Leto II. St. 28. V Trstu dne 2. julija 1909. Izhaja v Trstu vsak = petek popoldne = Uredništvo in npravništvo ulica Boschatto it. 5. II. nad. = Talafnn it. 1570 = m 1 1 - 111 1 Za l# belavsKi List". [ Poldrugo leto je od tega, kar smo za¬ čeli, na splošno željo tržaških, goriških in istrskih sodrugov, izdajati naš „Delavski List‘‘. Željo po tedniku, ki bi imel nalogo pečati se samo z dogodki na Primorskem, so izrazili sodrugi ponovno. Ni bilo seje, ni bilo sestanka, ni bilo konference, da niso prišli sodrugi na dan s zahtevo po novem listu. Želja je bila splošna in upra¬ vičena. Porodila se je iz potrebe vsled in¬ tenzivnega boja, ki so ga začeli proti nam na vsej črti nasprotniki naše stranke in naše velike človečanske ideje. Dolgo vrsto let bijejo tržaški slovenski delavci, v družbi z ita¬ lijanskimi sotrpini, ljut boj za svoj obsta¬ nek, za zboljšanje svojih neznosnih življen- skih, socialnih in gospodarskih razmer. V tej dolgi dobi ljutega boja so naši delavci spoznali veliko važnost delavskega časo¬ pisja. Spoznali so, da je delavsko časopisje orožje neprecenljive važnosti v boju de¬ lavstva zoper svoje izkoriščevalce in tla¬ čitelje, zoper današnji krivični kapitalistični družabni zistem, ki deli, ljudstvo v dva razreda, v razred izkoriščanih in v razred izkoriščevalcev, v razred nemamčev in v razred bogatašev v razred trplenja in v razred veselja in vživanja. In mi smo ver¬ jeli v to spoznanje naših sodrugov. In bili smo prepričani, da navdušenje, ki je vla¬ dalo v vrstah naših sodrugov po novem delavskem listu, je izviralo — ni moglo biti drugače — samo iz tega globokega spoznanja, iz spoznanja po potrebi in o važnosti delavskega časopisja. Zato smo se tudi mi z navdušenjem poprijeli težavnega dela in smo začeli izdajati „Delavski List“. .j Začetek je bil nad vse težaven. Začeli j smo izdajati „Delavski List“ polni navdu¬ šenja, navdušeni od sodrugov, polni naj- 5 boljših idej in velikih načrtov, v svesti si, |da vršimo plemenito in nad vse potrebno delo, toda .... s praznimi rokami. Pa je šlo poldrugo leto naprej. In šlo je boljše nego smo kedaj pričakovali. — „Delavski List 1 se je našemu delavstvu priljubil. In kako naj bi bilo drugače. Saj je bil in je njegov list; saj je sad njegovega spoznanja, ( njegove volje in njegovega dela. Napre¬ doval je in se širil med vse stroke sloven¬ skega delavstva na Primorskem. In preko¬ račil je te meje slovenskih pokrajin in lanes ga z veseljem čita tudi oddaljeni lovenski trpin v Ameriki. Toda vse to še ni dovolj. Se premalo e je „Delavski Fist“ razširil. „Delavski ust ‘ niše aktiven. Še se ga ne razpeča oliko, da bi ga bilo mogoče vzdržati brez lodpor, brez novih žrtev. In potrebo Utrinki iz Navršinc resnična dogodbica. Spisal ZVONIMIR Z. (Dalje). Iz gostilne S. Jeremije je puhtel pod los vonj raznovrstnih, še na pol surovih Jedil, a v kuhinji si videl na velikanskem fegromne, zvonovom podobne lonce in ko¬ nice, v katerih se je kuhalo, cvrlo in pražilo. N posebno hitrostjo so capljale ženice in brhka dekleta okrog štedilnika, mešajo v loncih, prevračaje kose mesa po kozicah in sckaje raznovrstne prikuhe. Te reve so bilo na tak način preoblo¬ žene z dela, da nisi utegnil nom eventualno vprašanje ne odgovora* d njih dobiti, kajti ■asmoditi se ni smelo nič. Kot potnik sem Inisli, da je prišel kak zaljubljen grabež, nlu odpelje iz hiše očeta Jeremije lepo Hhčerko Jazminijo. In zopet so zadoneli zvonovi navršinske cerkve in naznanili konec službe božje. Truma vernikov se je vsula iz cerkve in Čakala pred cerkvijo na velepomenbeno procesijo, ki se je imela vršiti. Prikazal se je veličasten prizor. Bandere in druga cerkvena orodja so nosilci dvig¬ nili kvišku ob spremstvu štirih dušebriž- icev. Počasi in veličastno se je pomikal Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. Posamezna številka == 6 vin, ===== tnserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K.. četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. J imamo „Delavkega Lista“. Še bolj je za nas potreben sedaj, nego takrat kadar smo ga začelj izdajati. Zato pa čutimo dolžnost, da povemo našine sodrugom žalostno re¬ snico, da bo mogel prenekati, ako ne bodo sodrugi vsi nopeli vse svoje sile, vse svoje moči, da ga ohranijo sebi in socialni de¬ mokraciji. To smo tudi povedali sodrugom na seji plačevalcev strankinega prispevka v soboto due 2(5. m. m. Na tej seji, ki je bila častno obiskana, so se 'vsi navzoči izjavili enoglasno, da list mora izhajati še nadalje in obvezali so se nabrati med sebaj v 3 tednih lepo svoto denarja, z upanjem, da jim bodo sledili še mnogi drugi sodrugi tako, da se zagotovi „Delavskemu -Listu obstanek. Ampak niti to ni dovolj. Ni dovolj, da sodrugi obljubijo, treba je, da svoje odbljube tudi izvrše. In izvrše v polni meri. Obljubo, ki so nam jo dali so¬ drugi, ko smo začeli izdojati list, so jo častno izvršili. Zato upamo, da jo bodo izvršili tudi sedaj. In morajo jo izvršil- ako nočejo doživeti žalostnega trenotka, da bi morali z nami vred žalovati zaradi pre¬ nehanja „Delavskega Lista . Obstanek našega lista je odvisen od tre¬ notka. Ako bodo sodrugi v tem trenoku napravili svojo dolžnost, potem ne bomo doživeli dneva, ko bi se naši nasprotniki- veselili nad penehanjem tega delavskega časopisa. Na delo tedaj. Kakor v začetku, nas mora tudi sedaj privsem tem težavnem delu spremljati spaznanje, da je list po¬ treben in nad vse koristen; spremljati nas mora navdušenje, tisto navdušenje, ki se porodi iz zavesti in potrebe in ki je lastno nam nesebičnim borilcem za pravico, enakost in bratstvo. Sodrugi ne smejo nikdar pozabiti, da je „Delavski List glasilo socialističnega de¬ lavstva, da je tedaj odvisen od delavstva samega. Zato pa je nujno potrebno, da so¬ drugi nabirajo sedaj radodarne prispevke, da preskrbe listu veliko število novih na¬ ročnikov, ter da list kolportirajo med one slovenske delavec, ki se še niso zavedli svojega stanu in izkoriščanja. Na delo tedaj za JDelavski List“. Darovi za „Delavshi liist u od zadnjega izkaza do danes so sledeči. Nabiralne pole. Vaupotič. Pola št. 76. Kaučič Paul 2 kroni. Škabar in Kenič vin. 50, Serny Mase 40, Kaučič Paul 30, Kozman L, Pirman F., Kociančič J., Brenic, Iglič F., Končnik F., Krasna A., Božič V., Marušič, Maruš, Vilfan ,1., Turk A., Mihevc, Pahor A., Pahor F. po 20. Jernejčič L. 30, Bara, N. N., N. N., po 10. Najdeno pri Krasni sprevod proti navršinskemu mirodvoru, na katerega pročelju (portalu) je z debelimi črkami zapisano „ Kdor umrje Se živi! u Vnovič so se oglasili zvonovi, opominja¬ joč vernike pri sprevodu na izvanredni dogodljaj, na čin pijetete, na dogodljaj ka¬ teri se ne ponavlja vsako desetletje ampak v presledkih daljših dob. Blagoslovilo se je namreč podaljšan kos navršinskega mi- rodvora, novega kraja žalosti, čegar košček bode vsakemu deležen. Med blagoslovom se je pelo različne psalme in nabožne pesmi. Po precej dolgi proceduri, se je ta resen akt pijetete končal. Sprevod se je vršil v najboljšem redu; razun malenkost¬ nega razburjenja množice vernikov, vsled bolestnega vsklika neke ženice, katerej je slučajno nek nemirnež stopil na kurje oko. Z uklonjenimi glavami so se verniki potem vrnili iz mesta žalosti na svoje do¬ move, da zavžijejo borno kosilce.- Zapustili so prostor mrtvih tudi oni štirje dušebrižci, a ko so dospeli na navršinski trg, krenili so naravnost v gostilno S. Jeremije. Za njimi množica navršinskih starešinarjev. In zopet je postal trg navršinski pust in prazen. Tako je motilo le monotono ro¬ potanje prihajajočega vlaka; mislil si da se je narava udala spancu ako ne bi v pre¬ sledkih zapihljal lahen vetrič in pomajal vrhove navršinskega drevoreda. 10, Kleidemj 40, Junker 20, ne dobi lista 40, Sega J. 40, Sinkule 20, Puklavž 20, Slamivik 20, Umek 20. V a n p o t i č. Pola št. 77. Nabralo v go¬ stilni Anton Šenka v Barkovljah: Josip Urbnič, ker ni hotel priti do družbe vin. 20, ker so se mu razsule Ciril-Metodove žigice 30, ker ni hotel priti k mizi 50, ker ni maral plesati 40, ker ni prišla žena po vino 20, za enega novega člana 20, v spo¬ min petega krsta od sodruga 20, v isti namen Pangos 30, enako J. Počkaj 20, enako Žnideršič 30, ker je plesal z Marijo Pangos 40, ker ni hotel k mizi Lovkovič 40, ker je pisal s sinom Karl Pangos 1 krono, ker «sposo» ni hotel plesati vin. 20, ker se je A. Ščuka naročil na «D. L.» Žnideršič 50. Skupaj kron 5'30. V a n p o ti. č. Pola št. 7 8. Marica vin. 30, Ožanič 20, Šardoš J. 10, Josefa Margon 40 Skupaj kron 1. V gostilni International. Pola št. 79. Zlobec kron 1, Tarlin vin. 40, Iglič 20, Stojačič 20, Iglič 10, Pirman 10, Sar- ker 10, Šraka 40, Sorici A. 10, Žigon 10, Škerjanc 20, Gosler 20, Kogoj 10, Član Srake 10, Jernejčič F. 20, Leopolda Jer¬ nejčič 40, Jernejčič A. 30, Gospodični Te- rrelli kroni 2, Matulič vin. 60, Tičer 20. Skupaj kron 7. Becker. Pola št. 80. Becker kron 1, R. Brumlik 2, G. Wallich 1, K. P. S. vin. 50, Maier 40, Dopler 50, Org. Deutsch- sprechender Social demok raten in Triest kron 4'60. Skupaj kron 10. Alojz Zlobec. Pola št. 83. E. Zeni- ram kron 1, Val. Pittoni 1, R. Piazza 1, Podobnik 2, Lacko vin. 6 Štoka 20. Per¬ kovič 40, Cirilica 20, A. C. 20, L. Z. 20, Janesevski 20, Giusto 10, N. N. 10, Tugar 20, Hortiš 20, Haljanič 10, Florijan 20, Kogoj 40, Stres 20, Valentinčič 40, Cesare Oliva 20, Richetti 26, Benedetti 60 f 30, Giraldi 20, Vascotto 30, Violini 50, De- grassi 50, Fr ate 20, Škerk 20, Benedetti G. 40, Gerbič 40, Delise 40, Srditanovič 60, Stok 60, Braiko 40, Tavcer 30, Ninin kron 1, Misetich 1, Muiesan F. 1, Russian 1. Skupaj kron 18‘06. Kresevič. Pola št. 84. Mahorčič vin. 20, Biziak 10, Benedetti 20, Mondo 10, med delavci Lloydovega konsorsija kron 4, Fornič 1, Vouk 1, N. N. 1'28. Skupaj kron 7’84. Šešek F. Pola št. 85. Sešek 20, Reven 30, Gcmsi 30, Stojkovič 20, Mozetič 20, Nečitljiv 10, Benčina 20, Šerpo 10, Falk 50, Dr. Šolar kron 1, Mritsch vin. 20, Gorjane 20, Škabar 20, Bene 20, Klinc 20, Zura 20, Skarupka 20, Rosič 20, Mislej 40, Zrukolj 20, Žveglič 10, Cerocchi 40, Gergluč 20, Ranna kron 1. Skupaj kron 7. Proti zatonu nagibujoče se solnce je spuščalo svoje milobne majnikove žarke na strehe navršinske vasi. Srečnih prebivalcev, so zapuščali domove hiteč v bližne osmice v katerih se je razpravljalo o dopoldan¬ skem dogodku, na vse mogoče načine. — Močno so začeli odmevati glasovi iz I. n. Jeremijeve gostilne. Čulo se je živahno razgovarjanje in samohvalni govori, tičoč se dneva kateri je dal priliko vprizoriti častno in veselo gostijo. Omizje se je' pri kozarcih vinca rajnega prisrčno raztovar¬ jalo. Navzoči so bili razun navršinskih li- beralno-klerikalnih faktorjev, še sledeči prej omenjeni dušebrižci: Gosp. Mangello Largo iz Navršine (capo tavolla); g. Italijan iz križevskega holma, mlad velik in rejen dušebrižec, radi njegove po¬ božnosti daleč na okolo poznan; g. Sestrina iz Sent Lapoja, mož čegar periferija je presegala vse estale, nadalje g. Stožir prijazen dušebrižnik iz Previna. Napitnice pri enakih gostijah nikdar ne izostajajo. Pili in jedli so vsi gospodje na slavo podzemskih prebivalcev navršinske občine. Po gostiji se je vesela družba stis¬ kaj e si prisrčno roke, razšla, a ostalo je pa še dosti pijače in jedače, katero so pa sklenili občinski starašini naslednji dan Kreševič Miha. Pola št. 94. Malečsa. 20, Turk o 20, Brajkovič 10, Manfioli JO, Žagar 20, Zoter 20, Šerl 20, Ferluga 20, Štok A. 50, Pohar 20, Vidmar 20, Škerl 40, Škerl G. 50, Ferga 20, Sancin 50, Zonta 40, Bizijak 50, Wiincker 50, Kape- tič 10, Počka L Skupaj kron 6. Kreševič M. Pola št. 96. Čerini kron 1, Hladnik vin. 20, Cevna 40, Nadališček 40, Bazanič 20, Hvala 50, Malschnig 40, Hruševar 40, Kropiš 30, Jaklič 10, N. N. 40, Cipel 40, V. B. 10, G. 10, Sekan 40, Kosec 60, Basela 20, Fantini 20, Sando 20, Bregantič 40, Gurginjol 10, Sosič J. 20, Kovic kron 1, Zulijan vin. 20, Sbirsa 20, Švara 20, N. N. 10, N. N. 20, N. N. 30, Bakič 15, J. Fragiaccomo kron 1, N. N. vin. 20, N. N. 20, D. E. 20, A. Era- giaccomo 20, P. T. 10, N. N. 20, S. Š. 20, en ognjegasec 40, Suša 10, Petri 40, Rossi 40, Zafred 10, Perhavc 50, Dusič 30, Furlan 20, Germek 20. Skupaj kron 14‘35. Zlobec Al. Pola št. 98. Alojz Maluša vin. 40, Corrado 40, Maraspin 10, Pacor 20, Žerjav 40, med prijatelji 60, Sparožič 40, Kvajat 10, Suban 10, Bonazza 40, Zollia 40, Kastelic 20, Sisa 20, Verginela 20, R. J. 40, J. 10, J. 10, Regent Jakob 20, Rabusin 20, N. N. 20, Kariš 10, Fur¬ lan A. 40, Batič 40, Blaženič 40, Škedenj 10, Jamšek 20, Meninič 4, Kavalič 40. Skupaj kron 7'54. Kožman. Pola štev. 87. Pačnik Fran kron 1, Bizijak Karl 1’20, Caharija Josip 1, Žigon Štefan 40. Skupaj kron 3'60. Mesečni prispevki. Skupaj kron 138.50 popolnoma pod streho života spraviti. — Uničili so drugi dan vse do kosti, a ostale kosti so sklonili sladkorni rafineriji v Dragljano pod ugodnimi pogoji v korist občinski blagajni, prodati. Še oni večer si čul zamolklo petje ka¬ tero je prihajalo od srca in duše iz nekega dvorišča in razločil si popolnoma tekst vesele pesmi: «ah kak je lušnu blu da je kar iz ust kapalu». Tretji večer po omenjenej gostiji, so se zbrali pod košatimi kostanji Mnžljev Fra¬ njo, Brentov Tone, Jei etuijev Tine ter za¬ bavljali proti upravi navršinske občine, katera je dovolila na stroške navršinskih občanov prirediti gostijo v proslavo blago- slovlienja krtove dežele znesek 150 kron. Zabavljivo govorjenje, celo grožnje se je čulo iz ust zbranih pod kostanji, ko se je dognalo, da ni zadostovala svota 150 kron za gostijo, temuč lačni želodci so zahtevali žrtev zneska 307 kron in sicer na račun srečnih navršinskih prebivalcev in Obči¬ narjev. Kritike niso seveda izostale na račun občinskih upraviteljev. Pozno v noč se je čulo Brentovega Toneta po klancu proti domu korakati iz katerega srca, se je izvila veleizdajska tužna pesem : Sto čutiš navršinec tužni. DELAVSKI LIST Razni prispevki. Rajmund Škabar.K 40.— Cisti dobiček cvetličnega plesa v Nabrežini.„ 28.29 Vaupotič nabral na komerzu v Ljubljani.„ 11.— i Premk J.,, 10.— I Vaupotič nabral v gostilni Petrič v Lljubljani.5.— j I)r. Šolar, ker je zgubil stavo s Skrajšanje delavnega časa. Ena najpoglavitnejših zahtev strokovno organiziranega delavstva je, skrajšanje de¬ lavnega časa. Delavstvo je spoznalo, da pri dolgem delavnem času, plača ne raste, da ne raste v razmerju dela ter da gospoda¬ rji delavce slepe, kadar pravijo, da ima pri dolgem delavnem času delavstvo dobi¬ ček, ker je z njim združen dobiček, boljša plača. Kdor ima v soc.ialno-političnem oziru pa le količkaj znanja, ta mora priznati cla :posledice kratkega delavnega časa so vi¬ soke, posledice dolgega delavnega časa so pa trnke mezde. V boju za skrajšanje de¬ lavnega časa, so si priborili delavci tudi boljše plače. Kjer se delavci niso znali po¬ staviti po robu dolgemu delavnemu času, so ostale tudi mezde nizke. Na Angleškem, v Zjedinjenih državah in v Avstraliji, kjer je delavničas razmeroma krajši nego pri i nas, so delavci navajeni na boljše življenje. Obratno je pa delavec na Ruskem in v Turčiji, kjer je v veljavi dolgi delavni čas, zadovoljen s skromnim življenjem. Na An¬ gleškem, v Ameriki in v Avstraliji, imajo delavci pri kratkem delavnem času najvi¬ šjo plače; v Turčiji in na Ruskem pa je delavec pri najdaljšem delavnem času, naj¬ slabše plačan. Delavec, ki dela po 11, 12 ali še več ur na dan, je po delu naravno ves izmu¬ čen. A ko se zračuna še pot na delo in domov, mu ostane še komaj dosti časa za spanje, Ako pa vkrade čas spanju in se poda na kako zabavo, tedaj to že ni več življenje. Kupite takemu delavcu listek za gledišče, na najboljši koncert, on ne bo imel pri koncertu onega finega umetniškega vžitka. Truden in premagan od zaspanca, bo omagal ter zaspal v sredi krasote in lepoto življenja. Izmučenemu delavcu so tuji vsi višji užitki. Najboljše muzikalične skladbe, naj¬ lepši spisi in pesniški umotvori so mu ne¬ znani. Za njega so se zastonj trudili vsi veliki umetniki v preteklosti in sedanjosti. Njega, tudi lepa narava ne more več osre¬ čiti. On čuti samo velikansko potrebo po¬ čitka. Delavec, ki dolgo ur na dan dela, si bo izbral, ako mu sploh ostane kaj časa na razpolago, kvartanje in popivanje. Ako se bo spravil k čifanju, bo čital umazane razbojniške romane ali indijanske pravljice. Zahteva po skrajšanju delavnega časa ni zahteva zaspancev in lenuhov, marveč zahteva onih, ki hočejo, da bo delavec de¬ ležen vseh višjih zakladov človeške, kul¬ ture. Kdor se stavi v službo kulturi, on pomaga duševno vzbuditi delavne mase, on naredi veliko več za povzdigo naroda kakor tisti, ki zapiše v testament kako svoto za kako narodno društvo. Prizade- i vanje po skrajšanju delavnega časa je delo za najvzvišenejši interes človeštva. Toda skrajšanje delavnega časa ni po¬ trebno samo iz nravnega in etičnega mar¬ več tudi in še veliko bolj iz gospodarskega stališča. Pri nas v Avstriji se pripoveduje, da je skrajšanje delavnega časa škodljivo, ker bi pri tem trpela domača industrija pred tujo konkurenco. Ta argument je se¬ veda piškav. Znano nam je namreč, da je delavni čas kratek v industrijelno najbolj j razvitih krajih. Tako je avstrijska indu- j strija doživela, da je bila iz mnogih krajev . izpodrinjena, kljub temu, da delajo delavci j na nemškem manj ur na dan nego pri nas v blaženi Avstriji. In Rusija in Turčija, z naj daljšim delavnim časom niste v stanu konkurirati z nemško in angleško industrijo. Mogočna amerikanska železna industrija, kjer obstoji veliko krajši delavni čas nego na Ruskem, oskrbuje zaloga s železom sibirsko in kitajsko železnico. In sploh bi lahko še več dokazali, da so na i svetovnem trgu dosegle največje vspehe j one države koder se je delavni čas skraj- j šal in so se delavcem plače zvišale — se- j veda vsled mogočnih bojev strokovnih or- ! ganizacij. S tem je tedaj dokazano, da kratek delavni čas in dobra delavčeva plača ne ovira razvoja industriji. Obratno. Skraj¬ šanje delavnega časa omogočuje višje izra¬ bljanje moderne tehnike, boljših strojev in bolj prevdarno organizacijo in disciplino tovarniških podjetij. Skrajšani delavnik po¬ veča intenzivnost delavne moči dočim pa dolgi delavni čas slabša intenzivnost de¬ lavno moči, Angleški delavec dela malo časa na dan in je najboljše plačan delavec na svetu. Toda angleški delavec je ob enem tudi najboljši delavec na svetu. On lahko kon¬ kurira tako v kvantitativno in kvalitativno z vsemi delavci celega sveta. Angleški de¬ lavec je ponosen na svoje delo, ki roma | po svetu. Tudi avstrijska industrija ne bo j trpela, ako se uvede skrajšanje delavnega časa v vseh onih podjetjih koder se ne¬ prenehoma dela. Soc. dem. parlamentarna zveza, je v par¬ lamentu vložila predlog da se skrajša de¬ lavnik na 8 ur na dan. Predlog je prepri¬ čevalno utemeljen. Poleg tega se tudi zahteva varstvo koalicijskega zakona. V predlogu se dokazuje, da je v Avstriji* nad 10.000 delavcev brezposla samo zato ker je drugih 10.000 delavcev, ki veliko pre¬ dolgo delajo. Dalje je še veliko delavskih kategorij, za katere ni zakonitega varstva. To neenakost se mora odpraviti. Načrt zakona, ki so ga vložili naši po¬ slanci, zahteva za sedaj, da se uvede 10 urni delavni čas, ki na francoskem že ob¬ stoji in ki pride v veljavo tudi na Nemškem s pričetkom prihodnjega leta. Ta zakon bo v korist onemu delavstvu, ki je še izven naših strokovnih organizacij. Nadalje se zahteva, da naj bo od 1. ja- nuvarja L908 pa do konca 1915 leta, naj¬ daljši delavni čas 9 ur na dan. Tudi ta določba ni nič posebnega za one industrije in obrtc katerih delavstvo je organizirano in ki si je znalo potom teh svojih organi¬ zacij skrajšati delavni čas. Od 1. januvarja 1916 naprej pa delav- j ni čas ne sme trajati več nego 8 ur na dan. S tem so vsi obziri tehničnega akomodi- I ranja upoštevani. Doslej je za skrajšanje delavnega časa nastopala samo socialno-demokratična stran¬ ka. Nacionalci, klerikalci, agrarci in radikalci vseh narodov in vseh konfesij in «drugi delavski prijatelji' so zagrizeni nasprotniki vsakemu skrajšanju delavnega časa, bodisi da se ta uvede zakonitim potom, ali potom strokovnih organizacij. Zato je pa tembolj potreben političen ali strokovno združen boj, ker sc gre zato, da se napravi pot zaupeljavo 8 urnega delavnika. Tudi pri nas. Na tem svetu, se dogajajo stvari, ki jih človek, kljub dobri volji, ne more razumeti. Mi smo prepričani, da mnogim italijanskim delavcem, ki so pri državnozborskih volit¬ vah glasovali za socialistične kandidate, ni bilo všeč, da je naša stranka kandidirala pri sedanjih volitvah v Trstu v JV. me¬ stnem razredu, dva slovenska socialista. Zato so ti delavci glasovali sedaj ali za kandidate ital. nacionalistične stranke, ali z belimi (praznimi) glasovnicami, ali pa sploh niso šli voliti. To je razumljivo. Ti delavci niso bili nikdar socialni- demokratje. Pri državnozborskih volitvah niso glasovali za naše kandidate zato, ker so bili socialistični, marveč zato, ker so bili kandidatje stranke, ki v Trstu poleg tega, da je socialistična, je tudi edina resna opozicijonalna stranka. Italijanski sodrugi, so imeli v svojih vrstah nekoliko takih, ki tudi niso bili zadovoljni, da je pri teli volitvah kandidirala naša stranka v mestu dva slovenska socialista. Pa ne morda, da so nosprotovali temu iz taktičnih ozirov, j marveč principijeliio so bili nasprotni, da se je v mestu, ki je italijansko ('?), kandi¬ diralo dva slovenska socialista. Kako se da to opravičiti? Na čisto enostaven način in iz čisto enovstavnih razlogov. Te osebe niso nikdar niti skušale otresti se narodnega predsodka; nikdar niso skušale se vživeti v mednarodni ideji. Zakaj ne? Zato ne, ker niso prišli k nam zato, ker so bili socialisti, marveč zato, ker so bili opozicio- nalci. Takoj pa, ko je naša stranka pove¬ dala jasno in odločno, da hoče biti najprej in pred vsem socialno-demokratična, so se spomnili, da oni niso socialni-demokratje, in so odšli. In to je bilo pametno. V naši stranki mora vladati jasnost in če tudi je in mora biti naša stranka v opoziciji proti vladajoči kamori, ne sme nikdar pozabiti svojih načel in ciljev, katerim mora po¬ svetiti glavno skrb. Raje zgubiti vse ele¬ mente, ki smo jih imeli v naših vrstah zato, ker smo bili in smo edina resna o- pozicija, nego zatajiti svoja načela, nego zgubiti socialne demokrate. Sedaj pa ni nekaterim našim sodrugom všeč, da pri ožjih volitvah nismo glasovali za slovenske narodne kandidate. Ti sodrugi pripovedujejo, da bi bili morali mi glaso¬ vati pri ožjih volitvah morali glasovati za slovenske narodne kandidate, kjer so bili ti v ožji volitvi z ital. nacionalci zato, da bi se bilo pomnožilo število opozicicijonal- nih poslancev. In stavimo glavo, da nobe¬ nemu teh sodrugov ni padlo na misel, da bi se jezili nad slovenskimi narodnjaki, ker niso glasovali že pri prvih volitvah, če že ne za vse, pa vsaj za dva slovenska socia¬ listična kandidata. Tudi na ta način bi se bilo pomnožilo število opozicionalnih poslan¬ cev in afirmacija slov. narodnjakov ne bi bila zgubila ničesar. Ampak tudi tu velja, da opozicija in naš cilj se ne soglašata. Ako smo hoteli ostati napram Italijanom najprej in pred vsem socialni demokratje, moramo ostali taki tudi napram Slovencem. Slovenskim sodrugom ne bi bilo všeč, da bi bili mi. napravili pri ožjih volitvah kompromis z italijanskimi nacionalci. Ravno tako pa nebi bilo všeč, italijanskim sodrugom, da bi bili mi napravili pri ožjih volitvah kom¬ promis s slovenskimi nacionalci. Mi ni¬ mamo nobenega povoda smatrati slovensko narodno stranko boljšo nego je italijanska nacionabi. Italijanski sodrugi pa imajo šc manj povoda. Zato poživljamo vse te sodruge, da. mesto okoli po kavarnah in gostilnah, izrazijo svoje mnenje v „i)el. Listu“, ki jim je zato tudi na razpolago. Tedaj pričakujemo. Tržaška volitve. V sredo dne 30. m. m. je izvolila tudi tržaška trgovsko-obrtna zbornina svoje 4 zastopnike v mestni svet.. Navzočih volilcev je bilo BO, dva nista bila navzoča. Glaso¬ valo je vseh 36, in vseh 36 je bilo tudi veljavnih. Izvoljeni so bili: Peter baron Morpurgo, 36 glasov. Klodvig vitez Budinieh, 36 » Fridrih Budinieh, 36 » Epaminonda C'zorzy, 34 » Od teh štirih so trije ital. nacionalci in eden, Budinieh, je. ital. nacionalni konser¬ vativec. Sedaj je izvoljenih vseh 80 po¬ slancev. 54 je bilo izvoljenih v 4 mestnih volilnih razredih, 12 v okoličanskih in 4 od trgovsko obrtne zbornice. Po strankah se dele: 57 je italijanskih nacionaleev; 12 je slovenskih narodnjakov; 10 socialnih demokratov; 1 ital. nacionalni konservativec. Novin zastopnikov je 52. Drugi so sedeli že v prejšnih občinskih svetih. Sedaj bomo i videli, kaj bo zmožna narediti ta nova j mestna zbornica za ljudstvo. Nam seveda j za sedaj ne preostane nič druzega. Po delu bomo tudi sodili. Domače stvari. Vabilo na novo naročbo Sodruge in prijatelje vabimo na novo naročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina, da jo zopet obnove. „DELAVSKI LIST“ izhaja enkrat na teden ter velja za celo leto ... K. 4.20 za pol leta .... „ 2.10 za četrt leta . . . „ 1.05 Inozemstvo več poštnina. Ob enem prosimo cenjene naroč¬ nike, naj priporočajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na °8' ed ' Upravništvo „ Delavskega Lista“. Sodrugi iz mosta in okolice so vabljeni na važno zborovanje vseli plačevalcev strankinega davka, ki bode v nedeljo dne 4. t. m. ob 10 uri zjutraj v Delavskem domu ulica Boschetto 5. II. nad. s sledečim dnevnim redom: 1. Delavsko časopisje; 2. Organizacija in agitacija. Zborovanje je zelo važno in mi pri¬ čakujemo, da se tega zborovanja ude¬ leže vsi, katerim je ležeče na tem. da se naše delavsko časopisje razširi med vse stroke slovenskega delavstva ter da se prične takoj resno in temeljito organizacijo in agitacijo v mestu in okolici, da priborimo naši stranki moč in vpliv, tei* da bo lahko vršiti veliko delo v prid zanemarjenega slovenskega delavstva. Našim cenjenim naročnikom. katerim je naročnina potekla kocem junija ali pa že prej, smo priložili poštne nakaz¬ nice, ter jih prosimo, da naročnino zopet obnove. Tudi naše cenjene zaupnike in kolporterje prosimo, da redno odračunajo. Ako bi bili vsi naročniki in kolporterji pravočasno naredili napram našemu uprav- ništvu svojo dolžnost, bi se „Delavski List danes ne nahajal v tako slabih raz¬ merah. Naši nasprotniki, slovenski in ita¬ lijanski, so dosledno nedosledni. Naravno je tedaj, da zato, ker se ravnajo vedno dosledno po svoji nedoslednosti, pridejo logično do nedoslednih sklepov. Oglejmo si jih nekoliko. Italijanski nacionalci so, cel čas volilnega boja pripovedovali, da so italijanski sodrugi izdajice svojega naroda; da so nasprotniki tržaškega italijanskega ljudstva; da so v boju proti Italijanom združeni s slovenskimi narodnjaki, ter da hočejo Trst posloveniti. Komaj se je pa izvedelo, da bodo v IV. mestnem razredu potrebne ožje volitve in da so v treh kra¬ jih v ožjih volitvah celo slovenski narod¬ njaki, so hoteli narediti z nami kompromis ter so sklenili, da bodo pri Sv. Jakobu, kjer so bili z nami v ožji volitvi slov. na¬ rodnjaki, glasovali za naše kandidate. Slo¬ venski narodnjaki so zlasti v poslednjih dveh letih pripovedovali s vso vnemo o nas ravno isto, kar so pripovedovali ital. nacionalci,o italijanskih sodrugih. Pripove¬ dovali so, da smo mi slovenski socialisti izdajice svojega naroda; da smo največji sovražniki slovenskega, delavstva; da smo zvezani s kamoro, da smo rep kamore itd. Pri ožjih volitvah so pa sklenili podpirati naše kandidate proti kandidatom ital. mA cionalistične stranke. Slovenski nacionalci so pred volitvami pripovedovali, da v par¬ lamentu niso naredili naši poslanci ničesar. Pri ožjih volitvah v Trstu so pa delali na to, da bi prišlo v mestni svet kolikor mo¬ goče več poslancev, da se bo pomnožila opozicija. Mari ne zato, da tudi tam ne I bodo zopet ničesar delali. Delavci sc iz tega lahko nauče sledeče: Ako so slovenski in ital. nacionalci skle¬ nili pri ožjih volitvah podpirati naše ^kan¬ didate. so storili to obojni iz prepričanja, , da nismo nasprotniki ne slovenskega ne ; italijanskega ljudstva, marveč da smo pra- j vični napram željam in zahtevam enega in I drugega naroda. Slovenski narodnjaki so pa zraven tega še dokazali, da cenijo nase zastopstvo v deželnem zboru in mestnem svetu, da smo tam naravnost nujno P° I trebili na korist slovenskega prebivalstvi. DELAVSKI LIST 3 Ako so delavci pametni, bodo sedaj lahko Spregledali, da jili narodnjaki slovenski in italijanski lepo vodijo za nos vsikdar ka¬ dar govore v enem ali drugem slučaju slabo o nas. Prepozno! Iz gotovih viro\ smo iz¬ vedeli, da je slovenskim narodnjakom zelo žal, da nista bila izvoljena v mestu dva slovenska socialna demokrata. Med nami rečeno, največ so temu krivi tisti sloven¬ ski sodrugi, ki so na Greti glasovali za naša okoličanska kandidata Kopača in Pittonija mesto Novaka in Pereza. Toda, ako bi bili slovenski narodnjaki pametni, bi bili lahko že pri prvih volitvah glaso¬ vali v 111. volilnem okraju za Novaka, v IV. pa za Kermolja. Ofirmacijo bi bili lahko naredili vseeno na svojih drugih kandidaturah. Dr. Otokar Rybar je na t shodu pri Sv. Ivanu med svojim govorom povedal, (ako je pravilno poročilo v „Ed.“) da se bodo tudi mestni slovenski poslanci pobrigali za okolico. Ker narodnjaki n so pričakovali niti tako velikega vspeha pri volitvah kakoršnega so dosegli, je tedaj naravno, da niso verjeli, da' bo izvoljen v mestu kak slovenski narodni kandidat. Iz tega je treba tedaj logično sklepati, da je dr. Rybaf imel v misli slovenska sociali¬ stična kandidata, kadar je pri Sv. Ivanu govoril o slovenskih mestnih poslancih. Dr. Rvbar je tedaj verjel, da bosta v mestu izvoljena dva slovenska socialistična kan¬ didata in verjel je tudi, da se bosta ta dva pobrigala mnogo za okolico. Za Slovence v Trstu bi bilo tedaj častno in koristno, ako bi bila izvoljena omenjena dva slo- 1, venska socialista, in korist bi imela od tega tudi okolica. Slovenski narodnjaki so I se tedaj zavedli prepozno, da so naredili 1 neumnost in škodo mestnim Slovencem in okolici, da niso glasovali takoj pri prvih volitvah za slovenska kandidata. Tega mi . slovenskim narodnjakom seveda ne zame¬ rimo, ker so v dolgi dobi svojega obstanka naredili že toliko nespametnih in ljudstvu škodljivih korakov, da jih ni mogoče več niti prešteti. Ako njihovi pristaši ne bodo sami izprevideli, da niso naredili prav, jim tudi oni ne bodo povedali. koraki. «Edinost» pri¬ naša v svoji četrtkovi številki nekako pri- !, tožbo Ricmanjskega županstva na c. k. namestništvo, vsled postopanja nekega u- i radnika na okrajini bolniški blagajni, ki je : baje rekel, da se pred enim letom v Trstu j niti govorilo ni v slovenskem jeziku in IH se ima sedaj korajžo vlagati, slov. prošnje. j Za danes bodi povedano, da je cela j stvar zelo neverjetna. Ravno kar so prišli !; socialni demokratje v boln. blagajno in se je že začelo sprejemati in reševati tudi slovenske vloge (kar so pod liberalno ko¬ mando odvračali). In, če se je res zgodilo | da je kak uradnik tako postopal, naj se interesentje obrnejo naravnost do voditelja dr. Puecherja, ki bi rad vedel kdo je j dotični uradnik, ki samolaštno tako po- | stopa. To bi bilo tudi bolj pametno nego j delati nepotrebnih korakov na namestništvo. Toliko za danes. Ko je X. I). O. v Ljnhljiiiii imela I «velik* javen shod, je tudi sodr. Kocmur nekaj odgovarjal na konfuzije, ki jih je 1 j sklobasal predsednik goriške H20. Koc- ! mur jo temperamenten govornik, in ker • | je predsednika goriške H20. le prehudo 3 j podajal, mu je ta zaklical: Napihuje se '> kot žaba! Kocmur se mu je takoj odrezal. - j Primera velja če ste Vi vol! In predsed- nik goriške 1120. je prikimal. Občinske volitve v Pulju je vlada v vseh razredih razveljavila. Zato bo 'j imenovan komisar in sicer najbrž namest¬ il • niški tajnik dr. Bernhard Karminski. Modemi sintimilituristi. V Pragi se vrši proces proti češkim narodnim so¬ cialistom zaradi antimilitari stične propa¬ gande (?) Predsednik sodišča je včeraj vpra¬ šal enega zatoženca zakaj da so oni anti- militaristi. Odgovoril je, da zato, kor se v Avstrijski vojski ne rabi češkega jezika. Povedal je tudi da se oni ne strinjajo s francoskim antimilitaristom Hervijem. To so pač češki antimilitaristi. Takega antimilitarizma pač ni treba, da bi se av¬ strijska vlada bala. Društvene stvari. Italijanski delavski pevski z bot priredi v nedeljo 4. t. m. ob (i gostilni «Alla veduta Marina* 1’Istria, veliko mednarodno katerej bosta sodelovala tudi slovenskih in nemških delavcev, tržaške socialistične mladine. >80 vin. uri pop. v v ulici del- veselico pri pevska zbora, ter godba Vstopnina (llasbeno društvo Trst v Trstu vabi vse dosedaj vpisane člane in prija¬ telje petja, na ustanovni občni zbor, ki bo v soboto dne 8. julija t. 1. ob 8 uri zve¬ čer v prostorih «Trgovskega izobraževal¬ nega društva* v ulici S. Francesco d’ As- sisi št. 2. I. nad. DOPI8I. KOKIŠKO. Miren. Jitven shod se je vršil pri nas v nedeljo dne 27. t. m. Bil je jako dobro obiskan. Na dnevnem redu ste bili dve točki in sicer: 1. Občinske volitve in delavstvo. -2. Draginja. Shodu je predsedo¬ val sodr. Leopold Petejan. Poročal je pa sodr. Josip Petejan. V daljšem govoru je j kritiziral domačo občinsko upravo. Razložil j je reakcijonarni volilni red ter naglašal, da i mora delavstvo začeti boj za demokrati- ! zirauje občinskih zastopov. Nato je govoril o draginji. Najprej je na kratko pojasnil delovanje socialnodemokratičnih poslancev v parlamentu proti podraženju, proti ka- ! teremu so se bojevali vedno in s vsemi ; silami, kar so jih imeli na razpolago. Toda j vedno so naleteli na hud odpor pri neso- ; cialističnih in agrarnih poslancih. Tn je j razkril nesramno postopanje slovenskih kle¬ rikalnih in liberalnih poslancev, ki so prete- ; čeni teden glasovali zoper nujnost socia- j lističnega predlogo, da se odpravi carino na žito do 1. julija 1909. Naš goriški mali bog, dr. Gregorčič, katerega se morajo go¬ riški delavci jako dobro zapomniti, da mu ne bo več dovoljeno prihajati na shode prodajati svojo demokracijo. Nato se je na kratko pečal z goriskimi strankami. Go¬ riška liberalna stranka in vredno niti da živi, kajti ta straoka se pokaže med ljudstvo samo ob volilnem čašu. Svoja izvojanja je zakljnil s zatrdilom, da je gorisko delavstvo samo zmožno braniti svoje interese in sicer potem socialno-de- mokratične stranke. Govor sodrugo Pete- jana je bil sprejet z živahnim odobravanjem. Nato je govoril sodr. Cotič, ki je pozival delavstvo, naj se pripravlja za občinske volitve govorili so še Sestan, pristaš kato¬ like stranke in sodr. Tomašič. Oba sta grajala raznanje z delavci v Mirenski bolniški blagajni. Nato je po za¬ ključni besedi sodr. Petejana predsednik zaključil ta lepo vspeli delavski shod, I x stranke. Deželna konferenca v Gorici, ki bode dne 11. t. m. se ne bo vršila v društvenih prostorih ul. Teatro št. 20. marveč v ve¬ liki dvorani gostilne „Marzini“ v seme- j niških ulicah. Vse udeležence tedaj poživ¬ ljamo, da se na dan konference snidejo pri Marziniju. Vse organizacije, ki še niso naznanile j svojih zastopnikov, da store to v naj¬ krajšem čašu. Po konferenci, t. j. ob 4. uri pop. se ' vrši na vrtu gostilne ,,Manini 1 ‘ komer z 1 na čast delegatov in gostov. Pri komerzu sodelujeta delavska pevska zbora iz Pod- gore in Gorice ter se bodo vršile druge zabave. Vstopnina k komerzu je prosta. Delavce ! iz Mesta in okolice poživljamo, da se ude¬ leže v velikem števitu prijetne delavske zabave. Strokovni pregled. Parketisti na Reki so stopili v stavko, i Noben parketist ne sme tedaj odpotovati na Reko. Slikarji V Opatiji so bili primorani stopiti v stavko, ker delodajalci niso ho¬ teli mirnim potom ugoditi njihovim opra¬ vičenim zahtevam. Opatija je tedaj za sli¬ karje zaprta. Lesni delavci v Trstu imajo danes petek 2. julija ob 8 uri zvečer v Delav¬ skem domu, svoje mesečno zborovanje. Dnevni red: Prečitanje zapisnika zadnjega zborovanja; — Prečitanje bilance za me¬ seca maj in april; — Poročilo odbora; — Izvolitev enega odbornika in enega pregle¬ dovalca računov; — Slučajnosti. Vamporezci (Trippaioli) so vabljeni na važno zborovanje, ki bode v nedeljo 7. t. m. ob 5. uri popoldne v gostilni «Stradio't >> pri Sv. Ani. Skupina glavnih skladišč v Trstu. Delavci te skupine so imeli svoje zboro¬ vanje v nedeljo 27. m. m. Razpravljali so o demisiji predsednika skupine Anton Sestana. Demisije so bile sprejete enoglasno — manj en glas. Giaccomini pove, da znani Jedrejčič, bivši predsednik skupine, agitira med de¬ lavci in menda hoče ustanoviti posebno organizacijo uslužbencev glavnih skladišč. Najbrž bi rad postal . . . blagajničar. Nato pozove delavce, naj se ravnajo napram temu možu tako, kakor se spodobi. Nato so izvolili odbor, ki ima nalogo na pri¬ hodnjem zborovanju predložiti novega pred¬ sednika. Skupine prometnih delavcev so na skupni seji v soboto dne 26. m. m. eno¬ glasno vzele na znanje demisije Silvi Pa- gninija, ki je bil dosedaj tajnik teh skupin. Krajna skupina papirničarjev v Podgori je imela v nedeljo 27. jun. svoj občni zbor. Po poročilu začasnega odbora, je sledila volitev stalnega odbora. Izvoljeni so sledeči sodrugi: Bizaj Eugen, predsednik; Klančič Konštantin, tajnik; Cekuta Karol, blagajnik; Fabris Viljem, Bizjak Ivan, Klaučič Štefan, odborniki; Markič Miha, Zotič Franc, pregledovalca računov. Obenem je bil izvoljen sodrug Bandelj Andrej za delegata na dež. konferenco dne 11. julija v Gorico. mil NASILJA IN mil LJIIEZIL Lev N. Tolstoj. \ r Jasni Poljani je 2. julija 1908 napisal 80-letni Tolstoj knjigo, protest proti zlorabi krščanstva, zaključivši ga z besedami: „To sem hotel, predno umrjem, reči svojim bratom . Temeljni motto mu je: „Ne bojte se : jih, ki ubivajo telo, duše pa ne morejo ubiti, temveč bojte se bolj tistega, ki lahko ! pogubi dušo in telo . Mat. X, 28. Vsled pokvarjenega krščanstva je postalo | življenje krščanskih narodov slabše od pa- ! ganskega. Obstoječe zlo življenja se ne more odpraviti drugače nego z razkritjem religijozne laži in z ustanovitvijo religijozne resnice v vsakem človeku posebej. Pričenja svoj protest z besedami: „Pišem to, kar ! pišem, le zaraditega, ker vem, da edino to more krščanski svet osvoboditi od strašnih telesnih muk in duhovnega razvrata, ki še vanj vedno in vedno bolj pogreza, in ker jaz, stoječ na kraju groba, ne morem mol¬ čati. Vzrok bednega položaja krščanskih narodov je pomankanje sredstev višjega razumevanja zmisla življenja, vere in iz njih sledečega načina vedenja. Eno najgrobejših praznoverij ie prazno¬ verje učenih ljudi v tem-; da človek lahko živi brez vere. Prava religija je tako razmerje človeka z obdajajočim ga brez¬ končnim življenjem, katero njegovo življe¬ nje veže z brezkončnostjo in; ga vodi pri njegovem postopanju. Ako je krščanstvo zašlo, je krivo krščansko učenje, ki se od paganstva loči samo po svoji neodkritosr- čnosti in umetelnosti. Večina ljudi, de¬ lavstva, čeravno se po vnanjosti še drži stare vere, ne veruje več vanjo in se obnaša v življenju le po navadah in po spodobnosti. Manjšinstvo, takozvani izo- bračeni razred, ali prav nič ne veruje in se pretvarja le zaradi političnih idej, da veruje v cerkveno krščanstvo, ali pa skuša opravičiti svojo neskladno vero z zamota¬ nimi zofizmi. Najhujše pri vsem je to, da se ravno vladajoči razredi na najbrez- vestnejši način pretvarjajo, kakor da bi verovali v to, v kar ne morejo verovati, dočim po drugi strani malo število učenih ljudi postavlja razvojni zakon in boj za bit kot temeljno načelo življenja. Zaraditega jih vodi le pohot in ljudska strast. Vsled tega, večina delavstva, ki nima premoženja, sovraži posestnike in kapitaliste, ki ga drže v suženjstvu. Posestniki in kapitalisti, poznavajoč to sovraštvo pa s pomočjo državne organizacije in nasilja delavstvo vzdržujejo v suženjstvu. In tako se vedno bolj veča odvisnost revnih od bogatih in vedno bolj se oborožujejo narodi proti na¬ rodom ter vničujejo delo delavcevsužnjev. Poleg tega tudi ni skoraj nobene večje države, ki bi ne tlačila manjše, od nje narodnosti, in tako raste tudi vedno bolj sovraštvo naroda do naroda. Tako vlada religijozna laž in tako vlada znanstvena laž in vladajo laži, politične, mednarodne in strankarske, laži umetnosti in laži na¬ vade in ljudje krščanskega sveta žive kakor živali, edini cilj jim postaja osebni interes in boj enega z drugim. Od te dobe, ko so prvi členi cerkvenih zborov rekli: ,,Izvolilo se je Nam in sv. Duhu “ in so s tem povzdignili vnanjo av¬ toriteto nad notranjo, so priznali rezultat slabotne človeške razsoje po zborih za važnejši in svetejši nad ono edino sveto resnico, ki je v človeku, t. j. njegova vest, Od te dobe se je začela laž, ki vara duše ljudi, laž, ki je pognaila milijone človeških bitij in nadaljuje za današnje dobe svoje strašno delo. Pritem pa je bila nesreča cerkvene vere, da je poleg nje še vedno ostajalo evan- gelje, ono, ki so ga cerkve samo priznale za sveto. In to evangelje stavlja cerkveno vero na laž. Cerkev se je trudila prila¬ goditi vero položaju narodov, katerim je bila prava vera evangelja za te narode prevzvišena, so jih okradli stare paganske vere in so jim dali novo lažnjivo vero vnanjosti in jim tako vzeli vsako spozna¬ vanje nravnega življenja. Glavni vzrok sla¬ bega življenja je lažnjiva vera. Krščanski nauk v razmerju z vsemi drugimi verskimi nauki ni poseben, ni nov nauk. Je le jasnejši in točnejši izraz osnove človeškega življenja, tako da krščanski nauk o lju¬ bezni ni samo zapoved: delati dobro — marveč je izraz višjega zakona človeškega življenja, „kajti ako bodete ljubili one, ki vas ljubijo, vi, ali je to vaša zasluga? Ali ne delajo tega tudi mitničarji? In ako ljubite samo svoje brate, kaj posebnega delate? Ali ne delajo tega tuti pagani? ‘ Mat. V, 46. Razlika krščanskega nauka od prejšnjih enakih enakih je le, da imamo ljubiti tudi onega, ki nas sovraži, t. j. da je zakon ljuubezni najvišji zakon člo¬ veštva. „Delati zlo je tako opasno kakor dražiti divjo zver. Revolucij v krščanskem svetu je bilo premnogo in vse so potlačili. Tudi zadnja ruska revolucija pojema in oblastva streljajo in obešajo tisoče. Nasilja ne more premagati nasilje, zato so bile revolucije in je ruska revolucija brezuspešna. Zakon nasilja pa podpirajo ljudje sami. Nasilje vladajočih se le drži, kakor se sploh more vzdržati nasilje manjšin nad ogromno množico le vsled prevare ljudi kateri zaradi bližje in očividno manjše koristi sami sebi in drugim jemljejo velikih koristi in se ropajo svobode. Kako naravno bi bilo, da bi delavni ljudje odgovorili svojim takozvanim predstojnikom: „Pustite nas pri miru! Ako so vam imperatorjem, prizidentom, generalom, škofom, profeso¬ rjem, učenjakom potrebne vojske, brodovja, vseučilišča, sinode, konservatoriji, ječe, vislice in giljotine, napravite vi vse to sami in sami med seboj naberite denar za to, sami sodite, drug drugega posajajte v ječe, režite si glave, koljite se na vojnah, delajte to sami, nas pa pustite pri miru, ker vsega tega ne potrebujemo in raditega nočemo biti deležni vseh ted hudodelskih del! In če nima nikdo poguma govoriti tako, prihaja to odtod, ker nima nikdo več vere v sebe in ker ssakdo, iskoje malih koristi popišiča oblast nad seboj. (Dalje prih.) SOPRITCI! Kdor želi napredek naše stranke, ne sme nikdar pozabiti, da je časopisje najvažnejše orožje v našem boju. Vsak nepredek na¬ šega časopisja je napredek naše strankp, vsak korak, ki ga more zaznamovati naše časopisje, nas približuje delavskim, socialno- demokratičnim ciljem. Razširjajte torej neu¬ morno „Polavski List“, pridobivajte mn nove naročnike, zahtevajte ga po vseh jav¬ nih lokalih, v katere zahajate! Ako bo ..Delavski. List“ krepak in velik, se poveča in utrdi Vaš vpliv na javnost. ^Delavski List“ je Vaš glas, skrbite torej, da se bo slišal v vedno širših krogih! — Vse, kar storite za svoje glasilo, ste storili zase, za svojo korist. Agitator za strankino glasilo mora biti vsak posamezni sodrug! Vpiše se Delavske in« zatiral lahko vsak (lan v zadružnem uradu uliea JBoschetto 3, 4. nad., ali pa v zadružnih skla¬ diščih til. Melvedere št. 34, ul. deli'Istria št. 40. ul. del Šali ce št. 4 in ul. Aeque- dotto št. 07. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TIS K ARNA MODERNA M. S h n d A G ) m > ulica della Zonta 8. DELAVSKI LIST J = LIKflRICfl = jj^ mm poiiiifi k TRST: U ulica Sette Fontane štev. 5.1. nad. g Priporoča se sodrugom. 3 = Delo fino in točno. = S Anton sr sr z* Toplikar kovač v Gor. Vrtojbi ■=> Postrežba na dom. s Nova klobučarnica GIORGIO DE LUISA predkratkim otvorjena v ul. Barriera Vecchia št. 2 Velika zbirka najnovejših klobukov in kap vsakih oblik iz najboljših tovarn. Cene zelo nizl^c. je odprl lastno prodajalno in popravljalnico — dvokoles — v Gorenji Vrtojbi Kolesa prodaja po prav nizkih cenah! Delavci! Sodrugi! Somišljeniki! Naročajte ^JaVSki LiSt“ m sirite m 1000 ducatov izgotovljenih zarobljenih. prve vrste platnenih rjuh brez šiva. Široko so 150 cm. dolge pa 2 in 25 cm. Platno cisto izdelano iz najfinejših lanenih niti. Uporabi se lahko za najfinejšo rabo. Zaradi reducirane produkcije prodajam to - po 2 kroni in SO vin. komad, Pošlje se po povzetju najmanj 6 komadav. Cenjenim odjemalcev pa naznanjam da imam na razpolago še približno 4000 metrov najfinejših, dobro ohranjenih rumburških platnen ih odrezkov brez vsakih napak. Od 6 do 12 metrov dolge prodajam po 50 vin. meter » 12 » 18 » » » » 55 » » Jamčim popolnoma tudi takrat za trajnost in trpežnost. Dokler imam to v. skladu se pošilja samo v zavojih po 5 kg. (približno 40 do 45 metrov) po povzetju. Pozor. Ako blago ni po volji, vrnem takoj denar. Nakupi se tedaj brez rizike! S. na a a R KATBLLI 1 »-\C4,ATV1 .~ TRST. Ulica Acquedotto št. 6 . Velika zbirka igrač, okraskov, parfu- marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d. = TRST = Ulica Caserma = in ulica = Torre Bianca. Napitnina je odpravljena. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. Skladišče ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER - TRST ~— ulica delle Acque št. 20. -- £ Knjigoveznica % I mm i nmm 1 fS ul. Valdirivo št. 19. II. nad. a a o □ □ Izdeluje najfinejša in □ D tržna dela po zelo nizki a o . O % ceru. ^ <70a m a a a m n □ mn at*** Pozor 1 ^ »oveni skladišču vina in likerjev = Blizu kinematografa Eden ul. Madonnina št. 11, se prodaja različna vina prve vrste in po naj¬ nižjih cenah. Refosk .. po 56 vin. liter Moskat.. po 72 vin. liter Isjtrsko.. po 48 vin. liter Razen tega ima na razpolago še veliko zbirko belih namiznih in de- zertnih vin, likerjev, i. t. d. 1’ošilja IVanlto na dom Vzorci na okus brezplačno 2000 kron se da onemu, ki bi našel da je moje vino ponarejeno. = Skladišče vina in likerjev = L. i TRST, ul. Madonnina št. 11. !V -1 Citajte „belavskj List". Gostilna ff Časa dei Popolo H (Zadrušna delavska gostilna) Trst, ul. S. ijiizzaro in ul. S. Caterina K KAROL O li K 13 E C BRIVEC v ulici delle Acque št. 17. Piiotui mesečni tarif'. Sterilna svetilka I.oiig. SEbirka parinmarij) in mila. nnw>!Wtw»w»iw!wv»wwwnwiw»www?wmmjrmwwTmnunmTmmmwmvrm7iTmym Slovani! Podpirajte edino Slovansko knjigarno in papirnico j Josipa Gorenjca, Trst, ul. Valdirivo 40 Domača kuhinja vedno dobro preskrbliena. = Cene zmerne. = Shajališče zunanjih sodrugov. v Dobravljah na Goriškem Registrovana zadruga z omejeno zavezo. USTANOVLJENA LETA 1908. Slovani! (Podpisano se tem potom zalival j uje dosedanjim vinskim odjemalcem, posebno občnemu konsuiiinenin društvu v Iijubljani delavskemu kousuuiu v Idriji, zasebnikom v Mirnu iu drugod. To priliko pa uporabi, da priporoča ve¬ liko množino svojega še neprodanega vipav¬ skega naravnega vina iz lastnih kleti zdru¬ ženih kmetov Iz Dobravelj. Skrilj, BS rji. Sniarji, Rihenberga, Knumja in bližnjih vasi, vsem svojim dosedanjim in novim odjemalcem po M(ranjskem, Primorskem, Štajerskem, Moroškem in drugod. Pošiij a se od 56 litrov naprej po jako zmernih cenah. ZADRUŽNO VODSTVO. i; i I M i i fA