Največji slovenski tod-nik v Združenih državah
Ixkaja tmIco mU.
The largest Slovenian Weekly in the United States of America.
NASLOV uredništva in nprav< niiva:
^Z """ ^ bs&,<a> jOrnOAlijORGAN | o^aEMygaa^ " "" OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered as Seeend-Claas Matter January 18, 1915, at the Pest Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912,
Chicago* UU mala (May) 191$
Leto IV. Volume IV,
Ameriške vesti
inozemske vesti«

: a> ft* Jtf;
0 Društvena naznanila in dopisi §
ZAHVALA.
Tem potom se zahvaljujem v i-menu društva sv. Štefana št. 1 K. S. K. J. v prvi vnsti našim igralcem (kam) za tako izboren nastop pri zadnji gledal. uprizoritvi "Mati". Ne bom dosti pisal o vsebini in podrobnosti te igre, ker je bilo ie nekaj o tem poročano; vendar pa dajem vso čast našim igralcem in igralkam, ki so se v tako kratkem času do cela naučili dolgih in težavnih ulog za nastope.
Ne smem pozabiti- naših izvrstnih slovenskih igralk ikakor gospa Helena Kušar v ulogi ge. Strelčeve. Kakor je od nekdaj poznana izkušena in dobra igralka tako je pokazala tudi sedaj svojo spretnost.Nikakor bi ne dobili za-mogli za njeno vlogo boljše igralke, kakor je bila Mre Kušarjeva.
Tako tudi Tinka, gdč. Ernest i-na Vol kar. Ta se je tudi že večkrat pokazala na naših slovenskih odrih kot ena izmed najboljših igralk; tako je t#di sedaj pokazala svoje veliko navdušenje za slovansko dramatiko. Imela je namreč nekaj nad 220 (dvesto dvajset) dolgih in težkih stavkov, pa je vse tako izborno in lepo znala. Kakor je meni znano. se do danes ni še nobena izmed naših mlajših Slovenk pokazala na našem odru s tako veliko ulogo, za kar ji gre vsa čast in -pohvala. Kdor je videl gdč. Ernestino Vol-karjevo, je sam spoznal, da bi se boljše moči za to ulogo ne moglo dobiti.
Ravno tako je svojo ulogo (Silve) dobro pogodila»gdč. Albina Volkar; res ona je igrala kakor žrtev poklica; kako lepo je igrala v dotiki z Milanom; kako ga je zavriyla. Njen »bistri pogled. Že iz oči se ji je videlo, kaj hoče povedati, kako lepo je igrala zopet, k*> se je vrnila kot kraljica vseh kraljic in je obžalovala, čemu ga je zavrnila. Nihče bi si ne mogel pred!stavljati, da sta te dve gospodični Volkarjevi tu v Chicagu vzgojeni, ker govorite tako pravilno slovenščino. Čestitam jima in upam,,da se kaj kmalu zopet pokažeta na našem odru.
Kaj pa Tržanka, gospa Mirni Novina? Ta pa ta. Ta ga je zopet pihnila. Saj je znana kot najboljša ženska moč od blizu in dalsč v šaljivih igrah; tako je tudi v tej igri pokazala vrhunec spretnosti. Njeno gosposko obnašanje in njene umetne besede. Vse je tako iz-borno izpeljala, da bi boljše zares ne mogel, nihče drugi. Tržanka! Le še večkrat na oder. Komaj Vas zopet čakamo, da nam zopet kaj "luštnega" poveste. V čast si štejem, da imamo mi Slovenci v Chicagu tako izborne igralke.
Glavno ulogo pri moških je pa imel naš dObroznani igralec g. Čemažar; poznamo ga že iz prejšnjih časov in vemo, da je g. čemažar eden izmed prvih igralcev kar smo jih do danes videli na našem slovenskem odru v. Chicagu. Res mojstrsko je bila njegova uloga izpeljana. Vsakdo si je mislil; to je pravi slikarski umetnik. Čemu se nam Tečkrat ne pokaže na odru, ker je tako vnet za slovensko dramatiko?
In pa uloga župnika katero je imel g. Frank Schonta. Kolikor je meni znano. da te uloge bi ne bil mogel nihče drugi tako lepo in naravno igrati kakor ravno g. Schonta; za take uloge ga menda ni igralca, ki bi ga prekosil. Tako lepo i4i naravno zna posnemati vse obnašanje in govorjenje duhovnika, da so ljudje v resnici mislili, da je to pravi župnik.
V ulogi Križnika, g. Ivan Ter-selich je dobil tudi ta svoje in sicer "smolo." Čemu se pa hodiš ženit h gorjanskim dekletom?
In Ivan, g. Ivan Petrovčič ml. Res tako lepo je igral da se nam je kar smilil; tako potrt in žalosten je prišel, ko so ga izključili iz šole. Res, kakor kak študent. Njegova govorica in obnašanje, tako da si je vtealcdo miteil, da je v resnici dijak. Čeravno je g. Iv. Petrovčič tukaj frojfcn in izšolan, govori navzlic temu pravilno in razločno naš slovenski jezik; vidi se, da imamo zopet novega igralca za naš slovenski oder	'
In kaj porečete o ciganu? G. Jakob Biček se nam je tudi že večkrat pokazal na našem odrn in ' vsakikrat izboru o; sedaj pa še najboljše. Upam, da se zopet vidimo na odru.
Tem potom se še enkrat vsem
skupaj v imenu dr. sv. Štefana št. 1 K.S.K.J. najlepše zahvaljujem za njih trud, ki so ga imeli pri i-gri "Mati", in jim čestitam, ker so tako dobro igrali. Vsa čast gre pa našemu znanemu prijatelju slovenske dramatike g. Frank Mravlja, ki se je tako trudil, da je igra dobro izpadla.
Hvala tudi cenj. občinstvu. ki se je tako v Obilnem številu udeležilo naše zadnje igre in tako pripomoglo do večjega finančnega uspeha.	«
Hvala tudi naši vrli Slovenski godbi, ki so nam igrali tako lepe komade pred igro in med igro in vse to brezplačno. Hvala tudi vsakemu posebej, ki je kaj pripomogel pri tej igri, bodisi v enej, ali drugi zadevi. Hvala tudi našemu past riju g. Josip Arhu, ki je tako debelega janca prignal iz Hrvaškega in ga podaril društvu. Zadel ga je g. Alojz Majcen in ga je potem nazaj podaril društvu sv. Štefana, za kar mu gre najlepša zahvala kot članu društva.
H koncu se še enkrat lepo zahvaljujem vsem skupaj" kdor je kaj pripomogel in upam, da se bo društvo sv. Štefana na jesen zopet pokazalo s kako lepo igro.
K sklepu pa pozdravljam vse sobrate in sestre naše dične K. S. K. J. in vse naše slovenske vojake v službi strica Sam-a.
John Terselich. predsednik.
Društvo sv. Cirila in Metoda št, 8 Joliet, m.
• Iz urada društva sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. J., se uljud-no prosi vse člane in članice, ki le niso oddali svojih spovednih listkov, da so opravili svojo versko dolžnost za leto 1918, da naj to storijo prejkoniogoče, zakaj ker čas se bliža,, da bo treba poslati natančno poročilo duhovnemu vodji K. K. J.
Ako bo kateri to dolžnost zanemaril, ali da se ne bo izkazal pravilno, kakor društv. in Jednotjna pravila zahtevajo, potem ve, kaj ga čaka ali zadene in se mu ne bo treba na nobenega hudovati, da mn je'kaj kriv.
Sobratski pozdrav
Math Buchar, tajnik.
mogel k? temu, da ^e naša blaga}* na napredovala ^zopet za kakih $100.00. Seveda je to zasluga tudi vsega cenj. občinstva, ki je po-setilo našo igro, zatorej je i vam društvo Marije Pomagaj zelo hvaležno.
Nadalje pa še enkrat opominjam vse one . članice društva Marije Pomagaj št. 78. K. S. K. J., ki mi še niso oddale spovednih listkov, da to gotovo store do prihodnje seje, ali pa na sejh Naša seja bode v jnaju, juniju, juliju in avgustu vsako tretjo soboto zvečer ob pol osmi uri in ne tretjo nedeljo, kot po navadi. Toliko v prijazno naznanje, tistim članicam, ki še ne vedo tega.
In tudi» kakor sem že poročala, tiketi od igre "Junaške Blejke," naj se mi vrnejo vsi, ki niso razprodani, do sejč; kar se mi jih ne bode vrnilo do seje, bodejo morali biti plačani, ker od vseh teh se bode moral plačati vojni davek.
Opominjam tudi vse tiste članice, katerih se to tiče, plačujte bolj redno mesečne prispevke, prihranite vsaj s tem delo tajnici in stroške društvu. Vsaki članici je ddbro znano, da ob treh mesecih mora biti vse poravnano pri društvu, sicer si je sama kriva suspendacije. Če je res katera v potrebi, naj se vsaj oprosti pri društvu, da ve tajnica pri čem da je. Ni dolgo tega, ko se mi je neka bivša članica društva M. P. naznanila, da odstopi od društvi, a dolgovala je pa že za tri mesece društvu. Tako društvo oškodovati ni prav, celo nepošteno je. Zatorej, sosestre, plačujte redno vsaki mesec, ložji bode šlo za en mesec, kot pa za dva ali tri, in bode za vse bolj prav, za vas same, za mene, za društvo in še za Jednoto.
Nadalje tudi tistim, ki želijo pristopiti h kakemu društvu, da jim je sedaj pri društvu Marije Pomagaj dana lepa prilika, ker še vedno je pristopnina prosta. Društvo plačuje $5. tedenske podpore za 35c mesečnine, ravno-tako skrbi za dostojen pogreb v slučaju smrti, za kar se plačuje 15c mesečno.
S pozdravom do vseh*članic u-dana
Mary Blaj, tajnica 1854 \V. 21 Pl.
Društvo sv. Vida št. 25. Cleveland, Ohio.
Iz urada tajnika društva sv. Vida št. 25. K. . K. J. se naznanja vsem članom gori omenjenega društva glede prestopa od našega društva h kateremu drugemu društvu sledeče:
Radi "Prestopnega lista" se mi je že večkrat predbacivalo, da jaz kot tajnik goriimenovanega društva nočem izdajati članicam prestopnega lista za prestop h kateremu drugemu društvu, oziroma k ženskemu društvu. To je ravno nasprotno; pač pa moram toliko reči, da seni že precejšnje število let tajnik goriimenovanc-ga društva; pa ni niti še eden član(ica) našega društva prosil (a) za prestopni list po pravilih K. S. K. J. Glejte torej tozadevne točke pravil K. S. K. J. stran 55, člen XIX točka 130 in 135 in nova točka 135 A.
Nadalje bi svetoval članicam gori omenjenega društva, da katera želi prestopiti k ženskemu društvu, naj se zglasi pri meni vsaj en ali dva dni pred sejo do-tičnega društva in jaz sem takoj pripravljen vstreči njeni želji in takoj naj vplača asesment za prihodnji mesec.
Toliko v prijazno pojasnilo in ravnanje članicam goriimenova-nega društva. Alyo se bo to vpo-števalo, upam, da bode vse tozadevno obrekovanje prenehalo.
S sobratskim pozdravom
Joseph Rnss, tajnik.
Društvo Marije Pomagaj št. 73.
Chicago, m.
Tem potom .se prisrčno zahvaljujem v imenu našega društva "Marije Pomagaj" vsem tistim, ki so na kakeršenkoli način pomagali pri naši zadnji prireditvi igre "Junaške Blejke". Zahvaljujem se vsem igralkam, osobito še onim, ki niso članice našega društva, a so se vseeno trudile, ter hodile veče za večerom k vajam. Posebna hvala g. Frank Mravlja, ki radevolje vselej prevzame delo režišerja. Sploh pa prisrčna hvala v imenu društva in: Bog plačaj! vsem in vsakemu posebej, ki je naf kakeršenkoli način pripo-
Drultvo Marije Magdalene št. 162 se je tega pogreba udeležita pol nofttevilno; pri pogrebu je svirala godba ganljive žalostinfcc; do 35
avtomobilov je bilo napolnjenih članic, sorodnikov in prijateljev. Cast, g. Rev. J. J. Novak, duhov ni vodja dr. sv. Vida je izvršil o-brede za umrle, spremljajoč po kojnico do groba.
Mod tem časom je tudi umrl rojak John Svete, po domače Z filar, v starofcti 49 let. Doma je bil pokojnik iz fc-te vasi, kakor po^ kotfna rojakinja Bizjak. Umrl je le nekaj dni poprej. R. I. P. Na Na njegovem pogrebu je bila tudi pokojna rojakinja Bizjak, »nakar se je počutila, da jo je napadel hud prehlad; par* dni pozneje je pre vide na za umirajoče vse uredila in izročila drugim v varstvo popolnoma pri zavesti. Zaspala je v Gospodu dne 4. maja Ob pol 5. uri zjutraj.
Pokojnica je bila doma iz Pre-serja. V Ameriki je bivala 25 let. Tukaj zapušča 3 odrasle hčere, e-nega 15 let starega sina, in enega brata. Naj s svojim soprogom v miru počiva!
Med tem Časom je tudi umrla rojakinja Marija Volf, članica dr. sv. Vida št. 25 K. S. K. J. stanujoča v Euelid, Ohio in številno drugih obojega, spola. Pljučnica -je 4>ila največ vzrok teh smrtnih slučajev. Upati je, da bo od sedaj z lepšim vremenom postalo 4)oij zdravo podnebje, kakor smo ga i-meli v preteklosti.
Vsem pokojnikom naj Bog dodeli večni mir, njih sorodnikom pa izražamo globoko sožalje.
Anton Grdina.
Pisma naših članov
vojakov.
^__
Camp Pike, Ark. 2. maja 1918. Cenjeni sobrat urednik: —. ■Dovolite mi malo prostora v našem priljubljenem- Glasilu, da se najprisrčnej^e zahvalim za krasno velikonočno darilo, katero sem prejel od ^članov, in članic naše Jednotc. Darilo je velikega pome-in se bom v zahvalo za isto
na
mo-
Waukegan, 111.
Minulo nedeljo zvečer je uprizorila tukajšnja "Marijina družba", krasno »in znano gledališko igro "Ludmila."
Ta igra je vspela tako izborno, da se jo bo na občno zahtevo ponovilo prihodnjo nedeljo 'zvečer (19. maja) zopet v Slanovi dvorani. Vsi Slovenci in Slovenke iz Waukegana, North Chicaga in bližnje okolice so tem potom u-ljudno vabljeni, da se udeleže zo-petne nedeljske prireditve naše vrle "Marijine družbe".
Poročevalec.
Cleveland, Ohio.
Cenjeni sobrat urednik:—
Zopet nekaj vrstic iz Clevelan-da. Ali danes moram poročati samo bolj o žalostnih slučajih — skoraj o samih pogreibih. Smrt se je pričela tako oglašati po naši naselbini, da si je morda sleherni izmed nas mislil in bal? "Bleda žena tudi mene lahko potipljc za ramo!?" — Kot pogrebnik sem imel v prošlem mesecu (aprilu) 48 (oseminštirideiset) pogrebov; iz tega lahko računamo, da jc v marsikateri hiši zmanjkalo, ali o-četa, matere, sina, ali hčere. — Pa kaj hočemo? Staramo se. In tako bode prišlo prej nego si mislimo in delamo račune. Prišla bo enkrat vrsta na vse. Bog nam d.ij srečno, če tudi prerano zadnjo uro.
Naj omenim o zelo redkem slučaju, ki je bil usodepoln za družino Bizjak o katerem sem Vam poročal, da je umrl dne 3. aprila t. 1. soprog Josip Bizjak; njegova žena Marija Bizjak je pa umrla dne 4. maja; ali 30 dni pozneje. Oba sta bila člana naše dične K. S. K. J. Iznenadenje je bilo še večje, ker soproga Marija Bizjak ni poprej bolehala, za kar je bil njen soprog dolgo, bolan. In ker sta se ljubila ker sta mnogo na svetu pretrpeila in se trudila za obstoj življenja in ker sta zapustila odraslo družinieo lepo preskrbljeno, zato sta lahko poslušala glas smrti, ki jih je vabil na hrib Kalva-rije, kjer ima družina Bizjak prostor v sredini pokopališča na najlepšem mestu.
Kakor je bil sijajen pogreb soproga, tako je bil tudi lep po
Rawlins, Wyo.
Cenjeno mi uredništvo:—
Bodi Vam hvala, da ste mi poslali Vaš list, katerega sem vesel in tukaj Vam pošiljam $1.50 za naročnino in J am naznanjam, da sem danes zopet prost človek. Zahvaljujem se Vam, ker ste v začetku moje nesreče pisali v listu za mojo pomoč. Bog Vam naj podeli svoje plačilo zato in veliki napredek pri listu!
Lepa hvala tudi celi slavni K. S. K. J. da je plačala zaradi moje nesreče $1000. — Dragi mi uradniki in članstvo K. S. K. J.! Nebeški vladar in vladar zemlje naj •Vam poplača vse, kar ste meni dobrega storili in naj podeli K. S. K. J. svoj blagoslov, da bo vedno napredovala. To je v resnici prava in katoliška Jednota- ki stoji rojakom tudi v nesreči na strani, ali če jih krivica preganja. Hvala Vam torej še enkrat za izkazano mi pomoč!
Hvala iskrena tudi cenj. društvu Marije Zdravje Bolnikov št. 94 v Sublet, Wyo., ker mi je bilo to društvo tudi dosti v pomoč, in pa tebi, nepozabni mi pokojni prijatelj Maks Hanžič, ki si se prvi zavzel zame, a danes te ni ve* med živimi. Ljubi Bog v nebesih naj sprejme tvojo blago dušo k Sebi; za to bom jaz vedno molil in prosil Boga, ker si dragi mi Maks toliko dobreira zame storil.
Prisrčna Vam hvala prečastiti gospod Schiffrer, župnik v Rock Springs, Wyo. Bog Vam popločaj ves Vaš trud, ki ste ga imeli z mano in ker me niste zapustili.
Ljubi mi slovenski narod v A-meriki! Poslušaj naše duhovnike pa boš videl; da so tvoji prijatelji in prijatelji slovenskega ljudstva v nesreči. Jaz lahko to dokažem in s pričami; ko sem bil jaz še pod smrtno obsodbo, so mi pristopili g. župnik iz Rock Springs. Wyo., na pomoč in so delovali zame 2 leti.
Medtein^časom sem pisal tudi nekemu velikemu slovenskemu listu za pomoč; pa sem dobil od istega odgovor, da bi še Turek kaj takega kakemu kristjanu ne odgovoril. — Duhovnik je v resnici dandanes prijatelj revežev ne pa oni, ki nasprotujejo veri in duhovnikom.
Ljubi gospod Schiffrer! Daj mi Bog le zdravje, da bi vam za-mogel jaz saj malo -povrniti to, kar ste imeli Vi zame dela in stroškov. Bog naj Vam vse to tisočer-no poplača in povrne, ker meni nikakor ni mogoče!
S pozdravom
Matt Cirej,
care Dr. R. Barber 318 N. Seelcy Str. Rawlins, Wyo.
spominjal vweh članov(ic) v jih molitvah.
Ker dobivam Glasilo, mislim, da mi ni treba*bolj podrobno pisati o vojaškem življenju; vsaj je bilo vse to že večkrat na tem mestu razloženo.
Tukaj imamo krasno pomladansko vreme. — Sedaj se s pomočjo naših načelnikov pripravljamo na odhcd preko morja, ali "over there," da napravimo mir enkrat za vselej kakor to naS stric Sam želi in zahteva.
Še enkrat se lepo zahvaljujem za poslane darilo ter pozdravljam vse člane (ice) K. S. K. J. posebno pa 8tariše, prijatelje in znance v Jolietu, 111., ter ostajam Vaš udani sobrat
Steve G. Vertin,
Priv. Co. F. 346 Inf.
Dostavek uredništva:
Sobrat Steve Vertin nam jc do-poslal s tem pismom tudi svojo sliko, katero prinašamo tukaj: Za-eno omenjamo, da smo pripravljeni priobčiti tudi slike ostalih naših članov-vojakov. Kdor dobiva torej Glasilo, naj nam jo pošlje in priobčili jo bomo zastonj. Vsakemu članu-vojaku bo lia tem mestu odmerjen časten prostor v priznanje in v znak spoštovanja vsega članstva K. S. K. J. ker se je do-tičnik odzval klicu domovine. Torej cenj. sobratkvojaki, pošljite nam še kaj poročil iz raznih taborišč; pismu pa priložite še svojo sliko za objavo!
Kupujte Vojno varčevalne znamke!
Naše življenje je podobno pri-prostemu restavrantu, v katerem ne dobiš na jedilnem listu vseh greb soproge dne 7. maja dop. I stvari, katere si morda želel.
York; kamor nas je kedo pahni!., lateža do Kajfeža, dokler nismo šU spat okoli 11. ure zvečer in potem v torek zjutraj takoj na vež-bališče.
Reči moram, da sem se čudil tukajšnjim častnikom, kako lepo ravnajo z možmi in pa kaki 'fejst' 'dečki so. Eden nam je celo omenil, kako da v Nemčiji uče rek rute, da jih še celo bijejo, če kaj prav ne naredi in nam je rekel, da naj bodimo le korajžni in veseli, ne pa bojazljivi, — saj to jc vse naše in da nam nihče nič ne mn-' re in da naj tako nadaljujemo vsak dan.
Nadalje ti omenim, da smo bili vsi v petek, to je dne 3. maja na takoimenovanem "physical examination" (telesni preiskavi) in so nas tisti gospodje vsakega malo "piknili;" danes se pa vslcd tega tako čmerno držimo, kakor bi nam pure kruh pozobalc; druge večje "nesreče" 11 i."Jaz ga včasih s kako slovensko besedo pihnem, pa me nihče ne razume, samo vpraši^ejo me, kakšne narodnosti sem.
«
Nadalje ti dam vedeti, da hrana ni preslaba in je dosti jesti za enega človeka, če ni preveč trebušen. Vseeno pa oni gospodje gledajo, da bi komu hlače ne počile čez pas.
Poročam ti tudi, da sem prejel darilce, katero ste mi podali in sem ga zelo vesel in se prav lepo in iz srca zahvaljujem in Vam po pravici povem, da puške ne bom v koruzo vrgel x pa naj že pride kar hoče.
Naj še omenim, da smo dobili 3 pare spodnje, obleke, 3 pare srajc, 5 parov nogavic in novo uniformo ter še dosti drugih potrebnih reči.
Dragi prijatelj, ne zameri, ker ti s tinto 113, pišem; vedi, da tukaj v baraki je bolj nerodno za take stvari in namesto pisalne mize, se moram zadovoljiti s steno.
Drugih posebnih stvari nimam za danes pisati, kakor da te prav lepo pozdravim in Franka in tudi vse jolietske deklice in fante. ,	John M. Težak
Recruit Co. G. 34!) Inf.
P. S.
Kedaj me premestijo, bom žc poročal.- ,
Sobr. Steve G. Vertin.
Sobrat Steve Vdrtin je rodom Jolietčan, Poznan je osobito vs-led tega, ker Jc opravljal več let službo pomočnika v glavnem uradu K. S. K. J. Bil je tudi Večletni tajnik društva sv. Jan. Krstu. št. 143; zastopal je tudi dr. štev. 119 kot delegat 11a minuli konvenciji v K velet hu, Minn. ' Sobratske mu pozdrave, kakor, tudi vsem ostalim članom-voja-kom!
Camp Funston, Kans.
4. maja 1918.
Cenjeni sobrat gl. tajnjk:
Ni mi mogoče izbrati besed, s katerimi bi se mogel zadostno zahvaliti za poslano krasno velikonočno darilo, katero sem prejel z velikirn veseljem.
To je res najboljše darilo, katero se zamore izbrati za katoliškega slovenskega vojaka v službi strica Sama. Bog Vam povrni torej tisočkrat ^'ašo pozornost ir. dobroto! Poslano darilo mi bo vedno v trajen spomin in v čast do Vas in do naše dične K. S. K. J. Torej iskrena zahvala Vam in vsem članicam še enkrat!
S sobratskim pozdravom, vda Vam sobrat
Frank First ml.
Mech. Quarter Master Corps.
Camp Dodge, Iowa, 5
Častni seznam
CHICAŠKIH SLOVENCEV IN SLOVENK, KI SO PODPISALI IN KUPILI BONDE SVOBODE.
Josipina Pelke .......
Martin Klemenčič . . .i
A nt Oii K re mesec......
Ivan Potokar.........
Frances Čolnar.......
Ivan Koren...........
Ive Kučič............
Frank Hren..........
Edv. Kremesec Peter JVetnar . Stef. Redeušck
Skupaj Chicago
. 500.00 [ 100.00 . 100.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00
.$1100.00
Slovenci in Slovenke iz South Chicaga, ki- so kupili "Liberty bonde" od Wm. Kompare-ta slovenskega zastopnika v So. Chicago.
maja
1918.
Cenjeni sobrat Zalar in cenj. prijatelj!
Prej ko ti nadalje pišem, te naj-prvo lepo pozdravim. Naj ti malo omenim, kako se imamo tukaj kamor smo prišli sem dne 29. aprila, to je bilo v pondeljek zvečer ob 7. uri. Da bi videl, kako smo se obnašali, kakor takrat, ko smo do-i speli iz stare domovine v New
Mrs. Frances Kom pare .	.$ 350.00
Math Stanovnik......	. 200.00
	200 00
George Krilich........	. 150.00
Frank Samortorean	100.00
R. F. Kompare......	100.00
Eli Pavkovich.......	. 100.00
Frank Cherne........	50.00
Mile Canak...........	f>0.00
Dan Milkavich.......	50.00
Anton Mutz.........	50.00
William Kompare.....	50.00
Mary ^Ansik.........	50.00
Rev. A. M. Krashovitz	50.00
Mike Volicck.........	50.00
Martin Bozich . . ......	50.00
oseph Kuhelj.........	50.00
Anton Gorenc.........	50.00
Mary Span...........	50.00
Mrs. John Nagota.....	50.00
Alois Pertekel.......	50.00
Frank Mubi..........	. 50.00
John Stark...........	50.00
John Bajuk.........	50.00
Joe Gradisar........	50.00
Joe Porle.............	50.00
Andrew Pozek.......	50.00
Johrn Li kovic .........	50.00
Frank Skubic.........	50.00
	50.00
	50.00
	50.00
Frank Stibernik .	50.00
	50.00
Jacob Stajduhar .....	. 50.00
Mars. Anna Mladich . ..	. 50.00
	50.00
Mrs. Anna Bukovec . . .	. 50.00
	50.00
eago in Slani drnfcva Vit. Sv. Elo-rijana Stev. 44 K. SrK. J., kater!
so kupili Liberty bonde, pri delu rili na bankah:**
John Kueie.......100.00
Martin Golobic . . ...... 100.00
Lawrence Podlipec..... 50.00
Nick Pozek............ 50.00
Edward Kete........i. 50.00
Ivan Bukovec......... 50.00
Blaz Spehar.......... 50.00
John Laknar.......... 50.00
Joe Laknar . . ........ 50.00
John Fugina.......... 50.00
Tony Corak . . _____7... 50.00
Anton Jakse.......... 50.00
Jacob Smrekar
50.00
Frank Pilat............ 50.00
Skupaj So. Chicago. .. .$3600.00 Zadnji izkaz........17,100.—
Skupaj...........$21,800.00
Živeli domoljubni rojaki in rojakinje, ker so izkazali (e) na ta način svojo patrijotično dolžnost!
JAVNO PRIZNANJE ZA PATRIJOTIČNO DELO.
V predzadnji in zadnji številki smo priobčili na drugi strani pod gornjim naslovom kratko vest o častnem darilu mesta Joliet, katerega je dobilo to mesto povodom kampanje lil. Vojnega posojila. Omenili smo med drugim da sta bila v tem kampanjskem odseku tudi sobr. Joisip Zalar in sobr. (Jeorge Stonich, in da sta prejela za svoje požrtvovalno delovanje uradno zahvalo od državnega Za-kladniškega department a.
Sedaj smo prejeli poročilo, da je bil v tem odseku tudi sobrat John N. Tazdertz, znani trgovec in mesar na 1226 Cora Str. in da je prejel od državnega zafeladni-, škega departmenta jeduako uradno zahvalo v obliki dobesednih pisem, koja smo zadnjič pod gornjim naslovom priobčili.
Zgodovina društva sv. Jožeta št. 7, K. S. K. J.
(O priliki in v spomin na petindvajset letnico. Spisal J. G.)
V stari domovini 2e itak od vlade zatiran in od davkov obloženi kmet, si je mislil: "V Ameriko grem, da si kaj prislulim, in tako ohranim svojo kmetijo in svojo družino." In odšel je eden, odfiel je drugi, in odšlo jih je Se mnogo. Eni so se vrnili s tisočaki, drugi so pa zopet ostali v novi domovini. Tako torej se je pričelo veliko naseljevanje naših Slovencev in Hrvatov, v takih in temu enakih okoliščinah so prišli v novo domovino.
Ustanovili so se v bližnjih ameriških kolonijah kakor v državi: New York, Ohio, Pennsylvania, Illinois, Michigan in Minnesota. Ko so si pa nekoliko prihranili, so jo pa udarili dalje proti zapadli in so se naselili po državah: Kansas, Colorado, Utah, Montana in tudi California. Še posebno so se naselili v Cbloradu, in sicer v mestu Pueblo, ((imenovano the Pittsburgh of the WeSt"), kjer so bile velike rudotopilnice, katere še danes obratujejo. f
V 1. 1885. že najdemo v Pueblo, Colo., pi^e slovenske naseljence. Rev. Ciril Zupan, župnik sloven-iske cerkve v Pueblo so mi godali sledečo zanimivo poročilo o prvih slovenskih naseljencih v Pueblo, Colo.:
Leta 1885 je bilo v Pueblo, Colo., le pet Slovencev. Prvi slovenski naseljenci so bili: Matija Gra-hek iz Črnomlja, Janez Rus iz Strug pri'Dobrepoljah. Ulrik Pa-peš iz Ambrusa, ter Jurij Plut in Jakob Jerman iz Černomlja. Ko so pa Rev. Zupan 1. 1891 prišli obiskat Puebliško naselbino, ro pa že našli tukaj okoli 300 Slovencev. Par let pozneje jih je bilo že okoli 500, in 1. 1894. ko so se Rev. Zupan stalno poprijeli naselbine. co jih pa našteli že nad 800 duš.
Iz tega zanimivega poročila
Veliko naseljevanje raznih evropskih narodov v novi svet, v Ameriko, se je pričelo po znameniti ameriški civilni vojni (1861-1865). Preko velikega Atlanti-škega morja so prihajali vedno in vedno novi naseljenci vsako -vrstne narodnosti, kakor: Angleži, Irci, Danci, Španci, Nemci itd., in tudi kakšen Slovenec je priro-mal takrat v to novo republiko. Naseljevanje je vedno in vedno bolj rastlo in med novimi naseljenci je bilo tudi čezdalje več Slovencev. Okoli leta 1885. pa že vidimo večje trume Slovencev, naseljenih po raznih krajih Združenih držav ameriških. Okoli leta 1890., so se pa pričeli naši Jugoslovani posebno zanimati za Ameriko. Prav dobro mi je še v spominu od rane mladosti, kako so se naši stari očetje pogovarjali in pripovedovali o novemu svetu, o bogatem narodu, o neizmernih zakladih one dežele, ki se razprostira daleč daleč tam na zahodu, daleč tam na drugi strani brezkončnega morja. Sanjavo smo poslušali te čarobne pravljice in v srcu si pa mislili: "Oh, zakaj se tudi mi tam ne nahajamo?"
In res je potem od tu ali-4am, iz te ali one vasi odšel kakšen koraj-žen fant, in se podal v novi svet, da si poišče bogate zaklade in se potem zopet vrne v domačo vas bogat in ugleden mož. In ob ta kili prilikah, ob odhodu kakega rojaka v Ameriko, je včasih ceia vas praznovala. Vse se je poslavljalo, vse ga je slavjlo kot velikega junaka, češ, ta ima korajžo; daleč v Ameriko gre in Bog ve, če se še kedaj povrne? In res je bilo v onih časih nekaj težkega potovati tako daleč.
Svetovna mornarica ni bila tako moderno opremljena z veliki mi parniki kakor je danes. Dandanes potovati iz Amerike v Ev ropo ni tako težka stvar in je ne kaj vsakdanjega. Človek ima vse udobnosti in zraven tega pa tudi hitro vožnjo, kar pred 35. leti ni bilo. Toda ta zapreka ni ovirata izseljevanja, ampak so n^pi staro krajski rojaki vseeno odhajali; tu ali tam je še kdo pisal svojcem nazaj, kako da je res lepo v novem svetu, da imajo vsega v izobilju, dovolj za piti in dovolj za jesti, itd. Tupatam je še kdo prejel po par stotakov iz Amerike, in vse je bilo navdušeno za novi svet.
Še posebno pa je bil navdušen
vedeli k _ . .
pa bila težava, ker so ljudje res .mislili, da se pričenja kriva vera. Iz tega se lahko razvidi, kako velike teškoče so imeli ti društveni pijonirji, toda niso obupali.
Dne 2. aprila, 1893 so se naši prvi člani zopet skupaj zbrali, da se pogovorijo zadobrobit in obstoj svojega društva. Ta dan so si tudi naredili podlago in pravila, in v kake namene naj bo njihova bratovščina. Iz prvega zapisnika se takoj na prvi hip spozna, da je bilo to društvo ustanovljeno za podporo bolnim članom in v slučaju smrti enega ali drugega, v za-slombo udovam in sirotam pokojnikovim.
Jako zanimiv, če prav kratek je prvi zapisnik z dne 2. aprila leta 1893. Glasi se takole:
"Kranjsko Rimsko Katoliško Društvo Sv. Jožefa je sklenilo mesečne plače po $1.00 na mesec za vsakega člana in to za prvih šest mesecev in potem pa po 50c na mesec. In vsaki, kateri na novo pristopi enako ponavlja. Noben društvenik ne vleče denarja, ra-zun, kadar mu šest mesecev preteče od njegovega ustopa. Bolnik dobiva vsak teden po $5.00 in to do enega leta in pol in potem pa kakor bo društvo sklenilo. In ako je bolnik slabo postrežen, se mu ima boljša postrežba preskrbeti, za umrlim udom dobi žena ali žlahta $500.00.
Kratek je ta prvi zapisnik toda jedrnat. Jasno je bila začrtana pot po kateri se ima društvo ravnati. Ustanovitelji so častno rešili svojo nalogo. Nato si je društvo izvolilo svoj prvi odbor. Prvi uradniki društva Sv. Jožefa, pozneje spadajočega v K. S. K. J. pod štev. 7 so bili sledeči:
John Petrič^ predsednik; John Rus, podpredsednik; Melhijor O-ražem, tajnik; John Adolsh, pod-
je ljudstvo zmerjalo, Češ da soodpadniki, ampak so neustrašeno delovali za procvit in napredek svojega društva in zmagali so. Društvo je podpiralo, svoje člane bolnike, društvo je gojilo pravo katoliško ljubezen med seboj. Ko se je u-stanovila slovenska fara v Pueblo, Colo, so bili člani društva sv. Jožefa prvi, ki so šli nabirat prispevke za noto cerkev. Ko so pa drugi ljudje to videl[, so si po-tem rekli: Glejte, saj ti ljudje niso 2 taki brezverci, saj tudi oni dela-jO za novo faro. — In potem se je pa pričelo članstvo društva sv. Jožefa množiti; leto za letom je postajalo večje; društvo je z veliko naglico napredovalo. Prišli so poznejši časi. Ustanovile so se druge Jednote, ustanovila druga društva vPueblu; toda nobeno drugo ni moglo prekositi društva sv. Jožefa. In tudi danes stoji društvo sv. Jožefa v Pueblo, Colo., na najvišji stopinji članstva, na visoki ^topinji izobražbe in na najboljšem ugledu v naselbini. Za vse to se pa imamo zahvaliti našim u-stanoviteljem; danes ob 25. letnici jim izrekamo vsi člani našega društva najprisrčnejšo zahvalo. Ni nam mogoče poplačati vam, zato S poplačaj vam Bog! Onim, katere E
W	----/99	f	-	J m.
razvidimo, tla kako hitro je rasla .tajnik; Matija Grahek, blagajnik;
Puebelska Slovenska kolonija, in zato so se pričeli nekateri naši rojaki jako zanimati za dobrobit in napredek naselbine; študirali so na vse načine, kaj bi bilo najboljše storiti za povzdigo in napredek slovenskega naroda v Pueblo, Colo. Nabolj so se zato zanimali tedanji rojaki: Matija Grahek, Josip Čulig. Jack Jerman, Janez Rus, in še nekateri drugi, posebno pa se je zato brigal vMatija Grahek; on je bil namreč dobil nekake informacije od čas*itega gospoda Mrgs. Buha iz Minnesote, na kakšen način bi bilo rojake najlažje skupaj držati. Pričel je agitirati med rojaki, ,da naj si ustanovijo nekako bratovščino, ali društvo, katero naj )i bilo v podporo članom v raznih nezgodah in seveda ni tudi on sam imel nobenega jasnega cilja tako pričeti in kako stvar voditi. Ko je tako agitiral, in hodil od hiše do hiše, coga že pričeli judje zmerjati in iz hiše poditi češ, da uči krivo vero, kakor nekdaj Martin Luter. Toda naš sedaj že pokojni Matija se ni ustrašil teh psovk ,ampak je še naprej pridno delal in agitiral za ustanovitev bratovščine ali kaj stičnega. In glej, dne 19. marca 1893 eta so se že zbrali skupaj tisti naši rojaki, ki so se po zatrdilu te danjega Puebelskega Slovenskega ljudstva odpovedali katoliški veri, in so pristopili v novo vero, katero je pravkar pričel razširjati Matija Grahek. Torej so sklicali ustanovni shod na dan Sv. Jožefa 1. 1895 in ustanovili si društvo, kateremu so dali ime "BRATOVŠČINA SV. JOŽEFA." Vpisalo se je takoj 50 članov in vsakdo izmed teh je plačal $5.00 ustanovnine. Ustav-novni seji je predsedoval tedanji rojak Martin Kočevar, ki pa ni 3il član društva, ampak je ravno prišel iz druge nasebine, kjer so že imeli tako društvo in zato je že nekoliko vedel kako se seja vodi.
Zapisnik od istega dne nam ne pove nič natančnega, če so imeli naši prvaki dne 19. marca 1. 1893 kaj natančnejšega razmotrivanja, bodočem poslovanju bratovščine. Zgodovina nam tega rte pove; lahko pa sami sodimo,.da si niso naredili nobene natančne poti, ampak so šli kar tja v sle po srečo, zaupajoč v Boga. Dragi bralec, ustanavljati društva se nam vidi dandanes nekaj vsakdanjega, ker dandanes čitamo listih skoro sleherni dan, da so tu ali tam ustanovili novo društvo in ga priklopili k tej ali oni Jed noti. Pred 25 leti pa ni bilo lahka stvar drtištva ustanovljati. In ta ko tudi ni bila lahka stvar za naše prvake ustanovitelje društva
Joseph Čulig in Frank Božič, nadzornika in Jakob Jerman, ravnatelj.
To so bili torej prvi uradniki skoro prvega slovenskega podpornega društva v Ameriki. Dobri možje niti sanjali niso kako veliko ulogo igrajo v zgodovini Slovenskih podpornih društev. Niti na mi.sel jim ni prišlo, da b(f ravno Društvo Sv. Jožefa v Pueblo, Colo. eden izmed začetnih kamenov, na katerega se je potem zidala prva Slovenska Katoliška Jednota v Ameriki.
Po vsej pravici se lahko imenuje ustanovitelje društva Sv. Jožefa v Pueblo, Colo, tudi soza-četnike naše mogočne K. S. K. J.
Imenik prvih članov društva sv.
Jožefa dne 19. marca leta 1893.
'rank Božič........Star 39 let.
Vojno varčevalne znamko!
♦ • -'i atiiiiiiiuiiniiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiftiftiiiiiiBiiiiiiuHaiiiaiftiiiiiiiiiBiuaitauiisittiiiiiiiiii*.
" "HRENOLA" NAJvKfE GRAMOFONI 1
ki jih izdeluje edina slovanska tvrdka	E
FR. HREN &. CO.
14 W. Kinzie St., 352 N. Stote St., Chicago, HL
Naii gramofoni igrajo vse rekorde. — Pišite po slovenski cenik. —■ Iščemo zastopnike. --
CENA JE 135.00
S S

že krije tiha zemlja, pa kličemo ob 25. letnici: Blag jim spomin in večna jim slava. Vi pa, kateri še živite, sprejmite od nas prisrčno hvaležnost. Bodite prepričani, da je vam vsak posamezen član društva sv. Jožefa 7, K. S. K. J. srčno hvaležen, za vaše naporno delo. Bog vas živi še mnogo let! I)al Vam Bog, da bi še vsi zdravi in vesčli tudi praznovali 50 letnico ali zlati jubilej našega, nad vse nam priljubljenega društva sv. Jožefa 7, K. S. K. J.
Vsak, ki kupi en stroj fit. 1918 dobi proeto: "Sinoči sem na vazi	=
bil", '4Veseli godec", 44Odpri dekle kamrico", <48re«na mladost"	=
plošče. Z naročilom je poslati, Money Order, ali gotov denar v pripo-	E
ročenem pismu.	5	E
-	1	S
'SBaaaBBaBBBBiaiiaBiiBiiiiiBiaiiaBBBaiiiaaaititaaaaaaaBiaaaBaaaaBBaaBaaaaBaaaaaaaaBiaaiaaBiiaaiaaaaaaBtBS'
JOSIVTEHKO
SLOVENSKA GOSTILNA
2236 S. Wood Street
Chicago, Illinois
Telefon: Oanal 299.
Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset. 41 Dobra postrežba ln dobra pijača", to je moje geslo.

Društveno delo v letih 1893-1918.
Pri korak je bil storjen. Ustanovljeno je bilo društvo" in narejena so bila pravila, po katerih naj j < bi društvo poslovalo. Toda tukaj so delali račun brez krčmarja, ker kmalu so spoznali, da je njihov asesment premajhen, da bi pokrivali vse stroške, ki bi v slučaju nastali. Zato so člani takoj mislili, da je treba kaj novega ukreniti, da se bo dobil potreben de, nar. Člani so takrat imeli vsak me-po 'enkrat svojo redno dru-
n^wvww wwwxvwwvwwwvwwvww wwwwwwv
Aoang .1
sec
Telefon: Canal 80
Martin Nemanlch
SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA
1900 W. 22nd St., vogal So. Lincoln S t, Chicago, HL
Rojaki Slovenci vedno dobro došli!
Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine.
Frank Derganc.........." 32
Josip Germ.............." 29
Josip Pugel.............." 22
Jakob Jerman.........." 40
J. Janžekovič.............." 24
Prank Petrič.............." 20
Urlik Papeš.............." 34
Janez Rus................" 50
Jakob Štefanič............" 25
akob Skufca.............." 25
Mike Thomas............" 28
John Petrič . ..'.....	" 27
Josip Mlinarič............" 20
Janez Klemenčič ....	" 19
Anton Sever............" 24
Jakob Blatnik............" 26
Anton Bradač............" 24
Josip Frkul................" 28
Marko Gornik............" 28
Marko Gorše................" 30
Anton Jakopič............" 25
Janez Kambič.....^	" 20
Peter Pečaver............" 24
Marko Plut................" 37
Josip Rus...................." 14
John H. Roje............" 30
Matevž Stenta............" 32
John Zakrajek............" 32
Jernej Petrič............" 25
Jernej Simonič : . ..	" 20
Josip Grahek.............." 20
John Jerman......%	" 35
John Adolsh................" 15
Josip Čulig . ,.....»	" 30
Martin Geršič............" 26
Matija Grahek............" 35
Mike Egan................" 39
Matija Jerman __________" 13
Frank Mehle . ________" 34
Jurij Plut................" 43 "
Melhijor Oražem ....	" 26 "
Matija Sever...... " 22 "
Kozman Skufca	28 "
Josip Krasovec...... " 24 "
Matija Brodarič......" 24 "
Marko Petrič...... " 21 "
Matt. Klemenčič..... " 42 "
Marko Ogulin...... " 28 "
Josip Plešec........ " 22 "
To so imena prvih članov aedaj mogočnega društva Sv. Jožefa št.
.VVMVWVWWWWW VWXXV\W\XX\WXVVXWXWW\XV \\\\\\V\'
štveno sejo. Na teli sejah so plačevali svoj mesečni prispevek po $1.00 na mesec in ko so enkrat plačali, se je pa vnelo živahno rtiz-motrivanje, o bodočem napredku društva. Dne 4. junija 1893 so že
sklenili, da priredijo svojo prvo: Pi»va in nejslarejša domača tvrdka
društveno veselico in sicer na dan.
Sv. Janeza Krstnika, to je bilo dne; L? l^^j-Xg 24. junija 1893. Iz poročila razvi i * •
dim, da se jim je ta prva vese-12711 So. Millard Ave. Chicago 111.
lica prav dobro obnesla. Po zatr-, yge in blago garantirano. — dilu še živečih tedanjih priredite- Qq^i zastonj. Ijev veselice je bila skupaj skoro

vsa tedanja slovenska naselbina; plesalo pilo in popevalo se je celo popoldne in celo noč do ranega jutra, in rezultat je bil, da je bilo preko $300.00 čistega dobička. To je tudi potem navdušilo člane, da, so še bolj delali in agiti-rali za povečanje društva. In res po tej prvi društveni va^elici se je članstvo vedno bolj množilo; vsaki mesec je bilo nekaj novih članov in tedaj so pa tudi pričeli naši narodnjaki misliti na nekaj drugega, na nekaj zvišenega, na združitev vseh slovenskih naselbin v eno močno Jednoto. Toda to je bila skoro vsem tedanjim rojakom še temna točka. In v teli kritičnih časih sta pa prišla na pomoč raznimi dobrimi nasveti, naša Slovenska aposteljna, sedaj že po kojni Rev. Šušteršič, in pa Msg. Buh. V svojemu slovenskemu listu v novi domovini, v "Ameri-kanskemu Slovencu" sta navduševala rojake in jih učila kako ustanovljati podporna društva. In res po raznih naselbinah so se ustanovljala društva ter kmalu potem je sledila ustanovitev Jednote, ker iz zapisnika društva sv. Jožefa z dne 6. avgusta 1893 vidimo zapisano: Društvo je sklenilo, da se združi s Kranjsko Slo vensko Katoliško Jednoto; kakor hitro se ista ustanovi. Dne 4. februarja naslednjega leta zopet vidim v zapisniku: "Katoliško društvo sv. Jožefa v Pueblo, Colo., je z zadovoljnostjo pristopilo v Slovensko Jedpoto." Tudi smo potrdili, da se vrši glavno zborovanje v Jolietu, 111. in da ne poš Ijemo nobenega poslanca tja; ampak da se kar pismeno naznanimo. — Kedaj se je vršil ta prvi
(Nadaljevanje na 6. strani.)
Ne strašite se!
Vaš denar je varen!
če tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadržite mirno in ne rujete zoper našo državo.	_•
396
obresti na hranilnih ologah
3%
Obresti ako nedvirniene, se pripišejo h glavnici in se tako zopet obrestujejo.
Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postrešeni po svojem rojaka.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema.
Denarja v stari krat vam sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne Skrinjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem
in tatovi.
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina.
Naie banka j« depozitni urad za sms« poitno hranilnic*, «a mesto Joliet, sa okraj Will, aa državo Illinois ia s* vlado Zdraieaih
'držav.
Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do t. pop.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad 1300,000.
m
Izhaja vsako sredo.	
Kranjsko-Slorenske Katoliške Jedaote v Združenih državah , ameriških.	
Uredništvo in upravnižtvo: 1951 Wert 22nd Place ^ , __ Telefon: Canal 2487.	Chicago, HI.
Mail !■§■■>	...........$0.96
	
	
OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA	
Issued every Wednesday.	
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America.	
OFFICE: 1951 West 22nd Flace, ' Phone: Canal 2487.	CHICAGO, ILL.
Subscription rate:	...........$0.96
For Nonmembers................................. For Foreisrn Countries............. ................	........... 1-50 ........... 2.00
	
Vojno varčevanje.
r	_
S tem, da je ponudila občinstvu 44Vojno-varčevalne znamke," je dala vlada Združenih držav na razpolago vsakemu moškemu, ženski ali otroku v deželi koristno, priprosto in varno nalaganje denarja.
Vojno-varčevalne znamke so odgovor velike demokracije na zahtevo vladnih obveznic demokratičnega značaj. To so obveznice 44majhnih otrok." Kot pri Liberty posojilih, stoje tudi za njimi vsi viri vlade in naroda Združenih držav. Imajo pa še dodatno prednost, da se vedno večajo v vrednosti, od trenutka nakupa pa do dozoritve, in za to povečanje jamči vlada. Te znamke se izdajajo v dveh vrednostnih, 25c in $5.00.
Za večjo udobnost nalagateljev se izdajajo nakupnikom znamk po 25c takozvane 44Thrift Cards" ali varčevalne pole. Te karte imajo prostora za 16 znamk. Kadar so vsi prostori tekarte izpolnjeni, se lahko ta varčevalna karta izmenja za $5.00 vredno varčevalno znamko na vsakem poštnem uradu, v bankah in pri drugih avto-riziranih agenturah s tem, da se doda 16 centov v gotovini tekom maja 1918 ter po en cent več za vsak poznejši mesec.
Oni, ki imajo rajši to, kupijo lahko takoj znamko za $5.00, ali pa 20 znamk po 25c polagoma. Te znamke .so že na prodaj od 3. decembra 1917. Avtomatično se večajo v vrednosti za en cent vsaki mesec do 1. januarja 1923, ko bodo Združene države plačale $5.00 pri vsakem poštnem uradu ali pri zakladnici v Washingtonu za vsako znamko, pritrjeno na 4' vojno varčevalnem certifikatu."
Vojno - hranilne certifikatne znamke za leto 1918 veljajo, oziroma bodo veljale:
Za ameriški Rdeči križ.
Za maj	$4.16
Za junij	$4.17
Za julij	$4.18
Za avgust	$4.19
a september	$4.20
Za oktober	$4.21
Za november	$4.22
a december	. $4.23
Kadar si nabavite	znamko :
za
$5.00, jo morate pritrditi na graviran list, znan pod imenom "Voj-no-varčevalni certifikat." Ta cer tifikat nosi ime kupca ter ga more unovčiti le oseba, katere ime se nahaja na njem, razven v slučaju smrti ali nezmožnosti. Ta certifikat ima 20 prostorov; če se ti prostori izpolnijo z vojno-varče-valnimi znamkami, bodo znašali st roški nakupovalca $82.40 in dne
1.	januarja 1923 bo plačala vlada lastniku certifikata $100.00, kar znači čisti dobiček $17.60. To temelji na obrestnem podstavku 4 od sto, plačljivih četrtletno cd 2. januarja 1918 naprej. Število vojno-varčevalnih znamk, ki se predajo eni osebi ob kateremkoli času, ne sme presegati $100.00 in nobena oseba naj ne drži teh voj-no-varčevalnih znamk več kot do skupne svote $1000.00.
Če najde lastnik vojno-varče-valnega certifikata za potrebno unovčiti ga pred dozoritviio, lahko stori to ob vsakem času po
2.	januarju 1918 po 10-devnem pisanem naznanilu na katerikoli poštni urad. Nato dobi za vsako pritrjeno znamko plačano svoto poleg dodatnega enega centa za vsak mesec po mesecu nakupa posameznih znamk. Registrirani certifikat pa je mogoče rešiti edino-le na postnem uradu, kjer je bil registriran.
Ameriški Slovenci in Slovenke: Kupujte torej marljivo Vojno Varčevalne znamke!
Predsednik Wilson je izdal dne 7. maja proglas, s katerim določa teden od 20. do 25. maja kot Rdečega Križa za olajšbo trpljenja med ameriškimi vojaki na na Francoskem in njihovih svojcev doma ter med četami in eivi-nimi prebivalci aliirskih dežel, proglas se glasi:
Proglas.
4'Ker je bil vojni sklad 1. 1917., ki ga je ameriška ljudstvo tako blagodušno zbralo za Ameriški Rdeči Križ v olajšbo doma in v inozemstvu, dejansko izčrpan po dovolitvah za blagostanje naših vojakov in mornarjev ter njihovih svojcev in za še nujnejše potrebe naših aliiraneev, vojakov in civilistov, ki nosijo vojno breme že dolgo:
4 4In ker je Ameriški Rdeči Križ pripoznan po zakonu in mednarodnem dogovoru kot javno sredstvo za vojno oskrbovanje:
44In ker je leto naše lastne udeležbe vojni stavilo brezprimerne zahteve na patrijotizeni in rado-• darnost našega ljudstva ter pokazalo potrebo osredotočbe lajša-lnega dela v eni glavni organizaciji, kateri je mogoče izdatno !n splošno odgovarjati potrebam človeštva v stiski vojne .
44In ker je trajanje vojne in vedno tesnejše sodelovanje Ameriškega Rdečega Križa z našo lastno armado in mornarico, z vladami naših aliiraneev in s tujimi pomožnimi organizacijami vedlo do odkritja novih priložnosti za pomaganje pod pogoji, ki izpre-minjajo priložnost v dolžnosti:
4 4 In ker so vojni svet Ameriškega Rdečega Križa in njegovi komisarji v Evropi vestno in varčno upravljali lpudlski denar;
4'Zato proglašam jaz, Woodrow Wilson, na temelju pristojne mi oblasti kot predsednik Združenih Držav in predsednik Ameriškega Rdečega Križa , dne 20. maja 1918 začenjajoči se teden kot 'Rdečega Križa teden, med katerim se ima prebivalstvo Združenih Držav pozvati, naj zopet bla-gosrčno prispeva v nadaljevanje važnega dela za olajšbo stiske, popravo, vojnega opustošenje in podpiranje pri vzdrževanju morale naših lastnih vojakov ter čet in ljudstev naših aliiraneev tem dokazu prizadeve in žrtve od strani tistih, ki sicer nimajo sami predpraviee, nositi orožje, a so vendar enega duha namena in trdnega sklepa z našimi borite-
Iji.
44V izpričbo tega sem to lastnoročno podpisal in dal pritisniti pečat Združenih Držav.
4 4 Dano v Distriktu Columbia dne 4. maja v letu našega Gospoda tisočdevetstoosemnajstem in neodvisnosti Združenih Držav a-meriških stoindvainštiridesetem.'
Ko so nemški vojaki križali nune in usmiljene sestre.
Ker je nemška druhal sekala nedolžnim otrokom i*oke.
Ker so Nemci na nepopisen način mudili vojake zaveznikov.
Ker so Nemci vzrok, da je bilo že na tisoče nedolžnih oseb potopljenih na dno morja!
Borimo se za Belgijo, ki je vsled nemškega navala popolnoma opustošena.	.
Borimo se za Francijo, za ta mogočen junaški narod, ki krvavi v vojni z nemško pošastjo1 že 4 leta v obrambi za civilizacijo. Boriti se hočemo za Anglijo, ki koraka tudi po častni poti za pravico malih narodov.	t
Boriti se hočento za načela človeške svobode, katero je že pred 19 stoletji pričel učiti, Kristus, naš Stvarnik, Učenik in Izveli-čar.
Vse sedanje početje Waj^erja njegovih peklenskih pomočnikov je v direktnem nasprotstvu,1 kar je Kristus mislil, govoril in storil. Delovanje Nemcev je polno, sovraštva, krvi, nasilja, bestijalno-sti, trpinčenja in človeškega suženjstva.
, To torej ni boj demokracije zoper avtokracijo.
To ni boj naroda zoper narod.
To ni borba moža z možem.
To je velikanski hoj med pravico in krivico, med načelom Kristusa in med peklensko silo.
Vsled tega se bomo borili in borili ob strani naših zaveznikov za človečanstvo in sicer toliko časa, dokler ne bodo poražene ^vse sile ki nasprotujejo božjim in človeškim postavam.
Dandanes je širom naše domovine samo ena vodilna misel. Ta misel naj bi navdajala vsakega, če je tudi gluh, mutast, ali slep. Ta misel je: Mi se borimo zato, da osvobodimo junaško Francijo Hunov, da rešimo Anglijo, da branimo čast in imetje Združenih držav, da pomagamo civilizaciji, da se maščujemo nad nečloveškimi početji Hunov. — Prelomiti moramo v tem slučaju računati na moramo Hindenburgovo črto. da gotovi razpad Avtsro-Ogrske.
ta parlament ostal samo še na papirju.
Von Seidler, ministrski predsednik priznava sam, da so ekonomske razmere v Avstro-0grški slabe in žalostne in da preti tema državama velika nevarnost vsled pomanjkanja živeža. Čeiko in Tirolsko se je s silo priklopilo Nemčiji v svrho kontrole živil. Trije člani avstrijskega kabineta so odstopili, ker niso zamogli več prestajati in prenašati jarma flohen-zollerncev. Čehi še vedno nadaljujejo s svojim zgodovinskim odporom. Češki in slovaški vojaki na italijanski fronti zapuščajo svoje pozicije in se trumoma pridružujejo Italijanom, fkjer le morejo in netijo med svojimi tovariši revolucijonarsko misel. Slovenci in Hrvati so stopili tudi v usta-ške vrste. Katoliška hierarhija Avstrije, ki je bila dolgo časa prijateljica habsburt&ega prestola je pričela svoje prijateljstvo in pomoč do prestol^ zadnji čas odklanjati; ljubljanski škof je celo sam stopil na krmilo narodnega gibanja Slovencev.
In še prihaja poročilo, da uprizarjajo v tem času Avstrijci in Nemci velik naval na italijansid fronti. Poroča se dalje, da se je mladi avstriski cesar mudil sam nekaj časa na tej fronti, kjer je opazoval, kako padajo njegovi vojaki; moral se je pa vsled notranjih nemirov v državi kmalo vrniti domov.
Ako upoštevamo vse te okoliščine bomo |>rišli samo do enega žakljucka. Cesar Karel se je oprijel starega reka, da je potrebno za hudo bolezen tudi hudo zdravilo; sedaj skuša KArel ozdraviti svoje bolno cesarstvo z zdravilom pruskega meča. Uklonil se je o-blasti in premoči Hohenzollercev in njegov zadnji žarek upanja je: popolna zmaga v zvezi Nemca in Turka.
Ako bo to njegovo upanje splavalo po vodi, ali če bodo Avstrijci na italijanski fronti poraženi,
se bo peklensko nemško cesarstvo uničilo. Spravimo kajzerja in njegovo svojat s površja in storili bomo dobro delo pred Bogom in pred ljudmi!
Ako te kdo vpraša, čemu se borimo, povej mu tako na njegovo vprašanje.
Naši vrli fantje v zakopih in' v naših taboriščih kažejo svojo voljo, da so pripravljeni žrtvovati svoje življenje na oltar svobode in človečanstva.
Ali si zaniorete predstavljati še kake večje požrtvovalnosti?
Kaj boste torej Vi storili, tfa pripomagate iztrebiti to hunsko pošast (kajzerja?)
Kaj boste ukrenili, da se boste izkazali vredne svobode, katero ste uživali, katero še uživate in katero boste še uživali?
Ako ne boste kupovali bomlov Svobode, Vojno varčevalnih znamk in 4'Thrift" znamk in sicer po Vaši možnosti, niste vredni, da se smatrate za ameriškega državljana; Vi nočete in ne znate ceniti te velike časti.
Vi ste, ali za Združene države, ali za Nemčijo. — Srednje poti si ne morete določiti in izbrati, edi-nole če gorite za "Deželo brez ljudstva". (No Man's Land.)
Kupujte torej bonde Svobode in utrjujte s tem svetovno krščansko misel.
Bodite domoljub, ali pa izdajalec! Pomnite: Danes je še čas. — Jutri bo morda prepozno!"
Povejte kajzerju!
V glasilu angleške bratske organizacije 4'Columbian Woodmen", ki izhaja v Atlanti, Ga. či-tamo sledeči, zanimivi poziv, pod naslovom 44Tell the Kaiser", (Povejte kajzerju!):
"Nemčija ibi rada vedela, čemu se bojujejo tudi Združene države.
Nemčija morda misli, da je za to zadosten vzrok že ta, ker je Nemčija potapljala nevtralne parnike brez kakega opomina.
All right! — Povejte ji torej:
Mi se borimo in se bomo borili ker je nemško vojaštvo napadalo ženske.
Razpad Avstro-Ogrske.
Chikaški dnevnik "The Chicago Daily Journal" je objavil dne 7. t. m. zanimiv članek o sedanjem položaju Avstro-Ogrske. TJ-vodnik se je glasil "The Kaiser's Crumbling Vassal", v dobesedni prestavi "Kajzerjev razpadajoči podložnik." Označeni članek se je glasil takole:
"Dandanes je situacija v Av~ stro-Ogrski veliko bolj kritična, kakor pa situacija na zapadni fronti; tako tudi ni ta situacija nič manj važna.
Koalicija (združenje) Čehov, Poljakov in Jugoslovanov v avstrijskem državnem zboru je neo-majana. Da ibi to koalicijo odstranil, je izbrani ministrski predsednik von Seidler — vnet za pru-sianizem — na podlagi cesarskega zakona odgodil zbornico;, naročeno mu je tudi, da naj dela na vse načine v toliko, da se ne bo zasedanje avstrijskega parlamenta zopet kmalo vršilo, torej, da bi
Vzrok tega razpada je nam lahko umljiv. Dunajski birokratje in o-grski mogotci, ki so na kruti način že več let gospodarili tema državama, morda zadovoljni, da imajo Nemca za svojega diktatorja in nadgospodarja. Morda bodo leti do konca držali z Berlinom? To nadgospodarstvo pa ne more več trajati pod krinko zavezništva; temu se celo upirajo nekateri avstrijski Nemci in celo Ogri. Avstrijsko ljudstvo: Čehi, Slovaki, Hrvatje, Slovenci, Srbi, Rumunci in Poljaki se zavedajo, da namerava opraviti kajzer vse te pokrajine pod svojo kontrolo, kakor nesrečno Belgijo in da jih bo strahoval samo s svojim mečem.
Hohenzollerci so preklicali vse svoje posojilo, katero so imeli pri habsburški vladarski družini. Pri tem bodo Hai)s!buržani gotovo zelo oškodovani—Vpričo naših oči razpadajo torej največji podlož-niki (vazali) nemškega kajzerja.
Mi moramo torej napeti vse žile in moči, da se ta razpad čim preje izvrši; gledati moramo, da se nemška oblast in posest ne bo razširila. Pri tem naj nam bodo v mislih besede predsednika Wilso-na, da ne smemo pri tem omejevati naših sil in da se moramo boriti do zadnjega, do'končne zmage. Skrbeti moramo za zadostno vojaško pomoč na francoski fronti, iki bo ustavila kajzerjeve legije; priskočiti moramo našim zaveznikom na pomoč tudi v finančnem oziru s tem, da damo zaveznikom na razpolago vsako zahtevano svoto; izražati se moramo tudi za propagando med avstrijskimi Slovani, za pripoznanje neodvisne Češke in Jugoslavije; da se bo vse to uresničilo, moramo napeti vse svoje sile in moči do skrajne točke. Ako se bomo ravnali po tem, bomo videli kmalo lepe uspehe in sicer take, kakor-šnih se še pred dvema mesecema nismo nadjali."
Časi se spreminjajo.
Jugoslovenska kancelarija v Washingtonu, D. C. nam je poslala te dni kratko poročilo, kako se je dne 30. aprila t. 1. v Rimu obhajalo 247. komemoracijo smrti Zrinsko-Frankopana. . Poročilo o tej izvanredni slavnosti je došlo v Washington potom kab-1 ja in se glasi sledeče:
4 4 Rim, Italija, 2. maja 1918.
V torek, dne 30. aprila se je vršila tukaj velika komemoracija (spominski dan) smrti Zrinsko-
====================
Frankopana, katere be je udeležilo do tri tisoč oseb. Prisostvovali
so pri tej slavnosti zastopniki italijanske vlade, srbsko poslaništvo s poslanikom g. Antonijevičem; zastopniki vlade Združenih držav ; angleški poslanik Rud; francoski poslanik Barer, in ruski poslanik. Manifestacija je bila sijajna. Italijanski ministrski predsednik Torre je otvoril to zborovanje in je navzoče navdušeno pozdravil v duhu italijanako-ju-goslovanskega bratstva in za o-svobojenje potlačenih narodov v Avstro-Ogrski. Dr. Trumbič je predaval o katastrofi. Zrinsko-Frankopana; pojasnil je ta dan, ki je velikega zgodovinskega pomena in ki se nanaša osobito na današnje razmere.
Borba Hrvatske započeta v 17 stoletju kot protiv na avstro-nemško nesramnost in krutost, je tudi današnja borba vsega civiliziranega sveta kot protiv vsled avstro-nemškega imperializma. Silno iznenadenje se je zbudilo med poslušalci, ko ^e govornik o-menil, da je padel poslednji Zrin-ski dne 10. novembra leta 1915 blizo Oslavlja na soški fronti; to je bil poslednji potomec Zrinske-ga in je padel v italijanskih vrstah. Spomin na tragedijo Zri.i-sko-Frankopana živi : med Sri>i, Hrvati iri Slovenci že od lefa 1671 in se razvija od Dunajskega Novega mesta do J£r£a. Jugoslovanski narodi se <ni*o še nikdar klonili sovragu baza časa bitke,,na Kosovem polju do danes.
Navdušenje je prikipelo do vrhunca, ko je govornik naglašil, da je treba potisniti Avstrijo enkrat za vselej z morja; to morje je zavezniško; jugoslovansko in i-talijansko. Poslušalci so priredili govorniku burno ovacijo osobito pri teh besedah. Po ulicah Rima je vojaštvo in ljudstvo navdušeno klicalo: "Živela Jugoslavija! Živelo italijansko - jugoslovansko sporazumljenje!" — Trumbič je nato vzkliknil: "Živela Italija!"
Vsi italijanski listi so prinesli ta dan navdušene članke, v katerih so slavili in hvalili nastop Trumbiča in izražali simpatije za jugoslovansko stvar."
Razne stvari*
Vojna posojila.
List 44The London Economist" je v februarju t. 1. obelodanil kratko zanimivo poročilo o ogromnih milijardah, tvoreče vojna posojila, ki so nastala tekom sedanje vojne.
♦ Anglija, ali Velika Britanija i-ma sedaj 5,678,600,000 funtov šterlingov ($27,636,000,000) državnega. dolga. .
Vojno posojilo, ali državni dolg Fraitdje bo Vnašal letos dne 31 de cemhra 115,166,058,000 frankov ($22,227,000,000.)
Državni dolg Italije je znašal koncem leta 4917 okrog 35 mil-jard (bilijonov) lir ($6,676,000,-000.)
Državni dolg centralnih zaveznikov se deli sledeče: Nemčija $25,408,000,000; Avstrija $13,314-000,000, Ogrska $5,704,000.000.
Pred vojno je padlo v Avstriji na osebo 445 kron državnega dolga, 30. junija 1918, pa bo prišlo na vsakega 2475 kron. Za plačevanje obresti je bilo treba pred vojno 489 milijonov kron na leto, sedaj pa je potrebna svota 4335 milijonov, ali približno 12 in pol milijonov kron na dan, ali K 520,-833. — na uro.
Državni dolg Združenih držav znaša sedaj Okrog 8 bilijonov dolarjev} od tega jf yeč kot polovico posojenega za.Jfeenikom, kar bo enkrat vrnjeno. Polovico tega državnega dolga, ali vojnega posojila se bo pokrilo že tekom leta s posebnimi vojnimi davki. Skupno narodno premoženje Združenih držav pa znaša 250 milijard dolarjev.
Kupujte Vojno varčevalne znamke!
O j ta moda!
Meseca rparca letos se je vršila v New Yorku konvencija izdelovalcev ženskih klobukov. Na tej konvenciji se je poročalo, da se potroši v Združenih državah na leto od $250,000,000 do $500,000,-000 za ženske klobuk^.
Ker je izmed skupnega prebivalstva polovico ženskega spola, se lahko računa, da izda povprečno vsaka žena- ali dekle na leto za klobuke od $5.— do $10.—
Med tem, ko žrtvuje v sedanji vojni marsikdo svoje življenje— kaj boš pa žrtvoval TI?
-pomisli to samo za minuto!
^Sl prispevki za Rdeči križ so namenleni za dobro stvar: za vofno pomoč.
23485348234823482353235348535323485323485353235323532332538948
48485348484853535353232348532323234853484848482353235323532348235323235353485323532353232323535353232353535323482353235348532349482353235323482353
2323235353534853232353234848532353535353482348535323482348234823482353235323532353235323532353535302482348234853235323532353004823235323482348485323
Ustanovljen« w Jollatm, m., da« S. aprila 18*4. Inkorporirana driavi Illinoie, dna 12. januarja, 1898. -f 1 ' GLAVNI URADs JOUET. ILL. '	TaUlw 1048
od ustanovitve do 1. aprila 1918 skupna izplačana podpora
$1,358,960.32
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Panl Sehneller, 6313 St. Clair Ave.,*Cleveland, Ohio.
I.	Podpredsednik: Joeeph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.	.1
II.	Podpredsednik: Math Jerman, 321 Palm St., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Qlavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, 111. , Duhovni vodja: Bev. Franci« J. Ažbe, 620—10 St., Waukegan, 111. .. Pooblaščenec: Ralph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivee, 900 N. Chicago St., Joliet. 111.
NADZORNI ODBOR: Joaip Dunda, 704 North Raynor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanieh, 1900 W. 22 St., Chicago, 111. Math Koetainiek, 802 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haalaga Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Fran«i€, 420 — 4. Ave., MUwaukee, Wis.
POROTNI ODBOB: • Mihael J. Kraker, 614 B. 3rd St., Anaconda, Moat. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittabnrgh, Pa. Anton Gregorieh, 2112 W. 23rd St., Chieago, 111.
PRAVNI ODBOB: Anton Bnrgar, 82 Cortlandt St., New York, N. T. Joseph Ross, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Bock Springs, Wyo.
UBEDNIE "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zopan, 1951 W. 22nd Plaee, Chicago, 111. Telefoa pisarne: Canal 2487.	Telefon stanovanja: Canal 6306.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP 2ALAB, 1004 N. Chicago St., Joliot, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: 11 GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1951 W. 22nd Place, Chieago, 111.
URADNO NAZNANILO.
PROŠNJA.
-M •
Novoustanovljeno dr. sv. Srca Jezusovega, So. Chicago, 111. prosi za vsprejem v K. S. K. Jedinoto. Imena prosilcev:
Toma Peterlich, Frank Grahovae, Andrej Grahovac, Nikolaj Pe-terliclr, Ivan Plesa, Mihael But ovac, Ivan Jerbic, Eli Grahovac, Josip Plesa, Nikolaj Grahovac, Luka Plesa, Eli Plesa, Thomas Jer-govich, Nick Plesa, Ivan Ladešich, Josip'Ladešich, Steve Plesa, Luka Grahovac, Ivan Grahovac, Andrej Jergovic, Tome Petrolic, Eli Plesa.
Joliet, 111. 6. maja 1918.
JOSIP ZALAR,
gl. tajnik.
Finančno poročilo K. S. K. Jednote
za mesec april 1918.
Dr. itav.
Prejeli na račun
un. it. 4-18 sa mesce april 1918.
Izplačali
Smrtnma Poškod. Boin. podr
1____
2____
-
	4____
	5____
	7____
	8____
10____
11____
12____
1	3____
1	4____
1	5____
1	6____
17____
20____
21____
23....
2	4____
2	5____
2	9____
3	0____
3	2____
3	3____
3	8____
3	9____
4	0____
4	1____
4	2____
4	3____
4	4____
4	5____
47____
4	9____
5	0____
5	1____
5	2____
5	3____
54.:..
55____
66____
5	7____
5	8____
5	9____
6	0____
61____
62----
6	3____
6	4____
6	5____
67----
69____
70....
7	1____
7	2----
7	3____
7	4____
7	5____
7	7____
7	8____
7	9____
8	0____
81____
83...
8	4____
8	5____
86. ..
87____
88...
89----
90. .. 91____
92.	..
93.	..
94.	..
95.	..
97.	..
98.	.. 100... 101... 103. .. 104... 105... 108. .. 109... 110. . . 111... 112... 113... 114... 115... 118...
$

361.19 580.16 220.27
145.20
221.32
671.61
166.46 26.86 90.03
419.41 • 83.55
285.97
240.18 203.51
31.11 73.97
97.59 ' 60.89
17.39
670.33
473.36 427.26
95.42
232.90 132.87
30.28
164.91
142.37
192.62
230.72 355.36
89.27 145.71 91.66
412.09 85.99
87.80 292.82
92.13 135.50 276.96 165.58
122.07
326.73 89.53
213.33 36.92 263.75 149.85
206.19 78.96
33.63 151.13
28.56
119.98 67.16 87.50 92.95
286.67 292.13
114.31
244.10
234.47
68.60 71.56 67.84 67.46
179.60
61.29
208.32
36.14 192.93 102.30
205.33 54.02
118.92 67.32
105.08
14.30
83.81 134.60
89.64 81.89
145.69 56.92 79.88 41.45 129.06 94.80 45.66 132.36 41.10
...........
$ 1,000.00
1,000.00
1,000.00 1,000.00
živili'
.. 4 . .
1,000.00
500.00
1,000.00 1,000.00
500.00
1,000.00
1IS: 121. 122.
123.
124. 126.
127.
128. 129. 180.. 131. . 182.. 133.. 184. . 135.. 136. .
139.	.
140.	.
143.	.
144.	.
145.	.
146.	.
147.	.
148.
150.
151.
152.	,
153.
154.
156.
157. 158<
159.
160. 161. 162.
163.
164.
165.	.
-Skupaj...........I
Preostanek 1. aprila 1018., Prejeli
Plačanega od društev.....
Obresti................
Najemnina .............
Bail_
181.57 58.54 35.90
87.89
11.57 85.63
146.29 04.50 21.12 11.21 205.01 98.81 39.78 44.03 132.98
79.11 62.66
46.12
49.07 161.35
46.45 129.23
73.84 82.67 74.65 40.75
129.11 70.00
20.58 110.54
71.17
29.08 19.00 38.20 30.61
205.07 113.61
43.90
52.85 % 18,632.
........... ........... ........... ... ......... .t	........ ........ ........ ........ ........ ........	... j. ...	14».......... 14	6.......... 14	7.......... 14	8....... 15	0.......... 15	1____i..... 15	2.......... 158.......... 154.......... 156. .	15. 44 28* ' 30 * ' 50* ' 8 50 53 .....8"	10 | :::::::: .....i"| .....i"!	17 44 r "27" 30* ' 50* ' 8 sn	8 I 1 .....i"	18 31 — • sd'' 56' 6 49 53 .....	7 18 .....9 .....i .....3 1
			157..		1 S3				
		........	15	8.......... 15	9.......... 160.		19 |	.....8"	19 <		18
							........		
			161	19		19		•4	15
									
			164. .	23 13		23 13		22	1
			165		......I		...... 1	13	
									
			Skupaj....	| 3565	] 530	| 3720	| 382	| 2317	1774
150.00									
									
TlUXo.tfo"
$553,035.91
trfkom meseca
aprila 1918.
.......$18,032.96
....... 557.00
....... 104.50 $ 18,694.46
Plačana posmrtnina..........
Razni atroški ,...............
Preostanek 30. aprila 1918.
Joliet, 111. 8. maja 1918.
ladatki.
$571,730.37
........$ 9,150.00
....... 1,466.80 $ 10,616.80
$561,113.57
JOSIP ZALAR, |1. tajnik.
Izid prvega splošnega glasovanja K. S. K. Jednote.
Štev. Društva
RESOLUCIJA I.
Za
II,
II

1.. 2. .
3.	.
4.	.
5.	.
7.	.
8.	. 10. . 11. . 12.. 13. . 14.. 15. . 18. . 17. . 20.. 21. . 23. . 24.. 25. .
,29. . 30. .
3	2..........(I
3	3..........1
3	8..........1
3	9..........1
4	0..........1
4	1..........1
42.	.
43.	. 44.,
45.	.........II
46.
47.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.	.........I!
57..........1)
58. .........I
5	9..........II
6	0..........II,
6	1..........II
6	2..........II
63.
64.
65..........|l«
67..........|
6	9..........1
7	0..........1
7	1......
72......
7	3......
7	4......
7	5......
7	7......
7	8......
7	8_______
7	9......
8	0......
81,......
8	3......
8	4____
8	5____
86....
8	7____
8	8..........
8	9..........
9	0..........
9	1..........
9	2..........
9	3..........
9	4...........
»5..........
9	7..........
9	8..........
100..........
101..........
10	3..........
10	4..........
10	5..........
108..........
10	9...........
11	0..........
111..........
112..........
11	3..........
11	4..........
11	5..........
118..........
11	9..........
12	0..........
121..........
122..........
12	3..........
12	4..........
126...........
12	7..........
12	8..........
12	9..........
13	0...........
181..........
13	2..........
13	3..........
13	4..........
135>..........
136..........
1Š9*..........
140..........
14	3..........
14	4..........
122
54 5 37
Proti ||
.......lf
83 I'-76 "
5 P
.......M.
n
RESOLUCIJA II. Ža F Proti
121 93 5 41
44 70 1
j [RESO LUCIJA II] Za Proti"
n 62 | 60
33	98
1 I 80
!» 20 I 21
17	I
37	I
128	|
50	I
26	I
39	I
____H
7 II 16 |!
.11
17 44 129 59
27 43
15
9 I
35 h 32
9 36 32
17 33 54 3* 15 3
I
11 90 47 11 46
9
9 I 24 I
. J.
28 8
,1,
162 50*
.....H
Z M .....II. 3 H
i 66 51
98 I
.....I.
33 1
67 20
78 17 74
82
4'-r

76 17
76
82
37 5
14
2
45
12 68 80
22 31
ei'
,...11 2 II
22 33
6i
1 21
i9
6
21 56 85 37
37 J 43 I 64 2 39 37
99 1
16 109
114


77 23'
ioi
hi' 51
39 3 27 143 18 39
4
is
19
2 3
9 21 56 86
37
38 43 62 18 41 36
96 1
3 13
6
17 49
52 34 3 5 56
18 8
13
21 12
42
99
5
6 38
3 46 38 8 3 23 27
11
63
16 86
34* 18
42' 38 46 22
90*
33*
66
41
70
16* 1 65 23
ai;' 88 25
6
ii
i 1
2
27
14 40 1
16 109
115,
1
iq'
13 95
18
3 15
107
81
20,'
......... ■
51 51
40 28 27 148 17 36 30 64
16 85
36' 19
42* 38 47 22
89*
33'
69
41
70
i6 7 65 21
3i
37
24
1 17 10 1
80	3
is''	' ' 13
77''	.....36
i7*'	35
17	35
39
24 148 10 4 40 33
1 68
33 13
2 i/
34 46
2
75*
33 62 41
69
'i?' 8 2 21
30
22
23*
2
30 3
8 49
31
14 20
"3 13
24
4 1 20
15
63 1
i
in
'2
Rezultat glasovanja.
/
Resolucija štev. I.
Za resolucijo glasovalo............... 3565 članov in članic
Proti resoluciji glasovalo........... 530
Skupaj oddanih glasov............. 4095 " " "
Večina za resolucijo................ ' 3565
Potrebna 2/3. večina................ 2731
Resolucija štev. II.
Za resolucijo glasovalo............... 3720 članov in članic
Proti resoluciji glasovalo . . ......... 382 " " "
Skupaj oddanih glasov............. 4102 " " "
•	1
Večina za resolucijo................. 3720
Potrebna 2/3. večina................ 2736 " " "
1
Resolucija štev. III.
Za resolucijo glasovalo.............. 2317 članov in članic
Proti resoluciji glasovalo........... 1774 "
Skupaj oddanih glasov.............. 4091 " " "
s	"
Večina za resolucijo................ 2317
Potrebna 2/3. večina................ 2728 " " "
Iz predstojcčega rezultata je razvidno, da resoluciji štev. J. in
II. sta bili od članstva sprejeti, toda resolucija stev. III. ni dobila žalostne dvetretjinske večine, radi tega ni sprejeta.
Po določilu glavnega odbora se je imelo vršiti glasovanje tekom meseca marca in aprila. Istočasno je bilo tudi določeno, da rao-lajo biti vse glasovnice v glavnem uradu najkasneje do 1. maja t. 1. In kakor je glavni cdbor Jednote določil, tako se je tudi ravnalo. Glasovnice, ki so dospele v glavni urad do določenega časa, to je do 1. maja, so se vpeštevale, a druge, ki so dospele v glavni urad pozneje, se ni vpoštevalo. Nekatera društva so poslala tudi samo uradna naznanila o izidu glasovanja, toda glasovnic niso poslali; tudi teh poročil se ni vpoštevalo in to vsled, tega. ker ni bilo glasovnic. Torej društva, ki so glasovala in niso označena kot taka, ni temu kriv glavni urad. Jaz sem se ravnal točno po določilu glavnega odbora Jednote, ter vsled tega odklanjam vsako odgovornost in krivdo, ki bi se slučajno hotela zvračati na me v tem oziru.
V splošno pojasnilo članom in članicam K. S. K. Jednote pa navajam sledeče:
1.)	Na podlagi izida glasovanja, se bede torej angleška prestava imena Jednote popravila, ki bode pravilno odgovarjala besedi "SLOVENSKA". Vsem onim pa, ki so agitirali med članstvom da naj voli proti resoluciji štev. I., rekoč, da namerava glavni odbor s to resolucijo premeniti ime Jednote in prenesti sedež ▼ Chieago ali Cleveland, naj bode povedano, da se je članstvo Jednote izreklo za resolucijo štev. T, kakor razvidno iz predstoječih podatkov, teda s tem se ne bode ime Jednote PREMENILO ali sedež premestil, marveč popravila se bo le prestava, ker je sedaj označeno Slavonian, se bode glasilo "SLOVENIAN." Za to se je vršilo glasovanje pod resolucijo štev. I in za nič drugega. Govorilo se je, da ima glavni odbor Jednote za prvo resolucijo nekaj skritega, toda noče jmti z lesnico na dan. Hotelo se je napraviti med članstvom nezaupanje do glavnega odbora. Do gotove meje se je to tudi doseglo. Toda večina članstva se je izrekla za resolucijo.radi tega se je dalo glavnemu odboru s to resolucijo 0110 moč, katera je izražena v resoluciji in to je. da popravi prestavo imena kakor zgoraj omenjeno. S to resolucijo se je dalo trdi glavnemu odboru priliko javno in odkrito priznati, da ni bil namen glavnega odbora premeniti imena ali prenesti sedež Jednote iz Jolieta. Lahko je napadati in obrekovati glavne uradnike. Lahko jc vzbujati nezaupanje med članstvom do gl. uradnikov Jednote z izmišljenimi storijami in frazami, toda pribita resnica je bila, je in ostane,da glavni odbor ni imelz resolucijo štev. 1. nobenih skrivnih namenov ali nakan. Glavni odbor Jednote ,ie delal odkritosrčno, pravično in pošteno v korist in dobrobit organizacije. To naj bode v pojasnilo vsem onim, ki so verovali razširjenim govoricam, kaj vse namerava glavni odbor napraviti, slučajno, da se članstvo izreče za resolucijo štev I.
2.)	Z iz'dom glasovanja resolucije štev. II. je članstvo Jednote pripoznalo Mladinski Oddelek kot postavna podružnica. Vsled tega se bode k pravilom inkorporacije K. S. K. Jednote pristavil do-stavek, da je članstvo potom splošnega glasovanja pripustilo in odobrilo označeni Mladinski Oddelek.
Da pa ne bode kateri mislil, da se bode s tem združilo Mladinski Oddelek z aktivnim članstvom Jednote, ali bolje rečeno, da se bode denar Mladinskega Oddelka prištel k onemu splošnega članstva, naj bode vsled tega povedano, da Mladinski Oddelek, bode smatran popolnoma ločen od onega, aktivnega članstva. Denar Mladinskega Oddelka se ne sme in se ne bo mešal med denar ostalega članstva. Torej ostane poslovanje Mladinskega Oddelka docela kakor do sedaj. edino, kar se je doseglo z resolucijo je to, da spada Mladinski Oddelek ped okrilje K. S. K. Jednote in sme poslovati kot postavna podružnica ped Jednotinem Charterjem.
Pri glasovanju za resolucijo Mladinskega oddelka sem opazil, da ie glasovalo proti resoluciji nekaj članov tacih društev, ki že sedaj poslu.i^io r Mlrd:nskim Oddelkam. Ne bi se čudil, če bi glasovali le tal i člani, ki r.imajo otrok vpisanih v tem oddelku, toda r»rrti sprejet;u resolucije so glasovali tudi nekateri, ki imajo vpisane otroke v Mladinskem Oddelku. Kaj je temu vzrok ne vem. Reči pa moram le toliko, da kdorkoli je proti Mladinskemu Oddelku, je proti naraščaju in napredku Jednote.
3.)	Iz rezultata resolucije štev. III. je razvidno, da ta resolucija ni bila sprejeta. Članstvo se je izreklo proti ženski enakopravnost i. Rrdi tega ostane v veljavi dosedanje pravilo v kolikor se tiče pošiljanja delegatov ali zastopnikov ženskih društev na glavna zborovanja ali konvencije.
In ker je dolžne; t manjšine, da se pokori odloku večina, radi tega apeliram na cenjene članice ter jih prosim, da vzamejo izid glasovanja za dobro in z veseljem pripoznajo sklep večine za pravom ocen in to tem bolj, ker je precejšnje število članic glasovalo celo proti resoluciji. Upam torej, da bodo cenjene članice vkljub te-
ter z isto eneržijo kakor do sedti, delale tudi v bodoče in napredek naše dične organizacije, tskim pozdravom sem udani sobrat, v ni urad 10. maja 1918.	£
JOS. ZALAR,
gl. tajnik.

občni zbor ni ttič OMenjenfrV zapisniku; pač pa kaie sapnik
iz urada d afaovnega vpije K. S. K. j.
X vpil
r	-	r	,
Velikonočni čas se približuje svojemu koncu. Kdor še ni opra vil svoje velikonočne dolžnosti, mora to storiti do prve sobote po Hinkoštih, kajti na soboto po Binkoštih preneha velikonočni čas. Zaradi tega, dragi mi sobratje, se obračam še enkrat do Vas z opominom, da v slučaju, da ta ali oni še ni epravil svoje verske dolžnosti, da to stori gotovo pred 26. majem. Pravila Jednotina morajo biti poznana vsakemu in vsakdo mora tu^i vedeti, kaj ga čaka, če ne spol-mije Jednotinih pravil.
Bratje, stopili smo v Jednoto s tem namenom, da jeden drugemu 1 omagamo v verskem in gmotnem oziru. To je »bil tudi namen vsta-noviteljev naše slavne K. & K. Jednote. Po ti začrtani poti hočemo tudi nadalje korakati, ne glede na to, kaj naši verski nasprotniki pijejo ali govore. Ne ozirajte se na one, ki govore ali pišejo, da vera nimfi ničesar opraviti z našimi podpornimi organizacijami. Mi, katoličani imamo pravico, smo pod svobodnim praporjem Združenih držav, da sami določujemo, kakšpe organizacije bomo imeli in kaj bo njih . moter. Xe dopuščamo, da bi se kdo utikal v nase zadeve. Dokler dolgo se Istava in Pravila naše K. S. K. J. strinjajo z državnimi posla vam i, -e nima nihče pravice utikavati v naše Jednotine zadeve. Vse kar zahtevamo, in to po pravici, od naših nasprotnikov, če so že tako nesrečni, da so sami izgubili najdražji zaklad, zaklad svete vere je, tla so ne utikavajo v naše verske zadeve in naj imajo vsaj toliko možatosti. In kličemo njim, kakor bi jim v sličnem slučaju rekel vsak A meri kanec: "Gentlemen, mind your own business." Mi pa, dragi mi Jednotini sobratje, ne sramujmo se svojim verskih načel, bodimo katoličani, ne samo po imenu, ampak tudi v dejanju, to je, bodimo praktični katoličani. Take ude hoče naše slavna K. S. K. J. Taki udje bodo z veseljem in brez vsakega obotavljanja opravljali svoje verske dolžnosti, med katere -spada tudi velikonočna dolžnost. Pokažite -torej,.da ste v resnici praktični katoličani, opravite svojo velikonočno dolžnost ?n izkažite se pri svojem društvenem tajniku s »povednim listkom, Xa ta način boste v resnici pravi druStveni bi^tje med seboj, Iver ne boste skrbeli samo za gmotno medsebojno podporo, ampak tudi za versko, ker boste pomagali razširjati katoliško misel med rojaki.	„
Vse društvene tajnike pa prosim, da se točno ravnajo po navodilu, ki sem ga dal v šesti številki "Glasila" letošnjega leta. Vsak društven tajnik bo dobil po pošti izkaznico, katero naj izpolni in vrne na urad dulfcovnega vodje. V slučaju, da izkaznice ne podpiše tudi domači č. g. župnik tedaj se morajo izkaznici pridejati tudi spovedni listki. Kdor izmed članov K. S. K. J. se ne izkaže do 26. maja pri yvoj'tn c! rust venom tajniku, bo postavljen na prvi redni društveni seji po 26. maju pred poroto dvanajsterih dobrih članov; to pa za to, da se zatožencu, da prilika zagovora. Porota se mora ravnati točno po pravilih Jednote. Izrek porote pošlje tajnik na urad duhovnega vodje, kateri bo podvzel nadaljne korake.
Kakor je vsem dobro znano, šteje naša Jednota lepo število čla-nov-vojakov, kt so v službi Stric Sama. S ponosom in veseljem zamorimo zreti na te junake, ki so pripravljeni vse žrtvovati domovini na olrar. Za nas so šli v boj, za nas se vojskujejo. Hvaležni jim mor ramo biti. 30. maja bomo praznovali amerikanski državni praznik "Decoration Day", Dan kinčanja grobov. Primerno bi bilo, da bi se ta dan spomnili teh junakov, živih in mrtvih. Radi tega se drznem poprositi vse č. g. člane-duhovnike K. S. K. J., da se ta dan spomnijo pri daritvi sv. maše vseh članov-vojakov. In kjer je le mogoče, prosim, da se vsa društva korporativno udeleže sv. maše ter se s v. maša daruje za žive in mrtve člane-vojake K. S. K. J.
Zahvaljujoč se č. g. sobratom duhovnikom in vsemu članstvu K. S K. J. za vse. kar bodo v tem oziru storili za naše člane-vojake, ostajam s srčnim pozdravom na vse Vaš
Vaš	Frančišek J. Ažbe,
Waukegan, 111., 13. maja, 1918."	Duhovni vodja K. S. K. J.
Rojaki ameriški Slovenci!
Znova stopa pred vas Zveza Katoliških* Slovencev in vas vabi k naročbi za prihodnje leto 1919.
Prvo leto našega delovanja je bilo težko leto in zahtevalo od nas velikih finančnih žrtev in veliko truda.
Tudi nismo mogli vse knjig skončati o pravem času, kakor bi bili tako radi in kakor smo za trdno upali da bomo, da bi bilo tako vsi naročnik} dobili vse knjige skupaj in sicer že v jeseni.
Vzroka za to ne bomo skrivali.
Vedeli smo naprej, da vseh knjig doma v naši tiskarni nikakor ne bomo mogli v določenem času skončati, kajti naša tiskarna je bila še le v povojih in tudi nimamo še vseh potrebnih strojev, da bi bili mogli biti kos tolike-,mu delu. Zato smo mislili, da nam bode mogoče dati dve knjigi kaki drugi slovenski tiskarni, da nam jih izgotovi. Toda, kakor znano, je cena papirju, delavcev in drugih tiskarskih potfebščln poskočila za 100 postotkov. Tako «o nam pa stroški samo za prvi dve knjigi, za Koledar in za Katekizem, narasti i na $1,400. Naročnikov smo dobili pa 1.500, torej naročniki lahko sami sprevidijo, v kako zagato smo zabredli.
Da smo potem mogli še ostali dve knjigi natisniti, smo dosegli samo s tem, da smo jih doma tiskali. Ako bi bili dali te knjige tiskati zunaj, bi bili morali globoko poseči v žep, kajti nobena druga slovenska tiskarna ne more delati zastonj, ker so to trgovska pedjet-ja, med tem ko je naSa le dobrodelno podjetje. Zato nam je bilo silno žal, da smo morali načrt spremeniti in pusjjti naročnike čakati na drugi dve knjigi tako doL-go. Toda, prepričani smo, da nam bodo naii dragi naročniki drage
Jednota ustanovljena dne 1. $pri la 1894." Društvo z radostjo pozdravlja ta kor&k" Tako je torej društvo Sv. Jožefa v.-Pueblo. Colo., prišlo pod okrilje K. S. K. J.; društvo je dobilo štev. 3 in pod to številko še danes posluje. Po pravici se imenuje lahko društvo sv, Jožefa, štev. 7 v Pueblo, Golo. fundamentalno društvo K. S. K. J. ker to društvo je bilo eden iz med začetnih stebrov, na katere se je postavilo mogočno organizacijo, K. S. K. J. in zato smo lahka ponosni na to društvo vsi člani in članice K. S. K. J.
Da so bili prvi člani društva sv. Jožefa v resnici ponosni na svoje društvo, se razvidi iz raznih društvenih zapisnikov, namreč: Skoro vsako nedeljo so šli skupno k sv. masi in večkrat z godbo na čelu. Dne 8. julija 1894 je društvo blagoslovilo svojo zastavo. Zastava je stala $84.60. Naslednje leto si je društvo nabavilo tudi uniforme in kape in potem se je društvo večfcrat udeleževalo raznovrstnih slavnostnih pohodov, (parad). Na primer dne 4. julija 1898 se je vršila v Pueblo, Colo, velika mednarodna slavnost, pri kateri so bile vse narodnosti zautopane; v tako je bila zastopana tudi naša slovenska kolonija, zastopalo jo je društvo sv. Jožefa, ki je imelo tudi svoj veliki Float (okrašen voz)
volje odpustili, ko smo jifn povedali vzrok.
Vendar nas pa vse te finančn« in druge težave niso ostrašile, da bi se ne lotili dela še za eno, za drugo leto. In danes stopamo pred vas, dragi nam rojaki, in vas kar najuljudneje vabimo k zopetni naročbi Zvezinih knjig, za pristop k Zvezi, oziroma k ponovityi svojega letnega prispevka.
Za prihodnje leto smo odločili sledeči književni dar:
I. Koledar Ave Maria za leto 1919.
2.	Slovenski Oder: I. zvezek. — To bode knjižica izvirnih slovenskih iger za naše slovenske odre po Ameriki. Knjižica bode obsegala vsako leto tri večje igre in sicer, za predpustno dobo eno, za po velikinoči eno, in za jesensko dobo eno. Poleg tega bode igra za otroke za sklep šolskega leta in kolikor bode le mogoče kak šaljiv nastop za kako drugo priliko. S to knjižico mislimo zlasti cd-pomoči potrebi izvirnih iger za naše odre. Za prvi zvezek imamo že lepo izbirko izvirnih iger, o ka terih vemo, da se bodo dopadle vsem naselbinam in da jih bodo povsodi radi igrali.
3.	Iz življenja za življenje: II zvezek, bode knjižica povesti, ka koršen je bil prvi zvezek.
4.	Brošuriea, kakoršna je bila le tošnja "Iz srca do srca."
Naročnina bode kakor letos $1.00 in poštnina 10c.
Ča& za nabiranje naročnikov je določen do 31. maja 1918.
Naše delo je nesebično. Veliko žrtvujemo finančno in moralno. Stane nas veliko truda in skrbi. Vendar vse radi storimo, vse radi žrtvujemo, vsaj gre vse za naše ljudstvo in njega dobro. Ali ne zaslužimo torej pomoči in sodelovanja vseh zavednih Slovencev in Slovenk cele Amerike? Gotovo
Zveza Katoliških Slovencev. 82 St. Harks Place New York,
dne 1. aprila 1894. z debeHttji črkami zapisano sledečo vsebiijo:	_ "Kranjsko - Slovenska Katoliška 1 ikega za posamezno društvo. Le
___..*___i	' in ima ..« A___________a ■___.
m v napravili^ilkif V tej Srn Imajo svoj dom tudi dru-ovenska društva, kakor: ruat'vo sv. Trojice. N. K. Z., društvo "Sokol" J. lC.. J., Društvo "Slovan" štev.;3*Z. S. Z. in dru-sfcvo " Zapaha ,Žyezda," štev. 16 Z. S. Z. Poslopje je stalo okrog
$18,000.00,' kar je zares nekaj ve-
».t . _
ta 1912 se je dvorano od znotraj vso prenovile, postavil se je velik gledališki oderjn istega leta se je ustanovil tudi "Zabavni klub sv. Jožefa. "Napravili so se klubovi prostori in društvo je zopet delalo lepe dobičke. V klubovih prostorih se sedaj tudi vrši večerna šola, to je prost poduk za vse Slovence kateri se hočejo kaj naučiti, Šola se vrši dvakrat na teden to je vsak pondeljek in četrtek zvečer.
-avočj iiu, boltt jh . članom podporo Y
^lneajn bolezni in sicer po $5.00 na teden. Res, pet dolarjev na te-den ni jakp velika pota v podporo, toda pomaga le-. Če pa pomislimo, da je društvo sv. Jožefa v Pueblo, Colo., plačevalo podporo bolnim članom skozi poldrugo' leto brez prenehanja, oziroma če je bil član društva bolan poldrugo leto, je redno dobival podporo po $5.00 na teden. Pozneje je društvo prenaredilo svoja pravila v toliko, da se je bolniška podpora plačevala bolnemu članu dve leti neprenehoma ako je bil bolan. Ta pravila so bila v veljavi do leta 1918. S prvim januarjem letošnjega leta je pa društvo pričelo plačevati bolniško podporo po $1.00 na dan. In če pomislimo, kako mali asesment člani plačujejo na mesec za bolniško pod-
vt
1908.. 1909 .
mo..
1911	.
1912	. .
1914	. .
1915	■
).00
1,280.00 1,180.00 1,595.«0 1,37^.00
1,185.90 1,390.00
1916............ 1,335.00
" 1917 ............ 1,729.70
" 1918 za mesec jan. in februar.....................260.00
Skupaj.. ..f.......$25,953.20
(Reci Petindvajset tisoč devetsto in triinpetdeset dolarjev in dvajset centov). Zares lepa je svota bolniške podpore, katero je izplačalo društvo sv. Jofiefa Stev. 7. K. S. K. J. svojim bolnim članom; marsikomu se je pomagalo v njegovi težki uri, v bolezni. In ves ta denar so skupaj zložila.bratska* srca dobrih članov, kateri so se vedno držali gesla i V Slogi je moč!
Društvo sv. Jožefa je pa tudi izplačalo jako lepe svote za pogrebe svojih umrlih članov. V prvih letih, ko društvo še ni bilo v dobrem finančnem položaju, se je plačevalo za vsakim umrlim članom $75X)0 v pokritje pogrebnih stroškov. Z vitkim letom je pa društvo postajalo večje in člani so kmalu izprevideli, da lanKo kaj več pomorejo eden drugemu in pri neki seji leta 1903 se je sklenilo da društvo plača $135.00 za pogrebne stroške za vsakim umrlim članom; pozneje se je tudi nekaj za vence in razne druge malenkosti. Po skrbnem preis-kavanju po raznih društvenih knjigah sem pronaael, da je društvo Sv. Jožefa v Pueblo, Colo. Plačalo pogrebnih stroškov za svojimi umrlimi sobrat i, lepo svoto
SLAVA JIM!
Zgorajšnja slika nam predstavlja še živeče člane društva sv. Jožefa št. 7 K. S. K. J., kateri so pristopili v društvo dne 19. marca 1893 in kateri so tudi vneto delali za procvit in napredek društva celih 25 let. (Prva vrsta sedeči) Joseph Čulig, Matt. Jerman, John H. Roitz, in Joseph Germ. (Druga vrsta stoječi) Martin Geršič, Kozman Skufca, in John Klemenčič. (Zadnja vrsta stoječi) Jernej Simonič, Joseph Russ, Frank Kočevar? in Jakol? .škufca.
ki je reprezentiral Slovenijo in A-meriko. Ob tej priliki je društvo in cela slovenska kolonija dobila pohvalno priznanje od drugih narodov.
Okoli leta 1900 so se pričeli člani društva sv. Jožefa prav posebno zanimati za društveni dom; iz zapisnika se vidi, da so se pri raznih sejah istega leta vršile prav živahne debate, ki so se vse opirale na morebitno društveno dvorano; en člani so bili zato, da se sezida in drugi zopet proti. Po raznem debatiranju so se dne 13. maja 1901, pod predsedništvom tedanjega predsednika Josipa Ču-liga, člani društva sv. Jožefa združili in enoglasno potrdili, da se zgradi veliko društveno dvorano, ki liaj b»de v korist vsej slovenski I javnosti v Pueblo, Colo. Takoj so se odbrali posebni odborniki, ki so šli pregledat in kupit zemljo. Imena teh komitejev §p sledeča: Josip Čulig, Matt Grahek, Mike Egan, ' Kozman Skufca, Jakob Blatnik in John Roje. Ti možje so kupili zemljo, naredili potrebne kontrakte, in delo dvorane se je pričelo, in leto pozneje je žestala krasna dvorana, ponosni dom društva sv. Jožefa štev. 7 K. S. K. J. Ko se je vršila prva društvena veselica, ki je trajala neprenehoma tri dni, je društvo napravilo prav lepe dobičke. Od tedaj naprej je bilo že na stotine veselic in raznih predstav prirejenih v tej dvorani od raznih društev in klubov
Leta 1913 je društvo prav na slovesen način praznovalo 20. letnico obstanka; vršil se je velik slavnostni pohod po mestu, katerega so se udeležili tudi vsi tedanji mestni in okrajni uradniki. Še bolj slovesno smo pa mislili obhajati 25. letnico ali srebrni jubilej, našega društva. Ali velika svetovna vojna je nam prekrižala račune, da smo se morali omejiti samo na malo domačo večerjo (banket) pri kateri naj se.razgo-varjajo stari in mladi člani društva sv. Jožefa štev. 7 K. S. K. J. o preteklih časih svojega življenja. Ob tej priliki se marsikateri član zamisli nazaj v pretekle čase; zraisli se na svojega prijatelja, na svojega sobrata, češ, tudi on bi moral danes tukaj biti, pa ga ni; ni ga več med živimi, krije ga že tiha. zemlja mnogo mnogo let. In zopet je bil poln- veselja, ko je videl okolu sebe sive starčke; v srcu si je pa mislil: *o so listi prvaki, ki so ustanovili tako velepomembno društvo za našo naselbino, in od veselja je vzkliknil: Ponosen moram biti, da sem član društva Sv. Jožefa st. 7, K. S. K. J.!

Bolniška podpora, katero je društvo sv. Jožefa izplačalo svojim bolnim članom v Petin-' dvajsetih letih 1893—131«.
Ko se je organiziralo društvo sv. Jožefa v Pueblo, Colo., je bil glavni društveni natoen, da plačuje
poro, namreč 50c, oziroma 65c sedaj in iz tega se plačujejo tudi vsi društveni stroški, moramo biti popolnoma zadovoljni z rezultatom in izreči hvaležno priznanje vsem društvenim odborom zadnjih 25 let, kakor tudi veliko priznanje sedanjemu odboru ki tako na mojsterski način vodi poslovanje društva s. Jožefa štev. 7, K. S. K. J.
Tukaj podajam cenjenim bralcem natančno poročilo za vsako leto posebej, koliko bolniške podpore je izplačalo društvo sv. Jožefa štev 7, K. S. K. J. v 25 letih. Prvi član, ki je prejel bolniško podporo je bil eden izmed ustanoviteljev, in .ki še danes spada k našemu društvu. Bolniško podporo je prejel meseca novembra 1893; njegovo ime je John H. Roiz, naš dobro znani in priljubljeni rojak.	, Leta 1893 je društvo izplačalo boln. podpore. .$ 106.00
Leta 1894 ...........' 152.50
" 1895........... 350.00
" 1896 ............ 500.00
" 1897............. 305.00
" 1898 . . ./......... 570.50
" ,1899 ............. 675.00
" 1900 ............ 730.00
" 1901 ............ 671.00
" 1902 ............ 915.00
" 1903 ............ 1,205.00
1904........,.... 1,763.00
" 1905 ............ 1,435.00
" 1906 ............ 1,690.00
" 1907 ............. 1,670.00
$6,359.70, reci šest tisoč tristo de-* vetinpetdeset dolarjev in 70c, skupaj z bolniško podporo in pogrebnimi stroški je društvo sv. Jožefa štev. 7 K. S. K. J. izplačalo svojim članom oziroma njih dedičem lepo svoto $32,303.90 c. Lahko pa rečem, da so te številke premajhne, ker večkrat je društvo na raznih sejah nabiralo milodare in jih delilo raznim siromakom.
Naj nas torej te Številke budijo na bratsko ljubezen do svojega bližnjega, da kakor so gojili bratsko ljubezen naši očetje, za četniki našega društva, tako, ali pa še boljše jo gojimo tudi mi; podpirajmo v vseh rečeh eden drugega; če ima kateri izmed nas več je sposobnosti, dajmo mu |ircd nost, držimo se gesla: v slogi-je moč! Ako se bomo ravnali po teh naukih, bomo koristili sami sebi, koristili svojemu društvu in dajali dober vzgled celemu narodu.
(Konec prihodnjič).
Ni lahka služba.
Žganjar (ki je moral lahkovernim izletnikom v gozdu odgovarjati kot odmev): "Da, da — od-mev% biti, ni tako lahka služba, kakor bi si človek mislil. Mora se presneto paziti, da se na vprašanje: "Hočeš žganja!" ne odgovori z: *'Da, da!"
Kupujte Vojno varčevalne znamke! .

Bodi svoje sreče
Nauki za vsaklai|e ži?l|ea|c. — SpM lev. Jwrif
(Nadaljevanje.)
Astijag se nasmeje in pravi: "Ni li tu boljši, kakor pri vas na Perzijskem '!" -r- "Ne veni'' pravi (1ir, "ali pri uas se hitreje in lažje nasitimo; vi pa, koliko truda vas stane, preden pridete tako daleč.' Stari oče dovoli Ciru» da razdeli ostala jedila med strežajejn vsak dobi lifkaj, le Sakaz ne, čeravno je bil kraljev ljubljenec in točaj. "Zakaj pa temu nič ne daš?" vpraša smehljaje se kralj, "s:*j nam tako spretno zna natakati vino." — "To zamorem tudi jaz," odgovori hitro brzni dečko, "in ti ne izpijem prej polovico čaše." Na to sname kupico, jo na polni z vinom ter jo prav pristojno poda kralju. Potem pravi stari oče: "Vino boš vendar prej poku-sil?" — "Nikakor ne", odgovori Cir, "zakaj v njem je strup. To sem pred kratkim opazil pri neki pojedini. Kako ste ropotali in kričali! Kako ste vpili in vriskali. Pevci so bili hripavi in vendar jih nihče ni mogel slišati. Dokler ste sedeli, ste se bahali s svojo močjo, in ko ste vstali, nobeden
dvorniki, bolezni, so se povabili, naj pridejo in se potegujejo za to častno mesto. Mrzlica pokaže na one> katere pomori. Kap se je potegovala in se tresla na vseh udih. Vodenica pride z napihnjenim trebuhom. Sfcmina prikoraka in se baha, da zna trpinčiti vse ude. Kamen in kolika slavita svoje muke. Starost zatrjuje, da je nje korak, čeravno počasen ,vendar neizogibno k jjprti. Hipoma se prekine to tekmovanje in ta prepir; nastane velik hrup in šum, kateri je prihajal kakor od godcev, plesa, pojedin in pitja. V dvorano stopi s predrznim obrazom neka žena, kateri je odseval žar in veselje iz lica. Njo so spremljali na eni strani kuharji in pijani možje, na drugi strani pa predrzni, mladi ljudje in mlade deklice, in ime te žene je — nez-mernost. Z roko naredi znamenje in se obrne k množici zbranih bolezni: "Zginite izpred mene, ničvredna sodrga; naj vam ne pride v misel, potegovati se za to častno mesto ter me prekositi v službi, s katero služim jaz svoji kra-
ni mogel stati in padli ste čez svo- }iici! N»«m H k»teri se mo,
je lastne noge. Vsi vkup niste več vedeli, kaj in kdo ste: Ti ne, da dasi kralj, in drugi ne, da so podložni." — "Ali/ pravi Astijag, 4'.če pije tvoj oče, ali se nikoli ne vpijani— "Nikoli") odgovori Cir. — "In kaj pa stori?" — "Nič žejen, drugače nič!"
Priprosto otroško srce je tu označilo, kako sramotilen je jarem alkohola, pod katerega se podaja toliko mož.
Ta trinog je pa podjarmil tudi naš um i:i naše srce.
Večina ljudi misli in veruje, da ? o razne pijače najboljši pripomoči, s katerim si moremo utrditi zdravje, olajšati in podaljšati življenje, zadobiti moči pri delu, navdušiti Se za dobro reč itd. In vendar so to-le bajke, katerim se mora smejati vsak strokovnjak. A te "
in trdnih vernikov dočim naleti dokazovanje o škodljivosti opojnih pijač za zaprta ušesa.
Traparijam uma sq zlijejo še bedarije srca.
Kakor uči vsakdanja izkušnja, je med nižjimi stantfvi mnenje splošno, da se morajo višji stanovi zavidati, ker so tako srečni (t), tla si morejo privoščiti alkohola, kolikor jim drago, med tem ko mora revež ostati pri "mokri" vodi. Nadepolna mladost kar hlapi po času, ko ji je dovoljeno i1 i v gostilno, in tam pije« ne ker jo tare žeja, ali ker bi bilo njen to. v prid, temveč, da se more udeležiti uživanja, kakor bi bilo to človeku poklic. Tako se zgodaj privadi takemu življenju, in te navade potem ne more izruvati tudi pri najboljši volji ne; ž njo gre v grob — žal le prepogostoma v nesrečen. Pregovor pravi, kakor v dobrem tudi v slabem pomenu: .Mlada privada je stara podkev, ki je človek zlahka ne zgubi.
Profesor P>unge odgovarja na vprašanje: "Čemu ljudje pijejo," sledeče: "Glavni vzrok, da ljudje pijejo, je ker hočejo druge posnemati. Prva čaša piva ravno tako malo diši kakor prva smod-ka; ljudje pijejo, ker pijejo drugi. A ko se je pa kdo na pijačo navadil, potem mu ne zmanjka razlogov za nadaljevanje. Ljudje pijejo, kadar se ločijo, in pijejo, kadar se zopet snidejo; pijejo, kadar so lačni, da potolažijo lakoto- pijejo, kadar sp siti, da boljše prebavijo; pijejo, kadar je mraz, da se ogreje jo, in pijejo v vročini, da se ohladijo. Pijejo, da bi zaspali. Pijejo, ker so žalostni, pijejo ker radost napolnuje nijh srca. Pijejo, ker obhajajo, krst, pijejo, ker so koga spremili k zadnjemu počitku. Pijejo, da bi zabili na težave, 'bridkosti Jn pomanjkanje, pijejo, da si preženejo dolgčas."	'
Mož govori resnico. Kje je tu naš razum, kje je naše srce? Oboje je podjarmil trinog alkohol. Ali alkoholovo trinoštvo sega še dalje. Pesnik pravi:
O žganje, ti nesrečna pijača, luoiu 0A)88A0|9 'dUJJB B^nif Ij,
V žival človeka spreobrača> Telo in dušo mu pogubi.„
To ne velja samo o žganju, temveč o vsaki nezmerno zaužiti o-pojni pijači. Le poglejmo si še malo to trinoštvo. — Smrt, kraljica megle, sklene, izvoliti si pr vega ministra. Vsi, njeni bled
rate vsi zahvaliti, da smete krajšati ljudem življenje? Kdo je torej bolj sposoben za Rastno me sto prvega ministra, ktaljica smr ti?"
Smrt se strašno nasmeji in kaže s tem svojo zadoVoljnost ter po sadi nezmernost na svojo desnico; njej izroči službo svojega prvega ministra.
In resnično, nezmernost zasluži rto mesto, ker povzročuje največ gorja na svetu in v kraljestvu božjem. Poslušaj mo 'besede moža, kateri se je, kakor noben drugi, potrudil spoznati nezmernost in se ji povsod ustavljati. Slavni kardinal Manning piše v nekem angleškem časniku pod napisom: "Naš narodni greh" sledeče: Ali najdemo kako drugo strast, katc-
1.)	Moli in <^elaj! To naj ti bo zlato pravilo v vsakdanjem življenju! Dekle, ki ne moli rada in ki ne dela rada, je v veliki nevarnosti, da se izgubi v vrtincu življenja.
2.)	Spominjaj se pogosto na lepe besfede Slomškove: Mladine najlepša lepota je ta: Nedolžnost, ponižnost in čistost
srca.
3.)	Če tudi nisi krasotica, vedi, da lepota obraza ni vse, ker pregovor pravi:
Pošteno srce in pridne roke So večje bogastvo kot zlate gore.
4.)	Pri vseh delih si vzemi za izgled svajo mater: Materino pridnost in potrpežljivost, materino skromnost in zadovoljnost vkljub revščini, materino skrb za vas otroke in materino molitev, ki je rosila blagoslov na družino. Ne zavrzi materinega jezika in nastopaj vedno kot ame riška Slovenka.
5.)	Kadar si v nevarnosti za svoje pofitenje, kadar te hudobni svet vabi v ^reh, spomni se ,ta koj : kaj bi sedaj storili moj oče jn moja mati, če bi me zagledali V tej družbi?
Večkrat Čitaj dobre $ se ali povesti! Tu bos opazila človeško življenje kakor v zrcalu čitala boš o nesrečnih zakonih, o mnogobrojnih razporokah (divorces) o* nesrečni ljubezni, o tožbah med zakonskimi, o pobojih
naznanilo in zahvala.
Vsem sorodnikom, znancem in >rijateljem širom Amerike naznanjamo s tem globoko potrtega srca prežalostno vest, da je nam po kratki in mučni bolezni previden »J sv. zakramenti dne 5. apri-14 za vedno zaspal v Gospodu naš nepozabni soprog, ozir. oče g.
Anton Mohorčič,
star 42 let, doma iž vasi Kamen Vrh, fara Ambrus na Dolenjskem. Pokojnik je prišel v Ameriko pred 18 leti in ves ta čas je živel v Pu-eblu, Golo. Bil je dober in zvest faran tukajšnje fare M. P. jn v obče spoštovan.
Lepo se zahvaljujemo vsem o nim, ki so nam priskočili na pomoč v naši težki uri; nadalje se iskreno zahvaljujemo cenj. dni štvu sv. iJožefa št. 7 K. S. K. J. kojega član je bil pokojnik — za tako lepo spremstvo k zadnjemu počitku in za krasni venec. Vsa čast in hvala tudi g. župniku Rev. Ciril Zupan-u za njegov trud in požrtvovalnost. Zahvaljujemo se tudi vsem znancem irt prijateljem, ki so ranjkega obiskali na mrtvaškem odru, ter ga spremili do groba. Najlepša hvala pa g. John Ski$-u in Jerneju Zdravje, ker sta
je v sredini slovenske naselbine,
v Chieagu, 111. dobro!doča prva] in edina slovenska	•
trgovina s čevlji (obuvalom) in sicer vsled tega, ker bo lastnik kmalo odpoklican k vojakom.
Lepa prilika za vsakega podjetnega Slovenca. Pišite za pojasnila na1 lastnika Andrej Ogrin, 1845 W. 22nd St.,
chicago, Illinois.
(Adv. No. 18-19)
Vašd 2
zahteva snainoet in wUntao ravnanie pri veeh zdravmikih predpisih in nasvetih. Da vain bo mogoča odstraniti marsik&ko bolečino, ki praži od vseh straw na vas kot hud sovražnik, bodita vsled tega7 .vedno pripravljeni. Imejte vedno pri rokah
S
KJE JE
g. Frank Završnik i?. Jolicta, 111, bivši potovalni zastopnik Slove-1 nian Liquor Co.? Če kdo ve sanj,' naj nam blagovoli to kmalo na znaniti in ob enem povedati njemu, da je vse poravnano in da ga željno pričakujemo.
Pridi, Frank, pridi nazaj in vsa bo dobro!
Mrs. Frank Završnik, soproga in otroci.
1000 N. Chicago St., Joliet, 111
everas
AntisepsoL
To je izvrstno higiienično in antiseptično sredstvo, ki nai bi W rabilo sleherni dan pri izpiranju ust.
pri grgljanju, pn izpiranju uftee, nosa, ali pri antiseptičnem izp;-ranju ran m otiekov. To zdravite vam hladi in leči bolestne dele m srbeče izpahke. Navodila so označena na zavitku. C*Aa loc.
Na prodaj v vseh lekarnah.
W. F. SFVEPA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
se potrudila in nabirala proste in umorih in samoumorih in pre- prispevke med delavci v jeklarni.
ra pomori vsako leto nad 60.00 bajke najdejo na tisoče zvestih i ljudi, drugi pravijo že za polovi-■ 1	-1 n v!	co več, in položi kal celi vrsti
smrtnih bolezni ter stori lahkej-še bolezni nevarne? Ali je druga katera ima tretjino vseh norin na svojf vestTin zakrivi posredno ali neposredno 75 odstotkov vseh zločinov in hudobij; strast, iz katere izhaja cela tropa vsakovrstnih nravnih hib, katerih ne more pregledati nobeno človeško okcfc strast, katera dovede sredi bogastva v najskrajnejša revščino, in zgrabi ljudi vseh vrst in stanov, začenši od najvišjih do najnižjih, visoko izobražene in priproste, uradnike vseh strok, uslužbence vseh vrst, žene in otroke, ter jih pahne v pogin? Ali je na svetu gorje, katero bi povzročilo toliko nesreč v hiši, pri delu, v tovarni, donaša-lo toliko nesreč v hiše in družine, oviralo obrt in promet, spravilo ladje in železnice v največjo nevarnost, in razSirjevalo potem vso kugo iz kulturnih držav tudi šc v naselbinah in kolonijah, da 'ji spravilo tudi še nesrečne divjake v pogubljenje?"
Ta bolestni vzklik slavnega kardinala velja seve v prvi vrsti Angleški, ali na mestu je tudi v naših domačih razmerah.
Žganje pogubi jih več Kolikor kuga, glad in meč.
Pogubonosna pa ni samo popolna pijanost in nezmernost največji meri, nič manjše ne pustoši tudi ono navadno in redno srkanje se hujši. Popolna pijanost napolnjuje vsakega poste njaka s studom in gnusom, dočim podpokopava ono vedno popiva nje bolj na tifhem ali tem bolj uspešno ljudsko nravnost in moč (Dalje prihodnjič.)
Iz iola.
tfčitelj: 4' Dvairtdvajseti^decem ber je najkrajši dan v letu. Kdo izmed vas ve, kateri je najdalj
ši?"
Micika: "Dan pred sv. Miklavžem."

mišljevanje vsega tega te bo u-| Torej še enkrat trdilo v prepričanju, da nesreč-( vsem skupaj! ne ljubezni ali nesrečnih zakonov ni nihče drugi kriv kakor greh )red zakonom ali greh v zakonu.
7.)	Ne bodi prevzetna ali pre-3onosna in ne reci, da so domači :'ant je za te prekmečki ali "preg-mej;" Amerika je demokratična dežela, kjo je vsaki stan spoštovan.
8.)	Nikar ne sanjaj, da boš ke-daj takega moža dobila, da bo on sam delal za yse, ti pa nič. Tudi v bogatih hišah Opaziš ženske, ki rade delajo vsakovrstno hišno delo in vsled tega prav nič nc'iz-gubljajo na svoji časti.
9.)	Da boš zdrava žena in spodobna jgospuodiujau-..Nikar nc^dp-
aj 7 dni v tednu; privošči si* zraka in solnca n potrebnega po^ čitka; tvoje pero naj ti bo šivan-ka in tvoje orodje naj ti bode kuhinjska posoda. Nobeno dekle ri se ne smelo omožiti, če ne zna nič kuhati.
10.)	Če si dekle, ali* če stokaš v zakonx — živi in nosi se vedno primerno svojemu stanu. Kaj ti pomaga zlatnina na rokah in vratu, Žida, da kar šumi okrog tebe, če je pa vse to pristradano in če vse, kar zaslužiš, zmečeš proč za gizdavost. Ali ni- res tako?
Dostavek: Dekle! Nikar ne misli, da si ti edina, prva in najlep , ker vsake oči imajo svojega slikarja. Tudi nikar ne vodi predolgo za nos vsakega fanta. Pesnik Prešern poje:
Je lepa bila včeraj, al' danes več ni. Predolgo ne zberaj, Čas, Pep'ca hiti!—
prisrčna hvala
Pokojnik zapušča tukaj enega brata in enega polbrata; v stari domovini pa mater in dve sestri.
Počivaj v miru dragi in nepozabni soprog ter ljubljeni oče. Lahka naj ti bo ameriška zemlja in Bog nam daj, da bi se vsi enkrat videli nad zvezdami!
Žalujoči ostali: Antonija Mohorčič, žalujoča soproga, Tony, Mary, Joseph, Rosie hi Edward, žalujoči otroci. Pueblo, Colo., dne 7. maja 1918.
FARMA NA PRODAJ. -
Proda se po ceni 63 akrov obsegajoča farma, oddaljena dye milje od Crivitz Wis. 36 akrov zemlje je izčiščene. Farma leži al, krasnem jezeru; zemlja je ze'o rodovitna in brez kamenja in nič močvirnata. Cena $1750. Za nakup je treba samo nekaj gotovega denarja kot naplača.
Na prodaj je tudi lepa, 80 a-krov zemlje obsegajoča farma, z lepimi gospodarskimi poslopji in vsemi poljedelskimi stroji. Dobi se po ceni, samo za $2,500. .
Pišite na:
Mrs. MEYER, 2210 So. Robey St.. Chicago. 111.
DRUJTVO "MARIJE SEDEM LOSTI" ST. SO. K. S. K. J* N. 8. PITTSBURGH, PA.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Kdo IU&.
' Učitelj: "Francek, povej mi, kdo pri vas suši meso??" Franeek: "Oče in hlapec". Učitelj: "Kdo pa pri vas, Anica?"
Anica: Pri nas pa mati in dekla."
Učitelj: "In pri vas, Jožek?" Jožek (smeje): "Pri nas pa solnce kuši seno, gospod učitelj P*
PROTEST.
Podpisano društvo "Najsvetejšega Imena" v New Yorku zbrano na izvanredni seji dne 21. aprila 1918 najodločneje obsoja neosnovane napade v newyorškem dnevniku "Glas Naroda" na našega vzornega in vsega spoštovanja vrednega g. župnika Very Rev. Benigen Snoja, ki se veliko in požrtvovalno trudi za naš blagor in za našo slovensko cerkev v New Yorku. Protestiramo proti zahrbtnemu namigavanju v člankih prej omenjenega liata, ki imajo namen vzbuditi nezaupanje med farani do svojega dušnega pastirja. Obsojamo najodločneje pobalinsko pisarjenje onega hudobnega človeka, ki pod imenom "Peter Zgaga" psu je in smeši v svoji vzvišeni duhovski službi neumorno delujočega g. župnika.
Globoko obžalujemo, da je kaj takega sploh mogoče v. naši naselbini med našim slovenskim ljudstvom.
Društvo mož Najsv. Imena Jernej H&bjan, predsednik.
podpredsednik, tajnik.
A. Jerman, Jo« Merčun, odbornika. '
Tršem članom in članicam naše K. S. K. J., prijateljem in znan-eedb naznanjam žalostno vetft, da je Umrla dne 5. ^ maja v Sheboygan, Wis. i>ioja ljubljena soproga gofcpa
Marija Valentinčič.
Pokojnica je bila doma iz vasi Harije na Notranjskem; v Ameriki je živela 8 let.
Tu'iaj zapušča žalujočega soproga, dva otroka v starosti 13—5 let, dve sefctrični, in enega bratranca; v stari domovini pa očeta in eno sestro.
Pokojniea je bolehala od 13. marca vsled vnetja slepiča; bila je operirana k čemur se je pridružila še pljučnica in je pretrgala nit njenega mladega življenja stara komaj 28 let.
Na tem mestu izrekam najlepšo zahvalo Žem*k. podp. društvu "Kraljica Ma.šiika" št. 157 K. S. K. J. katerega je bila pokojna članica, ki ji je priredilo tako sijajen pogreb in ji poklonilo krasen venec in cvetlice. Hvala Vam, ,vsem, ki ste jo spremili k zadnjemu počitku do groba. Srčna hvala vsem, ki ste pOkojnico obiskovali za časa njene bolezni in ob krsti; posebna zahvala rojaku Joe Su-she 'in njegovi ženi za obilen trud in postrežbo za časa bolezni drage pokojnice. Srčna hvala Vama za darovane vence in cvetlice.
Tebi nepozabna nii žena pa bodi lahka ptuja žemljica. Špavaj sladko! Na svidenje nad zvezdami !
Žalujoči Ostali:
Pavel Valentinčič, soprog August in Pavla, otroci. Sheboygan, Wis. dne 7. maja 1918
Potrtost in otožnost.
Ljudje, ki trpijo vsled nepre-bavc večkrat potrti tožijo, da jim nekaj manjka, a pravega vzroka te otožnosti si ne morejo sami tolmačiti, in vendar je ta vzrok prav lahko najti. — Toksini ki se nabirajo v črevesju povzročajo glavobol, potrtost, otožnost in slabo razpoloženje. Kakor hitro nastane v črevesju zopet normalno stanje izgine pri človeku vsa potrtost. V to svrho so pa najboljša zdravila iz rastlin. Eno, izmed najboljših in najbolj zanesljivih zdravil je Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino. To viuo je sestavljeno iz grenkih zelišč, koreninic in skorij, ki so velike zdravilske vrednosti. To vino iz-čišča želodec in spravlja v red vse prebavne organe. Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino je zdravilo, ki človeka nikdar ne prevara. Cena $1.10 v lekarnah. —Zoper revmatizem, nevralgijo, hrbtobol, izpahke- otekline i. t. d. rabite Trinerjev Liniment. Cena' 35 in 65c v lekarnah, po pošti 45 in 75c. — Joseph Trine r Company, 1333—1343 So. Ashland, Ave, Chicago, 111. (Advertis.)
imfi svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjske
Slovenskem Domu, 57 in Butler St, Pittsburgh, Pa.
Uradniki sa leto 1918: Predsednik: John Mravtntz, 1107
Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
I. tajnik: Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Jurij Gerguraš, 4938 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh, Člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. letat; posmrtnina j« $1000., $500. ali $250. Naše društvo plačuje vsak dan en dolar, ali 17.00 bolniške podpore na teden.
Slovenci in Hrvati, ktarl še nista pri nobenem društvu, spadajoča h K. S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva.
Za vsa pojasnila s« obrnite na sga-raj imenovane uradnika društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku'Frank Rololiič, 5212 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., isti dan ko »boli in ravno tako zopet ko ozdravi.
Kupujte Vojno varčevalne znamke)
Občutna kazen.
Toledo, Ohio, 20. aprila. — Ker je tukajšnji farmar Elias Gracely nedavno grozil predsedniku Wil-sonu, da ga bo umoril, je bil obsojen v 13. letno ječo v Atlanti Ga. kamor so ga danes v varnem spremstvu prepeljali.
OBNJ. ČLANI IN ČLANICE TE* ČITATELJI! Kupujte pri tvrdkah in podpirajte trgovce, ki oglašujejo v našem listu!
Zelo koristne stvari.
Razpošiljam razne suhe rože in druge pripomočke ki so opisani v knjigi * Domači zdravnik". Imam tudi mnogovrstne dišave ki so opisane v kuhinjskih »knjigah in sc potrebujejo za pripravo okusnih jedil,razna semena, kakor seme za solato, peteršilj, fižol, korenje, itc£	Pišite po cenike.
Math Pezdir P. O. Box 1611, New York, N. Y.
i Tiskovine
Q
stanejo denar in mi vam ga prihranimo, če pišete za našo ceno predno naročite pravila, uplačilne knjige, papir, kuverte, bolniške liste, i.t.d.
AMERIKANSKI SLOVENEC t
1006 N. Chicago Street Z
i JOLIET, -----ILLINOIS t
a

ROJAKI PAZITE!
Ako ste se ponesrečili na železnici, poulični kari ali pri delu in si želite nasveta, kako postopati, da izterjate odškodnino, tedaj se zaupno obrnite na mene. Jaz Vam bodem dal potrebno pojasnilo, kako postopati v takem slučaju. Pišite ali pridite osebno.
Ariton Zbašnik
Javni notar in tolmač,
soba 102 Bakewell Bldg., (nasproti Court Housa) vosal Diamond in Grant Sts., Pittsburg, Pa.
Telefon Court 3459.
Izvrstno zdravilo za želodec.
Za želodčne bolečine rabite zdravilo, ki vam ne le okrepi ves telesni sistem, temveč tudi uredi vaše prebavne organe. Se nosebno stari ljudje potrebujejo to zdravilo. Ako nimate slasti do jedi, če imate zapeko, če je vaš jezik nečist, ako imate slab okus v ustih ali pa če trpite vsled slabe prfcbave, potem vzemite
Severov Želodčni grenčec
fSevera's Stomach Bitters), ki vam bo izvrstno pomagal. Hitro se boste počutili boljše, vaša slast do jedi se vam vrne, peka vam bo prešla in prebavni in odvajalni del telesnega sistema se vam bo okrepil.
Posebno »e priporoča starim in slabotnim ljudem in bolnikom
kot sa lahko odvajalno zdravilno srodstvo. Tudi adravi ljudje bi morali od časa do časa imeti po malo toga zdravila. Jemlje naj se vedno pred jedjo.
Na prodaj »e dobi v lekarnah. Cena je 75 centov in $1.60. Ako p* slučajno vai lekarnar nima tega tdravila, mu recite, raj za naro«i sa m. Ako pa on noče teza iivriiti, tedaj pa vam za mi polijemo sa omenjano
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA.

Q.nJlii mAf irVli------A " V»I--


EH
zvestoba.
Zfodovimdd roman is Saaov francoske revolucije. (Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVL) Nemiko spisal Jos. Spillmann S. J. Poslovenil • • • _
3BI
3E1E
irf
(Nadaljevanji.)
No, voz je bil vsaj "dober in zložen", in kraljičinemu tajnika je bilo lahko, povrniti nama par tucatov louisov več.
Zdaj pa na trg za konje! Namenjen sem bil, tisti dan ne se kupiti, ampak le zavoljo cen pozve-deti in po primernih živalih se oz-retif Ko sem bil pa na mestu, sem koj opazil, da ravno konjem za kočije cene vidoma rastejo.
Mož poleg mene, ki se mu je židovsko pokolenje očitno poznalo, je jadikoval, da je minuli teden prodal svoje konje, ki bi mu zdaj vrgli dvakrat toliko. Vprašal sem ga, zakaj tako rastejo cene, in odgovoril je:
"Moj ljubi gospod, noben drug vzrok ni ko ta, da stotine in tisoči plemenitašev beže v inozemstvo, ker se boje za glave. Ah, da me je Gospod udaril s slepoto, in sem prodal svojih dvajset konj, same lepe živali, dobre živali, odličnega plemena, po 40 do 50 louisov enega, kp bi zdaj veljali po 60 ali 70 louisov, in jutri morda 80 ali 100 louisov eden, kar znese strašno škodo 800—1000 louis-dorjev. Ah, moj ljubi gospod, kako boni prebolel tako neznansko škodo, in še v sedanjih nevarnih časih, ko se je vsa kupčija ustavila? — A če me luč moji oči ne vara, sem mladega gospoda že-prej enkrat videl, v svetli Uniformi. Da, da, zdaj ljubega mladega gospoda prav natanko poznam; saj sem ga videl z gospodom baronom, z gospodom stotnikom Redingom, ko sta se pod pazduho vodila čez veliki most, ki mu pravijo "Novi Most".
Vprašal sem Žida, če res pozna Itedinga? "Kako naj bi gospoda barona ne poznal, in sem mu vedno prodajal konje za ježo? Le vprašajte svojega gospoda prijatelja, gospoda stotnika, če ne pozna trgovca s konji Baruha Frankfurterja, in če ni zadovoljen s konji, ki mu jih je on prodal. Pravični Bog! Kakšno veselje mi tu posije v žalost moje strašne zgube, da se upoznam s prijateljem svojega ljubega gospoda barona Redinga, ki mi je dražji kot tisoč tisočev!" Mislil scni si: ta konjar, ki z Redingom kupčuje, bo vsaj toliko zanesljiv ko kateri čisto tuj človek. Tedaj sem mu povedal, da nameravam po Redingovem nalogu kupiti nekaj konj za kočijo, in da bi ga prepričal, da so res za Redinga, sem mu pokazal menico. Kako so se mu posvetile oči, in kako jc možiček oživel!
"A nioj preljubi, najboljši gospod! Vi hočete konje za kočijo kupiti, pa stojite tu in gledate, ko vendar cene vsako uro poskočijo za pet louisov, in ko ,boste jutri morali plačati dvakrat toliko ko danes, in pojutršnjem tudi za težak denar več ne dobite čvete-ronogega konja, ki ne bi imel bra-morja ali pa Matuzalemove starosti v svojih kosteh? Na delo!" Potem je za vpil:
"He, Levi, boter Levi! Ta gospod, ki je prijatelj mojega prijatelja v kupčiah, gospoda barona Redinga, hoče kupiti par konj za svojo fcaroso. Koliko naj jih bo? — "Štirje." — "Dobro! Si slišal, Ijevi? Štirje! Čvetverko hoče gospod kupiti! In sami najboljši konji naj bodo, konji brez pogreš-ka naj bodo! Za to £em jaz porok, ter so za mojega prijatelja v kupčijah, za gospoda barona Redinga!"
S tem sem bil zapleten v kupčijo. V hipu je boter Levi pripeljal štiri vrance pred mene, ki so se zdeli dovolj lepi. Vse so vpre-gli v staro kočijo ter jih vodili pred mano v koraku, v drncu, v teku. Tekli so brez pogreška. "Vajeni so eden drugega in pohlevni ko jagnjeta," je zatrjeval Levi, in Baruh Frankfurter in cel venee konjskih hlapcev so peli hvalo štirih vrance v. Zdaj so jih izpregli in preiskali smo posamezne: zobe, prsi, noge, kopita, bin-clje, vse povrsti. Kolikor sem razumel, so bile res močne in zdrave živali, ne več kot osemletne, in če bi hotel le desetino hvale verjeti, ki so jim jo peli Baruh Frankfurter in celi zbor konjskih hlapcev in vaditeljev, so bili blizu najboljši konji za kočijo, kar
jih je od stvarjenje sveta sem oves zobalo.
In zdaj je začelo pogajanje. "400 louisov naj veljajo in nobene livre manj, ali pa naj me prvi bec ubije, ki ga kupim", je kričal boter Levi. Baruh je zibal glavo in rekel, kakor stojijo tržne cene, ni preveč; a boter Levi naj pomislil da gre za "prijatelja njegovega prijatelja v kupčijah, gospoda barona Redinga, s katerim upa še marsikatero kupčijo napraviti," in torej naj reče tristo louisov. 75 louisov za konja, ki ga je teden prej za 45 louisov od njega kupil, je vendar lepa kupčija. Tako je šlo naprej celo uro; na eni strani rotenje, da ne pusti več nobenega louisa, na drugi, da ne plačam nobenega več. Naposled sem se delal, kakor da hočeni oditi, in res sem se o-brnil. A nisem bil še dvajset korakov proč, ko je pritekel Baruh za men jo ter mi zatrjeval, da proti opravnini 10 louisov "iz posebnega prijateljstva" dobi konje po 90 louisov. Bil sem zadovoljen s pogojem, da plačam kupno svoto v štirih dneh, mej tem pa mora Levi skrbeti za konje. Tudi tu sem moral plačati 40 louisov zadatja, tako da je bila moja gotovina docela izčrpana.
Tako sem imel voz in konje in sem upal, da bo Reding z mojo kupčijo zadovoljen. "Ko bi ča-
kal do jutri, bi še\vse druge svo-te plačal," sem si^ mislil.."Sicer pa ni veliko na tem; zavoljo peščice louisov kraljica ne obuboža.
Precej zadovoljen s kupčijo seni se torej vračal v Cambevole. Ko seni šel mimo Tuilerij, sem videl, da so naši ljudje na straži. Poročnik Glutz iz Solothurna mi je povedal, ko sem šel mimo njegovega mesta, da bomo mi po-sihmal skupno z narodno stražo i-meli službo v gradu. Sodrga je baje zelo predrzna; nekatere o-sebe da so splezale celo do oken pritličja in ostrašile madamo Elizabeto kraljevo sestro. Potem me je še vprašal, kje je stotnik Reding? Zdi se, je rekel, da je danes rano brez dopusta odjezdil, kdo ve kam. Major Bachmann se je baje malo povoljno izrazil o tem, jaz sem smeje rekel, da ga ta zločin pač ne spravi pred vojni sod; kar vem, je odjezdil radi zelo nujnih poslov. S temi besedami seni odšel proti Courbevoie.
V Boulognski Šumi, skozi ktero me je vodila pot, je bilo tisti dan tako čarobno lepo, da sem sedel na klop blizu velikega slapu ter mirno premislil dogodke dneva. Potegnil sem listnico ter začel računati: 190 louisov za voz, od-števši mojo opravnino — 360 louisov za konje, deset louisov za Baruha, k temu gotovo še 30 do 40 louisov za opravo; nadalje moram najeti kočijaža, plačati hlevarino in krmo: konec, da moja gotovina in menica za vse 1o ne zadostujeta. Toda, saj se Reding pojutršnjem vrne ter mi lahko večjo izda. Kaj pa če bi, slučajno zadržan, ne prišel? Dan potem sem moral plačati, ker nisem hotel izgubiti 80 louisov zadatja. Pa saj gotovo pride! Sicer bi mi ta Baruh Frankfurter gotovo posodil 100 ali 200 louisov.
In zdaj mi je mahoma prišla misel, da bi bila zame še veliko večja čast, ako bi sam otel kraljico! Sicer bo gotovo več ko polovica slave padla na bolj znano ime mojega prijatelja, in mene samega bodo k večjemu imenovali kot pomočnika ali celo nič. Mislim sicer, da sem se pošteno boril zoper take nevoščljive misli ter sem prijatelju privoščil njegov delež slave. Vendar me je ta misel zalezovala, in skoro sem na tihem želel, da bi Redinga kak zadržek ustavil. Za ta slučaj sem sklenil, brez odlašanja na lastno pest delati. Potem sem zidal gradove v oblake in misli: "Kako se bodo čudili Zurlauben, veliki sodnik, in moja ljuba mamica in Verenka, kadar bodo slišali: "Poročnik Muos je kraljico in dolfe-na otel čez Ren!"
Tako sem prišel ob solmmem hodu, poln zlatih sanj v Courbevoie. Major me ni posebno milostno sprejel. Reding in jaz se zadnji čas bolj in bolj odtezava službi, je-rekel. Sluti, da tiči za
. tem kakšno
navadno pri mladih častnikih. Naj preudarim pred Bogojn in
vestjo, de ni docela podlo početi je, mlademu dekletu brez resnih namenov glavo mešati, da niti ne
govori o šesti božji zapovedi. Slišal je nekaj namigavati' o neki Ivanki. Saj te mi vendar boter nikoli ne dovoli poročiti. To je da kot majorju mu stvar nič mari ni; a kot očetovski prijatelj me je1 hotel posvariti. Že marsikate ri mladi častnik je po tej poti šel po zlu. Sicer pa bo poskrbel, da v prihodnje ne bom imel toliko prostega časa za take igrače. Za jutri imam povelje iti na stražo v Tuilerije.
S temi besedami mi je major obrnil svoj široki hrbet in me prepustil moji nevolji. Naposled pa sem se zasmejal ter rekel pri sebi: "Na, čudil se boš še "ljubkovanju z Ivanko," kadar enkrat
—	na, saj boš videl in slišal!"
V svoji soibi sem našel Vereni-no pismo s pravcato karajočo pridigo zavoljo tega, ker sem spremenil politično mišljenje. Bral sem ga z zavestjo, da imam že v roki odpuščanje za svoj pretoeg. Saj sem bil gotov, ako se posreči najino početje, da mi vse odpustita veliki sodnik in posebno njegova hčerka.
"Dobri otrok! Le potrpi in čakaj prihodnje vesti o meni, in tvoje srce se razširi od pravičnega ponosa no tvojega Damiana!
—	Da le pojde po sreči." To sem rekel in smehljaje položil Vere-nino pridigo k drugim njenim pismom.
XXI.
Menica.

Naslednji dan torej sem moral biti na .straži ob velikem železnem omrežju, ki s Trga za Karroussel (b. Karuselj) vodi v veliki osrednji Tuilerijski dvor. Ta se prosti-ra pred "pavillonom z uro," srednjim delom kraljeve palače, koder je glavni dohod z mestne strani. Imel sem torej dovolj posla. Zakaj v^ak hip sem moral kot častnik straže odločati, kdo sme iti skozi, kdo ne. Ko sem naposled mislil, da bom zamenjan, me je eden tovarišev prosil, naj še zanj prevzamem par ur službo. Tako sem se vrnil šele zvečer drugi dan po Redingovem odhodu v Courbevoie. Nestrpno sem zdaj vsak trenotek pričakoval njegovega povratka. A znočilo se je, in on ni prišel, ( 'akal sem do polnoči — zaman. Ko je ura blia dvanajst, sem šel še enkrat po stopnicah navzdol in pra-šal stražo na vratih vojašnice, če se stotnik Reding ni še vrnil. Nihče ga ni videl.
Čuden nemir se me je polastil. "Jutri," sem si dejal, "ali danes pravzaprav (saj polnoč je\proč) moram plačati, a menica za 500 louisov ne zadostuje! In ako ne plačam, bosta trgovec z vozovi in konjar z veseljem vtaknila moj visoki zadatek v žep in kupčijo razveljavila." Zakaj cene so bile v resnici že nečuveno zrastle. Plemstvo je te dni neverjetno podvizalo z izseljevanjem. Okoli 60 tisoč, kakor sem pozneje slišal, jih je pobegnilo le v Švico. Tedaj plačati sem moral na vsak način; in sicer danes!
A kako? Da bi velikega sodnika prosil za posojilo 200 louisov, je bilo izključeno. Tudi ko bi bila v dobrih odnosa jih, bi mi tolike svote nikoli ne posodil, ne da bi vedel, čemu. Major me je bil ravno pred kratkim še ujezil s svojo pridigo. Ne, tema dvema ne privoščim, da bi tudi le z enim bera-škim louisom pospešila krasni načrt! Kateri od mojih tovarišev med častniki? Kar sem jih poznal od Luzerncev in Solothurncev, ki so bili bolj dobrodušni, bi mi težko da kdo mogel pomoči. Plemiški gospodje iz Berna in Freibur-ga so mi bili pa vedno tuji. Ne o-staje drugega, moram tega Baruha Frankfurterja prositi posopila. A storil sem to od sile nerad; ta človek je imel nekaj v lokavem pogledu, kar me jeplašilo.
Mej tem razmišljanjem sem nehote položil Redingovo menico pred se na mizo ter nevoljno gledal na 500 louisdorjev, 'ki niso zadoščali. Ko bi bil Reding vedel, kako bodo cene rastle, bi bil zapisal 1000 ali vsaj 800!
(Dalje prihodnjič.)
Kupujte Vojno varčevalne znamke!
Šivanka je sicer majhna stvar, pa se lahko ž njo sešije obleka za največjega človeka.
TELEFON CANAL 6027
Frank Grill's Dairy
Prva slovensko-hrvaftlca
MLEKARNA
1818 VV. Hud Street	Chicago, Illinois.
Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine.
Mleko razvaiam strankam po hiSah točno vsak dan.
Z velespoštovajem Frank Grill, slo vensko-hrvai ki mlekar
Prva in edina slovenska trgovina Z OBUVALOM (ČEVLJI)
t Chicago, HL
Andrej Ogrin, lastnik
1845 W. 22. St.,	Chicago.
Se toplo priperoča rojakom Slovencem in bratom Hrvatom. Svoji k avojijnl
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova droitveaa pravila, lično Udelaaa pisma, korerte, vabila is vstopnice sa Teeelioe, ali kake druse tUkorlae, ebrmite m sa največjo rtovanako unij ak<^ tiskarno v Ameriki, sa
NARODNO TISKARNO, 2141-50 Bloc Island Ave., Chicago, UL
Ta Vam bode Ugotovila vse tiskovine v popolno sadovoljaest glede «ene^_ točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo salo pripravna
Vplačilne knjižice sa člane in članiee, izdelane v malem topnem formata in trdo vesane. Pelje imamo v zalogi selo prikladne Nakasnloe sa blagajnike sa izplačevanje bolniške podpore in drugib izdatkov, ter Po-

botnice. Tiskane imamo tudi Bolniške Usta, večje in masjfte ia pialn pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi tek pol lakke vedno natančen pregled (tevila članov po skladih, ali razredih.
C7 Na sahtevo pošljemo vsakemu dručtvu vsoree geclnavedsatt tiskovin na ogled bresplačaol
OPOMBA: V nači tiskarni se tiska "Glasile K. S. K. Jedaeto".
MARIJA SLUGA
1828 W 22nd SI. Chieafo, III.
Telephoo« Caul 47ST
izkušena in z driav-nim dovoljenjem potrjena BABICA
M ulju dno priporoča a«, renskim in hrraikim Cenam in ogrikia Slovenkam.
Tvrdka E. Baehman.mkorp
ZASTAVE, REGALIJE IN RAZNE DRUŠTVENE POTREB-ŠČINE.
2107 S. Hamlin Ave., Chicago, Hi. Telefon: LaWndalo 441.


Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja.
Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka. ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper d rn gin jo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno
Grenko Vino —
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolozni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodee in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakorsne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rado nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
I mnbillibV kllllVVlhll I bag0> 0trpcl08ti gležnjev in drugih, najhit.cjSa in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za ma-zanjo po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumen. ntmrloQti rrln? m i n \r {n /l.nml.
Trinerjev Antiputrin
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi so v vseh lekarnah.
NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916.
0WU
JOSEPH TRINER CO.
Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave.	CHICAGO, ILLINOIS
POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRZflV.
Ustanovljena leta 1857
Nacionalizirana leta 1864
Z E 6 O LEX
je ta banka varno Suvala in držala prihranke ljudstva našega mosta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagftteljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje anaaa nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček xnaia nad $550.000.00, kar se drži v postnem zaščitnem skladu.

Naloiite torej Vaše prihranke t NAJSTAREJŠIIM NAJVEČJI BANKI V JOL JE TO.
Narastie obresti se polletno pripisojejo k glavnici, ali pa Izplačujejo ne hranilne uloge od $1.00 naprej.
m
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
JTollet,
Illinois.
LJUDSKA BANKA"