i k V. 3. V L J ü B L I A N l. DNE 18. JANUARJA 1 9 3 3 L ti I Ü 46 |enu 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka t Din. V inseratnein delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor >0 Um. Iznajt. pa ko sredo Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Dornoljubac. naročnina, reklamacije in 'nserati Upravništvu »Domol iuhn« v Litihliam eleton uredništva: 2549. Telelnu uprave: 2992 Pred novim občinskim lakonom Kakor smo že poročali, je vlada izgotovila ičrt novega zakona o občinah, ki poleg mno-manj važnih novosti zahteva tudi preure-lev občinskih meja in združitev malih občin velike občine z vsaj 2000 prebivalci. Radi te hteve bi se predvsem pri nas izvršile veli-spremembe. Vsaj polovico občin bi ukinili, ne več. Razumljivo je, da je zaradi tega na-lo med ljudstvom silno zanimanje za stvar, so o oblikah novih občin začeli živahno .spravljati in da predlogov o bodočih mejah o obsegu občin na oblasti kar dežuje. Iz-:dba novega zakona bo za vladne gospode elo trd oreh, ako bodo hoteli poslušati vse ravičene želje in predloge prizadetih obča-v. Stvar ie namreč v resnici zelo težka. Število občin na slovenskem ozemlju je Bino veliko. V drugih krajih države imajo obline, ki so mnogo večje kot naše največje podeželske občino, pri nas pa je po nekaterih elih dežele skoiaj vsaka vas občina zase. pka občina v Sloveniji ima menda le 52 prebivalcev. V takih siučajih bi se v splošnem rez škode lahko združile vse take male ob-ne v eno ,'oòjo, zaokroženo in gospodarsko očnejšo eneo. Tudi preureditev občinskih meja je mar-kje potrebna. Nova prometna sredstva, ce-e železnice, avtobusi itd., se niso ozirala na činske meje. Tako na pr. je piscu znano, mora nekje na Dolenjskem človek, ki se 'e po cesti peljati k Svojemu tri ure oddanemu županu, iti mimo dveh občinskih ura-v, preden pride k svojemu. Pripomniti pa moramo, dn je bilo poslo-nje teh malih oličin zelo poceni, včasih celo ezplačno. Od ljudstva izvoljeni župani so alrall župansko breme kot častno službo, ki jo za ljudstvo brezplačno, ali pa le za mate notarje v.šili. Novi osnutek občinskega zakona predvl-a lorej velike občine, ki bodo svoj obrat lo razširile. Povsod, kjer tega še ni, bo tre-zgraditi občinske domove, ki bodo imeli pino, dvorano za seje, ječe in stanovanja za činske uslužbence. Poleg župana bo imela aka občina še tajnika, davčnega uradnika, ažnike in sluge. Vse to pa bo veliko stalo, o bo v današnjih časih zidal občinske dove? V neki občini na Dolenjskem so izra-a'i, da bi bila bodoča nova občina s temi vimi izdatki obremenjena letno za najmanj •000 Din, to se pravi, da bi se občinske do-de dvignile za 3 Din pri vsakem dinarju direktnega davka. Ljudi tudi zelo zanima, kdo bo nastavljal občinske uslužbence: ali občinski odbor, ali bodo imenovani od zgoraj. Enako Je ljudstvo mnenja, naj izterjavanje davkov vrše še naprej davkarije, ki so se v tem oziru sijajno obnesle, in naj se tega neljubega Dre-mena ne naklada občinam. Tudi glede ječ ln stražnikov je ista. Saj imamo naše vrle orožnike in sodišča, ki v zadostni meri skrbe za red in mir. Taki in podobni so pomisleki, ki jih ima ljudstvo in prav je, da jih povemo sedaj, dokler je še čas. Upamo, da bodo gospodje na vladi upravičene želje vsega ljudstva upoštevali. Treba je zopet poudarili pravilo, naj se nameravana združitev občin res nepristransko izvede. Tu ne smejo igrati vloge ne politični, ne krajevni, ne gospodarski interesi posameznih skupin, ampak le blaginja vsega ljudstva, ki je prizadeto in ki bo nove občine s svojim denarjem vzdrževalo. Neutemeljeno zahtevo je na pr. glede tega stavila občina Kranj, ki hoče od občine Stražišče dobiti le oni del, kjer sloje tovarne in gostilne, največji davkoplačevalci stražiške občine. Tako bo skrb za delavstvo ostala okoliški občini, davke tovarn, kjer to delavstvo dela, pa bo vlekla tuja občina. O takih in sličnih poizkusih se sliši tudi od drugih strani. Upamo, da takim neupravičenim zahtevam ne bodo ugodili. Gotovo si je vlada s tem napravila težke in nehvaležno delo. Vsem ne bo mogoče ustreči. Želimo le, da bi dobili tak zakon, ki bi varoval koristi ljudstva, zaradi katerega olitine so. Sport in mladina Velik del naše nadebudne mladine se danes izživlja v športu. Ne samo mestne, marveč tudi kinetske! O športih, ki so tako raznovrstni, ima lahko vsak svoje mnenje. Mnogo iih je, ki nimajo prav nobenega razumevanja n. pr. za telovadbo, še manj za brcanje žoge. »a -boks«' že celo ne, kakor tudi ne za rokoborbo. Me.i športi je vsekako najbolj simpatična telovadba; žal, da je omejena samo na eno orgaiizacijr Za bp šport se mora nesporno smatrati turistika, ki poplemenituje duha, dviga srca kvišku — k Stvarniku v občudovanju lepote narave in vseh stvari v njej od najmanjše nežne cvetke do ogromnih gorskih skladov in vrhov. Poleg tega pa krepi telo. Mens sana in corpore sano — zdrava duša v zdravem telesu! O kakem boksanju ali žogo-brcu se da to komaj trditi. Vobče pa moramo računati s športom kot z dejstvom. Vsem tem in različnim drugim športom se je zadnja leta pridružilo drsanje na saneh in smučanje. Cim pokrije zemljo ped visoka snežna odeja, se ob sobotah popoldne in zvečer, še bolj pa ob nedeljah zjutraj komai prerineš na vlak in v vagon skozi cele gozdove smuči in gruče včasih preveč razposajenih izletnikov, ki se nič kaj ne ozirajo na druge potnike. No, pa nekaj bi se dalo že še prenesti, ako bi ne bilo med njimi tudi takih, ki na vsa usta iztresajo ne svojo, ampak iz drugih kalnih in motnih virov zajelo modrost. Da taki nedeljski športniki ne vidijo cerkve od znotraj in gredo lahkim srcem preko svojih .verskih dolžnosti, tega menda ni treba še po- udarjati. Nekaj turistov — čast jim! — se že še vidi v cerkvi tudi ob zgodnjih jutranjih urah. Toda bilo bi jih lahko mnogo več. V Ljubljani ima vsak izletnik in športnik prilike dovolj od štirih zjutraj naprej, da opravi versko dolžnost in ji posveti pičle pol uro vsaj, ko gre poleni cel dan samo za zabavo. Tu pa tam se vidi pred cerkvijo kako kolo, čigar lastnik daje čast Stvarniku pred drugim. Smuči vidiš samo na ramah po cestah in v železniških vagonih. Izletniki pravijo — tako je dejal nekoč sloviti cerkveni govornik: Saj vsak lahko časti Boga zase v prosti naravi. »Kakor da bi bilo kje v božjih in cerkvenih zapovedih predpisano, da naj se časti v naravi, ne pa v zu to posvečenih krajih,< je pristavil pridigar. Koliko jih pa je med izletniki in športniki, ki ne časte Stvarnika vesoljstva in vseh lepot na zemlji niti v cerkvi, niti v prosti naravi! Ali,ni to res in ali ni tudi potrebno, da se pove to javno? Prirejajo se izleti, razni nastopi: športni, telovadni, plavalni, kaj vem, kakšni še, najčešče ob takih urah, da si udeleženci tolažijo vest, češ, saj bi šel v cerkev, pa sem »zadržan«. A da bi zato tako zgodaj vstajal? Hm, obrne se, pa raje še poleži tiste pol ure. Samo da le pravi čas pride na vlak ali na zbirališče. Tak je v prejcejš-njem, le prevelikem številu naš današnji mladi rod, ker ga odtujujejo cerkvi in mu onemo-gočujejo versko vzgojo, kjer le morejo. Pa se ozrimo na izletniške točke, kjer so razen gostiln in krčem tudi cerkve. Marši kak izletnik ali športnik res zadosti ondi svoji verski dolžnosti. Toda koliko je zopet takili, tako mimogrede tudi pokukajo v cerkev, morda tudi pokrižajo, vsi niti to ne ali pa ìako da ni prav nič podobno križu, potem pa se še tisti kratek čas obnašajo v cerkvi teko, kakor na planini v staji pri planšancah. Ali je po vsem tem čudno, da se takili igledov uavzame tudi kmetska mladina, daleč proč1 od širokih cest do gorskih sel. Mladina, ki m dovzetna samo za dobro, ampak še bolj in prej za slabo! Zato naj velja nekaj vrstic še naši kmet-ski mladini na deželi. Športni duh je zajel tudi njo. To opažamo zlasti pozimi. Vse drvi za smučarskim športom. Najrevnejši, ako nima sredstev, da bi kupi! smuči, si sam izteke njim podobne deščice, samo da drči... No. ako je to prav za gosposko mladino, naj bo še za kmetsko, da se izeiblje pozimi. Poleti se itak dovolj! Vsekako je to bolje nego ob neokusnih salali ali celo ob kvantanju v dvomljivi družbi posedati v zaduhlih in zakajenih krčmah. Toda nekaj ni v redu tudi pri uaši podeželski, kmetski mladini. Cim dalje bojj se — ponekod bolj, drugje manj — opaža, kako izostaja ta mladina iz cerkve. Pri popoldanski službi božji boš komaj opazil v niti zasedenih klopeh kako mlajše moško lice; redka so že tudi dekleta, l-e nagubane, od skrbi in truda razorane obraze vidiš, kojih mladina vrvi ■>_•■-naj zdravili lic z objestnim smehom na njih. morda se niti ne zavedajoč, da so ravno razigrani sinovi (tudi hčere) krivi globokih brazd na ohrczili staršev. .Mislim, da je s tem i dovolj povedanega. Nauk, ki bi ga mora! zapisati oh sklepu, naj si mladina postavi sama. i Saj ima razum, um in voljo od Stvarnika ' illega. Le rabi naj oboje tako. da bo prav! F. K-n. V bratskem ob erny Od vseh strani prelepe Koroške, od Zi'e iu Drave in tam od Gosposvetskeea polja, kjer je v listih davno minulih časih slovenski kmet polrjevai svoje vojvode, so prišli pevci s svojo in našo pesmijo. Po dolgih težavah iu nepotrebnih ovirah je prestopilo 13. januarja 1933 pri Prevaljah jugoslovansko mejo 75 koroških pevcev z župnikom iz Škocijana v Podjuni iti bivšim poslancem g. Poljancem na čelu. Priredili so 6 koncertov slov enske koroške narodne pesmi. Pevci so naslopili v Slovenjgradcit, v Maribora, v Celju, v Trbovljah, v Ljubljani in končno ua Jesenicah, odkoder so se v sredo 18. januarja vrnili domov. Ni nam potreba posebej nagla sati, da so bili uaši koroški, po krvi in jeziku bratje, povsod, kamor so prišli, nejprisrčneje sprejeti in z nepopisnim navdušenjem pozdravljeni. Posebej naj omenimo lep sprejem v Mariboru, kjer je koroške pevce na Slomškovem grobu pozdravil tudi g. škof dr. Tomažič. Ob Slomškovem grobu bo zastopniki Korotana prisegli, da hočejo ostati zvesti svoji katoliški veri in mili materini slovenski besedi. Veličasten sprejem je priredila koroškim Slovencem tudi Ljubljana, kjer se je sijajno izvršil v ponedeljek dne 15. januarja večer koroške narodne pesmi pri popolnoma razprodani veliki unionski dvorani. Koncert na Jesenicah dne 17. januarja je dostojno zaključil zgodovinski pevski pohod naših bratov onkraj Karavank, ki jim s tem čestitamo na velikih uspehih. Prosimo jih obenem, naj tudi v bodoče požrtvovalno vztrajajo v boju za vero ,n narod. In še to: Da se kmalu zopet vidi mol PO SVETU Katoliška cerkev s Take mladine si žefano. Kakor znano, vladajo sedaj na Španskem brezverci, ki preganjajo katoliško vero na vse pretege ne samo doma, ampak tudi v kolonijah. Da pa španskim framasonom ne gre povsod pšenica v klasje, kaže sledeči dogodek: Okrajni šolski nadzornik v Fernando Poe v Afriki je pred dnevi odredil, da fe odstrani sv. razpelo iz vseh državnih šol D* bi fedo rse skupaj čim boij slovesno, je ukini »ni se izvrši odstranitev Križa ob n&vzačaosti otrf*. Uspeli ie bil izreden, vendar ne za okr»ija*š» šolskega nadzornika, ampak za vero. Otroci so vstali in najodločneje ugovarjati odstranitvi Vri so izjavili, da ne pridejo >več v šcio. ako ne vrne nadzornik razpela na mesto, ,v>r je bilo. Prebivalstvo mesU se je potegnilo za otroke in Križ. izjavljajoč, da bo uporabilo še druga sredstva, ako ne bo oblast ugodila zahtevi katoliških otrok in staršev. Čez nekaj ur so že bila sv razpela na častnem mestu v vseh učilnicah. Rumunija s Kralj je zmagal. V Romuniji so imeli te dni zanani*« krizo. Notranji minister, član ! kmetske stranke je zahteva! odstop načelnika policij in načelnika orožništva. Na čudo pa oba prizadeta gospoda nista ubogala in sta ostala na svojih mestih, izjavljajoč, da vživata zaupanje kralja Ministrski predsednik in voditelj kmetske stranke Maniu je soglašal v lej zadevi z notranji« ministrom, ki je trdil, da spada v smislu svoječasnega dogovora s krono v delokrog vlade in ne kralja, kdo bo zavzemal omenjeni važni mesti. Ker je kralj vztrajal pri svoji zahtevi, Maniu pa pri svoji, je podal slednji osiavko. Vse je pričakovalo, da pojde kmetska stranka v opozicijo, kar se pa ni zgodilo. Novo vlado je sestavil član kmetske stranke Vajda Vojevod. Avstrija s {tifino. V Šmarjeti v Rožu so pokopali organista, cerkovnika in obč. tajnika 65 letnega Matevža Sablačana. — V Rutah je umrl Boštjan Malle pd. Cinkovec. — V Celovec je prispel novi italijanski konzul Arno; dosedanji je prestavljen v Belgrad. — Celovški radio jc nedavno prenašal zanimivo predavanje o imenih koroških mest Predavatelj je razlagal med drugim ime Klagenfurt iz nemškega »Glanfurt«, Villach iz latinskega »Bilacum«, Ferlach iz slovenskega Borovlje«, Friesach iz slovenskega »Breže«, Bleiburg ir staronem-škega »Bliedehurg«. — »Narod naš dokaze hrani . . .« — Primanjkljaj celovškega mesta kaže 643.600 šilingov. V svrho kritja bodo črtali posamezne postavke. — O praznikih je počil veliki zvon v Crešnjah pri Žili. _ V Vrbi je umrl kanonik g. M. Wagner. Biva! je •am kot župnik v pokoju nad 20 let. — Pogorelo je gospodarsko poslopje posestnika Kranjca v Podjerbergu. - Izobraževalno društvo -KOčna« v Svečah je priredilo 15. januarja igro »Matiček se ženi«. češNsiovjtfka nekak kompromis med zahtevami iimicev in drugih narodv v državi in dosedanjim položa- 1 jem. Načrt za nemško avtonomijo določa najvišji kulturni svet, katerega volijo Nemci cele države. Ta odbor bi tvoril najvišjo pravno šolsko oblast za Nemce. Za posamezne dežele bi se ustanovili deželni šolski sveti, ki smejo ustanavljati iole in jih zapirati, nastavljati uči-telje in sestavljati učni načrt. Tem šolskim svetom bi bila podrejena tudi gledališča, filmi in radio, sploh vsa takozvana ljudika prosvet». Prosvetni minister lahko sklepe samostojnih šolskih oblasti potrdi ali zavrže. Pravica star-iev bi bila, da določajo, kakšao šolo naj obiskuje otrok. Organe kulturne šolske avtonomije vzdržuje država in najvišji nemški kulturni svet bi ime! vrhtega pravico, da Nemcem sam naloži poseben kulturni davek, če smatra za potrebno. Načrt avtonomije je vsekakor pomanjkljiv, vendar pomeni važen ko. rak k rešitvi vprašanja čeških Nemcev. Ukraiina s Štirje novi časopisi. Proti koncu minu. lega leta so izšli v Lvovu štirje novi ukrajinski časopisi. Ivan Tiktor je zače! izdajati »Nai prapor« dvakrat na teden, in humorističnega »Komarja« dvakrat na mesec. Poleg teh je izšel tednik »Nove slovo« (Nova beseda) in Ukrajinska dumka« (misel), ki pa širi boljše- "I viško misel. — Za inženjerja kemije je bi! te i dni potrjen na zagrebški univerzi Jugoslovan-1* ski Ukrajinec g Janko Erdeli. Belgija s Kakšen je previ katoličan. Belgijski katoličani imajo 16 dnevnikov tiskanih v francoskem in 12 v fiamskem jeziku. Poleg teh izhaja še mnogo tednikov in mesečnikov, ki iio- 2 brazujejo preprosti narod in 'zobraženstvo I Kako je mogoče, da mali belgijski rarod vzdržuje tako veliko število katoliških lulov. Zato, ker se Belgijci zavedajo svoje katolike doli-nosti. Katoliški Belgijec čita samo katoliški časopis. V Belgiji je popolnoma izključeno, da bi zašel v katoliško hišo brezverski ali ksk ne krop ne voda časopis. Zato pa imajo i Belgiji katoličani glavno besedo, ki ni v korist * samo veri in Cerkvi, temveč sploh državi. Egipt s Kako hočejo pomagati kmetom. Kakor povsod drugod, teko so tudi egiptski kmetj« v silni stiski, zlasti pa jih tišče dolgovi Da bi jim pomagala, je egiptska vlada dovolila finančnemu ministru, da izda za 1 do 2 in po! milijona funtov bonov, s katerimi bo dajal kmetom posojila. Ta posojila se bodo obrestovala po 4 in 4 H odstotka in se bodo morala vrniti v petih, odnosno 10 letih. Na ti način bodo kmetje rešeni oderuških obresti, ki jih morajo sedaj plačevati. Amerika S Cehi znajo. V „Koroškem Slovencu« či-tamo: Cehoslovaški prosvetni minister je izdelal načrt šolsk.- preuredbe, ki naj bi bil* • s Dober začetek. Novi ameriški državni poglavar g. Roosevelt se je te dni v Newyorku zavaroval za slučaj smrti za pol milijona dolarjev (nad 30 milijonov Din). Toda družin» po smrti Roosevelta ne bo dobila tega denarja, tudi ne njegovi sorodniki, ampak zdravi-li?če za pohabljene ljudi v Warm Springs, Georgia, kjei se bodo siromašni pohabljenci lahko zastonj zdravili na račun Rocssveltov« police, s Drobiž. V Clevelandu sta umrla 47 letni lojz Novak iz Velikih Lipljenj pri Turjaku Andrej Kremžar iz Preserja. — Mestna vla-v Newcomerstown, Ohio, ki šteje 4200 pre-'valcev, je poslala pred letošnjim božičem 0 odjemalcem vode v mestu pismo, v ka-rem pravi, da za zadnje tri mesece ne bo eba nič plačati za vodo. Vodovod je pod estno upravo in je naredil dobiček tekom ta_ _ Vsak novoizvoljeni poslanec bo dobil vi dan, ko pride k zasedanju, en iztis sve-ga pisma. (Tudi v drugih parlamentih bi bilo pismo lahko najboljša podlaga za uspešno lovanje.) — Guverner države Ohio je ime-val odličnega Slovenca g. Franceta J. Lav-ta za mestnega sodnika. — 32,000.000 ljudi ,vi ta čas v Ameriki na kmetijah. V dveh tih je to število narastlo na poldrugi milijon, sicer vsled tega, ker se ljudstvo iz mest li na deželo. — V Clevelandu sta odšla v čnost John Rus iz struške fare na Dolenjem in Jurij Podjed iz Vokla pri Kranju. Drobne novice 22.900 jezuitov je na vsem svetu. Velika pošiljka orožja, poslanega iz Italije Madžarsko, je bila odkrita po zaslugi du-jske »Arbeiter Zeitung«. Prvič bodo volile tudi žene pri občinskih * litvah v — Španiji. V zrak je zletela največja finska pomor-a trdnjava Mac Eliot. 500 milijonov metrskih stotov krompirja pridelala lani Nemčija. Za 35 milijonov več t I. 1031. Za 20 milijonov frankov zlata je poslala dni sovjetska vlada v Nemčijo. Japonci prodirajo proti Pekingu. Med krščanskimi socialisti in socialnimi mokrati v Avstriji se pripravlja sporazum skupen nastop proti nemškim narodnjakar-t. Za 50 odstotkov je nnrardlo v zadnjih 35 lih prebivalstvo Rusije, ki ima nad 160 mili-nov ljudi. Obmejno žcleznžčno postajo Pograničnajo, je na ruskih tleh, so baje zasedli Japonci. Do krvavet?» poboja je prišlo na Silve-rovo med italijanskimi in francoskimi mor-rji v kib.jskem Šangaju. Popolnoma v komunistične roke je prišlo esto Chemnitz na Saksonskem. V šahovskem turnirju v Hastingsu je do- 1 prvo nagrado Čehoslovak Flohr, drugo pa ovenec Pire, Nad 1 milijon centov svinj je poslala Polj-a v Anglijo v 11 mesecih. Vihar je uničil sovjetski zrakoplov »V II«. Dva červonca, to je 20 rubljev, plačujejo adno sovjeti za 1 dolar. (1 rubélj je okrog I Din). Z novim letom so »ugasnili« na Dunaju sdeči časopisi: »Wiener Mittag«, »Freiheit«, ^littags-Express« in »Morgengpost«. Ostavko je podala grška Calderisova »da. Se vedno traja spor med romunskim kra-m in kmetsko stranko. Vse svoje imetje — pol milijona dolarjev I« zapustil bivši ameriški državni predsed-* Coolidge svoji vdovi. Najvišjo radio-postajo na svetu ima Ru-zgrajeno na Elbrusu na Kavkazu (5663 m). KAJ JE Osebne vesti d Sedemdeseti god je obhajal 17. januarja g. Bernot Anton, posestnik in organisi v Ihanu. Povsod, kjer je bil in tudi sedaj, četudi že v letih, 7. veseljem goji lepo cerkveno petje. Je tudi zvest naročnik in čitatelj »Domoljuba« od njegovega začetka sem. Bog ga ohrani še mnogo let! d 00 letnico rojstva obhaja 19. januarja na Slemenu pri Selnici ob Dravi znana dobričina g. Peter Vogrič. Bog ga ohrani še mnogo let! d 80 letnico rojstva je obhajala oni dan mati g. patra Kazimirja Zakrajška v Ljubljani. Bog ohrani častitljivo jubilantko do skrajnih mej življenja! Domače novice d Slovenski jezik v bogoslužju. Sveta sto-lica je dovolila, da se sme pri nas odslej vršiti vse cerkveno bogoslužje, razen sv. maše, v živem slovenskem jeziku. Novi, slovenski cerkveni obrednik je že dotiskan in ga bodo v kratkem pričali uporabljati. Vse molitve pri krstu, spovedi, pri previdevanju bolnikov, pri pogrebih, blagoslovili itd., bodo duhovniki molili slovensko. Zelja fio vpeljavi domačega jezika v bogoslužje je že stara. Posebno po vojski so se naši škofje zavzeli za to. S papeževim dovoljenjem je posebna komisija začela s težkim delom, ki je bilo kronano 7. uspehom te dni, ko je sv. stolica potrdila slovenski obrednik in ga dovolila uporabljati. Bog daj, da bi nas vse to priznanje, ki ga je cerkvena oblast dala našemu narodu, utrdila v ljubezni in ?.ve-stobi do Cerkve. 448.232 radijskih aparatov deluje na Danskem. Brzovlak je trčil v osebnega blizu romunske Bukarešte; 10 -mrtvih, nad 20 hudo ranjenih. 350 smrtnih obsodb je dala izvršiti v petih letih poljska vlada. 200.000 dijakov je na visokih šolah v Rusiji. Umor je izvršila v Berlinu bivajoča hči ruskega boljševika Trockega. NOVEGA d Okrog kmetskegr. doma. Sadjar s t v o : Največja napaka naših sadjarjev, ki primeroma še precej sadijo, jo ta, da za drevje 11a splošno malo skrbijo, najmanj pa se trudijo, da bi proizvode izboljšali. Največ dela se izvrši v sadovnjaku, ko drugega opravila ni ravno v izobilju in je drevje golo. Tudi zima in zlasti ta je, ako ni premrzla, primerna za marsikatero delo. Uredite krone! Proč s suhimi vejami in na ogenj 7. njimi! Proč tudi 7. dosluženinti sadnimi drevesi! Čvrsto nad zajedavce, ki se skrivajo vsepovsod! Cepilni vosek ali vsaj 20% arborin na rane! Na ogenj tudi 7. zapoznelimi listi in zasušenimi plodovi, ki niso brez, škodljivega mrčesa! Usmilite se stradajočih ptičic! Kakor koruza in krompir, je tudi sadno drevje za prekopavanje zelo hvaležno. Torej storite mu to uslugo! Ne zabite na zimsko škropljenje z arborinom, pa vsi šadjerejci škropite, če ne, ne bo pravih uspehov! Ali ste že narezali cepiče za cepljenje marelic, breskev, češenj, sliv? Povežite cepiče v butarice in jih postavite na hladno v klet v nepreinoker pesek. — Vinograd: Nadaljujemo v, rigolanjem, špičimo kolje in ga impregniamo. Uredimo razno orodje, ne pozabimo tudi škropilnice in žveplalnice. — K 1 e t : Pazimo na mlada vina in bolezni, na cik, rjavenje, okus po gnilih jajcih! Cista klet in posoda! Ne pozabniio na žveplanje! Ali so sodi zapolnjeni in zaprti? — Gospodar-sivo: Gnoj in kompost ob vsaki možni priliki na njive in travnike! Poglejmo ua grmovje, če ga ni preveč, in če bo dopuščal sneg, tudi na jamasta pota, na jarke. Morda pri konjski vpregi ni vse v redu in so vozovi in plugi še vedno tam nekje v kotli prav taki Italijanska kraljica je obiskala te dni svojo hčer Ivano, bolgarsko kraljico. Romunska kuictsba vlada je podala ostavko, ker ni mogla prodreti z zahtevo, da ne smejo biti na čelu civilne uprave generali. Za 700 milijonov Irankov so znižali iran-coski vojni proračun. 1,050.000 prebivalcev je šte1. Rim 31. decembra 1932; 36.000 več kot prejšnje leto. 44 smrtnih žrtev je že zahteval letošnji mraz v Romuniji. kakor so prišli z njive? Kaj pa spisek stroškov in dohodkov v preteklem letu? Žalostno izgleda, kaj ne, ampak potreben je za vsakega pravega gospodarja. — Ž i v i n o r e j a : V št. Jurju polagajo govedu dvakrat na dan : zjutraj od 5--7 in popoldne od 15—17. Važno je, da krmimo vedno redno ob istem času. Ne na-mečimu živini vse krme naenkrat, ampak vsaj v dveh presledkih, med katerima ženemo živino ven napajat. — Na Grmu imajo tri krave, ki so dale v preteklem letu 3500 litrov mleka. Uspehi pravilnega postopanja! Tam vsak teden ve; hlev z vodo očedijo. Molzejo trikrat na dai, Skrbijo, da dobe mladi prašički drugo krmo k tt svinja. Prašičkom so že odščip-nili zoličke in so jim dali na razpolago prst. V kleli fantje prebirajo krompir in peso, v shrambah pa posvečajo pozornost žitom. Pletejo tudi košare. — Kdor želi imeti jajca za valenje od pravih štajerskih kokoši, in sicer po 1 Din za komad, mora to javiti že Ia mesec okrajnemu kmetijskemu poročevalcu. d Kmetijski radio — predavanja v drugi polovici januarja. Dne 22. januarja bo ob pol 8 zjutraj govoril g. dr. Veble o konjereji, popoldne istega dne pa g. dr. Kern o prvi pomoči živini. — Dne 29. januarja bo zjutraj govoril g. inž. Pire Alfonz o zložbi zemljišča, popoldne bo pa razgovor med g. inž. Žabcem, ravnateljem mlekarske šole v škofji Loki in mlekarskim mojstrom Gralikom o izdelovanju enientalskega sira. To predavanje je zlasti namenjeno slovenskim sirarjem. d Letošnji kožuhovinski sejem v Ljubljani se bo vršil dne 23, januarja. Lovci, ki hočejo za pravično ceno vnovčiti svoj plemeniti pridelek, naj čimprej pošljejo svoje blago na »Divjo kožo«, Ljubljana — velesejem. d Zvišanje krušnih cen je zadelo zlasti siromašne sloje. Zaradi naglega porasla cen moke in ostalih pšeničnih izdelkov so vse bel-grajske pekarne in vsi peki zvišali cene kruhu za pol dinarja pri kilogramu. Čeprav je teh 50 par za posameznika malenkost, bo v splošnem za belgrajsko prebivalstvo to precej visoka vsota, ker predstavlja v dnevnem izdatku helgrajskega prebivalstva za kruh zvišanje za okoli 100.000 Din. Mesečno gredo torej ti po-viški na krulu v težke milijone. Kakor navadno vsako zvišanje cen, bo tudi to v prvi vrsti zadelo uajsiromašnejše sloje, za katere predstavlja kruh glavni izdatek. d Kdor ima opravka t bencinom. Od 15. januarja dalje se sme prodajati samo s špiritom mešani bencin, do 15. februarja pa se mora porabiti ves čisti bencin, ki je namenjen za pogon motorjev. d V krizi nezanpaaja ima daljši pomemben uvodnik »Trgovski list«, ki ga zakončuje takole: Je tu kriza nezaupanja in ni je mogoče tajiti. Toda odpraviti je ni mogoče samo tako. da jo priznamo, temveč treba je nekaj storiti, da izgubi podlago. Ali pa se pri nas kaj stori v tem oziru? Menda je odgovor, ki ga dobimo na to vprašanje, še nuiogo bolj žalosten, kakor pa je kriza nezaupanja sama. d Par številk iz ljubljanske mestne klavnice. Splošni pregled za lani navaja, da je bilo v klavnici lani zaklanih skupaj 8258 glav goveje živine, med drugim 5506 volov, dalje 14.998 telet, 2642 glav razne drobnice, največ jagnjet, namreč 939, za tem 27.049 prašičev, a konjev le 156, dočim predlanskim okoli 350. Povpraševanje po konjskem mesu je bilo lani prav malenkostno, ker so si tudi revnejši sloji lahko privoščili goveje meso zaradi nizkih cen. Meso zaklane živine pa so veterinarji mestne klavnice tu m tam prepovedali zaradi raznih •entlMHa /W»«M r*",fr. zobna »rahsa » l«*01™ „rdl.r. ve d.l..o. dni r..» »edo ***** popoldne živinskih, človeškemu zdravju nevarnih bolez-ni Tako ie bila zabran ena uporaba mesa oa Ä -la, 16 krav ta 18 je bila prepovedana prodaja 8 kg b.kovega me-sa 1279 volovskega, 4538 kravjega, 5 kg konjskega, 2 kg ovčjega in 844 kg praš.čjega mesa Mestna klavnica je lani sterilizirala 77 ikrasfh prašičev in ie njih meso prodajala na prost« stojnici. Mestna klavnica pa je lani pregledala tudi v mesto uvoženo živino v zaklanem stan|n Uvoženo je bilo pod njenim nadzorstvom » goved, 4311 telet, 948 glav drobnice, 1751 prašičev, 145 prašičkov in 40.413 kg razne mesnine. . . d 50 milijonov hI vode so porabili minulo leto Ljubljančani in predmestne občine, ki uporabljajo ljubljanski vodovod. d Ne samo cvičck, tudi sadje ljubijo. Lani je bila v Ljubljani velika letina svežih gob in raznega sadja. Ljubljana je lani porabila 2 milijona 56 864 kg v približni vrednosti (> 170.592 Din domačega sadja, limon in rožičev 242,773 kg za okoli 485.546 D:n. zelenjave, povrtnine, pomaranč in domačega južnega sadja je bilo konzumirano 187 719 kg v približni vrednosti 2,252.628 Din, za inozemsko južno sadje v množini 99.845 kg pa je Ljubljana izdala 199,690 dinarjev. '/■ < sadje je Ljubljana lani izdala torej 9.10S.456 Din. d Okrog 4 milijone Din so pokadili v letu 1932. Novomeščani d Poniankunje spanja je naivečkral posledica nervoznega stanja. Stalno negovanje telesa s Fel-lerjeviin biagodisečim Elsafluidom, tem skozi 35 let preizkušenim domačim sredstvom in kozmeti-kom, vedno pomaga. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 po-skausnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 58 Din brez daljnjih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller. Stubica Donja, Elzatrg 16, Savska banovina. Med ferali Hrvat! d Vse se bori g -polom . Dolgovi 133 naših hotelov v Primorju znašaio po podatkih Jadranske hotelske zveze 73.9 milj. Din, (ločim so hoteli z vnem svojim inventarjem vredni 147.» milj. Din. d Z našnartkom »o »e igrali v Viukovcii. so se dečki, gredoč iz šolo, po cesti ii?rali z možnarčkoni, dolgim okrog K)cm. Možnarček sestoji iz dveh delov, ki sta med seboj zvezana s tenko vrvico, tako da se vsa naprava lahko drži v roki io strelja. V debelejšem delu naprave je cev, v katero nabašejo otroci glavice od vžigalic in smodnik, nato zabašejo notri še tanjši del naprave. Zatem primejo za vrvico in udarijo z možnarčkom ob zid, tako da nastane eksplozija in seveda močna detonacija. Nad tem otroci uživajo. Tak možnarček je dobil v roke tudi osemletni Mrdjenovič ter udaril z njim ob zid. Možnarček je eksplodiral vendar pa se je od zidu odbil s tako silo dà je priletel ubogemu dečku v obraz ter' ga močno ranil. Z razbito spodnjo čeljustjo in *"dar «"" "»««»«n«. »»tem (dim, I« iomsta slov,M|,, VZAJEMNA ZAVAROVALNICA v liubiani. nasproti glaunesja kolodvora iavaraie: požai vlom, nezgode, jamstvo,sleklo avto-mobile, zvonove, živlienje na vse možiie načine in posmrtninsko zavarovanje .Karitas, Pojasnila daiejo zastopniki, ki so v vsaki fari ali «lavna nišama v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 19 ves krvav se je deček kakor mrtev zgrudil i., tla. Dečka so prepeljali v bolnišnico, kjer « mu nudili prvo pomoč, nakar so ga poslali r,s kliniko v Zagreb. d Visoke številke. V preteklem letu so zj. grebške pošte prejele in odposlale naprej nad 60 milijonov raznovrstnih pisem, dopisnir, ni glednic, tiskovin in vzorcev brez vrednosti, Zagreb pa je prišlo iz zunanjega sveta 29 milj, 760.000 pisem, dopisnic itd. d Zagrebške pekarne bodo pregledali. y zadnjem času so se Zagrebčani zelo pritožb vali, kako slab kruh prodajajo peki. Te pri tožbe so dale tržnemu komisarijatu povod, d,' je odredil komisijonelno pregledovanje vsej zagrebških pekarn. Komisija, sestoječa jj zdravnika, kemika, člana zagrebškega zdr«. stvenega koinisarijata, bo te dni pregladali vse pekaroe. Zadnji čas so cene moki nekaj poskočile, peki pa ne smejo povišati cen kruhu, zato se je pač kruh poslabšal. Dejstvo, dji se je moka podražiia in da mlini ne dajejo»^ več moke na kre lit, je povzročilo, da je 16nji 80 zagrebških pokarij sklenilo prenehati obratovanjem. d Nazadovanje prometu. Z zagrebške »r loziiiske postaje se je lani odpeljalo za &54< 8totl:ov"nianj-potnikov kot predlanskem. Oj leta 1930 potniški prompt neprestano na/>-£ duje. d Delo je ustavila fabrika čokolade v žogi. .Sad 301) ljudi brez zaslužku. d Zi'trrebsUu občina bo prodala nekaj n» premični!', med drugim tildi staro klavni^ da bo mogla odplačati vsaj nekaj svojij dolga [iii Gradslri štedioDici v višini 135 » lijonov dinarjev. d Zopet bo začela poslovati sušaSka g» pirnica. d Nad 36 milijonov ljudi se je vozilo preteklem letu na vseh zagrebških Ira m va, <1 progah. d Močna občina, desina občina varaidin-ska ima 2529 jutrov gozda. 1040 julrov njiv, 271 jutrov livad. 6 jutrov vrtov, 375 julroi pašnikov in 945 jutrov cest in stavbišč. Vil to je mestni računski oddelek ccnil na 20 milijonov dinarjev. K temu je prišteti še razni zgradbe in voja'nice, ki jih ccnijo na 45 milil jonov dinarjev, l'radni inventa, jc cenjen m| 1 500 000 Din. terjatve pa znašajo okrog miJijoia dinarjev. Skupno premoženje znaša torej Kg milijonov in pol Dolga pa ima mesto V ara idil samo 3,250.000 Din. Ix naše prestolice d 643 poslopij v vrednosti 246.4 milijono« Din je bilo v letu 1932. zgrajenih v Belgrad» d Prodajno ceno soli bo anižala upra" državnih monopolov. Od 15. januarja t. I- dali stane lina namizna sol 1 kg 8 Din in ne « 12 Din. d Z denarjem nuzaj v državo! Mnogo sc ] razpravljalo, pisaio in govorilo o tem- kako 1 bilo mogoče skriti denar zopat spraviti i 1 tok. Vemo dobro, ker sami to čutimo, da denarja premalo v obtoku. Kako ga torej dob in spraviti med ljudi? V tem oziru nam pi neki naš prijatelj iz kmetskih vrst to-le: i iskati denarja tara, kjer ga ni in hrumeti m tistimi reveži, ki stiskajo par kovačev doni katere bodo porab;!' že jutri, za kar bi se i najrajše postavilo pred sodišču. Prime naj tiste, ki so nesli zaklade v Švico, Pariz. LooM ali v Holandijo in to še po večini iz pridobljen denar. Zakaj se pri teh ne «po»1" zakon, ki določa, da morajo pni, ki imaio de»» ! . inozemstvu, spraviti istega ob gotovem roku azaj, posebno ie, če so znana njih imena, 'ai denar nazajl Kadar se bo to storilo, se o tudi precej poznalo pri gospodarstvu in pri zaupanju- d Šolsko avtonomijo dobe v Jugoslaviji banatski Romuni. d Kulak. Občine, ki ne razpolagajo z redimi denarnimi sredstvi za gradbo in vzdrževanje občinskih cest v smislu § 37. zakona o edrž.avnih cestah, naj sestavijo, odnosno do-olnijo sezname zavezancev za odslužitev ljud-ega dela in. sezname za odkup te obveznosti o glede občinskih cest, in sicer v dvojnem vodu. Seznami morajo biti sestavljeni in raz-ašeni najkasneje do 15. februarja t. 1. Po pre-ku razglasitvenega in pritožnega roka pred-že občine sezname z event. pritožbami pri-ojnemu oblastvu v odobritev, t. j. v selskih činah okrajnemu načelstvu (izpostavi) in v hčinah z mestnim načelstvom banski upravi. d Trgovina s pijavkami je zelo razvita v Tnkovcih in Vel. Bečkereku. Kmetje jih love u ta način, da stopajo bosi v močvirje, nani se vsesajo na noge pijavke. Lani so plavali kilogram pijavk (200 do 300 pijavk) po Din, letos pa jim je cena poskočila na 200 in. Pijavke večinoma izvažajo v Francijo in tiglijo, in sieer žive v vrečicah po 2 do 3 kg. Slovenije pijavk ne izvažamo. d Zaplenjen je bil »Katoliški list« it. 1 od januarja 1933. »Katoliški list« je uradno gialli 7»rfrehike nadškofije. Nesreče d Nesreča ne miruje. V Medvodah je padla peči 5 letna kajžarjeva hčerka Marija Dob-/kar in si zlomila nogo. — Kamen je zmeč-nogo 31 letnemu delavcu Alojziju Urban-iču v Ljubljani. — V domači veži je padel si zlomil nogo 73 letni užitkar Jože Dcbevc Novi grobovi V Ljubljani je umrl sin trgovca g. Ludovik crkman. — V Vrbju pri Žalcu je umrla ga. erezija Nidorfer. — Pri Sv. Trojici na Pcr-iliu je odšel v večnost dolgoletni cerkovnik ene j Hrcpevnik. — V Ljubljani je ugrabila rt go. Josipino Bremiak. — V Zgornji Šiški n Ljubljani je zapel mrtvaški zvon ge. Jeleni auseh roj. Reibl. — Na Glincah pri Ljubljani zatisnila na veke oči ga. Frančiška Pekiaj. V Praprotu pri Semiču je odšla h Gospodu o plačilo ga Katarina Klemenčič, mati g. s lfonza. — V-Metliki so pokopali tamošr.jega Iskega upravitelja g. Leopolda Morelo. — Ljubljani so položili na mrtvaški oder 15 let-o gimnazistko gdč. Vlado Resnik. V Šmar-j ic odšla po večno plačilo 29 letna mladen-a Terezij^ Jerman. — Pri Sv. Marjeti pri oškanjcih je zaspal v Gospodu upokojeni oštni revident g. Ivan Miki. — V Ljubljani poklical Gospod s sveta soprogo poštnega eduradnika go. Marijo Puc. — Pri Sv. Križu ji Ljutomeru je izdihnil 80 letni Franc Stiller. — Pri Sv. Ožbaltu ob Dravi se je prelil v nebeiko domovino tamkajšnji župnik Blaž Brdnik. — V Dolenjem Logatcu jc "la ga. Lucija Plečnik roj. Urbas. - V Su-;m dolu pri I.učinah nad Škofjo Loko je , sla v srečnejšo večnost vdova Marija Sedej, ti misijonarja g. Franceta Sedeja v Severni 'Miki in sestra .r. Franceta Rajčeviča, benebbi v Vogljah pri Kranju. V Ljubliani PO NAPORIH hitra pomoč Takojšnje gretje, pomirjujoče učinkovanje SLOAN-OVEGA LINI-MENTA Vam d« naglo zložnos! In pomoč. Prodira v kožo brez utiranja. —' Učinkuje naravnost na vzrok bolezni, na razburjene «vce in ran|ena mesta. Naglo pomirja bolečine. Rabite SLOAN-OVO mast pro« revmatizmu, bole-činam v križu, išiasu, bolečinam * hrbtu, distorzije in kontuzije in proti vsem vrstam bolezni v mišicah. Üobiuo se u oseh LEKARNAH in DROOERIJAH SLOAN-ov LINIMENT odpravi bolečine 'Odobreno od Ministrslvnaocijaiilc polllioe in narodnega zdravil Samlelslto o delen,'t , iHen^m S. br Hill od 15. marea 1SJ2 « » so položili v grob soprogo delovodje go Marijo Polak roj. Čeh. Naj v miru počivajo! d f Peter Rozman, tovarniški mojster v pokoju je dne 16. jan. umrl na Jesenicah Bi! je eden onih mož, ki so pred de ellelji orali ledino kršč-socijalneimi pokretu med jeseniškim delavstvom. Vzor-možu ohi animo časten spomin! Preostalim naše iskreno sožalje. d V Zdenski vasi pri Dobrepoljah je umrl Franc Trpin po štiriletnem trpljenju, «il je vzoren katoličan in velik prijatelj dobrega tiska. N. v m. p,! Razno d Dva prosvetno-gospodarskn teraja Katoliškega prosvetnega društva v Celju. Odbor Kat. prosv. društva v Celju priredi za svoje člane in članice dva prosvetno - gospodarska tečaja. Na te tečaje so vabljeni vsi člani in članice iz Celja in okolice. Prvi tečaj se bo vršil dne 22. t. m. v nedeljo, in sicer za fante. Na tem tečaju bodo predavali: g. Zor Vinko o prosvetnem delu, g. Mihelčič Alojzij o zavarovanju in g. 1-evstik Miloš o sadjarstv. Tečaj se bo vršil v Domu v Samostanski ulici, in sicer bo začetek po osmi sv. maši. Popoldne bo istotam prost razgovor o prosvetnem delu. Drugi tečaj se bo vršit za žene in dekleta v nedeljo dne 29. t. m. tudi v Domu. d Denar. Svoječasno je bila najdena večja vsota denarja v Novem mesu. Oglašeno je /e bilo v cerkvi in Slovencu«. Dosedaj še ni lastnika. — Podružnica ^Slovenca« v Novem mesto. d Slab duh v ustih ie zelo neprijeten. Z lahkoto ga • dstranite, ako redno uporabljate odlično n:elisno zobno pasto Clilorodont. Poskus Vas bo prepričal. Tuba 8 Din. 2 mm in France se oofovarata Janez: No, Bog daj, France! Ali si tudi ti doma? France: Kam pa naj grem, saj vidiš, kako sneži. Janez: Hvala Bogu zanj! V gozd bo treba popoldne, kjer imam napravljenih nekaj kinfter drv. Kak dinarček bi rad zaslužil. Siali» je dandanes z našo kmetsko rečjo. Še za K.»l> kmalu ne bo več. Fronte: Žalibog, da je res tako. Ampak Janez, ali bi ne bilo sveta konec, če bi vedno same solnce sijalo in bi dež in tudi nevihta nikdar ne osvežila narave. Zato korajžo, bo že bolje. Morda še prej, kakor si misliva. Janez: Kaj pa piše ^Domoljub?« Saj si ga že dobil. France: Dobil, dobil. Kaj pa ti? Ali ga nimaš več? Janez: Ob novem letu sem ga odpovedal, Ne zmorem več naročnine. Fronte: Janez, meni se zdi, da nisi prav naredi. Toliko novic, toliko lepih gospodarskih in drugih člankov v korist kmetskega stanu in pa še 1000 Din zavarovalnine za »lučaj požara. In vse to za borih 38 Din letno. Saj je sam papir, ki se vedno pri hiši potrebuje, toliko vreden. Mica (Janezova žena, ki je poslušala pri vratih, pride v sobo): Prav imaš France. Res je težko na svetu, pa ne samo nam. Zakaj pa naši verski nasprotniki ne odpovedo svojega časopisa, če prav tudi marsikateremu izmed njih rožice ne eveto. Janez; Vse"lepo. Ampak denar, denar! France: Je vse zastonj in ne pomaga noben izgovor. Za Domoljuba« mora biti denar. Saj je vedno kaj pri hiši, kar se lahko proda. Skoiaj bi trdil, da najdeš tistih 38 Din take rekoi- v smeteh okrog bajte in kozolcev, čt le hočeš. Mica: Tako je! Jajčka imamo in kok' š imamo in še druge pridelke iiam je Bog dal. Bomo že kako utrpeli tiste dinarčke. Janez: Ampak sitna pa si. sitna! France: Bog« zahvali, Janez, da imaš tako fest soprogo. Zena, ki jI je Domoljub', naš katoliški list tako pri srcu, je zlata vredna. Ce nasprotniki žrtvujejo za slabe časopise, pa mi katoličani ne bomo nekaj utrpeli za svoje dobre katoliške liste. Še na smrtno uro se boš kesal, če »Domoljuba opustiš. Janez: Ce je tako, pa naj lio. Mica: Pa kar precej obuj škornje iti olile ci kožuh, pa takoj nesi denar na pošto, da ne ho prepozno! France: To je prava beseda! Naj bi čuli vsaj ob 12 uri vsi katoliški Slovenci, vsi naši možje: V vse katoliške liiie. v vse katoliške družine 'katoliiki časopis in sicer samo in edino katolièki časopis1 k Ivan fsašelj: živali v slov. pregovorili in rokih. — Novo mesto 1082. Cena 5 Din. — -V pre-aovorili leži zaklad modrosti preprostega u oža, stoji zapósano v začetku te knjižice. Mi že ne znamo .ce ceniti vrednosti pregovorov, ker smo jili že precej pozabili. Skrbimo, ila se ne bodo popolnoma izgubili in da zopet pridejo nekoliko med naše ljudstvo! Ta dva namena ima Sašljeva zbirka. -Mnogo veselega, pa tudi mnogo modrega in resnega je v teli živalskih pregovorih. Zato to zbirko toplo priporočamo knjižnicam in posameznikom. Seziimo po »jej in se uòiuio pristne narodne mio: drosti iz nje. Dajmo jo v roke naši mludini, da pride tovrstne narodno blago zopet med naša slu vensko ljudstvo. — NaroČite jo pri pisatelju ali pa prt naših knjigarnah! .Noli nemiri » Spalliii. Od .dkrilja zadnjih prevratnih načrtov vre v .Španiji zmerom močneje. V ite feloni jé prišlo do krvavih pouličnih bojev, kjer 60 igrale bombe in ročne granate posebno mot» «dogi Podobni nemiri so se pojavili v Madridu in ostalih mestih. Slrtta: Mlade komuniste w v madridske zapore. Sveta viata v Kimu. Kakor znano, se oh vsake» svetem letu (letošnje se začne z velikonočni« dnevom) z veliko ceremonijo odpirajo sveta vrat' Petrove cerkve. Papež se je odločil, da bo lei»1 H) sam storil kljub velikim naporom, ki so s M obredom zvezani. Reilteil posadke »Atlantique.. Kapitan Fick, vodi' ladje »Ruhr«, je, kakor znano, reäil 86 mož s f«» coskega gorečega »Atlantiquea« tv Očala, ki dajo slepcu vid... Teleskopična očala, ki jih je newyorski zdravnik dr. William Fein-bloom po sedemletnih preizkusih izumil, vrnejo celo slepcem z dvoodstotno vidno možnostjo delni vid. Dvoodstolna vidnost velja pri okulistih za popolno slepoto. Prvi manevri v novi uniformi. Po uvedbi nove uniforme v angleški armadi je vežbal 2. polk prve «aje v Aldershottu. Slika nam kaže, kako sijajno odgovarja siva uniforma sivi naravi. Pogled na Rockefellerjev Radio-City v New Yorkn. Ä'otftbÄ fÄ ^nFnirtoP^rg,<,rs vred r,kai dner doži">° ».«k. bolniki precej opustosÄär jft ^je't v^v PO DOMOVINI Novico (Boh. Bistrica) Huda kriza tudi pri nas čedalje bolj gospodari. Revščina in brezposelnost si kar podajata roki. V občini imamo brezposelnih revežev, ki nimajo ne dela ne jela, okoli 200. Da vsaj malo pomagamo tlasti revnejšim družinam z več otroki, smo začeli ì organizirati pomoč. Hvala liogu, posrečilo se nam i je! Ustanovili smo pripravljalni odbor Vincenci-Jjeve konference z zdravnikom g. dr. Petričem na Ideili. V nedeljo 22. jan. po dopoldanski službi božji Jbomo imeli že ustanovim' občni zbor. Odboru želimo f Sini več uspeha, na. usmiljena srca pa se obračamo i s prošnjo, da ga pri njegovem težkem delu kar j moč izdatno podpirajo. — 70-letnico smrti našega 1 velikega slovenskega škofa Slomška, smo tudi pri S nas lepo proslavili. Na novega leta dan, smo pri-} redili v našem domu slavnostno akademijo, pri j kateri je nastopilo naše društvo z bogatim pevskim jeporedom in s kratko spevoigro Srce In denar«, ft'rav tako so naši mali nastopili s par deklama-fcljami in zapeli v čast velikemu mladinoljubu tudi lliekaj otroških pesmic. (Ig. župnik in Janko pa Isla s lepih izbranih besedah proslavljala Slom-jškove zasluge, na verskem pa tudi na prosvetnem Mu narodnem polju. Razno. (Begunje pri Lescah) Faro je zapustil župnik, preč. gosp. Mihael 'Zeviillt in slopil radi trajne bolelinosti v začasni pokoj. 1'reko 18 let je bival v župniji, spočetka kol kaplan, pozneje kot župnik ter si nabral trajnih zaslug za župnijo, tako na cerkvenem področju, kakor tudi na prosvetnem polju s tem, da je zgradil z velikimi osebnimi in gmotnimi žrtvami Kal. prosv. društvu« pripravno dvorano s potrebnimi stranskimi prostori. Ponižnega, požrtvovalnega, dobrohotnega in postrežljivega dušnega pastirja bodo ohranili župljani v hvaležnem ipominu in mu žele prav iz srca, da bi se okrepil ' Kranju, kjer se je začasno naselil, razrahljano Zdravje in se veselil še dolgega življenja. Župnijo Upravlja domači kaplan, g. Fr. Gornik. — Begunjci radi kegljajo. Dosedaj sta bili- na rapolago keg-Ijavcem dve kegljišči. Za zimo pa je zgradil pod- jetni gospodar restavracije »Turist« še tretje, ki ima pred prvima dvema to prednost, da je pozimi tudi kurjeno. Kegljavec, ki bo izgubil igro sedaj v mrzli letni dobi, bo trikrat grel: od telovadbe pri igri, od nevšečne zavesti, da je ob denar in pa od zakurjene peči. še to naj dostavimo, da teži sedaj pokopališče ravno sredi dveh kegljišč, kjer časiti lete kroglje kakor za stavo in a takim ropotom, da se je bati, da se bodo zbuditi mrtveci v grobeh še pred sodnim dnem. — Več snega si žele ljudje. Gospodarji, da spravijo s planin les, osobito drva in živalsko krmo, delavci, da kaj zasluzijo. Smrtna ltosa (Sv. Andrej nad škotjo Loko) Umrla jc zgledna krščanska mati Terezija llupar (po domače šinkova mati). Vzgojila je. 4 sinove in 2 hčere. Eden sinov je bil pred tremi leti zavratno umorjen, kar je mater hudo potrlo. Vkljub vsem težavam je vztrajala v dobrem. Bila je 25 lei naročnica »Domoljuba , in članica Družbe sv. Mohorja. Bila je velika dobrotnica cerkve in revežev. Naj ji bo Bog obilen plačnik! Ostalim pa naše iskreno Božal je! Snirtua nesreča na lovu (Davča) V našem planinskem zatišju se v ponedeljek, 9. t.' ni okrog 9 dopoldne pripetila nesreča, k-i je vznemirila vso širno Ravčo od Blegaša do Porezna, zlasti pa razburila lovce, ki nekaj iz navade, še več pa radi stiske strastno zasledujejo divjačino tudi tedaj, ko ji lovski zakon ščiti bedno življenje. Omenjenega dne je neki Zalar, z nabito puško preža! na divjad. Kar začuje v bližnjem, kakih 50 korakov oddaljenem gozdu neko. prasketanje. Misleč. da je srna. pomeri, sproži in — zadene. Ob obupnem klicu izza grma se je Z. tako prestrašil, da je padel vznak, a se je takoj osvestil in šel pogledat. Pa groza: pred njim se je v strašnih mukah zvijal 31-letni Peter Zlatoper, krvaveč iz štirih smrtonosnih ran na vratu in na prsih. — Zalar, ustrelil si me! Hitro pojdi po gospoda!« je klical ranjenec, ki nui je bila smrl že preblizu, vsaka pomoč pa preveč oddaljena. Čez par ur je izdihnil. Naslednji dan so ga pokopali v Davči, Za nego las samo specialna sredstva! Svoje žive in nežne lase mučite, če uporabljate v njihovo nego čistilna sredstva, ki so namenjena mrtvim stvarem. Prt takem čiščenju manjkajo Kosmetiéni dodatki, ki pospešujejo tvorbo las in zajamčljo lasem lepoto, predvsem pa zdravje. Samo ne kakih eksperimentov, k< je vašega najlepšega okras." vaših las, zn to preveč Skoda! Lepe iu zdrave lase vam zajamči redna nega s »črno glavo« in s »Haarglanz Shampononij, ki oliran! vaše lase zdrave in odporne ter jim da tudi prekrasen sijaj. »Črna glava« s stalno prilogo sredstva »Haarglanz« je specialno sredstvo za nego las na podlagi tridesetletnih izkuSenj. 8 kjer že počivata dva slična: neki tihotapec, ki ga je pogodila vojna straža, pa neki srbski financar ki si je sam upihnil luč življenja. Rajni Peter je bil splošno priljubljen in tako varčen, da si je lani zgradil novo, lično hišico, kjer je zapustii ženo brez otrok. Zalarja pa, ki se je sam javil orožnikom, tare skrb, kaj bo z ženo in s štirimi otročički zlasti še, kaj bo ž njim samim. Razno (Blagovica) Naše prosv. društvo je na praznik svetih Treh kraljev priredilo lepo in poučno igro: »Za srečo v nesrečo«. Udeležba je bila povoljna. Tudi igralci so svoje naloge prav dobro rešili. Sedaj se pripravljajo zopet na drugo igro, ki bo menda zelo zanimiva; z njo nas mislijo razveseliti za pred-pust. — Po novem letu je smrt pobrala že dva moža iz naše tare: Štruklja Janeza, zidarja iz Zg. Lok iu Kamarja Janeza, mlinarja iz jelš. Dolgo st.! bolehala in trpela hude bolečine. Oba sta bila lepo pripravljena na smrt in zato upamo, da sta že prijela plačilo pri Bogu. — Naročniki »Domoljuba« se pridno priglašajo. Vsi, ki.se še niste zglasili, storite to kmalu. Saj je »Domoljub« eden najboljših katoliških tednikov in kmetov zvesti tovariš. Tudi »Bogoljuba« toplo priporočamo. Ce ga kdo ne more sain naročiti, naj si ga pri svojih sosedih izposodi. Kakor je potrebna vsakdanja hrana za telo, tako je potrebno dobro čtivo za dušo. Vsak se po obnašanju in življenju pozna, kakšen časopis ima v svoji hiši. RAZ NO Najstarejši tiskarski kancu. V I/ondonu so le Ini >roilali na dražbi ka." n, ti je nedvomno eden izhod prvih tisLarskiih ka-nnov. Tehta več ko 300 kg n ima na eni strani Izklesano kitajsko besedili. Kamen izhaja iz dobe linastije lian, tedaj noli j stoletij pred našim ltelje.ni. Poleg besedila so "'.klesane tudi slike bogov, .amen vzbuja nenavadno animanje sta ros lovcev in ■u Hurnih zgodovinarjev. Brez ptic l>i bilo življe-je nemogoče. Sedem let >rez ptic bi zadostovalo a uničenje človeškega ■«»Iu, jc izračunala neka ravoslovka. — To se zdi (•verjetno, n razlaga je fio preprosta, žuželke Padajo med najhujše so-ražniko človeškega rodu, le živijo od rastlinskih i živalskih snovi in se rozovito množijo. Iz ene-sainega ,w,ra k0]0rad-»cga hrošča se na pr. v !ku enega samega polet-izleže 60 milijonov po-Niicev. Edina učinkovita f>rjinvba proti temu nepisanemu razmnoževanju pa so ptice. Ce bi 1 bilo ptic, bi žuželke nn.'.i pokončale vse žito, 6s krompir In vse kul- «t> «ti 'Il.....Ii f Jerneja Andrefkc M!acÈa§éni spommi V zrak jc treba metati tako dolgo, da pokažejo vsi krajcarji ali gumbi pravo strali. Pri tem tresljanju je treba tudi določiti, ali naj zadnji pobira, to se pravi, da zadnji ne trese, ampak da pobere in dene v žep, kar je drugim ostalo. Pri krajcarjih je bila prava stran orel, pri gumbih pa se prava stran itak doiiro loči od neprave. »C v e n k a n j e« se igra samo med dvema igralcema. Prvi položi na konec kazalca krajcar ali gumb, drugi igralec ga zbije z enako vrednim krajcarjem ali gumbom na tla; oba ležita na tleh. Pred igro je treba določiti: Čigave so plati, čigav je križ. Plati so, če oba krajcarja ali oba gumba kažeta enako stran — križ pa so neenake strani, postavim, eden kaže orla, drugi cifro. Tako smo »bližali« in »cvenkali« tudi dne 6. maja 1861 leta pred mežnarijo na Rovih, ko je stopal župnik Hudoverjiik Friderik v plašč zavit po maši počasi proti nam. Ko smo ga zagledali, smo se hitro razkropili, kakor piščeta pred skobcem, a bilo je prepozno! Opazil nas je, da smo igrali »bližan,je« ter se razhudil: »Ste pa že spet igrali, namesto da hi bili šli v cerkev molit!« Vedel je, d:i igramo za gumbe, zato je zahteval najprej od mene: »Gumbe sem!« — »Jih nimam!« se mu glasno odrežem. Ločiti se od gumbov, ki sem si jih s tolikim trudom priigral, mi je bilo težko. Trda mi je predla in z vso močjo sem držal roko za žep, da mi nihče ne seže vanj, a župnik je bil še močnejši, odmaknil mi je roko, mi segel v žep ter privlekel iz njega polno perišče gumbov. »Lažnivec!« mi je zabrusil v obraz ter me takoj nato drugič birmal. S tem se je bil po moji tedanji pameti tudi on hudo pregrešil, ker Je posegel v škofove prav: je. Izprazniti sem moral vse žepe, ■ v katerih sem imel kopico lepih gumbov. Župnik jih je zavil v papir ter jih nesel domov v župnišče. Pripomniti moram še, da sem ravno jaz znal najbolje bližati in cveukati izmod nas vseh, obral sem vse fante in bil vzrok, da so nosili hlače na cvekih namesto na gumbih. Župnik je tisti dan kmalu pozajtrkoval ter prišel v mežnarijo točno ob 8. uri precej nataknjen. Strašno je grmelo čez fucarje in cvenkarje; slednjič pa je še pri-dejal, da bo čez 8 dni končal pouk in izpraševanje. Kdor ne bo kos zahtevam, ne bo šel k prvemu sv. obhajilu. Jaz sem bil takrat v 11. letu, brat Pavle, Pirčev France, Cehtanov Janez in Pirčev Jaka so bili starejši. Pridiga, ki nam Jo je napravil župnik, je vobče vendarle zalegla. Po potu in p"Sti|. mondsk1 župan-. Dejanje se god) leta 1914 v Belg ji. g ki jo je bila zasedla nemška armada ob prihodu v S. Francijo. Pridite pogledat! Ne bo vam žal! V. <* važneiše vprašanje zadnjega časa je pri ms, kak™ 4 marsikje druteod. nova razdelitev občin, i'o spH 1 nem mnenju občanov bi bila v vsakem ozira '« ms najboljša rešitev ta. da se združijo obSine Kafra, « Zahia. I.uče in Spodnja Slivnica v ono občino. *§ Slovo (llinje pri Žužemberku) . veselje lepil) božičnih praznikov nam ;;J kanila grenka kaplja: slovo naäegu priljubljen^ Ì župnika g. Antonu Porcate, ki se je po 17-letnma službovanju poslovil od nas iti odäel na novo'slu;. J beno meslo na Vače pri Litiji. Vsem je hutl-i ti J| dobrim gcapodom. Dobrega srca in dobrih to »i Bil. Vsa prenovljena župna cerkev bo -e z-hmiiiiv; J pričala o delu in žrtvah g. župnika. Tildi sicet jt J g. župnik zapustil vse doIiio sledov svojega i! !• n Vsi župljani se g. žu|»>iku tem potoni prav isitror. S zahvaljujemo za vse in želimo, da bi tudi na s- d vem službenem mestu spremljal njegovo Jf | boži i blagoslov, tako da bi bile Bogu _v čwl : | ljudom v korist. — 4. januarja pa smo ze »preje1: J novega topnega upravitelja g. ì rancida Kok.*. | ki je prišel k nam iz Dobrniča. Božja pomoč », J ležbtt. da je zmanjkalo prostora. Gotovo ni nihče i in delal do leta 1922 v papirnici, ko "so" mu kol ga «premij« Ijri njegovem težkem delu da brni ........—• • •-«—........ —«») Din mesečne 1 kar bo vršil Bogu » čast lil faranom \ ItoiiSl. * so igrali »Prisego o polnoči. - Bila je tolika ude- j škili rudokopih. pd vojni pa se je naselil pn nas torà. Gotovo ni nihče i in delal ilo leta 1922 v papirnici, k "----- "" pričakoval, da bo društvo v prvem letu tollkrat 1 00 letnemu i/črpanemu naMcnUl 2(X) Po tej slovesnosti pa se je pričela takoj pokora. Pod vodstvom pobožne Osolinove Cile smo molili križev pot, hodili od postaje do postave, zmolili vse tri rožne veuce in nešteto drugih molitvic v zahvalo, da nam je dobri Bog grehe odpustil in nas zopet sprejel za svoje vredne otroke. Na vsak gumb, s katerim smo pri bližanju in c\enkanju grešili, je prišel gotovo en očenaš in ena Oeščenatnarija ; toliko molitve smo n t dan prvega svetega obhajila storili v cerkvi sv. Katarine! Po I I. uri nas je župnik Friderik peljal iz cerkve, ponižane in spokorjene mimo kraja tucanja in cvenkanja v župnišče, kjer nam je razdelil spisane spomine na prvo sveto obhajilo, meni pa je vrh tega vrnil moje z veliko spretnostjo prifucane in prievenkane gumbe, ki so me po odpuščenih grehih zelo razveselili, seveda skupno s spominom ua prvo sv. obhajilo, ki ga še danes hranim kakor sveti ostanek spominov na one blažene čase, Ito mladost živi kar tjavendan brez skrbi iu v otroški zadovoljnosti. »Spominja me čarobnih lei, Ito bil je,v cvetju ves moj svet. Enako vrtu v i nuji, ko živel setti ko v raji. Vstop v ljudsko šolo v Si Vidu. Ker sem se vse za sv. birmo potrebne verske resnice tako hitro naučil, je mati sklepala, da imam dobro glavo in sklenila, da moram iti v šolo, da postanem »gospod«:; zato mo je zapisala devet let starega jeseni leta 1859 v Sentvidsko šolo. Bival pa je v tistem času v št. Vidu be-neticijat Leben, majhen človek šibke postave, slabega zdravja, pa trde besede. Med počitnicami je poklical v šolo one prvoleiinike, ki še niso znali brati. Ob stenah so visele papirnate tablice s črkami. Mož je vzel palico v roke, kazal z njo na črke in izpraševal. sp C!l. poznate,<: je rekel. Kdor pa črke pozna, mora znati tudi brati c Posadil nas je na klopi, dal vsakemu knjigo sv. raja v roke in branje se je pričelo, šiba pa je švigala vedno nad glavami. Vsak se je tresel in pazil, da je pravilno izgovarjal in bral na moč hitro in gladko. Kdor je bral slabo in napačno, se je takoj in občutno seznanil z beneficiatovo palico. Opravičevanju radi izostajanja naš učitelj, odnasno inučilelj ni poznal. Kdor je izostal od pouka, tega je zaprl v kurjo kamro, ki jo je imel v ž.uo-nišču pod stopnicami. Ta pretirana strogost je poa ala zame, ki so me zmerom doma potrebovali, usodepolna. Izostal sem radi domačih opravkov. Ko sem potem zopel prišel v šolo je biia sodba že izrečena Najprvo na vsako roko dve hudi s pušpanovo šibo, po uku pa v kurnik! Povesti o sv. raju sem bral ob iakih okoliščinah precej raztresen; vedno sem mislil le na to, kako bi se zmuznil in izognil kur-niku. Ko smo po uku molili, sem srepo gledal le na kljuko pri izhodnih vratih. Ni bilo še molitve konec, ko sem bil z besedami: i V kurjo kamro pa že ne!« — zunaj. Beneficijat opusti molitev in zakriči: »Vlovite ga, v kurjo Ljudem ni preplulo <1;; kamro ž njimi« Dva fanta, sta sicer zlo eia za tnenoj. a ^ l,H s0 imela sta prekratke noge, in me uista vlovila. Od tedaj me šentviška šola ni videla več. Res je, da smo se pri beneficiati! \ enem tednu več naučili kakor pri starem učitelju Luki Kaspretu celo leto. Strogost je potrebna pri mladini, a kazen, če že mora biti, naj bo dostojnu in ne Žaliiva Ko Rom bil nnviiaÌA rTi>,.nn..)i: .. T i..1.1:__: _____ turne rastline katerih fivijo Ijiuljf i njf-ii živina. Sicer ps t'S «{»končujejo p! ice -jirI žuželk, temveč i>otva;s tudi niiiši in podgane. II gne-'.du neke sove so a-a Sli 200 mrtvih podgan <| nekem drugem pietìjj trupla 52 miši. Postinhl p:>žre v mesecu dni p | vprečno 100 nrši. Sr-3 Ijenci na Novi Zeluniifl so-pred nedavnim i'1;', no občutili, Itakšie uH nosti so ptice. Pobij:ili jih nekaj časa nn tl«f<| Kmalu polom so se [»;- « vile na [K>ljih neznan^? ki »i množine gosenic, uniiilfl letino. Bilo jil' toliik-.i, da so morali u^j vili železniški promet, k^J so poslale tračnice od npr opolzke in ueuporabfj 5» žaljiva Ko sem bil pozneje na gimnaziji v Ljubljani, sem srečal večkrat na Vodnikovem trgu beneficiatovega brata kanonika Lebua, v visokih svitlih škornih, in se vsaki k rat živo spomnil, kako sem utekel kurji kamri v šentviškem župnišču. "šolanje na Brdu. Ker za rovsko občino tista leta še ni bilo šolske r,b-5rl(p ! VMnostl- s« i« veriga šolanja z^i par let pretrgala; šele z Angleškega lieoce in scie vrabcev. Ti so ** novi domovini kmalu tA množili in so paltom^, gosenice. Človek -srl): ; rej -samo za Jash siimeli, če skrbi za "*'" no ptic. Edison in vednost. NJ londonski list je vpw nedavno ugle«.liie osfj njihovem mnenju vežno.sii. ženi,talni j* ditelj tklison je sW najti neàaj mesecev smrtjo tudi za to r* Naniuai je: »življenje ; I)«lit«v »Mine (61. Jurij pod Kumom) Naša občina se razteza na dve tari: St. Jurij n Dobovec, meri 46 kv. kilometrov in ima 1660 prebivalcev. Zaradi Kuma pride v občino vedno ,eliko tujcev — turistov. Odločujoči gospodje so klonili občino sedaj razdeliti tako, da bi prišel ,t. Jurij k Radečam, Dobovec pa k Trbovljam, ake delitve niti en občan ne želi. Radeče so Stiri re daleč, Trbovlje pa industirjski kraj s svojimi potrebami in težavami. Vsi želimo, da občina stane. Če je premajhna, naj se priključijo občini e one šentjurske lare, ki spadajo aedaj pod oblini Dole in Tolšnik, kar te vasi tudi same žele. Ickaj zelo grdega pa je, ako kdo tako razburjenje n nerazpoloženje ljudstva izrablja v tp, da nabira lodpise za stvar, ki nima s tem vprašanjem nič ipraviti. Ne ribarite v kalnem! Poštenjaki se ne loje odkrite besede, pač pa se izogibljejo laži in «vijanja Šolski upravitelj umri ft (Metlika) if- V ponedeljek 9. jan. nas je presenetila novica, ' jo je izdihnil Leopold Morete, Sol. upravitelj v ■tfiki. Pred tednom še ao»» ga videli, kako je »voi i m tehtnim korakom meril metliške erste trge. pa ga že ni več. Bil je mož stare učitelj-I* šole. Strog je bil in hud glas je imel, tako j "so otroci kar zatrepetali, kadar jih je pozval redu. Bil pa je tudi pravičen. Ni videl poliznnega .raza in ne. gosposke in kmečke obleke, temveč Smo po tun ie so lil, kako se je otrok. učil. -kojni je bil Bèlokrajnec. Po rodu sieer ne. ker bil rojen pri Kamniku, po delu pa, ker je bil let učitelj Kelokranjcem. B:>g naj bo plačnik •governi! delu in naj blagoslavlja seme, ki ga sejni ' koristno rast. Roparski umor. — Vreme. (Metlika) Na samotnih stezah od Urabrovca do Malega Kšta so našli 11. jan. umorjenega človeka, ki je gì najbrž-'- žrtev roparskega napada. Umorjeni se vračal v Žimi beri; iz aejma, U je v bil v Metki 10. jan. — Zima brez snegal Kakšna zima je jj-? L<> pota nam tnko grdo kazi, da ni za nika-Ne vozne sanke, ne konj, ne kolo — samo Istro kovan čevelj in kovana palica — še velja, če hočeš priti naprej. Avtomobil pn u» miru pusti, če ne ti bo huje kot je bilo -eni s; vozom, ki se mi Je na sredi et.de kar naenkrat okrenil, tako da je konja kar nazaj obrallo, da ni siromak vedel ali naj gre spredenjsko ali ritensko. Upamo, da tako ne bo dolgo, ker sieer se bomo morali v hiše zapreti. - (Op. ur. Le glej, da se zdaj ne boš pritoževal zaradi snegal) Prosvpta. (Tom šelj pod krinrom.) Da ne boste mislili, da letos spimo, ko se v > Domoljubu« bolj malo oglašamo! Prav pridno delamo. zlasti okrog Božiča je bilo veliko življenja v našem društvu. Za Božič smo namreč igrali igro »Cvrčci za pečjo«. Izpadla je zelo dobro in ao Igralci pokazali, da so na v>i5ki>, kolikor je pač na deželi mogoče doeeii. Ko so se ljudje razhajali, so vsi zatrjevali, da jim ni žal niti časa, nili tistih par dinarjev, ti so jih dali m vstopnino in «Ia bodo še vselej prišli pogledat., kadar bomo kaj igrali, pa še druge bodo pripeljati s seboj, ki jih »daj ni bilo. Dvorana je bil« čisto polna. Veefomkór je društvo na to prireditev lahko ponosno! Žele.ti je «a-ino, da bi druStvo, ozir. igralci, le še tako napredovali in da bi jih večkrat videli na odru! — Knjižnica je cd.prta ob nedeljah in praznik!!) po maši do 11. Dru&vo si je leto« nabavilo precejšnje è'evilo novih, lepih knjig. Knjižnica je su vse in «e samo za Člane prosvetnega društva, kakor nekateri misli»}. Odškodnina je tako majhna, da ne pride v poštev. Segajte torej pridno po knjigah! Rešet&rsko abet« vanjo (Ribnica.) Zborovanje reč.etarske zadruge Zveze lesnih domačih obrti se je lotos izvršilo ob izredno veliki udeležbi članov. Načelnik je poroča! o delu odbora tekem leta. Izvršila so se razna posredovanja prt domačih oblasteh, kakor tudii potom trgovske in obrtne zbornice pri avstrijski vladi. Pojavile so se bile namreč razne težkoče glede uvozne carine v Avstrijo in Italijo. NačeJstvu se je posrečilo večkrat uspešno posredovati v korist članov. Ponovno je odbor nastopal za izdajo obrtnih pravic, ki jih i inalilo več stoletij; del odbora je bil radi tega pri banu, a tu žal brezuspešno. — Dokaz, kako se je zadruga razvila, so naročila za naše blago, ki prihajajo celo iz Ameriko, Afriko, pa tudi iz Nemčije in Švice. Nato je bila soglasno sprejeta bilanca za leto 19ä2. V nadzorstvo je bil na novo izvoljen g. France Petek iz Ribnice. Pri s)učajnoetab se Jo pokazalo, kako veliko zaupanje uživa zadruga pri članih. Duna so bila razjja naročila, v čem naj bi ne naS položaj izboljSal, ti iu oni so pripovedovali rasna izkusiva kako *e izvršujejo razne odredbe m zakoni glede kroèiijarjeaja, izdajaaija poinih listov in obrtnih dovolil, kako postopajo z našim! član: v Avatriji, v Italiji in doma. Zares kot družina ki si potoži težave, ko se njeni člani snidojo! Načelniku g. Sikulju se je ob krepkem plo-fenju izrekla srčna zahvala za njegov trud in skrb, 8 katero vodi našo lepo zadrugo in »e mu je izrazito i .-krem o zaupanje! Leto obeorej se pa zopet snidemo, saj se bodo rešetarji začeli kmalu razhajati v razne dežele! Smrtna bosa. (Sa-vodenj pri Novi Oseliei.) DnejB. januarja je uoi-rla v Savodnjn pri Novi Oselici Katarina F rdi h p. d. Zagarca, žena upokojenega cestarja. Bila je žena katoliškega mišljenja iu življenja, članica pnevvetnega ilinètvn ia velika ljubiteljica petja. Žalujoči rodbini naše isltreno sw-žalje. Ti pa, blago srce, počivaj mirno v Bogu t Smrt va»t»ega moia. (Radeč«.) Pred kratki«! smo izročili materi zemlji g. OJa-vača Franca, hišnega poeeetn-ika in fcovagkcgp mojstra v Radečah, starega šele 46 M. Koi iirva-lid Je prispel ti vojsike in je od tega časa nepr«-stano bolehal, dokler ga ni rešila smrt trpljenji. Bil je mož bremenilo katoliškega prepričanj», globoko veren, iskren Slovenec in v i»te«n duhu vdajal svojih petero otrok, kateri sedaj z maierjo žalujejo po preraao umrlem očetu; dolgu let je bil narcčniiik našega lista. N»j mu sveti večna luč, ostalim iskreno eožalje! Listnica uredništvo: Leše. Deloma prepovedano, deloma tožljivo! Zdravnik: v Ali ste popili deset lončkov vode na dan, kot sem vam naročil?«: — Bolnik: »Sem. Štiri ionöke vode in šest lončkov kave.« — Zdravnik: »Kave? Kava je vendar nekaj drugega kot pa voda.« — Bolnik: »Ne, pri nas je eno in isto.« jirti je misel, ki jo jako »bi-m. Je vera, ki jo lju-|ni. Ta vera pa ni r.ika->r zahteva čuvstva, srca, ir več 'ogična zahteva suina. V naravi se nič izgubi, iu v našem lia-islovju .je obranjeuje neizpodbiten dokaz, iz nekaj nikoli ne mo-postati nič. Kako bi iraio biti torej s silo. ki imenujemo dušo. kaj ugače- Velik fWc-of je |merjfli smrt z vrafmi. ärt je izhod in vlioii, mec in začetek |>o staici! opazovalca. Vse-ka-iii jaz ne bil nikoli Nežen človeku, ki bi jfi d."kazal misel na ono-1'ansko življenje kot pra-blodnjo. Jaz mislim, se kaj takega ne da ni-jlli dokazati. Cje tnhk» lifii smrt. — letnik tvrdke za izdelo-|nje kolonjske vode >Fa-ja • Hermann, je umrl jeeej nenavadne smrti. je limonado iz kozarca pomočjo slamiee, ki je okužena •/, glivicami Se bolezni. Vsi podkupi ravnikov, da bi ni« Bi'ili nevarno bolezen, pili zaman, in tako .je. Non umorila moža, ki Ibi' po reklami za svo-|izdel'ke v svetu zelo pepilo »roti »astruplje-krvi. Znani raziskovalka, prof. Freund z leta 1862 me je mati zopet zapisala v šolo na Brdu. Tukaj seni se naučil brati in pisati pri učitelju P i r n a t u, ki je bil velik tičoljub. Za police v ličnici je potreboval, tnko je dejal, nekaj palic. Naj mu jih narežem v gozdu, skoz katerega vsak dan hodim v šolo, poldrug centimeter debelih in iz trdega lesa. Prinesel sem mu jih že drugi dan, točno po ukazu. — Ko bi jih le ne bil! Veste li, čemti. je lisjak rabil le palice? 1'retepaval nas je ž njimi! Moji sošolci so mi to zelo /cmerili, zlasti kadar jih je s temi šibami pretopaval. češ, da sem jaz vzrok. Ko pa je tudi mene nokoè udari! s to palico po hrbtu, me odslej ni videl več v njegovi foli Doma sem povedal, kako grdo me je učitelj prevaril, da ga ne morem več spoštovati, zato rajši iz.ostanem. Mati me je doma vedno zelo potrebovala, zato ai oporekala in tako som ostal zopet več nego ono leto brez šolskega pouka. Ko danes premišljujem te dogodke, moram priznati, da sem bil preobčutljiv in prenagel, starai pa preveč od-jenljivi. Obakrat bi biii morali iti k učitelju in potrebno ukrenili, da bi se bil spravil voziček zopet v pravi tir ter privezalo mlado drevesce zope- k močnemu količku. Ali še bolje: namesto v šentviško šolo naj bi me bila mati poslala naravnost v Kamnik v šolo; pridobil bi bil pet let iu prav lahko 1 »1 bil postal gospod kaplan ali celo dekan, česar si je mati edno tako srčno želela. Kar časa zamudiš, na veke ga zgubiš! Resnica le prìsloviqe se je pokazala v žalostnem smislu tedaj, ko so me zoper mojo voljo i/, 3. gimnazijskega razreda utakmli v vojaško suknjo. Ko bi tedni imo! že »maturo«, bi si bil lahko sam volil svoj stan. Privatna šola na Rovih » I .eia 1863 es je odprla privatna šola v gostilni pri Pircu na Rovih, na mostovžu v prvem nadstropju. V to šolo je hodil poučevat šestero učencev cerkovnik Jernej Inglžč iz Volčjega potoka. Pohajali so to šolo: 1. Metka Vaupotič, hčerka tedanjega gostilničarja pri >Pircu« Jakoba Vaupotiča. Metka je bila jako prijazno iu ljubeznivo dekle. Pozneje se je poročila z nekim usnjarskim trgovcem in posestnikom iz Cnif gu grabna in je tam v cvetu svoje mladosti umrla na porodu. 2. Janez Jerman, Sve!-linov iz Rov, ki še sedaj gospodari kot 75 leali samec na Svetlinovem gruntu.1 3. Luka Gerčar (Košakov) iz Rov, umrl kot samec leta 1924 na Studencu pri Ljubljani. 4. Anton Podbevšek (Grogovčev) iz Rov še živi kot ne-oženjen posestnik na Rovih. 5. Lojze Traven (Repov) iz Zič, ožeujen posestnik, se je ieta 1899 ponesrečil pr! Prenkovi tabli blizu bivše Bedenove opekarne. Vosil je na občinski cesti Rova—Dolenje pesek iz Bistrškega broda ter zadremal na vozu; konji so zavozili v stran, trug« se je zvrnila nanj in ga do sinr.i podsula. 6. Jernej Andrejka (Hudmanov iz Dolenji, pisatelj teh spominov. To je bila tedaj mlada, prvič v rovski šoli zbrana rovska inteligenca. Učitelj Inglič si je sicer prizadeval, da nam izbistri glave, mojemu očetu in materi je celo obljubil, da me bo zagotovo toliko izučil, da bom lahko vstopil kar v tretji razred kamniške glavne šole. Poučeval pa je žal brez vsakega načrta le slovenščino in računstvo ter prav malo v nemščini; znali smo jo santo za silo Sitati. Sola se je končala konec septembra, učenci in učenka so estall doma, samo jaz sem nadaljeval študije v Kamniku. Vstop v e. kr. glavno šolo v Kamniku. Dne 1. oktobra 1864 sem šel v spremstvu svojega očeta in učitelju Ingliča v Kamnik, da tam napravim preizkušnjo. Prebil sem jo samo za drugi razred. Pater Gregor LouSin je povedal, da bi bil moral biti za tretji razred večji, trdnejši nemškutar. V kamniški c. kr. glavni 1 Umrl kot W ieini starček lota 1032 mi Rovih. Radio Prosram Radio Ljubljane od 19. do 2t> jan. 1933 Vsak delavnik: 12.15 Plošče - M D««« vesU - 18.00 Čas, plašče, borza - 17.30 Salonski kvintet - 22.00 Cas, poročila.-£«trtek, 19- JM» Opoldae radio-kvartet - 18.30 Italijanščina _ 19.00 Skrivnosti krvi - 19.30 Pogovor s poslušalci — 20.00 Vojaška godba - 21.00 Pevski oktet »Ljub. Zvona« - 21.30 Vojaška godba - 22.30 Plošče. _ Petek, 20. jan.: 11.15 Šolska ura - 18.30 Zgodovina slovenskih pokrajin - 19.00 Francoščina _ 1930 Zdravstveno vprašanje za družino in dom - 20.00 Glasbeno predavanje - 20.30 Komorna glasba - 21.30 Prenos iz kavarne »Zvezda.« — Sobota, 21. jan. 18.30 Angleščina - 19.00 Slovenci na Madžarskem - 19.30 Iz zgodovine filozonje -20.00 Prenos sokolske akademije z Uniona _ Ä.16 Salonski kvintet. - Nedelja, 22. jan.: 7.J0 Konjereja — 8.00 Nasveti za kmetovalce - 8.1,) gimnastika - 8.45 (Poročila - 9.00 Versko predavanje — fi.30 Prenos cerkvcne glasbe — UJ.OU Elekrotehnika — 10.80 Zürich in Ženeva - 11.00 Pevski kvartet »Glasbene Matice«, vmes harmonika solo, g. Stanko — 12.00 Cas, poročila, plošče - 1500 Prva pomoč živini — 15.30 Salonski kvintet - 16.80 Kuplete s kitaro — 17.00 Magistrov šramel kvartet — 20.00 Tamburaški sekstet — 2100 Operni dueti: ga. Kogejeva, g. Marčec — 21.45 Salonski kvintet _ 22.15 Salonski kvintet. - Ponedeljek, 23. jan. 18.30 Esperanto - 19.00 Srbohrvaščina — 19.30 Zdravstvena ura — 20.(0 Prenos koncerla »Sloge* — 21.00 Prenos iz kavarn» »Zvezda«. - Torek, 24. jan. 11.15 Šolska ura, {»poldne radio kvartet — 18.30 Nemščina — 19.00 Razvitek pomorstva tekom let — 19.30 Sorica III. _ 20.00 Prenos naše moči, drama, izv Ljudski oder — 21.15 Norveška glasba, izvaja salonski kvintet — 22.15 IPlošče. — Sreda, 25. januarja: 17.30 Otroški kotiček - 1800 Plošče - 18 30 Fonetični poskusi dr. Vehra — 19.00 Ruščina — 19.30 Literarna ura — 30.00 Davorin Jenkov večer, prenos z Uniona — 21.30 Salonski kvintet. Gospa je pozvonila : »Ivanka, ali ste povedali gospem, ki so prišle in povprašale po meni, da me ni doma?« — »Seveda sem.« — »In kaj so rekle?« — »So rekle: oh, to je prav!« je prostodušno povedala služkinja. Otok Mad@m Je to francoski otok, proslul izza francoske revolucije, ko so ga preimenovali \ otok Državljan. Bil pa je takrat nema prua žalostnih in pretresljivih prizorov, ki Jih ne Do nikoli zabrisala pozabnost ampaka bodo služili do konca svela kot ponazorilo, kaj je revolucija, kaj prinese in rodi Ia pošast brez srca, z od strasti zatemnelim razumom, ki podira, uničuje, mori, ropa, seka glave in pusti za seboj sledi, ki jih stole'; - ne morejo oprati. Beseda revolucija se danes pogosto ponavlja, pri nekaterih kar z naslado in tiho in prikrito želijo, da bi res prišla. Zdi se, kakor da bi se v ozračju že čul sumljiv šum, prihajajoč od vzhoda, pritajen grom in čuden blisk, ki napovedujejo viharno nevihto. Kaj je revolucija? Poglejmo malo gori označene prizore, Ki so se odigravali na otoku Madam med revolucijo. Tu jc našlo grob nekaj stotin francoskih duhovnikov, ki niso zagrešili drugega, kakor da niso hoteli priseči na novo državno ustavo, skovano od voditeljev revolucije, ki je bila v kričečem nasprotju z božjimi m cerkvenimi, pravicami in na katero v vesti niso mogli in smeli priseči. Pokopani pa so bili ondi po groznem iri dolgotrajnem trpljenju, ki je bilo pravo mučeništvo. Pili so strašen kelih trpljenja, pa ne naenkrat, kar bi biio zanje še dobrota, ampak polagoma, kapljo za kapljo, dokler niso izpili čaše do dna. — Duhovnikov, ki niso mogli in hoteli priseči na novo revolucijsko ustavo, je bilo uin-ljivo cela množica. Kaj z njimi početi? Nekateri voditelji revolucije so svetovali, naj se pošljejo vse te »upornike« na znani otok Guyana, kamor še danes pošilja francoska vlada največje zločince na prisilno delo. Drugi so zopet predlagali, »naj se zbere ta duhovniška svojat« na primernem kraju ter vsa enostavno pobije. Neki mesar je zopet hotel, naj se vse vkrca na ladjo, ki ima na dnu zaklopko, jih pelje na široko morje, tam zaklopko odpre, da popadejo vsi v morje in se utope. Bila je |0 tako zvana navpična usmrtitev«. Nekatere «o lako spravili s sveta. Toda prebivalci ob ustju reke Loire (Umre) so se jeli pritoževali, da meče morje te mrtvece potem na suho, kjer okužajo zrak in strežejo po življenju nedolž. nim državljanom. Zato so ta način moritve opustili. Slednjič se je odločil po dolgem pre. mišljanju odbor revolucionarjev za smrt na pontonih, to je ua čolnih, na ladjah daleč zu. naj na odprtem morju. Kaj so vse morali pretrpeti reveži na poti do teli pontonov, je nepopisno. Okoli njih se je zgrinjal izvržek seli podležev. Cini Imlj je napadal obsojence, tem bolj se je prikupil voditeljem revolucije. V La Rochelle so jih šest kur pobili. Prebivalci so potem mrtva trupla razkosali ter jih nosili po mestu. »Ako bi bili živali, je klical poveljnik oslalim rabljem, bi so nani smilili. Ker so pa to nestvori, ne zaslužijo nikakega usmiljenja.« In to je veljalo starčkom, osivelim v dušnem paslirstvu. Ko so jih pripeljali v La Kochelle, »o morali stopati skozi množice ljudstva, ki je vikala: »V smrt z njimi!« Nič več niso mogli zaradi mukepolne poti, napadov in dusnegs trpljenja. Toda, to je bil šele začetek njihove Kaka-rije. Najprej jih je polakniio sodišče po mestnih ječah. Prihajali so pa neprestano novi. Kam z njimi? Ječe so bile vse premajhne. Kaj iorej? Zunaj na morju sta bili zasidrani dte ladji, sicer določeni za prevoz črncev: »Deux Associés« in »Washington«. To so bili pro-sitili »pontoni«. Nanje so vkrcali vse duhovnike, kjer so potem bivali enajst mesecev in šoli se je takrat pela nemščini velika slava; celo >perjohi« ali letna šolska poročila so izhajala v nemškem jeziku; ■na iiioslovžu pri Pircu na Kovih pa smo se bili učili po večini le v domačem jeziku in računanju, zanemarjali pa nemščino. Inglič je bil v tej zadevi premalo orientiran. Izgubil sem na ta način zopet eno dragoceno leto. V študentov8ki hiši Johane Omanove. Po preizkušnji me je peljal oče v stanovanje Johane Omanove v Veliki (sedaj Maistrovi) ulici št. 17, ki je slovela zaradi krščanske vzgoje daleč naokoli Bilo je iam že devet dijakov in sicer: Piskar Janez iz Motnika (umrl leta 1921 kot umirovljeni župnik pri Sv. Lovrencu na Dolenjskem), Globočnik Lovrenc iz Cerkelj, Cunder Lojze iz Mengša, Koprivšek Anion iz Blagovice Janežič Karel iz Domžal, Vodnik Anton iz Dola, Vajde Franc iz Brezovice, Keinen Janez iz Spodnjega Tuhinja in Urh Miha iz Gojzda. Pri odhodu se je moj oče poslovil z besedami: Priporočam vam. Johana, sina, pazite nanj, da ne bo uganjal »špicpubarijd Pri teh besedah je Johana os.rmela in se prestrašila, obračala je oči zdaj' na očeta, adai name, a preden je mogla izpregovoriti in reči : Vzemite špiepuba nazaj!, je oče že odšel po stopnicah. — Mislim, da teh besed izmed nas treh ni nihče razumel v pravem pomenu besede. Napačno pa jih je razumela predvsem ,»božna Johana. Pri njej sem veljal odslej za garjevo ovco Poklicalai me je takoj v svojo spalno sobo, zaklenila vrata in doma?« b°Ži° voljo! Kai Pa 9i venFiieajo? Kaj pa je to?« Fucanje ali bližanje, ter je zelo preprosta igra. Položijo kamen ali kak drug predmet na gladka Ila, se postavijo 10 korakov proč ter začnejo s krajcarji ali knofi fuca: ali bližat. Kdor najbližje kamnu prifuca, ta dobi. ?Ali nisi nič drugega uganjal in počenjal?« Mislim, da sem že zadosti govoril, ali morda naj še povem, da smo se hodili kopat in da na deželi ne poznajo kopalnih hlač? »Dovolj, ne več naprej! Ze vidim, da si poln muh ui da je imel oče prav; zato ne morem dopustiti, da bi spal z drugimi v eni in isti sobi, pokvaril bi jih vse. Spal boš tu v kotu moje spalne sobe tako dolgo da se bo pokazalo, ali si špicpub ali nisi!« In res je stala že zvečer v kotu Johanine spalnice postelja brez nog, podobna koritu, v kakršnem so pri nas doma |>i iče mavžali ali brili. Slamnjača, napolnjena s uršično s amo pod životom in glavo, ter skromna, obrabljena odeja, to je bila vsa Spicpubova posteljna oprava. - Spat sem liodil točno ob 9 in vzlic slabi postelji hitro S je de,ala svoie Pušeljce do 11, dosti- krat udi do 12 ponoči. Prihajala pa je^elo tiho in se na'nVÌh. ' ^ V zjn,ra'' Pa je bila zopet prva (Dalje prihodnjič.) Dunaja, je odkril, da uni čuje krvno cepilo zdravih ljudi precej hitro vse klice ki povzročajo zaslntp-ljenje krvi. To dejstvo gi je privedlo na misel, di bi izdeloval iz krvi zdravih ljudi cepivo za zdravljenje krvnega zastrupile-nja. To cepivo je že preizkusil in je imel ž njim po-poln uspeh v U primerih od 12, čeprav je äk> za primere, ki bi jih smatrali za brezupne. Zlato iz srebra. Francoz Jollivet-Castelot sporoča, da se mu je posrečilo pridobivali zlato » srebra s pomočjo kemičnega postopanja. Po dolgih poskusih je dobil rooi na ta način gram zM* Jollivet-Castelot je predsednik francoskega društva za alkimijo in urejuje že nad 20 lei vestni* »Rose Croix«, ki obravnava večinoma preobrazi« kovin. Drevo smrti. V Air» rase drevo, čigar opoi® cvetni vonj usmrti člove ka, ki leži pod njim ali ' njegovi neposredni b1'" ni. Angleški botanik Alf ksander Cleve je orgat» zirat eikspi dicijo, ki 1™, proučiti zagonetno do sikrajnih mej. Ana'1' ral.. bo sestavne dele vesmh semen ter up«. " jih bodo lahko uvedli industrijo. f! USPEH ZDRAVLJENJA zavisi v prvi vrsti o. Savska banovina. Odobreno oil Miri. eoe. pol. In uar. » lr , Uro i .Vi tli. 1932 oüasi umirali. V medkrovju je bfl prostor za trideset črncev. Sem so natrpali štiristo rtev. Zbili so skup nekaj desk in tako na-pdili nova bivališča, kamor ao jih potem naučili toliko, da so bili stisnjeni kakor sianilii . sodu. Niso se mogli premikati, ne se sleči ne se vleči v svriiio počitka. Hrario, ki ji najti imena, so jim dajali v čebru, in so i morali zajemati Isar z rokami. Ni čuda, da ko ^state kužne bolezni med njimi. Ädravnik, I jih je prišel pogledat, je izjavil ob odhodu: \ko bi tako natrpali notri štirislo psov in jih kstili skupaj eno samo unč, bi ji hnašli na-pdnje julro ali mrtve, ali zbesnele.« Ker je zrak v medkrovju vsako jutro neznosen, ga razkužili na ta način, da so postavili na sod smole, potem pa spustili od vrha doli nj več razbeljenih železnih krogelj. bini, ki dvigal iz soda, je bil tako gost in oster, so jetniki pljuvali kri. Za nameček je ne-Btnikom še ladijsko moštvo vedno (»rezilo, ri zločinec,« nahruli nekoč ladijski kapitan jlelnega duhovnika, ki se je naslanjal na pa-o, »ti si zmožen .dvigniti vstajo na krovu!« lig jetnik prosi mimoidočega uslužbenca za e, ki jih je nesel zit prašiče, pa jili ni bil. Drugikrat je ujetnik hls.stno lovi! ostan-hrane, ki jih jo opazil v pomijah, in jih kil v lačna usta. In drugo vse je bi!o temu Interno. Ni čuda, da je med ujetniki inučenci smrt šno kosila. Na »Washington«« ji t, j,» po. od 497 kar 246. Drufli so bili hudo liolni j so ogrožali z okužitvijo ladijsko moštvo. Bo so jih izkrcali ua otok Madam. Tu jih bet pobere smrt 275. Drugi so blodili po Iku kakor izčrpana čreda, zaviti v cunje, vsi Tišeni, upadlih lic, udrtih oči, pepelnate.ua hiza. Lasje in brada jim je odpadalo vsled flega in muk, ki so jih morali pretrpeti. Ob tem prizoru se človek vpraša nehote: l je to mogoče? Ali je vse resnica, ali samo vid? Zverina bi kaj takega ne naredila . . vendar je vse čista resnica. 2e je odredil Jiški kardinal Verdier postavno preiskavo, se 103 teh nedolžnih mučenikov, ki nosijo edaj še samo ime služabniki božji, pri-e med svetnike. To je seveda le ena žaloigra iz strašne kucijske dobe... Naznanila n Cerkveni shod na Kumu. Dne 21. jan. na [Nežo in 22. jan. se bo brala sv. maša n» Kumu. ■.je primerna, razgled sijajen. Dobrodošli b>£lapilli in smučarji n Žnpanstvo tarsine olitine Novo mesi« raz- », da se vrši prihodnji veliki sejem — Antonov ' torek po sv. Anionu, dne 24. jan. 1933. i I evnko društvo Sueherje /ailolirnvn ponovi deijo, dne 22. januarja v svojem d mini v Snelli Carski sel-, igro v osmih slikah. Vljudno Joni! Hl Duhovne vaje za dekleta v Do nu Krezma-"' Mali I.oki pri Ihanu bodo od -28. jan. lebr. Vse, ki si /.elite duhovne obnove, prav povabljeni'. Oskrbnina />a ves čas 100 Dtn. lasite se ukaj na naslov: Sestre kriiarke m -y/ Ukl Pr' Ihanu, p. TVmžaie, ?ee: >No. Mirko, zdaj bomo pa slišali. 6e v šoli že kaj naučil, kaiern črk» sledi r« r'irko: »Vse druge, rfče.f Razkolnikov: Potovka Stara potovka M icona rada pripoveduje o svojem življenju. Ker marsikoga zanima preteklost, ki je bila bolj pravljična in lepa kakor je sedanjost, vam povem de! Miconkinega življenja, vem, da boste radi čitali o nji. Pripovedoval vam bom pa kar tako, kakor bi vam pripovedovala oua sama: Tedaj mi je bilo triindvajset let. Mlada sem bila in tudi brhka, tako mi je vsak rekel, a sama se nisem tega preveč zavedala, ker nisem imela časa misliti na svojo lepoto. Moj oče je bil pot v mestecu N. Ker mi stara leta ni zmogel svojega posla, sem postala jaz potovka. Tedaj ljudje še niso za vsako figo letali v Ljubljano kakor t'> delajo danes. Stediti so znali, a zdaj pravijo Stedljivemu Človeku skopuh, pa če še tako rad podpira siromake, raz-sipnilm po pravijo kavalir. Mi smo tekim ka-viilirjoin rekli lahkožive enodnevne muhe, malo jih je bilo in še tistih ni nobeden po-I sobno obrnjtal. Moj oče ni motiel zavoljo revroatizma nikamor več Ln nadomestovala sem ga. Ej. kako j veselo sem se vozila v Ljubljano in premiala ležke tovore knkor kak ponižen osliček iti še kako zadovoljila jsem bila. Letala sem in letala, a kosila si niti privoščila nisem, da ne bi zapravila preveč Le okoli ene ure, ko sem morala čakali, da so se zopet odprle trgovine, sem sedla v kot v veži gostilne »Pri beiem volku«, kjer so se zbrale same stare ljubljanske mamice. Popila sem mali kozarec vina in succila pol kranjske klobase in vogel kruha. Za vse skupaj sem dala pet krajcarjev in bila som okrepčptia. Potem pa spe! na delo. Takrat je bila velika zabava naših preprostih ljudi loterija, ki je menda državi nesla lepe krajcarje. Ljudje sicer niso preveč stavili, a Itako dvojačo je stavil vsak delavec. Pametneje so ravnali kakor zdaj, ko marsikdo vse skupaj zapije. Tedaj je bil vsaj trezen, skrbel je za družino in ves teden upal, da bo kaj zadel. Vsak je največkrat zadel z glavo v zid, tako smo se šalili iz tistih, ki niso zadeli. No, pa je človek spet stavil in spet ves božji teden upa! in čakal na svojo srečo. Marsikdo je pa hotel staviti kar v Ljubljani, češ, da je tam bolj gotovo, do bo kaj dobil. Večkrat sem imela kar kupček takih listkov s številkami in pošteno, sem morala paziti, da jih nisem zamešala in izročila komu napačnega loterijskega potrdila. Med najhujšimi loteristi je bi! krojač Cvek, ki je bil sicer zelo pameten in pošten rokodelSič. Bil je še pomočnik in večkrat sem ga videla, da je skrivaj pogledal za menoj. Jaz ga mimo zato nisem marala, ker sem .menila. da je tako strasten loterist, da bo vse zastali in lxrni v zakonu še stradila poleg njega. Kesneje sem šele spoznala, da je samo zato tako pridno stavil, da je imel vzrok prihajati k nam. N'»k; dan me je pa premotilo, ko sem i mein ^lno listkov, da sem se tudi sama i vicknila v loterijo. Potegnila sem prvi listek, i t bil je Cvekov, in stavila sem kai u,egove številke tudi sama. Naslednji dan bi bila morala dati Cveku loterijsko potrdilo, pa ga nisem nikjer našla in tudi svojega ne. Bila sem v hudi zadregi. Hotela sem še enkrat staviti iste številke, p« jih na pamet nisem vedela, pa tudi prepoano je bilo, ker se je leden že bližal svojemu koncu. Ko sem v nedeljo zjutraj komaj dobro vstala, je že prišel Cvekov in povedal, d« je zadel v loteriji vse tri številke. Prosil me je, naj mu dam potrdilo. Prebledela sem kakor zid in izjecljala, da sem potrdilo izgubila. Nič se ni jezil. K«r ha kratko me je zasnubil, rekel mi je: s Vzemi va se, pa je zadeta taciuti Dobil sem lepo stanovanje in pričel bom na svoje. Kdo bo garal samo za druge!« Bit je sicer prikupljiv fant, toda zakon z njim nisem nikoli mislila, posebno še zavoljo loterije ne. Zdaj mi je pa udarila v glavo misel, kako mu bòm vračala dolg, ker nra pač moram vse povrniti kar je zadel, njegov dobitek je pa znašal okoli dve sto goldinarjev, kar je bilo takrat že kar premoženje. Nasmehnila sem se mu in mu odgovorih: »Dobro! Vzamem te, če boš opustil loterijo?« Zasmejal se je tako, da je bil kar solzen ko rne je objel in mi zatrdil, da je stavil v loterijo samo zato, da je lahko prihajal k nam. 2e popoldne smo šli z našimi skupaj na izpre-hod. Ko sem se vrnila domov in nekaj iskala v veliki torbi, ki sem jo vedno jemala s seboj v Ljubljano, sem opazila, da je na kraju strgana podloga po šivu. Pogledala sem v ra/.porek in našla oba pogrešana loterijska listka s potrdili vred. Tisto noč sem se na vso moč borila suina s seboj. Ali naj bi vrnila Cveku njegov listek in se mu odpovedala, ali ga obdržala, dvignila denar in mu pred poroko vse pojasnila. Pa je zmagalo zadnje. Dvignila seni ves denar in ko je prišel moj zaročenec, je kar zazijal, ko sem mu ponudila kup srebrnikov kot svojo doto in pripomnila, da je polovica itak njegova. Oba sva bila srečna in zadovoljna. Nikoli se nisva kesala, da sva se vzela. Loterija nama je pomagala, da sva postala mož in žena, toda ko sva se poročila, sva se ji izneverila in nisva stavila nikoli več. »Ledena ploskev je bila pretenka in vaša hčerka je izginila pod vodo,« je . pojasnjeval stražnik na kraj nesreče prišedšeinu bo. gatinu, vojnemu dobičkarju »Zdaj jo imajo tam notri in poskušajo r. umetnim dihanjem.« — »Čemu 7. umetnim dihanjem?« se je zadri debeluh, »jaz sem bogat dovolj, da lahko pia. čanr pravo, ne pa umetno dihanje.« ★ Polir je opazil, da je eden izmed delavcev na novi stavbi sedel, mesOo da bi delal in douažal opeko. »Kaj pa je to?« ga je vprašal. — »Ne posutim se dobro in trese me.« — »O, če Vas pa trese, potem pojdite pa kar Utro mivko presejat tam z onim sitom.« Pozor! Trgovci Pozor! Prvovrstni koruzni in činkvantin 7x1 rob, najboljšo pšenično, rženo, ajdovo, koruzno in krmilno koruzno moko ter vse mlevske izdelke nudim po najnižjih cenah Ignac Rebolj, Trzin trgovec z deželnimi in mlevskimi izdelki »Zelo dober spomin imaš, da si vse to zapomniš,« je dejal Tone Pavletu. — »Da, jaz nikoli ne pozabim, kar imam enkrat v glavi.c — Tone se je nasmehnil: »Kai pa listih sto dinarjev, ki sem ti jih lani posodil?« — >To je pa čisto nekaj drugega,« je odvrnil Pavle, »kajti te sem vtaknil v žep, ne v glavo.« Brin f e Sn flpe d°„b$ pri FRANC POGAČNIKU v Ljubljani, Dtmaiska cesia št. 67 (nasproti mitnice) Stric Janko je prišel na obisk da vidi, kako doraščajo njegovi nečaki. Seveda je prinesel s seboj ludi sladkórèkov. »No, Mirkec, ako ti dam dvajset bonbonov, koliko jih boš dal tvojemu mlajšemu braicu?« — »Pet,« je hitro odvrnil Mirko. — »Ni res,« je dejal stric, »ti ne znaš računati.« — Mirko nato: », stric, jaz že znam, ampak moj bratec ne zna.« Pozor ženini in neveste ■■ : posleljne mreže, olomane, spalne i divm.a in lolelje nudi naiceneje RUDOLF RADO VAM, tapeinik Mestni trg Štev 13 Žima, morska Irava, blago za modroce v veliki izberi po najnižji ceni. Prišel je iz Amerike in seveda baharil. Ko je nekega dne sedel na stolu pri brivcu, je na vso moč zabavljal in omalovaževal tukajšnje razmere. »Pri nas se dela tako, da se en del izvrši tu, drugi zopet lam, ne pa kakor pri vas, vso na enem kraju.« — Brivec je molčal, a ko je bil golov in je Amerikanea do dobra namazal z milom, je mirno sedel na stol ter jel brati časopis. Amerikanec čez nekaj Casa: .••Zakaj pa me ne obrijete?« — Brivec: :Tu pri nas samo namažemo, obrijejo pa tam v oni brivnici za vogalom.« h. & E. Skaberne Ljubljana Uvoz in prodaja angleškega in češkega sukna, volnenega blaga in svile Važno: Važno: V račun jemljemo (do preklica) tudi hranilne knjižice prvovrstnih ljubl janskih denarnih zavodov I A. & E. Skaberne Ljubljana M«li oglasnik sam™ polovico, «ko kupujejo kmetijske po trebbine ali prodaja o svo e pridelke an iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe ______ Seno in slamo ter druga krmila dobavlja Gospodarska Zveza v Ljubljani. Majhno novo hišico z njivo, prodam, Podutik 32, pošta Vič. Ženini in neštet Najbolje si naročile svojo opravo vsake vrste pri tvrdki Jož. Sitar (Arh),stroino mizarstvo Križe, Gorenjsko. Prevzemam tudi vsa stavbinska dela. -Mrtvaške krste vedno v zalogi. UaicHra kmečkih star-RBfonbfl gev sprejmem v m zarsko obrt Hrana in stanovanje v hiši. Viktor šetina, Gunclje št. 19, p Št. Vid nad Ljubljano. v dobrem stan iu v enem kosu ugodno naprodaj. Vetesovo 4. Cerklje pri Kranju. Uki kipajele pohištvo se obrnite na priznano solidno tvrdkoEgidij in Karol Erjavec Brod,št. Vid nad Ljubi iano, kjer dobite po nizkih cenah zajamčeno pohištvo, ki je stalno na zalogi. Usnjarskega vajenoa sprejme lakoj Leskovec Ivan, Podklanc 3, Žiri. 9anie, pozor! Pouk v krojnem risanju in prikrojevanju dam-skih oblek za dom in poklic se vrši pri strokovno izprašani učiteljici ter lastnici modnega ateljeja — Roza Medved. Ljubljana, Mestni trg 24 I, nasproti magistrata Istotam se izdelujejo plašči, obleke. kostumi i. t d. po zmerni ceni. Pouk zajamčen Kroje po meri. Čebelarji! larske potrebščine kupite po izjemnih cenah v trgovini Fr Stupica, železnina in zaloga poljedelskih strojev, Ljubljana, Go-sposvetska cesta 1. lirika s'iire8a 15-.'6 Uslilfa let, poštenih kmečkih staršev sprejmem kot malega hlapca takoj. Naslov v upravi Domoljuba pod št. 312. jabolčne in hruškove po zelo nizki ceni nudi: Gabrijel Koren. St. Ilj pri Velenju SiUŽhlniO, krililo,'vajeno kuhe, vseh hišnih del in vrta išče manjša mirna rodbina na Gorenjskem- Ponudbe na upravo Domoljuba pod •Stalnat št. 61Ò. ženini in neveste! Šopke in vence kupile najceneje v trgovini Lozar, Ljubljana, Mestni trg Proda se 'ffiS tom, dobra mlekarica. Poizve se Sp. Hrušica št 17 pri Ljubljani. Pn«*ctnn ca 12 oralov rOSKIBO zemlje, hišo. gospodarska poslopja, prodam Mojškerc Jakob, Želimlje40, p. Ig. Prahlir Preklicujem, rrsnuti, kar sen, žaljivega govorila o Antonu Kavka, pos sinu iz Kravjega brda. Liicija Kušar. Najboljši šivalni stroji ia kolesa SO edino ADLER-GRI1ZNER za dom, industrijo In obrt v vseh opremah. Islolam švlcmaki pk-lllnt •iroi D UBI ED Pouk 1 veienju l>lMplt. fen. - Nizke cene jesiP PETE« LJUBLJANA Telefon 2913 bllr.u Hr«***rnov»oft Sp0 menlka ia vodo Večletna garancija. Tudi na obroke. Zftloira v Kraniu: Trgovina Usvlčnik Posojila podeljuje pp 307- »Veš, Tone, moja žena je zelo skrbna. Celo čevlje mi spravi zvečer.« — j Kako, kadar prihajaš pozno domov iz gostilne?« — »Ne, pač pa, kadar mislim z doma.« ★ Moderni pesnik pri zdravniku. Znani moderni pesnik pride k zdravniku in mu toži o neprestanih bolečinah v glavi. Ne more spati in tudi sicer da je zelo nervozen. Zdravnik ga pregleda in mu nasvetuje: »Predvsem se morate malo sipočiti; ogibajte se posebno vsakega duševnega dela, ki bi znalo prenapeti vaše možgane.« — »Ni mogoče, jaz sem pesnik,« vzklikne revež, na kar mu zdravnik odgovori: »Pesmi lahko delate!« Hitra železnica. V kupe, kjer je sedel n»j ki gospod, je stopil sprevodnik ter mu nj znanil, da je pravkar dospela brzojavka, da jti trg Grgar, kamor je gospod namenjen, ti ognju. »Nič hudega,« je odvrnil gospod mirnoj »preden se s tem vlakom pripeljemo tja, bods! trg že zopet pozidali « ★ »Kako je sedaj, ko si oinožcna?« — »Skuj ro nobene spremembe. Le toliko, da sem «vre; j večkrat čakala do polnoči, da je odšel, idJ ga pa največkrat do polnoči čakam, da pride.il Oddelek vojaštva je taboril daleč od mej sta. Eden izmed vojakov se je pritožil, da i; j kruh pretrd. »Kaj, pretrd?« je dejal častni:! strogo. »Ce bi bil Napoleon imel tukral lil kruh, ko je prekoračil alpske vrhove, bi gii bil s slastjo povžil.« — »Brez dvoma, gospa!! poročnik,« je odvrnil vojak, »takrat je bil li| kruh najbrže še svež.« Bolni na plkičih! Tisoči že ozdravljeni? Zahtevajte lakoj knjigo o meji novi umetnosti prehranjevanja, ki je že marsikoga rešila. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da sc bolezen hitro premaga Nočno znojenje in kašelj prenehala, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha. Resni možje zdravniške vede |»utrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo. Čira prej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker ima moj založnik samo 10.000 komadov za brezplačno razpošiljanje, pišite lakoj, d» se boste mogli tudi Vi prištevati med one srečneže Zbiralnica za pošto: GEORG KlILttNEK, Berlin-Nenkölln, Ringhahnstrasse 24. Abt. 488. Urednik: .loie Kode«k. Izdajatelj: Dr. Prane Knlovcc. Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Cel-