novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Ldine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 47 (1231) Čedad, Četrtek, 9. decembra 2004 naroči se na naš tednik r ^ Panfìea Franc Pukšič bo skrbel za manjšine Nova slovenska vlada, ki ji predseduje Janez Janša, je na svoji konstitutivni seji imenovala tudi veCino državnih sekretarjev. Pri predsedstvu vlade bo tako za Slovence po svetu in v zamejstvu državni sekretar Franc Pukšič. Le-ta je v prejšnjem mandatu vodil komisijo Državnega zbora za Slovence na tujem. Mesto državnega sekretarja za Slovence v zamejstvu in po svetu je novo, saj je v zadnji mandatni dobi deloval posebni urad, ki pa ni imel istega statusa. Novemu sekretarju Pukšiču je poslal čestitke predsednik Slovenske manjšinske koordinacije Rudi Pavšič. Med drugim je v pismu zapisal. “Prepričan sem, da boste odgovorno funkcijo opravili učinkovito, kot je bilo doslej uspešno vaše delo na čelu parlamentarne komisije za Slovence po svetu in zamejstvu. Pavšič je naglasil, da so slovenske manjšine zelo pozorno sledile dogajanju v Sloveniji in njenemu vključevanju v Evropsko unijo. Novi časi zahtevajo nove pristope in zato so se predstavniki manjšinskih krovnih organizacij iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške združili v koordinacijo, da utrdijo sodelovanje in izdelajo strategije za uveljavitev slovenske kulture in jezika. Pavšič je nadalje omenil člen sedanje vladne koalicijske pogodbe, ki pravi: “Slovenci v zamejstvu in po svetu skupaj z Republiko Slovenijo sestavljajo skupni slovenski kulturni prostor in so enakovreden del enotnega slovenskega naroda”. V tem smislu Slomak podpira potrebo po “uveljavljanju politike sodelovanja z drugimi državami na področju kulture, športa, znanosti in gospodarskih dejavnosti in da Slovenci, ki živimo zunaj matične države, smo pri krepitvi takšnega sodelovanja zelo pomemben dejavnik, ki naj ga v svojih delovnih programih upoštevajo vse institucije v RS”. Pavšič zaključuje pismo s potrebo po skupnem ustvarjanju strateških ciljev za “skupni razvoj” in izraža Francu Pukšiču pričakovanje za čimprejšnje uradno srečanje. Zanimivo študijsko srečanje v soboto 4. decembra v Gorenjem Tarbiju Kolovrat je simbol prenovljene Evrope “Videmska univerza je pripravljena sodelovati pri širjenju mirovnega sporočila, ki prihaja iz Nadiške doline”. Kot je zanj že navada, je videmski rektor Furio Honsell zaključil svoj poseg na otvoritvi mednarodnega zgodovinskega posveta v Gorenjem Tarbju v soboto, 4. decembra, kar v slovenščini. Ponovil je vso svojo podporo in strokovno pomoč videmske univerze pobudam, ki jih razvija pro loco Nediške doline in ki težijo h kulturnemu in gospodarskemu razvoju tega najbolj zapostavljenega območja Furlanije. Pred njim je pohvalil kakovost pobude in obljubil pozornost Dežele njen podpredsednik Carlo Monai, pozdravili so še župan Claudio Garbaz, predsednik Gorske skupnosti Adriano Corsi, pokrajinski odbornik za kulturo Fabrizio Cigolot in Zdravko Likar v imenu krajevnih upraviteljev in v imenu kulturno-zgodo-vinskih inštitucij iz Posočja. Prvi del srečanja je vodil predsednik pro-loco Antonio De Toni. Povedal je, da je posvet kakovosten zaključek ne, ki jih namerava projekt Poti miru ovrednotiti v študijske, izobraževalne in turistične namene tudi z ureditvijo čezmejnega muzeja na pro- Rektor Honsell, De Toni in Garbaz; spodaj zgodoivnarja Fučik (na sredi) in Fabi s prevajalko manifestacije Poti miru v Benečiji in ga posvetil Petru, Mattii in Simonu, našim prvim ljubljanskim univerzitetnim študentom, ki so “presegli meje, globlje pognali svoje korenine in se sedaj trudijo za pridobivanje novih sposobnosti in novega znanja”. Donatella Ruttar je nato osvetlila vsebino posveta “Poti miru med spomini na vojno”. Opisala je Kolovrat in poudarila njegov pomen, ki ga ima kot kraj zgodovine in spomina. Tu so pomembne ostaline iz prve svetovne voj- stem.Vendar je zgodovina Kolovrata mnogo več od dogodkov iz prve svetovne vojne. (jn) beri na strani 5 WS5IAV SVOBODA NATA; Convegno dell’amministrazione comunale lunedì 6 dicembre S. Pietro, un balzo indietro negli anni del dopoguerra Con i fondi della legge di tutela delle minoranze, l’amministrazione comunale di San Pietro al Natisone ha organizzato un convegno per sostenere che nelle valli del Natisone entrambe le leggi di tutela della minoranza slovena (la stessa 482 e la 38) non sono state applicate correttamente. Perché la minoranza slovena non esiste e perchè si parla un “dialetto slavo che non può essere assimilato alla lingua slovena”. In un paio d’ore, lunedì 6 dicembre a San Pietro, abbiamo fatto un salto all’indietro di almeno 20 o 30 anni. Stesso pubblico, stesse tesi, stesso argomentare, stesso livore, stessa voglia di guerra fredda. Con la differenza che nel frattempo è cambiato il mondo. L’Europa si è riunificata, la Slovenia è nell’UE, il parlamento italiano ha finalmente approvato due leggi di tutela, gli Sloveni della provincia di Udine sono stati riconosciuti e ciò anche perché la volontà della comunità stessa si è chiaramente espressa. Lo dimostrano, per esempio, le i-scrizioni alla scuola bilingue sampietrina che, non dimentichiamolo, nell’anno in corso è frequentata da 73 bambini nella scuola dell’infanzia e 125 in quella elementare e da quando è stata statalizzata non si può più favoleggiare di privilegi. Ma non c’è più cieco di chi non vuol vedere. segue a pagina 5 Consiglio comunale: Approvato il nuovo regolamento del centro polifunzionale di San Pietro LEGGI A PAGINA 2 Consiglio comunale: Una piccola rete di teleriscaldamento in programma a Pulfero LEGGI A PAGINA 4 Domenica 12 dicembre mostra-mercato dell’artigianato artistico Gesti antichi per un nuovo Natale domenica a S. Pietro Il Natale nelle Valli del Natisone sarà quest’anno un po’ più speciale e ricco. A San Pietro si terrà il primo mercatino di Natale, dove si potranno acquistare oggetti di artigianato artistico (oggetti in ceramica, lavori in maglia, di pizzo e al tombolo, tessuti, oggetti in legno e vimini, icone), ma anche prodotti agricoli locali. Promossa dalla pro-loco Nediške doline in collaborazione con Comunità montana, Comune e la Kmečka zveza, la mostra mercato si terrà domenica 12 dicembre con inizio alle ore 10 nel piazzale antistante il liceo. Vi parteciperanno gli artigiani e gli agricoltori locali, assieme ai bambini delle scuole dell’infanzia ed elementari di tutte le valli del Natisone, la parrocchia di S. Pietro ed il Caamp di Bri-schis. Saranno presenti anche alcuni artigiani della vicina Valle dell’Isonzo. E quindi l’offerta di oggetti da regalo sarà ancora più varia ed interessante. Non mancheranno musica e canti natalizi. T { ' i ^ V . domenica 12 dicetiibr& - \ ■ ì ? San Pietro al Nati ore 10.00 LlSi STARA DELA ZA DANAŠNJI mostra mercé 'oBNx Caw giovanile Coro gVfflUe Mali tanche della scuola e-- Colo voci bianche esna'di Santa Croce ■ Coro misto F.B. Sedej San Floriano de) F.B. Sedej San Floriano del Col(t \lujerji AzzidalSan Pietro - Coroidi vò dementare Simon Gregorčič F. Venturini di Domio - Coro fmimii Aktualno Approvato il regolamento del Centro polifunzionale S. Pietro e Pilifero, rimane l’Unione Nova vlada je dobila zaupnico L’unione dei comuni tra Pulfero, S. Pietro al Natisone e Savogna per il momento rimane. Martedì 30 novembre, nel corso del consiglio comunale di Pulfero, come abbiamo già riferito, è stata infatti ritirata la delibera che prevedeva lo scioglimento in attesa di avere ulteriori informazioni sui passi della Regione in questa materia. Contemporaneamente, a-vutane notizia, anche il consiglio comunale di S. Pietro al Natisone si è espresso all’unanimità per il mantenimento dell’unione. Perchè i servizi in comune hanno funzionato, come ha sottolineato Fabrizio Dorbolò, ma anche perché permangono le ragioni socio-economiche e l’omogeneità culturale che avevano portato le tre amministrazioni comunali a scegliere l’unione. Ha poi auspicato una futura fusione, come del resto anche Firmino Marinig, mentre Emanuela Moratti, per la maggioranza, ha sottolineato l’opportunità di non vanificare gli investimenti finora fatti. Buona parte del consiglio comunale è stato poi occupato dall’assestamento del bilancio. Diverse volte sono intervenuti Fabrizio Dorbolò, Si-mone Bordon e Bruna Dorbolò della lista civica a chiedere come mai non siano stati inseriti in bilancio due grossi contributi già concessi all’amministrazione comunale che decorrono dal prossimo anno: uno di 269 mila euro per il centro accoglienza turistica di Azzida, il secondo di 516 mila euro per la riqualificazione di aree pubbliche a Ponte S. Quirino e nell’area antistante il centro polifunzionale. Oltre al sindaco Tiziano Manzini è intervenuto anche il segretario per spiegare che le due poste non possono essere inserite in bilancio in quanto manca la copertura finanziaria. Alla fine è stato il vicesindaco Mariano Zufferli a chiarire il fatto. “Abbiamo chiesto una variazione di destinazione”, ha spiegato. Bruna Dorbolò e Marinig a questo punto hanno messo in guardia la giunta sui rischi che queste richieste comportano, in primo luogo uno slittamento di tempi enorme Ma neH’assestamento del bilancio mancano oltre 13 mila euro per le spese della scuola bilingue, ha rimarcato Bruna Dorbolò. Si tratta di fondi vincolati, in base all’art. 21 della legge di tutela degli sloveni, che il Comune riceve dalla Comunità montana trattandosi di una scuola a servizio di tutto il territorio che non può gravare solo su S. Pietro. Il segretario ha spiegato che anche qui manca la copertura finanziaria, ed appena i soldi ci saranno verranno a-scritti a bilancio. Si è saputo che è stata sottoscritta a questo proposito una convenzione tra Comune e Comunità montana ma non è stato detto in che termini. L’amministrazione comunale restituirà alla Camera di Commercio 4.300 euro circa. “Ci siamo insediati quando la macchina organizzativa per l’Arengo era già partita e quindi non abbiamo potuto impegnare quel denaro”, ha chiarito l’assessore Matteo Strazzolini. Perché non siano stati spesi nei mesi successivi non l’ha detto nessuno. Al momento del voto sull’assestamento del bilancio la lista civica ha dato voto contrario, la lista di Marinig si è astenuta Ultimo argomento importante all’ordine del giorno il regolamento per l’utilizzo del centro polifunzionale (il cui costo è stato calcolato in 104 euro all’ora). Nel regolamento sono previsti degli sconti sull’affitto, la giunta può concedere il patrocinio e potrà anche dare il centro in uso gratuito una volta o due all’anno alle scuole, come ha detto il sindaco Manzini. Ma i costi di gestione sono alti e l’onere per il richiedente rimane. Critico sul regolamento Firmino Marinig che ha sottolineato il ruolo di attrazione che il centro può esercitare e quindi il suo favorevole influsso sull’economia del comune. I costi alti indurranno a non usare la sala, ha rimarcato. La lista civica, che aveva proposto l’uso gratuito del centro polifunzionale per convegni e manifestazioni patrocinate dal Comune, non è riuscita a spuntarla nemmeno per le scuole. “Uno spreco ed una mossa poco avveduta politica-mente”, ha commentato Bruna Dorbolò. Anche qui voto contrario della Lista civica e astensione della Lista La nostra terra, (jn) Slovenski parlament je natanko dva meseca po parlamentarnih volitvah z imenovanjem 15-članskega ministrskega kabineta sklenil zadnje dejanje pri oblikovanju nove vlade premiera Janeza Janše. Poslanke in poslanci so z 51 glasovi za in 37 proti potrdili celotno ministrsko listo, ki jo je Janša predlagal na podlagi podpisanega koalicijskega dogovora med SDS, NSi, SLS in DeSUS. SDS bo imela v novi vladi osem ministrov (Andrej Bručan, Marija Lukačič, Dragutin Mate, Dimitrij Rupel, Vaško Simoniti, Gregor Virant, Andrej Vizjak in Milan Zver), NSi štiri (Andrej Bajuk, Janez Drobnič, Lovro Sturm in Jure Zupan), SLS dva (Janez Podobnik in Janez Božič) ter DeSUS enega (Karl Erjavec). Novo vladno ekipo sta podprla tudi poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti, Maria Pozsonec in Roberto Battelli. Proti imenovanju ministrov osme slovenske vlade in prve vlade Janeza Janše so se izrekli v opozicijskih strankah LDS, ZLSD in SNS. V novi vladi bo ministrstvo za finance vodil predsednik Nove Slovenije Andrej Bajuk, predsednik ljudske stranke Janez Podobnik bo prevzel ministrstvo za okolje in prostor. Na ministrstvo za zunanje zadeve se vrača Dimitrij Rupel. Poleg Bajuka odhajajo v vladni kabinet še štirje oktobra izvoljeni poslanci. Andrej Vizjak bo vodil ministrstvo za gospodarstvo, Andrej Bručan bo minister za zdravje, Janez Drobnič bo minister za delo, družino in socialne zadeve. Za šolstvo in šport pa bo skrbel Milan Zver. Vodstvo novoustanovljenega ministrstva za javno upravo bo prevzel Gregor Virant, na čelo drugega novega res.orja, za visoko šolstvo, znanosti in tehnologijo, je prišel Jure Zupan, Vaško Simoniti je prevzel slovensko kulturo. Pravosodje bo v pristojnosti Lovra Ministrica za kmetijstvo Marija Lukačič Sturma, ministrstvo za promet bo vodil Janez Božič, za ministra za obrambo je bil določen Karl Erjavec, predstavnik stranke upokojencev, notranji resor pa bo pripadel Dragutinu Mateju. V vladi bo le ena ženska: ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo Marija Lukačič. V Janševi vladi naj bi sicer bila tudi dva ministra brez resorja, in sicer za regionalni razvoj in lokalno samoupravo ter za področje koordinacije razvojnih politik. Na predlog predsednika vlade je ministrski zbor za generalno sekretarko imenoval Matejo Tamaro Fajs. Vlada je imenovala 13 državnih sekretarjev, ki bodo v pomoč novoizvoljenim ministrom. Vlada je imenovala tudi poslanca SDS Franca Pukšiča, predsednika DeSUS Antona Rousa in literarnega zgodovinarja, esejista in publicista Aleksandra Zorna za državne sekretarje v kabinetu predsednika vlade, ki ga bo vodila Nika Dolinar. Rous bo bdel nad uresničevanjem ciljev iz koalicijske pogodbe, Zorn pa strateški svet za kulturo, izobraževanje in znanost. Franc Pukšič (v zadnjem mandatu je bil predsednik parlamentarne komisije za Slovence po svetu in v zamejstvu) bo vodil urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki so jo umestili pri predsedniku vlade, (r.p.) Pisrao ~č^\ iz Kima Stojan Spetič ■ Na koncu druge svetovne vojne je pariška mirovna pogodba Italiji naložila tudi vrnitev Etijopcem obeliska iz Axuma, ki so ga fašisti ukradli in že več kot pol stoletja krasi park pred bivšim ministrstvom za kolonije, danes sedežem mednarodne organizacije za prehrano FAO. Italija se je s tem sprenevedala, dokler je bilo mogoče in obeliska ni vrnila. Sedaj, ko je zunanji minister postal Gianfranco Fini, pa sporočajo, da bo Italija obelisk prijazno podarila Etijopi-ji, kot prispevek k oblikovanju njene narodnostne istovetnosti. In vlada iz Adis Abebe se ji bo morala zahvaliti za dobrohotnost! To je višek hinavstva in zgodovinskega revizionizma, zaradi katerega se bodo morali Etijopci zahvaljevati državi, ki jih je osvojila s strupenimi plini in morijo nedolžnih prebivalcev. In prav to me sili k razmišljanju o ponovni spravni pobudi, ki naj bi predsednike Italije, Slovenije in Hrvatske pripeljala na dogovorjena simbolna mesta, kjer se je v dveh svetovnih vojnah odigrala tragedija narodnostne nestrpnosti. Pobudo je kajpak dala Italija, prevzel hr-vatski predsednik Mesič, pridružil pa se ji je še slovenski Drnovšek. Nikakor ne osporavam nujnosti raz-čiščenja zgodovinske preteklosti, čeprav se moramo zavedati, da to pomeni vreči v koš skupno poročilo slovenskih in italijanskih zgodovinarjev, ki nekaterim italijanskim (levim in desnim) krogom ni bilo všeč. Obenem nam mora biti dovolj jasno, v kakšnih okoliščinah naj bi, prihodnjo pomlad, potekali spravni obiski teh doslej neznanih simbolnih krajev. Prva pobuda predsednikov Kučana in Ciam-pija je propadla prav zaradi spora o bazoviškem spomeniku trem mladim Slovencem in Hrvatu, ki so se prvi v Evropi uprli fašizmu. Se prej, 10. februarja, ob obletnici pariške mirovne pogodbe, bodo po vseh italijanskih šolah predavali o tem, kako smo Slovenci in Hrvati pobijali nedolžne Italijane v fojbah, nato pa pregnali čez mejo 350 tisoč ljudi. V Trstu bo svetovni kongres beguncev, ki ga prireja fašistično krilo Finijeve stranke: Tremaglia, Menia in kameradi. Vzdušje bo naelektreno in zastrupljeno v zadostni meri, da bo morebitno spravno dejanje treh predsednikov mirne duše prikazano kot skesano romanje slovenskega in hrvatskega predsednika na pomnik italijanskega holokavsta, bazovsko fojbo. Ce se bo zgodilo še kaj drugega, bodo časniki mimo prezrli ali tako minimizirali, da v spominu javnosti ne bo ostalo drugega, kot spokorniško romanje Mesiča in Drnovška. Ne verjamete? Ko sem pred petnajstimi leti ob obletnici Hirošime z odposlanstvom KPI obiskal kraje skupnega trpljenja, je bilo enako. Časopisi so poudarili le obisk na fojbi, kakor da se bi položitev venca na grob žrtev fašističnega taborišča na Rabu nikoli ne zgodila ali da smo tja šli le na kopanje. Predsedniki naj naredijo, kar se jim zljubi, vendar naj pazijo na spretnost desnice, da naivno dobro vero obme v lastno korist. Nella media UE il Pil sloveno cresce Luce verde a Janša Il parlamento sloveno ha votato venerdì 3 dicembre la fiducia all’ottavo governo dopo l’indipendenza del paese e le votazioni del 1990. Il consiglio dei ministri, guidato da Janez Janša e costituito da 15 ministri, ha avuto il sostegno di 51 deputati, mentre hanno votato contro in 37 (li-beraldemocratici, socialdemocratici e partito nazionale). Nel nuovo governo il partito democratico di Janša (SDS) ha 8 ministri, la NSi ne ha quattro compreso il prestigioso dicastero delle finanze affidato al leader Andrej Bajuk, due i ministri dei popolari (SLS) con il presidente Janez Podobnik al mi- nistero dell’ambiente ed uno al partito dei pensionati (De-sus). Una sola donna nella compagine governativa, Marija Lukačič, a cui è stato affidato il ministero dell 'agricoltura e delle foreste. L’altra candidata proposta dai popolari ha rinunciato dopo aver superato, sia pure con gran difficoltà, l’esame delle commissioni parlamentari. Sottosegretario per le minoranze slovene e gli sloveni nel mondo è Franc Puksič (SDS), già presidente dell’omonima commissione parlamentare. Il Pii cresce Secondo i dati resi noti dall’ufficio statistico europeo Eurostat, nel 2003 la Slovenia ha raggiunto il 77% della media del Pii dei 25 paesi dell’Unione europea. L’anno precedente la percentuale era del 75%. In base al Pii per abitante, dunque, la Slovenia l’anno scorso si è collocata al 16. posto. Primo in classifica il Lussemburgo con il 215% della media del PIL europeo, fanalino di coda la Lituania con il 41%. L’Italia si è assestata al dodicesimo posto (107%), al di sotto della media oltre ai nuovi paesi aderenti, anche Spagna, Grecia e Portogallo. Maribor davvero antica La città di Maribor è stata nominata come città per la prima volta in un documento di 750 anni fa. L’importante ricorrenza è stata celebrata nei giorni scorsi con numerose manifestazioni culturali, mostre, simposi di storici e così via. Il documento in cui si cita per la prima volta Maribor è però ancora più antico, risale al 1164 ed è conservato in un archivio di Vienna. I giorni degli architetti Nei giorni scorsi si sono svolti in Slovenia due importanti manifestazioni legate all’architettura. A Lubiana ha avuto luogo il Forum delle città con la partecipazione di circa duecento rappresentanti di città europee, professionisti di diverse discipline che si occupano di politica e-dilizia. A Pirano si sono svolti i tradizionali giorni dell’architettura. Quasi in contemporanea è stata inaugurata a Berlino, su iniziativa della Academie der Kiinste, una grande mo- stra dedicata all’architettura slovena. “Cantiere Slovenia” è il titolo dell’esposizione dove viene presentato il lavoro di 29 architetti della nuova generazione e che rimarrà aperta fino al 9 gennaio. Arte digitale a Nova Gorica Pixxelpoint è il titolo del 5. Festival di arte digitale, i-naugurato venerdì 3 ottobre a Nova Gorica nella “Mestna” galleria. Fino a domenica potranno essere visti i lavori di circa cinquanta autori, provenienti da tutto il mondo. Si tratta di opere d’arte create da esperti ed appassionati in tecnologia informatica e arte digitale. novi matajur O Kultura četrtek, 9. decembra 2004 v ) Miklavž je prinesel darila otrokom iz Kanalske doline V soboto 4. izlet iz Benečije na knjižnji sejem in obisk Ljubljanje Naše knjige za otroke razstavljene v Ljubljani Nadaljujejo se pobude, ki jih slovensko središče v Kanalski dolini prireja za svoje najmlajše obiskovalce. V četrtek 2. decembra je Miklavž v spremstvu Parklja, ki ga v Kanalski dolini poznajo pod imenom Krampus, Gorenj Barnas v soboto 11. decembra ob 20. 30 BOŽIČNI KONCERT Pojejo zbori: Cividin, La salette, Rečan an don Luigi Milocco obiskal Slovensko kulturno središče Planika v Ukvah. Miklavževanje je bilo namenjeno otrokom, ki obiskujejo izbirne tečaje slovenskega jezika, ki jih prireja središče. Otroci so pričakali napovedani obisk v spremstvu dveh učiteljic. Pripravili so se na obisk s petjem in risanjem motivov na temo Miklavža in Parklja. Predvsem mlajši tečajniki so od strahu pred Parkljem pridno molili, Miklavžu pa obljubili, da bodo pridni in vestni v šoli. Zato so bili tudi vsi primemo nagrajeni z Miklavževi darovi. Rudi Bartaloth V nedeljo, 5.decembra je Zavod za slovensko izobraževanje priredil izlet v Ljubljano, kjer so si izletniki najprej ogledali knjižni sejem v Cankarjevem domu, nato pa Ljubljano s tržnico in drugimi zanimivostmi. Izlet je bil namenjen tečajnikom slovenskega jezika, ki obiskujejo v Benečiji in v Vidmu razne tečaje slovenščine, ki jih organizira Zavod tudi v sodelovanju z nekaterimi italijanskimi šolami v Vidmu. Zanimanje za slovenščino je vedno večje, in tečaji skušajo odgovarjati potrebam. Nadalje so povabili na izlet udeležence tečajev, ki jih v Špetru prireja izobraževalni zavod iz Trsta. Izlet je bil seveda namenjen tudi učiteljem in osebju špetr-ske dvojezične šole, staršem in otrokom. Izletniki so napolnili avtobus in odšli v slovensko prestolnico. Začudili so se množični ponudbi knjižnega sejma, obiskali so stojnico treh zamejskih založb in sicer Mladike in Založništva tržaškega tiska iz Trsta ter Novega Matajuija. Nato so se izletniki sprehodili po izrazito živahni Ljubljani, ki ponuja na svoji tržnici in po ulicah veliko vsakovrstnega blaga, predvsem pa živžav ljudi, ki ga pri nas nismo več vajeni. Domov so prišli izletniki zadovoljni. Novi Matajur pa je obiskal knjižni sejem že prej. V Cankarjevem domu smo bili v četrtek, 2.decembra, ko so zgoraj omenjene založbe predstavile tisku svoje novosti. Tiskovne konference in debate si na sejmu sledijo ena za drugo oziroma potekajo kar dve ali tri hkrati. Zato morajo zainteresirane založbe privabiti novinarje in vsaj nekaj občinstva. Zamejskim založbam je to kar lepo uspelo. Bralce pa bodo zanimale nekatere novosti. Založba Mladika ima po številu izdanih knjig največjo ponudbo. Ljubiteljem poezije bi v našem “izboru” ponudili izbrane pesmi Edvarda Kocbeka Rojeni smo za čudeže, ki so objavljene tako v slovenščini kot v italijanskem prevodu in izboru Jolke Milič ter zbirko Borisa Pangerca Odže-jališče. Omenili bi nadalje knjižico Borisa Pahorja, ki v italijanščini ponuja zgoščen pregled slovenskega slovstva. Pavle Merku pa je v posebni knjigi zbral 1.300 primorskih priimkov. Med otroškimi knjigami naj omenimo Eveline Umek Malka gre v Trst (ilustrirala Živa Pahor) in Miroslava Košute Minimalčice (ilustriral Klavdij Palčič). Založništvo tržaškega tiska sicer še ni dotiskalo vseh svojih knjig. Bralce Novega Matajurja pa bo nedvomno zanimala lepa knjiga iz Benečije Besede tele zemlje s podnaslovom Proze in poezije v beneškem narečju. Knjigo je uredil Miha Obit, prinaša pa poezije in prozo sodobnih avtorjev, ki živijo v Benečiji. Knjige bogatijo fotografije Graziana Podrecce, za lepo obliko pa je poskrbel studio Link iz Trsta.O knjigi Val-Onda-Die Flut smo že pisali, prinaša pa slike in pričevanja o veliki poplavi, ki je lansko pozno poletje prizadela Kanalsko dolino in Ukve. Založba Novi Matajur se je predstavila z bogato bero knjig za otroke. Ob reviji Galeb, ki izhaja redno, je tudi za letošnje šolsko leto izšel Galebov šolski dnevnik, ki ga je z besedilom obogatil Marko Kravos, ilustriral pa Klavdij Palčič (o Dnevniku smo že napisalo oceno). Sledijo Pravljice Franja Frančiča, ki jih je ilustrirala Mojca Cerjak; Anja in Matej avtorice Tatjane Kokalj in ilustratorja Adrijana Janežiča; Škrat Skrip Skrap nagaja rad Marka Kravosa in ilustratorke Alenke Sotter, ki je ilustrirala tudi knjigo Dima Zupana Ko pridejo angelčki. Končno je tu zbirka bajk Kamnov Škrat Jožeta Sevljaka z ilustracijami Klavdija Palčiča. Gre za bogat izbor, ker pa knjige niso narejena zato, da ostanejo po skladiščih, lahko vsi pomislimo, da je ob praznikih lahko knjiga najlepše darilo in to za odrasle kot za otroke, (ma) Dvojezično šolsko središče Speter DVAJSET LET V petek 17. decembra ob 18. uri v občinski dvorani in Beneški galeriji Predstavitev publikacij ob dvajsetletnici in otvoritev razstave “Dvajset korakov...” Začnejo jo moliti v sriedo 15. decembra Devetica Božična v lieški fari V lieški fari se bo an lietos ponovila na pobudo kulturnega društva Rečan an fare liepa božična tradicija, ki nas pripravlja na rojstvo Jezusa. Devetica se začne v sriedo ' 15. od znamunja z Lies do Katinčne hiše (Hlocje). Bojo molile Ljuba Kejacova, Mirella Zefcjova an Teresa Ta za ro-jo; četartak 16. - Sevcè - od jaslicah do Znidarjove hiše. Bojo molile Dora Tarbjanova, Lidija Balencjova an Dela Matijaco-va; petak 17. - Doljenjanje -od znamunja do Urajove hiše -Bojo molil Fabrizio Simolnu, Andreina Dortih an Ada Urajo-va; sabota 18. - Peternel - od znamunja do Skodejove hiše. Bojo molile Luciana Mateužo-va, Anna Bliščuova an Milica Skodejova; nedieja 19. - Pla-tac - od znamunja do Počalino-ve hiše. Bojo molil Natalin Mateužacu, Livia Amejčicjova an Loretta Zefcjova; pandie-jak 20. - Mali Garmak - od znamunja do Pičulnove hiše. Bojo molil Corrado, Antonella an Tonina Cekove; torak 21. -Topoluove - od znamunja do Blažove hiše. Bojo molil Carla Martinkna, Vittorio Blažu an Romilda Znidarjova; srieda 22. - Dolenje Bardo - od jaslicah v Gorenjim Barde do Uršne hiše v Dolenjim Barde. Bojo molil Rosina Tonova, Lidia Uršna an Justina Vizna; četartak 23. - Podlak - od jaslicah do Buculajove hiše. Bojo molile Erika an Marija Ko-kocuove an Teresa Bledcjova. Devetica začne vsako vičer ob 20. uri. Pamesita za sabo lumine al pa svečke. Slovenski film v Čedadu Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada in Kinoatelje iz Gorice prirejata v četrtek, 16. decembra v gledališču Ristori v Čedadu ob 20.30 poseben večer Filmvideomonitor, na katerem bodo prikazali dva tima v produkciji Ki-noateljeja. Gre za deli z naslovom Hiša na meji Martine Kafol in ET(hn)OS-ANCHE NOI-TUD1 MI Borisa Palčiča. Podnaslovi filmov bodo v italijanščini, vstop je prost. Hiša na meji je film po istoimenski knjigi Lucijana Vuge. Delo je režirala Martina Kafol. Zgodba pripoveduje o hiši, ki že od nekdaj stoji v vasici Robič na poti med Čedadom in Kobaridom. V hišo stopi novinarka in prične raziskovati njeno preteklost in sedanjost. Tako postane stavba nekakšno gnezdo in obenem priča o preteklosti, v kateri so se odvijali majhni in veliki dogodki. Vseskozi se torej prikazujejo včerajšnji in današnji ljudje. Hiša spregovori s pomočjo zgodb o koreninah, o odprtosti zgodovine in o stiskah. Preteklost se vije skozi vrata in okna do današnjosti, do sedanjih ljudi in lastnikov hiše. Film ET(hn)OS-TUDI MI v režiji Borisa Palčiča prikazuje lika dveh posebnih osebnosti: pisatelja Fulvia Tomizzo (1935-99) in Darka Bratino (1942-97). Tomizza je bil znan italijanski pisatelj, ki so ga prevedli v več jezikov, med katerimi tudi v slovenščino. Prihajal je iz Istre in tej zemlji in njenim ljudem so posvečeni njegovi najbolj poznani romani (La città di Miriam, Materada itd.). Tomizza pa je imel to posebnost, da je tudi v o-strih časih s svojimi deli opozarjal na človeškost, na dialog in na odstranjevanje pregrad in sovraštev med ljudmi. Prav tako je profesor sociologije in poznejši senator Darko Bratina opozarjal na vprašanje manjšin, korenin, o potrebi sožitja in novih odnosov med narodi. Tomizza je delal v Trstu, Bratina v Gorici. Njun glas pa je segal veliko dlje med ljudi sprave in dobre volje. PERlOLI_QU£ J uwì CHAMeftol •9C.r 19+57 jmnuar_ 'februar A SLOVENSKI GLAS POTEK SISTEMATIČNEGA RAZNARODOVANJA Domači duhovnik, spoštovan od svojih rojakov, je branil pravice svojega ljudstva, kolikor je mogel. Čeprav v tujih šolah vzgojen se je sam izpopolnjeval v svojem jeziku in ga učil ljudem. Ljudje so segali po knjigah “Družbe sv. Mohorja”, ker so bile pisane v lahkem in jasnem slogu in v njihovem duhu. Razume se, da so laški časopisi divjali od sovraštva proti “protidrža-vni agitaciji” in “panslavistični propagandi” in zahtevali od vlade, naj da “Beneškim Slovencem protistrup”. Beneško slovensko narečje so zmerjali z “un gergo barbaro di lingua barbara”. Karel Podreka piše v knjigi “Slavia italiana” leta 1884, da je sodnik pretil slovenski stranki z zaporom, ker ni znal govoriti v italijanščini. Dokumente zgodovine Beneške Slovenije, kolikor jih niso uničili avstrijski cesarski komisarji, so Lahi prodali branjevkam v Videm in Gorico. Zadnje dokumente pa je uničil dež in veter pod streho palače degli Uffici v Čedadu. PO PRVI SVETOVNI VOJNI Do prve svetovne vojne je raznarodoval-cem uspelo odpraviti slovenski jezik iz cerkev pri Terskih Slovencih. Niso ga pa mogli izriniti iz življenja ljudi. Duše slo- venskega naroda niso mogli uničiti, ker je dobival jezik svoje zavetje v preostalih cerkvah, kjer šovinisti niso imeli dostopa v cerkev. To zlasti v Nadiških dolinah. Duhovščina jim je kljubovala. In četudi je moral zaradi pomanjkanja domačih duhovnikov priti na duhovnijo furlanski duhovnik, se je ta trudil, da bi se naučil jezik ljudi. Leta 1923 je fašistična vlada odpravila volitve v občinski svet, s čimer so izgubili Beneški Slovenci svoje izvoljene zastopnike na občinah. V teku let je fašizem spoznal, da ne bo mogel izbrisati slovenskega jezika iz Benečije, dokler ga ne bo izgnal iz cerkve in dokler bodo imeli Slovenci trmaste in nepodkupljive slovenske duhovnike. Avgusta 1933. leta je tedanji videmski prefekt ukazal vsem duhovnikom, da morajo prenehati s pridigami, petjem, molitvami in čitanjem evangelija v slovenskem jeziku. Opustiti morajo tudi verouk (katekizem) v domačem jeziku. Med ljudmi je završalo. Duhovniki so se na vso moč uprli proti nezakonitim, nečloveškim in nekrščanskim odlokom. Ostali pa so brez moči, ker se je cerkvena oblast držala pasivno, češ, “Nič ne moremo proti sili. Podati se morate alla forza maggiore!” - gre naprej - Aktualno Un progetto per una piccola rete di teleriscaldamento Pulfero, biomasse anche in consiglio L’argomento delle biomasse è stato protagonista, oltre che nelle iniziative divulgative del comune di Pulfero, anche nel consiglio comunale dell’ente, svoltosi il 30 novembre. All’ordine del giorno, infatti, figuravano alcune variazioni al bilancio dovute proprio alle spese sostenute per la realizzazione di alcune delle fasi del progetto informativo. In particolare, le variazioni di bilancio sono state necessarie per far fronte alle spese della visita guidata in Trentino Alto Adige e del convegno internazionale del 26 novembre. Il sindaco Domeniš, ha tuttavia assicurato che tali oneri verranno interamente retribuiti da contributi della Regione, della Comunità montana e del Credito cooperativo di Manzano, e che quindi, dopo la rendicon-tazione, verrà riappianato il temporaneo debito dell’ente. Il sindaco ha inoltre colto l’occasione per fare una riflessione sull’iniziativa: “lina manifestazione che ha a-vuto grande e insperato successo e che, visto il buon impatto sulle personalità politiche presenti all’ultimo convegno, fa ben sperare per la realizzazione di una piccola rete di teleriscaldamento pro- Piergiorgio Domeniš prio a Pulfero”. Nell'esprimere il suo scetticismo, il consigliere di minoranza Sandra Domeniš ha dimostrato la sua sconfortante impreparazione sull’argomento, paventando persino l’occupazione di un dipendente comunale addetto all’alimentazione manuale della caldaia. Le sue perplessità si sono anche concretizzate nel timore che tali iniziative non siano praticabili o remunerative in comuni piccoli e marginali come quelli delle Valli del Natisone. Un timore pronta- mente smentito da Domeniš che ha ricordato la firma del contratto tra la Sguassero costruzioni e gli operatori boschivi delle Valli per la fornitura di cippato al complesso residenziale borgo Modoletto. Analogamente Domeniš ha fugato ogni dubbio sull’ipotesi - ventilata da alcuni articoli apparsi sulla stampa regionale - di presunti accordi presi con il Consorzio Imprese per la solidarietà sociale, volti ad adibire l’ex scuola di Rodda a centro di accoglienza per extracomunitari. “In merito non è stata presa alcuna decisione” ha asserito Domeniš “e visto il polverone sollevato da questi articoli procederemo in modo decisamente cauto sull’argomento”. Ritirato, invece, il punto all’ordine del giorno sullo scioglimento dell’unione dei comuni in essere con San Pietro e Savogna. “Sappiamo che sono stati proposti degli emendamenti in merito” ha detto Domeniš “ci sono delle possibilità che tutttavia non sono ancora leggi. Riteniamo sia meglio attendere e fare chiarezza sulle opportunità future per decidere serenamente sul da farsi”. (mp) Desna vlada V tem mesecu bodo največ zaslužili notarji. Sicer je notarska služba že sama po sebi prav toliko dobičkonosna kot v večini primerov nepotrebna, a tako je v Italiji po tradiciji. Notar je za vse. Mimo tega pa bodo notarji lahko praznovali letošnje praznike ob dragem šampanjcu in med izbranimi jedmi. V Italiji namreč spreminjajo svoje statute zadruge in podjetja. Pred notarji so vrste podjetnikov in predvsem zadrugarjev. Berlusconijeva vlada pa je prav zadrugam nastavila nekaj zakonskih pasti, ki bodo lahko usodne za zadružno gibanje. Res je, da so v Italiji nekatere zadruge postale gospodarski kolosi in da se za drugimi skrivajo najrazličnejše špekulacije. Veliko zadružno gibanje, ki je v Italiji omogočilo življenje tisočim in tisočim ljudem izven trdega objema klasičnega gospodarja, pa pomeni izraz kolektivne volje in tudi podjetništva, ki ga Berlusconijeva vlada v resnici želi zadušiti. O zadevi se malo piše in ve, novi zakoni pa dejansko spreminjajo zadruge v navadne delniške družbe, kar bo imelo nemalo posledic za gospodarsko gibanje, ki je z- ne miruje... rastlo “iz ljudstva” in je bilo, večkrat, tudi politično o-predeljeno kot alternativa monopolnemu družinskemu kapitalizmu, ki je označeval pred in povojno Italijo. Za zadruge izginjajo olajšave in pišejo se jim zakoni, ki od-slikavajo podobo delniških družb. Omenil sem enega izmed primerov, ki dokazuje, da Berlusconijeva vlada v resnici dela, sprejema zakone in ima pri tem čisto določene kriterije in smernice. Berlusconi je znižal davke, čeprav ne za velike vsote, vendar jih je, in se opredelil za manjše državne storitve na najrazličnejših področjih. Ciampi ima pred sabo zakon, ki bistveno spreminja ustroj sodstva in vnaša vanj izrazito “subjektivne” (beri politične) kriterije za vstop v sodniški poklic in za nadaljnje napredovanje. Berlusconi je spremenil pokojninske zakone, spremenil je zakone o podjetjih, o gradnjah, o davkih, kot je bil INV1M, o dediščinah, o donacijah itd. Namerava poseči tudi po volilnem zakonu. Berlusconijevi vladi ne moremo torej očitati nedelavnosti, nasprotno. Zakoni, ki jih uvaja pa imajo jasen predznak, ki ga lahko ime- nujemo za desnega, liberi-stičnega ali kako drugače. Omenjeni zakoni dajejo prednost bogatim in šibijo šibke, vendar na način, ki ga bodo državljani občutili s časom, čeprav neizprosno. Zato nima smisla osporavati Berlusconiju, da nima neke vizije, da je njegova vlada nekompaktna, da je zamenjal številne ministre, da je neresen itd. Nima smisla, ker Berlusconi odloča na osnovi materialnih koristi določenih slojev in na osnovi sondaž. I-ma svojo ideologijo in strategijo. Zavezniki v Domu svoboščin lahko včasih zakričijo, vendar jih Vitez zna prepričati s tehtnimi argumenti. Na svoji strani ima moč in vpliv. Berlusconi torej je in se zanj opredeljuje polovica I-talijanov. Zato je bistveno, da leva sredina razloži delu Italijanov, zakaj se zanje ne izplača voliti za Berlusconija. Povedati mora ljudem, v čem je sok Berlusconijeve reforme in v katere žepe prinaša in iz katerih odnaša. Ne bom ovinkaril : če imam 200.000 evrov letnega dohodka, če sem podedoval hiše in imam na banki denar, delnice in obveznice mi Berlusconijeve reforme koristijo. Če s težavo pridem s plačo do konec meseca ali pa zbolim, bom s temi reformami nastradal. Zal ni vedno lahko trezno računati in ne podleči propagandi. Če pa hoče leva sredina zmagati na prihodnjih državnih volitvah, mora pomagati Italijanom, da se naučijo odgovarjati na vprašanje: kaj meni koristi? Berlusconi računa, da tega ne znajo. QUANDO GLI ALBANESI ERAVAMO NOI CUANT CHE I ALBANÉS 0 JERIN NÒ TE BOT KUO ALBANESE SEMÒ BÉ MI Rappresentazione teatrale tratta dal libro dei giornuli&ta Gian Antonio Stella Sabato 18 Dicembre ore 20.45 Auditorium Lemgo Pradielis - Lusevera Il 2 dicembre a Savogna con il sen. Budin Congresso dei DS, confermato Blasutig Sabato 18 dicembre rappresentazione teatrale À Pradielis “Te bot kuo Albanese semo be mi” Alla base di questo progetto ci sono due dati di fatto. Il primo è la constatazione che l’opinione pubblica e la società civile della Slavia, ma anche del resto della Regone, sono sostanzialmente assenti dalle problematiche degli emigrati e dei loro discendenti. Il secondo è invece la presenza all’estero di figli e nipoti di nostri emigrati con un elevato sentimento di appartenenza e di identità i quali vorrebbero mettersi in comunicazione con i loro coetanei residenti “a casa”. Per questa ragione è necessario sensibilizzare la realtà locale, in particolare giovanile, su questi temi e offrire ai nostri giovani nel mondo alcuni strumenti ed alcune occasioni di partecipazione attiva. Come prima iniziativa in questo senso, sarà presentata a Pradielis-Ter, presso il centro sociale Lemgo, la pie- ce teatrale “L’orda - Quando gli albanesi eravamo noi - Cuant che i albanes o jerin no - Te bot kuo Albanese semo be mi”, ispirato dal saggio di Gian Antonio Stella. Lo spettacolo, organizzato dall’Unione emigranti sloveni con il sostegno di Provincia e Comune di Lusevera, avrà inizio alle ore 20.45. La manifestazione avrà come ulteriore obiettivo il reperimento di fondi destinati ad aiutare i giovani dell’Unione emigranti sloveni che lavorano attivamente in Argentina ma che non sono in grado di affrontare tutte le spese necessarie. L’obiettivo a lungo temiine è quello di presentare nella Slavia le attività dei giovani sloveni che abitano in Argentina, contribuendo così al rafforzamento della loro appartenenza alla comunità di origine e allo sviluppo dei rapporti fra coetanei sparsi nel mondo. Resia, apertura dell’ufficio Iat Fino al 31 dicembre presso il Centro visite L’Ufficio informazioni ed accoglienza turistica della Val Resia, che ha la suq sede presso il Centro visite del parco delle Prealpi Giulie a Prato, è stato riaperto giovedì 2 dicembre. Il punto informativo, gestito dall’associazione turistica prò loco Val Resia sarà a-perto al pubblico fino a venerdì 31 dicembre, da martedì a domenica (26 dicembre compreso) dalle ore 9 alle 13. L’ufficio fornisce un servizio di accoglienza turistica volto a sostenere i visitatori ed i turisti che, sempre più numerosi, decidono di visitare la Val Resia anche durante il periodo invernale. Ciò grazie alla presenza di un calendario di manifestazioni natalizie, come la ormai tradizio- nale “Notte di Natale in Val Resia” e la Festa dei coscritti, più che mai ricco ed apprezzabile. L’attività dell’ufficio Iat è indirizzata anche alle numerose associazioni operanti in valle rimanendo a disposizio- ne delle medesime per il disbrigo di piccole pratiche burocratiche, la promozione di eventi e manifestazioni e la diffusione di materiale informativo presso i vari uffici informazioni (Aiat e Iat) della regione Friuli - Venezia Giulia. L’operatore di riferimento risponderà ai seguenti recapiti: telefono 0433/53483 -0433/53353. Il fax invece è 0433/53129, e.mail: proloco.resia@ resianet.org; www.resianet.org. Il sen. Budin al congresso di Savogna Giovedì 2 dicembre, presso Mercatino delFAuser Sabato in mattinata è stata inaugurata a San Pietro al Natisone, nei locali della ex gelateria, la bancarella di Natale dell’Auser. Rimarrà aperta fino a martedì 14 dicembre (tutti i giorni dalle 10.30 alle 12 e dalla 15.30 alle 18). I fondi raccolti saranno destinati all’autofinan-ziamento dell’associazione e ad iniziative di solidarietà. Sempre martedì alle ore 20 presso la biblioteca comunale Corrado Della Libera presenterà il tema della “Natività nell’arte”. la sala consigliare di Savogna, si è svolto il 2° congresso dei Democratici di Sinistra delle Valli del Natisone. Durante l’incontro sono state presentate e discusse le mozioni congressuali che porteranno in ultima istanza alla nomina del segretario nazionale. La serata è stata nobilitata dalla presenza del sen. Miloš Budin in veste di presentatore della mozione Fassino, la quale è poi risultata la vincente con l’unanimità dei voti. C’è stato poi il rinnovo delle cariche locali: segretario è stato confermato Luca Blasutig. Il comitato direttivo invece sarà composto da Giuseppe Blasetig, Simone Bordon e Giuseppe Specogna. Come garanti sono stati nominati Beppino Crisetig e Pietro Trinco. Aktualno novi mataj u r 5 Pomemben posvet zgodovinarjev v Gorenjem Tarbiju Kolovrat simbol prenovljene Evrope Donatella Ruttar in spodaj del občinstva četrtek, 9. decembra 2004 Amministrazione comunale e tutela degli sloveni S. Pietro, un bel balzo indietro s prve strani Zgodovina Kolovrata je zelo dolga in pestra. Bistvena elementa, ki opredeljujeta kraj pa sta meja in spomin nanjo. Prav v teh dveh smereh se je na sobotnem posvetu razvijalo izredno zanimivo razmišljanje. Češki zgodovinar Josef Fučik je osvetlil posebnosti avstroogrske vojske in njeno večnacionalno sestavo ter vlogo, ki so jo v njej imeli češki vojaki, ki so padli na naši fronti in so v velikem številu pokopani v slovenskih in italijanskih pokopališčih. Alba Zanini je predstavila dokumente iz prve svetovne vojne, ki zadevajo predvsem civilno prebivalstvo Nadiških dolin ter nakazala raziskave, ki bi jih bilo treba pričeti na to temo. Zgodovinarja Lucio Fabi in Giancarlo Martina sta razmišljala o ohranjanju spomina na vojne dogodke v smislu ovrednotenja sožitja in miru ter globljega razumevanja tragedije, ki jo vsaka vojna pomeni. V ospredju obeh predavanj je bilo tudi vpraša- nje številnih projektov povezanih s prvo svetovno vojno, ki jih uresničujejo v Italiji, Avstriji in Sloveniji. Zelo zanimiva je bila predstavitev dveh muzejev na odprtem: na Kolovratu (Željko Cimprič) in na Pal Piccolo (Roberto Lenardon). Oba sta si po konceptu precej blizu, saj je njuno izhodišče dokazati na prostoru nekdanjih bojiščih in na “praskah, ki jih je zgodovina pustila po naših gorah” neumnost vojne. Oba muzeja sta rezultat velikega dela prostovoljcev, oba sta tudi zelo spoštljiva do nara- vnega okolja. Zanimivo in izzvivalno je bilo razmišljanje Piera Zaninija, ki je govoril o pravici do spomina a tudi o pravici do pozabe ter o spominu, ki ga hranijo tudi kraji in ne samo ljudje ter opozoril na tveganje, ki ga pomenijo premalo premišljeni obnovitveni posegi. Posvet je z res briljantnim predavanjem zaključil Umbero Sereni, profesor na Videmski univerzi, ki je podprl projekt o vrednotenju Kolovrata in ga označil kot pomemben korak pri gospodarski in kulturni rasti vsega območja. Pozdravil je tudi zamisel, da bi na tem mestu ustvarili neke vrste evropskega muzeja. Na tej meji je bila namreč prelita evropska kri. Po padcu berlinskega zidu in evropskih integracijskih procesih, ko se je Evropa korenito prenovila in na novo rodila, bi se prav na Kolovratu lahko srečali predstavniki vseh narodov, ki so se tu vojskovali in sklenili novo prijateljstvo. Tudi simbolna dejanja, je poudaril, so bistvenega pomena za našo nadaljno pot. (jn) segue dalla prima La teoria del carattere slavo o addirittura protoslavo della popolazione, sposata dall’amministrazione comunale di S. Pietro, è stata sostenuta dall’assessore Matteo Strazzolini che ha parlato di sprechi di denaro, di frattura sociale fra chi dichiara di appartenente alla minoranza slovena e “chi rifiuta di mercificare la propria identità”, propugnando la difesa del dialetto locale. La vecchia divisione tra i “puri” da una parte ed i “venduti” dall’altra, tutto di antica memoria. Sono seguiti gli interventi del generale Santoro e del deputato leghista Pietro Fon-tanini, vicepresidente della Commissione affari costituzionali e autore di due proposte di modifica legislativa, la 38 in cui i resiani vengono accomunati ai germanofoni della Valcanale e la 482 in cui si propone di inserire anche il resiano, il natisoniano ed il ponassin della Val Torre. Contro l’omologazione delle realtà locali a quella slovena e a tutela delle varietà linguistiche locali. Con argomenti triti e triti. E’ toccato poi all’assessore provinciale Fabrizio Cigo-lot chiarire, in modo sobrio e competente, alcune questioni fondamentali. Come definire il territorio dove va applicata la legge di tutela lo chiarisce la legge stessa e vale per tutte le minoranze in Italia, ha detto. Dunque la delimitazione operata dalla provincia di Udine è corretta e legittima. Non solo. E’ stata votata senza problema alcuno da tutto il consiglio provinciale di cui faceva parte allora anche l’on. Fontanini. Ha sotto-lineato i tanti interventi fatti in base alla legge soprattutto per i friulani, ma anche per gli sloveni, in particolare ha evidenziato le tante iniziative per il resiano. Le parlate locali, sono certamente una ricchezza da preservare, anche il dialetto friulano di Rigolato lo è, ha ricordato Ci-golot, sottolineando comunque che le iniziative messe in campo dalla Provincia, compresa la cartellonistica bilingue, sono in sintonia con il suo statuto e soprattutto con il programma politico amministrativo del presidente Strassoldo. Come dire che c’è destra e destra. In apertura era intervenuto anche il vicepresidente del consiglio regionale Carlo Monai sottolineando la ricchezza della nostra regione che dal punto di vista linguistico non è monolitica, ha ricordato l’impegno attuale per valorizzarla nel nuovo statuto, evidenziando poi anche l’utilità dello sloveno per intessere nuove relazioni a livello transfrontaliero. Alla fine il sindaco Manzini, ha chiuso la serata veramente avvilente, per i toni, lo stile e le tesi sostenute, senza dare la possibilità ad alcuno di intervenire. Davvero un bell’inizio per l’amministrazione sampietrina.(jn) Natale senza confini Sabato 4 dicembre è stata inaugurata a Cividale “Natale senza confini”, una manifestazione enogastronomica che oltre ai viticoltori ed altri produttori locali coinvolge anche rappresentanti di Austria (Stiria) e Slovenia (Brda). La manifestazione natalizia a carattere transfrontaliero che si tiene a Cividale per la prima volta si protrarrà per tutta la settimana ed è organizzata dall’Assessorato al turismo del Comune in collaborazione con il consorzio Arengo e l’Ersa. Štipendije našim učencem V dvorani sovodenjske podružnice Zadružne banke Doberdob in Sovodnje je bila v četrtek 2. decembra podelitev letošnjih 12 štipendij Sklada Dorče Sardoč. Zbrane nagrajence, njihove starše in goste je najprej nagovoril predsednik sklada Boris Peric, ki je poleg čestitk podal utemeljitve za letošnjo podelitev. Nagrajencem so zatem čestitali še sovodenski župan Igor Petejan, predsedndik banke Miro Hmeljak in članica upravnega odbora vra Tiuta Ban. Pet štipendij v znesku 500 evrov so prejeli tudi letos učlenci Dvojezične osnovne šole v Spetru. Nagrajeni so bili: Stefano Tomasetig, ki obiskuje 1. razred, Emilia Cristante, ki obiskuje 4. razred, Natalia Ciccone, ki obiskuje 5. razred, Federica Bergnach, ki obiskuje 5. razred in Giulia Lizzi, ki obiskuje 4. razred. Lettera al giornale Un omaggio a mons. Trinko Cara direttrice, ogni volta che passo per Savogna, osservo con curiosità il lento progredire dei lavori di sistemazione dell’argine destro del torrente Rijeka/Alborna a borgo Blasin. Mi hanno detto che verrà rifatta la passerella verso il vecchio mulino, distrutta dall’alluvione anni fa. Per associazione di idee mi ricordo le bellissime passeggiate lungo il Passirio di Merano (Bz) e, dopo aver visitato la piccola ma interessante mostra su monsignor Ivan Trinko a Udine, la figura austera di quel presbitero che passeggia lungo le stradine di Tercimonte, con bastone e breviario. Tenuto conto che proprio nelle Valli del Natisone, nei 50 anni dalla sua morte, nessuna strada, via, piazza è stata dedicata a Ivan Trinko, a quanto sappia, vorrei proporre all’amministrazione comunale di Savogna di valutare l’ipotesi di dedicare la passeggiata all’illustre concittadino: “Passeggiata Ivan Trinko - ecclesiastico - umanista”, magari realizzando u-na gradevole tettoia a monte del ponticello, con una banchina ed un busto del Nostro, che potrebbe essere commissionato al concittadino artista Giorgio Benedetti, anche per sottolineare la funzione di “ponte” svolta da monsignor Trinko sopra il confine che, per troppi anni, ha diviso genti con la stessa lingua, cultura e tradizioni, pur nella diversità che ogni lingua parlata comporta, persino tra vallate e frazioni diverse. Ringrazio per l’ospitalità. Renzo Paganello Mi risulta che l’amministrazione comunale abbia in programma un omaggio a mons. Trinko che è già in fase progettuale. All’Università di Udine si è laureata Cristina Miscoria Le tradizioni religiose delle valli tema d indagine Mercoledì 24 novembre Cristina Miscoria si è brillantemente laureata in Lettere moderne presso la Facoltà di Lettere e Filosofia dell’Università degli Studi di Udine. Ha discusso una tesi sulle “Tradizioni religiose delle Valli del Natisone”. Attraverso un’attenta indagine condotta sul territorio, la laureanda ripercorre le tradizioni e le festività religiose, le prime legate al calendario liturgico e le seconde alle chiesette votive, espressione di una comunità che, un tempo prettamente rurale, oggi continua a praticare solo alcuni degli antichi rituali, legati perlopiù alle festività natalizie e pasquali: tra i più noti, la “Devetica”, la “Koleda”, il “Kries” e la benedizione dell’ulivo. La tesi, corredata da fo- tografie delle chiesette votive, attinge ad una nutrita bibliografia ed è arricchita da interviste ad alcuni abitanti delle Valli, la cui età varia dai cinquanta agli ot-tant’anni, “che - scrive la laureanda - sono stati molto disponibili a raccontarmi episodi della loro giovinezza e a farmi conoscere tra- dizioni di cui la quasi totalità dei miei coetanei è all’oscuro”. A Cristina (nella foto, scattata il giorno della laurea, con la mamma Laura e la sorella Elisa), che insieme alla famiglia vive a Vernasso, le nostre congratulazioni e l’augurio di un prospero futuro. 6 novi matajur četrtek, 9. decembra 2004 Risultati Promozione S. Giovanni - Valnatisone 3. Categoria Cormor - Audace JUNIORES Valnatisone - Buttrio Giovanissimi Valnatisone - Chiavris Esordienti Itala S. Marco - Valnatisone Pulcini Azzurra/A - Audace/A Azzurra/B - Audace/B Amatori Valli del Natisone - Ba.Col. Ziracco Filpa 1-1 Poi. Valnatisone - Versa 0-0 S.O.S. Putiferio - Maxi Discount 7-3 Moimacco- Osteria al Colovrat n.d. I-I Osteria al Colovrat - Maxi Discount (ree.) 1-0 3-0 2-1 4-0 Calcio a 5 Merenderos - Pizzeria Moby Dick 5-4 The Black Stuff Paradiso dei golosi 7-4 Manzignel - Bar al Ponte 7-6 Parajso A. A. - PV2 Twister n.p. Pittibull - P.P.G. Azzida n.p. P.P.G. Azzida - Reai Maxi Team n.d. Pol. S. Marco - Carrozzeria Guion 4-4 8 0 Prossimo turno 1 1 Promozione 5-1 Valnatisone - Mariano 3. Categoria 1-1 S. Gottardo - Audace JUNIORES Ancona - Valnatisone Giovanissimi Buttrio - Valnatjsone Esordienti Valnatisone - Union '91/B (venerdì 10, ore 18) Amatori Filpa - Mereto di Capitolo Dimensione giardino - Valli del Natisone Osteria al Colovrat - Carioca Progettoazione - Poi. Valnatisone Versa - S.O.S. Putiferio Calcio a 5 Al Fienile - Merenderos The Black Stuff - PV2 Twister Paradiso dei golosi - Parajso A. A. Bar al Ponte - A.B.S. Carrozzeria Guion V. Power Riposa la P.P.G. Azzida Šport Classifiche Promozione Sangiorgina 25; Pro Cervignano 23; Ruda 20; Costalunga, S. Sergio 19; Juventina*, Buttrio, Muggia 18; Santamaria, Mariano* 17; Ronchi 14; S. Giovanni*, Cividalese 13; Fincantieri 10; Valnatisone* 7; Gallery Duino 3. 3. Categoria Paviese*, Savorgnanese*, Serenissima 18; Azzurra* 17; Rangers* 14; Moimacco* 12; S. Fortissimi, Cormor*, Gottardo*8; Ciseriis*6; Audace* 3; Donatello* 1. JUNIORES Ancona 26; Palmanova, Pro Fagagna 25; Manzanese 23; Rivignano 21 ; Centro Sedia 20; Sevegliano 17; Union '91*, Poz-zuolo 12; Valnatisone* 10; Gonars* 8; Pa-gnacco*, Tricesimo* 7; Buttrio* 6. Giovanissimi Esperia '97* 25, Serenissima* 18; Moimac- co*, Gaglianese***17; , Fortissimi 15; Valnatisone** 12; Cussignacco** 10; Azzurra* 7; Buttrio** 5; Chiavris* 2: Union '91**1. Amatori (eccellenza) Valli del Natisone, Ziracco 11 ; Filpa, Bar S. Giacomo, Mereto di Capitolo, Birreria da Marco, Warriors 10;Torean, Gp. Piccini Codroipo 9; S. Daniele, Ba. Col., Termokey 8; Dimensione Giardino 7; Bagnaria Arsa 5. Amatori (3. categoria) Versa, Orzano 14; Osteria al Colovrat 13; Polisportiva Valnatisone, 12; Carioca, Piaino 9; Sos Putiferio 8; Maxi discount, Friulclean 7; Mar/ter 6; Progettoideazione 5; Moimacco 4. Le classifiche degli Amatori sono aggiornate alla settimana precedente. * 1 partita in meno, ** due in meno. *** tre in meno. La neocostituita società amatori savognese del presidente Diego Petricig ha travolto la Maxi Discount Sos Putiferio da spettacolo Alla Valnatisone avvicendamento in panchina - L’Osteria al Colovrat verso la vetta Placata la “burrasca” dopo lo stop inatteso nel derby casalingo con la Cividalese, in settimana la Valnatisone si è travata a gestire le dimissioni dell’allenatore. A sostituire Claudio Baulini è stato chiamato Marco Billia che alla fine degli anni ’80 ha giocato per una stagione con la squadra sanpietrina. A Trieste, con la formazione del S. Giovanni, i valligiani hanno rimediato un buon pareggio rimontando l’iniziale svantaggio nei minuti finali grazie alla rete siglata da Gianluca Peddis. L’Audace di S. Leonardo ha perso la gara esterna di U-dine con il Cormor. Ritornano alla vittoria gli Juniores della Valnatisone che, grazie alle reti messe a segno da Paolo Lombardi e Mattia Iuretig, superano sul campo ed in classifica la formazione di Buttrio. Una partita senza ostacoli per la formazione dei Giovanissimi della Valnatisone che hanno rifilato una quaterna al malcapitato Chiavris. La squadra amatori della SOS Putiferio di Savogna al completo Nella rete del fanalino di coda sono finiti quattro palloni calciati da Marco Butterà, Ruben Chiabai, Agostino Panzani e Michele Miano. Sul campo di Visco gli E-sordienti hanno lasciato l’intera posta in palio alla Itala S. Marco. Il risultato finale è bugiardo perché non è stata una passeggiata per i padroni di casa che nonostante la maggiore caratura tecnica sono stati graziati in quattro occasioni dagli attaccanti valligiani ed in due occasioni favoriti dalle decisioni del dirigente arbitro gradiscano. Un pareggio a Premariac-co dei Pulcini dell’Audace/A ottenuto grazie alla rete messa a segno da Michele Ovi- szach. La formazione B ha perso siglando con Emanuele Corredig il gol della bandiera. Due pareggi per le nostre squadre impegnate nella categoria di Eccellenza amatoriale. La Valli del Natisone del presidente Mauro Clavo-ra ha impattato con la Ba.Col. andando a segno con Massimo Congiu, mentre la Filpa è ritornata imbattuta dalla trasferta di Ziracco grazie alla rete siglata da Enrico Cornelio. In Terza categoria risultato tennistico ottenuto dalla SOS Putiferio di Savogna che la Maxi Discount se l’è mangiata in un sol boccone! Per i gialli del presidente Diego Petricig hanno realizzato una quaterna l’incontenibile Mauro Corredig ed u-na tripletta Gianni Podorie-szach. La Polisportiva Valnatisone ha ottenuto un pareggio a reti inviolate con la squadra di Versa. L’Osteria al Colovrat di Drenchia ha superato nel recupero la Maxi Discount con la rete messa a segno da Alberto Paravan. La gara in programma sul terreno di Moimacco non è stata disputata a causa della insufficiente illuminazione. Nel campionato amatoriale di calcio a 5 la formazione dei Merenderos di S. Pietro al Natisone ha superato di misura la Pizzeria Moby Dick grazie alla tripletta di Enrico Cornelio e alla dop- pietta di Mauro Corredig. In Seconda categoria, dopo il successo sui Solerissimi firmato da Cristian Birtig, Cristian Furlani, e Massimiliano Campanella, il Paradi- Nella seconda trasferta una sconfitta 3-1 per la formazione maschile di Prima divisione della Polisportiva di S. Leonardo impegnata a S. Giorgio di Nogaro con il Caffè Sport. Nel prossimo impegno la squadra maschile sarà impegnata venerdì 10 dicembre alle 20 nell’incontro casalingo con l’Atletica Codroipese. Le ragazze di Seconda divisione femminile hanno e-sordito sul parquet casalingo lunedì 6 dicembre ospitando l’Acqua Pradis di Tricesimo. La prossima esibizione delle ragazze del presidentis-simo Ettore Crudi è prevista in occasione del prossimo derby con l’A.S.F.J.R. nella serata di venerdì 17 dicembre alle ore 20.45 presso la palestra di Cividale del Friuli. Le ragazzine della Under 15 hanno osservato il previsto turno di riposo. Riprenderanno il loro cammino della prima fase del campionato sabato 11 dicembre, alle ore 16, so dei golosi di San Pietro al Natisone ha perso il derby con la The Black Stuff. I pasticcieri sono andati a segno due volte con Emanuele Bertolutti, una volta con Pace e Massimiliano Campanella. Le reti vincenti degli avversari che hanno centrato la rete del Paradiso sono tre doppiette di Marco Carlig, Andrea Zuiz ed Emanuele Lodolo ed il gol realizzato da Moreno Mauri. Buona prova del Bar al Ponte S. Quirino che sul campo della Manzignel ha perso con una sola rete di scarto. In Terza categoria troviamo un pareggio della Carrozzeria Guion di S. Pietro ottenuto sul campo della Polisportiva S. Marco con la tripletta di Michele Dorbolò e la rete messa a segno da Daniele Marseu. Paolo Caffi presso la palestra di Merso di Sopra ospitando nel derby di ritorno la Serramenti Marinig di Cividale del Friuli. Queste le classifiche aggiornate a domenica 5 dicembre: Prima divisione maschile Pneus Pasian Mortegliano, Caffè Sport 8; Rojalese, Terme di Lignano 6; A.P. Aqui-leiese 5; Atletica Codroipese, Pizzeria al Ledra Artegna 4; Polisportiva S. Leonardo, Vb Gemona 3; Il Pozzo Prada-mano, Stella Volley Teor 0. Seconda divisione femminile A.S.F.J.R. Cividale 6; C.S.I Tarcento 4; Libertas Martignacco, Kennedy Tava-gnacco, Bricofer Artegna, A. S. Maianese 3; Acqua Pradis Tricesimo* 2; Polisportiva S. Leonardo*, San Daniele 0. Under 15 (prima fase) Ortosan Manzano 17; Marinig Serramenti Cividale 14; Polisportiva S. Leonardo 9; Selena Porzio Udine, Danieli Buttrio 4. Udinese a San Pietro Martedì 30 novembre una folta rappresentanza di dirigenti e calciatori dell’Udinese calcio ha effettuato il tradizionale pellegrinaggio al Santuario della B.V. di Castel-monte. Ad attendere la comitiva il Vescovo di Udine Brollo, che ha celebrato la S. Messa. E’ seguito il tradizionale ritrovo con cena ospiti della “Locanda al Giardino” di S. Pietro al Natisone. Durante la serata hanno preso la parola il vescovo Brollo e mister Luciano Spaletti che hanno ringraziato per l’ospitalità ed hanno scambiato con i presenti gli auguri per le prossime feste natalizie e di fine anno. i#I§i È-/' W: y Ri * Nestor Sensini con Alice e Michele Miano, a fianco il tavolo delle autorità Sabato 11 a Merso di sopra con la Under 15 La Polisportiva sfida FA.S.FJ.R. Kronaka Giovanin je paršu damu od diela priet, ku po navadi an je ušafu njega ženo Milico tu naruoče od njega parjatelja. - Glej tle! - je zau-eku jezno Giovanin -Zdaj viem vse! - Pru vse? - je ironično poprašala žena Milica. - Ja! Vse! - je po-tardiu Giovanin. - Ben, če vieš vse, povejmi kerega lieta se je rodiu Simon Gregorčič! Pauli je sreču po pot njega parjatelja an ga poprašu: - Ka’ ti se j’ zgodilo, Marjac, de si ta-kuo obupan? - Moja žena mi je snuojka diela roge an grem vpraSat ločitev, divorcjo! - Nu, nu, Marjac, ne stuoj bit takuo resen, ka’ na moreš za-stopit an minut žban-damenta toje žene? - An minut, si jau Pauli? Vič ku ’no uro sem čaku zad za vra-teh od kambre priet, ku se j’ genjala trest pastieja! *** Karlet je šu h mie-dihu psikjatru an mu jau: - Gospuod dohtor, moja žena ima kiek, ki na gre! - An ka’ ji se gaja? - Vsaki krat, ki jo poprašam za de se po-ljubima, me vpraša dvie karte po petdeset evru! - Oh, tist je vaš problem! - je odguo-riu smehe miedih - Ist viem, de vsiem te drugim vpraša samuo adno! Adna mlada an lie-pa čeča je šla h mie-dihu an nomalo špo-tljivo mu je pošepeta-la: - Gospuod dohtor, vsaki krat, ki pokadim an cigaret me prime voja se poljubit s tim parvim moškim, ki je pred mano. - Bodite brez skar-bi - ji je odguoriu miedih - mislem, de morem narest kiek za vas. Čete an cigaret? Vigi Kocajnarju z Lies (po preimku Dreszach) an Alma Marian’na iz Barda sta pražnovala zlato poroko! Petdeset liet mož an žena, parbližno tarkaj liet, ki že živta tam v Kanadi, v miestu Vancouver. Petdeset liet njih poroke sta praznovala v objemu njih družine 6. setemberja lietos. Vigi an Alma sta zapustila njih rojstne kraje, pa nie težkuo jih srečat tle tode, puno krat preplujejo veliko muorje za prid sam, kjer so se rodil an zrasli an kjer imajo žlahto an puno parjatelju An ku pridejo sam na parmanjkajo prid tudi na Novi Matajur za nas pozdravit. čeglih z nomalo zamude, jim vsi uoščimo za njih zlato poroko an jim želmo še puno, puno veselih dnevu! VENDO bell'appartamento a Corno di Rosazzo tre camere, servizi, salotto, cucina, garage, cantina... Occasione unica! tel. 0432/727157 Festa del '56 con 'infiltrati4 super! Sabato, 20 novembre 2004 - Ecco, sono venute anche le 18.30, e con le 18.30 è arrivato anche il momento del raduno della classe del ’56. Si comincia con un ritardo del pullman in una serata decisamente fredda. Il morale, l’allegria dei partecipanti però riscalda tutti quelli che ci siamo ritrovati nel piazzale sotto la chiesa da dove partiremo alla volta di Jesolo, accompagnati come una squadra che si rispetti da alcuni simpatizzanti allegri quanto e forse più di noi. Il ristorante è sulla strada. Oscar ci scarica proprio davanti alla porta d’ingresso. C’è tanta gente, questo vuol dire che il mangiare sarà ottimo (in effetti, a fine cena siamo tutti d’accordo su questo!). Sembra però che manchi lo spazio per ballare. Niente paura, a fine cena ci Questi sono i magnifici della classe mista con la torta ‘personalizzata”. Ma quelli del '56... dove sono? Ahi, ahi, ahi! pensano Anna Visin e Oria Zuliani assieme ai proprietari a fare spazio per partire con le danze, aperte proprio da loro due, seguite da due signori di un’altra compagnia che le separano per formare così due coppie... e da lì il via a tutti! La serata è stata stupenda ed io inaspettatamente vengo ringraziata da parte di Anna per tutta la classe. Cosa dire se non ringraziare di cuore gli amici del ’56? E’ per merito loro se abbiamo trasformato una serata qualunque dell’anno in una festa che, credo, ricorderemo come splendida sia per per l’ottima cena a base di pesce, accom- pagnata da un vinello bianco super, e da una torta fatta di proposito per noi con la quale abbiamo festeggiato anche i simpatizzanti che ci hanno accompagnati e la loro classe, anzi, le loro classi, perché e-rano di anni diversi!. Per non parlare poi delle danze. E chi poteva lasciare il locale per ultimo? Ma è ovvio, la classe del 1956! Il rientro ha visto le quattro del mattino. E per ultimo, ma non meno importante per questo, un grazie a O-scar, il nostro autista, che è stato il mio “gancio” per poter realizzare nel migliore dei modi il tutto. Flavia Rimje rimar Rim “Rim je nimar Rim”. Takuo je bla napisala Lia Dorgnach iz Spietra za Novi Matajur, potlè, ki se je bla varnila damu iz liepega potovanja v Rim, ki ga je bla or-ganizala kupe s Flavjo Iussig iz Klenjà parve dni otuberja An za preživiet nazaj tiste lepe dneve v Rime so se uša-fal vsi tisti, ki so šli na telo gito (bla jih je puna koriera iz vsieh Nediških dolin an ne samuo), v saboto 6. novem-berja v ristorantu Alla filanda v Brazzane. Vsak je teu poviedat soje spomine, pregledal so vse fotografije, ki so jih dol nardil, an bluo jih je zaries puno. Potlè so začel še plesat an Flavia je med adnini plesom an drugim že začela študierat na druge lieto, kam pejat nje lepo kompanijo, skupino, ki že vičkrat je šla kupe z njo an Lio dol po Italiji spoznavat nove an lepe prestore. Je bla pru na liepa vičer, škoda de ure so šle hitro na-pri an takuo je hitro paršu tudi cajt za se varnit damu... Lia an Flavia pa pravejo vsiem: “Se videmo druge lieto, an čeglih kak dan pred cajtam, veseu Božič an srečno novo lieto vsiem vam!” Pismo iz Avstralije za želiet vsiem vam vesele božične praznike Taz Avstralije nam je paršlo pismo naše parjatelj-ce Alme, ki nas prosi, za ga publikat gor na naš gjornal, zak Novi Matajur je za njo tista nit, ki veže naše ljudi po s viete an tiste doma. "Prvo bi se rada zahvalila vsem mojim dragim, žla-hti a n parjateljam, ki so nas tako lepo sparjel to pasano poletje. Z mano je bila tudi moja Sandra an zet Phill (on je Australjan). Spoznu je vse naše in uži-vu naše kraje, in Postajo Topolove Se več, ko sam jim do st krat sama pr avla. Puno so prehodil peš po hribah, so bli davje na Triglav. Zlo jim je bluo ušeč. Hvala vsem na njih irne." Takuo piše Alma, an gre napri: "Se par besied. Zelmo pozdravet vse naše, žlahto an parjatelje doma an po sviete, na moje ime, moje družine, Marcelle an Nata-Ije. Vsem želmo vesele božične praznike an srečno novo leto, tudi vam, ljubezan an mir med sabo, in dobro zdravlje. Po navadi ist an Marcella smo pisale veliko število kart, ma zda smo rotale ries stare, pa malo ku- raže je ostalo. Bog živi vse, Alma". Tole pismo nas je ganilo, komuovlo. Videt, kakuo naš ljudje po sviete znajo pisat po našim, kuo se trudjo za de na pozabejo njih izik, tist izik ki so ga guoril, kar so bli tle... Kuo so navezani na vse, kar je našega, kuo ljubijo našo zemljo, kuo vedo za vse, kar se tle gaja. Vičkrat še tisti, ki imamo srečo živiet tle doma na znamo takuo lepuo guorit an pisat v našim liepim slovi-enskem jeziku. Se mi, ki smo tle, na vemo, ka’ se gaja okuole nas, tle na naši zemlji... Draga Alma, Marcella an Natalia, Buog Ioni za vaše lepo pismo. Smo Sigurni, de vsiem tistim, ki je namieni-en, ga preberejo an vam bojo hvaležni za vaše lepe be-siede. Tela je ’na liepa parlo-Znost za de vam bomo Zeliel tudi mi vesele božične an novolietne praznike, Buog vam di še puno kuraže an zdravja. Troštamo se vas videt še puno krat tle, v naši Benečiji- SPETER Sarženta Žalostna novica Tan doma je za venčno zaspala Teresina Cedron, uduo-va Sturam. Učakala je 80 liet. Teresina je nimar skarbiela za nje družino, rada pa je pomagala tudi drugim, posebno če so bli v težavah. Na telim sviete je Teresina v veliki žalosti zapustila sina Alda, neviesto Bruno, navuo-de Nicola an Federica an vso drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v torak 7. dičemberja v Spietre. SOVODNJE Lucio Marchig 13.12.99-13.12.04 Sono trascorsi cinque anni da quando ci hai lasciati. Ci manchi tanto e tutto parla di te. Con infinito amore ti ricordano i tuoi Anita, Daniele e Silvia. Una santa messa sarà celebrata lunedì 13 dicembre, alle ore 20, nella chiesa di Savogna. Je šlo napri že pet liet, odkar si nas zapustu. Nam puno manjkaš an si nimar v našim sarcu. Z veliko žalostjo an ljubeznijo te spominjajo toji Anita, Daniele an Silvia. Za te zmolemo par sveti maši, ki bo v pandiejak 13. dičemberja, ob 20. uri, v ci-erkvi v Sauodnji. 8 novi matagur , Četrtek' 9. decembra 2004 K.V OYldKCl Kake lepe otrokè imamo! So Luca an Camilla, Serena an Giacomo, an še mala Ciao vsiem vam, ki me poznata an me imata radi, an tudi vam, ki prebierata Novi Matajur. Ist sam Luca an živim v Persereano. Muoj tata je Dino Predan, moja mama je Odetta Scudeller. Imajo ražon nono Armido Baganu iz Oblice an nona Gilda Borgù, ki je pa BarjeCova an le iz tiste vasi, kar pravejo, de cajt hitro teCè napri. Poštudierita, na 31. diCemberja dopunem že parvo lieto življenja! An ka ima pa reC moja kužina Camilla, ki jih ima že štier? Ona, ki je že takuo velika an hode že v ažilo, me uCi puno reci. Takuo jo imam rad, deje ki. Nje mama je Nadia Predan (sestra od moj-ga tata), nje tata je pa Francesco Novello. Oni žive Manzinello, pa se videmo pogostu, ku videmo pogostu naše none Armida an Gildo. Takuo nas figotajo teli naši noni, de je! Ist an Camilla jih imamo puno, puno radi an se troštamo, de odkar smo paršli an mi druga dva v njih veliko družino, sta še buj vesela ku priet. Seda pa vas muorem pozdravit, zak Camilla me klice za iti se tolit z njo. Mi je pa tudi pošepetala, de Cez kak dan bo Božic ... zatuo, obadva želmo veseu Božic an sreCno novo lieto vsiem vam! An poseban poljubček našim mamam an tatam an našim nonam. Tela liepa CiCica pozdra-vja vse vasnjane iz Marsina. 2ivi v NiemCiji an se klice Antonia Saridakis. Nje mama je Michela Raggioni an je Barnesova iz Gorenjega Marsina, nje tata je pa Geory Saridakis. Antonia živi v kraju Hohenpeibenberg, ma na vide ure spoznat vso žlahto, ki živi tle po Nedi-ških dolinah. Nje mama ji nimar prave, kaki lepi prestori so tle par nas, pod Matajurjam, an od vsieh tistih ljudi, ki tle žive, ki tarduo daržjo za njih navade an se pomagajo med sabo. Antonia, grede, ki posluša vse tele lepe stvari, je puno, rase lepuo, se je že na-vadla pomažat z oCmi... Ja, pru puno stvari se je že na-vadla Ceglih je malo cajta od tega, ki se je rodila. Med nas je paršla na 30. otuberja. Puno veseja je parnesla mami an tatu, ki takuo so vidli zrast njih družino: priet so bli na dva, seda so na tri! Draga Antonia, vsi tisti, ki smo tle doma, ti želmo vse narbuojše na telim svie-tu an na videmo ure te videt an te povarvat, posebno toja tetà Roberta. quelle buone persone che mantengono le loro tradizioni e si aiutano tra di loro. A-scoltando quello che la mamma le racconta, Antona mangia tantissimo e diventa ogni giorno più grande. E’ nata il 30 ottobre ma sa ridere già, fa le smorfie, qualche volta le scappa anche qualche occhiolino! Noi tutti le auguriamo o-gni bene e l’aspettiamo a braccia aperte, qui a casa, soprattutto la zia Roberta. Antonia, primo mese di vita Dalla Germania questa bellissima bambina saluta gli abitanti di Mersino. Si chiama Antonia ed è la prima bambina di Michela Raggioni - Barnesova di Mersino Alto e di Geory Saridakis. Abita a Hohenpeibenberg, ma non vede l’ora di conoscere tutti i suoi parenti valligiani. La mamma le racconta di tutti i bei posti che ci sono sotto il Matajur e di tutte novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r.L Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EOIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina-Abbonamento Italija: 32 evro Druge države: 38 evro Amerika (po letalski posti): 62 evro Avstralija (po letalski posti): 65 evro Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Včlanjen v USPI Associato airuSPI Siete tutti invitati! Cercasi per acquisto in zona fondovalle casa abitabile con scoperto. Telefono 338 3346343 Club alpino italiano - sottosezione Val Natisone venerdì 10 dicembre - ore 20.30 sala parrocchiale di San Pietro al Natisone Goretta Traverso - diapositive In solitudine tra le montagne percorso alpinistico di Goretta e Renato Casarotto Planinska družina Benečije sobota 18. - nedelja 19. decembra Kredarica Triglav inf o: Giampaolo tel. 0432/727574 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 11. DO 17. DICEMBERJA Cedad (Fontana) tel. 731163 OD 10. DO 16. DICEMBERJA Premaijag tel. 729012 Grazie a... Non siamo più abituati alla buona educazione, al rispetto per gli altri e per le cose degli altri... E così ci si meraviglia se uno, trovando un portafoglio a terra, fa in modo che ritorni al legittimo proprietario. In questo caso non si parla di un portafoglio, ma di un’auto che urta un’altra auto in un parcheggio, procura il danno e scappa senza lasciare neanche un biglietto di scuse. Per fortuna c’è qualcuno che vede e fa sapere anonimamente al proprietari dell’auto danneggiata (quasi 4.000 euro di danno!) il numero di targa di chi ha procurato il danno. Questa volta è andata bene. Non succede sempre così, purtroppo. Un grazie di cuore all’anonimo che i proprietari dell’auto danneggiata vorrebbero ringraziare anche di persona, per questo è pregato di contattarli al numero 0432/717017. SVETA MASA PO SLOVIENSKO v saboto 18. diCemberja ob 19. uri v cierkvi v Lazeh maSavu bo mons. Marino Qualizza Vsi tisti, ki vam jc par sarai naSa slovienska besieda, ki zelta ohranit, kar so nam nasi tc stari zapustil, ki nočeta pozabit nase lepe slovienskc molitve, rut stuojta pannanjkat. Kam po bencino / Distributori di turno NEDIEJA12. DICEMBERJA Čemur Agip Cedad (na poti iz Čedada pruoti Vidmu) je parvo lieto življenja. Je biu pravi senjam. Mama Patrizia Spagnut taz Bjač an tata Stefano Predan - Stamadičju iz Oblice so poklical pru vse. Oh, nie mu parmanjkat muoj muroz Giacomo, ki živi v Bi-jaCah an ki ga videta na fotografiji tle z dol kupe z mano. Njega mama je Orietta iz Carnegavarha, njega tata je pa Daniele iz Čedada. Se videmo vsaki krat, ki grem gledat moje none, ki žive tam v BjaCah. Je liep, kene? Ist lie- pa, on liep... srna pru an liep par! Se troštam, de kar bomo velik me bo vozu plesat, zak ist san glih ku moja nona Romilda iz Oblice: kar čujem kako vižo, kako muziko... su-bit mi teCejo pete! Ce pa čujem kako ramoniko, me na ustave obedan! Ja, ja, pru ku nona Romilda! Seda san van poviedla za-dost. Pozdravem vse tiste, ki me imajo radi, an jih je zaries puno, poseban poljubček mojmu murozu Giacomu! Ka’ nardim, al jo ugasnem al ne? Buojš bi bluo, de bi jo ugasnila, saj dokier na opra-vem telega diela, mama na urieže torte, ist pa na videm ure jo pokušat, kuo je sladka. Za resnico poviedat, san jo že pokušala, pa obedan nie za-merku, kar san diela notar ročico! Je bluo pru lepuo na 20. otuberja, kar san dopunla mo- CAI Sottosezione Val Natisone Domenica 12 dicembre ore 12.15 INAUGURAZIONE SEDE SOCIALE in via Alpe Adria, 90 a San Pietro al Natisone