ja ne Svojega znanja more nihče pomnožiti z ugibanjem, ampak le z učenjem. Citajte "Proletarca". "Proletarec" je r 'Mr V » v &irjen med najrazum-nejšimi čitatelji slovenskega tifeka v Ameriki. Citajte ga tudi vi. I GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE OFFICIAL ORGAN OF JUGOSLAV FEDERATION, S. P. Ste v.—-no. 1137 î."matter D.romhtr «. 1»0T. »t th. i*>-U offle« ->tc**» PI.. n*4mr tke Aet of Convreea of Merrh Srd. 1*T». CHICAGO, ILL., 27. JUNIJA (JUNK 27.) WW Published Wsekljr et W. 26th St. LETO—VOL. xxiv. SPRAVI CERKVE Z VLADO V MEHIKI LOČITEV CERKVE OD — DRŽAVE OSTANE V VELJAVI Veronauk zabranjen tudi v bodoče v vseh javnih in privatnih šolah; dovoljen je samo v cerkvah in župnišcih Vloga Amerikancev v pogajanjih STVARSTVO DELA Vojna katoliške cerkve v Mehiki proti revoluciji, s čemur se označuje preporod mehiškega ljudstva, traja že dolgo. Svoj začetek ima v letu li, ali pa podpirali revolte, med tem ko so bili lokalizirani upori verskega značaja dnevni dogodek. Vlaki so bili napadani, potniki pomorjeni in oropani 1822, ko je bila sprejeta posta-1 Novoizvoljeni predsednik Ob- regon je bil umorjen od verskega fanatika, katerega je navduševala za njegov čin neka samostanska prednica. Stotine ljudi na obeh straneh je bilo va, katera je vladi dovoljevala konfiscirati cerkvene fonde za državne potrebe. V vojni z Zed. državami 1. 1846 je predsednik Gomez izdal odlok za osvojitev cerkvenih posestev, poklanih. na katera naj bi se dobilo po- p0d provizoričnim predsed- sojilo v vsoti 8,000,000 pesov (okrog $4,000,000). Reformacijske postave, ki jih je cerkev vzela za vojno napoved, pa so se začele 1. l&ttl pod režimom nikom Emilios Portes Gilom so se začela pogajanja za spravo. Javnosti je bil doseženi sporazum sporočen v mehiškem glavnem mestu dne 21. junija. mehiškega revolucionarja Be- potrdil ga je tudi papež. Do-nito Juareza, ki je uspešno od- loča med drugim, da ločitev bijal intervencijo evropskih sil cerkve od države ostane, in tu-ter preprečil nakane monarhi- zakon glede registracije du-stov, ki so poslali v Mehiki) j hirmttrTT ostane veljavi, s to atrijskega Maksimiljana, da razliko, da bodo višji cerkveni postane njen cesar. Juarez, ki svečeniki odločevali, kateri du-je bil po krvi Indijanec, je vi- hovniki naj se registrirajo za del, da Spanci in drugi tujci iz- odgovorne funkcionarje, rahljajo Mehiko zato, ker je, Veronauk v ljudskih in pri-njeno ljudstvo prenevedno, da vatnih šolah je prepovedan tu- bi se znalo osamosvojiti ter se uspešno braniti. Vsled tega je svojo revolucijo naperil pred- di v bodoče, dovoljen pa je v cerkvah in striktno cerkvenih zavodih, ki pa ne smejo imeti vsem za duhovni preporod do- značaja ljudskih šol, v katerih mačinov, kar je pomenilo boj Se poučujejo tudi drugi pred-proti katoliški cerkvi, ki je bila meti. Državni upravniki cerk-s svojimi importiranimi duhov- va so dobili nalog, da vzamejo niki iz Španije dekla izkorišče- inventar ter cerkve izroče v u-valcev ter pomočnica vladajo-' pravo duhovščini, ki b0 v njih čim pri poneumnjevanju ter obnovila versko službo. Škofje, zasužnjevanju ljudstva. j So vodili pogajanja za cer- Mehiška ustava beleži iz re- j^gy, go izjavili, da se bodo ver-volucionarne dobe mnogo ko- niki v bodoče ravnali po usta-ristnih postav, ki pa so ostale toda prizadevali si bodo z dolgo največ na papirju. L. U8taVnimi metodami izvojevati 1873 so prišle pod predsedni- spremembo konstitucije v toli-kom De Tejada v ustavo refor- ko> da se reši sedanjih restrik-macijske postave, ki so med cjj p^ pogajanjih je veliko po-drugim določale ločitev cerkve sredoval amer. poslanik Mor-od države, ukinjenje samostan- row ter ameriška katoliška du-skih redov in več drugih na- hovnika Edmund A. Walsh in' r-ib, ki so imeJe namen omeji- john j Burke, katera je dele-ti ogromno moč in vpliv cerkve giral za sVOja pooblaščenca va-nad duhovnim in telesnim živ- tikan. Morrow je posredoval v( ljenjem mehiških peonov. Te interesu ameriških industrial-določbe so bile znova proglase- cev in finančnikov. ne veljavnim po revolucijah 1. Pogodba ne ugaja ekstrem-! 1917, ko je bil predsednik re- nemu kriiu mehiških svobodo-publike Venuztiano Carranza. misieCev, niti ne cerkvi. Sled-Ob enem je bila sprejeta posta- njft j0 je sprejela, ker ji ni kava, ki je prepovedala veronauk zalo drugače, vlada pa, ker je v šolah. Callesova administra- cerkev izprevidela, da zmaga-cija pa je 1. 1926 uvedla še do- ti docela ne more in je bila pri-ločbo, da se morajo duhovniki pravijena mnogo popustiti, kar registrirati pri civilnih oblastih | 1926 nj hotela. Za nadaljno v svrho, da bodo te vedele, ko- 0d vzet je cerkvenega vpliva je ga držati odgovornim za u- potrebno več šol, kajti le izo-pravljanje cerkvene imovine, ^raženo ljudstvo bo znalo pri-ki spada nominalno državi. g-jjtj cerkev, da se povspne iz Meseca avgusta 1926 je cerkev srednjeveških nižin na moder-v Mehiki skozi svoje predstav- nejge stopnje, nike izjavila, da se tem določbam» ne bo pokorila, in od tedaj je proglasila svoj bojkot vladi in ob enem je začela z intrigami svetovnega značaja, rs ur™»" OBRAT V AMERI- Z. NI KONČALA V ŠKEMU UNIONIZMU Qy[U Klerikalni vpliv dobil mnogo bitk Organizirano borbo proti taktiki vodstva A. F. of L io podvzeli socialisti in napredni voditelji unij. *m k» T* Oe«e» T,+m*. Velika mesta, industrija, prometna sredstva,—vse je plod umskega in fizičnega dela. Ogromna, neprecenljiva so bogastva, ki jih ustvarja delo. In pride čas, ko bodo plodovi služili onim, ki jih ustvarjajo. NORMAN THOMAS KANDIDIRA ZA NEWYORSKEGA ZUPANA Velika socialistična kampanja v teku . -m - s katerimi je hotela izposlova-ti ameriško intervencijo. Ljudstvu je sporočila, da ne bo več delila zakramentov v cerkvah, pač pa samo v privatnih stanovanjih. Prišle so hude "šibe božje", in verno ljudstvo je na prigovarjanje duhovnikov začelo misliti, da jih je priklicala brezbožna vlada. Mehiško gospodarstvo je trpelo ogromno škodo. Duhovniki so s pomočjo raznih "generalov" podvzema- ČEMU •e tolikokrat v raznih krogih pojavlja želja, ali prerokovanje, da Proletarec vsak čas preneha? Vi, ki ga čitate, ki mu sledite, ki agiti-rate zanj, odgovorite na to željo nasprotnikov Proletarca • povečano agitacijo za svoj list. Socialistična stranka mesta New York je izven milwauske edina, ki je politično močna, ob enem pa v prošlih par letih na-gloma napreduje. V lanskih predsedniških volitvah je oddala izmed vseh strankinih postojank proporČno največ glasov za socialistične kandidate. Newyorški socialisti imajo tednik "New Leader", ki je eden najboljše urejevanih delavskih listov v Zedinjenih državah in velja za strankino centralno glasilo. Peoples House, kjer so socialistični uradi ter Randova šola socialnih znanosti, je u-stanova, ki daje stranki velike možnosti za razmah, ob enem vzgaja agitatorje, ki razumejo gospodarske probleme ter 'Znanstveni socializem. To leto bodo v največjem a-meriškem mestu občinske volitve. New York je tradicionalno pod kontrolo ene najbolj koruptnih političnih mašin, kar jih pozna ta dežela. Znana je pod imenom Tammany in pripada demokratski stranki. Pa-radira dostikrat z radikalnimi gesli, toda v praksi je vedno na strani velikih korporacij in njeni mestni uradniki so zapleteni v vsakovrsten graft, ki sega v milijone dolarjev. Socialistična stranka je bila že zastopana v mestnem svetu in v zakonodaji države New York, toda v medvojni histeriji so ji bili uradi odvzeti, njem) časopisje uničeno in s preganjanji ter provokacijami so ji bile organizacije skor0 uničene. Sele v poslednjih letih si je stranka v New Yorku toliko opomogla, da so postali nanjo zopet pozorni tudi nasprotniki. Njene nominacijske konvencije 15.-16. junija se je udeležilo 150 delegatov ter več sto gostov. Dvorana, v kateri se je vršilo zborovanje, je bila o-kinčana s kampanjskimi letaki angleške delavske stranke, ki so bili izdani v barvah in so u-metniška dela svoje vrste» Med zborovalci je vladalo navdušenje od začetka do konca. Na čelu socialistične liste so Norman Thomas, ki je kandidat za župana, Charles Solomon, kandidat za kontrolerja in Algernon Lee, kandidat za predsednika mestnega sveta. Vsi trije so bili nominirani soglasno. Po nominacijah so sledile ovacije ter petje Internacionale in drugih delavskih pesmi. Program socialistične stranke za te municipalne volitve je dokument, katerega je skozi teč tednov sestavljal poseben odbor izmed najiskušenejših .newyorških sodrugov. Peča se I z vsemi problemi tega velikega svetovnega mesta in navaja re-medure, kakršnih se bi poslu-žila socialistična administraci-I (Nadaljevanje na 7. strani). ZLOČIN V SENCI HI NAVSTVA Dr. James H. Snook, profesor na živinozdravniški šoli, je pred državnim pravnikom v Columbusu, O., priznal, da je umoril svojo ljubimko 24-letno Theoro K. Hix, s katero je imel ljubavno razmerje tri leta. 49-letni profesor je dejal, da jo je umoril, ker je hotel protek-tirati svojo družino pred sramoto. Oblasti so prišle morilcu na sled in ga po dolgem izpraševanju primorale priznati zločin. In ameriška kriminologija beleži nov slučaj, kjer je bil pod masko morale za javnost spravljena s poti oseba, ki je ogrožala "dobro ime" uglednemu človeku. Ako bi bil profesor dovolj močan premagati predsodke, bi priznal svoje razmerje z mladim dekletom ter zapustil svojo družino, pa bi ji napravil s tem veliko manj Sramote, kot jo je potem z umorom. "NAZADNJAŠKI" LONDON Mnogo zanimanja vzbuja organizacija progresivnih unij-skih voditeljev in socialistov, ki je bila ustanovljena na konferenci v New Yorku prve dneve junija. Izmed odgovornih članov socialistične stranke so v njenem odboru James h. Maurer, Norman Thomas in James Oneal, razen teh pa so člani socialistične stranke tudi mnogi reprezentanti unij. Zastopane so skoro vse. Naloga te organiaacije je, širiti v uni-jah kampanjo militantnega delavskega unionizma, in pri tem pobijati onega, ki ga zastopa eksekutiva Ameriške delavske federacije pod intelektualnim vodstvom Matthew Wolla. Tako združenje delavskih vodij in učiteljev z naprednimi in socialističnimi tendencami je bilo nujno potrebno, ako hočemo, da ameriški unionizem docela ne razpade in bi životaril le še v nekaterih mestih v krožku stavbinskih, tiskarskih in drugih izučenih delavcev. Toda ker je A. D. F. oslabljena že v splošnem, se sile kapitalizma zaganjajo tudi v te navidezno močne postojanke ter jim izpodbijajo tla, medtem pa oficielna birokracija A. d. F. ljubimkuje s kapitalisti na raznih "prijateljskih sestankih" in pa v organizaciji, ki' operira proti delavstvu pod lažnjivo prijateljsko masko "Nat'l Civic Federation". Zvezi indu-strialcev se je že v veliki meri posrečilo približati unije Ameriške delavske federacije mišljenju in modelu, v kakršnem operirajo kompanijske unije. Samo okrog 5 odstotkov a-meriških delavcev je v strokovnih organizacijah. To je zasluga okorele taktike vodstva A. F. of L.---' ' . Kakšne metode priporoča Konferenca za delavsko progresivno akcijo, da se temu od-pomore? V prvi vrsti, ona bo sistematizirala vzgojevalno kampanjo med članstvom unij, da se ga pridobi za taktiko, kakršna je v interesu delavstva potrebna. MPreobrat v ameriškemu uniönizmu mora priti od spodaj navzgor. Dokler bo članstvo brezbrižno, dokler ne bo vedelo, koga voli v odbore, in dokler bo sledilo demokratskim in republikanskim politi-čarjem, ne moremo pričakovati, da bi začele ameriške unije delavsko misliti in delati. Kon- ZZE. Četudi je London veliko mesto, je v primeri z ameriškimi vendar zelo starokopiten. Skozi celo leto je bilo v Londonu samo 18 umorov, in roka pravice je zasegla vse morilce. Sedem jih je vsled strahu pred kaznijo izvršilo samomor, ostali pa so prejeli kazen od sodišča. Toliko umorov, kakor jih ima sedem-milijonski London, ima v enem letu skoro vsako večje čikaško predmestje, da o ( hicagu niti ne govorimo. KDOR SMATRA, da mu Proletarec s svojimi poročili in komentarji dela krivico, lahko odgovori ali argumentira v PR OLETARČU Konvencija Hrvatske bratske zajednice, ki je začela zborovati 10. junija v St. Louisu, Mo., ni končala svojega dela po dveh tednih zborovanja. Prejšnja konvencija je trajala 18 dni, ta pa je bila končana v tem tednu. Debate na nji so bile skoro v vsaki zadevi zelo dolgotrajne, kot smo že navedli v prejšnjem poročilu. V razpravi o vprašanju, da-li naj se v bodo-če glavnim odbornikom odvzame pravico glasovanja na konvencijah, so govorili obširno za in prvti. Za predlog, da imajo pravico glasovanja, je bilo oddanih 115 glasov, proti pa 109. Progresivni blok je glasoval ves proti, toda njegova sebičnost je bila prozorna v tem, da je bil proti zato, ker imajo od-borniška mesta večinoma člani nasprotnih mnenj. Ako bi bil proti iz čisto načelnih razlogov, bi zaslužil v marsikakšni stvari priznanje, tako pa odločuje sebičnost in "politika" na eni kot na drugi atrani. Dasi trajajo konvencije H. b. Z. dalj kot katere druge jugoslovanske podporne organizacije, želi delegacija prihajati skupaj pogosto. Namesto na vsake štiri leta, je delegaoija zaključila, da se bodo v bodoče vršile vsake tri leta. i i Burne so bile razprave o o-1 troškem zavetišču, ki ga ima , H. B. Z. v Des Plainesu, 111. Z upravo in drugimi stroški stane Članstvo že nad tri sto tisoč do-lorjev, otrok pa je v njem le o-I krog petdeset. To so torej naravnost ogromni stroški, in če se bo v SNPJ. kaj kmalu oživela akcija za .zavetišče, naj se ,Odgovorni funkcionar;! "tZ !? ,Jiapak, ki jih je storila pri podobni ustanovi HBZ. Opozicija je kritizirala upray0 sirotišča, ki ima uradni nasiov *'Dječji Dom", izdatke in pa ves poče-tek te akcije. Dasi ni nihče posebno živo zagovarjal način zgradbe, ali vodstva, je bil predlog, da se posestvo proda in s tem zavetišče za otroke ukinje, poražen z veliko veČino. Mnogo buke je bilo o predlogih glede veronauka v otroškem zavetišču. Progresivci vseh struj so^bili za ukinjenje pouka o veri v zavodu članstva Zajednice, medtem ko so bili kolaši večinoma za predlog, da se malčke poučuje naprej "v (Nadaljevanje na 5. strani).. ferenca za progresivno delavsko akcijo naglaša, da je na« sprotna dualnemu unionizmu in vsled tega obsoja dualni uni« onizem komunistov, s katerim so napravili delavstvu mnogo škode. k. P. p. A. hoče, da se unije ne cepijo, nego da se jih pripravi za združenje po industrijah, da se jih pridobi za organiziranje širokih delavskih množic, ne pa, da se jim zapira vrata, in da začno v politiki delavsko misliti in se oklepati delavske politike * ' M. . Jl£ . .¿i .. • tMMIIMHM#ia#ll»MI»MI*»ftmMMI»ll»t»||iaa#»a»»Mtf»t#« +«***«*+ ................................................... a so d i iz flaiega gibanja mmmmmmmmmmmmmmm ^^^ WHHHJ ^MHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHH^^^HHHH^^HHHHHH^^^^^^I II Ä II Uli II II ll K VfHhÉ DOPISI nosti. V Angliji niso zgradili delavske stranke s poročili o brezbrižnosti ljudstva, nego z vztrajnim delom. Enako so bile zgrajene delavske stranke jil, stoje na braniku resnice, poStenja in socialistične misli. Težak je ta boj in nikoli poplačan. Ampak ako je človek v njemu kot človek—ne kot kle- TEŽKOČE DOPISNIKOV IN DRUGO. Collinwood, O. — Približno leto dni je tega, ko sem začel A ma4i__ i,™,.-^.» I" —. --------- ------------- —v------- — — ---- poročati v Proletarca o aktiv- en NAMH KOhfc.Kt.NCAH. jter ustanove v vseh drugih de- čeplazno bitje—tedaj dela z nostih ter novice iz Collinwoo-CleveUnd, O.—Kakšno važ- želah, in če hočemo, da bomo veseljem in mu je v ponos, da!da. Biti dopisnik delavskega imajo konference JSZ.? imeli delavsko socialistično more kaj storiti za skupno do-1 lista, ni hvaležno delo, kar lah liste in bro stvar. 1 ko pritrdijo vsi, ki so kedaj do boš vztrajal in ako si na poti Glasba naa pomlaja, Poslušaj dimo ter damo svoji organiza-resnice, napredka ter pravič-llepo godbo ali petje — pa po-ciji več življenja, nosti boš koncem konca tudi zabiš na uro. Podpirajmo u-' Dim važno vprašanje nosti, boš koncem zmagal. Zmaga je vedno nff tvoji Včasi mi kdo neham z dopisovanjem, češ, "saj te bodo še nabili!" Dokler sem v pravem, se mi ni bati, v lapadih pa »e bom branil, ka- jm KOnca lUUi £«uia ut» ui«. i « ------------ • *-------'J^ t V tem slučaju stanove, ki goje glasbo, in pri- klub je, kako mu pridobiti več ji strani. hajajmo na njihove priredbe, mladih članov. Tisti, ki imate pravi, čemu ne kajti s tem dajemo onim, ki odrasle otroke, priporočite jim, Jaz sem član "Orla". To je pisovali ali še dopisujejo. Med. . pueblsko društvo SNPJ. s št. j dopisniki, ki pridejo v to vrsto kor se lahko branim v listu. Da 21. Pri "Orlu", kakor v drugih poročevalcev - kritikov, nava- bi nehal, ko sem enkrat začel, društvih SNPJ., imamo člane,'jam pred vsem imena kot so ne morem, četudi si človek miki se zanimajo, ki se ne zani- Nace 2lemberger, John Kobi, sli ob momentih utrujenosti, da nost imajo konference Odvisno je od zborovalcev.1 stranko tukaj, močne Ako se hočejo pečati z zadeva- razne ustanove, jih moramo mi, ki so za naše delavsko ljud- zgraditi s SVOJIM delom, stvo življenskega pomena, ako X. X. se ne obotavljajo "umešavati --* se v druge organizacije", tedaj 1 IZ "TIHEGA" PUEBLA. - ____ so konference JSZ. lahko nad-| pueblo, Col©.—Iz naše našel- ' majo, kT pazijo,' ki ne pazijo, in Fr. Klun, A. Zornik, J. Terčeij, bi rad nehal. Ko začneš enkrat vse živahne ter življenskega bine nihče vei ne piše v prole- pa take, ki se jeze, kadar jih Fr. Podboy, A. Vidrich, Jos. poročati, moraš iskati novice in pomena. Na njih so zastopane tarca> niti se ne poroča 0 naši malce potiplješ. !Snoy, Langerho4€, A. Garden, drugo, kar je vredno, da se po- v splošnem poleg klubov JSZ. | naprednosti, ne o naših prepi-! Na zadnii seii ki je bila ra- Zorko, Siskovich, J. Frances- ve. Naletiš pri tem na mnogo ¿e društva naprednih jednot in rih, 01d Timer je utihnil in ga di "čil naših delegatov več kin, Radelj, Goršek, Sular, Old hinavščine, in čim bolj iščeš po zvez ter delavske kulturne or- že dolgo ni na piano z dopisom.' ali Pmani javnega značaja so Timer in mnogo drugih. Vsa- gradivu, bolj uvidevaš, da je ganizacije. Njihov delokrog je Zadnjič mi je rekel, da ga ne L očitki sem na tam Kako je kdo teh lahko pritrdi, da je do- lopovščine ter hinavščine več bolj splošen kot pa je delokrog briga nobena stvar več. Far- tekala konvencija* Članom piaovanje v Proletarca združe- kot v izobilju. To je bolezen, povprečne podporne organiza- mar stonič je tudi tiho—kaj- £ SDi0šnem ne po volji. Dele- no z neprijetnostmi. Poročati ki se jo najlaglje zdravi s po-clJe- pak, farmarji so zdaj zelo za- ffata 8ta pojasnjevala Pojas- moraš resnico in če kritiziraš— šteno kritiko v poštenih listih. Ohijska konferenca JSZ., v pošljem. i ¡¡lla sta tlidj da so se nahajali kar dostikrat moraš, storiš to V dopisovanju bom vztrajal, kateri so zastopane pridružene Pri nas je tako^ kakor maj0. ri L predsedniku naši glaso- kot zaveden delavec, ne pa kot dokler kdo drugi v tej naselbi-organizacije v okrožjih Cleve- kje: zadovoljni smo, da imamo vi za delegate s februarskih človek, ki vse pohvali zato da ni ne prevzame to delo. land, Barberton, Girard itd., bi delo (tako pravijo), in pa, ka- volitev zaeno z nekako zapri- se vsem prikupi. Dopisniki • lahko igrala mnogo važnejšo dar naš Ciril priredi v Eilerje- seženo izjavo, kar je bilo izro- "Proletarca" imajo v svojih! Klub št. 49 JbZ. t>o v Doaoct viogo kot jo sedaj, če se bi za-( vem parku "June Frolic"; te- ¿eno poverilnemu odboru. Ka- naselbinah mnogo sovražnikov, imel svoje seje v čitalnični so-vzeli v tem smislu tisti, ki so daj se naše denarnice odpro in ko otročje je tako mečkanje! Npr., pri nas eni smatrajo, da bi S. D. D. vsako prvo nedeljo v njenem vodstvu, odnosno vsi ^e segajo vanje ter mečejo Kai nista imela naša delegata ni prav nič potrebno "obešati v mesecu ob 9:30 dopoldne, to- , .-----. -------: j . .. . . .-----m Toda če ne rej iasu kot dosedaJ- vzemimo se za agitacijo in pridobimo klubu novih članov. Na razpravami brez zavesti, da kim revolucionarnim faranom- je kdoVchicagu mislil, da bo- H tudi s svojimi slabimi stran- prošli seji smo razpravljali smj odgovorna organizacija, komunistom. Cital je "Am. sta noslana nazaj? Ce tam niso mi, kako je mogoče pričako\a- med drugim o \ese ici, i st o ega, kar se zavesti, organizacija Kateri pripada vodstvo v jav- Slovenca". Pa sem ga'nagovo- gojiTPtakih upov, tukaj so se ti napredka? vršila novembra, nem življenju našega delav- ril: "Daj prijatelj, naroči se tu- tisti ki so trošili po nepotreb- Kako naj vemo, kaj počne ®tva. Idijia Proletarca.'^ Nič ni pri- nem denar za poštnino, tolaži- naselbina Chicago, če ne bi i-: Nekaj čisto nov Na konferenci JSZ. dne 26. šel v zadrego nego je naglo oS-Ti da nekaj bo le ostalo. Pa ni mela dopUnikov, ki nas z nje- navadno ne dogaja maja v Barbertonu je bilo za- vrnil, "o ja, da bi postali v Chi- ' Ako bi bili nekateri ljudje nimi aktivnostmi seznanjajo? CollinwooaPreden letarca, toda vedno dobimo iz- ce." > T® A* _ d-i, i- s. človek, ki hrepeni po napred- hod v tem, da naj urad JSZ.! "Zakaj pa glasuješ za demo-začne poživljati naš pokret ter krate?" vožnjo na Pikes Peak, in še za ^ ^^ Kkultu^nem ¡mnogo podobnih reči Za nas živ,jenj mora |s njih b _____ ___________________I je nastalo vprašanje, če naj 1- ' j> * tJ1 širiti list s potovalnimi agita-j "Ali naj glasujem za sociali-, maj0 samo eni člani tak privi- ,u"' Raor Je 10 ze T7rKUS,r» ta torji. Tudi o prosvetnem delu ste, da vržem svoj glas proč?",iegijt aii tudi drugi, dokler bo ve' drugi si lahko Predstavlja-smo imeli razpravo. Prihodnja Odvrneš mu, da ako bi vsi kaj v našem štirimilijonskem J0# Konferenca se vrši v jeseni. Pri- tako enolično mislili ter se dr-' skladu. Poznam J. Hočevarja, I Vsakdo, ki piše v liste, mora pravljajmo se nanjo že sedaj! žali starih nazorov, bi bili lju- kj ni eden zadnjih v prizadeva- biti pripravljen na napade. Pa napravimo iz nje resnično za- dje še vedno v dobi jamskega njib koristiti jednoti. Storil je tudi na ustmene grožnje, kate-niiniv ter reprezentativni zbor človeka. Ampak starina tega zailj0 precej korakov in tudi rih Je navadno veliko več kot našega delavstva v tem delu ne razume, pa misli, da fana- kak "badelček" sode je že ku- Pa napadov v listih. To je res-države Ohio. Povabimo tudi tiziraš. V odgovor nam pravi- pji v agitaciji zanjo. On seve- nica» ki je znana tudi Cleve-gl. tajnika JSZ., kajti potreb-' jo, da naj le preuredimo svet, da nj edini Omenjam ga ker landčanom. Meni je še poseb- J" ^ -----------x — ' ' ' vem, da jo je lansko leto mah- ™ dobro znana. Ampak gro- nil peš iz Mannitoua na Pikea ženj se ne smeš ustrašiti. Srce Peak. Pomislite, devet milj do ne lmetl v 8eb» zat0» da bl vrha, devet milj navzdol, mar »e 11 ob grožnjah pogreznilo no je, da JSZ. spozna za važ- ampak ga ne bomo, ker ga ne no, da je zastopana vsaj na ne- moremo, Če pa hi ga lahko, ga katerih konferencah s svojim j ne bi hoteli, ker je vsak samo tajnikom ter mu plača v ta na- zase in socialisti se od drugih men vožnje strošKe. Večer pred našo konferenco nič ne razlikujejo. Ali se da pomagati delavcem v Pevski zbor Zadružne zveze. Vidite, kako se vse obrača na lepše v Collinwoodu? Namesto, da se bi dva tekmujoča se bloka prepirala, bosta rajše|d^ pela. Seve, vsi nimamo posluha, in pravijo, da ga tudi Pe-pe nima, pa kaj zato! Odpomoč je, ako dobimo 50 funtov not iz starega kraja, in če jih povžiješ, pa dobiš pevski posluh. Poznal sem rojaka, kateremu so očitali, da ne zna slovensko. Snedel je slovnico ter govoril perfektno. • • * v Barbertonu so imeli y isti iz močvirja neznanja? Težko, dvorani koncert znani Cleve- Kdor hoče kaj vedeti, se mora landčanje Belle, Plut in Ep- učiti, delavec pa se pouka bra-pich, toda udeležba je bila ni. On se sicer prav lahko jezi, pičla. Za vzrok so tam nava- toda težko se uči. Pa se tudi jali, da v Barbertonu niso na- noče, ker ga pri delu toliko vajeni plačevati vstopnine 75c.1 zmučijo, da mu ni, da bi kaj Vsekakor bi ti naši umetniki globljega razmišljal, zaslužili, da bi jim naselbine, v j Vidišt tako je med nami> Katerih nastopajo, izkazale več dragi urednik "Proletarca". zasluženega priznanja. Ene so Gledam, govorim, argumenti-10 storile in jim ni žal. ram in premišljujem. Pride na- Skupno z našimi konferenca- okrog teden, in dobim novega mi je tudi v bodoče dobro, da "Proletarca". Gledam, čitam je večer prej kaka priredba, in in si mislim; Kakšno bi bilo du-pa, da imamo na zborovanjih v Ševno stanje slovenskega de-naprej določene referate. Tu- lavstva v Zedinjenih državah, di poročila naj ne bodo sama če ne bi bilo Proletarca? Kako jokavost o neaktivnosti dru- bi izgledalo v našem javnem gih, nego naj vsakdo, ki kaj življenju, če ne bi pred 24 leti poroča, konstatira vesela dej-1 ustanovili Proletarca, ki orje in stva o uspehih SVOJIH aktiv- orje! Bojevniki, katere je vzgo- IZ UPRAVNIŠTVA 7ole mi ne gre v glavo: Ce so socialisti res tolikšna nesreča za SNPJ. in ako so res strup na njenem telesu, kako je mogoče, da je zrasla bolj kot katera druga, ki nima tega strupa? Zakaj je niso pustile od vsega začetka zadaj tiste, ki so "nepristranske", "nepolitične" in tako dalje? Kako morejo ti ljudje tako vztrajno trditi nekaj kar sami vedo, da ni resnično, to mi ne gre v glavo. Za prihodnjo jesen nam zbora obetata vsak svoj koncert. ni tudi on upravičen predložiti kam v nižine. Ce si bojevnik, To je dobro, in to je kultura. račun glavnemu uradu SNPJ.?----- ■ ■ --- - J Ce ga sme en član, čemu ne drugi? Culi smo o teh računih' precej, in nam se čudno zdi, a-, ko je res, da so eni zaračunavali stvari, katere so jim roja- i Prošli teden smo dobili od a- tistim, ki so se navadili list hra-ki zastonj poklonili, oziroma gitatorjev 66 naročnin, kar je niti. Sedanja forma je v ta na-jih po bratsko pogostili, potem 8 več, kot v prejšnjem izkazu men nepripravna. pa se ti vrnejo v Chicago, in— skozi vseh 14 dni. Prihodnji iz- Kar se tiče urejevanja in alo—račun za sodo, hotel, trin- kaz priobčimo v drugi številki, tehnike ter ilustracij, se Prole-gelt, hrano itd. Ce bo še ta teden prinesel tako tarec lahko meri z vsakim ju- Zelo bi ustregli članstvu, ugoden rezultat, bomo beležili goslovanskim listom v tej de-če bi šli računi v zapisnik, ka- nad sto naročnin od strani agi- želi in z vsakim delavskim li-kor so bili poročani konvenciji, tatorjev. stom v Jugoslaviji. Ne pa v ' - .. ,V . cirkulaciji. Predno „bo ena naj- Naročnike, katerim smo po- višjih> 5o 2ahtevalo še mnogo slah obvestila, da jim je naroč- truda, nina potekla, prosimo, da jo čimprej obnove. » 1 Lovrenc Frank, nas razveseljujejo, veselje do da postanejo člani naše stran-dela, kar znači v bodoče še ke. Charley Dermes naj ne bo boljše priredbe. edini izmed mlajše generacije, • • • ki je v naših vrstah. Ako smo Imamo učitelja petja, ki je mj ¿e bolj za med veterane, ne samo dober zborovodja in skrbimo, da prevzamejo delo godbenik, nego tudi komponist, mlajše moči. Mr. John Ivanush je igral pod j Uradniki, ki ste prevzeli u-vodstvom slavnega skladatelja rade in s tem odgovornost, za-Franz Leharja, ki je komponi- vedajte se je ter pomagajte, da ral "Veselo vdovo", med nami naš klub zopet postane aktivna v Ameriki bolj znana pod ime- postojanka. Bodimo vsi organom "Merry Widow", nadalje nizatorji, in pred vsem ne sme-"Gypsy Love" in več drugih jc na to delo pozabiti oni, ki so znanih kompozicij. Bil je do- prevzeli ta mandat, ber učenec, zato je v Collin- Plačujte članarino! Ne odla-woodu in Clevelandu lahko pri- ¿ati cele mesece ali celo leto, rediti kaj boljšega, ker je ta- nego odračunavajte jo sproti, ka moč, kakor je Ivanuš, ak- z* klub je častno, ako more tivna med nami. pošiljati poročila o svojem sta- 0 0 * . nju uradu JSZ. vsak mesec v Potreben je tudi sposoben jepem redu. * režiser, in to je naš Vinko Coff. | Ne poza^te, da bo prihod-Sedaj govori o operetah in bo nja seja v nedeljo 14. julija do-eno prihodnjo sezono gotovo pojdne. zrežiral. Lovrenc Frank, zapisnikar. Enkrat sem bil na njihovi vaji, pa je bil tam tudi John Grošel. Vprašam ga, ako tudi on poje, pa je odgovoril, da # , ne. Mislim, da študira za di- D«»ku*ija v klubu it. 1 J. S. Z. rigenta pri zboru Zadružne Chicago, III. — Redna seja zveze. We shall see. kluba št. 1 se vrši v petek 28. „ • • , junija v dvorani SNPJ. Na spo- V jeseni bodo volitve v redu običajnosti, poročila o mestni koncil. Odločite se že klubovih aktivnostih, finančno danes, da glasujete le za soci- Poročilo itd., po končanem "BLOKI" V PODPORNIH ORGANIZACIJAH. aliste. KAJ Frank Barbich. BOMO S KLUBOM V BARBERTONU? Barberton, O.—Klub JSZ. 1 dnevnem redu pa sledi disku-zija o gornjem predmetu. Cemu bloki v jugoslovanskih podpornih organizacijah, kdo je odgovoren zanje, kaj imajo skupnega z delavskimi problemi, oziroma v čem in kateri so Barbertonu poslednje mesece delavstvu nasprotni—je nekaj ni aktiven kakor bi moral biti vprašanj, na katera bomo lah-in pri mnogih članih se opaža ko odgovarjali v tej razpravi, brezbrižnost v toliki meri, da Nadalje, ali so grupacije v ta-postaja klubovnemu obstanku kih organizacijah njim v korist nevarna. ali v škodo? Ce v škodo, kaj je V nedeljo 14. julija ob 9:30 treba storiti, da se jih omeji, dopoldne bomo imeli v dvorani ali če mogoče odpravi?-~ r Domovina" sejo, na ka-| Člane in članice, ki še niso tero ste povabljeni s tem dopi- napravili s tajnikom obračuna som. Udeležite se je gotovo. za poslane jim vstopnice od na-Klub, ki hoče biti delaven, ših prejšnjih priredb, prosimo, mora imeti aktivne člane. Sa- da store to na tej §eji v svrho, mo tajnik ter zapisnikar ne za- da bodo naši polletni računi dostujeta. Za sejo mora biti podali čim točnejšo sliko klu-vsaj pet članov. Prošle mesece bovih dohodkov v tej polovici sej nismo imeli, kar je za tako leta. naselbino kot je naša zelo ža-| Iz istega razloga želimo, da lostno izpričevalo. člani poravnajo članarino, ker Dne 26. maja smo imeli kon- bomo na ta način izkazovali to-ferenco JSZ. Udeležilo se je liko več dobro stoječih članov, ni od.tukaj niti ena tretjina čla- Privedite s seboj nove kandidat nov pa tudi od društev Izobraževalne akcije JSZ. ne. Celo tisti, ki so bili izvoljeni za zastopnike, niso prišli vsi na zborovanje. Tako ne bomo mogli naprej, zato je čas, da se zbu- te v klub.—P. O. \ Koliko je slovenskih in drugih trgovcev, ki trgujejo s vami v vaši naselbini, ki oglaiajo v "Proletarcu"? Kdo je kriv, da niso objavljeni? To so bila vprašanja članov, in je še vprašanje.. Argumentirali smo tudi o "žutih", ki so preskočili vsled svojih preti- cimPreJ ounuve« - Jacob Rozich, Milwaukee, je ranih računov v zavetje "pro- Loyrenc Frftnk BarbertoTVi zastopan skoro v vsakem izka- gresivnega" tabora, in bilo je n&m . isft, nas,ove naroč. zu poslanih naročnin. Tudi v zanimivo kako so se en, pro- nikoyJ da obižče tiste katerim prihodnjem bo dobro reprezen-j gresivci branili svojih najno- naročnina tekla. 2eli da tiran. Jos Radelj se istotako vejših pristašev toda kaj ho- ge stevilo onih ki prejemajo I potrudi, da dobi kakega na- čemo, bili so na listi progre- Pro]et y Barbertonu po. ročmka. Agitatorji v La Sallu sivcev in so sprejeli nominacije množi ako ^ če ne in okolici so jih dobili ob pri- od , vsaj to, da se ne bi zmanjšalo. k° Je bl/ UJ? na Drugače, pravijo, da ste se 0d svoje strani bo storil, koli- Ch.af- P°*orelec 25. Iz Puebla na konvenciji prav dobro ime- kor bo v ta namen mogek l.'-,a »tonich 3 Louis li. Eno rečem, ko sem se v raz-| • |Tlaker, Cumberland, Wyo., 3, prave in v ljudi, ki so učestvo- "Proletaree" izhaja v tej ob- Rupnick, Sheboygan, 3, Ter- vali v njih, docela poglobil: Ce liki od začetka aprila, in čita- Strabane, 3, Zidanšek. bi Proletaree ne stal na brani- telji so dosedaj že lahko na- Farrell, Pa., 2, Anton Zornik ku principov in načel Sloven- pravili sodbo o njemu. Nihče Frances Zakovšek 2, Yakse- ske narodne podporne jednote, ne pravi, da je bila ta spre- tlch» Mclntyre 2, itd. Popolen na katerih je bila zgrajena, bi mernba na slabše, pač pa, kar izkaz bo objavljen v prihodnji že več let nazaj krenila na dru- se agitacije tiče, veliko na bolj- Številki, ga pota in ne bila bi več prva še Tudi je list mnogo večji ka- med prvimi. Mi—njeni člani— kor poprej in dobe čitatelji Kadar priredi vaše društvo hočemo, da gre naprej, da si vsled tega več čtiva, kar je ze- piknik, in če ga oglašate v li 4* ohrani svoj prapor, da napre- lo važno. Ugodno vplivajo tu- stih, boste svoji priredbi kori- duje, in da ostane po svojem di ilustracije, kar je za Prole- stili, če jo boste oglašali tudi programu to kakor v prošlosti. tarča velika pridobitev. Za v Proletarcu. Ob enem s tem Clan "Orla". I prejšnjo obliko je žal posebno pomagate listu. ÍSLAVNOST 25-LETNICE JEDNOTE IN 20-LETNICO DRUŠTVA ŠT. 124, SNPJ. — PRIREDE — druš. št. 45, 124, 372 in 656 dne 3. in 4. julija v Forest C ity, Pa. Program v Muhičevi dvorani 3. julija ob 7. iveirr: 1.) "Amerik»", proizvajata druft. "Naprej" in "Zvon". 2.) Pozdravni govor predhodnika dr. H. 124, SNPJ., ki pred- stavi k- živeče ustanovitelje. 3.) Nastop pevftkega zbora. 4.) Dcklamacija "Slavj« ▼•lik« druiin«", izvajajo flani «kup- nih društev; v angloHini angleMco poslujoče drufttvo. 5.) Nastop govornikov društev. 6.) Govor gl. predsednika Vineont Cainkarja. Godbcne točke med programom izvajajo tamburaš5. \ PROGRAM 4. JULIJA: Ob 9. dopold ne obhod po mestu do veseličnega prontora. Ples in prosta zabava se vrli na prostorih John I.ukaša. Podporna društva ter druge oiganizacije v Forent Cityju in okoliri so vljudno vabljene, da nas posetijo v obilem številu. M ČLANI NOVE ANGLEŠKE DELAVSKE VLADE ' KATEREMU JE POVERJENA VLADA VELIKE BRITANIJE. Od leve na desno, prva vrsta «podaj: J. R. Clynes, Lord Parmoor, J. H. i nomas, Philip Snowden, premier Ramsay MacDonald, Arthur Henderson, Sidney Webb, Lord Justice Sankey, Wedgewood Benn.—Drugs vrsta: George Lansbury, A. V. Alexander,.G. Trevelyan, Margaret Bondfield, Lord Thomson, T. Shsw, A. Greenwood, N. Buxton, W. Graham in W. Adamson. DOPISI MVWWWWVWWWWWWWVA IZ KANSASA. tukajšnje dobi tajniški urad veščaka, ki nima samo praktičnih izkušenj na polj u podpornih organizacij. nego je tudi treniran pisarniški delavec z globokim upo-gledom v naša društva ter življenje v naših naselbinah. Slovenski Cleveland ju bo pogrešal. J Angleško delavstvo ima fla-do, ki se je z vso vnemo lotila svojih težkih nalog. Pri nji ne bo treba lobbyistov, kakor jih ni treba med poslanci delavske stranke. To navado kupčeva? "ja za privilegije ter drobtine imajo le v zakonodajah te dežele. Prešla bo, kadar se bo ljudstvo toliko izpametovalo, da se bo oklenilo svoje stranke, kakor se jo je delavstvo v Angliji. John Krebel. Razviti ipijoiaža Razne vlade vzlic mirovnim pogodbam ne verujejo dosti v mir, pa imajo še vedno krdela treniranih oseb, ki opravljajo špijonsko službo v tujih deželah. Primero nam nudi mala Češka, ki je v prošlih desetih ANTON ZORN1K HERM1NIE, PA. Trgovina ■ mtitniin blagom. Peti in pralni stroji naia po*ehno«t. Tel. Irwin 2102-R 2. SfcSVENCEM PRIPOROČAMO Kavarno MERKUR 3551 W. 26th St. Chicago, 111. (V bližini urada SNPJ In Prolotarca). FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. nikov, razen med Pittaburghom IZLET DRAMSKEGA ZBORA Pa ga lahko vsaj vprašajo, da la svoj piknik, ki je precej do- ^Ltulv«!?, ^J^^^J in Frontenacom. «mnr» iim n.niA* ŽaLa^ju k— ____Ti j—; — S 1___2L Z *> lme» avojim vladam poroča- li butleganju.—"Plavi zako-1 Kot drugod, divja tudi pri nas križarska vojn« proti but-legariji. Rezultat je, da se pije ( nekoliko bolj na skrivaj, toda indu- §e več in pa bolj strupene pija-▼oja« pro- ¿e, kar slabo vpliva na dela v-" stvo. Pri vsej tej mizeriji so | zelo prizadeti tudi delavski li-Ana, Kana. — Značilno je, sti, kot Prosveta in Proletarec. da se v premogovnem okrožju ' Kadar agitiraš za take liste, Kansasa med našimi rojaki sa- ¿uješ vsakovrstno jamranje, da momon naglo množe. Pred 10.'ni denarnih sredstev, kar je v Dro8loru uricIlc ali 15. leti je bilo to nekaj zelo veliki meri resnica; čudno je le ^d7e Na sporedu bodo redkega Vzroki so različni, I to> da se za "pajnr ^ v^dno ™ inP ^e^ab toda v glavnem so si zelo po-'najde dolar v žepu. dobni. Delavec, ko postane star, izgaran in bolehen, je v NADE". 'jim napiše lep dopis. Chicago» UL — Hrvatski j ▼•We. večini slučajev brez zadostnih dramski zbor "Nada", ki je odsek Jugoslavenskog Pro-svjetnog Udruženja, priredi svoj izlet (piknik) v četrtek 4. julija v Red Gate Grove v Willow Springs, 111. (Sterzinarjev vrt.) To je drugi piknik "Nade", ki ga bo obdržavala vsako leto 4. julija. Vstopnina v pred prodaji je 35c in pri blagajni 50c. Zabava na izletnem prostoru se prične ob 10. do- raz- ne športne in druge zabavne igre ter tekme; v paviljonu, ki jc bil V splošnem velja za državo do5er orkester.—Odbor. Kansas, da stoji moralično zelo RAZNO IZ CLE VELA N DA. "V and ar m giblje ..Carter do 500 ljudi. Na pikniku so go-in prihodnjo volitve.—Našo vorili F. J. Manning, John J. priredbe.—-Medrešek in Car- VVillert in Jos. Martinek. Prvi dea nas zapustita. — Naši je bil voditelj stavke v Bedfor-razgovori in debate. . j du, Mass. Cleveland, O.-^Cleveland je ***** našemu splošnemu na-prištevan k bolj zaspanim, to I Predku v naselbini je sentklsir-je, da nima toliko vrvenja ter »kl trotednik. Debatiramo kjer-živahnosti kot druga velika ko|i «nidemo, najrajše seve-mesta. Vzlic temu se giblje. da v kaki točilnici. Saljivec bi Včasi kaj pogori, vsakega toli-,deJal. da Študirani bolj e-ko časa koga ubije, ali pa se d?n k°t drugi, pri tem pa si u-butlegerji pobijajo med seboj. Zijamo svoje moči z brezplod-zgrajen letos, bo igral imamo od ¿a8a do ¿asa korup- nim prerekanjem. Na tiste, ki cijske škandale in druge afere, naa izkoriščajo, pozabljamo, ki služijo listom za velike na- Saj so kapitalisti ali right, le bro uspel, dasi ga m posetilo ti- U 0 gvoj.tvih armade, opremi, soče ljudi, kot v New Yorku, utrdbah vladnih itd. Milwaukeeju m Chicagu. Mi tine aretirancev je pri- se zadovoljimo, če pnde od 3 padalo Madjarski, ostala peti- na pa Poljski, Rusiji in Nemčiji. > ZVONKO NOVAK USTANAVLJA UST V PUEBLU. slove. i socialisti v Chicagu so kruki in V političnem oziru smo do- nesreča za naš narod ter men- sredstev za preživljanje, in v visoko. Sveto prohibicijo, ki b® takem stanju v napotje sebi in poboljšala svet, imamo že o- fiKlo « £ do^Z ie kr°g let,linamo TvMo. Cok>-Tu je že dalj kaj aktivni. Sedaj se gre naj- da za vse človeštvo, ker nika- i 2-1? u tu1 d odi, ker je ve zakone, ki prepovedujejo ob rw^lo, Co4o. iu je ze atuj j vdražanja me8tne„a'kor ne puste jednote iz rok. mladih, krepkih moči več kot nedeliah kin* nredstave Dles- časa Zvonko Novak, notončne- raai vprašanja mestnega , ,J .o „Q dovoli na triu In tako se tak neaelJ*n Kln° pi?„ . ' L. slovesa ki deluie za obnovo ¿arterja. Eni zagovarjajo se-' Kot izgleda, bomo morda za dovolj na trgu. m tako se tak ne zabave, baseball in sploh ga slovesa, Kia^«ttjezaoDnovo j volitev termestne »talno izgubili nekaj najbolj- «človek vleče s svojimi duševni- vse organizirane zabave. Le pokojnega 4 Glasa Svobode v uanji sistem voiuev ier mesuie mi mukami iz dneva v dan, do- cerkve so seveda odprte. Glav- Pueblu. Ustanovljen je bil tu-kler ne poseže po skrajnem no besedo imajo razni reveren- kaj, pa naj mu da Pueblo znova življenje, pravi njegov bivši pogrebnik, ki ne ve, da kar je obsojeno smrti, ne bi moglo živeti, neglede kako rabi pul-mometer. danji uprave, ki ga označujemo z za-' moči. Clarence Senior, eden četnicama P. R., drugi pa so za najinteligentnejših sodrugov, Mesto spremembo v prejšnji wardni gre v Chicago, kjer prevzame sistem in da se zopet voli župa- službo tajnika socialistične na. Na čelu slednjih je Henry stranke. Pustil je dobro služ- L. Davis, ki je bil svoječasno bo, ker želi v novi poziciji ko- župan našega mesta. Stališče ristiti delavskemu gibanju v Z. Novak je svoječasno usta- socialistične stranke v tem in mi « od »rca *eliT novil tednik v Pittsburghu, Pa., vprašanju je, da sedanji sistem mo, da bo v svoji veliki nalogi kakor ga sedaj skuša tukaj, ostane, ker ga smatra za bolj- uspel. Podvzetje je propadlo po ne- Sega kot je bil prejšnji, je pa Izmed Slovencev nas zapu- kaj mesecih in rojaki, ki so da- *a spremembo v tem, da izvoli stita, oziroma sta nas že zapu- li stotake so se zanje "obrisa- mestnega menedžerja ljudstvo, stila Anton Garden ter Ludvik Ii" V Chicagu se je Z. Novak in ne, da ga izvolijo mestni o- Medveshek, ki sta dobila s 1. veliko zadolžil s posojili za *etje, kakor določa sedanji si- julijem začasno službo v glav-vzdrževanje "Glasa Svobode" stem. ^^ |nem uradu SNPJ., prvi v ured- Nič več bolečin "Thief River Falla. M um.. 8. maja.—Pisala sem vam sa vaorec TRINERJEVEGA GRENKEGA VINA toda prejela sem ga preposno. Naročila sem sinu ko je odhajal v mesto naj vprafta po njem r lekarni. Kupil je steklenico in jo prinesel domov. Ko sem nreiela val vzorec, so vse bolečine ie izginile, tudi vrtoglavica je izginila, zakar se vam odkritosrčno zahvaljujem. Mrs. Josephine Houfek." Ali morete zahtevati bolj-ii dokaz o zanesljivosti te stavite želodčna tonike? V vseh lekarnah. Brezplačni vzorec od Jos. Triner Co., 1333 S. Ashland A ve., Chicago, 111. KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC. Ime ................................................... Naslov ................................................. .......................... Driava............ "NEW LEADER" • nflaški »ocialistični tadnik Izhaja v New Yorku. Naročnina |2 na leto, $1 nz pol leta. Najboljée u reje van angleški socialistični Ust v Ameriki. Mnogo slovenskih delavcev gz čita. Naročite si gz tudi t1 Naroi-aino sanj sprejema "Proletarec" MARTIN BARETINCIC POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street TaL 1478. JOHNSTOWN, Pa. — - — A. V/ l/VVVUV HIlHj V . v « v. va. sredstvu ter si pretrga nit živ- dje, "krščanske" ženske orga-Ijenja. V približno enem letu „i2acije ter drugi pobožni fa-je bilo med tukajšnjimi Sloven- natiki. Po tem bi človek sodil, ci osem samorov. da je t0 dežela bogaboječih To je huda obsodba dana- ijudi, v kateri se cedi med in šnjega kapitalističnega siste- mieko. Fakt je nasprotno. Kan-ma. Namesto, da bi delavec, ki sas v splošnem ne napreduje, je pustil vse svoje moči pri de- Ljudsko štetje izkazuje, da je lu za dobiček drugih, živel v število prebivalstva v zadnjih miru tistih par dni v starosti 2o letih skoro vedno enako. In fin onemoglosti, postane breme ^^ bomo po sklepu kongresa, sebi in svojcem, toda v tej de- da se kongresni okraji zopet želi smo še daleč od splošnega porazdele na podlagi ljudske- zavarovanja delavcev za sta- ¿tetia ki bo leta 1930. izgu- —---------------- , .. ^ . . a i ro«t in onemoglost. ■ ^l v KanLu enega kongre«-1 in tudi tam .o rojaki ob denar. | Vol.tve za spremembo iar-, n.ttvu m drug. v tajn.štvu Ako Hudo so pri tem prizadete „'¿a j0j Tako jamranje je po'Isto bi se zgodilo tukaj, če bi terja, kot se glase poročila, bo- ostaneta tam trajno, bo glavm . r - maa. juj, j«»" »«»j« j» kv, _ . , »T, , u:' 9n avcrn«tn urad obogatel za dve zelo spo- nimniiMUnmiiiMii FRANK MIVŠEK Coal, Coke and Wood.—Gravel WAUKECAN. ILL. Pkona 272S Dr. John J. Zavertnik ZDRAVNIK IN KIRURG Urad, 3724 Waet 2«ih St. Stan 222S S. Rid«oway Aro.. Chicago, 111. Tel. nz dotnu Crawford 8440, v uradu Crawford 2212-221S. Urzduje od 2. do 4. pop., in 6. do 8. zvečer izvzemti srede in nedelje. MMMm»MMMMM»MM» ««IUHHIHHMBIMIHIH 'The Milwaukee Leader' Največji ameriški socialistični dnevnik.—Naročnina: $6 na leto, <3 za pol leta, $1.50 zz tri mesece. Naslovi 528 Junoau A ▼o. MILWAUKEE. WIS. --— r----- a----------I11IV». «J UJj Ivanu jaiiiiitiijc J*» ^ V---— —--- w — •!*! O A 1 g naše podporne organizacije, tukajšnjem časopisju. Kakšna Zvonko dobil kaj ljudi, da bi «o ¿u. avgusta. n* _ * • a • i • i 9 _ _i_ _____i • • • _ _ __ . . ^ I #* ___f_____1 • I A l/im«i /\o 4 • rt r Statistika izkazuje, da umrlji- ^oda za Zedinjene države, ga finančno podprli. Aktivnosti naše stranke gre- »obni moči. Garden se bo goto- VINKO ARBANAS vost vsled izčrpanosti članov ^er^bo v"zbornic7 en tak kon-! Precej na roko mu gre Mar-'do po normalnih potih. Nič vo razvil v prvovrstnega časni-ter samomorov naglo narašča.' esnik manj kakršne mi po- tin Kočevar, toda samo ta mu posebnega, kar bi bilo vredno karja, kar je pokazal s svojimi Kadar pa kdo omeni, da naj bi ^rtarno v Washington. V za-1 ne bo mogel nuditi dovolj veli«; naglašati. Peticije socialistič- številnimi članki m dopisi v o-nače jednote in zveze sodelova- Jrih in norišnicah imamo po- ko pomoč, pa četudi bi izdali le nih kandidatov, na katere je beh jezikih, z Medveskom pa le z drugimi delavskimi organi-, Vprečno toliko ljudi kot v dru- nekaj številk. Z. Novak tudi treba nabrati določeno število zacijami, ki se bore za izbolj-'gih državah. Kotličkov tudi pripoveduje, da bo odprl od- podpisov, so razdeljene med šanje položaja delavcev, kar dovolj, le pijača je precej slab- vetniško pisarno. Izvedel sem, člane, težkoče pa nam dela ne-vključuje tudi agitacijo za so- ša da deluje še bolj demorali- da obljubuje od tukaj mnogo gotovost radi glasovanja o čar-cia'no zavarovanje delavcev na zujQče na delavske možgane, dopisov v Prosveti. Nekje se je terju, kajti od tega odvisi, po starost, v slučajih onemoglosti Mladina si pa išče zabave ko- nekdo zaupno pohvalil, da je kakem sistemu bomo volili, ii; .¿rez posel nosil, se pa vedno I der ve in zna lz tega okrožja Zvonko napisal fajn dopis za Dne 26. maja je stranka ime-dobe "progresivci", ki zavpije- zahaja ob nedeljah največ v jo, "ven s politiko JM . bližnje mestece Joplin preko * meje v Missouri. Joplin velja Premogovniška industrija v za praVo "Sodomo in Gomoro", Kansasu vidoma nazaduje, ozi- pa kljub temu hitro raste in na-roma pojema. Na zimo še ne- preduje. koliko okreva, v poletju pa je slabše od leta do leta. Ce izvzame Western Coal Co., se ki «iu UU U Čaki v bližnjem Pittsburghu zaposljuje v svojih petih rovih irajo 0 vzrokih, čemu gre delavcev Ju obra- ^ žiyahno mesto rakovo okrog 1,300 tuje po tri do štiri dni na teden, ^ Imajo gicer nekaj treznih ga,ZLa"' trgovskih glav, ki dokazujejo, velika . _ A a ao rti a VP 7fl- "Prosveto". Za dopisnika na Zvonkovem dopisu se je podpisal Martin Kočevar. Kdor bo njegov dopis bral v Prosveti, naj torej ve, da ga ni pisal tisti, ki je podpisan, nego bivši član Zvonko Novak, ki izrablja lah- Zanimivo je, kako se naši o- kovemega Martina za svoje o- rodje. H koncu priporočam tistim rojakom v Pueblu, ki imajo preveč denarja, da naj ga šen-kajo Z. Novaku, za protiuslugo MMMM»MM»M»MM»»»M ROYAL BAKERY SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA ANTON F. ŽAGAR lastnik. 1724 S. Sheridan Rd.f No. Chicago, III. Gospodinfe, zahtevajte v trgovinah kruh iz naše pekarne. *»»MMMMMMM»MMM» so vsi ostali rovi do malega za prti Mladina se seli v velika d" nj pametn0( da 8e piave za- mesta, največ v Detroii in t^ni- i-0_e ^ako strogo izvaja kajti « f^."" |!če del° vd.ru'fih ljudstvo hoče ob nedeljah tudi t ... .........I J ' ^ • « nalrat TdKoVP na nosi irroše šnjih mestih in še tisto malo in- — dobi" tQ ^ y Mis. dustnje kar jo je v bližnjem ^ • /name8to da bi ostalo do-Pittsburghu, je v slabem polo- T , rpvprpndie ter hi- nekaj zabave, pa nosi groše J ma. Toda reverendje ter žaju. Trgovina kakor obrt ter božne ženice pa pra. delavnice v teh krajih so od-jy da "pregrešnega" veseliA visne od premogovniške „i ljudstvu prav nič potreba, strije. Ce ne obratuje, rudarji nimajo zaslužka in trgovine ter obrtniki ne dobe naročil. V prošlih par letih je v tem okrožju bankrotiralo osem bank, ki so sedaj v likvidaciji. Izgubili bodo največ mali vlagateljir Tudi bankroti v raznih drugih podjetjih so dnevni pojav. E-iektrična cestna železnica, ki je vezala vse slovenske naselbine v okrajih Crawford in Cherokee, je sedaj popolnoma prenehala s prevažanjem pot- če si ga naj zato veselja in vzlic temu privošči,! odgovarja Missouri, naš Kansas pa ostane čist. Ka-, ko že se glasi tista storija, ko je Ribničan navadil konja jesti | j smrečje? Anton Sular. V NAJEM SE ODDA ena ali več sob. Zelo pripravne za posameznike, ali za več skupaj. Vprašajte na: 1S41 W. 2lat St., Chicago, IU. Viržmt zigttovi streho v deževnih dnevih Neglede kako malo prihranite, začnite s svogo vlogo TAKOJ s pristopom v Jugoslovansko stavbinsko in posojilno društvo KI JIH OBRESTUJE OD 6 DO 7% Sprejemamo vlo*e na delnice tudi po po*ti is vseh krajev Amerike. To druAtvo, ki je bilo ustanovljeno 27. dec. 1918 in inkorporirano 15. jan. 1919, posluje po zakonih drfave Illinois. VSE VLOGE SO ZAVAROVANE S PRVIMI UKNJIŽBAMI NA NEPREMIČNINE. Druitvo * boru j« vsak p«Uk «▼•¿•r ▼ «Uorani SNPJ. 43. serija delnic bo izdana v. petek 5. julija. IMOVINA 30. APRILA 1929 $360,809.91 Za pojasnila se obrnite na tzjnika JOSBPH8TBBLAY 2036 S. RIDGEWAY AVE. CHICAGO, ILL. Tel. Lawnd»U 9562 ^ .........................................................fffff jjj Dr. Andrew Furlan "SLOVENSKI . ZOBOZDRAVNIK 3341 W. 26tH St.. Ckicavo. IH. Urzdne ure: Od 9. do 12. dop.. od 1. do 5. popoldne in od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. tvečer. Tel Crawford 2893. Jal. na mu Rockwall j8_16 Feticrs RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lzwndale Ave., Chicago, III. Tel. Crawford 1382 Pristna in okusna domača jadila. Cane šmarna. Potraiba točna. PrUtopajta k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročita si dnevnik "PROSVETA" List stana sa calo loto |LOO, pol lota pa S2.50. Ustanavljajte nova druitvz. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naeiov zz lizt in zz tajništvo je: 2SS7 S. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILL. 1320 W. 18th St.. Cbiacgo, 111. Telefon Canal 4340 EDINA SLOVENSKA-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC Izbora svoiih cvetlic ta plota, svatb«, pofrobo, itd. Zastop. za Whiting, Ind. in okolico: S. Grabovac in Jarack, 401—131 «t S t root Tel. Whiting 323-R. Če hočete dobre, trpežne harmonike, se obrnite name iMIlMHMIMHIIIIIMHI DR. OTIS M. WALTER ZRAVNIK IN KIRURG 4002 W. 26th St., CHICAGO, ILL. Uradne ure v uradu od 2. do 4. popoldne in od 6. do 7:30 zvečer. TEL.: LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah. »»»»»»«»»«««»Miowmi Izdelujem jih lično t vsakovrstnimi okraski is coluloida. Pišite po cenik. John Mikuš 6607 Edna Ave., CLEVELAND, O. Victor Navinshek 331 Greeve Street, CONEMAUGH. PA. Trgovina društvenih potrebščin k od 9. sjutrat do 3. popoldno. U............................................................................. PROLETAREC Li. t m infer««« delavskega ljudstva Izhaja v tak četrtek I* d« j * Ju|o*luv«n»k« Dalavtka TUluif»* D.uiba, CklMf«, 111. • Glaailo Ju calovantk« Socialutična Zvaxa NAROČNINA tu Zedinjene driave in Kanado, ta cel© leto a.00; za pol leta >1.75; za četrt leta $1.00 — luozatnaivo: ta celo leto |3.o0; ta' pol leta $2.00 V ti t>kopiai in oglati morajo biti v našem uradu naj-pozuej« do pondcijka popoldne ta priobčit«* v i te vil ki tekočega tedna. __ PROLETAREC Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1*06 Editor_________ Buainess Manager. _______ Frank Zaitt Charleé Pogorelem SUBSCRIPTION RATES: Unitod States and Canada, One Year 3.00; Six Months $1.75; Tfcree Months $1.00—Foreign Countries, One Year $t.60; Six Months $2.00._______ AddrtMi PROLETAREC 363» W. 26th St.. Ckic^o, 111. T.l.phon. Rockwall 2864 546 Jože Zavertnik v razvoju (M. P. J. ! prvim-julijem J ofee £A4ertnik ne bo več I urednik "Pivisv^te". Na prošli konvenciji SNPJ. meseca maja v Chicagu je izjavil, da ostane pri svojem prejšnjem sklepu, ki je, da ( njegova služba preneha defSnitivno z zadnjim dnevom v juniju. Jpže Zavertnik je urejeval glasilo SNPJ. 18 let. Urad zapušča kot poštenjak. Dal je jednoti in listu vse kar je mogel, in dal je mitogo! ¿\oben posamezen član SNPJ. ni v toliki meri oblikoval SNPJ. kakor on, in niti eden ni bil tako vztrajen, neizprosen borec, kakor je bil vsa ta leta on. Mnogokrat »o deževali očitki, da je grob—toda če ne bi bil, bi zagospodarili v glavnem uradu tipi, ki se cede medenih besed, ki so "prijazni in vljudni", toda še veliko- prijaznejši z blagajno SNPJ. In kadar je pretila nevarnost, da bi take vrste ljudje pnšii preblizu in do prevelike moči, je Jože Zavertnik udaril ter je tolkel do konca. Pisal je*&a gasilo SNPJ. mnogo in dolgo. Ni $amo pisal. Sledil je razvoju SNPJ., štu-ui.ai njene probleme in sodeloval v razpravam, na sejah in kjerkoli. Kad je nudil svojim sodelavcem v glavnem uradu prijateljsko roKo in jih v slučajih polemik tudi proteži-rai. Verjel je vanje—toua a o hitro je kdo okienil aa pota sebičnosti in je začel smatral SNP.I. le lestvo zase, je prijateljstvo izginilo in Jože je postal brezobziren. Nekaj njegovih največjin neprijateljev v glavnem uredil in v Duzini uraua so iskali včasi njegove protežije. Dal jim je priliko ter vso j moralno pomoč. Kdor jo je izrabil, ali kdor je mislil, da je že dovolj visoko zrastel za svoja pota v svojo korist, je izprevidel, da je I zagazii v mlako. x*ivši glavni tajnik Turk je dobil mandat v veliki meri vsled Zaveraiikovega prizadeva-j nja. John Vogrich, Paul,Jteigtjjcvin Vincenc Cainkar so bili v polni meri deleini podpore Jožeta Zavertnika. Cainkar je bii v Spring-iieldu prvič izvoljen za predsednika, in ne malo po Zavertnikovi zaslugi. Jože Zavertnik je človek, in kot tak ima napake. Tudi preveč popustljiv je bil v gotovih slučajih. Diči pa ga svojstvo poštenja in ljubezni do delavca. SNPJ. ne bi postala tako delavska po duhu kot je, ako bi na njegovem mestu teh 18 let sedel kdo, ki bi bil oolj obziren in toleranten, kajti prej ali slej bi moral podleči pritisku ljudi nasprotnih tendenc in nepoštenih motivov. Njegova že-* iezna volja in vztrajnost je največ pripomogla, da so bili pogubni vplivi v jednoti, oziroma v njenem uradu, kadar so se pojavili, odstranjeni ali vsaj onemogočeni. Par delegatov angleško poslujočih društev se je na prošli konvenciji spomnilo nanj. Napisali so kratko resolucijo, v kateri mu priznavajo njegove zasluge, in ob enem so predlagali v nji, da mu jeunota pokloni kako darilo vredno do vsote sto dolarjev. Bila je sprejeta. Kdor je bil na konvenciji, mu ostane v spominu, da je Jože poskušal izreči nekaj be-..u(1 v odgovor, oziroma v zahvalo na tq resolucijo, ki so jo predložili člani ameriško-slo-venske generacije, a ni mogel. Bil je ginjen. Vse je bilo tako skromno, neceremonijalno. Kolikšna razlika, kadar dobivajo fajmoštri po slovenskih farah priznanja, od priznanja, ki ga je dobil Jože Zavertnik! Nekaj let do konca svoje službene dobe je prejemal $50 tedenske plače. Zaslužil je vsak cent, in nihče, ki razume njegovo delo, ne more reči, da je imel dobro službo. On ni bil samo urednik. Bil je oblikovalec SNPJ., varuh njenih najboljših interesov, propagator kampanje med mladino. Na prošli konvenciji sta v nominacijskfh govorih dva delegata slavila finančni in članski napredek SNPJ. in dala vso zaslugo zanj njenemu glavnemu predsedniku. Oba tista govora sta prihajalaiz krogov, ki so delu Jožeta Zavermika sovražni. Nihče ni vstal in dajal take komplimente Zavertniku, kajti njegovi prijatelji in njegovi nasprotniki enako vedo, da je za SNPJ. mnogo storil—toliko, kolikor se more od enega člana največ pričakovati in več kot toliko. Ni bil eden onih, ki bi prttel k jednoti ter ji zaračunal vsak svoj korak. Nasprotno, on spada med tiste, ki so v agitaciji zanjo rabili dostikrat ¿voja sredstva. Jože Zavertnik ima mnogo neprijateljev. Nekateri ga sovražijo, ker je dober stražnik. Eni, ker so mislili, da ostane njihov prijatelj VŠClPCI Čezdalje manj svobode. .še ajzenponarski socialist in se A.-Družina v Collinwoodu je, bo ponudil za urednika "Pro- Culkovski: poročal seji društva Loyalites o konvenciji SNPJ. Slikal jo je tudi tedaj, kadar oklenejo na napačna pota. {kakor jo je gledal s svojimi oč» Mnogim je nepriljubljen vsled svojih "grobih" napak. Jednoti pa je bil potreben piav tak kol je. Ce bi bil le intelektualec in bi u-čeno in taktno argumentiral na sejah glavnega odbora ali v listu, bi ga ljudje v odborih in ciiaielji dostikrat ne razumeli—razumeli pa so ga, kadar je argumentiral po svoje, kadar je nekomproinisno vztrajal in zato je zmagoval. On ni dolžan Slovenski narodni podporni jednoti ničesar. Ona njemu mnogo. On ne smatra, da mu je kaj dolžna in jo ne tirja. Tudi med članstvom je mnogo takih, ki so jih zli duhovi naučili misliti, da je Zavertnik imel pri jednoti le kruh. Svojo plačo je več kot zaslužil in zato bi bil vsak tak očitek proti njemu krivičen in hudoben ob enem. Sel je iz urada, ker potrebuje počitka. Jože Zavertnik v jednotinem uradu ni bil pisar, pač pa urednik, bojevnik, glavni odbornik, govornik in pa član, kakršni so zgradili SNPJ. v to kar je. Jože oštirne njen član~tn bo še delal zanjo—kot član, kakor je predno je po-v stal urednik njenega glasila in potem, ko je bil v uradu. Poznamo ga in vemo, da ne odneha. , mi cer napravil njene poteze po svojem okusu. To se ni zdelo pravilno bratu GroŠlju, pa je sveti". Vsekakor, \i in njegov bunk.— Bog ga ži-Kurja polt. Vidii smet, bruna ne. "Progresivci" so iskali v o-čeh socialistov bruno, a videli Veliki glasniki pravice in miru o vojni zelo ugovarjal. Družina se ni s povečalnim steklom komaj ! podal, Grošelj je vztrajal, da delegat, ki se je zahvaljeval za poljub, ni podal pravilne slike. V zagati je predsednik seje konstatiral, da sta izven dnevnega reda in se je šlo naprej na druge točke.—^Jerry Pengov. Pitanje "Radniku"; Čemu priobčujete preva-rantske oglase, kakor je npr. oglas v vaši 187. štev. z dne 17. junija? Mar se ne zavedate, da pomagate z njimi švindlerjem krasti denar iz žepov svojih naročnikov ? Bog ami, tako jet Katera stranka je bolja za smet. Bruno, ki je bilo v <>a « h njihovega bloka, so pregledali. Čudno, da so tako kratkovidni. Peter iz Kurje vasi. • Zapotljcni delegatje. V SU Louisu na konvenciji HBZ. smo dobili toliko letakov, pamfleLov in buletiuov, da nam je vsled dolgotrajnega utrudljivega čitanja opešal vid. V tem slabogledem sianju smo zaključili mnogo neumestnega. L. Pinevic. Cemu te toliko utikate- Cemu se toliko utikate v S. N. P. J., ko vas nič ne briga? Ste hoteli vašega Proletarca Kako izpoznaš hipo krita? "Tukaj smo vsi enaki sem » MILE KLOPČIČ: Hodim med oljke _______ L (V spomin Srečka Kosovela ob tretji obletnici njegovi smrti.) Hodim med oljke v ograde zvečer, da čujem, kako ciprese pojo. Težko kakor teh oljk zelenilo, sočno, kot olje iz oljk bi se vlilo, kakor kapljalo bi v sveti mir, mi ciprese njegovo žalost pojo: —Glej, zdajle maj in opojni večeri; taiy— (senca je padla prekormorja in neba) še borovec na gmajni ves sam je veje razmahnil na vse strani, mesečino dekletu in fantu drobi— jaz pa sem same pomladi tegoben, vedno sem zdoma, vse kiaške poti prehodil, vse trate prešteval, globeli preblodil, Petra iskal, da bi roko mu podal, pa nisem našel, nisem preštel, ne morem najti, ne morem prešteti. Pa se bom vrnil, vrnil do majke in ne pojdem nikamor, nikamor več; Glej, preveč ubog sem preveč dajal, jaz od nikogar, vsak od mene jemal, ln zdaj sem bolan. Legel bom mati, legel na kraško razpotje, naj vse steze gredo preko mč, kot senca po gmajni, solnce po trati. Sam tvojo lučko na oknu z dlanmi bom zastiral, na vse strani bom borovcem ceste odpiral, naj se temno razrasto kot srebotje— če ne, ne bom, ne bom mogel spati, o mati.— Kdo je šel kot on v tujino, pa da se ni vračal pet našo žalost, v trpo zajet razodevat mesečino? ■ < ......fftiu SNPJ., progresivna-narodna, a-mastiti v njeni kasi, pa ni ra Carl Sandburg vprašuje, kako izpoznati hi-pokrita, in odgovarja s španskim pregovorom: "llipokrit ima besede svetnika in krpniplje kakor maček." Hinavec je sladak, govori medeno in prikupno. Ni zanesljiv, kajti opraska te, oplju-je, zataji te, ob enem se liže naprej ter igra J vlogo dobrega, prijaznega, delov nega človeka. Dostojnosti in častne besede ne pozna, dasi mu je vedno na jeziku. Načel nima, četudi nepretrgoma govori o njih. Morala mu je nekaj tujega, dasi govori v jeziku sv. Alojzija. Te vrste tipi niso brez ambicij. Kadar hočejo naprej, plezajo najrajše po ljudskih hrbtih. Za urade se potegujejo le, Če pričakujejo od njih koristi zase. In v svoji politiki obrekujejo v jeziku svetnikov ter praskajo s kremplji mačka. li socialistična? To je vprašanje, ki nima smisla. Bolj na mestu je vprašanje, kdo je zgradil SNPJ. in v kakšnih okoišči-nah. Ali so jo romarji, ki zapišejo vsak korak na stroške SNPJ., če le morejo, ali so jo tisti, ki so zanjo žrtvovali čas in denar? Koliko je bilo med slednjimi socialistov, in koliko onih, ki se prištevajo danes komunistom - narodnjakom - pro-gresivcem ?—Radovedo. talo.—Raztogotena Spela. Zaloge ie napolnjene. V Lemontu so se dobro založili s podobicami, svetinjcami, rožnimi venci, kipi, mašnimi bukvicami in z drugo tako drobnarijo, ki na debelo malo stane in na drobno prinaša gospodom velik profit. Računajo, da jim prinese vse skupaj vsaj pet tisoč dolarjev dobička, ne-vključivši maše, katerih bo naročeno, kakor patri pričakujejo, za dve leti naprej.—A. Kramar. Molčeči Cal molče pite. Slava titelnov je minljiva. Nimaš več titelna, pa te svet| -- pozabi, če si bil samo titpl. Po- Nasvet "Narodnim Vitezom", zabljen je že tudi molčeči Cal,| "Nai^dni Vitezi" v Chicagu dasi je šele nekaj, mesecev ob predlagajo združenje svojega Ne ubijaj! Jeiui Nazaretiki. Vojna in krščanstvo sta dva nezdružljiva pojma! L. N. TuUloJ. Človeštvo je prokleto, ako je obsojeno, da večno ubija zato, da bi dalo.dokaz o svoji hrabrosti. Hrabrost ni v tem, da se vzdržuje nad svetom mračen in strašen oblak vojne, pri kate rem se vedno tolažimo, da se bo njegova ploha vsula na dru ge. Žtn Žor«t. Rešite nas in naše otroke pred smrtjo gladu, ki nam grozi. če bo šlo tako naprej ; rešite civilizacijo in njene pridobitve, ki so nam jih v naše-m imenu pridobili učeni možje razuma; rešite svet, da ne pade nazaj v barbarstvo, rop in grozo! Hoduson PraU v pihinu f^ rt! Sutt nerjevi. ' ^ Clovešivo, razkosano po sVe-tovni vojni, stoji na pragu še bolj peklenske vojne, ki bo milijone mladih ljudi in vse upe na boljšo bodočnost nepovrat-fe no uničila. Ce se ne bodo •ene'* s svojimi poslednjimi silami borile proti temu valu uničenja, potem naj pride kri njih sinov čez. njihove glave! One bodo sokrive morjenja, če ne bodo pokazale volje, da ga prepre čijo. ■Ni oproščenja onim ženam, nja, «em brezpogojni pacifist, odkrit intei nacijonalist in pristaš nemško-francoskega sporazuma. Vojna 1914-1918 mi je poka. zala, kaka velika zmota je, smatrati vojno za neizbežno zlo in za edini način reševati mednarodne spore. Sedaj spoznam, da se vojne več ne izplačajo, one ne osigurajo miru, temveč povzročijo le nemoralo in odpirajo na stežaj vrata politični reakciji. Zmaga ni več | nagrada za hrabrost in navdušenje za dobro stvar, temveč samo delni rezultat premoči v tehničnih pomožnih sredstvih, na drugi strani pa posledica prisilnih razmer, tako da ima kriva država ravno toliko izgledov na zmago, kakor nedolžna. Vojna ni samo uničujoča, barbarska in nečloveška metoda, poravnavati mednarodne spore, temVeč je to tudi najbolj neumen način, ki se mora z res pnrrfetfm in učinft iftit&f& fiiadomestiti. * ^ £ t Fran*. general P«rcwi, čl. višj. o j. nv» na konferenci zasto- pali "nevitlno jimeriško vlado". Bili so na nji odločujoč faktor. Njihova naloga je bila pomiriti sloje evropskih Na konferenci zastopnikov zavezniških dežel in Nemčije, ki je sklepala kolikšna naj bo vsota, ki jo mora Nemčija plačati za vojno odškodnino, je bila ustanovljena velika mednarodna banka, prva te vrste na svetu, ki bo imela $100,000,000 ustanovnega kapitala. Inicia-torji zanjo so bili ameriški Kdo je bil tisti gl. tajnik? Kdo je bil tisti glavni tajnik, ki je na združitveni konvenciji kapitalistične v Clevelandu predlagal v svojo dežel ter jim dati pogoje, da se reklamo znižanje asesmentov, stabilizirajo z medsebojnimi potem pa je imela dotična or- sporazumi. Ta mednarodna ganizacija skozi vrsto let izred- banka bo imela v oskrbi izpla-ne asesmente v razne sklade? čevanje nemške vojne odškod-Tajnik, ki se na tak način igra nine in ob enem se bo polago-z jednoto,. zato da si zasigura ma razvila, kakor mislijo usta-ponovno izvolitev, ne more biti novitelji, v mogočen mednarodne dober, ne sposoben tajnik, ni denarni zavod z velikim «ve- Pika. jtovnim vplivom. $25,000,000 --. ustanovnega knpitala plačajo Trunk blagoslavlja laborite. ¡vanjo takoj Velika Britanija, Izboriti v Angliji niso socia- Francija, Nemčija, Italija, Bel-listi, pravi Trunk za svoj bunk- gija in Japonska ter privatni1 žurnal. So ali right, in Bog jih bančni interesi Zedinjenih dr-živi! S časom bo Trunk postal žav. PO^LRDNJA ŽELJA iz rt u Kdon izmed «kupine roi^nih mornarjev n potopljone tovorne ladje: SpUaj je priila vrnta nate, da te razrežemo in pojemo. Preje pa *n 'Volo poriodnjo iello." Jas telim U to, da ms pokopljete v rodni grudi." ♦mi»»mi*mmh«>h»m«imm*»m, _________ _____-__ A SOCIALNI IDEALI Predaval IVAN MOLEK v klubu iuv, 114 J. S. Z. t DotroiUi, Michigan, 12. januarja »»» v klubu it*v. 1 J. S. Z. v Ckicagu, lllinoi», dn» 25. jauuarja 1929. M............................... in samostane za odpuatke. Končno so Ae CERKEV V MEHIKI SE ZAHVALJUJE Z A PORA/NAVO KONVENCIJA H B 2 Važnost delavskih načel v pod- aemijo podarili cerkvi. Novo leto je prišlo _ # pornih organizacijah delavcev in od&lo—ljudje so pa debelo gledaii, ker ie svet se stal, oni niso pa ntf imeli. Mnogi so potem zahtevali zemljo od cerkve nazaj, pa (Nadaljevanje.) Tema srednjega veka. Razen teh začetkov v Atenah, Kimu in na Kitajskem ne opažamo v omenjeni dobi nikjer drugje nič. V Egiptu, Ninivah in v Babilonu, kjer zgodovina notira najstarejšo civilizacijo, ni bilo socialne idealnosti. Egipčani, Asirci in Babilonci so bili sicer dobri državniki, toda brigali «o 8e le za moralno zakonodajo napram posamezniku. Ljudstvo je bilo ločeno po kastah in veljal je nazor, da tako mora biti kakor je. Da bi se bil kdo brigal za trpljenje sužnjev, bi bilo nesmiselno, kajti suženj ne more biti drugega kot suženj. , ;„ Nič boljše ni bilo pri starih Hebrejcih ali Judih, ki so svoje moralične nazore pobralr od sosedov v Egiptu in Mezopotamiji ter severno od Palestine. Judje to imeli mnogo takozvanih prerokov ali moral ič ni h govornikov in duhovnov, ki so radi gi meli proti zjob-ncsftm vehkuAev in kritizirali so takratne bogatine, ali ne zaradMega, da bi hoteli izboljšati gmotne razmere revežev, temveč zato, da se velikaši poboljšajo in ne vzbujajo jeze njihovega boga Jehove, ki potem tepe vse skupaj: pravične in krivične. V zadnjem stoletju pred krščansko ero je b-lo v Judeji—;>pp grškem delu Male Azije ter v Egiptu polno organizacij moralistov z raznimi imeni, ki so harangirall ljudstvo in vsaka struja je po svoje napovedovala prihod Mesije in povrnitev "zlatega veka". Vse te struje pa niso imele niti najmanjše socialne zavednosti. Iz ene teh struj judovskih moralistov so se pojavili kristjani. Eden prvih med temi, ki se dajo zgodovinsko zaslediti, je bil Pavel iz Tarsa, ki je v krščanski zgodovini znan kot apostol. Tudi on ne more spadati med socialne idealiste. Prvi kristjani so živeli v nekakih komunističnih občinah, toda če kdo misli, da se more njihov komunizem količkaj istovetiti z modernim pojmovanjem komunizma in komunistov, se vara. Imeli so skupno imetje, skupno svetišče in skupno pokopališče—to je vso. Njihove ideje se pa niso niti najmanj tikale socialnih ali ekonomski vprašanj. Prvi kakor kasnejši krščanski učitelji so dosledno hodili za judovskimi moralisti in niso hoteli ničesar slišati o socialnih potrebah in ciljih. Njihova skrb je bila za življenje "izven tega sveta". Bogastvo so preklinjali, a ne zaradi tega, ker ga je manjkalo revežem, pač pa zato, Jter je bogastvo "pohujšalo" ljudi in vodilo v "greh". Prvi kristjani so hoteli, da bi bili vsi ljudje revni, da bi se vsi dobro postili in da bi vsi veliko trpeli, da si Čim prej zaslužijo nebesa. Sploh so takrat pričakovali, da pride vsak čas "sodnji dan" in potem je vsega konec. To pričakovanje "sodnjega je niso dobili! Lansko leto ste lahko čitali v časopisih, da neka tožba za dotično samo-stanko zemljišče v južni Italiji še danes ni končana. Vleče se že 928 let in najbrž se bo še vlekla. Takozvani krščanski očetje, ki so imeli glavno be&edo, ko se je stari Itim pokristja-nil, se tudi niso brigali za socialne utvari. Sv. Avguštin je spisal knjigo "De Civ. MM (Božje mesto), v kateri je odločno postavil point, da kristjan se ne sme zanimati za telesno življenje, kajti vse to, kar se godi na svetu v svrho posvetnosti je brez pomena. Prava država za verne kristjane je šele "božja država", ki je na onem svetu! Trije največji cerkveni filozofi ali školastiki v srednjem veku—Tomaž Akvinski, Duns Scotus in Bonaventura—niso imeli najmanjšega smisla za socialno ali politično rekonstrukcijo človeške družbe. Vsaka beseda-ali misel o tej stvari je bila prvič odveč in drugih pregrešna. Kakor je Bog uredil, tako je—in ljudje se morajo udati v božjo voljo! Kazume se, da je bil v razmerah takega mišljenja in naziranja ter strogega izvajanja takega naziranja vsak socialni napredek nemogoč. Ko je v petem stoletju padel zapad-ni rimski imperij in je'namesto njefca zavladalo papeštvo, je nastopila doba zastoja, ki je trajala—kot sem že rekel—celih tisoč let. Zgodovina ne pozna primere tej dobi. Lahko vse je kdaj prej v prazgodovini človeštva zastoj ' stal tisoč ali več tisoč let, ali odkar se je človeštvo naučilo pisati, da je lahko zapustilo pismena poročila o sebi, ne pomni tako žalostne dobe na svetu. Politična zgradba in kultura Kima, ki je precej dvignila človeštvo —ali vsaj je začela dvigati ga—je bila temeljito pokopana in na njenih razvalinah je ležala miljo debela plast'ledu. Jaz imenujem srednji vek ledeno dobo v miselnem živ- (Nadaljevanje • 1. «trani.) ' naši veri". Proti verskemu pouku je glasovalo 12(i članov konvencije in za verski pouk 124. Ukinjen je torej z dvema Mi smisel za skupno delo. Mladina na tej konvenciji ni zastopana kakor je bila na S. N. P. J. Šele proti koncu dragega tedna konvencije je vstal glasovoma več ne, kar dokazu- B»d.»vin»<= « Cle" - velaiida, ki je pojasnil, da zna (A»ris«/ Wtl^tam Str# rt) ' Vojna m «d ritntko katoiiiko cerkvijo in mahiiko vlado j« "poravnana i rajala ja «4 I. 1926 napraj. Cv.kav v Mehiki Živi od novodnoati ljudstva] in jo naguja kakor noben« revolucij« v Mehiki pioti car je, kako močan je postal kleri-I kalni sentiment v Zajednici. Praktična naredba je, da bo v bodoče reševal poverilnice delegatov porotni odbor, in ne poseben odbor, kar bo konvenciji prihranilo na času. Dele-gatje, ki se vozijo ponoči, dobe ! plačan tudi spalni voz (pull-man). Namesto skupnega odbora za prošnje in pritožbe bo imela konvencija v bodoče dva, enega za prošnje in drugega za pritožbe. Odbor za pritožbe je imel na tej konvenciji 346 prošenj vseh vrst, od posameznih članov Zajednice za pomoč, pa do cerkva, verskih in uarodnih ustanov ter apele komunistov za podporo stavkarjem itd. Od-( bor je ugodil 233 prošnjam in nakazal za razne podpore e-najst tisoč dolarjev. Vse prošnje cerkvenih ustanov so bile odobrene, ravno tako apel za podporo stavkarjem na jugu, ki jih vodi komunistična unija. Točka, da ima društvo pravico do enega delegata na vsa- druga cerkev v niti eni civilizirani deželi. Borb« ^ih dve sto članov, ostane tudi »rkvi ni bila in ai borba proti carkvi kot taki, pac . V HOVih pravilih. Veliko raz- pa borba proti najtemnejliin »ilam neznanja, reakcija in vraxevaritva po.očtlo na prvi »trani.) (Glej breme glavnega urednjka." Pa- karjev Blaž Mrmolja. Biti so-metni ljudje ne govore na tak cialist malo obeta. Nimaš dru-načiu, toda delaj o lahko za isti gega kakor delo in pa tu in tam cilj kot označen v gornjem priliko, da ti kdo ponudi dese-1 jen ju evropskega človeštva. Celih tisoč let stavku—seveda s tem, dtt dela- tak v nagrado. Drugače je se- — * ntfi O II O 0 i II niti PDA IA InJnnin L',1« «.a.a ' ...J. Ji _ ll____1. _ ______i *___.» prave je bilo o določbi, da morajo biti gl. odborniki državljani. angleško bolje kot hrvatsko in naj mu delegacija vsled tega oprosti, ker bo govori! angleško. To je bil prvi angleški govor izmed krogov delegacije na drugi konvenciji največje jugoslovanske podporne organizacije. Na dnevnem redu je bilo vprašanju angleške priloge v "Zajedničaru". Resolucije, ki jih je konvencija sprejela, so bile večinoma iz vrst progresivcev, toda pomen za bodoči razvoj Zajednice bi imele le, ak0 bi imela na vodstvu odbor, ki veruje v smisel sprejetih resolucij. Resolucija, ki obsoja diktaturo v Jugoslaviji in za ustanovitev kmečke-delavske republike je bila sprejeta soglasno. Glasovali so zanjo katoliški in narodni Hrvatje poleg progresivcev. To je sicer politika, ki je po pravilih HBZ. prepovedana, in taki slučaji so dokaz, da se je "politiki" in verskim vprašanjem nemogoče ogniti. Konvencija je izgubila mnogo časa ravno vsled tega, ker se je na-tezala radi vere in politike. Sprejeta je bila resolucija, ki nalaga glavnemu odboru de- se ni porodila niti ena socialna ideja, niti ena zdrava ideja za materijalni napredek Človeštva, uiti ena nova kulturna ideja. Kulturno življenje je bilo sploh pod "vsako ničlo. Pomislite samo, da v enajstem stoletju—celem enajstem stoletju— so bile spisane samo štiri knjige. V sto letih štiri knjige in še tiste niso Uanes vredne, da jih čitaš! Srednji vek ni bil samo zastoj, bil je v mnogih in mnogih ozirih nazadovanje. Narodi v jo za jednoto. Kdo more ime-' veda, če človek s prepričanji novati koga izmed funkcionar- mešetari, in če nikoli ne zamu- Koncem prvega tedna kon- lovati za stike s SNPJ. in dru-vencije je bil predstavljen de- £imi jugoslovanskimi podpor-legaciji Vincenc Cainkar, gl. nimi organizacijami ter gladiti predsednik SNPJ., ki je bil na- Pota združenju, resolucija o vdušeno aklamiran posebno od angleškem tisku in mnogo dru-strani progresivcev. Govoril je f1"- potrebi zbliževanja naših O zaključnih sklepih kon- jev, ali napol funkcionarjev, ki di vreči klobuk v zrak, da vidi, podpornih organizacij, pred vencije ter volitvah glavnega padli nižje kot so stali Rimljani in Grki pred krščansko ero. In to ni bilo le v takozvanem "svetem rimskem cesarstvu", temveč tudi med Bizantinci v Carigradu, kjer je živela vzhodna polovica nekdanjega rimskega imperija še celih tisoč let po razpadu paganske kulture. Tudi srednjeveški potomci Grkov se niso čisto nič brigali za ideje svojih očetov in so lepo spali spanje—otroka. Zanimivo je to, da so ideje starih grških mislecev medtem počasi zlezle med Arabce in Perze. Arabci so jih zanesli v Španijo in tam—med mohamedanskimi Mavri—je kma- dne" je trajalo celih tisoč let. Vsaka generacija je bila v strahu, da njeni otroci ne bodo \WM doživeli starosti. Največji strah je bil, ko se | lu vzcvetela kultura, ki je baa edina lučka v je bližalo leto 1000. Celo leto pred to letnico ) temni noči srednjega veka. Toda sveta inkvi- so ljudje romali na božja pota in v puščave ! zid ja je u pihnila tudi to lučko in poskus mav- delat pokoro; polja so pustili neobdelana. I riške kulture v Evropi je bil uničen v krvi in živina je šla kamor je hotela, denar in drugo, ! pepelu, kar se je dalo odnes^so pa znosili v cerkve bi sam o sebi dejal, da ne dela kako piha veter. Veter ima si-za jednoto? cer tudi svoje muhe, kajti to Prečitali ate stavek v Koba- pot se je izkazalo, da je "manj-lovem pismu, v katerem kon- kalo še kakih 16 glasov" . . . statira, da ga je poslal na poto- V SNPJ. ne iščem zase nobe-vanje upravni odbor, in Kobal n*h osebnih ugodnosti, in se je na tej turi tolmačil mladini bom protivil, da bi jih dajala srednjem veku so „gospodarsko in kulturno ¿ivljenje naših organizacij, ji drugim, ako jih niso zaslužili n o i i »Hi» ^At C Rimljani in Grki nred prigovarjal, da vzljubi naša »U če niso do njih upravičeni. društva in začne delovati v ¿kode ji nisem še nobenkrat njih. Jako lepa naloga. Pravi, napravil, pač pa sem ji skušal da je uspel toliko, da ima jed- koristiti po svojih močeh, in jaz nota dobiček od tega, od mene, mislim, da nima škode od tega. ker sem preveč "vesten", pa škodo. Po mojem prepričanju je i-mela SNPJ. vsled omenjene ture nad tisoč dolarjev Škode. U-pravni odbor ni prišel sam na vsem SNPJ. in HBZ. ter konč- odbora bo poročano v prihod-nemu združenju. Naglašal je nji številki Proletarca. (Dalje prihodnjič.) to "koristno" idejo, nego ga je ugodno o meni, in da so me ne-opozoril nanjo prijatelj Kobal. kateri njeni člani res umazano in odbor, v katerem so bili pač "opravljali", kar mora biti tu-ljudje dobrohotnih misli, je re- di njemu dobro znano. Kaj pa, kel, da je ideja res dobra, in je njim "napredno narod-da naj se jo preizkusi. njaštvo" samo pretveza? Jaz sem še vedno trdovrat- Ako prijatelj Kobal hoče, nega mnenja, da tisti odbor pr- lahko razpravljamo naprej o vič ni imel pravice pošiljati ko- 'mašinah', kandidaturah, socia-ga na tako turo, najmanj pa še lizmu in "naprednemu narod-v poletnih mesecih, in drugič, !nemu bloku", o turah, poroči-da ni prav nič premislil, čemu lih itd. Gradiva o teh stvareh dela prosilcu to uslugo. Ako bi je mnogo, in bilo bi koristno, če se odbor zadosti poglobil v su- se ga nekaj objavi, gestijo, bi se moral naj prvo • Frank Zaitz. vprašati, dali ima prosilec za|__ turo potrebne kvalifikacije ter vpliv za agitacijo med mladi- _ no? In pri tem bi morda prišel 17 JSZ. rU k do zaključka, če bi vztrajal pri, *b 7:30 ,Več." n\«k"tre», nämeri, da nekoga pošlje, da jc nedeljo ob 2:30 popoldne v klub«, je treba poslati Člana, ki ima vih prostorih v Slov. narod. domu. Pravzaprav jaz za te vrste agitacije največ pri-i Sodrug», prihajajte redno na »aje in to res vem, in zato Ivan Trubel like uspeti. In ako bi odbor to Pr'dol>'*»i*« novih članov, da bo mo- Chicago. 21. junija, 1929. | Nikar ne misli! Frank da be*..U- »svojo opazko ni prav storil, atoril, bi Se odločil S* Donald a IZn^ 1 Cenjeni g. Zaje! 1 kim obrekovanjem prišel do kak*ne- ko spravlja Andreja Kobala v J. Lotriča, ki je bil tedaj zelo pwa. Opozorjen sem bil na notico,'kate- ugleda! stik z "narodno mašino". Tu- popularen med mladino SNPJ.____________ ro si pod "VMipci" priobčil" 13. juni- Andrew ko a . dj n[ bi|Q prftV> ko je ,«£lftn | ^ priznan v0(jja# Pozneje ja. Ker ae tiče mene, oziroma ljudi, p. s.: Ko bo* razpisal nagrado, sta- konvencije", v Enakopravnosti' ge ira je s "šušljajočo kampa- vanjsT In^na^dnf'mJSS^dÄ ^ * ^ ^ P,8m<>' . z vidnim ™<*ovoljstvom P^tel njo" več ali manj očrnilo, pa da Ti pojasnim'samo par »tvari, *e'| Prijatelj Kobal me ima naj- med vodje naprednega narod- menda vsled zavisti in ne zato, prav jih kot nadzornik SNPJ. «am brž zelo rad, ker bi drugače ne nega bloka. Ljudje so res kri- da se koristi SNPJ. Morda je lahko vei. Oiividno jih nalaW po- omenil, da sem čez poletje po- vični, in mogoče je tudi "Član malo znano dejstvo, da so Andrew Kobal pomiia nagrado Prijatelj Andrew Koba. rai je poslal pismo, v katerem pra- Te pro8il_ da ralpiieä naKrado $10. dober ^ če ge njemu zdi VI, da gre Z mojim ugledom kstero ¡lplai««n vsaktmu, ki mi lahko dol)er laltavo, da mi je socializem le dokaie, da sem na pnJavanjih in di«- za pretvezo da lahko obreku-1 kuiijah ali » privatnih razgovorih s Pismo me opozarja na dej- jem poštene ljudi, nadalje, da b' ™r,l° Pf sem s svojo "vestnostjo" PO-|pa kakžni dru no doneče prečital letak, ki ste Nevtralci ter socialisti so pa- ga polem iahko čitali v zapis-tronizirali kuhinjo čikaških „jj^ v pr0sveti (bil je ponatis- vstala zgodaj, gacija velike in častite SNPJ. je človek vsega ustavila promet na neki zelo V pondeljek, prvi dan kon- čin društev, progresivni narodno- njen tudi v Prol«tarcu.-Op. ....... ........• • ^ komunistični blok pa skor0 sto- ur<)# MJT. je ogorčeno konsta- odstotno hotel cementnega blo- tjraif da je t0| bratjee in seska. Priznati pa moram, da so treee, pooolitikaaa, in sledilo bili s postrežbo oni skoro bolj je ploskanje. Ker poverilni od- nam je napravil vzlic politiki f^u^vl^ ."to k^Jendio u^ ^ ^ ^ T^™ Pr* vsaj par veselih momentov. St. iskovanjem, je bilo ¿asa mnogo 39 pa nima njegovega humor- ^ ** J.Vv \ ° U" Ja oač oa irlas ki Je tolikšen precej č*te** J « stem letaku brez Popisov, ja, pac pa gias, Ki^je wuwb,| uko 8e ie gpoznam na business, Milvvauški Vidmar je dejal, da vencije, sva "Veš, doma privajen, pa lahko je in spi," je rekel moj posteljni partner. "Kaj nisi dobro spal?"—"No, ali si ti?" Umila sva se in o-blekla ter na vprašanje lagala gospodinji, da sva spala imenitno, moj komarad pa je celo prometni čikaški julici v Loop. Kdor je bil v VVaukeganu, se še spominja tistega br/Ua, ki nam je i vsaj par dejal, da je .pal kot da je ubit. da so se stresle rože pod stro- d kakQ do uk, ^¿j.. prenapačen, ni pa pod- ---- .-----j-«--------- pom, ki ao nam jih napeljali po, u_ , . m. mui„ THra. ' • T I* . F vsi dvorani nam na čast. I ih iu^aniih ter W ""f 0^,6"' konven- aj drugin, Kate- Naj *a hip pustim številke £ * J"t/h „nai ^ g ' df "N M lalo da ao cvet naših bratov delegatov, ker P°im£J*^™* " d listnica V b,°d d, jo ro-, je uslI4, velikej{a koJzlll( k>jU parji ne najdejo, kar vidoma debeli. Tako je bilo tudi s ho- Na 26th in Lawndale sva zavila v restavracijo. Okrog miz je sedelo že nekaj drugih, katerim se je poznalo našega naroda—z drugimi sedami, da so delegatje naše rana je bila vsa okinčana z ro-dične SNPJ. Lična "kelnarca" žami. Visele so v "kitah" po nama je prinesla vode ter vpra- stenah, bile napeljane pod stro-1 JJJ™tu-šala, kaj želiva. "Nisem prav pom, z njimi je bil ozaljšan o- m zadovoljni. Da. nič vajen restavracij," je rekel der. Neki bra za menoj, ki pa ^ piačevali več, smo bili moj tovariš s postelje, "ne vem, mi ni pokazal številke, je re-j ^ nadzorstvom naših kaj bi naročil." Gledala sva kel, da je vsa dvorana "v ro-, ^ ki.M delale v imenu nekaj hipov drug drugega ne žah Izgleda kot kapelica je navodiiu ¿ikaških društev M ' predsednika' konvenciji vedoč. kaj bi, ona pa je hitela dostavil. »»^fSR da nam bi bivanje.v tem ^J^SSl^hkodamoIS "socialistični stranki" je prihranil mnogo deia. Izmed priporočenih kandidatov od strani "socialistične stranke", katere je prečital MJT, so bili skoro vsi izvoljeni, samo čikaški Zaje je propadel, ko je kandidiral od naju rtneii drugim. Sveto- val. da ako «no mi re. narod-'J^»™^ ^ p^jetn^ K^r« ' W cveU' iemu ,e "M ^ ,n- STd. .e ne bo treba k njim,mi val sem tovarišu, če je naj naroči jajca, pa je takoj sultirati s papirnatim in bog-podprl predlog. "Ce bo kon- zna še s kakim drugim umet-vencija dolgo trajala, se bom nim cvetjem ? Saj smo mi ven-še restavracij privadil," je re- dar pristno narodno cvetje! Da se ne bo treba k njim _________________________ povračati pozneje, naj zaklju- na povpraševanje pojasnili, da čim kar tukaj, da smo se od je Narodni Vitez od društva njih prisrčno poslovili in jim Nmroc|nilh Vitezov, je sijajno le- kel moj zabavni komarad. Re- (Sestra, ki je zastopala eno ~ treileTTo- 1° pr°~ , stavrater z umazanim predpas, elevelandakih številk, me je ob ,krbno kuhre. ter Btregle * ° kom. Tresle ao se stene, m od nikom je prišel k našim mizam, tem premišljevanju spravila z želimo da bi še dolgo let enako po proteatiral proti takim leta-skrbno kuhale ter stregl« jim možem kakor so nam. gledal nas je vse hkrati ter ravnotežja, i nekod je počaai prikobacala ko je obupno' drugi seji je bilo zelo malena miška. Tudi naš brat vpraševal, kdo da smo, če je vzdihnila, "jej, kako kade!") .dolgočaano, pusto in prazno Kotar iz Detroita se je izražal morda tu v bližini kaka kon-, Konvencija je v teku. 2e ce-' kakor na svetu predno ga je proti blokaštvu. Počasi so po- vencija in ko smo mu potrdili, li dve uri smo sedeli ter poslu- K°spod oblagodanl z Ada- tekale ure, iz urada odbora, ki se je zelo nasmejal ter vprašal, šali klicanje številk. Br. pred- m°m Evo- P* * Je J« pregledoval številke narod- koliko časa bo trajala. "Kakih sednik imenuje odbor, čigar pripetilo, da je kakor strela z nih cvetov, pa smo dobili spo-deset dni," mu je nekdo pojas- naloga je pregledati, če so bile j^nega br. MJT (ki tudi ni i-|ročilo, da bom0 mogoče dobili nil. Se bolj se je nasmejal ter vse številke pravilno izpolnje- mel Številke) prinesel bombo report enkrat pred zaključkom se čudil ob enem. Oni, ki so se- ne, da bodo deležne dnevnic ter jo treščil med delegate. Ko tretje seje. Prijel me je spanec deli pri kantorju, so ga klicali po vseh pravilih naše jednote. J« razpočila, so bili delegatje in «^i dremal, ko se je dvigala. Mike "They will have a long "Sedemnajst spornih delega- večinoma razočarani, kajti niti številka za številko ter pripo- convention," je pravil Mike de- tov—še nikoli toliko," je pra- ^«tre delegatice niso popadale vedovala ta to, ona kaj druge- kletu, katere profesijon je stre- vila številka, ki je bila že na v nezavest, le čikaški združe- ga, zato da smo pričakali pete či drugim ljudem. mnogih naših in dnigih kon- v*lni Vidmar je bledel, kot da ure. Nato smo šli večerjat, po- Postopali smo dolgo po tro-' vencijah. Odbor za pregledo- 'mu prihaja slabo, pa se je naj- tem pit, debatirat do polnoči, toarjih, ogledovali smo znova vanje številk iz vrta narodnega bri pačil. ^ in nato spat. cementni MJT blok v oknu ho- cvetja je šel na stran ter študi- "Bratje, po naključju—- i "Danes sem pisal moji stari, tela, poskušali smo se smejati ral, konvencija pa se je začela brat MJT. je govoril z visoko da me ne b0 več spoznala, tak opazkam, in tako smo srečno' dolgočasiti. Začeli so se pred-, dvignjenim, pojočim glasom bom, ko se vrnem," je hudo- dočakali ure, ko se je na odru logi o tem in onem, s kakršnimi I"-P° naključju pojavil glavni predsednik, u- se ubija čas, končno smo se za- nepodpisan letak sem dobil ." in dele- daril po naših določbah trikrat čeli pečati z resolucijami. Za-s kladivom ter otvoril deveto čele so se zmerno, toda cvetovi redno konvencijo. "Ovi maleni hrvatske narodnosti so stavili je Cainkar?" Nagovorjeni mu predloge za radničke resolucije je pritrdil. Počasi smo se pre- tako naglo, da se je br. dr. rinili do čitanja imen odborni- Kern, ki je toliko srečen, da ga kov in delegatov, dobili smo že dolgo kličejo brez številke, vsak svojo regalijo oziroma de-' vprašal, koji je to vrag? Dali legatski znak ter beležno knji-je to konvencija naše lepe na-žico s številko, katero bomo rodne jednote, ali pa je to kon-dvigali v znak da hočemo go-|vencija kake politične stranke voriti. Kdo bi poznal po ime- in unij ? Brat predsednik je ve-nih vseh teh dve sto ljudi in del, da si dr. Kem s tem vpra-več, pa Čeprav smo "voditelji v šanjem ni pridobil ne simpatij, naselbinah, četudi dopisujemo ne glasov narodnemu bloku, pa v liste, in akoravno smo bili iz- je zelo na nenarodni način pobrani izmed najboljših—torej jasnil, da so v SNPJ. delavci, "cvet naroda"! Izvoliš dva pa se, kar se razume samo po podpredsednika konvencije, sebi, zanimajo za delavske za-katerih glavna naloga je, da deve. Eto! Ker pa je bilo na štejeta pravilno glasove ter be- razpolago veliko časa, so bili ležita imena onih, ki se prigla- vsi predlogi za odgoditev kon-sujejo za besedo—toda četudi vencije toliko časa, da poveril- gacija je videla s potez na njegovem obrazu, da je odkril ne- mušno modroval moj posteljni partner, ko sva se pozno zvečer razpravljala. (Daljo prihodnjič.) Simbolizem letnih časov Štiri letne čase imamo: zimo, žene iz svojih tal, iz svojih ko-pomlad, poletje, jesen. Naj- renin, in po kateri je naš slo- lepši letni čas je pomlad. Najlepša doba pomladi in sploh leta, je pa mesec maj. Zlasti v svojem prvem začetku, ko se narava najbujnejše probuja v cvetju in zelenju, v novem življenju, v novi mladosti, v novi luči. venski pesnik Oton Zupančič zložil ono lepo svojo pesem : Mak, mak, mak, sredi polja kima; mak, mak, mak, rdečo glavo ima. Vai narodi so vedno močno gojili simbolizem letnih časov. Stara kakor avet je religija Predstavljali in upodabljali so pomladi, odnosno njenega naj-1 si na svoj način posamezne do-lepšega meseca. V egipčan- be v letu. Interesantno je, da skem, v grškem, v rimskem ba- so se dobro zavedali, da je tre-jeslovju, verah vseh časov, v ba vseh štirih letnih časov, da šegah in riktih vaeh narodov zemlja obrodi. Tudi zimi so najdemo ovekovečeno to lepo pripisovali koristen pomen, kot sta pod p r edsed ni k a d v a izmed ni"odbor"p^gieda, "kdojein tradicijo praznovanja vsake čas počitka, v katerem se zsm-najboljših narodnih cvetov, vse kdo ni delegat izmed delega- n°ve Pomladi, vsakega novega lja pod debelo snežno odejo eno ne poznata vseh dve sto tov, zavrženi, se je nekaj cve- prebujenja narave in ljudi. lahko mirno naspi. V zimi so cvetov v dvorani, ali ker ne tov navdušilo ter so si privošči- Pomlad, to je vstajenje, to je videli potrebno nasprotje po-sineta biti analfabeta, znata či- li drja Kerna. Druže Kučunič novo življenje, to je sila. to je let j a, ko rodi intenzivno deld-tati. In zato smo bili delegatje xz predmestja metropole ga je solnčni žar, to je topla, večno Joča zemlja iz sebe klas in sad že tretjič na naših konvencijah "drl" po komunističko, Dan se vračajoča mladosti zaznamovani s številkami. Bohinc pa ga je bril po sloven- \ Pomladi so se klesali v vseh Dvigneš roko, v nji držiš veliko sko. "No, vidiš, saj ne bo tako časih najlepši kipi, slikale naj-številko. In ko prideš na vrsto, dolg čas kot sem mislil," mi je le«pše slike, pele najlepše pes-predsednik: "Brat št. opomnil moj posteljni partner, mi. pravi —hrano človeško. Najlepši je pač simbolizem pomladi in poletja. Pomladi kot dobe prera-janja, presnavljanja, mladosti, sejanja, poletja kot dobe zrelosti in žetve. V tej simboliki letnih časov je pravzaprav vsa filozofija no se > prenavljajoče Vse se vrača. narave. štiri ima besedo." Dr. Kern je molčal in je bil j Od pradavnine do današnje- Da vzamem za primero bra- prav do pike takih misli po pri- ga dne se je ohranil simboličen ta št. 4. On je bil zadnjo jesen digah kakor je bil pred njimi.; običaj čaščenja pomladi. V kandidat za kongresnika na li- Kaj naj še počnemo? Halo, od- modernem težkem času, ko je življenja, kolikor jo doslej posti komunistične stranke. Pre- bor, ste že pregledali naše na- življenje tako naporno in tesno zn»mo. Ostra zima je jamstvo tepal se je* v Pittsburghu z rodno cvetje? Iz odbora smo in se je pozabilo na toliko sta- ,ePe pomladi, lepa pomlad je lewisovci, ko se je porodila Na- dobili napol uradno obvestilo, rih šeg, namenoma tudi opusti- Pa jamstvo plodnega poletja m tional Miners Union. Postal je da se bo stvar pregledovanja lo marsikatero tradicijo iz pre- obilne jeseni....... podpredsednik . njenega sub- vlekla dan in morda celo pol- teklosti,, ali pa malikovalstvo, j Znto je Virgilij najpnpro-distrikta v vzhodnem Ohiju. drug dan. Well — zaključili se je morda edino ta lepi, pri- stejši pesnik antike, ker je v Po konvenciji v Waukeganu ga smo prvo sejo. . | rodno, življensko in filozofsko svojih elegičnih pesnitvah tako je Chas. Bartulovič imenoval V veliki češki dvorani (na pomembni običaj spomladan- ,lePo opisal ta večni proces več-za tajnika progresivnega blo- vprašanje so mi pojasnili, da skega rajanja in čaščenja, ki ka. Brat št. 4 je znan radnički se imenuje "Dvorana sokola smo ga prevzeli iz starih časov, vodja, veoma progresivan, toda Havliček Tyrš) so nam čikaška ohranil, posplošil, takorekoč še v rokah ima št. 4—številko svo- društva oskrbela ljudsko kuhi- bolj potenciral, jega društva, in predsednik njo. Spodaj, to se pravi, pod Vse se veseli nove pomladi, kliče: "Številka štiri ima bese- dvorano, je basement, prirejen «lasti po hudi zimi in deževju, do." Številka štiri se oglaša z Za taka omizja. Velika kuhi-1 Slovenski običaj pomladan-običajnim "Molim za riječ", ali nja in še večji prostor, kjer so skih kresov je pravzaprav po "brat predsjednjiče, vrlo važno postavljene dolge mize. Pose- ganski običaj vžiganja ognjev pitanje," ali "vrlo važna dli smo se okrog in mnogo nas pomladi, vstajenju prirode, ki stvar". je bilo. Kar se tiče postrežbe se vsa na novo okinča in oživi, "Številka 39," kliče predsed- prvi dan konvencije opoldne, da sprejme vase z novim, to-nik. In številka 39 vstane ter nak—ni mi bila po volji! Spom- plim solnčnim žarkom novo se-napravi govor s tako slovesnim nil sem se na Waukegan in ta- me, ki ga pridni kmet zaseje in povdarjanjem, kakor ga je i- koj sem si mislil, da ima kon- ki bo v poletju pognalo visoki mel moj bratranec, ko je pridi- vencija v manjšem mestu lahko zlati klas. gal ob svoji novi maši. Ko je celo prednosti pred konvenci- Vsa vjeta v tej misli je tudi govoril delegat št. 39, sem se j0 v velikem. Razšli smo se in znana latinska pesem o čudo-spomnil v Waukeganu tistega nekateri čikaški delegatje so tvornem maku, ki ga zima o-delegata iz Penne (njegove nam zatrjevali, da se kuhinja klepa, dež moči in veter lomi, številke se več ne spominjam), prav gotovo izboljša. ' pa se vendar vedno nova po- Ako hočete biti DOBRO ZNANI morate hiti ČEDNO OBLEČENI in da ste čedno oblečeni, morate nositi OBLEKO NAREJENO PO MERI iz čistega volnenega blaga $25.00 John Močnik 6517 St. Clair Ave. CLEVELAND, OH 10 Tol.t Rand. 3131. 5=3 THOMAS HAND DIRA ZA AGENTJE PROMBKUK NEWYOltóKEGA ŽUPANA POSTAJAJO VEDNO J» (Nadaljevanje • 1. strani t v »lučaju zmage. Zanimivo STROŽJI Potmi, poezije. Igre. Angleike knjige socialne in snanstvene vsebine* Knjigarna "PROLETARCA" 3639 West 26th Street, Chicago, III. .50 i«, * j« P.-"" \i«*i 'i-i Umori, ki jih pov.rod.jo ROMAN1' fig®1, CRT'CE iki dnev.uk New York Herald- genije prohibicije v .vojem „a- Aik~kt l, J. S^noV.u, Tribune uredniški članek, v ka- vduSenju, da posuie deželo, «e^lbu. kajli^.U... terem prtinava, da so sociall- mnoie. Marsikdaj ustrele do- , ... J , . a, , • stični kandidatje ljudje ki po ; po.noma nedol^ga" SeS^ S/^t sposobnostih daleč nadknlju- ako kje ob kanadski meji ne u-jejo demokrate, ob enem so po- stavi dovolj naglo svojega av-štenjaki in imajo praktičen ta, ali če se jim postavi vsled program, s katerim bi res kori- njihove usiljivosti v bran. S te-stili mestu, ako bodo izvoljeni, mi umori si fanatiki, ki mislijo, .46 O socialistični konvenciji ter njenih nominirancih so obširno pisali tudi dnevniki Times, World, Brooklyn Eagle in dru- Na konvenciji so bile zastopani tudi napredni lokali de- da se morajo vsi ljudje ravnati po njihovem receptu, ae pridobivajo slave, ob enem pa je njihova taktika nehote v prilog onim, ki zahtevajo modificira-nje prohibicije, kajti ako jo ljudstvo noče, oblast nima pravice, da je ravno proti kršilcem prohibicije najbolj brutalna, medtem ko je z zločinci, ki i-majo na vesti roparske umore ter druge težke prestopke, v splošnem mnogo bolj popustljiva. .60 1.60 .. 1.26 1j26 .60 1.60 CUNARDOV IZLET V JUGOSLAVIJO Razglašeni julijski izlet v Jugoslavijo, katerega je podvzela Cunard linija s svojim brzoplovnim in razkošnim parnikom AQUITANIA, ki odpluje iz New Yorka 1. julija, zavzema čim večji obseg. Dosedaj se je prijavilo stotine izletnikov in vse kaže, da bo ta izlet v Jugoslavijo prekašal vse dosedanje. Izletnike bo vodil izkušeni spremljevalec g. Ivan Krmpotič, ki bo skrbel za potnike iz ameriških mest pa do Zagreba, Ljubljane in do drugih glavnih mest v Jugoslaviji. Razdeljeni bodo po grupah, kot se bo zdelo norman thama« vi < ^ w . primemo, da bo potovanje najugod-knnv^n Yr J* na > neje in najbolj iabavno po našem si- konvcncui socialistične stranke mesta ^ j^nu in Primorju. Iz Pari- l?* »enačijo kandidata za za potuje ^rupa itletnikov direktno newyorSkega župana. (Glej porodilo v Ljubljano, Zagreb in Beograd. Na i,lrani- iu način se bo obvarovalo potnike ca- . rinskih sitnosti na raznih mejah. 1.00 .76 .76 .«6 2.00 lavskih unij, odbori nekaterih pa so ji poslali pozdrave z ščili za uspeh. vo- Radi netočnih poročil, katera prihajajo z Dunaja in Budimpešte, sena j nihče ne razburja, kajti te vesti niso resnične in nobenega izletnika se Norman Thomas, ki je nosi- ne bo šikaniralo od strani oblasti, kaj-lec Strankine liste, je bil lan- ti te žele le to, da se tujski promet sko leto socialistični kandidat boJj n^'J? j j -i rw j. • -t j turistična društva delajo na vse i*a-za predsednika Zedinjenih dr- ¿ine da „^voljijo turiste, ker vedo žav. V New Yorku je on splo- dobro, da bodo s tem storili dobro de-šno znana osebnost ter aktiven lo za domovino, ker bo ostal denar v mnogih organizacijah, pred v domačih rokah, torej domovini, tu-sro^r« .. i;„; • 111CI, Aa ' risti pa bodo odnesli lepe spomine, vsem v Ligi za mdustnalno de- ?oyJ£m teh poročil je dejal general- mokracijo, katera ima mnogo ni ironiui v chkagu, g. Radoje Jan- somišljenikov v krogih intelek- kovič sledeče: tualcev ter med dijaštvom v "Mnogi nas povprašujejo, da li je vseučiliščih. Norman Thomas re»nic»« da * *ih bo ™l0 v vojake'' je sotrudnik mnogih ameriških delavskih in liberalnih revij ter listov. ako pridejo domov. Vsem tem naj odgovorim to, da za dobo treh let, odkar sem generalni konzul v Chicagu, nisem še slišal, da bi oblasti v domovini katerega izmed ameriških Jugoslovanov prijele in vtaknile v vojaško >f suknjo. Te vesti »o neresnične in • podtaknjene. Vsem tistim, ki žele vseh pohiteti v domovino pravim: Pojdite vrst SO zadnja leta V tekmujo- z veselim srcem v vašo rojstno deže-čem združevanju. Komaj se lo. * lepo domovino, kajti nihče vas a«.. X i • — ne bo nadlegoval, ampak sprejeti bo- združijo ene, že se pogajajo za t ^ J odprti*. nkml kftkor bratje in združenje v še večje kombina- ^re! cije. Borden Dairy Co.^ki raz- Za informacije in rezervacije iz-pečava mleko in mlečne izdel- leta se obrnite na Cunardove zastop- _ «aH. 1 nike širom Zedinjenih držav ali pa na g. Ivana Krmpotiča, 346 N. Micfci- ZDRUŽEVANJE "KAPITALA Ameriške korporacije ke, se je združila v eno mirni enakimi korporaciji, ka terih skupni kapital znaša nad trinajst milijonov dolarjev. gan Ave., Chicago, 111. "DOBER LIST." "Proletarec je res dober SVOBODA DELAVCEV. list," piše naročnik, ki je že e-Kdor še govori o svobodi de- najstič poslal celoletno naroč-lavcev v Zed. državah, naj čita nino. "Sedaj mi še posebno u-poročila, kako svobodni so de- gaja, ker imamo v njemu veli-lavci, ki stavkajo v tekstilnih ko več gradiva kot prej," zak-tovarnah na jugu. 1 ljučuje v pismu. a BARKA V LJUBLJANI JUGOSLAVIA, EUROPE » i.) I) 3) V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13. BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTI: ^ •prejema denar na hranilna vloga ali na tekoči račun proti najboljšemu obrestovan ju. posreciuje naicene<šo dostavo denarnih pošiljk is Amerike v domovino in obratno, posreduje v vseh gospodarskih bi finančni!» zadevah hitro in po oeni. Denar, ki se namerava poslati v «Uro domovino, naj se nakaže na račun Zadružne banke na Amalgamated Bank of New York, 11-16 Union Square, New York, N. Y., istočasno nsj oe Zadružno banko o tem obvesti in naroči isplačilo. Za kulantnoot poslovanja je že mnogo priznalnih pjsem na razpolago. Obračajte se v vseh potrebah za stari kraj Ljubljani. na Zadružno banko v i ................................................—1 NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljska«. Mi tiski io v Slovenskem,-----— . ^ kakor «udi v Angleškem in Nemškem joz*u. Naša posebnost so tiskrvine aa društva »n trgovca .................................................... književnikov od Trubarja dalje. Fina vezba.................-.$6.00 Andrejev Leonid: Plat zvona, no sle, vez............................. Poveat o sedmih obešenih, posvečena L. N. Tolstemu, Arcibašev H.: Sanin ves------- Asov Vladimir in Teffii Humoreske, groteske in satire, broširana --------------------------------«o Barbusse H. t Ogenj, dnevnik de-setnije, povest is svetovne vojne, vez................ Beg la tsssei (ruski pisatelji) broš. $1, vezana .................... Bohinjec P.t Svetobor, povest iz konca enajstega stoletja, broš. ..................................... Bulwor L. E.: Poaledn1! dnevi Pompejev, L in II. del. broš. Burroughs Edgar R t Tarzan, sin opice, vez................-....... I-00 Tarzan in »vet, vezana........- 1.00 Tarzanove živali, vesana—..... 1.00 Tarzanov sin, vezana.......-..... 1.00 Tarzanova mladost v džungli, vezana —........................... (vseh pet knjig $4.60) Calco L.. Cerkvene miši, pove* iz sedanjosti, broš. -------------- Cankar Ivan: Podobe Iz sanj. vezana ------------------.......------ Moje življenje, vez.------ Cankar Ivan: Zbrani spisi: I. zv., vsebina: Erotika, izdaja 1902; Erotika, izdaja 1899; Pesmi 1892-1898; Vinjete, vezana --------------- II. zveaek: Črtice in povetsi ter Kritič i in polemični spisi, vezana ___________________ $2.00 DI. zvezek: Jakob Ruda, Potovanje Nikolaja Nikiča, Za narodov blagor. Črtice ter KritlČnT in polemični ■pili, vezana ...................... IV. zvezek: Knjiga za lahkomiselne in Tujci, vez. V. zvezek: Kralj na Betajno-vi, Na klancu in Črtice, vezana -------------------------- VI. zvezek: Ob zori, Življenje in smrt Petra N ovij ana in Hiša Marice pomočnice, vezana -------------- VII. zvezek: Mimo življenja, Črtice in novele ter Kritični spisi, vezana............. ~ Vse* 7 knjig skupaj .....--------13.00 Cankar lsidor: Obiski pri slovenskih pisatel- i jih in umetnikih, vez------- S poti potopisne črtice, broš. Cankarjev sborntk, vez........... Čehov Anton P.: Sosedje .n druge novele, broš. ------------------— Chesterton G. K.: Četrtek, fantastičen roman, broš------------ Chocho!oušok P.t Jug, zgodovinski roman, 616 strani, broš. 76c. vez................................. Cigler Janam: Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov, broš.------ Col osna Louis: Boy, roman, vez. Coloma-Poljanee: Kraljica mu-čenica, zgodovinski roman, broširana ................................ Concourt Ed. Do.t Dekle Eliza, roman, broš...................... Dickens Charles: Božična pesem v prozi. broš. ---------------------- u^olenec Hinko dr.. Zbrani spisi, . broširana ........ Dostojevski F. M.t Besi roman v dveh delih, 768 strani, vezana -.................. Idijot, L, II., III. in IV. del . vsak 90c., vsi skupaj--------- 3.60 Zapiski iz mrtvega doma, I. in IL del. vez------------------- 2.26 Zločin in kazen, roman ▼ dveh dedih, vezi Bele noči—Mali junak, povesti, broš............................ Iralec, iz spominov mladeniča, roman, broš................. Dumas Aleksander: Vitez iz rdeče hiše roman iz čaaov francoske revolucije, 604 strani, brci. 76., vez............. I Elizabeta, hči sibirskega jetnika i Erjavec Fran: Poverf-i, ve»......... Feigel Dam»r: Bacili in bacilke, humoreske, broširana ...................-....... Domače živali, vez................. Po strani klobuk, humoreske. broš............................ Pol litra vipavca, vez............. Tik za fronto, broš............— Federer Henriki Patria, povest iz irsLe junaške dobe, broš..... Federer-Pol janee: S isto e Šesto, poveat iz Abrucev, broš......... Finšgar F. S.: iz modernega «veta, rorr.an, vez. ..............—.. Finšgar F. S.t Zbrani spisi, vsebina IV. zv.: Dekla Ančka In Srečala sta se. vez---------------- V. zvezek: Boji, Kronika gosp. Urbana in Golobova njiva, vt..................-......... VI. zvezek: Sama, Kakor Pelikan. Bofcežar, Naš vsakdanji kruh in Tri črne že- ~ne, vez. $1.60, v«e tri knjige skupaj ............................ Flaubert G.. Tri povesti, broš.— Fraace An atole: Kuhinja pri kraljici goaji nožici, broš 76c., vesana...............—.. —. Pingvinaki otok, 2.00 2.00 2.00 .. 2.00 2.00 1.26 .76 1.00 .60 .60 1.00 .46 .40 .76 .60 .40 ________ .60 2.60 ..... 2.00 .60 .76 1.00 .26 .60 .46 .46 .76 .50 .60 .86 .86 1.60 1.00 1.26 3.60 .66 1 00 1.00 Gogolj N.t Taras Buljba, poveat, broš. 60c., ves.......:........76 Golar Cvetko: Prelepa Vssiljica in druge ruske pravljice, broš. .40 Gorkij Maksimt Deveti jsnusr, črtica is ruske revolucija . 1906, broš. ..........................26 Povesti, 210 strani, broš..........76 Greea A. K.i Zs milijoni, roman, broš............-..................66 Hamsun Knuti Glad, roman, broširana ................................. Hašek J.: Pustolovščine dobrega vojaka Svejka v svetovni vojni, vesana -------—................... 1-&0 Jaklič Franci Ljudske povesti, broširana__—.................— -60 Jelovšok Ernoetinat Spomini na Prešerna, broš....................... .66 Jirasok Alojs: Filozofska zgodba, vezana ...............................60 Jubilejni abornik. Ob petdesetletnici Otona Župančiča, fina vezba ..................................... 1 &0 Jurčič Josip: Zbrani spisi (nova isdaja, fina vezba): I. zvezek: Pesmi, Narodne pravljice In pripovedke, Spomini na deda, Prazna vera, Ubošfcvo in bogastvo, Jesenska noč med slov. polharji, Juri Kozjak in Domen ........i........................... 1-60 II. zvezek: Spomini rtarega Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila, Dva prijstelja, Vr-ban Smukova ženite v in Grad Rojinje ...................... 1.60 III. zvecek: Kloštrski žolnir in Deseti brat ...................... 1.60 IV. zvezek: Golida, Hči mestnega sodnika, Nemški val-pot, Dva Brata, Božidar Tirtelj, Kozlovska sodba v Višnji gori, Črta iz življenja političnegs agitatorja, Sin kmečkega cesarja in Sosedov sin ....................... 2.00 V. sv.zeJr Lipe, Pipa tobaka, Moč in pravica, Zupanova-nje v Globokem dolu, v rojni krajini, Telečja pe- bach. Bela ruta, Bel denar, Na Kolpakem ustju in Doktor Zober, $2.60. Vseh 6 knjig skupaj ................ 8.00 Kellermann B.: Predor, socialen roman, broš. ..........................76 Kersnik Janko. Zbrani spisi, broširani. I. zvezek: Agitator ................76 II. zvezek: Lutrzki ljudje, Testament ...........................86 HI. zvezek: Roitin Vrjanko, Jara gospoda in Očetov greh ................................ 1.25 IV. zvezek: Gospod Janez, Kmetake slike, Humoreske, Povesti za ljudstvo ---------- 1.26 V. zvezek: Pesmi, Berite novice, Kritike, Komentar.... 1.60 VI. zvezek: Njegovo delo in doba. I. sešitek: Lota mladosti in učenja, II. in III. seiitek: Novelist in Politik, $2.60, vseh šest knjig sku- psj ................................... 7.00 Kmet Marija: Bilke, povesti in črtice, broš.________________ .46 Koder Anton: Msrjetics, idila, broširana .................................66 Kellor G.: Don Corea, roman, broširana ................................26 K. S.. Požigalec, povest, broš......26 Kuhar Lovro: Povesti, broš......60 Kveder Zofka: Iz naših krajev, povesti, vez..............................80 Vladka in Mitka, vez..............60 Lak Ivan: Uporniki, povest iz kmečkih puntov, vez..............75 Lermontov M. J.t Junak našega časa, povest, broš..................76 Levstik Vladimir: Obsojenci, povesti, broš..............................76 Višnjeva repaitica, satiričen roman v dveh delih, broš. 2.00 London Jacki Roman treh src, vez............. 1.30 Železna peta, socialen roman v dveto delih, broš............. 1.00 Machar J. S.t Konfesije literata, zbirka spisov, vez..................66 Majar K.i Srečolovec, povest, broširana .................................36 C veti. e, šopek pravljic za stare in mlade, broš..............20 Malograjski Fr.i Za srečo, povest, broš................................40 Maselj Fran-Podlimbarski: Zbrani spisi, fina vezba. > I. zvezek. Slike in črtice, Gorski potoki in Tovariš Damjan .............................. 2.00 II. zvezek: Potresna povest, . Moravske olike, Vojvoda Pero in Perica ter črtice. Skupaj 816 strani ----------- 2.00 Oba akupaj ......................... 3.76 Melville Whyte G. J.t Gladija-torji, zgodovinski roman i« prvega stoletja, I. In II. del, broš. oba skupaj .....................76 Meško K «a ver: Dve sliki, broš. .60 Meyring G.t Golem, roman, broš. 60c., vez. ...................— .76 Milčinski Fran.t Drobiž, vez......66 Gospod Fridolin žolna in njegova družina, .vez. .............86 Igračke, črtice, vez...........76 Muhoborci. črtice, vez..........76 Miller-Steršajt Zvonarjeva hči, povest, broš........................... .60 Murnik Rado: Jari junaki, hu» ' more«Ke, vez.....................................$0 Na Bledu, pojest, vez. ..........76 Znanci, povesti in orisi, vez. .86 Ženini naše Koprnele, satiričen roman, broš. ------------- .85 Novačan Anton: Naša vas, broš. l.tO Samosilnik, 10 povesti, broš. .76 Poučne in snanstvan« knjiga. Romani, povesti, črtice __ »n opisi. Nušič Branislav: Občinsko dete, rama.*, dojenčka, broš............60 Ob ftO-letnici dr. Jaaesa Ev. Kreka, broš..............................26 Oppenheim C. P.t Milijonar brez densrja, vez............................60 Orel L. 1. Pasti in zanke, kriminalen roman iz polpretekle dobe, breé..............................40 Pahor Joše: Medvladje, socialen roman, broš............................76 Pugelj Milan: Črni Panter, povesti in črtice, broš..............66 Puškia A. S. i Pikova dama, povest, broš...............................40 Raaae povesti, broširana ...........60 Šandor-Gjalski Ks.i Jurkica Agičova, povest, 867 strani, broš. 60c, vezana ...................76 Sienkiewics H.: Z ognjem in mečem, povest is davnih let, ves., 681 strani_______________ 3.26 Potop, roman, vez., I. del $8.26; II. del $3.00, oba dela akupaj, 1093 otrani. .. 6.00 šenoa Avgust: Zlatarjevo zlato* zgodovinska povest is 16. stoletja, broš..............................76 Strindberg August: Bedakova izpoved, broš. $1, vez. ______ 1.60 Suchy Jos.i Staroindijske pripovedke, o slikami, broš............36 Tagors Rabindranatbt Poverties .40 Tavčar Ivan: Zbrani apisi. IV. zvezek: Cvetje v jeseni in V koška kronika ................ 2.60 V. zvezek. Izza kongresa........ 2.50 VI. zvezek: Grajski pisar, 4000, V Zali, Izgubljeni Bog in Pomlad, $2.60. Vse tri knjige skupaj .............. 7.00 Tolstoj L. N.t Kazaki, kavkaška povest broš., 308 strani.........76 Spoved .....................................40 Tri povesti (Jetnik v Kavkazu, Starca, Koliko zemlje potrebuje človek) broš......40 Ljudske pripovedke, broš........76 Tomic I. E.i Udovica, povest, 330 str., broš. 60c., vez..........76 Turgenjev - Stepnjak: Stepni kralj Lear in hiša ob Volgi, povesti, broš...........................60 Trdina Janša: Zbrahi fina---- vezba, vsebina: ' I. zv.: Bahovi huzarji in Iliri ter Verske bajke stare in nove ________—..............—2.00 II. zv.: Bajke in povesti o Gorjancih ........................... 2.00 III. zv.: Bajke in povesti........ 2.00 IV. zv.: Bajke in povesti..:..... 2.00 V. zv. Izprehod v Belo Krajino ................................... 2.00 (Vseh pet knjig ima 2332 strani. Cena za celo zbirko $9.00) Twain Mark: Mali klatež Torn Sawyer, povest, vez..............60 Vajenski S. H.t Leteče sence, roman, broš............................40 Valentin Vodnik: Zbrani spisi, broširana ................................36 Valoiska Margareta: Heptame- ron, povesti .............................40 Wells H. G.i Zgodba o nevidnem človeku, broš........—.........—. .35 Zabavna knjišnicai Vsebina: Zločin i, Madež, Mojster Roba in Mladih zanikamežev lastni životopisi, vez.------ .86 Zakrajšek France: Oglenica, povest, broš..............................40 Žaljskt: Na krivih potih, pove*, broširana .................................40 Zola Emile: Polom, roman iz francosko - nemške vojne 1870-71, vez.......................- 2.00 Zoreč L. Zeleni kader, povert, broširana —............................ PESMI IN POEZIJE Albrecht Fran: Pesmi življenja, vezana ..................................- Albrecht Ivan: Slutnje, broš— Aškerc Antoni Akropolis in Piramide, poetični sprehodi po Orientu, fina vezba .......................... Atila v Emoni in Romanca, broširana ............................ Balade in romance in "Stara pravda", broš..................... Jadranski biseri, fina vezba Junaki, epske pesnitve, fina vezba .................................. Mučeniki, alike iz naše proti- reformacije, fina vezba...... Primož Trubar, zgodovinska epska pesnitev, vez........... Besruč Peter: Šleske pesmi, vez. Debel j ak Ante: Solnce in sence, broširana ................................ Debeljak Ante: Moderna francoska lirika, vez..................... Glaser Janko: Pohorske poti, broširana ................................ Golar Cvetkov Sto let slovenske lirike, od Vodnika do moderne, broš. 90c., ves............. Fountaine Jasa de la: Basni (is franc. prevd I. Hribar), vez. Gregorčič Simon: Poesijc I. zv. vez................ Poezije II. zv. vez................. Job in paalem 118, vez......... Poezije, ilustrirana izdaja, veliki format vez................. Kette Dragotin. Poezije ves..... Kosovel Srečke: Pesmi, broš..~. Levstik Frani poezije, vez......... Machar J. S.t Strup iz Judeje, vezana .................................... Seliškar Tonet Trbovlje, prole-taroke pesmi, broš 60c., ves. Vodnik Valentin: Svojemu narodu, broš. .........................- ZupančiC Oton: Mlada pota, broš. ------------- V zarje Vidove, pesnitve, broširana -----------———— .60 .46 1.26 .60 .60 1.26 1.26 1.25 .66 .60 .60 .76 .86 1.25 1.00 .60 1.25 .76 1.60 1.10 .76 ,80 1.10 .75 .26 .75 .40 IGRE Anfisa, (Leonid Andrejev), broširana ................................ .60 Beneški trgovec (Wm. Shakespeare), vezana .......................76 čartijeva ¿enitev—Trije ženini -(F. S. Tauchar), dve šalo- igri, enodejanke, broš............26 Golgota (M. Krlež), drama v treh dejanjih ........................60 Goepa s morja (Henrik Ibsen), igra v petih dejanjih, broš......60 Hrbtenica (Ivan Molek), drama v treh dejanjih o prologom In epHogom ................................ .26 Julij Cesar (Wm. Shakespeare), vezana .....................................76 Macbeth (Wm. Shakespeare), vezana .....................................75 Othello (Wm. Shakespeare), vezana ....................................76 Očiščenje (Angelo Cerkvenik), tragedija v šestih scenah.........60 Romantične duše (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana ................................... .85 Sen Kresne noči (Wm. Shakespeare), vezana ......................75 Umetnikova trilogija (Alols Kiaigher), tri enodejanke, ki so celota zase. Broš. 76c., vezana ............................... 1.00 ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE TER BROŠURE. Ali je religija prenehala funkcionirati? Debata ...................2o Čuda in tajne življenja (Dr. Anton Brecelj), splošno življe- njeslovje .................................85 Elementi moderne izobrazbe (I. Molek), broš. 50c., vez..........76 Idejni predhodniki današnjega socialisma in komunizma (Abditua), broš. ...:.................50 Ilustrirana lepa maska, navodila za šminkanje, vez............. 1.50 Materinska pomoč zdravemu in bolnemu dojenčku, (Dr. Matija Ambrožič) s 30 slikami .40 Jugoslavija TAnt. Mellk) I. In II. del. broš. $2.50, vez......... 3.50 Mari Mar*, njegovo življenje in njegov nauk, (M. Beer).........50 Kratka srbska gramatika (Dr. Josip Mencej) .........................26 Kratka zgodovina Slovencev, t Hrvatov in Srbov (Matija Pire) .....................................40 Misterij duše (Dr. Fr. Gosti), poljudni pregled psihiatrije, vezana .................................... 1.25 Naš sadašnji ustavni položaj (Dr. Štefan Sagadin).............76 Narodnogospodarski eseji .........35 O delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem do U- stanovitve jugoslovanske so- . cialnodemokratične stranke (1848-1896) (A. Kristan), broš. $1.00. vezana ................ 1.25 O konsumnih društvih ............ .10 Osnutek slov. nar. gospodarstva .50 Politika in zgodovina (Dr. Drag. Lončar), broš........................50 Praktični socializem, broš..........10 Priče evolucije in Adami pred , Adamom (Ivan Molek), broš. 50c., vezana ...........................76 Proletarska etika in morala (Ivan Molek), broš................10 Psihične motnje na alkoholski podlagi, broš. $1, vez............. 1.50 Rastlinstvo naših Alp (F. Seidl) .75 Razvoj Socializma od utopije do znanosti (Friderik Engels, prevel M. Žagar) .................85 Roparska trojica (Claessens- Molek) .....................................36 Slovenska kuharica (S. FeMcita Kalinšek), vez., 6G6 strani, ilustrirana .............................. 5.00 Smernice novega življenja (Dr. K. Ozvald), broš....................50 Spol ljubezen — materinstvo (Prof. dr. Zahor), trda vezba .40 Spretna kuharica, vezana.......... 1.40 Strokovne organiaacije v Sloveniji, broš..................................25 Svetovna vojna in odgovornost socializma (E. K.), broš..........50 Uvod v Buddhizem (Jas. Suchy) .25 Varčna kuharica (Marija Remec), vezana ........................ 1.40 V novo deželo (E. K.), broš......25 Zadružna prodajalna ali konsum .10 Zadružni koledar 1929, < izdala Zadružna založba v Ljubljani .60 Za staro pravdo (Fran Erjavec) .50 Zbirka rudarskih in fužinskih izrazov (J. Bezlaj) .................30 Zdravje in bolezen v domači hiši (Dr. Just Bačar). I. del: Sestava, delovanje in nega člo veškega telesa; II. del: Smernice zdravega življenja. Ilustrirana, vezana .................... 1.26 Zgodovina slovenskega naroda (Dr. Josip Gruden), 1088 strani, ilustrirana .................. 4.00 Zgodovina socializma v Srbiji (Fran Erjavec) .....................26 Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Ant. Melik), dva zvezka, broširana, I. zv. 85.; II. zv. 76c.; oba zvezka sku- * paj .......................................... 1.60 Živčevja človeka (Dr. Alfred derko), ilustrirana, ves. _______ 3.60 letnik 1920, vezan ................ letnik 1921, breš................. letnik 1922, vezan ................ letnik 1922. broš................... letnik 1923, vezan ................ letnik 1924, vezan_________ letnik 1926, vezan ................ letnik 1926, vezan ................ letnik 1927. vezan ................ letnik 1928, vezan ................ letnik 1929. vezan ................ Cankarjeva slika na dopisnicah, 2 za ........................................ (Imamo jih dvojne vrste.) Demokracija, soc. revija, Cankarjeva številka z njegovo sliko ....................................... Kres, vezan letnik 1921-22........ Informacije o dobavi državljanstva Zedinjenih držav ............ O zdravstvenih nalogah soc. zavarovanja (Dr. Demet Blci- weis-Trsteniški) .................. Proletarec, vezar.i letniki, 1919-28, vsak .................................. , ALBUMI S SLIKAMI Tratnik Franci Bela Ljubljana, vsebuje 10 olik .......................60 RAZNO Ameriški Drušinski Kole ar, letnik ' $16, vezan ---------------- letnik 1917, vez.*n ................ Istnik 1919, vezan ......--------- .40 .60 .60 ANGLEŠKE KNJlGE American Communism ' (James Oneai), vezana ...................... Anarchism and Socialism (Gefe Pltchanoif), vez................. Ancient Lowly (C. Osborne Ward), dve knjigi, 1313 stra- ■ »i, vezane ............................. Ancient Society (Lewis H. Morgan), vezana ....................... Boston (Upton Sinclair), novela o življenju in smrti Sacco in Vanzettija ter civilaciji, ki ju je poslala na električni stol. Dve knjigi ............................ Biass Check (Upton Sinclair). Slika kdrumpiranosti kapitalističnega žurnalizma, vez..... "Debs, His Authorized Life and Letters" (David Ka.sner), vezana v platno .................... Debs and the War, njegov govor v Cantonu, O. in pred poroto na sodišču............................ Drugless Health (Jos. H. Grger, M. D.), zdravljenje brez zdravil breširana .................. End of the World (Dr. M Wil- hc4in Bolschet, vw. ............. God am. My Neighbor (Robert Blatchford), vez_____________ Goose-Step (Upton Sinclair). Študija ameriškega visokošol-stva, nad katerim imajo kontrolo privatni interest!, vez... Goslings (Upton Sinclair), vez. Hudred Per Cent (Upton Sinclair). Povest patrijota........ Jungle (Upton Sinclair), povest iz čikaških klavnic ................ Jim m i« Higgins (Uoton Sinclair), povest socialističnega agitatorja med vojno ............ Karl Marx, biographical memoirs (Wittielm Liebknecht) vezana ___________________________________ King Coal (Upton Sinclair), povest iz štrajka coloradskih premcgarjeV L 1913-14. Vez. Law of Biogenoeis (J. Howard Moore), vezana .................. Life and Death (Dr. E. Teich- mann), vezana ..................... Money Changers (Upton Sin clair), novela z Wall Streeta, v kateri pisstelj opisuje vzroke finančne krize L 1907. Zanimiva vse skozi, vezana ______ Oil (Upton Sinclair), novela, vezana _____________________________ Outline of History (H. G. Weils), vez., 1171 strani........ Physician in the House (J. H. Giver, M. .). Domači zdravnik, vezana ............................ Republic of Plato, vez______________ Right to be Lazy (Paul Lafar- gue), Vezana .......................... Roberts Rules of Order, vez..... Savage Survivals (J. Howard Moore), vezana .................... Science and Revolution (Ernest Unterman), vez................... Sez Science (Jos. H. Greer, M. D.), znanstvena razprava o spolnih problemih, vez......... Social Revolution (Kar1 Kaut- sky), vezana .......................... Spies in Steel (F. L. Palmer), ekspoze spijonažnega sistema na železnem okrožju Minne- oote, brož............................. Struggle Between Science and Superstition (A. M. Lewi«), vezana .................................... They Call Me Carpenter (Upton Sinclair), povest iz Los An- gelesa, broširana .................... The Cry for Justice (Upton Sinclair) vezana ........................ The Profits of Religion (Upton Sinclair). Razprava o izrabljanju ver za privatne interese, vezana .......................... The Social Revolution (Kari i Kautsky), vezana _________________ i Universal Kinship (J. Howard Moore), izredno zanimiv spki r dokazov evolucije, vez.____ Vital Problems in Social Evolution (A. M. Lewis), vez......... Yerney's Justice (Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica. Prevel Louis Adamič), vezana v platno .................... Walls and Bars (Eugene V. Debs. Njegova poslednja knjiga, vezana__________________ Naročilom priložite poštni ali eks-prosni money order, 6ek ali gotovino. Za manjša naročila lahko pošljete poštne znamke. Vse knjige pošHjamo poštnina prosto. Klubom in čitalnicam pri * večjih n ročilih popuSL . _ PROLETAREC 3C3» W. 26th Street. Chicago, IIL .66 , .60 .75 .60 .7» .76 .76 .75 1.00 1.00 í.oe .0» .1« 1.60 .40 .10 3.60 1.60 .60 6.00 1.50 3.60 1.20 1.00 .25 1.00 M 1.26 2.0« 2.00 1.20 1.20 1.00 .60 i 120 .60 .60 f 1.60 2.60 5.00 2.00 2.00 .60 1.60 1.2» .60 1.00 .60 .60 .60 1.00 2.00 .¿0 .60 1.21 .60 ôù 1.60 A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, S. P. NO. 1187 OUR AIM: EDUCATION, , ORGANIZATION, CO-OPERATIVE COMMONWEALTH I PabUfthW W*«kly t( 3«3® W. 20th St. CHICAGO, ILL., JUNE 27th, 1929 wrxpsa^m Rockwall 2M4 Longevity VOUXX1V. Mortality figures for 1928 are not yet available, but those for 1927 indicate that the average length of life in this country has increased from 58.01 years in 1921 to 59.10 years in 1927. However, it does not seem so remarkable when we discover that it is wholly due to the decreased rate of infants. Babies have been having increasingly better care, and the resultant decrease in their death rate is the sole cause of the increase in average longevity of human beings of all ages since 1921. The death rate of adults has increased a little in that time. It increased from 1901 to 1910, then it decreased from 1911 to 1920, only to turn about and increase once more from 1921 to 1927. It was hoped that the decrease in deaths from such diseases as tuberculosis, typhoid fever and diptheria would keep the adulth death rate going down; but the increased death rate from can-cer, heart disease and some other ailments ¿ias mpre than offset the advantage gained. It might not be a hard matter to turn the tide in the right way again if enough care were given to it. Capcer is being carefuljv studied and some results may be expected soon. Heart disease is due to the pace that kills. Industrial accidents could be reduced in number. General health could be much improved by higher wages in certain areas, guaranteed employment and old age pensions. * OVER THERE B Ail ram Cosldlg(or S4EARCHLIOHT By Donald J. Lolrlch The Englisn election is over. Labor quite a job before tht.u, especially as Now that we have a statute on the even in the Capitalist newspapers, having become- the strongest party in the "bale and sane" people who ruled books to help the farmers, agriculture Our New York Comrade* have a good Parliament, is now His Majesty's gov- England all these many years have and the farming question will be beginning and with the clamor for a ernment, and the Tories, who for leit a sorry mess behind them. How- more prominent in each succeeding Labor party of the U. S., from all re II til rl Ml u/t>rn tki> hliluiurlr n/ m/vn. mVmC luKnr in lltin/1 In <>luoniruf •< n tu>. .. 1» » - A f *__-11 l.i. _ JI/ j:___l:____ m a. _____a.____1____ centuries were the bulwark of monarchy are now His Majesty's opposition, and the Liberals, who also ruled merry old England for may decades are now at the tail end of the proc ession with Lloyd George tooting the caJliope. • e Well, the result did not surprise ever, labor is used to cleaning up be hind their betters. The mtti and women who are now presiding over the destiny of England are tried ami true, level-headed and patient. They can election issues. After alj, it's a dif- directions of the country, we have ficult problem. One that stirred up t^ery reason to believe that their more indignation than any of the votes shall be increased substantially. leaders had anticipated. They will { . ' -*__a~-a-— ----------------,-------- ------ ---- manage to patch it up some way so Sava's picnic encountered good be depended upon to do the right i that the big farmers will get still big- weather last Sunday. A fine attend- thing for their class, their country, g«r and the little ones smaller, while ance was on hand, who enjoyed and the world at large. those dishing out the receipts will be themselves in the spacious grove of Moreover, England has had centu- able to make the collections. We 1 Sterzinar's at Willow Springs, 111.— me in the least. When my friend, ries of experience in democracy, doubt that the farmer will be any The Pioneer ball players participated Eddy, the Prince of Wales, went on Even such a tremendous political up- better off with the new «ystem. It's in a ball game won by the regular his personally conducted tour of the heaval as the late election left the «««»v»— i ♦------i-» v-ia—_ ul B.ritish mining fields in opposition to country cool as a cucumber. So Prim? Minister Baldwin and then whatever great changes the labor restarted to talk like a Socialist soap- gime may have in mind, it is safe to just another toss of the coin heads I win—tails you lose. • • • team. Mr. Jos. Znidarsich with his aeroplane flew over the Grove several times and demonstrated the performance to whic-h his plane is capable. It is possible to secure subscribers for Proletarec. Of course everyone cannot succeed in getting an equal large number but every one can get a few new subscribers. Our business manager travelled to a nearby town for two days and came back with 26 subscriptions. The trouble is that no attempt is made by our readers. Busi- Workers Pay Dearly For Private Pensions The Wall Street Journal, New York financial publication, frankly admits that employers' old-age pension systems are not paid out of profits. "The worker is not getting something for nothing," says the Journal. "He has earned every cent before it was granted." If nonunion workers did not permit others to do their thinking, they would ask why old age pensions are only operating in unorganized plants. It is significant that the employer who deals with unions is not, as a rule, interested in old age pensions, welfare schemes and employes' stock ownership. He does not pose as a "good" boss. If the Wall Street Journal's frank statement were generally known by nonunionists this would create a most distressing situation for paternalistic employers, whose trickery will hoodwink the workers as long as they refuse to obsarve and think.—Max Hayes. boxer. I said right here in this column predict that they will be brought ' J™ '™r „^Lt M? it's all off with Baldy and his Tory about slowly and peacefully. And K ! WM * th£l * a crowd and so it is. is well that this be the case, for sud-' * cjeant town' JJ° " Eddy has fallen off more horses den and violent changes are never fJ*"** clean *Veet*' a than any other crown prince of my profound, just as profound changes'0' ** a "J»*"' C£,ca*° acquaintance, but he never fell on his are never sudden or violent. ! t0\h" a f,n* chSf* of *>ut ht> head. That boy knows his onions.! It's easy enough to ask for the!can* do l} ^ If ^ng.ng mayors He ain't the kind to hitch his chariot world with a fence amund but it's WOU,f T1** Chicago what Milwaukee to a falling star or overlook the but- mightly hard to get it. However, our 'T^a * 1 tered side of his daily bread. Cham- English brothers have built their ff°r And then he had to spoil pioning the cause of the poor and op- fence, for so long and built them so by couITg* »**» conditions are improvTng"." M~o~re pressed coal diggers of the greatest sol.dly that they may corral the world i"ein 0f " " ^ for 20 cents ait- our friends are working steadily, empire the sun ever shown on in two too. Anyhow they made the world a of beer for 20 cent* an^ More of them will be able to sub- shifts, he even converted ■ Emperor set up and notice labor as it never did Added—Reoorta iust released show 8tlibe- " you think of it ask your ^kJAST'Si? * * ^ " ^^^^^SWhb., if he receives Proleta'rec. So whatever the Labor Party may do the right direction. disposal plant practically paid for it- Come- ,et'« more interest in- fer the good and welfare of England,! The victory of English labor may to our pap„ and our caU8e the abolition of monarchy won't be even kindle a desire for a labor party »J?" by . f, ..?; fe,rt„ r derived. w ' on that program. I in this country. Of course labor is Chicago, big million-dollar plant was • • • I not without political power in the closed recently because it lort a whole King George felt too poorly on United States. There are hundreds J*J>f.~ Th'v front of the Times building cheering 'Z^LZT^ ZSn^ Znti functions for the irood of all the the election returns but just as soon XTT^ citizens. We neelause and cheers one former coal miner, one former odjS d IflOUlfllUl the delegates and some 300 visitors, textile worker, and one mechanic. I I »^P'fed by the presence of posters of Philip Snowden, who returned to _____________ | I II I Hp the British election gave the nomi- the job of exchequer of the tr usury ' In the language of the street, Owcti nee. an ovation seldom seen in mu- was once a civil service clerk. The Yuoun*' f hah man of the Board of nicipal elections. Following the no- foreign secretary, Arthur Henderson 1 General Electric Company, "said minations a platform was drafted used to be a moulder. J H Thomas Ia mouthful" at » luncheon given to which attracted favorable comment lord privy s«il and minister of om- banker_ I^mont in Paris. He is an- ■ Sport International Supports Disarmament The executive of the Socialist Sport International, which contains nearly two million members, considered at their recent meeting the struggle for disarmament and decided to invite all their federations to participate in the name of their members in the petition campaign set on foot by the Labor and Socialist International. In this way the Socialist Sport International fulfills one of the greatest tasks which it set before itself at its first congress in Lucerne in 1920. lord privy se«l and minister of em-1 . . , - ployment, started as a cleaner of X,OU8 cooperation of nations ____t A 1 n all rA ika aiiM'itral f « \t 5 1 \ m m% ♦ i ^ m A group of Jugoslavs about Chicago assembled with the purpose of uniting all the__Slovenes. SertJI and "Hulgara. Only the invited guests were permitted to attend. They have outlined a big program, and our fear is that it's going to be another of those experiments which will net very little. We can tell you of the last attempt. We don't have to go very far back when the feeling was perhaps as gre?t as it will ever be to establish a tepubiic of Jugoslavs with the campaign that was launched and the willingness of heart and h»nd, some strides were made in that direction, but the main issue fell by the wayside. It wili be a long time before another atmosphere of that kind can be created. railroad engines. Sydney Webb, the new colonial secretary, also started to earn his to insure the survival of civilisation on a capitalistic basis. He declared that "the.world'« capitalistic system A GREAT VICTORY By peaceful processes, by the bal- , "Evry littU boy and girl mlivm earn his living as civil service •—:—------—r—-— clerk. Minister J. C Clynes was a 18 ,nade^uate in international rela- municipal employe, and Mar(raret | t»ons" because it "lacks the spirit of . . . ____________ _ MIt. Bondfield, minwter of labor, the first t cooperation." CapiUlism, he said, lot backed by the economic organiza- U born • litUs Libor.1 or a Con^n-woman member of a British Cabinet mana*es to *ei alon* at home but 110,1 of *** worker«, a government of j tiw." sUrted her career as s clerk in 1 when il crosses frontiers trouble be- the workers has come to power in the u , . .__. store , gins. International enterprises be- land that was the cradle of the in- 1 , ^ ima«inat"Mi. the cour- None of these folks are revolution come >"volved in a sti-ugprie. Each dustrial revolution, the Und where j?* °f Keif Hai^Iie and ists in th/hU^ J wants cont ol and there isn't an um- once women drew car, in coal mine, ^\Uniona ^ pire to prevent a fight. and children went to work at 4 years 1,nor&anlzt*, worker, of Britain and humrer Pr°Ve that boys an<1 were - born to vote not Liberal and Conser- ¡sts in the bloody unheaval sense. They are constructive Socialists aiming at the gradual and peaceful transformation of private business for an um- once women drew car. in coal mine. tomra' <^ne in by the people and for tL I.f? P ' 8ay * durinK the World War as Eu- Jt is a victory of our comrades. The Brita,n for the irking class V' Uebs and others learned by success they have already won gives " to workers in Amer- • We had t0 ^ ^e us courage and inspiration to go o" ^^V (■¡Dates fHThting was for "democracy" then. ■ with the task of organizing and edu- T ^^ Woil ..... 1 - cannot ignore it and has to send con- Labor Could Tell Some* thing About " Lawless Americans^ Labor has s Z a capitalistic basis. He has hugo .access of the worked in achieving tloM', ^wever, well intended, from ITAe thL v^um^ Uil f ^ dreservation and we their own emancipation tr2 £ 1 ^ ill>€ra,arMl ,abof who per- the Bible of Socialism ^ou,d not him to take any ploitation. poverty and war Wthout sUt Re^Wican and Demo- for you guys I «r* one of So e ^ P°sitlon' As for the '^ing, that wholesale destruction of man- cratic at home nng hollow and empty. twelve Marxian savants and so know 11 18 a rath°r Crude Way °f ^t^1"* kind which under moflern condition« -— ing how busy you are listening to d!ffe^'nc< a but h^nows that he and the appeal to world wide violence I^nihflQtc thn Ponare your phonographs and tinkering with J" V*™ TJ^ ^ ^ * ^ mUSt ^^^ MUHDaSlS tile l^perS your tin lissies to say nothing about ^ d|at,rvctl0T1. ,18 • ____ trvine to mnJrp K^tK onrla r -111 for thoso who have no hiK stakes in ^ capitalistic .enteipriscs that provoke Wc liave no right to expect mira- rxpla.n the aim, objects, ethics, and thb quarwl; He would Hke ^ avoi<1 cle8 from our nritish brethren *ho social implications of socialism in these few, but well-chosen words: Work for all who can work| To »arh the fruit of his work} Holp for thoso who can't work; And Hoi I for thi»m that wont work. In the furtherance of these laud- rows if possible but if they come are a minority party in a country the workers in his enterprises ' | still caught in the meshes of imperial-other enterprises must serve—the ism and capitalism. We have a right owners? No. The "nation." to expect definite progress toward Mr. Young was a little indiscreet the goal they have so clearly set and yet we are thankful for his themselves. We have a right to ex-m me junnerance 01 tnese lau<1- frankness. If others like him would pect enormous strides toward world able aims, the Socialists advocate the be -ujt aa frank the mas-es who p."v peace and an adjustment of Anglo-abolition of unearned Incomes as the price of preserving the "capital- American questions which would have profit, interests, and rent istic basis" would not remain to \ be-on insoluble in the hands of die-Rut before getting any further, I b5ind-—(The New Leader.) . hard militarists like the Tories, better define v what the Socialists --| Chamber 1 In, Cushendon and Chur- XiLnl Jugoslav Fraternals Show th« cost or valua of a things, and tho - logand diaplajrod on th. prico tag 1928 IHCreaSe theroon. Interact-Tha c'imas hatched out - 1 • by dollars. F. L. I. S. Rent—Paying George, tha lanon. What we cannot understand is how peoole of as ordinarily decent conduct as Ralph Pulitzer, Mr. and Mrs. Ogden Ueid, and Adolph Strong partisans should not conclude that those who disagree with them are dishonest and vicious. He-member the catholic priest who said to the rabbi: "When will you be broad-minded enough to eat pork?" And the rabbi answered: "At your weddin'." sponsibility toward our British comrades. Every thinking Englishman realizes with joy or sorrow, accord- O^Tend »EVtS* forttf _________________ Sixteen Jugoslav fraternal onrani- ^ism ToT^\ wi^hT, ZTl Jdt^T '"V^i ^ ~ countad in the Hook of Gone.U, »-iw» gained during 1928 a total of enormous economic and moral power h*t ihrt\u * nat,onal fHr,,re' Chapter 1 verte savins, "Let the 223 branches, 10.947 members, and is an inevitable handicap tcTThe Z \l ? water» under the heavens be gathered $963,673 in assets, according to a; achievement of Socialism in England I ^wZpers^ do iof irli iK together into one place, and let the survey completed by Mr. I. Mia- or any other Kurpp,an country Here othTrTwill , n n€Wi dry land aorear, and .0 it was." din.o, head of the F. I, I. S . Jugo- is a new cause for redouhlhig our ~ ^u.te famil.ar to us. Tn addition, the Socialist« in com- «lav Bureau. Of the new brant he* own efforts. They will not' be in mon with some of the fathers of, J are junior branches, but only a vain. Twenty five years ago con-Ch'irtianitv, claim that capital is I 4*le more than one-third of the new 1 servatives professed tb be as sure theft—that is, srmething stolen from m mbers are ^uniora. The totals for that Socialism could not make pro-labor, s fallacy based on the obvious the sixteen organizations at the end grr*s in England ss they now are fact that those who work the most of 1928 wore: Branches, 4,03«; mem-1 that it cannot make progress In own the least, while those who work hers, 255,197; and assets, $14.054,-! America. I was brought un in that the least own the most. | 120. There are about 600.000 Jugo-| belief in college. Those great politi- slavi, Including both the first and cal scientists. Gilbert and Sullivan. From all" this, it can be readily second generations, seen that the brothers over there have States. in Thry do not hold water. While the better papers are lesa objectionable ♦hnn Tho New York Daily News and The New York Evening Graphic— which latter printed a picture of the rabin on the vaeht in which it boldly asserted the Lindberghs were honeymooning—it is only a matter of de-gr*»*, The press of no other countrv sinks th. United exiomatic truth when they to TOch d^t¿, ^f unb^l^^C • V/ Ity and nploiUtion__The Nation. Keepers of the Sacred Charter lly Jamca Onenl Thefe is no country in the world where its politicians and editors talk more about the sac redness of observing its fundamental laws than the United States. No where else will one find these same gentlemen more often tolerating violations of those laws. We have worship of the state and of its founders as saints, with politician, and editors as priests expounding the holy state faith. One who studies these gentlemen must be convinced that most of them are professional fakers. If the constitution is the sacred thing they insist it is, why has congress for 10 yean, ignored one of its dearest mandates? That document provides for a new apportionment of representatives in congress every 10 years. The apportionment has been made in every decade since the meetuig of the first congress but since 1911 there has been no such apportionment. For nearly 10 years a plain mandate of the constitution has been violated by congress. e e e Has there been any nationwide scandal because of this violation? Not at all. There has been some criticism but that is all. Now that we approach the 20th ywar since there has been an apportionment congress lias finally decided to act but meantime nearly 10 years has passed during which one important clause of the constitution has been violated by politicians in office. But even this decision has not been reached without some interesting sparring as to how the apportionment is to be made. In all previous apportionments the population has been counted and during the slave regime in the south three-fifths of the slaves were included in apportioning the number of representatives. Recently it was proposed for the first time that noncitizens should not be counted at all. That is, three-fifths of slave, who could not vote were once counted hut it proposed that nonslaves who have not yet be- ■ come citizens should not be counted! e e e The loudest voices raised in favor of this proposal came from the south which once counted three-fifths of the iiaves in estimating representation from that region. Now it is this region Which today includes free Negroes in the apportionment and which also largely excludes the- Negro from voting! The constitution assumes a grotesque character when we remember these facts. The proposed exclusion of aliens in the enumeration was aimed at the northern industrial areas where large numbers have not yet acquired citizenship. If adopted it meant that these northern sections should not have the representation they would have if the enumeration was made as it has always been made in former censuses. The south would be strengthened at the expense of the' north. This proposal was met by another one from the north. It proposed to reduce representation in those states where the Negro is not permited to vote, that is, to enforce the 14th amendment. This amendment provided for reduction in representation in proportion as the Negro is excluded from the exercise of the suffrage. With this answer to the proposal to exclude aliens from the enumeration it has finally been agreed to take the census in the usual way. And this is merely one phase of the farce of constitution worship in this country. It is violated, shot full of holes, giorified as a sacred charter, and at the same time used as a doormat by those who claim to have it in their keeping. It is no exaggeration to sav that they are dishonest. The glorification is inteded to drug the masses. The violations serve the upper groups in regions where they rule. It is a two-faced game, a part of the politics of two parties that should be carted to the cemetery. Queer World If the politicians in the hotel room in Chicago in 1920 had not deliberated, Hardin«: would not have been nominated for tlie piesidency; if Harding had not been nominated, ami elected, be would not have diei in the presidency; if Harding had not died in the presidency, Coclidge would not have succeeded to the presidency, if Coolidge had not succeeded to the presidency, Mr. Morrow would not have become ambassador to Mexico; and if Mr. Morrow had not become ambassador to Mexico, Anne Morrow would not have mot and married Col. Lindbergh! So this happy pair owe their happines to a gang of politicians. What a queer world!—Unity. 44 THE BEAUTY OF TRUTH >9 — The Pa.t*in¿' SAow {i onda*) Dentist (to his vicar): "After your powerful sermon last Sundsy on 'The Beauty of Truth' I ran not tell a lie. Er-this will hurt."