i v-szoboto pa veszeloga rozsnoga venca szkrivnoszti. Na Cvetno Marijo veszeloga. — Na drugi szvetkaj B. D. Marije pa odicsenoga rozsnoga venca szkrivnoszti trbej moliti. K. P. Devica Zmozsna. Pobozsna pripoveszt. ildegarda, tivarisica Dominiko grofa, je bogabo-p jecsa i pobozsna zsenszka bila. Bozse i szvete matere cerkvi zapovedi je verno obdrzsavala, P i to je od szvoje drzsine nej szamo terjala, nego kde je szamo mogocsno bilo, od toga t # od njih osztro tudi racsun jemala. Po nedelaj i szvetkaj je vszdki goszpodszki zdrav cslovek pri szvetoj mesi nazocsi mogo biti. K szvetoj vuzemszkoj szpovedi je ona szama pelala nje, potom ka szo prvle zse vszi vkup opravili duszno pobozsnoszt. Drzsina je pa nej szamo verno doprnasala eto krscsanszko duzsnoszt, nego rada i z veszelim szrcom, ar je szama szpoznala i vidla, da njihova dobra goszpa ide naprej z dobrov peldov, tak da bi poszvedocsiti štela ono pravico, da je Bog potreben ravno tak bogatomi kak sziromaki csloveki, ki szi z zemle, z rokami i z znojem szvojega lica iscse szvoi vszakdenesnji kruh. Bila je zato tudi mirovnoszt vu hizsi i duševno blazsensztvo je kralUvalo tak med goszpodom, kak med drzsinov. Obilen bozsi blagoszlov i bozsa milocsa sze je szkazala vszepovszed. Tatiji, noriji, pijanoszti i ka z tem najvecskrat vkuphodi, preklinjanji, nedosztojnomi djanji, i grdim gucsam je niti glasza nej bilo csiiti. Edna isztinszka krscsanszka hizsa je bila to. Nej je bilo tam csuti lagoje recsi, nej opominanja, ar vszaki Madonna. Mati bozsa. (Podoba imenitnoga szlikara Raffaela.) je szpuno szvoje delo; nej je bilo tam csuti^ tozsbe, ar nej bila niksa prilika na to. I kda je drzsina szvoje delo opravila, nej je mejla kakse prazne i nikaj nej vredne gucse, nego vkiipprisla, lepe i pobozsne knige štela, ka je njim tak na dušo kak na telo gledocs hasznovitno bilo. Te pobozsen krscsanszki zsitek j^ Hildegarda szpe-lala med drzsino. Veszelo je bilo gledati, kak je ona pogledilvala vsze poredi. Kde je zvedla, da zsaloszt, bolezen, beteg zsaloszti szrca, hitro je tam bila i kak je szamo mogla, zsaloszt potrostala, bolezen polehsala i be- tezsniki pomagati probala. Pravi zemelszki angel je bila ona od Goszpodnoga Boga poszlana. Tudi szo jo nej nacsi zvali. Vu njenorn szrci je szamo lubezen i dobrota kra-ltivala i kde je potrebno bilo, tam tiidi to razsirjavala. Zrok ete liibčznoszti i dobrotivnoszti je bila njena globoka i zsiva vera i pobozsnoszt. Nej zobszlon je cstela den za dnevom zsivlenje szvecov. Navcsila sze je nad njihovim zsivlenjom nej szamo csiidivati, nego ka je zsmetnese, ka velki aldov i closzta szamoga szebe zataje-nja terja, ali ka dobrotiven Bog pa obilno placsa, je naszleduvala tiidi. I vu vszakoj vori vszakoga dneva je szamo to jedino gorecse zselenje mela, naj bi jo Bog vszikdar zdrzso na poti krscsanszke popolnoszti. Ali da je kak pobozsna dtisa to dobro znala, ka velko miloscso proszi oči Boga, nepresztanoma je zdihavala k Devici Mariji, materi i obilnoj vretini miloscse, naj bi ona pri szvojem jedinorojenom szvetom Szini za njo to miloscso szproszila. Devica Marija je szpunila molbo i prošnjo Hildegarde. I ona je tiidi zato nej osztala nezahvalna. Blazseno Devico Marijo szi je odebrala za nebeszko Patrono. Pod njeno obrambo je preporocsila szebe, szvojo hizso i vsze. Njeno postuvanje je razsirjavala z vszakojacskimi pobozsnosztmi. Vszoboto vecser je vszkiipszpravila vszo szvojo hizsno drZsino i z ednoga kraja, naj bi njoj hvalo szkazala, z drflgoga kraja, naj bi njeno obrambo nadale voszproszila, je vkiipno dala moliti szveto csiszlo i ona szama je nap-rejmolila. Dominiko grofje poleg toga nej bio merzel nej topel. V pobozsnoszti szoje tivarisice je dela nej meo, pa njoj je tiidi nej brano. Celi . den je na szvojem imanji gor i dol ho.do, delavce pazo, naj njegovo versztvo vu vszem deli dobro ide. Ar je velko neredno zselenje do imanja meo. Ali naj bi ga nej za szkopoga drzsali, vu szlobod-norn csaszi je po lovini liodo i sze zabavjao. Ali to je tudi szamo zato delao, naj zseno znori. Kak vojak je naime nezracsunano doszta prijatelov meo, szame grofe pa barone, ki. szo vszi bogati bili. Te je pozvo Dominiko na lovino i zabavlanje, kde szo sze vszikdar kartali pa nej za malo, nego za velko sumo. On cslovik, ki szamo zemelszko blazsensztvo, veszelje i minlivo dobroto liibi, gviis.no za Boga doszta nemara. Bozser i irnena sze szamo vcsaszi vcsaszi szpomene, pa to tudi ali z navade dela, ali pa te, kda preklinja. Domi-niko escse nej szliso med te zadnje. Njegovo szrce je escse szamo napunjeno bilo z zselnosztjov obogatiti sze; ali ti zselnoszt je njegovo szrce zse tak podjela, kak csrv drevo i po mali na pogubelnoszt pelala. On je pri kartanji dobo, ali nej je bio z tem zadovolen. Ne je meo zadoszta duševne mocsi, da bi szvojo hudo navado potro i nazaj dober prvejni cslovik poszto. Dale ide po toj poti, i vszikdar vecs scse z kartanjom vkiipszpraviti .... Vsze to je Hildegarda dobro znala i vpamet vzela. I z celov mocsjov je na tom bila, da bi njegove zse-zse odrascseno hudo zselenje vtisati mogla. Proszila ga, jokala, naj posztane nazaj kak je prle bio, i tam niha szvoje priiatele. Ali zobszton. _ .. , 7 (Dale.) Pnjatel. Lagoja deca — kastiga bozsa. rscs&nszki roditelje, vi szte navadni sze tozsiti, ka szo vam deca jako lagoja. Dosztakrat sze sztarate : »Bog moj, ka de z toga deteta!" Jasz nescsem tukar priliko szi vzeti vu obese naprej-je krivo, ka szo vnoga deca pokvarjena. Jasz te tukar szamo na edno scsem opominati, zkem nepre-misleno podkopas szrecso tvojega otroka, to pa je : habaj sze ocsa i ti mati krscsanszka psztivanja, ne pszujte, ne preklinjajte szvojo deco i menje zsaloszti bodete od sztrani szvoje dece csutili. Vuogi sztarisje navadni szo na Boga rivati, ka szo njim deca lagoja : Bog, moj, zakaj szi nam lagojo deco dao ! Isztina, ka szo lagoja deca velika zsaloszt za oeso i mater, ali dobri ludje ztem Boga ne krivijo. Bog je huda nej sztvoro na szveti, nego ludje szo ga szami iz pekla privlekli na szvet. Ne je Bog sztvoro vrage to je : hude dtihe, nego szamo dobre i csiszte ; vragi, to je hudi dli-hovje szo szami odpadnoli od Boga. Z bozsi rok szamo dobro pride na ete szvejt. Drugi je tak zrok pokvarjenoszti tvoje dece ! Vszaki cslovek je po grehi bole na hudo, kak na dobro nagnjeni, Denok je jako redko, ka bi dobri davati ka krscsanszki roditelje lagojo, pokvarjeno deco meli. Vu obese : kaksi je oesa, taksi »je szin,' kaksa je mati, taksa je csi. Zakon nature je, ka dobro drevo dober, plemeniti szad rodi. Natura, to je : narava nasz vesi. ka zrok pokvarje-noszti dece vsztarisaj sze najde gori. Liki na deci sze varajo lica oese ali matere, ravno tak diisa deteta je podoba diise roditelszke. Vszako dete herba vu szvojoj na-turi jakoszti ali navkuper i lagoje lasztivnoszti roditelszke. To ti szain poszvedocsis, kda szi navaden szoditi: Ocsa njegov je tat, pa je to i deci v krvi - mati je njemi lazs-livka, pa szo njoj i deca taksa. Zgrilntavaj najprle szama szebe i nebodes Boga krivila. Oh Bog moj. jasz szpoznam, ka mi je dete lagoje, ar szam i jasz szama vu grehi i hiidom. Dete mi esese vu utrobi bilo, pa szam ga jasz zse preklinjala. Kak szam ga zpovojom vu zibeli povijavala, kak je ono jokati zaes-nolo, jasz szam nad njim nej liki angel veroszttivala, nego vragi szam ga davala i szto huda na njega metala. Ja, mati krscsanszka, to je esemer, z sterim szi ti szvojo deco pokvarila. Rodila szi detece liki angeleseka, pa szi szledkar z njega napravila maloga hudiesa. Pre-mislavaj tak od etoga dusevnoga liidomorsztva, od pszii-vanja i preklinjanja materč krscsanszke, pa bos ' szama szpoznala, kak szi grešila proti naturi i zakoni bozsemi. Nad taksimi materami sze javese zse Jeremias prorok : „Deca szo kriih proszila i ne ga bilo, ki bi ga njim vlomo." Ka sze je preklinjanje tak jako razširilo po nasi vesznicaj, naj vecs je kriva nepremislenoszt. Nase kmdeske nepremiszlijo, ka gucsijo, kda szvojo deco kunejo, jeli je szpametno, jeli je to greh ? To je ravno ono, esemi sze jasz ndjbole csudim. Naj je bilo vu noriji ali vu zsaloszti, szrditoszti ali veszelji — brez najmensega zroka vuvek je na jeziki: vrag — vrag. Nase lusztvo isztina nema vnoge knige pri rokaj, stere bi ga oplemenile ; ali to je zsaloszt, ka esese tiszte knige, stere mamo, nesesejo jako šteti, ka bi znji navuke szi vzele. Ka je to tak, ti krscsanszka zsena, szama moreš szpoznati. Pitam te, mati krscsanszka, zakaj kunes, preklinjaš? — ti mi nerazumno odgovoriš: moram kunoti. Komaj I i szi porodila szvoje dete, ono nemilo jocse, ti pa njemi: da bi ga vr&g zeo, da bi zgiuolo ! O mati, mati ; — te pa szvojo lasztivno krv pri porodi szvojem tak blagoszlavlas ?! Pod szvojim szrcom szi noszila to nebozse, ti pa nad njim vragaris ! Nej szi li ti hujša od nemoga zsivincseta ! Jeli szi kda gledala, kak ktisza csuva szvoje scsence, kak kvocska brani szvoje piscsance, kak szkacse, kak kucse z szvojimi perotami, csi sze sto nje szamo doteknoti scse, ti pa szvoj porod szama sziines. vu skfample vrfiga ! Jeli szi ti mati, oh zsalosztna i nemila mati! Deteti szvo-jemi szi dala vremenitno zsivlenje; vekivecsno zsivlenje pa njemi vkraj jemles! Jeli nej szi ti moritelca szvoje ga neduzsnoga deteta ! Csteo szam v ednoj knigi to szledecse pripetenje : V ednom varasi je oroszlan odszkocso z verinjaka i letao po varasi. Na vulici je bilo edno dete i oroszlan je zgrabi v szvoje skrample. Vtisztom hipi mati voszkocsi z hizse — szpadne pred oroszlana i roke včvtegne proti nebi kricsecsa : O goszpodne Bozse, szmiluj sze ! Oroszlan pri toj prigodbi kakti krotka ovcsica puszti dete z szvoji skramplov i odbezsi dale. Liibav te matere do szvojega deteta csiido csinila, kda je to divjo zverino obladala. Ti pa mati, szama prek clavas z preklinjanjom szvoje dete peklenszkomi oroszlani. Poganszki roditelje szo szvojo deco alduvali Bogi szvojemi Molohi, steri je z bronza zlejani bio. Kda szo ga ozsarili, metali szo deco. vu zserjavo narocsje njegovo/ kde je deca med sztrasnimi mokaini zgorela. To szo oszlep-leni poganje delali, miszlecsi ka ztem szvojemi Bogi pos-liivanje szkrazsejo. Ti pa, krscsanszka mati, z szvojim preklinjanjomv odjimles szvojemi jedinomi pravomi Bogi deco i pozoji peklenszkomi inecses, ka bi jo mantrao i raztrgao. Pobozsne i csedne zsenszke ne delajo etak ; ne preklinjajo szvoj porod. Lepo peldo nam davajo tudi dobre i szpametne zsidovszke matere, znamo od nji z sztaroga, Testamentoma, ka szo po porodi na stirideszeti den szvojo deco v jeruzsalemszko cerkev noszile, ka bi ga Bogi prikazale. Znamo -tudi od nji, ka szo szvojo deco k Jezusi dragomi pelale, ka bi je blagoszlovo — i Jezus je nje lubeznivo gorivzel i roke szvoje na nji polozso. Etak csi- nijo zsenszke po celora krscsanszkom szveti, etak csi-nite tiidi vi, pa proszim vasz vcsinte, ar szam Jezus vasz opomina i proszi : „Pusztite male k meni priti, ar je njihovo kr&leszlvo nebeszko." Kak je nikda hcsi krala egiptomszkoga, najsavsi maloga Mozesa vu Nilus potoki, pr&vila zsenszki — materi deteta: Vzemi i odhrani ga za mene i dala ti bo-dem zaszluzseno placso ravno tak pravi Bog tiidi tebi: ovo ti je dete, odhr&ni ga za mčne. Deca szo dar bozsi, steroga duzsna szi za Boga odhraniti, steroga kakti szveca duzsna szi odhraniti .materi cerkvi. Jeli bar ti, ki szi mati, ti sze szrdis na mene, ka te karam. Oproszti mi, ar szo vnoge matere krive onim nevolam i nerednosztam, stere sze zgajajo na našem kraji. Zselo bi, da bi vsze szpoznale i prestimale csaszt materinsztva, da bi pred ocsmi mele tiszte dobre krscse-nice, stere szo zsivele ravno tak pod tisztim szuncom kak i ti, stere szo zsaloszti i nevolam podvrzsene bile ravno tak, kak i ti. Vo sze jemles, ka ti je Bog doszta dece dao, ka ji nemres odhraniti, ka szama komaj zsives. Toti je dika csi vecs dece mas; Bog ki ti je nje dao, tudi szkrb bode na nje meo, csi szamo viipanje bodo v Njem meli On szkrb ma na polszke lelije i ftice nebeszke zkelikim bole na tebe. Mele szo i druge matere escse vecs dece, ali zato nej szo nji vragi davale. Mati Makabeuska v sztarom Testamentomi mela je szedem szinov — ne je nji preklinjala, nego vcsila je nji na bogabojaznoszt, ne je nji vragi davala, nego zsnjimi vkiiper za vero szvojo krv prelejala. Gledaj na krscsanszke zsenszke, kakti na szveto Emilio, na szveto Juoniko, mater szvetoga Agostona, na szveto Elizabeto, hcser drugoga Andrasa krala vogrszkoga i vnoge driige, stere celi krscsanszki szvet postilje, kakti lescsecsa gledala krscsanszkoga materinsztva. Vucsitel. (Dale.j Glaszi z domacsiti far i z celoga szveta. 0* m " fTS " rn " «T» • m • crt " *TS " rFS " rr> " «TS " rlS " rr> " čTS " rTv " fT> ' rr» * rr> " rT> * «T> " fT> " rli m ■ rn W Blagoszlavlanje krizsne poti v Gserenszovci. ^Tekocse leto meszeca februara 16-ga dneva sze je lepa sz avnoszt obhajala v imenovanoj fari. Vnego jezer liidih je vkilp-prislo z vszeh szoszednih, escse prekmurszkih far, da na-zocsi bili pri poszvecsiivanji nove prelepe krbisne poti. Den je jako lepi bil. Okoli devete vore szo sze v belo oblecsene dekline z zelenimi venci lia glavi, mladenci i mozski vszi z gorecsimi szvecsami v red posztavili na far-nom dvori. Deklin je bilo 120. Vszaka je mela gorecso szvecso. v rokaj. Kepe szo neszli mozski i decski, dvaed-noga. Pred njim je neseni krizsec dol zsnjogo od edne deklino, kre kepe szta po sla 2 decska z gorecsimi szve-csani. Tak je bilo pri vszakom redi. Szkuze szo ltidi pobijavale, akom sze je td velika pro-ceszija z vnogimi duhovniki genola i v cerkev ravnala. Blagoszlavlanje szo O. Rozman Robert z franciskanszkoga reda z Csakovca opravlali/Kda szo kep blagoszlovili odkrili, na meszto djali i pred njim naprejpiszano molitev od Jezusovoga trplenja opravili, ludsztvo vidivsi te zsive podobe zsalosztno je zdihavalo i glaszno jokalo, nad liib-lenim Jezusom, ki je telko trpo ze nje. Viinejsztojecsemi liidsztvi, stero je v cerkvi ne melo meszto, szo mozs&ri na znanje dali, kda sze je steroga kepa blagoszlavlanje do-koncsalo. Po blagoszlavlanji je bila predga i szveta mesa z velikov szvecsenosztjov, za od vecsera litanije szrca Jezusovoga pred najszvetejsim oltarszkim szvesztvom. „Krizsna pot" je prišla na 1600 koron bliizi i vsze z mili darov farnikov. Za to veliko darovitnoszt, ka szo v trej mesze-caj to lepo sumo vkup nadevali, szo njim milosztiven piispek szvojo visesnjo szpoznanje i zahvalnoszt dali naznaniti po g. plebanosi. Z. K. Szt. Sebe$tyen. Gum gaudio exspecto opusculum. Vszein siritelom liszta sze z ponižnim szrcom zahvalim. Marija vam naj placsa trud. Klekl Jozsef, rednik. Za glaszdavanje Rednikov. Szomliotel Cerkvena Stamparija. I UP * ^ . felf^t - /} Naznanje. /x- Ki szi je liszt se ne narocsil, pa bi ga rad dal narocsiti, -naj sze glaszi pri goszpodi plebanosi. Prvi sznopics je se vszikdar za dobiti pri rediteli (Klekl Jozsef kaplan, v Cserencsoc-i); ki sze szledi glaszijo za. narocsnike, prvi sznopics tiidi dobijo Pri isztom rediteli liszta, kaplani v Gserenszovci sze dobijo: Csiszla, prosztese i lepše, od 4 krajcarov vise do korone. Skapuleri. Karmelszki skapuleri za 8 krajcarov, Rdčcsi skapuler trplenja Krisztusovoga za 5 kr. Szrca Jezusovoga skapuler za 10 kr. Nevtepenoga poprijetja 5 kr. Szvetoga Frančiška za 15 kr. Ki scsejo dati prineszti, naj jih vecs vkiipsztopi i peneze vkup pobrane naprej posle, da sze po tom lehko blagoszlovijo dela. Szpoznano i pohovaljeno v Szomboteli na viiposztavlanji leta 1903-ga. V. St-Louisi (v Ameriki!) z szrebmov medalijov. Delavnica: Na vogli (P|J^fftflft*1 Kalvarijszke i Csillag- V p1 / JI 1 -vliice.- sztebrov riszanje oltarov zidanje, o o o zlatarszko i malanje o o o fflPB Stacum: premontrejszka liti , . J - h i z 3 a. -- N