24 Didakta 194 UPORABA CUISENAIROVIH PALIČIC PRI TUJEJEZIKOVNEM POUKU / Mag. Alenka Tratnik, lektorica za angleški jezik / Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede Cuisenairove paličice so didaktični pripomoček, ki se uporablja primarno za učenje matematike, pri pouku tujega jezika pa so paličice večinoma prezrt, a nadvse uporaben, učinkovit in učencu prijazen didaktični pripomoček. Cuisenairove paličice sem spoznala pred petimi leti, odtlej pa so moj najljubši in nepogrešljiv tradicionalni didaktični pripomoček za učenje in poučevanje učencev vseh starosti ne glede na njihovo predznanje. O njihovi praktični uporabnosti in možnostih uporabe pri pouku angleščine pa več v nadaljevanju. Cuisenairove paličice Uvod Eden izmed pomembnejših elemen- tov pri načrtovanju aktivnosti tuje- jezikovnega pouka je upoštevanje načina sprejemanja znanja učencev in uporaba ustreznega didaktičnega pripomočka. Na izbor didaktičnega pripomočka za pouk in delo z učenci vpliva več dejavnikov: namen in cilji pouka, učna vsebina, učne oblike, me- tode in pristopi, značilnosti socialnega okolja, učencev in učitelja ter učiteljev odnos do določenega pripomočka (Ka- lin 2004). Didaktični pripomoček naj bi omogočal kar se da aktivno učenje (Marentič Požarnik 2000) in učenje v medsebojni interakciji (Johnson in Johnson 2009), ki lahko poteka med učiteljem in učenci ali med učenci. Za pouk angleščine kot prvega tujega jezika je danes na voljo vrsta speci- alnih didaktičnih pripomočkov, kot so didaktične igre (Dobrila, Gorjup in Potočnik 2009), ilustrirane kartice z dopisano besedo (Selič 2012), slikovne kartice, lutke, domine, leseni čepki, kinetični pesek idr. Poleg teh je za uresničevanje ciljev tujejezikovnega pouka nujno omeniti še Cuisenairo- ve paličice, le-te so za razliko od prej naštetih pripomočkov večini učite- ljev tujega jezika dokaj nepoznane, pri pouku pa jih je mogoče uporabiti za dosego različnih učnih ciljev in za različne namene, tako za razvijanje govornega sporočanja, usvajanje do- ločene jezikovne stopnje, spoznavanje jezika (Požgaj Hadži, 2003) kot tudi za vadbo besedišča. Cuisenairove paličice kot didaktični pripomoček za učenje jezika Cuisenairove paličice, poznane tudi kot matematične palčke ali rodke (Li- povec in Antolin 2014), je Georges Cu- isenaire izumil v 30. letih preteklega stoletja v Thuinu v Belgiji za razvijanje matematičnih sposobnosti in poučeva- nje aritmetike. Uporabljal je le deset različno obarvanih paličic in ugotovil, da učenci lažje razumejo matematiko, če jim da material, s katerim lahko vidijo in otipajo relacije, na katerih temeljijo osnove matematike. Inova- tivni didaktični pripomoček je ostal nepoznan kar 23 let, dokler Cuisenaira leta 1953 ni obiskal britanski profesor matematike Caleb Gattegno, ki je upo- rabo paličic prek učnega pristopa Tiha metoda (angl. The Silent Way) razširil tudi na področje poučevanja jezikov (Gattegno 1963). Danes se Cuisenairove paličice upora- bljajo predvsem za poučevanje mate- matike (zlasti na predšolski in osnov- nošolski stopnji), za poučevanje tujih jezikov pa jih uporablja le malokateri učitelj. A kot z obžalovanjem ugota- vlja Čerček (2012), so v slovenskem iz- obraževalnem prostoru Cuisenairove paličice celo matematikom dokaj slabo poznane. Na spletu zanje dobimo le borih 91 zadetkov, redki so tudi stro- kovni članki na to temo (Čerček 2012; Lipovec in Antolin 2014; Šepul 2009), pa še ti se osredotočajo na uporabo paličic pri pouku matematike. O upo- rabi Cuisenairovih paličic pri tujem jeziku so na voljo le angleški prispevki in zapisi na spletnih blogih. Pri tujejezikovnem pouku je Cuisena- irove paličice brez kakršne koli pri- prave mogoče uporabiti za različne jezikovne stopnje oz. znanja učencev v vseh fazah učnega procesa in po mojih izkušnjah vselej doseči zanimiv, aktiven in motivacijsko spodbuden pouk. Cuisenairove paličice omogo- čajo izvajanje različnih dejavnosti za razvijanje govornega sporočanja in za medsebojno interakcijo, spodbujajo k aktivnemu sodelovanju, ustvarjalnemu razmišljanju in inovativnosti. Paličice aktivirajo vizualni spomin, spodbujajo senzorno učenje, vzbudijo učenčevo radovednost in dvigujejo motivacijo za učenje. Aktivnosti za delo v razredu s Cuisenairovimi paličicami Osnovni set Cuisenairovih paličic predstavlja 10 paličic, dolžine 1–10 cm. Vse paličice določene dolžine so enake barve. Tiste z dolžino 1 cm so bele, kvadri z dolžino 2 cm so rdeči, z dolžino 3 cm so svetlo zeleni, s 4 cm karminasto rdeči, s 5 cm rumeni, s 6 cm temno zeleni, s 7 cm črni, z 8 cm rjavi, z 9 cm modri in z 10 cm oranžni. Koliko paličic potrebujemo za delo v razredu, je odvisno od vrste aktivnosti in števila učencev v razredu. Tako na primer za ponazoritev naglasa ali poudarka zadošča 2–10 paličic, za delo v skupinah pa potrebujemo do 30 in več paličic na skupino. Paličice je mogoče naročiti prek spleta, velja pa izbrati lesene, saj so te narejene iz naravnih, človeku prijaznih materialov in so prijetnejše na otip kot plastične. Didakta 194 25 Učenje s Cuisenairovimi paličicami Cuisenairove paličice lahko za pou- čevanje tujega jezika uporabimo v najrazličnejših aktivnostih za delo pri pouku ali samostojno delo učencev s ciljem razvijanja govornega sporoča- nja, za razlago slovničnih struktur, za posredovanje nove učne snovi, za pri- povedovanje in ustvarjanje zgodb, opi- sovanje razmerij, utrjevanje besedišča, za ponazoritev časov idr. Ker aktivnosti s paličicami temeljijo na konkretni in vizualni predstavitvi, omogočajo lažje razumevanje slovničnih struktur in pomnjenje besedišča. Še več, aktivnosti s paličicami spod- bujajo pozitiven in bolj sproščen ter »lahkoten in zabaven« način učenja; primerne so za vse tipe učencev, naj- bolj pa bodo v njih uživali vizualni in kinestetični zaznavni učni tipi. Čeprav se zdi, da so paličice bolj primerne za delo z mlajšimi učenci, jih sama upora- bljam tudi pri poučevanju odraslih in študentov poslovne angleščine. Glede na vlogo učitelja oz. učenca delim ak- tivnosti v vodene in samostojne. Vodene aktivnosti Vodene aktivnosti zahtevajo aktivnega učitelja, čigar vloga je voditi in usmer- jati potek aktivnosti. Učitelj paličice lahko uporabi za razlago nove sno- vi ali pa prek zastavljanja vprašanj v aktivnost vključi tudi učence, s čimer omogoči večjo dinamiko in personali- zacijo pouka. Med učiteljem in učen- cem poteka izmenjava vprašanj in od- govorov, pri čemer se učitelj odziva na odgovore učencev in na podlagi le-teh prilagaja smer pogovora. Na vprašanja lahko odgovarja en ali več učencev, učitelj pa lahko povpraša tudi po na- daljnjih pojasnilih ali zastavi dodatna vprašanja. Izmenjava je odvisna od raznolikosti učenčevih odgovorov, ki so vselej poljubni in jih ni mogoče predvideti vnaprej, zato te aktivnosti od učitelja zahtevajo nekaj več iznaj- dljivosti, prilagodljivosti in domisel- nosti. Učenci prav tako v aktivnosti vstopajo s svojo domišljijo in ustvarjal- nim razmišljanjem in s tem ustvarjajo zgodbo ter vedno nove in zanimive situacije. Primeri vodenih aktivnosti so na primer opisi prostorov/dogod- kov, razlaga pojmov, pripovedovanje zgodb itd. Podrobneje predstavljam štiri primere vodenih aktivnosti. 1. aktivnost Cilj: utrjevanje in ponavljanje seda- njih časov (Present Simple, Present Continuous), razvijanje govornega sporočanja Učencem povemo, da bomo skupaj ustvarili zgodbo. Vzamemo eno od pa- ličic in jim zastavimo vprašanja: Who‘s this? What‘s her/his name? How old is (s) he? Where does (s)he live? What does (s) he like doing in her/his free time? What is (s)he doing now? Vzamemo paličico druge barve in, upoštevajoč učenčeve predhodne odgovore, zastavimo na- daljnja vprašanja. Ta so lahko enaka ali drugačna, kot smo jih zastavili pri prvi paličici. Z dodajanjem paličic gradimo zgodbo in ustvarjamo razmerja med osebami (živalmi, predmeti). Dodamo lahko poljubno število paličic in tako dolgo, dokler učenci kažejo zanimanje za nadaljevanje zgodbe. Ustvarjanje zgodbe Aktivnost je mogoče ponoviti poljub- nokrat, določiti je mogoče tudi kraj in čas dogajanja. Moje izkušnje kaže- jo, da so z dodajanjem paličic osebe, predmeti, potek zgodbe in njen izid vsakokrat drugačni, odgovori učen- cev pa vselej raznoliki, inovativni in velikokrat povsem nepričakovani. Po- membno je, da upoštevamo in sprej- memo prav vse učenčeve odgovore, da jih ne zavrnemo, pa naj bodo ti še tako neobičajni. Kar zadeva strukturo, je opisana aktivnost vedno enaka (učitelj zastavlja vprašanja, učenci odgovarja- jo), vsebinsko pa zaradi raznolikosti učenčevih odgovorov vsakokrat dru- gačna in neponovljiva. 2. aktivnost Cilj: ponazoritev števila zlogov v be- sedi in mesta naglasa ali stavčnega poudarka Izberemo besede, ki jih bomo upora- bili za našo ponazoritev. Kot primer vzemimo besedo apple. Besedo najprej izgovorimo in učence vprašamo, koli- ko zlogov ima. Pravilen odgovor je dva zloga, zato vzamemo dve paličici, eno bele in drugo rdeče barve. Položimo ju na mizo in učence vprašamo, kje je mesto naglasa. Ta je na prvem zlogu, zato na levo položimo rdečo paličico, ki ponazarja naglasno mesto, poleg te pa na desno stran paličico bele barve, ki ponazarja zlog. Učenci izgovorijo besedo, pri čemer s prstom pokažemo na rdečo paličico – mesto naglasa. Postopek ponovimo z besedo z dve- ma zlogoma ali z drugo besedo z več zlogi. Ponazorimo to na primeru bese- de spaghetti. Ker ima beseda tri zloge, uporabimo tri paličice (dve beli in eno rdečo), ki jih položimo na mizo. Učen- ce povprašamo po mestu naglasa in paličice razporedimo v zaporedju bela – rdeča – bela paličica. Učenci izgovo- rijo besedo in s prstom pokažejo na rdečo paličico – mesto naglasa. Ko so učenci seznanjeni z aktivnostjo, lahko paličice razporejajo tudi oni. Aktivnost lahko večkrat ponovimo, pri čemer lahko uporabimo vedno druge bese- de, pa tudi tiste besede, ki učencem povzročajo težave pri naglaševanju. Pri tej aktivnosti je pomembno, da vedno uporabimo paličice iste barve, v našem primeru rdeče za ponazoritev naglasa in bele za dele besed (zloge). Na podoben način lahko vadimo, utr- jujemo ali ponazorimo tudi stavčni poudarek. Potrebujemo toliko paličic, kolikor je besed v stavku/povedi, za 26 Didakta 194 stavčni poudarek pa paličico rdeče barve, ki jo premikamo glede na to, na kateri besedi želimo, naj bo poudarek v povedi. 3. aktivnost Cilj: podajanje, usvajanje in utrjevanje besedišča, slovnične strukture It‘s Paličice uporabimo kot gradnike za va- denje besedišča. Ko zgradimo model, učence povprašamo, kaj smo zgradili (What‘s this?). Učenci odgovarjajo, npr. It‘s a house. / It‘s a car with two passen- gers. / It‘s a man fishing by the river. Mo- žna različica te aktivnosti je, da neki model sestavijo učenci in nato sošolce povprašajo, kaj postavitev predstavlja. Ali pa da s sestavljanjem prične učitelj, nadaljujejo pa učenci, pri čemer mora biti iz začetne postavitve razvidno, kaj smo želeli sestaviti, sicer se aktivnost lahko kaj hitro izjalovi in ne da pri- čakovanega rezultata. Poudarim naj še, da to aktivnost lahko uporabimo le za konkretno, razmeroma osnovno besedišče, težje pa s paličicami upo- dobimo abstraktne besede, pojme ali kompleksne besedne zveze. Učenci gradijo modele s Cuisenairovimi paličicami. 4. aktivnost Cilj: podajanje, utrjevanje in ponavlja- nje slovničnih struktur There is/The- re are, krajevnih predlogov; vadenje besedišča (bivalni prostori, oprema, pohištvo) Iz paličic sestavimo tloris prostora (hiše, stanovanja, šole) s poljubnim številom sob in kosov pohištva. Učence povprašamo, kaj naj bi paličice pred- stavljale, in jih prosimo, da pojasnijo svoje stališče (What do you think this is and why?). Nato jim za vsak prostor (sobo) zastavimo različna vprašanja, npr.: Which room is this? How about this room? What makes you think this is the (kitchen, gym ...)? Where is the (garage, bathroom …)? What other rooms are there in this house? Name the fur- niture in this room. What’s next to the (bed, sofa)? Aktivnost je mogoče uporabiti tudi kot uvod v učno uro, pri kateri obrav- navamo zgoraj omenjene strukture in besedišče. Uporabimo poljubno število paličic, ki predstavljajo mesto, ulice, zgradbe, sobe, pohištvo, in sočasno opisujemo postavitev, npr. There are five rooms in this house. / Next to the kitchen on the left there’s a dining room. There are six chairs and a large table. Lahko pa učencem damo navodilo, da iz paličic po nareku sestavijo neki realni ali sanjski prostor, zgradbo, me- sto ali pa ga zgradijo sami in ga nato predstavijo, opišejo. Take aktivnosti pa so že del aktivnosti za samostoj- no delo učencev, ki jih obravnavam v nadaljevanju. Aktivnosti za samostojno delo učencev V središču teh aktivnosti je učenec kot samostojni in aktivni ustvarjalec uče- nja. Učitelj je odgovoren za vodenje in koordinacijo aktivnosti ter spodbu- janje in pospeševanje učenja. Njegova poglavitna naloga je, da omogoči in ustvari ustrezne pogoje za izvedbo aktivnosti, spremlja in usmerja potek dela ter spodbuja učence, jih motivira in jim nudi ustrezno podporo. Pred začetkom aktivnosti da učencem na- tančna navodila, ti pa so nato pri delu s paličicami samostojni. Učenec lahko dela sam, v paru ali v skupini. S sode- lovanjem v skupini se poleg doseganja ciljev tujejezikovnega pouka spodbu- ja tudi dinamiko skupine, krepijo se medsebojni odnosi in razvijajo social- ne veščine. Aktivnosti za samostojno delo učencev uporabimo, potem ko so učenci že vajeni dela s paličicami, sicer se lahko zgodi, da učenci ne vedo povsem, kaj bi z njimi počeli. Paličice je v aktivnostih za samostojno delo mogoče najbolj učinkovito uporabiti za razvijanje govorne jezikovne zmo- žnosti, kot kažejo spodnji trije primeri. 1. aktivnost Cilj: razvijanje govornega sporočanja in sporazumevanja Vsak učenec dobi deset paličic. Upo- rabi jih za predstavitev sebe (npr. vi- deza; svojih interesov in konjičkov; izkušenj, načrtov, idej; prijateljev, družine, doma). Učenci nato v paru ali v skupini opišejo sebe. Študenti predstavljajo svoje podjetniške ideje. 2. aktivnost Cilj: razvijanje govornega sporočanja in sporazumevanja, utrjevanje prete- klika (Past Simple Tense) Delo v paru. Vsak par dobi 10–20 pali- čic. Učenci opišejo svoj včerajšnji dan, vikend, šolski izlet ali pa, kaj so počeli med prazniki, počitnicami. Iz paličic najprej naredijo časovno premico, na katero polagajo paličice različnih barv. Vsaka paličica predstavlja neki dogo- dek, dejavnost, dogodivščino, izkušnjo. 3. aktivnost Cilj: razvijanje govornega sporočanja in sporazumevanja Učence razdelimo v skupine (4–6 učen- cev), vsaka skupina dobi 40 paličic. Povemo jim, da bodo naredili »sliko« z naslovom, npr. Prazniki, Vreme po- leti, Zima. Naslov je lahko izmišljen ali pa povezan z učno snovjo. Določimo čas, ki ga imajo na voljo za postavitev (najmanj 3 min). Vsaka skupina nato na kratko ali z določenim številom povedi predstavi svojo postavitev. To aktivnost lahko uporabimo tudi za opis in obnovo prebranega besedila, Didakta 194 27 članka, knjige, literarnega dela ali pa za ponavljanje določene učne snovi. Zaključek Učitelji tujega jezika se večkrat sre- čamo z izzivom, kako v široki ponud- bi didaktičnih pripomočkov na trgu izbrati tiste, s katerimi bomo v kar največji meri in čim učinkoviteje do- segli ne le začrtane učne cilje, temveč tudi in predvsem motivirali učence ter omogočili kar se da aktivno in inte- raktivno učenje. Cuisenairove paličice so didaktični pripomoček, ki omogoča prav vse zgoraj navedeno. Še več, pa- ličice odlikuje enostavna in raznovr- stna možnost uporabe, ki temelji na premisi, da je usvajanje jezika mogoče tudi brez papirja in svinčnika, raču- nalnika ali multimedijskih tehnologij. Pomeni vračanje k tradicionalnemu načinu dela z učenci in predstavlja dobrodošlo novost v poplavi uporabe sodobne informacijske-komunikacijske tehnologije. Edina pomanjkljivost pa- ličic je, da so učiteljem tujega jezika manj znane. A upati je, da bo pričujoči članek zapolnil vrzel v poznavanju pa- ličic ter predvsem spodbudil učitelje k uporabi tega nadvse uporabnega didaktičnega pripomočka tudi pri po- uku tujih jezikov. Literatura Čerček Natalija (2012) Čudežne Cui- senairove paličice. Didakta, letnik XXII, št. 158: str. 43–45. Dobrila Vesna, Gorjup Peter in Potoč- nik Bernarda (2009) 80 iger za uče- nje tujih jezikov: Priročnik za učitelje. Radovljica: Didakta. Gattegno Caleb (1963) Teaching Foreign Languages in Schools: The Silent Way. New York: Educational Solutions Worldwide. Iturain Malisa (2005) Cuisenaire rods in the language classroom. Dostopno na https://www.teaching english. org.uk/article/cuisenaire-rods-lan- guage-classroom, 19. 7. 2017. Johnson David W. in Johnson Roger T. (2009) An Educational Psychology Success Story: Social Interdepen- dance Theory and Cooperative Learning. Educational Researcher, letn. 38, (št. 5): str. 365–379. Kalin Jana (2004) Vloga medijev pri sodobnem pouku in presojanje nji- hove učinkovitosti. V: Blažič Mar- jan (ur.) Mediji v izobraževanju, str. 213–214. Novo mesto: Visokošolsko središče. Marentič Požarnik Barica (2000) Psi- hologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS. Požgaj Hadži Vesna (2003) Didaktični pripomočki. Šolski razgledi, št. 11: str. 13. Selič Mija (2012) Celostna didaktično-me- todološka podpora zgodnjemu učenju tujega jezika – CoolPool. Dostopno na http://c00lsch00l.eu/CoolPool, 17. 7. 2017. Šepul Romana (2009) Cuisenairove pa- ličice v vrtcu. Maribor: Pedagoška fakulteta UM – diplomsko delo. Lipovec Alenka in Antolin Darja (2014) Cuisenairove paličice (rod- ke) – znan, neznan pripomoček v predšolski matematiki. Vzgojiteljica, letnik XVI, št. 2: str. 6–8. Aktivnost za samostojno delo učencev – Zima