ZEMELJSKI PLAZOVI NA ZGORNJEM SOTELSKEM A N T O N S O R E Področje, k je r sem opazoval zemeljske plazove, je na prehodu iz Cel jske kot l ine v Hrva tsko Zagorje, med Bočk im pogor jem i n Posav- sk im hr ibov jem. Severni i n SV-orografsk i me j i n i k a j reči, Boč (980 m), Plešivec (832 m), Donačka gora (883 m) i n Macel j z Jur jevcem so dovol j izrazi ta ograja med porečjem Drav in j e oziroma Drave in Save; man j odločni smo na jugu. Na jbo l j v idna je Rudnica (678 m), onk ra j Sotle Desin ička gora i n Kuna gora (520 m). V geografski l i t e ra tu r i obravnavajo av to r j i ta del vzhodne Slovenije ko t Rogaško podolje, a se p r i tem zavedajo, da je ime le začasna rešitev, dokler ne bo iz l judstva pognalo živo poimenovanje.1 Zd i se nam, da b i b i lo mnogo bo l j i zv i rno i n spre jeml j ivo ime, vsaj za del označenega področja, Slat insko podolje. L j u d j e n i t i v Rogaški S lat in i n i t i v njenem upravno po l i t ičnem in gospodarskem območju ne hodi jo v Rogaško Slatino, temveč le na Slatino. Izraz se nam zdi med d rug im dober t ud i zato, ker zajame osrednji del podol ja, znanega po rogaških, kos t r i vn išk ih in gabern išk ih s lat inskih vrelcih. K r a j Rogatec je s svojo urbansko f unkc i j o prešibak za širšo okolico, saj še tega gospodarsko vzdržuje Straža, razen tega je na iz teku podol ja ; podobno vel ja t ud i za Šmarje p r i Jelšah. K a j sploh obsega Slat insko podol je i n k a j Zgornje Sotelsko? A l i n i bo l j upravičeno, da podol je podred imo obsežnejšemu i n bo l j dogna- nemu po jmu, k i ga predstav l ja Zgornje Sotelsko. P r i Šmar ju se obe pok ra j insk i enoti naslonita na 320 m visoko razvodje med p r i t o k i Sa- v in je i n Sotle. Na vzhodu se lahko opremo na pov i r je Sotle, na j ugu pa smo zopet v zagati. Če podol je istovetimo z Zgornjesotelskim, ga moramo razš i r i t i do Rudnice i n Desiničke gore, ka r pa ne b i b i lo več eno samo podol je. V oroplast ičnem i n deloma tektonskem pogledu b i še na jbo l j ustrezal i H u m (386, 346 m) p r i Rogatcu, n iž ja Rodenska planota (360 m) s Kr i s tan v rhom i n Sv. Rok (369 m) nad Šmarjem. To na j b i b i lo nadal jevanje severne, iz apnencev zgrajene vrste Posav- skega hr ibov ja , k i se vzhodno od R i f n i k a (570 m) skr i je pod terciarne p last i i n se znova pr ikaže na h rvašk i strani.2 I n še nekaj ! Zgornje Sotelsko res n i domač izraz, a vendar je Sotla s svojo h idrografsko 1 M e l i k , Sloveni ja I I , 2, str. 506. 2 M e l i k , l .c . , str. 507. razvejanost jo severno od Rudnice i n Desiničke gore močan p r i rodno geografski po jem in b i ga težko nadomesti l i z ustreznejšim imenom. Zgornja Sotla je razvi la svoje vode skoraj i zk l jučno na desnem bregu. Če jo podkrep imo še s sotelsko i n rogaško prelomnico i n upoštevamo še narodnostno i n jez ikovno ter upravno pol i t ično razmej i tveno funk - ci jo, zavedajoč se, da je dol ina Sotle v nacionalnem in jez ikovnem p a migrac i jskem oz i ru živa b i fu rkac i j a , je poimenovanje dovol j ute- meljeno. Na nastanek zemel jskih plazov vp l i va jo t r i j e pog lav i tn i f a k t o r j i : geološkopetrografska sestava tal , rel ief in podnebje. Druge č in i te l je bomo nava ja l i sprot i v n j i hov i medsebojni f unkc i j i . Najstarejše kamnine so razkr i te ob donački pre lomni coni, k j e r j i h Tel ler-Dreger jeva geološka ka r ta kaže v Bočkem pogor ju na s t iku z m la j š im i mezozojskimi oziroma terc iarn imi sedimenti.3 Sestavl jajo j i h skr i lavc i , peščenjaki i n konglomerat i ; po novejših p rouč i tvah j i h uvrščajo v srednj i karbon.4 Permske svetlo sive in temno sive ter rožnate apnence severno od Zgornje Kostr ivnice, na področ ju Dreveniške gore (783 m), so doslej zamenjaval i s t r iadn imi . P r i Sveti M a r j e t i se permski apnenci s t ika jo s t r i adn im i dolomi t i , povečini pa so nanje naloženi terc iarn i sedimenti. Paleozojske in mezozojske kam- nine v donački d is lokaci jsk i coni j e leta 1958 proučeval A . Ramovš in med d rug im ugotovi l opisane apnence permske starosti od Zgornje Kostr ivn ice do Dobr inega p r i Zetalah. Našel j i h je v grapah, na sle- menih in pobočj ih, pogosto le kot majhne bloke a l i čeri, vgnetene med razl ične oligomiocenske plasti.5 Tr iadne kamnine so v večjem obsegu razkr i te v Boču in Rudnic i . Starejše werfenske plast i je Tel ler označi l ko t skr i lavce in peščenjake, medtem ko so mlajše iz apnenca i n dolomita. Do lomi t iz i rane apniške tvorbe se z rudnice nadal ju je jo p ro t i vzhodu do sotočja Sotle z Me- stinjo.6 Podolje med Polžansko goro, Rodensko planoto, Macl jem, Kon j i ško goro, Bočem i n Donačko goro pok r i va jo ol igocenski g l inast i i n peščeni lapor, peščenjak, pesek in konglomerat. Na j užn ih obronk ih Bočkega pogor ja se oligocenske usedline prepleta jo s spodnjemiocen- sk im i peščenjaki, permsk imi i n t r i adn im i apnenci oziroma do lomi t i ter andezit i . Južno mejo j i m od Ratanske vasi p ro t i ZSZ predstavl ja nadal jevanje sotelske prelomnice. V konglomerat so se pogosto spr i je l i apnenčevi i n do lomi tn i p rodn ik i , redkeje roženci. Iz apn išk ih z rn sestavljeni peščenjaki so zaradi preperelost i precej k rhk i . V ol igocenskih plasteh so na južnem koncu Rogaške Slat ine od- k r i l i premog, k i so ga že pred le t i začeli izkor iščat i , a se je pokazalo, 3 Geološka ka r t a : Pragerhof und Wind . Feist r i tz , F. Tel ler u. J .Dreger . 4 T . N o s a n , Geologi ja Vogla jnske pok ra j i ne i n Zgornjega Sotelskega. Geografsk i zborn ik V I I I . L j u b l j a n a 1963. Str . 5 A . R a m o v š , Paleozoiske i n mezozoiske kamenine v donačk i d is loka- c i j sk i coni. G V 1959, str. 97. 6 T . N o s a n , Geologi ja Vogla jnske pok ra j i ne in Zgornjega Sotelskega. Geografsk i zborn ik V I I I . L j u b l j a n a 1963. da so zaloge premajhne in se kopanje ne izplača. V sklenjenem pasu sledimo oligocenskiin plastem onk ra j Sotle na hrvaško stran. O b donački d is lokac i j i i n ob sotelski pre lomnic i so r azk r i t i an- dezi tn i t u f i in andezit ; na severu so j i h ugotov i l i med Gabern ikom in Ravn im Cer jem. Novejše geološke prouči tve so pot rd i le andezitne tvorbe na Tel ler -Dreger jev i ka r t i , razgaljene na južnem podnožju Plešivca med Cačo vasjo in S to jn im selom. Pokazale so vulkanske kamnine med Tržiščem p r i Rogaški Slat in i i n T r l i čn im ; posebno izpo- stavljene so v kolenu Sotle p r i V i d i n i i n Dobovcu, k j e r so našl i andezite in tufe. Opaz i l i so j i h tud i p r i Sv. Roku (399 m) in na hrvašk i strani v H u m u (386, 346 m) ter na Taborskem (415 m). Ko so iskal i nove mineralne vrelce v Rogaški Slat in i , so z v r tan jem ugotovi l i tufske usedline tud i pod k v a r t a r n i m i nanosi. Ol igocen pomeni tore j dobo vu lkansk ih nemirov, k i so se v rš i l i ob nekaj 100 m š i rok i rogaški pre lomnic i i n katero označujejo že omenjeni b lok i predterc iarn ih kamnin.7 Precejšen del našega površ ja p r ipada miocenskim slabo plasto- v i t i m kremenovim peščenjakom. Iz n j i h je Macel j , T rška gorca (399 m), Gruševje (365 m), Janina (362 m) i n Tržašk i h r i b (290 m), dal je p ro t i zahodu peščenjaki prenehajo. D o nedavna so iz teh peščenjakov klesal i brusne kamne. Sorodni peščenjaki in peščeni l apo r j i so v ple- šivski s ink l ina l i , odkr i jemo j i h t ud i med Loženskim hr ibom (428 m) in Ženčajem (613 m), geologi j i h navaja jo kot rahlo peščeni »žetalski lapor«.8 Peščenjake na Plešivcu in v okol ic i Rogaške Slatine veže l imoni tno vezivo, zato so rumenkasto rdeče barve, medtem ko v ma- cel jsk ih prev laduje sivo karbonsko vezivo. Meja med oligocenskimi l apo r j i in spodnjemiocenskimi peščenjaki na eni ter l i t o t ^mn im i ap- nenci i n apnenimi peščenjaki na drug i strani je sotelska prelomnica, katere se drž i Sotla do Brezovca. Prečno na sotelski poteka rogaški prelom. Ugotov i l i so ga p r i iskanju novih minera ln ih vrelcev v Ro- gaški Slat ini . D r ž i se smeri S—J in se ujema s strugo Irskega potoka, p r i toka Sotle. T u d i na rogaški prelom se naslanja Sotla, ko južno od Rogaške Slat ine v ostrem loku zavi je iz V—Z smeri v smer S—J. Ob označeni pre lomnic i je p r iv re la mineralna voda v Rogaški Slat in i , ob loka ln ih razpokah pa p r i Kost r ivn ic i in Gaberniku.9 L i to tamn i apnenci i n peščenjaki, k i so se v Donačk i gori povzpel i nad 800 m, so si vzel i več prostora med Brestovcem, Tekačevim, Pod- p la tom in Cestami. Južno in zahodno od omenjenega t r i ko ta so ohra- n jen i apneni peščenjaki i n konglomerat i med k r a j i : Vel ike Rodne (Sveta Tro j ica) , Rajnkovec, Hajnsko, Zgornje Mestinje. O d tod se nadal ju je jo p ro t i Pon ikv i , k j e r se d rž i jo južno od sotelske prelomnice oziroma zgornjega toka Cecinjskega potoka in Mestinje, nekako do Sv. Lovrenca. Slabše so zastopani tortonski peščenjaki in konglome- 7 Prav tam. str. 68. 8 Prav tam. str. 69. ' P rav tam, str. 71. r a t i p r i Sv. Roku (369 m) p r i Šmar ju , p r i Ško f i j ah (340 m) ter v pre- t rgan i prog i na severnih poboč j ih V idov išk ih hr ibov (324 m), p r i Sv. U rbanu (324 m), Roginski gorci, p r i Rezgovici (403 m), na južn i st rani Cerove gore i n Babn ih b rd (443 m). Sredi med n j i m i so enako star i l a p o r j i i n peščeni lapor , k i se razk r i va jo v smeri Grobelna na severu in Lekmar ja na jugu, izogibajoč se p r i tem starejših oligo- censkih slojev med Rakovcem i n Cerovcem. Sarmatski pesek, pešče- n jak in konglomerat se drž i jo južne meje tor tonsk ih lapor jev in peščenjakov od Grobelca do Hajnskega, na j ugu pa prehaja jo v že omenjene peščenjake in konglomerate. Med Pristavo, Ha jnsk im N im- n i m i n Pristavcem j i h pok r i va jo pl iocenski l a p o r j i i n g l inast i lapor j i .1 0 Terciarni sedimenti so v nagubani smeri V—Z. Naloženi so v dveh s ink l ina lah med Bočem i n Rudnico, med n j ima poteka ant ik l ina la , k i j o sestavljajo oligocenski skladi, i n južno od Šmar ja predterc iarna podlaga. Prva se končuje ob sotelski pre lomnic i oziroma s kremeno- v i m i peščenjaki, drugo, manjšo, pa predstavl ja kopast i hrbet Plešivca. Kva r ta r je ohranjen v d i l uv ia ln ih in a luv ia ln ih nap lav inah Sotle in n jen ih pr i tokov. Znači lne zanj so glinene i n i lovnate snovi, pome- šane s peskom in prodom.11 Kakor je znano, se obravnavano področje razteza med odrastki Ka ravank in Posavskim hr ibov jem kot nadal jevanje Savinjskega pre- dela. Bočko pogor je in Posavsko hr ibov je se p ro t i vzhodu vedno bo l j zbl ižujeta ter se na razvod ju Sotle i n K rap ine domala strneta. Med Macl jem, Ravno goro (67? m), Strahinščico (847 m) in Ivančico (1061 m) se Slat insko podol je p reva l i v Bednjansko. Za Slat insko podol je je znači lno, da nima osrednje večje reke, k i b i ustvar i la širše dol insko dno i n tako povezala posamezna potočja med seboj. Pogled z Boča daje na splošno vtis enotnosti, predvsem je očitna alpska usmerjenost p r i tokov Mestinje in dol ine zgornje Sotle, a v srednjem i n zgornjem toku se obe obrneta p ro t i jugu. Slatinsko podol je b i lahko razdel i l i na t r i dele. Na zahodu je 1—2 k m široka mokrotna dol ina Voglajne in Slomskega potoka nekak uvod v pravo podol je ob Šmarskem potoku, k i je us tvar i l dobr ih 500 m široko dolinico. P r i Zgornjem Mest in ju oziroma Lašah se ta del zak l j uč i v soteski Kostr ivniškega potoka, k i si je na tem mestu vrezal ca. 80 m globoko strugo v trše apnene pe- ščenjake in konglomerate. O d tu p ro t i vzhodu se menjavajo do 300 m, največ pa 260—280 m v isok i ob la t i h rb t i z mokro tn im i dol in icami p r i t okov Sotle. Zak l juček celotnega podol ja je na razvod ju med Sotlo in Bednjo, p ravzaprav neha že prej . Temu podobno je površje na sotočnem t r i ko tu med Mest in jo in Sotlo. Karak te r i z i ra jo ga razvlečena, dobr ih 300 m al i tud i n iž ja zaobljena slemena z nekol iko da l j š im i i n š i rš imi dol inami, k i nas že močno spominja jo na sosednje Zagorje. Ostanke najstarejše uravnave na tem živahnem re l ie fu imamo ohranjene v v iš in i ca. 800 do 820 m na Plešivcu. 200 m niže je v večjem 10 Prav tam. str. 70. 11 P rav tam, str. 70. obsegu ohranjen nivo p r i Sv. M ik lavžu pod vrhom Boča in še v smeri potoka Bele, v Trmel j i , pod Stavskim vrhom, v Mac l ju južno od vrha Belinovca (715 m) in Vrhojevca (677 m) ter na Rudnic i pod Vrenskim zobom (687 m). Čeprav je raz l ika med p r v i m in ostal imi re l i k t i pre- cejšnja, j i h smemo v p r imer jav i z enakimi p loskvami v Posavskem hr ibov ju šteti, če že ne za pontske, vsaj za delo prve postpontske uravnave. Po obsegu se ne morejo mer i t i s t is t imi v osrednjem i n za- hodnem delu Posavskega hr ibovja, ker so j i h po Wink ler jevem mnenju uniči le orogenetske sile.12 Do teh ugotovitev je pr išel p r i proučevanju postpontskih premikov v vzhodni Sloveni j i in zahodni Hrvašk i . K mla jš i pl iocenski uravnav i smemo pr iš tet i ostanke 500 do 540 m visokega nivoja na JZ strani Boča, v terasah potoka Bele, v slemenu Zagaja, Gorskega, Ženčaja, Jurjevca v Macl ju. Y Zenčaju ustreza tej uravnavi polica na prvem lomu, medtem ko se druga z višino 580 do 600 m že ujema z višjo, h kater i b i pr iš te l i tud i planote na JZ pobočju Dreveniške gore (783 m). Ustrezne ravnike 500 do 540 m opazimo tud i v planotast ih vrhov ih v vzhodnem nadal jevanju Konj iške gore, na jugu na Rudnici , v zaobljenih v rhov ih Špičaka, Koštruna in Kune gore. Zd i se, da je bi la uravnava v Posavskem hr ibov ju bo l j enotna kot v Bočkem pogorju, ker so p la to j i v povsem enakih višinah, medtem ko so na severni bočki strani v manjš ih v iš inskih presledkih. Ravno ta enotnost in razširjenost je zbudi la dvom, al i n i morda v vzhodnem Posavskem hr ibov ju , k je r je intenzivnost dviganja pojemala, ca. 500 m visok nivo delo mlajše postpontske uravnave, če že ne same pontske. V. Kokole je mnenja, da so nastale v neki faz i zastoja splošnega umika pontskega mor ja p ro t i zahodu.13 Površina naslednje uravnave 420 do 440 m n i velika. V fiziogno- m i j i Bočkega pogorja se kaže v bo l j a l i man j kopast ih vrhov ih hr ibov, k i j i h loči jo globoke grape; p r i Zgornj i Kostr ivn ic i in Zagaju pomenijo predgorje. Y Ciganah p r i Stojnem selu sta v te j v iš in i ohranjeni terasi na obeh straneh Teršnice. Pod mežnari jo na Ložnem je nastala sredi v iš j ih vrhov manjša planota. Na JZ lomu Donačke gore je vsa sončna reber poseljena in spremenjena v sadovnjake, n j ive i n vinograde. Za- selek Zale je pod polico, čez katero vodi kolovoz v Črnožiše. V Logu je uravnana površina nad vasjo Tr l ično, na Potočnikovem, v slemenu na pot i iz Zahenberca h Križancu. Na Rudnic i jo razločimo na T insk i strani i n nad Sotlo ter v K u n i gori nad Kostelj ino. Slabše kot drugi se je obdržal nivo 340 do 360 m, k i ga pod Bočem nismo opazil i , pač pa v t rš ih peščenjakih i n l i to tamnih apnencih ob sotelski prelomnici ter na erupt ivn ih kamninah na levi strani Sotle. V id imo j i h v vrš inah Rodenske planote, nad Brestovcem (pr i Sv. Tro- 12 W i n k l e r . Über die Beziehungen zwischen Sedimentat ion, Tek ton i k und Morpholog ie in der jungterz iären Entwick lungsgeschichte der Ostalpen. W ien 1924, str. 375. 13 K o k o l e , Mor fo lošk i razvo j področ ja med Savo in Sotlo, G V 1953, str. 171, odst. 2. j i c i ) , na T r š k i gorci, v Logu p r i Sv. Roku, v H u m u in Taboru, p r i Sv. E m i v V idov išk ih h r ib ih . Bo l j a l i man j zaobl jeni v rhov i prehaja jo brez izrazite stopnje v n ivo 300 do 320 m, k i je na Panonskem obrob ju zelo razšir jen. Med Boeem, Plešivcem in Rodensko planoto ga opa- zimo v ma l i h otokih, v oblast ih v rhov ih goric i n bregov, zgrajenih pretežno iz lapor ja . Bol je se je ohran i l v apnenih peščenjakih in konglomerat ih v Kr is tan vrhu, na l i to tamn ih apnencih Brestovca, v slemenu Brezne gore in v V idov i šk ih hr ib ih . V Logu je u ravnan svet nad vasjo Tr l ično, p r i Potočnikov i kmet i j i , nad Cestami p r i Rogatcu, na j ugu Trške gorce i n nad vasjo Žahenberc. Ogle jmo si za t renutek h idrografske razmere! Zanimivo je, da so razvodja: šmarsko, vodenovsko, preval jsko in lup in jaško v nadmorski v iš in i ca. 300 m in da so nastala na enakih kamninah. T u d i razvodje med p r i t okom Drav in je , Belo i n Gabern išk im potokom, p r i t okom Sotle, ne presega 360 m, p r i L ipog lavu pa je razvodje med Drav in j o in Savin jo še 20 m niže. V zgornjem delu dobiva Mest in ja z zahodne strani dosti krajše pr i toke kot s slatinske. N jen i p r i t o k i imajo smer ZV—JZ in se v srednjem a l i šele v spodnjem toku obrnejo bo l j odločno p ro t i jugu, p r i zgornj i Mest in j i celo p ro t i JV. P r i d i rek tn ih p r i t ok ih Sotle je stvar domala obratna. Znači ln i obrat i so p r i večin i potokov med izohipso 260 do 280 m. Smarski potok z Z ib išk im in T in j sk im se se do iz l iva v Mest injo oziroma Sotlo drž i alpske smeri, p rav tako zgornja Kostel j ina. K a j n i v p o v i r j u te reke podobna pahl jačasta razporeditev p r i tokov kot p r i Mest in ju oziroma p r i Rogaški Slat ini? Današnje razvodje med Brezno, p r i t okom Sotle in Kostel j ino je v v i - š in i 320 m. N ivo 340 do 360 m je v odpornejš ih kamn inah razmeroma slabo ohranjen, a nas z rodenskih in v idov išk ih vrhov vodi na prostor Hum, Brezno in Druškovačka gora. Omenjena razvodja so I . Rakovca uver i la, da so Šmarski potok, del Mestinje in gorn j i tok Sotle ostanki predpontske Savinje. »Prečni prof i l i ,« p rav i is t i avtor, »nam poka- žejo razvodja v ob l i k i širokega dolinskega dna, k i se nadal ju je v ob l i k i teras skoraj vzdolž vse dol ine imenovanih voda.«14 Ne da b i se spuščal i v široko in podrobno obravnavo, k i jo ta problem zahteva, b i vendarle dodal i neka j mis l i k temu. A k o predpostavl jamo, da so si nekater i p r i t o k i v zgornjem toku raje i zb i ra l i man j odporne lapor je a l i peščenjake i n so se um ika l i andezi tu in tu fu , je razlaga zav i t ih strug v pet rografsk i sestavi tal . K a j pa obrat i v spodnjem toku? N i ž j i del Slatinskega podol ja je sestavljen v glavnem iz enako t r d i h lapor jev, razen med Sečovskim in Negonjsk im potokom, k je r so kremenovi peščenjaki zastopani v Tavčar jevem hr ibu in Bellevueju. A k l j u b temu je nivo 320 do 300 m med Negonjsk im in Gabern išk im potokom bol je ohranjen. Vse kaže, da se je v mlajšem terc iaru na tem prostoru izvrš i la pretočitev. Prav gotovo so vp l i va l i na današnjo razporeditev voda tektonski p remik i , 14 I . R a k o v e c . Mor fo lošk i razvo j v območ ju Posavskih gub, G V 1931, str. 56, odst. 2. saj smo kar s t reh strani obdani s pre lomnicami. Na južnem obodu Bočkega pogor ja je okrog 100 m široka donačka dis lokaci ja, k i poteka, sodeč po ol igocenskih vu lkansk ih kamninah, p ro t i Smrekovcu. Ob Sot l i je ugotovl jena sotelska prelomnica z nadal jevanjem p ro t i Varaž- d insk im topl icam1 5 i n ver jetno t ud i m imo Rogaške Slatine, p ro t i Vo jn i ku , D o b r n i v šaleško dol ino do Smrekovca; tud i ob te j prelom- n ic i so razgal jeni andezi t i i n andezi tn i tu f i . Geologi so ugotov i l i ob obeh pre lomnicah v g lavnem ver t ika lna premikan ja . O b sotelskem pre lomu se je na zahodu dv ign i lo severno, na vzhodu pa južno k r i lo , med obema je rogaški prelom. V zvezi z n j i m sta strugi Irskega potoka i n Sotle od Tržišča do Nimnega. N a j opozorimo še na Rudnico z ant i - k l i na lno zasnovo. Vzdolž n je ver jetno potekajo prelomi, ob ka te r ih se je dv igala kot tektonska gruda.16 Na področ ju Rudnice oziroma Desiničke gore opazimo že ome- njene nivoje 500, 460, 410, 360, 320, 275, 260 i n 240 m. Soteska Sotle p r i Podčet r tku je tektonsko pogojena i n je morala nastat i že kmalu , saj so v n jen i b l i žn j i oko l ic i v i dn i vsi postpontski tektonski procesi. Zan imiv je ostanek pl iocenskih lapor jev oziroma gl inast ih la- por jev na sotočju Sotle i n Mestinje oziroma n jen ih pr i tokov.1 7 Težko je dokazat i smer predpontske reke. To t ud i n i naš pog lav i tn i namen, vendar se nam zdi, da so takratne vode težile k pontskemu m o r j u v JV a l i celo v V J V smeri. Po starejših panonskih l a p o r j i h sodeč, je segal g lob l j i morsk i zal iv še na naše področje in pust i l svoje usedline na sarmatskih plasteh.18 V. Kokole t rd i , da se je Sotla morala razv i t i po u m i k u pontskega mor ja na vzhod kot d i rekten p r i t ok Save, podobno kakor številne rečice nizkega Zagorja južno od Desiničke gore in Strahinščice, ter pušča odpr to vprašanje zgornjega toka Sotle.23 Nesimetr i jo Sot l in ih p r i t okov to lmači z več j im i n neenakomernim dv iganjem na obeh straneh Sotle v času, ko je nizko Zagorje mirovalo oziroma zastajalo.19 Nivo 300 do 320 m je prev ladujoča obl ika v slemenih nizkega Zagorja, a je, kakor smo že povedal i , razš i r jen t ud i v Zgornjem Sotelskem. Nasta l je v času postpontskega gubanja oziroma v enem izmed da l jš ih poči tkov, ko so lahko reke novo nastale višine iz pontsk ih a l i t ud i starejših lapor jev, peščenjakov i n peskov h i t ro uravnale.20 Gubanje oziroma tektonski p r e m i k i so zajel i terciarne sedimente v celoti vk l j učno s panonom, ka r dokazuje vel iko postpontsko akt ivnost no- t r a n j i h sil. Na področ ju Desiničke gore, Rudnice i n osamelcih Za- gor ja so bi le tektonske in orogenetske sile posebno akt ivne. Vzporedno 15 G o r j a n o v i č - K r a m b e r g e r , Tumač geolog, k a r t i Rogatec—Kozje, Zagreb 1904, str. 15. 16 M. H a m r l a , Geološke razmere ob severnem robu laške s ink l ina le vzhodno od Savinje, Geologi ja I I , L j u b l j a n a 1954. 17 Pregledna geološka ka r ta Vogla jnske pok ra j i ne i n Zgor. Sotelskega. 18 T . N o s a n , Geologi ja Vogla jnske p o k r a j i n e . . . , str. 70. 19 V. K o k o l e , 1. c „ str. 179. 20 V . K o k o l e , 1. c., str. 180. 9 Geogra fsk i zbo rn i k 129 z n j im i se je večala tudi erozijska dejavnost rek, k i t raja še danes.21 Podobne razmere so ugotovil i geologi tudi na vzhodnem oziroma SV obodu Slatinskega podolja.22 Kakor smo že omenili, imamo na področju Rudnice v večj i ali manjši meri ohranjene vse postpontske uravnave. Verjetno se nam zdi, da je bila Rudnica z Desiničko goro že v panonski dobi nekako razvodje med potoki, k i so se iz l ival i v severni oziroma južni zaliv panonskega morja. K ra tk i potoki so izkorist i l i smer alpskih prelomnic ob Rudnici in Špičaku ter se odtekali prot i SV. T ja so poši l jal i svojo vodo Tinjski , Zibiški in Šmarski potok, t ja se je odtekala voda iz SV pobočij Rudnice. Nivo 300 do 320 m smo opazil i p r i Sv. Emi in pr i Sv. Urbanu, nižja dva v v iš ini 260 in 240 m lahko vidimo le na južni in JZ strani hriba p r i Sv. Emi ; vse te t r i terase smo ugotovil i tudi na Rudnici. Na njenem južnem in JV pobočju je izvirala takrat še kratka Sotla in se izl ivala v predhodnico današnje Save. Ker sta se p r i post- pontskih vert ikalnih premik ih v vzhodnem delu Posavskega hribovja posebno izkazali Rudnica in Desinička gora, je pr i tok Save ob di- narsko potekajočih prelomih Rudnice z zadenjsko erozijo pretočil severnega tekmeca. Ne smemo pozabiti, da se je svet na levi strani Sotle v pr imer i z desno stranjo relativno močneje dvigal, s čimer se je počasi prek in i l prehod v smeri zgornje Kosteljine. Področje okoli Pristave ni bi lo težko prevesiti na jug, če upoštevamo, da si je T in jsk i potok že prej izdelal prehod med Sv. Urbanom in Sv. Emo. Tu je bila lokalna erozijska baza tudi za leve pritoke Mestinje, k i p r i zavi janju prot i JZ niso zadeli na odpornejše kamnine. Nato se je vodila tekma za potoke Slatinskega podolja, k jer je Sotla prevzela v glavnem sektor vzhodno od rogaškega preloma, Mestinja pa zahodno od njega. Pr i tem drugorazrednem sotočju pod Rajnkovcem je imela Sotla laž j i prehod ob prelomu, medtem ko si je Mestinja morala z zadenjsko erozijo odpreti trše mestinjsko razvodje. Kakor je znano, se je severno kr i lo sotelske prelomnice na zahodu dvigalo, na vzhodu pa je v pr i - mer javi z južnim kr i lom zastajalo. Sodeč po zgornj ih strugah Ko- strivniškega in Gaberniškega potoka in še nekaterih na zahodu, so vode verjetno vsaj nekaj časa tekle prot i JZ. Ostanki panonskega laporja so se domnevno ohranil i zaradi rela- tivnega zatišja med dvigajočim se južnim in JV obrobjem. In kakšno je trenutno stanje med potoki Slatinskega podolja? Poglejmo si samo en detajl v vel ik ih hidrografskih spremembah na tem sektorju. Lo- čendolski potok ima dva povirna kraka, oba pritečeta izpod Plešivca in se p r i Ratanski vasi zlijeta. Desni pr i tok Negonjskega potoka, k i izvira bl izu cerkve sv. Marjete, se je v vasi Zgornje Negonje obrni l skoraj pravokotno k svojemu levemu dvojniku, staro pot prot i Teka- čevem pa je pusti l suho. Združeni Negonjski potok teče sedaj prot i 21 G o r j a n o v i č - K r a m b e r g e r , Tumač geologi jske kar te Z la tar— Krap ina , str. 20. 22 T . N o s a n , Geologi ja Voglan jske p o k r a j i n e . . . , str. Ratanski vasi, kamor se odmaka tud i Ločendolski potok. Kako, da j ima n i več za mokroten dol v v iš in i 280 do 260 m v smeri Negonje— I r je , k i sedaj izkorišča kolovoz. Na obeh straneh je ohranjen nivo 300 do 320 m. N i dvoma, da je Ločendolski potok Mestinjo oškodoval. Današnje razvodje na Ogrizkovem klancu je z višino 250 m v vsem Slatinskem podol ju najnižje, zato n i čudno, da so ravno na tem mestu še sveže pretočitve. Tekačevski potok, k i mu je usojeno sledit i sotelski prelomnici pod 100 m visoko Rodensko planoto, bo pre j a l i slej moral prepust i t i vzhodnemu podjetnejšemu tekmecu ostale vode, višinska razl ika med p o v i r j i ne znaša n i t i 20 m. Osnovna značilnost v hidro- grafsk i mreži je v bistvu menjava oziroma kr ižanje alpske smeri Z—V s prečno S—J. S tem seveda nismo reši l i kompleksnega vprašanja terciarnega vodnega odtoka v Slatinskem podol ju. Samostojno, po- drobno in širokopotezno geomorfološko proučevanje bo morda prineslo več jasnosti v ta zamotani problem, k i smo mu mi posveti l i le nekaj misli. Naslednja nivoja 280 in 260 m sta zastopana na vsem področju Zgornjega Sotelskega v oblastih, razčlenjenih hrbt ih , k i so ponekod, kot npr. med Trško gorco in Zenčajem, klasično izoblikovane terase z dolgo pol ico in s strmimi, 20 m v isokimi ježami na obeh straneh. Med Zgornj im Sečovim in I r j em mu pr ipada širši plato, k i se komaj opazno dviga do višine 300 m, nakar h i t ro preide v ježo nivoja 320 m. Podobno je tud i na vznožju Plešivca in Drevenišk ih hr ibov, med Negonjem in Zgornjo Kostr ivnico; tu prevladuje višina 280 do 290 m. V nekaterih ploščatih slemenih je zgornj i nivo 280 m ostal v zaobljenih vršinah, 26Om visokih terasah. Dobro sta se obdržala oba nivoja, posebno še n iž j i med lev imi p r i t ok i Mestinje. Na levi strani Sotle teras na st rmih pobočj ih ni, a l i pa so se slabo ohranile, npr . ob Brezni in Priš l inskem potoku. Najn iž je terase z višino 240 m so se izobliko- vale na sotočjih p r i Mest inju, pod Rajnkovcem in p r i Pristavi. Zani- mivo je, da so si te pomole povsod izbra l i zaselki: Spodnje Stranje, Brestovec, Bukovje in se tako izogni l i pogostnim poplavam in mo- krotnemu dolinskemu dnu z višino 220 in 200 m. T re t j i bistveni č in i te l j p r i nastajanju zemeljskih plazov je pod- nebje. Zgornje Sotelsko je v podnebnem pogledu prehodno ozemlje med a lpsk imi i n panonskimi značilnostmi i n ga zato označujemo kot sub- panonsko. Pred h ladn imi zračnimi tokovi iz severa ga varuje Bočko pogorje. P r i ap l ic i ran ju podatkov moramo upoštevati krajevno lego vremenske opazovalnice v Rogaški Slat in i za preteklo obdobje v Ro- gatcu. Obe sta v zatišni legi, na dnu dolin, obdanih z n izk im i hr ib i , porasl imi z l is tnat imi gozdovi. T u n i pravega prepiha, zlasti ne p r i Rogatcu, k je r je pot Sotle vi jugasta in se zlasti med Dobovcem in Rogatcem k r i v i v značilne zavoje, spominjajoče na sklepe p r i zobatih kolesih; skoznje se zračne mase s težavo menjavajo. Bol j enostaven, a tesen je prehod od SV, ob prečni do l in i Draganje. Vzhodni del 9* 131 Slatinskega podol ja med Plešivcem, Donačko goro, Mac l jem s Trško gorco i n Gruševjem je podoben vreči, k i je odpr ta na zahod in je raztrgana v SV oglu. N i nam znano ( tud i v star i šolski k r o n i k i n i zabeleženo), k j e so v d rug i po lov ic i preteklega stolet ja namest i l i termometer, vendar se nam zdi, da je izredno nizke temperaturne povprečke p r ip i sa t i predvsem kon f i gu rac i j i b l ižnjega površja, saj je n izka temperatura p rav tako iz jemna kakor lokac i ja trga v kot l iču , katerega ne opaziš pre j , dokler že nisi v njeni. Mrze l zrak v Rogatcu ima poz imi dvo jn i oklep. Notranjega tvor i jo : G ra j sk i gr ič (400 m), T rška gorca (399111), Gruševje (355 m s Č r n i m bukov jem, M a r i j i n breg (311 m), Tabor (413 m) i n Ve l i k i H u m (386 m), zunan j i h r ibov i t i obod pa nam je že znan. R. K le in navaja za obdobje 1851—1900 za Rogatec (n. v. 307 m) naslednje mesečne temperature: januar —3,2° C, februar —1,2, marec 3,0, a p r i l 9,0, ma j 13,1, j u n i j 16,4, j u l i j 18,1, avgust 17,0, september 13,4, oktober 9,2, novem- ber 2,7, december — 1,7° C. Kasneje so mer i l i temperaturo v Rogaški S la t in i (n. v. 232 m) i n po 15 le t ih (1925—1940) dob i l i naslednje rezul tate: januar —1,5° C, februar —0,3, marec 4,3, a p r i l 9,3, ma j 14,0, j u n i j 17,8, j u l i j 19,7, avgust 18,5, september 14,7, oktober 9,6, novem- ber 5,6, december — 0,9° C. N a j za p r imer javo navedemo še temperaturne povprečke za Cel je: januar —1,9° C in j u l i j 20,2° C. Po teh poda tk ih je januar v Rogaški S la t in i nekol iko toplejši , ver je tno zaradi zavet ja pred h ladn im seve- rom, medtem ko je j u l i j a sredi košat ih l i s tna t ih gozdov za spoznanje hladneje. Želeli b i si podatkov o t r a j an ju zmrza l i v t leh, ker b i z n j i m i ugotovi l i , ko l i ko časa so mel i pr is i l jene mirovat i . V hud ih z imah so usadi le iz jema in so povezani z naglo odjugo, k i t op i sneg zlasti v p r i so jn ih legah. Snežnica pronica v otajano notranjost, k i jo v tem času razmeroma slabo varu je vegetacija in se pobočje začne na na jbo l j izpostav l jen ih k r a j i h t rgat i . Pogostnejši je opisan proces, ko z ima poneha, ko sneg kopn i . Iz temperaturn ih povprečkov je razvidno, da so t la zagotovo zamrznjena v decembru, j a n u a r j u i n februar ju , ko je povprečna tem- peratura zraka vse mesece pod 0° C. Večkrat nastopi t ra jnejše zmrzo- vanje že v p r v i polov ic i novembra i n se potegne še v marec. V Rogaški S la t in i so opazovanja pokazala (1927 do 1940), da se je termometer spust i l pod 0° C v a p r i l u (desetkrat — i n to š t i r i k ra t v p rvem in šestkrat v t re t jem deceniju). V ma ju so zabeležil i tako nizko tempe- ra tu ro le t r i k ra t , i n še to v p rvem deceniju. P r v i k ra t je padlo živo srebro pod 0° C osemkrat v ok tobru in šestkrat v novembru; oktobra je nastopi la n izka temperatura v š t i r ina js t ih le t ih opazovanja le t r i k r a t v p rvem tednu. Z večjo ver jetnost jo pozebe je treba računat i od druge desetine oktobra do konca apr i la . Vsi navedeni poda tk i ve l ja jo za zračne razmere v dol in i , v h r i b ih in p r i t leh oziroma v t leh b i b i lo nekol iko drugače. Za zemeljske plazove je važnejša množina i n razporeditev pa- dav in ; za to imamo na razpolago tud i več podatkov. Padavine so meri le za daljše obdobje (1919—1940 oziroma 1924—1940) postaje: Rogaška Slat ina (n. v. 230 m), Kostr ivn ica (295 m) in Šmar je p r i Jel- šah (227 m). Na jv i š ja po nadmorsk i v iš in i je Kostr ivn ica, kar pa, kakor bomo videl i , n i posebej ču t i t i v množ in i padavin. Na vseh t reh opazovalnicah so zabeleži l i povprečno največ padav in v oktobru, i n sicer v Šmar ju 112 m m (11,6 % le tn ih padavin) , v Kost r ivn ic i 128 m m (12,3 %) i n v Rogaški S la t in i 127 m m (11,5 %). D r u g i višek je v Šmar ju i n v Rogaški Slat in i j un i j a , ko je padlo povprečno 123 oziroma 124 m m dežja, v Kos t r i vn ic i s 129 m m pa že v maju. N a j m a n j padav in med z imsk imi meseci i n na leto na splošno dobi v Šmar ju , v Kos t r i vn ic i i n Rogaški S la t in i februar, ko pade koma j 37, 43 oziroma 44 mm moče. D r u g i po letn i padav insk i m i n i m u m je v Šmar ju avgusta (105 mm), v Kost r ivn ic i j u l i j a (90 mm) in v Ro- gaški S lat in i j u l i j a oziroma septembra (107 mm). Ko l i ko je padav in i n kako so razporejene po posameznih mesecih i n po posameznih padav insk ih opazovalnicah, nam pokaže naslednj i pregled.23 Srednja mesečna in letna množina padavin j anua r februar marec a p r i l m a j j u n i j j u l i j Šmar je p r i Jelšah . . 4 8 37 57 9 9 109 123 105 Kost r i vn ica . . , 4 4 43' 6 1 7 9 128 120 90 Rogaška Slat ina 4 7 4 4 7 0 102 117 124 107 avgust september oktober november decembe r le tna množ. Šmar je p r i Jelšah . 1 0 4 111 112 8 7 58 1050 m m Kost r i vn ica . . . 107 9 7 128 9 0 59 1046 m m Rogaška Slat ina 109 107 127 9 2 61 1107 m m Snežne padavine so za nas še posebej zanimive, ker se zb i ra jo da l j časa, a se stopi jo v razmeroma k ra tkem času i n pron ica jo globl je v notranjost. Snežna odeja pok r i va površ je povprečno 24 dn i (1925 do 1940). Poglejmo, v katerem mesecu v Rogaški S la t in i na jvečkrat sneži: januar 5,6, februar 4,7, marec 3,5, ap r i l 1,0, ma j 0,2 oktober 0,5, november 1,4, december 6,7 dni . 23 O. R e y a , Padavinsk ka r ta Slovenije, L j u b l j a n a 1946. — Ostale k l i - matske podatke smo dob i l i p r i H idrometeoro loškem zavodu v L j u b l j a n i . Največje srednje število snežnih dn i ima december. I n k d a j lahko računamo s p r v i m in zadnj im snežnim dnevom? O d leta 1928 do 1940 je prv ič snežilo dvakrat oktobra, šestkrat novembra, š t i r ik ra t decembra, i n to dokaj enakomerno po posameznih decenijih. Zadnj i - k ra t je snežilo 6-krat v marcu, 5-krat v apr i lu in enkrat v maju. Kasne snežne nevihte ne povzročajo škode samo zgodnjemu cvetenju i n brstenju po v r tov ih oziroma sadovnjakih, temveč s svojo težo lomi jo veje in ru je jo drevje, zlasti na nagnjenem svetu, na p l i t v i h peščenih tleh. Posebno rado se ru je drevje na k ra j ih , k je r so pred tem posekali in razgal i l i strmino, k je r padavine in močni vetrovi skupno pustošijo po odprtem zemlj išču in podira jo drevje brez reda. Veter sam ne povzroča zemeljskih plazov, pač pa s svojo silo udar ja v slabo za- ščiteno drevje, ga ruje i n ustvar ja jamo v napetem in sipkem svetu, zlasti če je razmehčan. Na jbo l j pogosten veter je JZ, sledi mu jug in kr ivec. Kakšen vp l i v imajo na usade nevihte, je težko reči, zdi se, da je le bo l j posreden. Hude l i re z bliskom, gromom, z močnimi na l iv i in vetrom so v dal jš i per iodi zabeležili domala v vseh mesecih, vendar so najbo l j pogostne v top l i polovici leta, najraje v ma ju (5,0), j un i j u (6,2) i n j u l i j u (4,7), avgustu (3,6) in še septembru (2,4). Seveda nas ne zanima samo, če je deževalo oziroma snežilo, am- pak predvsem, kol iko padav in je padlo in kako, a l i v ob l i k i kratko- t ra jn ih močnih nal ivov a l i v ob l ik i pohlevnega namakanja. Za hr i - bovskega kmeta je na splošno mokro leto donosnejše, za dolinskega pa obratno. Za zemeljske plazove so optimalne vremenske pr i l ike, če po daljšem sušnem obdobju spomladi a l i še bolje jeseni, ko rast zamira, nastopi večdnevno deževje. Vlaga napaja peščeno preperelino, prodi ra ob razpokah globl je do trdne osnove, k je r se tehta strmina pobočja, teža namočenega gradiva, trenje st ičnih ploskev in rastl in- sk ih vezi, bodisi v hor izontalni a l i ver t ika ln i smeri. Zelo važen faktor je tud i nivo talne vode. Če doseže vlažnost v sipkem gradivu nasi- čenost, to je takrat , ko se zračni presledki izpopolni jo z vodo, ko ta dospe do nepropustne oziroma slabo propustne plast i in ko je vsak delec prs t i a l i finega drob i r ja prežet z obdajajočo vlago, je napetost dosegla višek. O d nadal jnjega nacejanja je odvisno, kako hi t ro bo težnost pretrgala zavore trenja. Ves proces je učinkovitejši , ako je gladina podtalne vode b l izu površine in če se več dn i trajajoče na- makanje zak l juč i še z močnim nal ivom, k i z večjo energijo razdira komaj še obstoječo stabilnost melevja. Važna n i samo kvant i teta, ampak tud i intenziteta padavin. Ker je naš namen, razložit i medsebojno odvisnost pr i rodnih, a tud i an- tropogeografskih čini tel jev, označit i k r a j i n čas pojavov in smo se p r i tem lahko opr l i le na spomin pr izadet ih posestnikov, smo se omej i l i p r i navajanju absolutnih podatkov, p r i n iz ih deževnih dni , samo na dobo pet ih let. G le j pri loženo tabelo! Če b i z vel iko previd- nostjo p r imer ja l i posamezne mesece, b i k l j ub k r a t k i opazovalni dobi loč i l i sušne zimske mesece od ostalih. D a b i dobi l i zanesljivo srednjo vrednost neprekinjenih nizov dn i s t remi a l i več mokr im i dnevi, ko je padlo vsak dan 1 cm al i več padavin, b i mora l i imet i na razpolago dolgotrajnejše sklenjeno opazovanje, a ne samo padavinskih, temveč tud i usadne situacije. P r i n izu padavinskih dn i smo se odloči l i predvsem za množino padavin, saj za naše obravnavanje n i važen samo čas, ampak tud i kol ič ina. Upoštevajoč n juno medsebojno razmerje, smo izračunal i srednjo dnevno intenziteto padavin, k i je razvidna iz spodnje tabele. Srednja dnevna intenziteta padavin v mm le to j an . Tebr. marec a p r i l m a j j u n i j j u l i j avg. sept. ok t . nov. dec. 1956 . — 5,0 4 ,8 7 ,8 7,5 11,8 6 ,4 8,9 5 ,2 11,2 9 , 1 5 ,4 1957 . . 5,5 2 ,7 7 ,0 9,3 11,5 13,7 9,6 9 ,4 4 ,9 8 ,7 8 ,8 11,3 1958 . . 7 , 8 9,4 9 ,4 7 ,1 1,3 11,6 7 ,2 7,8 14,5 6,8 12,1 — 1959 . • 5 , 3 2 ,7 7 ,0 9,3 11,3 13,7 9 ,6 9 ,4 4 ,9 8 ,7 8 ,8 11,3 1960 . . 4 ,7 7,6 5 ,8 5 ,4 5 ,2 7 ,0 9 ,0 10,5 13,0 8 ,8 12,4 6 ,4 Jun i j je v Rogaški Slat in i v pet ih let ih zaneslj ivo vodi l , ne samo v povprečni mesečni množini padavin, temveč tud i po intenzitet i , med- tem ko je v nizu mokr ih dob zaostal za majem in ju l i jem. Juni j je mesec nevihtnega vremena, kar smo spoznali že na drugem mestu in v da l jš i opazovalni dobi. Nekol iko man j uč inkovi t je b i l november, k i je tud i po množini padavin med jesenskimi v rs tn ik i p rv i , je pa tud i po nizu deževnih dn i na jbo l j reden. Mesečna in letna množina padavin v Rogaški Slatini v mm le to j an . tebr . marec a p r i l m a j j u n i j j u l i j avg. sept. okt . nov. dec. sr. 1. 1956 , 41,0 35,3 23,3 109,6 60,1 189,2 76,5 80,3 31,0 89,9 100,0 26,8 863,0 1957 , 23,0 105,0 23,0 116,0 109,0 63,7 209,9 152,0 53,7 49,8 51,0 44,9 1041,0 1958 . 65,9 56,8 75,7 71,8 2,6 185,9 72,8 62,8 43,7 89,6 145,8 144,0 990,0 1959 . 47,9 8,2 42,4 74,5 196,9 193,8 105,9 169,5 19,7 35,1 97,0 170,5 1161,0 1960 . 33,2 38,3 82,9 71,0 63,2 84,1 108,7 105,2 157,0 141,4 124,3 84,3 1093,0 Pr i neprekinjenih n iz ih padavinskih dn i na j opozorimo na maj , j u n i j i n avgust leta 1959, ko je padlo v 3 mesecih 48,2 %. letnih pa- davin. Kako je to dolgotrajno intenzivno namakanje delovalo na usade, bomo v idel i p r i podrobnem pregledu. Spoznali bomo, da mel bo l j pogosto vleče na južn ih straneh kot na severnih. Merjenje mno- žine padav in i n intenzivnosti na severni i n južn i strani bregov b i nam dalo zanesljivejšo podlago za sklepanje, v ko l i k i meri so usadi v zvezi s prev ladujoč imi južn im i i n jugozahodnimi mokr im i vetrovi i n ko l iko več padavin sprejmejo južna pobočja. Seveda ne smemo pozabit i , da so sončne strani bi le že od nekdaj vabl j ive za ku l t i v i - ranje in naselitev, da so zato razgaljene in bo l j dovzetne za drsenje zemeljskih plazov. Osojne strani so v večj i meri porasle z zaščitnim lesom. Pa še nekaj! K a j n i verjetno, da je sipko gradivo na sončnih straneh izpostavljeno večjemu kolebanju relat ivne vlage v zemlji? Ob suši i lovnata t la na pr iso jn ih straneh hitreje razpokajo, zato voda lažje in hi treje dospe do kompaktnejše neprepustne osnove, p r i nas najbol j razšir jenih lapor jev. Če namesto pohlevnega dežja, k i na j b i znova napel zemljo in zamašil nastale reže, p r i h rum i nevihta, močan Slika 1. Večkrat tudi sadno drevje komaj zadržuje nabrekline dolgotrajnejši nal iv, voda prodira h i t ro v notranjost, navlaži i lovnato al i lapornato podlago, nadal jn je deževje obremenjuje načeto peščeno krovnino, težnost potegne raztrgano pobočje navzdol. Z vlago prežeto gradivo je bo l j a l i man j elastično in ne zdrči navzdol kakor ledena plošča, temveč običajno počasi drsi, se zaradi trenja z matično osnovo guba, nar iva in prečno al i pošev trga v manjše gube, vlake, kar je odvisno od debeline polzečega materiala, od strmine in podrobne konf iguraci je terena. V večj ih nadmorskih višinah, k jer je prepere- l ine manj , je obseg usada manjši , zaradi večjega naklona pa je proces hi trejš i . V hr ib ih je potrebno več dežja, da se zemlja namoči. K j e se naj ra je utrga mel? Na strmem pregibu pobočja, na zgornjem robu ježe naravne al i ku l tu rne terase. V hr ib ih or jejo z dvo jn im p lu- gom, k i obrača brazde vedno navzdol. Prst se izp i ra p ro t i spod- njemu k r a j u nj ive, nastane oinetek s strmo ježo, k i jo razen t ravn ih ruš ničesar ne varuje. Zato n i čudno, da so ravno taka ob- čut l j i va mesta začetek zemeljskih plazov, k i se ne zadovol j i jo s kon- cem nj ive a l i vinograda, ampak potegnejo za seboj še plast nad in pod začetnim potegom. S tem, ko se je poruš i l del police in ko je morda nastala kotanja, je narastla strmina nad kotanjo, razen tega je na tem delu pobočja nastala globoka vrzel, k i naravnost si l i gornj i pas, da se zaradi težnosti pomakne navzdol in se upre na spodnj i rob kotanje. Verižna reakci ja je p r i usadih bo l j redek pojav, ker kmet je nastale globeli č impre j zasujejo a l i pa udrto mesto podprejo z lesenim Slika 2. Na strmih obrežih se utrga mel odrom, da zaščiti jo cesto a l i obdelovalno površino. Ponekod, kot na pr imer v Žalah pod Donačko goro, pod Sv. Rokom, p r i kmetu Mešičku v Hajnskem in še drugod je naravnost grozl j iv pogled na valovi to plazečo nevarnost, k i kot nalezl j iva bolezen spodjeda rodovitno^ po- vršino, nj ive, t ravnike, sadovnjake, n i t i pred star imi z idanimi hišami ne odneha in j i m tare temelje, da pokajo stene. To je prava poplava zemlje, počasna, a stanovitna in dosledna; na svoj ih valov ih nosi staro drevje, dokler ga ne izvrže, dokler mu ne razkr i je a l i odtrga korenin, dokler se drevje ne uk lon i in ne posuši. Kakor bomo spoznali, je p r i teh obsežnih p remik ih v rhn j i h plast i v ve l i k i meri soodločala talna voda, k i , ne oziraje se dosti na vremenske razmere, zamaka sipko gradivo, da se spušča v smeri hidrostatičnega pr i t iska pro t i dolinskemu dnu. Za nastanek zemeljskih plazov imajo vel ik pomen stopnje, ježe in terase, saj se trgajo mel i na jbo l j pogosto na več j ih strminah in se ustavi jo tam, k je r se nagib zmanjša in se začne položnejši svet. F iz i ka namreč uči, da je za gibanje po k lancu odločilna dinamična kompo- nenta teže telesa oziroma snovi in da je premo sorazmerna trenju. Trenje n i odvisno od vel ikost i stične ploskve, pač pa od hrapavosti i n lep l j ivost i površja snovi, to je od tako imenovanega tornega števila, k i nam za lapornat i peščenjak oziroma za lapor n i znano. Za začetek drsenja je potrebna večja sila kakor za vzdrževanje enakomernega gibanja. V našem pr imeru moramo upoštevati, da imamo v naravi Slika 3. Vlaka se je pretrgala malokje enakomeren nagib i n da zato tud i p r i usadih prevladuje neenakomerno pospešeno gibanje. Trenje p r i zemeljskih plazovih ne obstaja samo ob drsni st ični ploskvi, temveč tud i v vegetacijski odeji, v prepletenosti rast l inskih korenin. Vrhn ja plast na s t rmin i mi ru je tol iko časa, dokler je dinamična komponenta teže zgornje plast i manjša od trenja. Če b i povečali strmino, b i se s tem povečala dinamična komponenta in b i plast začela drseti navzdol. V močno nagnjenem svetu se zato proži jo mel i pred- vsem zaradi strmine, čeprav je debelina preperel in razmeroma skromna. Kako padavine vp l i va jo na ravnovesje nagnjenega površja, smo že omenili. V tem pogledu vlada na splošno premo sorazmerje med množino padavin i n strmino pobočja. Po tem splošnem pregledu o pogoj ih za nastanek zemeljskih plazov b i si j i h ogledali nekol iko bo l j podrobno od k ra ja do kra ja. Vseh ka jpak ne bomo mogl i navesti, ker b i bi lo tako delo, vsaj na obsežnem gozdnem kompleksu Loga, zelo težavno in b i bi lo navajanje vsakega najmanjšega usada al i dresenja, k i razen dejstva, da obstaja, n ima daljnosežnih posledic, n i t i ne povzroča večje škode posestnikom, k i sicer rad i pokažejo na rane svojega zemlj išča, kadar s lut i jo davčno olajšavo. D r ž a l i b i se smeri vzhod—zahod in se na jp re j ustav i l i na desni st rani Sotle med T r l i č n i m i n Dobovcem, to je pod Sv. Rokom (399 m). Log je skoraj povsem iz spodnjemiocenskih kremenovih pe- ščenjakov, segajočih p ro t i j ugu do sotelske prelomnice, k je r si v Slika 4. Tudi na leDi strani Sotle se nabrekla pobočja rada utrgajo meandru Sotle p r i V i d i n i in med Dobovcem ter T r l i č n i m v ož j ih pasovih sledi jo od S p ro t i J g l inast i lapor, lapor, peščenjak, andezitni tu f oziroma andezit ; iz teh je sam v r h in sleme p r i Sv. Roku. D o b r i h 100 m južno od cerkve je že zopet ol igocenski lapor in gl inast i lapor. S ca. 400 m visokega hrbta se spušča pobočje strmo p ro t i jugu in se ublaži , ko doseže zaobljene, po širših grapah prekin jene police ni- voja 320 m, nakar se zopet nagne v malo bo l j položno ježo, k i neha pod cesto Lup in jak—Rogatec v a luv ia ln i ravn ic i Sotle. K j e nastajajo zemeljski plazovi? Težko je reči, k j e j i h n i , k a j t i vsa južna stran polzi , le da so ponekod še sveže, drugod pa že zarasle odrt ine in grbine. Plazovi se t rgajo v cerkvenem vinogradu, na Hajnškovem t ravn iku , pod Nežmahovo kmet i j o pa t ud i p r i sosednjem kmetu. Tam, k je r vleče mel, bodisi da je že zdrkn i la , bodisi da so šele p r v i znaki , razmak- njene travne ruše, razpoke a l i malo nar in jene vlake, je strmina pov- sod večja kot 40°, med n ivo jem 320 in 400 m pa prpseže t ud i 50°. Na s t iku med andezi tn im t u f o m i n peščenjakom oziroma lapor jem se p r i B laguškovih po jav l j a jo i zv i r i , od tu dal je vleče mel v širšem pasu. Golic t renutno še ni, pač pa je površje nabrano. Da talna voda n i globoko in da je svet vlažen, po t r j u j e jo tud i vrbe, k i so j i h zasadil i , med d rug im zato, da imajo povez za vinsko tr to. Debel ina peščene i lovice pod hišo doseže 1—2 m. Na Hajnškovem t r a v n i k u (n. v. 370 m) je maja 1959 razk r i l p laz 1 m globoko peščeno i lovico z grobimi peski t u fa in peščenjaka 80 m daleč. Ok rog 60 m širok plaz si je poiskal vrzel med sadovnjakom in hosto in nas po prečn ih razpokah spominja na snežne plazove. Ustav i l se je na pregibu pobočja, po katerem vodi kolovoz v Log k Potočniku in d rug im samotnim kmet i jam. Drsenje se še n i ustavi lo, razpoke se š i r i jo ob vsakem deževju. Raztrgane v lake izkor iščajo vsak povečan nagib i n se po njem or ient i ra jo. Koma j 200 m vzhodno odtod opazimo južno, pod kolovozom, razpoke in manjše narive. Posebno zanimiv je usad pod s t rmim hr ibom Nežmahove kme- t i je v n. v. 370 m. Prisojne brežine so podobne k rn i c i s p r i p r t o jugo- vzhodno stranjo. Na iz teku skromne ravnice je leta 1958 ob košn j i (po 25. j un i j u ) skoraj odneslo žensko, k i je sušila k rmo, ut rgala se je mel. Pred tem je 5 dn i deževalo, tako da je b i la zemlja p i jana od vlage. Na t r avn i ku so zasadi l i sadno drevje precej na gosto, zlasti na h r b t n i strani, k j e r je s t rmina b l izu 70° in k j e r je moralo že pred 15 do 20 le t i odnesti del pobočja in ga odloži t i nekol iko niže. Tam se je nabralo v »kr t in i« več peščenega gradiva, zvišala se je stopnja, in to pod samo grapo, k i se spušča v gozd. Mel je potegni la iz SZ strani, čeprav je tam tanjša plast preperel in, a je ta lna voda bl iže površ ju in je svet v p r imer i z vzhodno stranjo brez drevja. V podobnih razmerah je potegni la mel pred dvema letoma še v Logu p r i kmetu Potočniku, Kr ižancu, Boker lu v Dobovcu in p r i D r e v u v Logu. P r i vseh omenjenih p r imer ih so zemeljski p lazov i r azk r i l i slabo plastovi t kremenov peščenjak, k i je dominantna kam- nina v Logu. Na peščenjaku nastaja r javo rumena peščena i lovica oziroma i lovnat i pesek. Planotast svet zahodnega dela Macl ja raz- d i ra jo š tev i ln i potoki , k i us tvar ja jo težko prehodno ozemlje. Gozd je tu v ve l i k i mer i absoluten. Kmet i je so povečini na ca. 400 m v isok ih p lanotast ih slemenih. T r a v n i k i i n n j ive so mars ik je izpostavl jeni usadom. P r i D r e v u je oktobra 1960 odtrgalo deževje 20 cm debelo in 40 m široko plast peščene i lovice i n peščenjakovega d rob i r j a i n ga neslo do gosto zaraslega gozda. T ravn i k je brez drev ja i n pada pod kotom 60°. Man jš i nak lon imajo t ravne rebr i nad zaselkom Dobovec na desni st rani ceste, speljane do osnovne šole. Danes lahko po vegastem, raz- meroma vlažnem terenu presodimo, kako je pred le t i drselo i n se gubalo zemljišče. Enake gube i n brazgotine, k i so še sveže, smo opazi l i v znači lnem o k l j u k u v V id in i , v ježi terase 280 m. D r u g i obsežnejši pas z zemel jsk imi p lazov i so pr iso jna pobočja Donačke gore (883 m) in Zenčaja (530 m). Prostor med Donačko goro in Mac l jem je izpoln jen razen ob po tok ih s peščenim lapor jem, la- po r j em in peščenjakom. Otok sredi ol igocenskih morsk ih usedlin so srednjemiocenski l i t o tamn i peščenjaki i n konglomerat i Donačke gore. S severne strani j i h obdajajo spodnjemiocenski kremenovi peščenjaki i n peščeni l apor j i , na j ugu med Gornjo vasjo i n Gradiščem oligo- censki rahlo peščeni žetalski lapor. Za omenjeno skupino je na S in SZ zopet širok pas slabo plastovitega kremenovega peščenjaka spodnjemiocenske starosti.24 Plazovi se po jav l ja jo nekako do nad- Slika 5. Zemeljski plaz pod Donačko goro morske višine 500 metrov, to je do st ika apnenih peščenjakov in konglomeratov z lapor j i . Pred usadi so se mora l i b ran i t i še p r i Po la jžar ju pod Donačko goro. O r j e j o z dvo jn im p lugom in obra- čajo brazde navzdol. Z le t i se nabere več p rs t i na spodnjem robu in nastane ometek. T rava je preslabotna vez, da b i lahko t ra jno za- drževala naraščajočo težo prst i , zlasti kadar je mokra in si l i navzdol. Pred le t i j i m je tako odneslo dobršen kos nj ive, tak ra t so zasadil i na hudo st rmino sadno drevje. Malo pod gozdom, na zahodnem robu piramidastega vrha Donačke gore v n. v. 500 m se je u t rga l plaz že pred 15 let i , a daje golica videz, kot da se je zgodilo to šele pred neka j meseci. Breg v is i okrog 60°, zemlje pod t ravn i kom n i mnogo, sestavlja jo : preperel apnenčev peščenjak, nekol iko niže lapor i n i lovnat pesek. Zaradi močnega i zp i ran ja se nastajajoče preperel ine ne morejo obdržat i , zato se t ud i odr t ina ne zaraste. 24 Pregledna geološka ka r ta Vogla jnske pok ra j i ne i n Zgor. Sotelskega. Še večje goličave take vrste so v Žalah, zaselku vzhodno od Go- renje vasi, p r i K i taku , na ježi n ivoja 400 m. Predgorje Donačke gore je za mel i zelo godno, ne samo zaradi kamninske sestave, ampak tud i zaradi stopnjastih brežin, zaporedja strmih in položnejših površin. Plazovi se začenjajo na zgornjem robu, k jer pobočja hi treje padajo v oblino. Na tem področju b i težko z gotovostjo t rd i l i , k je so se plazovi že unesli. Padavine z zelo strme Donačke gore in Zenčaja se hi t ro Slika 6. Po prisojnih krčeoinah so meli velika nadloga stekajo na nižje oblaste terase; tu voda nekol iko zastaja, pronica v sipko notranjost do lapornate oziroma i lovnate neprepustne plasti. Petrografska sestava, rel ief i n vlaga so si t uka j bo l j kot drugod ena- kovredni č in i te l j i p r i nastajanju plazov. Medtem ko v podgor ju Donačke gore opazimo uravnane ploskve v v iš in i ca. 420, 360, 320 in 280 m, pod Zenčajem prvega n ivoja ni, pač pa sta v v iš in i 360 in ca. 300 m v podolgovatem, vzhod—zahod potekajočem pobočju dovol j razvidni . V obeh pr imer ih nam naseljenost dokazuje, da se je človek znal pr i lagodi t i re l iefu i n da je na nagnjenih pol icah našel dovol j p r imern ih ta l za nj ive, večje strmine pa je prepust i l gozdu, t ravn iku a l i vinogradu. Zemeljski p lazovi na jbo l j poškodujejo t ravnike tako j pod gozdom; za sadje je tu brez predhodnega izkopa teras preveč strmo. Skoraj polovici vseh posestnikov so mel i uniči le v zadnj ih desetih let ih del t ravn ika, vinograda, pašnika a l i nj ive. Na jbo l j po- gosto razdira jo v n. v. 370—380 m na rahlo peščenem žetalskem la- por ju , na katerem se je nabrala srednja do grobo zrnata peščena ilovica. V Fricovem vinogradu je lansko jesen mel odnesla 30 cm debelo, ca. 40 111 široko plast zemlje 25 m globoko. S tem pa škode n i b i lo še konec, k a j t i nad korenom usada so že nove razpoke i n gube i n bo slej ko p re j po močnem deževju znova drselo. Ponekod zlohotne poči maši jo z zemljo, da ne b i voda vd i ra la d i rek tno v notranjost, a l i pa v ogrožen k r a j zabi jejo kole i n j i h preplete jo s t ravo a l i šibjem, da b i vsaj n j i v ne prizadelo. Mlado drev je je treba dobro p r i t r d i t i , še tako ga rado spodnese. Tako so tud i p r i F r i cu pod Zenčajem za- sadi l i drevje v melnate grbine, da b i zadržal i nabi ran je in us tav i l i premikanje, k i ga p r i h iš i pospešujejo i zv i r i talne vode. Razparan i t r avn ik i pod ometk i n j i v že neka j let čakajo na ugodno mokro dobo, da se spusti jo na 20—30 m n iž jo ravnico. Med p leš ivsk imi k remenov imi peščenjaki in andezi tn im pasom severno od vasi Cerovec i n Negonje se ob Cerovškem oziroma Ne- gonjskeni po toku prepleta jo peščeni in g l inast i l a p o r j i z grohi in andeziti.24 Lapornate kamnine nam pomagajo ugotov i t i mel i , k i se tu prož i jo samo na s ipk ih t leh, i n to na porasl ih gozdnih a l i odp r t i h t ravn išk ih površinah. Konec maja 1959 je na Gobčevem razkr i l o lapornato osnovo v gozdu. Neka j star ih bukev in mlada podraščevina niso mogle zaustavi t i po l metra globokega plazu, k i je s i l i l s 480 m n. v. v dol inico. Tak ra t je raztrgalo t ud i Škrablov t ravn i k ne daleč stran, toda v hu jš i s t rm in i (70°). Peščeno i lovico je 25 m na široko v lek lo 80 m navzdol. T ravn i k je razkr i lo t i k gozda na vzhodni st rani v v iš in i b l i zu 500 m. Mel je v lek la še više na Matejevem posestvu. Močno deževje je tak ra t naredi lo škodo v Ferleževem vinogradu, k a k i h 80 m nad gozdno cesto in strugo, od tak ra t so izpostavl jeno mesto na t r avn i ku p o d p r l i z odrom. Kako kmet je brez moči prenašajo pustošenje na svoj i mal i , z zno- jem prepojen i ter s težko roko i n u k r i v l j e n i m hrb tom obdelani hr i - bovski zeml j i , nas prepr iču je Tomanov p r imer v Zgorn j ih Negonjah (n. v. 620 m). Celotna posest mer i ca. 6 ha. Kmet i j a je na zaobljenem h rb tu Gorskega (540 m), k i se spušča (50—70°) na obe strani strme grape. Na vzhodu je za n j i ve premalo prostora, zato so si zoral i vzhodna bo l j položna pobočja, zahod pa so pus t i l i sadju in deloma vinogradom. Nad hišo se naglo dv igajo pašn ik i , k i prehaja jo dal je navkreber v plešivske gozdove. Kadar pr ide nevihta, se p r i Tomanovi k m e t i j i razhaja hudourn iška voda v vzhodno i n zahodno grapo, k j e r dere i n nanaša mel s peščenega oboda. Ponekod je sipkega peščenega mater ia la tud i 3 m na debelo. Vršine Gorskega sestavlja peščena i lo- vica i n i lovnat i pesek. D a imamo opravka s hudourn išk im režimom, se v i d i t ud i po tem, ker je v usadnem nanosu razl ičen mater ia l . Poleg prevladujočega i lovnatega peska je na začetku grape tud i peščenja- kov i n grohov grušč z debelino 2—3 cm i n dolžino do 20 cm. D o b r i h 100 m proč, p ro t i jugu, prev laduje 1—2 m debela plast r jave peščene i lovice z grobim, oglat im peskom. Sredi decembra 1960 je teden dn i močno deževalo, zlasti med 10. i n 14. decembrom. Pro t i večeru i n ponoči je l i l o kakor iz škafa, d e ž e v n i c a j e s i l i l a v peščeno , že nas i čeno z e m l j o , v g r a p a h p a j e d r l o , d a n i b i l o m o č i p r i t i z enega n a d r u g i b reg . U t r g a l o se j e , se s t res lo i n s p r i d u š e n i m t r u š č e i n z d r č a l o n a v z d o l . N a d e v e t i h k r a j i h j e p o - t e g n i l o , n a šes t ih j e r a z t r g a l o t r a v n i k , e n k r a t o d r l o v i n o g r a d , d v a k r a t p a j e n a v z h o d n i s t r a n i o d t r g a l o n a j b o l j š i k o n e c n j i v e n a d o m e t k o m . » M e n d a so t e m u k r i v i k r t i , k i r i j e j o p o d z e m l j o , d e l a j o rove , p o k a - t e r i h se s k r i v a j o m i š i , te p a z a l e z u j e j o kače , k i v l e č e j o nase s t re lo i n Slika 7. Po deževju se je pokazala škoda zlo.« Kdo bo upošteval škodo? Čaka jo ga i n čakajo, da b i prav ično ocenil pr izadeto površino, morda znižal davek a l i spremeni l na ka- tastru ku l t u rno površino. Več sreče so imel i p r i sosedu P lavčaku v Zgorn j ih I r j a h , čeprav j i h je t ud i udar i lo na dveh mestih. Obakra t je razk r i l o t ravno po- vršino (n. v. 560 i n 580 m) 1—2 m globoko, p rv i č na n j i v i na sončni st rani b l i zu Tomana, drugič nad Plavčakovo hišo v hud i s t rmin i pod gozdom. P r ip rav l j a lo se je že od marca, potegnilo pa je j un i j a , ko so imel i seno v kopicah. Na t r a v n i k u zraven hiše se že zopet odp i ra ca. 80 m široka poč; mel sestavlja peščena zemlja, pod njo je lapor. Pred dvema letoma je maja v Zgorn j ih Negonjah p r i kmetu Šketu odtrgalo p l i tvo , a 40—50 m široko k r p o t ravn ika na s t rmi krčev in i , 90 m nad strugo Negonjskega potoka; st rmina presega 70°. O b potoku in kolovozu, k i vod i k sv. M a r j e t i v Cači vasi, se je na desnem bregu (530 m) p r i D e l f a b r u večkrat u t rga l zemel jski plaz. Smo na s t iku peščenjakov, andezitov oziroma grobov i n lapor jev. Plazovi se d rž i jo lapornate podlage, nad njo pa je nastala peščena Neprekinjeni nizi s tremi ali več deževnimi dnevi z več kot 1 cm padavin Leto Januar Februar Marec A p r i l M a j J u n i j J u l i j Avgust September Oktober November December 1956 1 8 — 2 1 2 3 — 2 8 2 4 — 2 6 8 — 1 2 2 1 — 2 4 2 2 — 2 5 5 — 7 2 7 — 2 9 1 — 3 1 3 — 1 6 1957 5 — 2 2 11 — 13 1 9 - 2 2 2 5 — 2 9 1 0 — 1 2 2 0 — 2 5 1 9 — 2 4 1 3 - 1 5 8 — 1 1 1 4 — 1 6 1958 6 — 8 11 — 14 2 0 — 2 5 6 — 9 2 2 — 2 5 2 1 - 2 3 2 1 — 2 3 1 2 — 2 0 1959 1 — 3 1 1 — 1 4 2 8 = 3 1 1 0 — 1 3 2 1 — 2 3 1 — 4 1 2 — 1 5 1 6 — 2 0 2 8 — 3 1 2 9 — 3 1 1 — 9 1960 11 — 13 1 6 — 2 1 1 — 3 5 — 8 8 — 1 0 5 — 7 1 8 — 2 2 6 - 8 1 0 - 1 3 1 3 — 1 5 8 — 1 4 1 9 6 1 2 3 — 2 5 7 — 1 0 1 5 - 1 7 7 — 1 2 2 1 — 2 4 zemlja, p roduk t razpad l ih lapor jev in peščenjakov, med katere so naneseni grobi kosi groha in peščenjaka. Takšno je b i lo gradivo mel i , k i je potegni la letos (1961) sredi apr i la (glej neprekinjene nize de- ževnih dni ! ) po strmem sadovnjaku z višine 450m na 400 m in p r i tem razk r i l a 8 m širok pas brega. Z d rob i r j em vred je vrglo in od- neslo t ud i po l metra debelo hruško. Pred le t i so na današnjem sadov- n jaku imel i n j ivo. Pretežko delo, kopanje v bregu, k j e r se koma j Slika 8. Mel se je zarasel stoj i , i n neprestano odnašanje prs t i , so narekoval i spremembo k u l - turne površine. Vse kaže, da so p lazovi tu doma, k a j t i t ud i lan i spomladi je v enaki nadmorsk i v iš in i i n s t rm in i potegni lo na dveh mestih. O b h iš i se v rhn ja plast suml j ivo nabira, razmahi med t ravn im i rušami se večajo in poglabl ja jo. Tam, k j e r je letos potegni la mel, je p red tem nastala meter globoka razpoka. T u d i p r i zgornjem sosedu Pi ršu (n. v. 515 m) mel rada nagaja. Večjo škodo je nared i l zemeljski plaz decembra 1959 v č a č i vasi pod Bočem še p r i Voduškov i Ange l i (n. v. 490 m), lan i apr i la p r i Jagodiču, Kovaču i n p r i Stern išku v Dreven iku. P r i navedenih p r i - mer ih je botrovala v več j i mer i s t rmina kot debelina preperelega mater ia la; usadi so bo l j p l i t v i i n potegnjeni. Mauher jev im je lanskega apr i la odneslo precej širok kos t ravn ika (globina 1,5 m, š ir ina 30 m) in z lapornato kašo ter peščenjakovim d rob i r j em zasulo spodnj i sa- dovn jak. St rmina ne presega 60°. V rhn j i co sestavlja 30—50 cm debela plast peščene sivo r jave ilovice, spodnjo sprejeto osnovo pa peščeni skrilavec, k i ga na zahodu in vzhodu obdajajo lapor j i . V Sotanskem p r i Šketu, to je v Dreveniku, 15 m nad Potokom, je lansko pomlad utrgalo levi i n desni breg. Na jp re j je nastala 2 metra globoka razpoka, nato pa je potegnila mel. V kotanjo je naneslo različne kamnine. Stene kotanje so iz r jave peščene ilovice in la- por jev, v usadnem gradivu je na j t i peščenjakove prodnike in do Slika 9. Za nekaj časa so mel zajezili 50 cm velike bloke sivega zgornjekarbonskega kremenovega konglo- merata, k i so se preva l i l i iz bl ižnje okolice.26 Mel je odnesla t r i stare jablane. Na levem bregu je v enaki v iš in i (n. v. 440 m) nad Potokom zgrmel lani v strugo precej širok kos t ravn ika, tako da se je razgal i l lapor. V obeh p r imer ih je med drug im sodelovala tud i narasla voda Potoka, k i je spodjedala in udar ja la v napojene strmine. Usadom je izpostavl jen še Kampušev t ravn ik (60°). Razpoke so nastale na ostrem pregibu pobočja v strugo Potoka. Leta 1959 se je v pozni jeseni po dolgotrajnem deževju začel t rgat i Ramšakov pašnik (n. v. 380—360 m), na rebr i SZ od gaber- niške nalivalnice. Prav zares pa je mel potegnila šele na pomlad, ko je nastala 80 m dolga, 30 m široka in na najglobl jem mestu zgoraj do dva metra globoka brazgotina v lapornat i podlagi. S peščeno zemljo je drčalo po močno nagnjenem hr ibu tud i grobo krš je grohastega 25 A . R a m o v š , 1. c., str. 103. 10* 147 peščenjaka. 40 m niže pod omejenim je poruši lo ometek na F i le jev i n j i v i . Gospodar je v ogroženo mesto zabi l 1—2 m dolge kole in j i l i preplete l z vejami, nevarnost je za zdaj m in i la oziroma se je potuh- ni la. Prejšnjo zimo so se na istem bregu, ca. 40 m nad nal ivalnico, odpr le do 70 cm in 100 m dolge razpoke, t ravn ik se je razb i l na grude. Tako jšn ja akc i ja sosedov, k i so skopal i p l i t ve j a rke stran od pr iza- detega prostora in zabi l i kole, je rešila zemljišče pred več j im raz- padom. Med Mest injo i n Sotlo se pr i tožu je jo kmet je, da vlečejo mel i predvsem na l apo r j u oziroma gl inastem l apo r j u pliocenske starosti.26 Površje je p rav tako razvejano kakor p r i t o k i Mest inje i n Sotle. Zna- či lne so nizke gorice, obl i 300 m v isok i h rb t i , nekol iko v i š j i na severu v Rodenski p lanot i i n V idov i šk ih hr ib ih . I lovnate, peščene prs t i je v z ložnih bregih na debelo. Ježe med n ivo j i ne presegajo 60 m, zato so p lazov i na splošno k ra jš i , a širši i n g lobl j i . Ker se po jav l ja jo v n i ž j i h absolutnih v iš inah, k i so za obdelovanje na splošno p r i p rav - nejše, povzročajo razmeroma večjo škodo. P r i Leopoldu Kamenšku v Nezbišah je na robu n j ive zazi jala 3 m globoka in 18 m široka globel; mel je v leklo še na sosedov vinograd. Sodeč po b l ižn jem vodnjaku, je umazano r jave i lovice več metrov na debelo, pod njo je lapor. N j i v a oziroma t ravn ik visi ca. 30—40°. Vsako leto se z oranjem nabi ra na k r a j n i k u več zemlje, vsako leto je višina in nak lon umetne ježe večj i , zato n i čuda, da so v poslednj ih le t ih opazi l i na jesen al i pomlad, kadar je več dn i deževalo, špranje. Lansko pomlad so se močno razšir i le in poglobile, apr i lsko deževje pa je oprav i lo svoje, zlasti še, ker se deževnica steka z 270 m visoke gorice po rahlem upogibu pobočja mimo prizadetega mesta v dolino. Na sosedovem bregu se v rhn ja i lovnata plast šele zbira v grbine in j i h opozar ja na varnostne ukrepe; st rmina je tu nekol iko večja. Na Seki rn ikovem t ravn i ku in v gozdu že nekaj let drsi, ka r se pozna tud i na drev ju . Vzporedno z opisanim »Seki rn ikov im hrbtom« tečejo v smeri S—J tud i vode z brežin, zbirajoče se v skromnih j a r k i h sredi dol in. Do- l inska dna so zaradi neprepustn ih i lovnat ih ta l precej mokrotna. Nagnjene bregove (40—60°) pok r i va peščena i lovica, k i j o vsaj v ku l - t i v i ranem zgornjem sloju žeja. Na Kamenškovem se st ikajo p last i kremenovih peskov in peščenjakov z lapor j i . Peski so se nalož i l i v smeri V—Z.27 Podolgovati ob l i h rb t i i n dol inice med n j i m i so obr- n jen i od severa p ro t i jugu. Atmosferska voda spira peščene vršine na severu, pronica vanje, j i h napaja, dokler ne postanejo na bo l j nag- njenem terenu nestabilne in ne zdrč i jo po spolzkem gl inastem lapor ju navzdol. V v iš in i ca. 275 m v Vincu, nad Zobčevo kmet i jo , je pod 30 cm debelo humozno k rovn ino v plasteh naložen rahlo spr i je t kre- menov pesek; domačin i ga kop l je jo kar z mot iko (debelina je vsaj 26 Pregledna geološka k a r t a Vogla jnske pok ra j i ne i n Zgor. Sotelskega. 27 Pregledna geološka ka r ta Vogla jnske pok ra j i ne i n Zgor. Sotelskega. Slika 10. V Kamenčah so se utrgali meli na stiku različnih petrografskih plasti 2 m). Neka j metrov od golice p ro t i j ugu i n dol inskemu dnu je pred le t i potegni la mel na t ravn iku , danes se koma j še v id i . Pred t remi le t i je menda j u l i j a skupno s peščeno zemljo odneslo staro češnjo. Peščene i lovice je tu do dva metra na debelo. Pod že omenjenima usadoma, 20—30 m niže, je potegni la lan i ob košn j i mel še na dveh k ra j i h , k sreči ne na ist i posesti. O d daleč je breg v idet i , ko t da b i ga bom- bard i ra l i . Že večkrat je p r i j a v i l škodo kmet Zobec. Njegova razklana n j i va t i k nad strmo grapo n i zav idanja vredna. Ker zavestno a l i podza- vestno š i r i ravnico na vrhu, veča st rmino brega, k i je že brez tega muhast. Za tolažbo se t ud i sosed o n k r a j grape ne more pohva l i t i , da je dosti na boljšem, saj je mora l p red lansk im i n lan i k r p a t i ometek i n nosi t i zemljo nazaj na n j ivo. Va lov i t i t r avn i k i se spuščajo v mo- krotne dol inice in k l iče jo po reši tv i . Letos marca, ko je kopnel sneg, Sl ika 11. S pretiranim širjenjem njio so nastali ugodni pogoji za zemeljske plazove je z višine ca. 270 m pod Flegerjevo hišo potegni la mel i n razgal i la lapornato osnovo s površ ino 6 do 8 arov in globino po l metra. V grbine napihn jeno n j i vo a l i t r avn i k ima jo v Nimnem, V incu i n Kamenčah marsik je. N a j omenimo le Mišketovo n j ivo, na JZ strani pod kopast im slemenom (n. v. 260m), Seki rn ikovo in Koštrunovo n j i vo ozir. pašnik. Večkrat je nerazsodnost sosednjih kmetov pospešila delovanje narav- n i h sil. Tako zgornj i posestnik š i r i n j i vo in jo omejuje z vedno v i š j im ometkom, tega še povečuje spodnj i sosed, k i n j i vo a l i v inograd urav- nava tako, da vleče zemljo od zgoraj navzdol, us tvar ja tore j terase, k i pa j i h ne zaščit i npr . s kamenjem, temveč j i h zaupa le t r avn im rušam. Večjo škodo je nap rav i l l an i oziroma pred lansk im zemeljski plaz kmetu Boršiču v Vonar ju . Res da m u n i unič i lo n j ive, zato pa mu je mel opustošila pašnik i n del gozda, skupno ca. 20 arov. Plaz se je u t rga l na samem slemenu 275 m visokega, iz peskov i n peščenjakov zgrajenega podal jška V idov i šk ih bregov, južno od cerkve sv. Eme. Mel sestavlja spodaj i lovnat pesek, zgoraj k a k i l i 40—50 cm peščena i lovica rumeno r jave barve, vmes so razmetani grobi kosi peščenega lapor ja . Razpoke so opaz i l i že dosti pre j , ob vsakem deževju j i h je v lek lo bo l j narazen, zlast i na pomlad, po snegu i n dežju. Globina utrganega pobočja znaša na zgornjem robu pr ib l i žno 2—3 metre. Nekako pred desetimi le t i je odkr i la mel Dro fen ikov pašnik in kas- neje Bevčerjev v inograd na podobni petrografsk i podlagi. Sl ika 12. Obsežen mel D Vonarju Daleč naokrog je poznan Mešičkov plaz v Hajnskem, 1 k i lometer vzhodno od ceste Pr istava—Grl ice—Mest in je. Potoček, k i izv i ra pod Kr is tan vrhom, je nap rav i l manjšo dol ino s skromno ravnico. Z leve in desne se okol i 300 m visoka uravnana slemena spuščajo na nivo 260 m. P r i Mešičkovi k m e t i j i se dol insko dno razmakne p ro t i vzhodu v ob l i k i podkve s stopničast im ozadjem. T u je zametek nove stranske globače, tu se desni p r i t ok Nezbiškega potoka na jbo l j p r ib l i ža našemu potočku, na tem mestu se razvodni hrbet zniža na 290 m. S te višine se z gozdom in v insko t r to zaraslo pobočje v K rčah razmeroma po- ložno zniža na pregib 260 m, od koder se z neizrazito, ca. 15 m visoko ježo pre tvor i v va lov i to dol insko dno. Sestava ta l je v podrobnem precej pestra. Na jugu, k j e r je zaselek Hajnsko, je lapornata gl ina, na vzhodu in severu v smeri p ro t i Gabercam je apnen peščenjak, v n a j b l i ž j i okol ic i kmet i je prev ladu je lapor oziroma peščeni lapor.28 28 Pregledna geološka ka r ta Vogla jnske pok ra j i ne i n Zgor. Sotelskega. \ o d a v 4—5 m globokem vodn jaku p r i h iš i koleba z vremenom, po- dobno je p r i sosedu. Studenec ob g lavn i cesti ima vodo že 1 m pod površ jem in je p rav tako odvisen od vremenskih razmer. Nad Me- šičkovo hišo se pokaže talna voda na nekater ih mestih že pol metra pod površ jem in je svet ne samo mokroten, kot npr . niže ob potočku, ampak pravo močvir je. S t rs t jem zarasla močvara se je nad hišo razrasla že na 2 ara. Mel vleče že vrsto let, vendar so njene posledice bo l j očitne v zadn j ih treh, š t i r ih let ih, ko se po vsakem daljšem de- ževju razmika jo razpoke i n višajo nabrekl ine. L j u d j e ne imenujejo zastonj tega k ra ja Melevje. Na p r v i pogled se č loveku zdi, da si je kmet sam naredi l terase za sadovnjak. Višinske raz l ike med zemel jskimi va lovn im i v rhov i i n dol i dosežejo tud i do 5 m, ka r je odvisno od globine talne vode pod površjem, debeline prepere l in in naklonskega kota brežine. Najv iše so se vzpele gube za hišo, a se znižujejo p ro t i vzhodu i n JV, kamor svet visi. De l teh g rb in so letos z buldožer jem že izravnal i . Ogrože- nega oziroma uničenega zemlj išča je skupno ca. 10—15 ha in p r ipada več kmetom; na jbo l j je pr izadet Mešiček. Iz p ro f i l a r azk r i t i h gub je razvidno, da je polzenju izpostavl jena razl ično debela plast peščene i lovice marogasto sive i n rumeno r jave barve, med katero odkr i jemo grobe apniške in peščenjakove peske, večkrat v o b l i k i napol obde- lan ih ploščic. Največ i lovice se je nabralo okrog 80 m nad hišo, k je r se razgibana pol ica pregane v ježo; na tem mestu se je je nabralo vsaj za 2—3 m. Kako napreduje polzenje in gubanje terena, spoznamo tud i po razpokah v k r i l i h gub oziroma na h išn ih zidovih. Sadno drevje, čeprav je že staro i n močno izkoreninjeno, je prešibka zavora za tako obsežno vlako. T u b i b i la uspešna samo tako jšn ja temel j i ta drenaža. Tam, k je r je med zaporednima grb inama nastala kotan ja i n močvara, tam, k j e r se voda odceja z bo l j nagnjenega zemlj išča na položnejši del in k j e r so zametk i grap, po ka te r ih se odteka večja množina atmosferske vode, k i napa ja že dovol j vlažno površino, tam b i mora l i na jp re j i zkopat i 2—3 m, morda t ud i 4 m globoke ja rke, po lož i t i vanje cevi i n j i h spel ja t i k potoku. Tako je v okrnjenem obsegu na svojem stor i l že pred 20 le t i Mešičkov sosed. Seveda bo potrebno iz ravnat i z bu ldožer j i nastale gube in globeli, toda predvsem je treba naravnat i vodo, da ne bo več pospeševala drsenja. Trenutno je poglav i tna skrb pr izadet ih kmetov, kako b i dosegli znižanje davč- nega bremena. U radn i predpis i določajo namreč, da se elementarna škoda upošteva p r i davku le, če preseže 25 %, skupnega gospodarskega dohodka p r i posestvu. Vsak gleda le nase. Resnica je, da je v zadn j ih le t ih začela vleči mel t u d i više na sosedovem t r a v n i k u i n v inogradu. Zainteresirani kmet je b i mora l i vsi skupa j n a j t i rešitev, si p r i delu pomagat i , ker b i le tako s pomočjo občine a l i ok ra ja zbra l i sredstva za ustal i tev nemirnega zemlj išča. D O Z izplača zavarovancem le škodo na zgradbah. T u i n tam vleče a l i je v lek la mel t u d i po drug ih , še ne omenjenih k ra j i h , vendar tam ne povzroča več j ih skrbi . Če b i ocenjeval i gospodarsko škodo, nastalo zaradi zemeljskih plazov v izgubl jen ih površ inah in vrednosti p r ide lkov na Zgornjem Sotelskem v okra jnem mer i lu , b i b i la na videz nepomembna. »Če je za n j i vo preslabo, bo pa t ravn ik a l i pašnik, neka j bo že zraslo za hr ibovsko govedo, za pol jedelstvo v teh predel ih n i p r a v i h pogojev,« Sl ika 13. Nabrano pobočje so delno uravnali takšne so večkrat sodbe neprizadet ih. Toda p lazov i se ne po jav l ja jo samo na Zgornjem Sotelskem, nanje se huduje jo t ud i zahodno od Mestinje, zlasti med Bohor jem i n Rudnico, v poreč ju Voglajne in še dal je pod Kon j iško goro. Šele ko bomo imel i natančnejšo podobo o teh po jav ih na širšem področ ju , t renutno gospodarsko pasivne šmar- ske in šentjurske občine, ko nam bo v tem okv i ru znano, ka te r i v i - šinski pasovi so na jbo l j izpostavl jeni , kakšne so tamkajšn je podnebne, hidrološke in petrografske razmere, bomo lahko z večjo zaneslj ivostjo odločal i o zašči tnih merah in o pomoči, k i na j jo družba daje vsem pr izadet im. Zaključek Slatinsko podol je z Zgorn j im Sotelskim je geografsko izrazi to prehodno področje med a lpsk im predgor jem i n Panonskim nižavjem. Prehodnost je očita v geološko pet rografsk i sestavi ta l , re l iefu, pod- nebju, v gospodarstvu, pa seveda v prebivalstvu, saj smo tu na na- rodnostni me j i Slovencev i n Hrva tov . Mezozojske, t r iadne apnence in dolomi te na v iš jem severu in j ugu zamenjajo v osredju ter ic iarn i , m a n j odporn i sedimenti: l apo r j i , peščenjaki, l i to tamni apnenci, gl ine in konglomerat i . Svet je živabno razgiban ter razčlenjen v niz po- do lgova t ih zaob l jen ih h rb tov , na ka te r i h so dobro oh ran jen i n i v o j i v v iš inah ca. 500, 420, 360, 320, 280, 260 in 240 m. N a d n j i m i so se v starejših kamn inah v Bočkem pogor ju in deloma na Rudn ic i ob- drža l i v i š j i n i vo j i ca. 580, 650 i n 800 m. Na osnovi podnebnih p r i l i k , zlasti množine padavin, n j ihove intenzitete in t ra jan ja nizov deževnih dn i , smo za zadn j ih pet let p rouč i l i , kako je pr iš lo do zemel jskih plazov. Ugotov i l i smo, da j i h je največ v nadmorsk i v iš in i 500 do 280 m. Upošteval i smo tud i vegetacijo i n strmino, ter p r i š l i do za- k l j učka , da so p lazovi pogosti na t r avn ih površ inah s s t rmino nad 40°. Na močno nagnjenih n j i vah so zlast i izpostavl jeni ometki . Bo l j ob- sežni so usadi tam, k je r je ta lna voda b l i zu površ ja, vsekakor pa je predpogoj za usade neprepustna lapornata oziroma i lovnata osnova ter peščena v rhn ja plast. Pogosti so zemeljski p lazov i v južnem delu Loga, p r i Dobovcu, pod Donačko goro, Zenčajem, v Zgorn j ih Nego- njah, na drevenišk ih s t rminah i n v Zgornjem Gabern iku. Večjo škodo povzročajo kmetom še na Nezbišk ih in V idov išk ih bregih ter na Hajnskem. Obramba je ind iv idua lna . Kmet je običajno zabi jejo na ogroženo mesto daljše kole, j i h preplete jo s šibjem, nastale jame za- sujejo i n pust i jo , da se svet znova zarase. Drenaža se je doslej izvedla le izjemoma. LES É B O U L E M E N T S D E T E R R A I N D A N S LE BASSIN SUPÉRIEUR D E L A S O T L A R é s u m é L a Val lée de Slat ina avec la région de la Sotla Supérieure est géogra- ph iquement un ter r i to i re expressément de t rans i t ion entre les contreforts des Alpes et la p la ine de Pannonie. La t rans i t ion est évidente dans la compo- s i t ion pét rograph ique géologique du sol, le re l ief , le c l imat , dans l 'économie et év idemment dans la popu la t ion ; nous sommes ici , en ef fet , à la f ront ière nat ionale des Slovènes et des Croates. Les calcaires mésozoïques, t r iadiques et les dolomites à l 'ext rême no rd et au sud sont remplacés au centre par des sédiments tert ia ires, moins résistants: marnes, grès, calcaires l i thotamiques, argi les et conglomérats. Le te r ra in est mouvementé et démembré en une série de crêtes arrondies oblongues, sur lesquelles sont b ien conservés les n iveaux aux al t i tudes d 'env i ron 500, 420, 360, 320, 280, 260 et 240 m. Pa rm i ceux-c i se sont conservés, dans les roches plus anciennes du massif du Boc et en par t ie de la Rudnica, des n iveaux plus élevés à env i ron 580, 650 et 800 m. En nous basant sur les condit ions atmosphériques, sur tout sur le vo lume des préc ip i ta t ions, leur intensité et la durée des séries de jours p luv ieux , nous avons étudié pour les c inq dernières années comment i l est a r r ivé à des éboulements de ter ra in . Nous avons constaté qu ' i l y en avai t le p lus aux al t i tudes de 500 à 280 m. Nous avons tenu compte aussi de la végétat ion et de la pente et nous avons été amenés à la conclusion que les éboulements sont fréquents sur les superf icies herbeuses d'une pente su- pér ieure à 40°. Sur les terra ins en for te pente ce sont sur tout les part ies infér ieures surélevées qu i sont exposées. Les enfoncements sont p lus étendus là où la nappe d'eau est p lus près de la surface, mais en tout cas la con- d i t i on p ré l im ina i re des enfoncements sont un fondement marneux ou argi- leux imperméable et une couche supérieure sablonneuse. Fréquents sont les éboulements de te r ra in dans la par t ie mér id ionale du Log, à Domovec, sous la Donacka gora, à Zencaj, à Zgornje Negonje, sur les pentes du Drevemk et à Zgo rn j i Gabern ik . I ls provoquent des dommages impor tants aux pay- sans encore sur les coteaux de Nezbise et de V idov ica et à Hanjsko. La défense est ind iv iduel le . Ord ina i rement , les paysans enfoncent aux endroits menacés des p ieux assez longs qu' i ls entrelacent de joncs; ils comblent les fosses survenues et laissent le te r ra in se recouvr i r de végétation. Le drainage n'a été p ra t iqué jusqu ' ic i qu'except ionnel lement.