SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 25
ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 24 de junio - 24. junija 1999
P- ALOJZIJ KUKOVIČA DJ
Pravi krščanski mučenci
Cerkveni nagovor ob spominski proslavi 6. junija
Kot že toliko let sedaj znova obhajajo spomin vseh od revolucije in ob koncu vojne pobitih domobrancev.
Zlasti se teh zadrtih še na poseben način spominjamo zaradi strahotnih okoliščin, v katerih se je ta množični zločin izvršil. Globoka in neskrivana žalost nas preveva še po tolikih letih, ko se naše misli in čustva povračajo k i\jim. Več kot 50 let je preteklo od tistih tragičnih dogodkov, ki so se neizbrisno zapisali v našo narodno zgodovino.
Sovražnik se ni zadovoljil samo z njihovim fizičnim uničenjem, hotel jih je Pfej mučiti in duševno streti. Koliko ponižanja in zasramovanja, telesnega in duševnega trpljerya so morali ti naši Junaški fanlje in možje prestati, predno s° pod bratskimi izdajalskimi streli popadali v brezna, ki so postala njihovi neznani grobovi. Ko se je po vsem svetu Proslavljal konec dolgoletne vojne in so narodi z velikim upanjem gledali v novo dobo, dobo svobode, so ti naši junaki daleč od svojih domačih in prijateljev in kancev tragično umirali. Kaj tako pošastnega slovenska zgodovina ne pomni 111 se na slovenskih tleh ne bo najbrž Nikdar več ponovilo. To je preseglo vse, kar smo si hudega lahko mislili in težke-8a pričakovali.
In potem več kot 45 let nismo smeli ^Aje vprašati, po r\jih usodi poizvedovati- Morilci so se zaprli v molk; nihče ni nič Vedel, ni hotel ničesar vedeti, vse je kaza-
lo,	da je bil zločin celo zanje pretežak. Z Vsemi mogočimi sredstvi so ga skušali skrivati. Pa jim ni uspelo. Resnica je kontno le prišla na dan, Strahotna resnica, za katero nihče ni maral vzeti nase odgovornosti, še mai\j, da bi kdo kaj obžaloval ali Pa skušal celo kaj popraviti. Tudi ne pra-Vl*i nasledniki tistih, ki so ta genocid zamesili. Še več, krivičnega obsojanja, bla-^nja in obrekovanja še danes ni konec. Na žalost mnogi ne marajo govoriti o tert>, kar se je v tistih junijskih dneh zgo-^o, drugi pa še danes zločinski pokol zagovarjajo. Tako postajajo njihovi moralni ^krivci, kajti kdor z zločinom soglaša ali pa ga celo zagovarja, je sokriv zločina, CePrav pri njem ni dejansko sodeloval.
Ob Lipi sprave
Na ljubljanskih Žalah pri Lipi sprave in drešenikovem znamenju so v organizaciji f^uženih ob Lipi sprave 15. junija, na dan *^vde, odpuščanja in sprave, počastili spojin na pobite ob koncu druge svetovne ''ojne. Spominski dan je sicer posvečen udi vsem padlim Slovencem v prvi in drugi ^etovni vojni, v državljanski vojni, ter JUtiakom osamosvojitvene vojne.
Slavnostni govornik je bil predsednik Parlamenta Janez Podobnik, ki je med dru-J~n dejal, da sta za Slovenijo, ki je mlada T^ava, sprava in medsebojna solidarnost *7 Posebno pomembni. Naloga sprave je, normalizira razmere in doseže, da se ^ačnejo ljudje različnih ideoloških in vred-usmeritev med seboj pogovarjati o ■edvsem pa, da iščejo resnico”.
Slovesnost v spomin na žrtve Kočevskega Roga
Mnogi v domovini pa zločin sicer priznajo, a pričakujejo in kar nekako zahtevajo od nas, naj vendar že pozabimo na preteklost in raje vse svoje moči posvetimo gradnji slovenske prihodnosti. Takšna pozaba, če bi bila sploh možna, bi ne bila nekaj poštenega. Ne, ne moremo in ne smemo pozabiti teh naših nedolžnih žrtev. Ne moremo, ker je pregloboka rana, ki jo je ta bratomor zarezal v naša srca in naš spomin. Pa jih tudi ne smemo pozabiti, kajti pravičnost in osnovna hvaležnost od nas zahtevata, da ohranjamo živ ta spomin na toliko najboljših slovenskih fantov in mož, ki so žrtvovali svoja življenja v boju za ohranitev svobodne in krščanske Slovenije. Vsem njim smo dolžni naš hvaležen in večen spomin.
In če jim danes še ni priznana pravica in častno mesto v naši domovini, upam, da.se bo to nekoč zgodilo. Danes se pišeta še dve zgodovini slovenske polpreteklosti, ena je lažna, druga resnična. Prepričani smo, da bo nekoč zmagala zadi\ja.
Ne, ne moremo in ne smemo pozabiti naših domobrancev. Ne kot Slovenci ne kot kristijani. Ali ne uči nas kristijane tudi Cerkev, da tega ne smemo storiti. Tudi ona časti in se s hvaležnostjo in ponosom spominja svojih mučencev, ki so ostali zvesti svoji veri do konca in so svojo zvestobo do Kristusa izpričali s svojo krvjo. Že dolga stoletja praznuje dneve njihovega mučeništva, ki so bili zanje rojstni dnevi za nebesa, in bo to delala do konca sveta. Priporoča se jim, istočasno pa jih stavlja vsem za zgled in posnemanje.
Prepričan sem, da so tudi med domobranci mnogi, če ne morda celo večina, pravi krščanski mučenci, ker so dali svoje življenje za sveto stvar, za obrambo božjega kraljestva pred brezbožnim komunizmom, iz iskrene ljubezni do naroda so žrtvovali svoja življenja, hoteč preprečiti, da bi brezbožni in protinarodni boljševizem zavladal v našem narodu.
Kot kristijani seveda ne kličemo po maščevanju za naše umorjene domobrance. Prav nasprotno. Naše maščevanje je prošnja k Bogu, da bi krivci spoznali in priznali svoj zločin in krivdo zanj, se skesali in prejeli odpuščanje od neskončno usmiljenega Boga, ki je tudi njihov Oče, čeprav morda za to ne vedo ali pa se za to ne menijo. Prepričan sem pa, da so nekateri že to storili, vsaj na tihem, predno se prišli pred sodni prestol božji, kjer bomo morah vsi, tudi oni, dati odgovor za svoje življenje. Drugi se verjetno borijo za to, da bi premagali svojo zakrknjenost in ponižno priznali resnico in se končno spravijo z Bogom in s svojimi žrtvami. Vemo, da je človeku težko priznati greh. Potrebna je resnična ponižnost, ta pa je težka za padlega človeka. Prepričan sem tudi, saj drugače ne more biti, da naši mučenci spni prosijo Boga zanje, za svoje mučitelje in morilce, da bi nekoč spravljeni z Bogom in z njimi uživali isto večno srečo v božjem naročju. Tudi za to bomo med to sveto mašo prosili Tistega, ki je nedosegljivi zgled in vzor vseh, ki so za resnico in pravico dali svoje življenje.
Pri breznu pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila v nedeljo 20. t.m. obletniška ma-ša za vse po vojni pobite domobrance in nasprotnike tedanjega režima. Ob somaševa-nju duhovnikov jo je daroval ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode. Slovesnosti se je udeležilo približno 5000 udeležencev.
Letos so že desetič javno priromali k jami pod Krenom, položili vence in prižgali sveče spomin na vse pobite, ki so našli zadnji dom v breznih Kočevskega Roga.
Obračun z nasprotniki revolucije naj bi bilo dokončno dejanje, v resnici pa je pomenil, je v nagovoru poudaril Franc Rode, njen moralni in dokončni samomor in predstavlja mejnik v duhovni zgodovini Slovencev, saj se ni mogoče več sprenevedati, da teh žrtev ni bilo. Iz osnovne pietete do umrlih bi jih morali vpisati v knjige mrtvih in dostojno obeležiti množična grobišča ter
počastiti njihov spomin, je menil Rode. „Tako te žrtve, namesto da se ob njih še naprej razhajamo, lahko združijo in povežejo na temelju čiste in preproste človečnosti ter ustvarijo med nami novo enotnost. Dajo nam možnost, da se ob njihovi strašni usodi sami prečistimo, zavržemo so-j vraštvo, ki jih je pehalo v smrt, ter obnovimo skupni narodni spomin in najdemo pot do narodne sprave,” je še poudaril Rode.
Izredno ostro kritiko na račun razmer v Sloveniji je v svojem govoru podal Anton Drobnič, saj po njegovem prepričanju v vrhovih pravosodja vladajo funkcionarji totalitarne partijske države in političnega sodstva: notranji ministri se ukvarjajo s političnimi zarotami, obrambni negnjejo revolucionarne spomine, za pravosodje pa skrbi človek, ki je osebno sodeloval pri teptanju človekovih pravic.
Obisk predsednika ZDA
Ameriški predsednik Bill Clinton je v spremstvu številne delegacije v ponedeljek, 21. junija prispel na krajši obisk v Slovenijo. Spremljala sta ga žena in hčerka ter zunanja ministrica Albrightova. Po pregledu častne čete na Brniku se je odpeljal v Ljubljano, kjer se je na delovnih pogovorih sestal s predsednikom Kučanom, ravno tako tudi s predsednikom vlade Drnovškom.
Kučan je dejal, da obisk pomeni potrditev prijateljstva med Slovenijo in ZDA ter potrditev dejstva, da je Slovenija verodostojen sogovornik ZDA v številnih vprašanjih, ki zadevajo svet, Evropo in Balkan.
Premier Drnovšek pa je poudaril, da so naši predniki gradili ameriško demokracijo, zdaj pa državi skupaj vstopata v novo zavezo, novo skupno sodelovanje, saj ju družijo skupni cilji.
Predsednik DZ Podobnik je v svojem pogovoru ameriškemu predsedniku Clintonu pojasnil, kako pomemben je za Slovenijo dostop na odprto morje oziroma do mednarodnih voda tudi v luči dejstva, da pristanišče Koper predstavlja pomembno pristanišče na severu Jadrana. Predsednik DZ je v spomin na srečanje Clintonu izročil
angleški prevod Poezij Franceta Prešerna.
Predsednik ZDA Bill Clinton je nato ob 18. zvečer prispel na Kongresni trg v Ljubljani, kjer je nagovoril Slovence in prek neposrednega televizijskega prenosa širšo mednarodno javnost. Zbranih je bilo kakih 30.000 \judi med deževnim vremenom. Pred Clintonom sta udeležence nagovorila gostitelja Kučan in Drnovšek ter olimpijec Leon Štukelj. Sicer se je dognanje na Kongresnem trgu že prej začelo s kulturnim programom, kjer je nastopalo več slovenskih glasbenikov in orkestrov.
Slovenija je dobra partnerka in odlična kandidatka za zvezo NATO, je v nagovoru Slovencem na Kongresnem trgu po pozdravu v slovenščini Dober dan! poudaril ameriški predsednik Bill Clinton ter ob tem dodal, da mora biti tudi Srbija del nove Evrope, toda prej mora reči „ne” režimu Slobodana Miloševiča in izbrati pot, ki jo je izbrala Slovenija Clinton je poudaril, da cel svet občuduje uspeh Slovenije pri gradnji demokracije in blaginje ter njeno odločilno vlogo pri izgradnji boljše prihodnosti za celo Evropo. Skozi Slovenijo je korakalo veliko vojska in vihralo veliko zastav, zdaj pa v njej vihrajo zastave, ki predstavno neodvisnost ter demokracijo in pomenijo bo\jše življenje.
Clinton se je zahvalil Sloveniji, ker je v krizi v ZRJ podprla zvezo NATO in pomagala kosovskim Albancem. Pred osmimi leti je Miloševič napadel Slovenijo - toda Slovenija se je uprla, uspela in poudarila, da se „to ne bo več zgodilo”. To
Nad. na 2. str.
STRAN 4:
Očetovski dan
Obisk predsednika
Nad. s 1. str.
morajo reči vsi narodi Evrope - demokracija, strpnost in človekove pravice morajo vladati povsod. Toda nobena blaginja ne bo zagotovljena, če lahko krize potiskajo nasilje preko meja. Zgraditi moramo združeno in demokratično Evropo, ki bo v prvič v zgodovini živela v miru. ..Slovenija lahko vodi na tej poti in ZDA ji bodo pomagale,” je vzkliknil ameriški predsednik.
„Vaša himna, uglasbena na besedilo velikega pesnika in domoljuba Franceta Prešerna, zgovorno priča o tem, kakšne prihodnosti si želite: takšne, v kateri bodo ljudje živel kot sosedje, ne sovražniki; v kateri bo vojna za vselej pregnana z obličja zemlje.”
Končal je z vzklikom: Hvala in Bog z
članstvo v Evropski Zvezi. Po podatkih ZLRP so doslej vrnili le tretjino odvzetega premožervja.
Iz življenja
V	okviru obiska predsednika Clintona v Sloveniji sta slovenska in ameriška stran podpisali nove meddržavne dvostranske sporazume, in sicer sporazum o sodelovanju pri preprečevanju širjenja orožij za množično uničenje, o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utnj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju ter sporazum med Slovensko izvozno družbo in EXIM banko.
Na gradu Brdo pri Kranju je bila slavnostna večerja v čast Clintonu ob njegovem obisku v Sloveniji. Večerje, na katero je povabljenih približno 120 gostov, so se poleg ameriške delegacije udeležili predstavniki slovenske države in vlade, državnega zbora in državnega sveta, političnih strank, vojske in policije, pa tudi predstavniki gospodarstva, znanosti, medijev, kulture in športa.
V	ponedeljek zvečer se je Clinton sestal s predsednikom Črne gore Djukanovičem. Govorila sta o srbsko-čmogorskih in kosovskih problemih.
Soproga ameriškega predsednika Hillary Clinton je v ločenem programu obiskala Inštitut RS za rehabilitacijo, kjer si je ogledala predstavitev fizioterapevtskega zdravljenja pacientov z nevrološkimi obolenji in rehabilitacijske programe za invalide iz bosanske vojne.
Iz centra Soča se je odpeljala proti mestni hiši, pred katero je Hillary sprejela županja Vika Potočnik, nato sta se pa v prostorih magistrata srečali z uglednimi Slovenkami s področja politike, poslovnega sveta in kulture.
Ameriški predsednik Bill Clinton je v torek opoldan z ameriškim vojaškim letalom odpotoval iz Slovenije. Na brniškem letališču sta se od njega poslovila oba gostitelja, predsednik Milan Kučan in premier Janez Drnovšek.
Ameriški predsednik - ki je med drugim pred odhodom z Brnika dejal, „da mu je bilo na obisku všeč in da je že sestavil seznam krajev, ki jih bo obiskal, ko bo znova prišel v Slovenijo” - je poletel v Makedonijo
Ob priliki obiska se je Slovensko Združenje lastnikov razlaščenega premoženja (ZLRP) javno obrnilo na ameriškega predsednika Billa Clintona s prošnjo za pomoč pri vračanju premoženja. V svojem pozivu Združenje opozarja, da že od leta 1991 dalje obstaja poseben zakon o vračanju odvzetega premoženja, vendar pa njegovo izvajanje ovira slovenska vlada, ki si prizadeva za
Iz komentarja urednika radia Ognjišče Francija Trstenjaka.
Morda je predsednik Združenih držav Amerike pripomogel, da sta tudi naša gostitelja govorila nekoliko drugače kot smo ju sicer vajeni ali pa sta le tako spretna, da se znata prilagoditi situaciji. Srčno upam in si želim, da sta razumela sporočilo Clintonovega govora in da bo v njunem delu, kakor pri njunih podanikih, ne le v besedah, marveč resnično navzoče to, kar je ameriški predsednik dejal: v sodobni družbi ni prostora za versko in rasno sovraštvo! In če omenjam govor predsednika Clintona, v katerem je bilo izrečeno veliko lepih in dobrih besed o naši državi, potem ne morem in ne smem spregledati prevoda v slovenščino. Res ne razumem, da je uradni prevajalec tako drzen in ne prevede nekaterih besed, ki pa jih je vendarle večina razumela, četudi ne govore angleškega jezika. Clinton je kar trikrat dejal God bless you - Bog vas blagoslovi, toda niti enkrat te želje nismo slišali v materinem jeziku. Pri dnevniku TV Slovenija je bil podnapis, toda Bog je bil napisan z malo začetnico. Če bi to videl Clinton, mu gotovo ne bi bilo povšeči, saj svoje krščanske vere ne skriva, marveč jo vedno javno razodeva in zagotovo Boga piše z veliko začetnico.
To je bilo prvo razočaranje, ki smo ga doživeli verni Slovenci. Drugo razočaranje smo lahko doživeli danes, nekateri smo to vedeli že včeraj, ko smo lahko v časopisu Dnevnik prebrali seznam gostov, ki so bili na slavnostni večerji na gradu Brdo. Upravičeno je zapisala avtorica članka: ameriška zdravica izbrancem. Večerje so se udeležili le izbranci, ki jih ni bilo tako malo. In ker je bila številka povabljenih gostov precej visoka, je zato toliko večje,razočaranje, ker med njimi ni bilo predsednika slovenske škofovske konference, ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Franca Rodeta. Človek bi še razumel, da med državno elito ne sodi predstavnik Katoliške Cerkve, ker se pač tako rado poudarja, da je Cerkev ločena od države. Toda tega ni mogoče razumeti, ko med gosti zaslediš imena, ki jih sicer ne zaslediš v državnih službah, v najo-Žjem pomenu besede. Med sinočnjimi izbranci bereš tudi imena: Ivan Dolničar, predsednik Zveze borcev, Mitja Meršol, glavni in odgovorni urednik Dela!, Janez Čadež, generalni direktor RTV Slovenija, Branko Maksimovič, predsednik društva novinarjev, Mitja Rotovnik, direktor Cankarjevega doma, Milena Zupančič, Dubravka Tomšič, Alojz Srebotnjak, Brigita Bukovec, Zdenka Badovinac, direktorica Modeme galerije, potem zasledimo nekaj imen direktorjev večjih podjetij in morda je še kakšno ime, ob katerem bi se človek lahko zamislil. Vsa čast, da so povabili Leona Štuklja. In med temi izbranci ni bilo prostora za predsednika škofovske konference, kaj šele, da bi bili povabljeni vsi trije ordinariji. Obveščen sem, da bo Tiskovni urad škofovske konference uradno povprašal državni protokol in tudi ameriško ambasado, zakaj ni bil vabljen na večerjo predstavnik Katoliške Cerkve.
In ob rob komentarja še tretje razočaranje, ki se mi je vtisnilo v spomin, namreč komentiranje TV Slovenija, predvsem s Kongresnega trga. Res „zanimivo”, da je komentatorka vsaj dvakrat ponovila, kdo je leta ’45 govoril na tem trgu. In „zanimiva”, seveda je ta beseda v navednicah, je njena ugotovitev, da je Bill Clinton prvi tuji predsednik, ki je o Sloveniji namenil toliko pohvalnih in lepih besed. Sprašnjem se: kje je bila gospa pred tremi leti, ko je papež Janez Pavel II. tri dni opeval Slovenijo. Očitno se nekaterim spomin na dogodke izpred treh let hitro izgubi, medtem ko imajo zelo žive spomine na dogodke pred več kot 50-timi leti.
Argentinska politika ni dolgočasna, saj je vsak dan dovolj dogodkov, novosti, napetosti, ki nam nudijo snovi za debato; dolgočasni pa so nekateri politiki, ki nenehno ponavljajo slične korake in upori-zarjajo podobne napade. Tak je gotovo primer predsednika Menema, ki je sprejel dejstvo, da ne more ponovno kandidirati, a se očividno s tem ne sprijazni.
KDO KOT JAZ?
Duhalde je dokončno potrjen kot uradni kandidat justicialistične (peronistične) stranke za predsedništvo države. Ko je bil Duhalde tudi uradno potrjen, je Menem iz New Yorka izjavil, da mu bo nudil “vso absolutno podporo”. To se seveda lepo sliši, a vsak, ki nekoliko pozna predsednika in stranko, ve, da Duhalde nad tem ni preveč navdušen. In res je že naslednji dan Menem ob napadu na opozicionalne kandidate ošvrknil tudi Duhaldeja, češ da se z njim ne more primerjati. Predsednik je ostro napadel možne naslednike: De la Rua daje “neroden, dolgočasen in strahopetec”, ki je že dokazal, da “ne zna vladati”. Cava-Uo da je “izdajalec, s katerim se sam Judež ne more primerjati". Sploh da je on sam visoko nad vsemi možnimi kandidati, “svetlobna leta nad njimi”. Škoda, da je predsednik zdrknil na tako nizko v New Yorku, kjer je prejel nagrado Svetega sedeža za svoj mednarodni boj proti splavu.
Odmevi so bili različni, a vsi v mejah dostojnosti. Sploh je zaenkrat volilna kampanja kar zmerna in ni zaznati večjih napadov. Morda se pozna tudi pomanjkanje fondov, kajti doslej še ni zaznati pravega predvolilnega ozračja. Največ pozornosti zaenkrat vzbujajo razni stiki med obema glavnima kandidatoma (Duhalde in De la Rua) in tretjim v tej tekmi: Cavallom.
Predmet debate je možna druga runda volitev. Po sedanji ustavi mora kandidat dobiti več kot 50% glasov, sicer je treba volitve ponoviti (ballotage) med obema najbolj voljenima kandidatoma. V tem primeru bi bil dogovor med Duhaldejem in Cavallom najbolj naraven. Guverner in bivši minister sta vedno gojila dobre odnose. Cavallo bi rad še pred prvo rundo zagotovil zavezništvo za drugo stopnjo. A pogajanja so pogajanja in izgleda, da zahteva več kot mu je Duhalde pripravljen odstopiti. Zato se je približal (ali vsaj skušal ustvariti videz, da se je približal) kandidatu Povezave. Seveda je De la Rua zanikal vsakršna pogajanja. Glasovi so vsem dobrodošli, a ugled (ali neugled) bivšega ministra v določenih krogih bi levičarski formaciji lahko škodil v prvem krogu. Volilne povezave so običajno pogodba po volitvah, zlasti za soudeležbo v prihodnjih vladah.
DANES IN JUTRI
Ne samo kandidati gledajo na čas po volitvah. Tja se zaskrbljeno ozira tudi Mednarodni denarni sklad (FMI). Te dni se je mudila v Buenos Airesu naša znanka Teresa Ter Minassain, ki vodi posebno skupino, ki nadzira finančno delovanje Argentine. A to pot ni bil cilj obiska srečai\je z gospodarskim ministrom, temveč s kandidati, ki bodo vodili državo po 10. decembru.
V	sklopu Mednarodnega denarnega sklada zaskrbljeno gledajo razvoj argentinskega gospodarstva. A s sedanjo vlado so že podpisali vse mogoče dogovore, čeprav se jih vedno mai\j drži. V tem oziru izgleda, da so pri Skladu že obupali, da bi sedanja vlada sploh mogla še kaj temeljnega spremeniti: stroški ne padejo, davčna nabirka ne raste, argentinsko gospodarstvo izgublja kompetitivnost. A še bolj jih skrbi doba med volitvami in do predaje vlade. Zato nameravajo doseči neke vrste spora-
Tone Mizerit
zum, ki naj zaveže vse kandidate, za to tranzicijsko dobo in za novo vladno obdobje, da s tem pomirijo mednarodne kapitale in zlasti preprečijo, da bi velike investicijske skupine pričele na račun Argentine igrati kako hazardno igro (primer Brazilije), 1° bi državo lahko postavila na rob kaosa
Ni prvič, da se o tem govori. Sam gospodarski minister Roque Gonzalez je že svaril pred tem pojavom, seveda z namenom, da bi med podjetniki našel večjo poslušnost za svoje predloge. A položaj je težak, zlasti ker je nujen podvzem določenih ukrepov, ki pa se jih vladni krogi otepajo v razumljivem stanju volilne kampanje.
VSI SO ENAKI
Lahko bi rekli, da so bili sestanki med predstavnico FMI in opozicionalnimi gospodarstveniki pozitivni. Duhalde se je osebno sestal z gospo. Cavallo prav tako, a onadva sta že stara znanca. De la Rua je poslal svojo gospodarsko ekipo, ni pa hotel osebno na srečanje.
Vendar je ozadje teh sestankov tudi težak socialni položaj, katerega se vsi zave-dajo. Med ljudstvom pa raste nezadovoljstvo. Vendar je položaj nenavaden. Običajno se opozicija okoristi s tako stvarnostjo. V našem primeru pa tega ne opazimo. Dejansko bi se morali vprašati, koga nuj razumemo pod oznako “opozicija”. Je to Povezava, je Cavallo, ali moramo prišteti sem tudi Duhaldeja, ki je sicer kandidat vladne stranke, a ga je treba šteti k opoziciji, če upoštevamo njegovo razmerje do Menema?
Priznano dejstvo je, da se niti Povezava niti Duhalde ne moreta okoristiti z nezadovoljstvom zaradi socialnega položuja. Med ljudmi prevladuje mnepje, da so “vsi politiki enaki”. Skepticizem je vedno večji, vzporedno s prepričanjem, da gospodarske politike ne določa več vlada v Buenos Airesu, temveč FMI. K temu je precej pripomgel tudi prej omenjeni obisk gospe Ter Minas-sian in njeni sestanki s kandidati.
To vzdušje nikakor ni pozitivno. Skepticizem ni zdrav za politično udeležbo družbe, ker med državljani širi menje, da Je tako vse že odločeno, da vsak poseg nič n® pomaga in končno, da se ne splača udeleževati se volitev, ker je že vse odločeno, nqj zmaga ta ali drugi. V Argentini je sicer udeležba obvezna, vendar odstotki udeležbe na volitvah nenehno padujo.
PROVINCE PREDNJAČIJO
V vrsti provinc, ki kažejo pot oktobrskim vsedržavnim volitvam, je bila to pot n® vrsti Ogr\jena zemlja. Volili so guvernerja in so se spopadli kandidati peronizma, P°ve' zave in vladujoče provincijske stranke M® vimiento Popular Fueguino (Provincijsk0 ljudsko gibanje). Zmagala je opozicionalna povezava s 37,7% pred peronizniom (34,7%) in provincialci (21,1%).
Za drugo rundo se govori o povezavi med provincijsko stranko in peronizmo®, kar bi moralo peronističnemu kandidatu prinesti zanesljivo zmago.
Vendar nastaja vprašanje, v kakšni meh bodo volilci upoštevali odločbo strankinih vodstev. To bo tudi ogledalo za predsedniške volitve in prej omenjene sporazum®’ ki lahko nastanejo med Duhaldejem ^ Cavallom. Zato je važna ne le končna zma ga, marveč tudi, kako bodo kazali procenti-Marsikateri politični opazovalec pa tu® javnomnenjske ustanove ta dva tedna n® bodo umaknili oči od daljnega juga.
V sličnem območju zabeležimo, da Je provinci Tucuman dokončno potrjena zn® ga peronizma, v Corrientesu so odstaVU guvernerja, a položaj je še vedno skru)h° napet, v La Rioji pa modernizirajo letališč v Anillaco, rodni vasi predsednika držav®-
HMNNMBntfHKBHMNN
|&J Slovenci	v Argentini j Pogumno v leto 2000...
N' ___________________________________ ctnna	Q1	roncl/i	Con	•»	Kiln	in.miU	.-* ■ „ _.
Dobrodelni koncert na Pristavi
Številni ljubitelji petja, ki so obenem hoteli pomagati pristavskemu krožku Zveze slovenskih mater in žena, so se v soboto, junjja zvečer zbrali v dvorani Slovenske Pristave.
Na pobudo pristavskega krožka ZSMŽ so nastopili pevci Anica Rode, Cvetka Ko-Pač ter Luka in Matija Debevec ob klavirski spremljavi Cristiana Uschiattija. Z njihovo Pomočjo je krožek zbral nekay novih sredstev, namenjenih pomoči potrebnim rojakom. Kristina Jerovšek je pozdravila tako Pevce kot poslušalce in se jim zahvalila za Pomoč pri njihovem človekoijubnem delu.
Program je napovedovala Andrejka Zu-Panc. Zapeli so v raznih sestavah več arij iz Mozartovih oper Figarova svatba, Don Giovanni in Čarobna piščal ter Puccinijevo skladbo. Med arije so uvrstili Pesem suž-hiev iz Verdijeve opere Nabucco. Vendar
lepa skladba, napisana za zbor, a izvajana v kvartetu, ni zablestela v vsej mogočnosti.
Pevcem se je poznalo, da obvladajo repertoar in so vajeni sopevcev, zato je bil upravičen dolgotrajen aplavz ob vsaki pesmi. Marsikdo je imel priliko, da si je razširil poznanje opernih arij, čeprav bi rnjši imel več domačih pesmi. Tudi teh ni manjkalo v drugem delu nastopa, tako slovenskih narodnih in umetnih (Pavčič, Vilhar), pa tudi argentinski Guastavinovi skladbi.
Po končanem programu so imeli še vedno dosti moči, da so kot priznanje za navdušeno ploskanje publike zapeli še ne-knj dodatnih točk, kot zadnjo pa še pesem, posvečeno spominu učiteljice gdč. Mije, katere učence so bili skoraj vsi.
Pevci so zapeli iz polnih pljuč, s tem pa je pristavski krožek ZSMŽ tudi lažje prišel do sape pri delu v pomoč potrebnim. GB
” *--Hnr~r-rHir Trrnrr~ ~'tnn« nii ini—
Občni zbor Slomškovega doma
V	nedeljo, 25. aprila je bil redni letni °bčni zbor zadruge Castelli, ki je pravna °blika slovenskega središča v mestu Ra-teos Mejia Slomškov dom.
Predsednik Marjan Jože Loboda je uvodoma vse pozdravil, nato pa smo se v spolnili vseh članov, ki so umrli v preteklem Poslovnem letu. Sledila so popročila tnj-Mka lic. Jožeta Oblaka, blagajnika cont. Gregorja Hribarja, kulturnega referenta Marka Selana, gospodarja Jerneja Tomazina, voditeljice šole Saše Zupan Omahna, tej nice odseka Zveza žena in mater Metke Erjavec Tomazin in poročilo odsekov mladinskih organizacij. Predsednik je v svojem govoru strnil ugotovitve odbornikov o op-tevljenem delu in poudaril, da so vsi dosežki sad skupnega dela, ki ga danes dajemo članom v presojo. Pomemben del naporov Je bil vložen tudi za sodelovanje Slomškoma doma pri vseh podvigih celotne slo-Vehske skupnsti v Argentini ter sodelovanje pri Medorganizacijskem svetu. V imenu nadzornega odbora je Herman Zupan ocenil delo dbora in priporočil odobritev vseh
poročil, kar so člani z odobravanjen sprejeli. Ker se v tem poslovnem letu zaključuje triletna poslovna doba, so bila pri volitvah dopolnjena izpadla mesta ter bo tako odbor Slomškovega doma v tekočem letu delal v naslednji sestavi:
Predsednik Marjan Jože Loboda, podpredsednica prof. Neda Vesel Dolenc, tajnik lic. Jože Oblak, podtajnik Jernej Tomazin, blagajnik cont. Gregor Hribar, podbla-gajnik Anton Kastelic, gospodar Miha Ribnikar, pomočnika inž. Miha Podržaj in lic. Jaka Kocmur, kulturni referent Marko Selan, zastopnica šole Saša Zupan Omahna, zastopnik mladine Aleks Cestnik. Redna člana sta tudi dušni pastir prelat Jože Šker-bec in zastopnica ZSMŽ. V nadzornem odboru sta Herman Zupan in Božidar Fink.
Pri slučajnostih je bilo oudarjeno, da smo letos vsi člani Slomškovega doma pred velikim izzivom, ker smo zadolženi za pripravo Slovenskega dne ob priliki proglasitve blaženim našega zavetnika škofa Antona Martina Slomška. Pomoč vseh bo še kako dobrodošla!	J.T.
Poročila z občnega zbora ZS <9)
Poročilo šolskega referenta Franceta Vitriha
1- Da bi po priprošnji svetega Alojzija Preživeli lepo mladost. 2. Za vse naše ®terše, da bi nam jih Bog ohranjal in Bog Veti Duh razsvetljeval pri njihovem odgo-^ritem delu in poslanstvu. 3. Za naše učite-katehete, da bi jih Bog podpiral v ^ihovi plemeniti skrbi za nas. 4. Za Slovelo in Argentino, da bi ju njihovi voditelji voditi po poti pravičnega reda in skupne blaginje. 5. Da bi nam vsem, po Priprošnji domobrancev in drugih žrtev utr-zvestobo do Njega in naroda. 6. Za ?Msijonarje, da bi Bog blagoslavljal njihovo ^ev in delo z bogato žetvijo.
Po sveti maši smo se pred spomenikom P°klonili žrtvam vojne in revolucije. Učen-^ Baragove šole sta prinesla šopek in ^tečko, delegat Jože Škerbec je vodil moli-e> učenci Slomškove šole so recitirali: „In Vehdar nekoč bo!” Zorka Simčiča.
Po besedah hvaležnosti šolskega refe-našim mučencem junakom, ki so ^Venčani z mučeništvom s svojo prošnjo °8u pomagali, da je bila Slovenija v boju
samostojnost, lahko rečemo, čudežno
Za
temena grozot vojne, smo zapeli: Oče,
teati...
V dvorani je šola dr. Gregorija Rožmana pripravila igro „Zvezdica zaspanka”. Nastopali so sedanji in bivši učenci. Režiral je Maks Borštnik, pomagala mu je Vera Breznikar Podržaj. Sceno so zamislili: Toni Kastelic, Viktor Leber in Tone Podržaj.
S sodelovanjem vse šolske skupnosti dobro pripravljena, z režijo Maksa Borštnika, velikega prijatelja naših šol, z odličnim nastopom igralcev je bila igra prijetno doživetje!
SLOMŠKOVA PROSLAVA.
25. SEPTEMBRA V SLOVENSKI HIŠI
Naše šole imenujemo Slomškove šole. Na vsakoletnem srečanju se prav posebno spominjamo našega vzornika.
Sveto mašo je daroval prelat Jože Škerbec za žive in rajne katehete in učitelje, v duhovni misli pa nam je približal našega vzornika in bodočega svetnika.
V dvorani se je šolski referent zahvalil gospej Teji Kunstelj za podarjene knjige, pozdravil in predstavil novega kateheta Baragove šole Janeza Cerarja, vsem, ki poučujejo v slovenskih šolah, katehetom in učiteljem pa izročil rdeč nagelj. Pokojnim
stopa Slovenski dom San Martin z novim odborom, izvoljenim v nedeljo 30. maja. Predsednik Andrej Peršuh je pričel po sv. maši redni občni zbor z molitvijo in se spomnil vseh pokojnih članov. Po formalnih ukrepih, povezanih z občnim zborom, sta podala poročila tajnik inž. Tone Podržaj in blagajnik Gregor Verbič. Navzoči so poročili odobrili in dali odboru razrešnico z aplavzom. Razvila se je tudi kratka debata o nekaterih vprašanjih, povezanih z delovanjem doma. Občni zbor je tudi obravnaval vprašanje članarine in sklenil, da ostane enaka kot doslej.
Vsaki dve leti se voli tudi nov odbor. Predstavljena je bila le odborova lista. Ta
je bila pri javnih volitvah potrjena z absolutno večino: predsednik inž. Tone Kastelic, podpredsednik Andrej Peršuh, tajnik inž. Tone Podržaj, blagajnik Gregor Verbič, odborniki: Rudi Dimnik, Marko Škulj, Jože Skale, prof. Magdalena Belec, Tone Belec, Vera Podržaj, lic. Vladimir Voršič, cont. Jože Rupnik, Tomaž Boltežar, Matija Jesenovec, Tomaž Filipič. Nadzorni odbor sestavljajo Saša Golob, Janez Dimnik in France Hrovat.
Novoizvoljeni predsednik se je vsem zahvalil za izkazano zaupanje, prosil člane za pomoč pri delu in se odhajajočemu predsedniku zahvalil za štiriletni mandat.
VP
PISMA BRALCEV
Od poslanca Marijana Schiffrerja
smo dobili v objavo naslednje pismo:
Državno tožilstvo Republike Slovenije
7.6.1999
Marijan Schiffrer
Državni zbor - Komisija za odnse s Slovenci v zamejstvu in svetu
Spoštovani g. predsednik!
Na Vaše zaprosilo z dne 25. maja 1999, ki ste ga ljubeznivo opremili s članki Svobodne Slovenije, Vam sporočam, da sem umaknila zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je generalni državni tožilec Republike Slovenije gospod Anton Drobnič vložil zoper sodbo Vojaškega sodišča IV. armade, opr. št. 1 Sod 117/46 z dne 30. 8. 1946, s katero so bili obsojeni Rupnik Leon, divizijski general bivše jugoslovanske vojske kot predsednik Pokrajinske uprave v Ljubljani, Rosener Ervin, višji policijski in SS vodja, dr. Rožman Gregorij, škof ljubljanske škofije (v odsotnosti), dr. Miha Krek, bivši minister (v odsotnosti), Vizjak Milko, jugoslovanski polkovnik v bivši vojski in dr. Hacin Lovro, upravnik policije v Ljubljani in to zaradi vojnih zločinov zoper ljudstvo in državo.
Nisem pa umaknila zahteve za obnovo postopka, ki je bila vložena zoper isto sodbo v korist škofa Gregorija Rožmana in
je ta zadeva še vedno v teku pred okrožnim sodiščem v Ljubljani.
Če enostavneje povzamem, še vedno je v teku postopek za sodno rehabilitacijo škofa Gregorija Rožmana zoper isto sodbo, saj je bilo v tem postopku angažiranih več zgodovinarjev, strokovnjakov in zbrana vrsta različnega zgodovinskega gradiva, ki bi moralo biti upoštevano pri presoji kazenske odgovornosti in krivde obsojenca in zato ponovno poudarjam da to zadevo prepuščam v razsojo pristojnemu sodišču. Enako pojasnilo sem večkrat podala že sredstvom javnega obveščanja, morda si lahko preberete zadnjega v Večeru, ki je izšel v soboto 29. maja (str. 35).
V kolikor boste želeli, sem vam na razpolago za dejtajlnejša pojasnila, želim vam in vašim sodelacem uspešno delo.
S spoštovanjem
Zdenka Cerar
generalna državna tožilka
Opomba uredništva.
V poznejšem članku v našem listu smo jasno razložili, katera pritožba je bila umaknjena in katera ne. Smo še vedno mnenja, da je bila žal umaknjena pritožba, ki bi v kali razveljavila sodni postopek proti škofu Rožmanu zaradi protipravnosti sodišča in postopka. Sedanji postopek za rehabilitacijo priznava veljavnost komunističnega vojaškega sodišča in vztraja na mnenju, da je dovolj dokazov za vnovično potrdilo stare krivične obsodbe.
katehetom in učiteljicam, pa smo ponesli na grob msgr. Antona Oreharja slovenski šopek.
Jurčičeva šola je pripravila igro Svetlane Makarovič „Pekama Mišmaš“. Režijo sta vodih Metka Slabe in Ani Klemen, scenario so pripravili: Pavel Sušnik, Franci Korošec, Jože Šenk s pomočniki. Nastopili so otroci Jurčičeve šole od vrtca do osmega razreda, nekateri še v dveh vlogah in bivši učenci: Luka Hrovat, Boris Hrovat in Alenka Žnidar. Pri pripravi je sodelovala vsa šolska skupnost.
PRIREDITEV NA ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA 14. MARCA 1999.
Začeli smo srečanje s sveto mašo, ki jo je daroval prelat Jože Škerbec in nam posredoval tudi duhovno misel. Pri sveti maši so peli udeleženci letošnje kolonije pod vodstvom voditeljev in z zavzetim petjem pritegnili k petju ostale udeležence sv. maše.
V	dvorani smo počastili argentinsko in sedem slovenskih zastav naših šol. Po petju argentinske in slovenske himne smo spoštljivo pozdravili odhod zastav.
Po pozdravu navzočim se je šolski referent zahvalil gospe Katici Dimnikovi, učiteljici v več šolah in od ustanovitve Rožma-nove njeni voditeljici, za delo in aktivno sodelovanje s šolskim referatom Z.S. pri ohranjevanju družine slovenskih šol. Vodi-
teljici pa staji izročili knjigo s spominskimi besedami in podpisi vseh, ki se vsako zadnjo sredo v mesecu srečajo na šolskih sejah.
Prešernova šola nam je predstavila spevoigro Sneguljčica in sedem škratov v režiji Veronike Vivod. Scenarijo je pripravil Božo Urbančič. Glasbena spremljava je bila v rokah Anke Savelli Gaser. Pri organizaciji predstave so pomagali Dani Čop, Tone Vivod, Kristina Vivod, Anica Zamik, šolski odbor staršev in učiteljski zbor.
Predstava je bila skrbno pripravljena in odliščno izvedena, delo vse skupnosti Prešernove šole.
38. šolska kolonija od 26. decembra 1998 do 10. januarja 1999 v domu dr. Rudolfa Hanželiča v Cordobi.
Kolonije se je udeležilo 82 otrok, 42 dečkov in 40 deklic. Vodil jo je Marcel Brala, duhovni oče je bil župnik France Cerar, spremljevalci pa- Nevenka Godec, Pavlinka Grbec, Danica Malovrh, Marta Selan, Metka Slabe, Veronika Vombergar, Sebastjan Garcia in Andrej Grilj. Bila je gost ustanove „Počitniški dom dr. Rudolf Hanželič”, ki ji predseduje France Rant, upravlja pa dom Tomaž Rant. V času kolonije sta kuhipjo vodili Marija Slabe in Kristina Rant.
Nadaljevanje prihodnjič
0, srečna, draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta
Iz Slovenije prišla učit Argentince
Pred tedni je v Buenos Aires prišla iz Slovenije dr. Brigita Drnovšek, ki je predstavila medicinskemu občinstvo slovenski laser, s katerim se lahko zdravi marsikaka kožna bolezen ali napaka.
Poiskali smo jo v Hyatt hotelu in jo med konferencami in zdravniškimi pregledi prosili za razgovor:
Prosil bi vas, da se prestavite slovenskim rojakom v Buenos Airesu.
Sem dr. Brigita Drnovšek, specialist oftalmolog, ukvarjam se pa specialno z okulo-plastično in rekonstruktivno kirurgijo, delam na univerzitetnem kliničnem centru, kjer sem vodja oddelka za okulo-plastično kirurgijo. Sem poročena in imam dva otroka. Sem član številnih mednarodnih združenj, npr. Ameriškega združenja za plastično kirurgijo, sem pa tudi že vrsto let tajnik slovenskega Združenja oftalmologov. Aktivno sodelujem pri organizaciji kongresov te stroke v Sloveniji in sem štiri do petkrat letno povabljena na predavai\ja ali učne delavnice v inozemstvo, trikrat letno pa organiziram take učne delavnice na naši kliniki za zdravnike vseh kontinentov.
Kaj vas je pravzaprav pripeljalo v Argentino?
Prišla sem na povabilo organizatorja prvega laserskega kongresa tukaj s Fotoni-nimi laseiji, ki jih proizvajajo v Sloveniji. Uporabljajo se za zdravljenje raznih kožnih sprememb, v stomatologiji, dermatologiji, okulo-plastični kirurgiji in še drugod. Bili smo prvi v svetu, ki smo pričeli pred petimi leti razvijati uporabo erbijevega laserja v dermatologiji. Pričeli smo s predkliničnimi in kliničnimi testi, nakar smo pričeli poročati po svetu. Najprej so bili zelo skeptični, čez dve leti pa se je razvilo izrazito zanimanje povsod po svetu, tako da danes tudi naj večji konkurenti priznavajo, daje ta tehnologija doma iz Slovenije, na kar smo zelo ponosni. Povabljena sem bila že na vse konce sveta, da sem učila mlade zdravnike. Pred letom in pol sem bila v Južni Ameriki, v Bogoti, kjer sem se zelo dobro počutila in sem na željo samih zdravnikov iz južne Amerike prišla v Argentino, kjer pa je zanimanje še veliko večje, kot so pričakovali. Pričakovali so 30 zdravnikov, sedaj pa jih je prišlo preko 150.
Kako poteka ta laserska kirurgija?
Te erbijeve laserje je zamislilo in izdelalo podjetje Fotona v Sloveniji. Te vrste laser ima sposobnost, da odstranjuje tkivo v plasti nekaj tisočink milimetra. Tako odstranjujemo kožne spremembe plast za plastjo, kar nam nudi zelo dober vpogled, kako globoko smo, in lahko okvare brez prevelike travme, brez lokalne anestezije in brez šivarya v celoti odstranimo. Po navadi se takšna rana zelo hitro zaceli, pacient ne občuti prevelikih bolečin in se hitro rehabilitira. Uporablja se ta metoda tudi za ods-
Državni zbor je v prvi obravnavi zavrnil predlog za zakon o volitvah v DZ, saj je ob potrebni dvotretjinski večini od 69 navzočih poslancev za predložene rešitve glasovalo 53, nasprotovalo pa pet. Za potrditev zakona bi moralo glasovati najmanj 60 poslancev. Pri glasovai\ju so zakon brez izjem podprli vsi navzoči poslanci opozicijskih socialnih in krščanskih demokratov (SDS in SKD) in vladne ljudske stranke (SLS). Nekateri poslanci liberalne demokracije (LDS) glasovali za, drugi proti, nekateri pa so se vzdržali. Proti zakonski noveli je glasovalo pet poslancev, vzdržalo pa enajst poslancev iz vrst LDS, narodnosti, ZLSD in DeSUS.
Predsednik stranke Janez Janša je poslance opozoril, da zakonodajalec nima pris-
Dr. Brigita Drnovšek in Fotonin laser
trar\jevanje brazgotin, ki nastanejo po raznih nesrečah ali po aknah, za prenovo kože v lepotne namene, za kar je po svetu veliko zanimanja, razvijamo pa tudi nove aplikacije, npr. za vrtanje kosti, itd. Laserski žarki se namreč zelo močno absorbirajo v vodi in ker ta sestavka skoraj 90% kože, se ta segreje in evaporira skupaj s tkivom, ki ga potem obrišemo ali posesamo s sesalko.
Ko ste prihajali v Argentino, ste kaj vedeli o nas?
O	Slovencih v Argentini sem vedela samo iz časopisa pa tu in tam iz pripovedovanja. Vedela sem, da so dobro organizirani, spremljala sem njihovo udeležbo pri osamosvojitvi Slovenije, kjer ste igrali veliko vlogo, kaj več pa ne, ker nisem imela tu nobenih bližnjih sorodnikov. Ko pa sem prišla semkaj, sem klicala na veleposlaništvo, ker sem poznala gospoda Kunstlja še iz Ljubljane, ki je bil klica vesel, jaz sem pa tudi smatrala, da je to pomembno za Slovence, kadar smo lahko ponosni, da nas iz tako majhne države povabijo, da jih učimo.
Kaj bi še povedali rojakom v Argentini?
Vesela sem, da sem srečala nekaj Slovencev, tudi vesela sem bila vašega lepega sprejema, in vesela sem, vašega sodelovanja pred devetimi leti in opore, ki smo jo čutili, in bi želela, da bi ostali tako povezani še naprej.
Hvala lepa, gospa doktor.
Pogovarjal se je Tine Debeljak
tojnosti, da bi zavrnil pravno osnovo, na podlagi katere bi moral državni zbor glede na odločitev ustavnega sodišča v zvezi z volilnim referendumom iz leta 1996 uzakoniti večinski volilni sistem. Če bo to zavrnjeno, se DZ postavka nad ljudsko voljo in nad tisti del ustave, ki določa, daje najvišja referendumska volja volilcev.
Poslanci LDS so po besedah Lojzeta Peterleta (SKD) glasovali proti svojemu predsedniku Drnovšku, ki se je javno zavzel za večinski volilni sistem in ga zagovarjal na sestanku predsednikov strank.
Državni zbor je prekinil zasedai\je in daljšo polemično razpravo, naj bi DZ ustanovil posebno delovno telo, ki bi ob konsenzu parlamentarnih strank pripravilo besedilo novega zakona o volitvah v DZ.
Tretjo nedelo v juniju praznujemo v Argentini očetovski dan. Kaj naj bi našim očetom napisali ob tako pomembnem prazniku? Saj je bilo že toliko povedanega, pa vendar ni nikoli odveč, da se vsak dan, vsako leto znova poglobimo v ta veliki božji dar - očetovstvo. O njem nam bodo najbolj doživeto spregovorili kar slavljenci sami.
Peter Hafner tiho ponavlja gornje Prešernove verze, ko opisuje svoje občutke ob smrti svojega očeta: „Vsaka smrt družino zelo prizadene, tako je tudi našo, posebno ker smo očeta zelo spoštovali in ga imeli radi.
Ko smo odraščali, nam je bil vedno v pomoč tako pri učenju kot z nasveti. Mimo je povedal svoje mišljenje in ga skušal tudi utemeljiti.
Vedno smo se vsi bratje radi vračali domov, čeprav smo si ustvarili lastne domove. Danes je pa v hiši neka praznina; saj nas mama vedno z ljubeznijo sprejme, pa vendar mar\jka oče, ki nam je vsem toliko pomenil. V mesecu juniju pa to vrzel še posebno občutimo. Praznovali smo rojstni dan mame, god brata Janeza in tudi mojega. V juniju smo se tudi z njim veselili očetovskega dne. Vsako leto, skozi 50 let se je udeleževal domobranskih proslav.
Hvala, dragi očka za vse, kar si za nas storil na tem svetu. Upamo, da ko si prestopil prag večnosti, te je nebeški Oče lepo sprejel, saj si mu vse življenje zvesto služil. Prosi za nas Medjugorsko Marijo, ki si jo tako ljubil, da bomo tudi mi stopali po tvojih stopiryah in da se bomo v večnosti srečah s teboj.”
„0, Rovte, kjer hiša mojega stoji očeta”, so zapisale Rupnikove hčerke pokojnemu očetu. „Zadnji Rupnikov potomec si bil. V Rovtah je ostala tvoja hiša, tvoja otroška leta, tvoja mladost, tvoji domači, tvoji prijatelji živi in mrtvi. Do zadnjega si nosil to domotožje v srcu. Ustanovil si z mamo lepo družino. Pet hčera te je razveselilo. Vzgajal si nas na podlagi ljubezni in krščanstva, živel si preprosto. Tvoja največja skrb je bila živeti kot dober, pošten in verni človek. Molitev in sv. pismo sta ti zmeraj bila pri rokah in to si nas vedno učil. Poleg osebnega dela si imel še veselje do glasbe. Bil si vztrajen pevec in dolgoletni pevovodja zbora v Domu. Tudi tu si vedno pomagal. Kot član Instrumentalnega ansambla si nas razveseljeval na različnih prireditvah. Te odgovornosti in skrbi so bile večkrat močnejše kakor tvoje slabo zdravje. Številni rojaki iz vseh okrajev so te poznali in te imeli radi. Bog ve zakaj te je tako hitro poklical. Bil si nam zgled. Bog naj ti povrne vse, kar si nam zapustil. V naših srcih in mislih si vsak dan z nami. Ponosni smo nate vsi: tvoje hčere, zeti in tvoji vnuki.”
Trije mladi očetje so razmišljali o poslanstvu in vlogi očeta. Posredovali so nam svoje zaključke.
Poklic: oče, je naslovil te vrstice Tone: „Sedem let sem obiskoval ljudsko šolo, še šest srednjo, po šestih letih študija sem diplomiral za inženirja Sedaj se pa že štirinajst let učim, kako biti oče, a spoznal sem, da se bom to učil še nadaljnjih štirideset, če mi bo Bog naklonil zdravje in pomoč.
Biti oče ni nekaj prirojenega. To je naloga, položaj, ki zahteva od očeta v vsakem trenutku otrokovega življenja vedno nove pozornosti. Oče spremlja otroka od spočetja, veseli se novorojenčka, ki mu prinaša srečo, sanje in ga vodi, da se razvije v zrelo osebo. Ta velika in osrečujoča odgovornost zahteva pa polno mero ljubezni in razumevanja. Vsak oče sledi svojemu idealu očetovstva za dosego cilja:
da bi z božjo pomočjo otroci postali dobn ljudje.”
K temu je dodal tudi Viktor: „Biti oče je velika naloga, katero nam je podaril nebeški Oče. Biti oče je velika skrb. Vsak trenutek je potrebno delati, z odgovornostjo negovati in biti predvsem zgled v družini. Z očetovsko ljubeznijo bodo tudi otroci lahko oblikovali svoje življenje.”
Janez si je kot oče trojčkov zastavil: „Moram se potruditi, da sinove vzgojim tako, kot je mene moj oče, v verskem m socialnem pogledu. Oče zmeraj hoče boljše življenje za sina, kot ga je sam imel. Slovenski očetje v Argentini imamo pa dvojno nalogo. Pripraviti moramo otroke, da bodo zvesti svojim koreninam, Bogu in dobn Argentinci, ki se čutijo ponosne na svoje prednike.”
Tudi vam, dragi stari očetje, dedki, voščimo vse najboljše iz vsega srca. Vasa življenska izkušnja nam je v pomoč.
Janez Jenko se rad posveča svojin1 trinajstim vnukom in nam je dejal: „Naloge in vloge nas starih očetov so danes v tem modernem in naprednem času zelo različne. Tako tudi dolžnosti in pravice po vesti in zavesti. Rojen sem bil v kmečki družin1, begunec, izseljenec v Argentino. Naši otro ci so si ustanovili svoje družine. Prejeli smo zadnjo vlogo v igri življenja - vlogo starega očeta. Večkrat pomagam vnukom pri kaki šolski nalogi, ko potrebujejo podatke o naši preteklosti, kako je bilo v šoli. vedno imamo priliko in možnost pomagat* in učiti svoje vnuke in se ob njih marsičesa novega naučiti. K temu pripomorejo pogovori o različnih temah: kaj je dobro in slabo j v šolah, v uradih, na cesti in sploh v velemestnem življenju.” Pošalil se je: “K3' dar se zberemo vsi skupaj ob praznikih ali obletnicah, moramo stari očetje imeti dobro utrjene živce, da zdržimo.”
„Teka časa ne moremo ustavljati. Tako se življenje hitro vrti naprej in danes sem že stari ata ali „ata”, kakor me kliče mala vnukinja. Kar dvakrat ata. To mi vzbul3 veselje, ko vidim, da se mojemu otrok11 izpolnjujejo želje. Hvaležnost Bogu in čut biti zmeraj pripravljen, da spremljam živi' jenje svojih otrok, saj to so njihovi veliki trenutki.” To nam je zaupal Gregor Ve*' bic, pred kratkim drugič stari ata.
Dragi očki in atiji, naraščajniki iz SaP j Martina so v svoj šopek vpletli tudi sv0Je skrite želje: če bi bil jaz očka... „bi ze‘° ljubil otroke, bi se igral z njimi, bi bil ve^ časa z otroki, bi jim pomagala, bi jih pa^1 bi jim dal tisto, kar rabijo”, so premišljeva-
li,	medtem ko so za vas izdelovali sladka darilca.
V	letu Boga Očeta naj On blagoslavl)3 delo, prizadevanja in skrbi vseh naših oče-tov in starih očetov, da jim bo v sedanie® razburkanem svetu bolj mimo plavala Ul1'
hova barka.
Vera Breznikar Podržaj
ROMANJE BOLNIKOV NA BREZJE
Na Brezjah je bilo 19. t.m. tradicional' no, že 31. vseslovensko romanje bolnikom j invalidov in ostarelih, ki se ga letos ud®" ležuje približno 7.000 romarjev iz vse SloV^ nije. Slovesno somaševanje s 70 duhovnij0 je vodil koprski škof Metod Pirih. Roma1))6 k Mariji Pomagaj na Brezje, eno tiajveCI1 verskih srečanj v Sloveniji, organizira Oi njišče iz Kopra, ki je skupaj z Družino vsem udeležencem poklonil priložnostno knilž co Zdravje in odrešenje, ki vključuje duh0-vno razpravo o zdravju kot hrepenenj11 P° odrešenju, sestavek o pravici do versKe duhovne oskrbe v bolnišnicah ter naslove slovenskih duhovnikov, ki tam delujejo-
Zavrnjen večinski sistem volitev
gMaMMMMMttHMKKMM&KM
Pisali smo pred 50 leti...
Novice iz Slovenije
JURŠINCI V SLOVENSKIH GORICAH -Ob 100-letnici rojstva slovenskega literarna zgodovinarja in pisatelja akademika dr- Antona Slodnjaka (1899-1983) je bila v nedeljo, 13. junija v prosvetnem domu slavnostna akademija. Priredili so jo univerza
v	Mariboru, fundacija dr. Antona Trstenjaka in občina Juršinci. Opus dr. Slodi\jaka Je predstavil akademik Jože Pogačnik, njegovo osebnost pa prof. dr. Jože Lipnik. Sledil je kultumo-umetniški program, ki so ga izvedli pevski zbor prosvetnega društva dr- Anton Slodi\jak iz Juršincev, učenci tamkajšnje osnovne šole, vokalni kvartet I Juršinski fantje in drugi. Slodnjakovo raziskovalno in pedagoško delo zajema celotno | Rodovino slovenske la\jiževnosti s težiščem na 19. in začetku 20. stol. Objavil je številne razprave, največ o Prešernu, Levstiku in Cankarju ter o širših literarno- in kulturno-zgodovinskih vprašanjih.
LJUBLJANA - Ljubljanska županja Vika Potočnik je položila temeljni kamen za novo mestno naselje Mostec med Rožnikom, Šišenskim hribom in Koseškim bajnem. Imelo bo 500 stanovanj, vrednost eelotne naložbe pa je 17 milijard SIT. Staranja bodo nadstandardna, na voljo pa bodo v različnih velikostih in sicer od garsonjer do stanovanj s 140 kvadratnimi •netri površine. Zgrajeno pa bo tudi nekaj s 400 kvadratnimi metri površine. V Podzemnih etažah bo tisoč parkirnih mest. ^edvideno je, da bodo polovico novega Naselja dogradili do septembra prihodnjega kta, drugo fazo pa do junija leta 2001.
LJUBLJANA - Slovenska vokalna skupila Katice s posredovanjem Agencije Can-j karjevega doma v okviru junijskih proslav Dneva slovenske državnosti nadaljnje gostovanje po štirih evropskih državah, ki so 8a pevke začele v Zagrebu. Mednarodna turneja Katic se je začela v Slovenskem domu v Zagrebu, nadaljevala pa se bo z nastopom v Dublinu na Irskem, v Hiši Leyton Leyton House) v Londonu v Veliki Britaniji ter končala 25. junija v dvorani Madžarske akademije v Rimu.
AJDOVŠČINA - Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino so se zbrali udeleženci že tradicionalne mednarodne likovne delavnice Slovenija, odprta za umetnost (Slovenia open to the Art). Trajala bo teden dni, pred njenim zaključkom pa bo v soboto, 26. junija, t. i. dan odprtih vrat, srečanje umetnikov s predstavniki medijev, likovnimi kritiki, ljubitelji in poznavalci umetnosti. Namen delavnice je spodbuditi sodelovanje kvalitetnih ustvarjalcev različnih generacy, galeristov in umetnostnih kritikov, ne zgolj na Slovenskem, temveč zlasti navzven kot potencialne izmenjave, ki bi omogočale predvsem slovenskim ustvarjalcem prodor na širši umetniški prostor, umetnostni trg in v galerije.
KANAL OB SOČI - Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice je v Kanalu ob Soči premierno uprizorilo komedijo Muhca italijanskega renesančnega komediografa Angela Beolca Ruzanteja. To je obenem zadnja predstava letošnje sezone. Muhco v prevodu Srečka Fišerja in Iztoka Mlakarja so uprizorili v domačem primorskem narečju. Na oder jo je postavil priznani hrvaški režiser in direktor Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba Georgy Paro.
MARIBOR - Krekova banka iz Maribora je lansko leto poslovala uspešno in ustvarila 500,5 milijona SIT čistega dobička Donos na kapital je znašal 10 %, donos na povprečno aktivo pa 1,4%. Bilančno vsoto je lani povečala za 10,8 milijarde SIT, tako da je ob koncu leta znašala 50,8 milijarde SIT, je povedal predsednik uprave banke Aleš Žajdela. Skupščina Krekove banke je sklenila, da ostane dobiček iz lanskega leta nerazporejen. Preneseni čisti dobiček iz leta 1996 in del prenesenega dobička iz leta 1997 v višini 498 milijonov SIT pa je skupščina razdelila tako, da je 249 milijonov SIT namenila za dividendo (1400 tolarjev na delnico), 211 milijonov SIT za oblikovanje splošnih rezervacij, 37,7 milijona SIT pa za izplačilo udeležbe v dobičku 196 zaposlenim v banki ter za nagrade članom nadzornega sveta.
Kaj sem videl na Martincu?
Nato pa spet na Martinca. Iz kuhinje na koncu hiše so se širile dišave. Pomolim svojo nosno anteno v sosednjo sobo. Za mizo mogočno kraljnje sam „glavni višji naddirektor” časopisa »Svobodna Slovenija”. Grize štilček? Gotovo piše uvodnik? Pa ga vendar zmotim.
Privleče na dan katrtoteko vseh naročnikov. Glej ga očeta Jakoba, bolehno ženo in šest kljunčkov je pripeljal iz Bagnolija, dela kot črna živina, pa je naročnina plačana za nekaj mesecev naprej.
Zvečer sem imel priliko opazovati ekspedicijo lista. Precej mladih mož in fantov in deklet in žena, ki tedensko žrtvxyejo več ur popolnoma brezplačno.
Zaslišim drdranje pisalnega stroja. Tukaj pa je „Duhovno življenje”, list, ki ima že dolgo življnenje in velike zasluge za Slovence. Sedaj se je število sodelavcev
povečalo, oblika polepšala in izgleda, da je tudi število bralcev naraslo. Mislim, da ni nobene druge narodnosti, ki bi imela kaj takega.
Naslednjih dveh pisarn sem se odkrito povedano bal. Saj veste, kaj so društva? Pri vsakem društvu je nevarna oseba blagajnik, vedno s pajčevino v blagajni.
Obrat v Društvu je velik: vsakdo pride s svojo težavo: službe, stanovanja, bolniki, novi priseljenci, pritožbe, prošnje za posojila, priprave za prireditve. Zvečer je pravi Babilon: dve, tri seje, pevske vaje, skušnje za igre, seje raznih pripravljalnih odborov in ne vem, kaj še. Šele proti polnoči se vrvež umiri, da more hišna oblast pospraviti kupe čikov, papirja in drugih ostankov. Je tako kot doma.
Svobodna Slovenija, št. 25;
24. junija 1949
Slovenija moja dežela
Hiša v Prekmurju
Po svojih razmerjih ali „po-merjenosti” človeku, po usklajeni barvni strukturi in uporabi gradbenih gradiv sodi prekmurska kmečka hiša med najbolj skladne in konceptualno celovite primere dediščine bivalne kulture na Slovenskem.
Že sama zasnova domačij v obliki vogala ali „na (v) ključu” je pravzaprav predhodnica sodobne atrijske zasnove, ki se je zadnja leta tako uveljavila v primestju. Streha prekmurskih domačij je bila ponavadi podaljšana na dvoriščno stran, tako da je pod njo nastal pokrit delovni in komunikacijski prostor („podsten”). Ta je omogočal povezavo med bivalnim in gospodarskim delom domačije. V posamezne pros-
: SLOVENIJA
a20°°
v Prekmurju
riščne strani in prav „podsten” je ljudem omogočal dostop vanje v vsakem vremenu. Širok napušč pa ni varoval le pods-tei\ja ampak tudi stene stavbe in omogočal s svojo senco v vročih poletnih dneh primeren hlad. Sicer pa so si posamezni bivalni in gospodarski prostori sledili v vodoravni smeri po naslednjem zaporedju: vhod v vežo (»preklet”, „priklet”) in kuhinjo („kunja”) ter „prvo” in „zadnjo ižo” na straneh. Poglavitni bivalni prostor je bila „prva iža”. Sledili so še klet, hlev („štala”), pod („giimlo”) in lopa („zastriž”). Posebnost zunanjega videza glede prekmurskih domačij so tudi beljene fasade z barvnimi pasovi („pojas”), ki so približno pol metra
tore so namreč vodili posebni vhodi z dvo- od tal okvirjali enostavnost fasade.
Zgodilo se je v Sloveniji...
SEUL, Južna Koreja - Že v prvem krogu Vasovanja je posebna 16-članska komisija Mednarodnega olimpijskega komiteja iz nadaljnjega tekmovanja izločila Celovec, kot kosilca skupne kandidature Slovenije, avs-^ske Koroške in Furlanije Julijske krajine, Helsinke z Lillehammerjem, Zakopane ^ Poprati Tatre. 109. skupščina MOK je v s°boto, 20. zimske olimpijske igre leta 2006 ^delila Torinu. V finalu so Italijani dobili ^sovarye proti švicarskemu Sionu, sicer favoritu pred glasovanjem, kar s 53:36.
ATENE - Atleti celjskega Kladivarja so v evropskem pokalu klubskih prvakov v atletiki v Atenah v skupini B zasedli drugo jt>esto (93 točk) med sedmimi klubi in °do prihodi\je leto nastopali v skupini A, Cetinje ŽAK-a iz ljubljne pa so v B konku-renci zasedle 5. mesto (60 točk) in ostale v *ej skupini.
HAZEWINKEL, Belgija - Iztok Čop je ^agovalec uvodne tekme svetovnega P°kala v veslaryu v Hazewinklu. V velikem malu je Čop prepričljivo ugnal bronastega
1	banskega svetovnega prvenstva Čeha Va-c|ava Chalupo, tretje mesto pa si je zagoto-
vi	drugi blejski tekmovalec Luka Špik. V Mikem finalu dvojcev brez krmarja sta ^stopila tudi Miha Pirih in Grega Sračt\jek . r se uvrstila na 5. mesto. Prej so nastopili trije slovenski čolni. V malem finalu je ^ Kajdiž med lahkimi skifisti osvojil 2. ^to, Romina Štefančič pa je bila v ženski
konkurenci 6. Na mladinski regati sta v dvojcu brez krmarja nastopila Tomaž Pirih in Anže Poljanec ter dosegla novo zmago.
KOBARID - Slovenija si je drugi dan evropskega prvenstva kajakašev in kanuistov v spustu na reki Soči priborila dve novi kolajni. V ekipni tekmi so mladi kajakaši (K-l) v postavi Jernej Korenjak, Gregor Laznik in Aleksej Bočko postali evropski prvaki, kanuisti Anže Ruden, Jošt Zakrajšek in Drejc Žabjek pa so si, tudi ekipno, priborili bron. Pri kajakaših so drugi mesto s pičlo desetinko sekunde zaostanka osvojili Nemci, tretji so bili Belgijci, pri kanuistih pa je zmaga odšla na Hrvaško. Drugi so bili Francozi. Slovenija je tako na prvenstvu skupaj osvojila sedem odličij, °d tega tri v članski konkurenci (dva srebra in en bron) in štiri pri mladincih.
LONDON, Velika Britanija - Odlične igre Katarine Srebotnik in Tine Pisnik na najmočnješih teniških turnirjih po svetu se tedensko odrazijo na lestvici WTA. Prejšnji teden je blestela Pisnikova, ki se je v Taškentu uvrstila v polfinale, kar jo je popeljalo do 131. mesta na svetu, najvišje doslej. Napredovala je tudi Srebotnikova, ki je zdaj 64. Pri moških je položi precej drugačen, saj se že celo „večnost” nihče ni prebil pod 200. mesto. Iztok Božič je 229. Borut Urh 315., Marko Tkalec 496., četrti reprezentant, 18-letni Andrej Kračman, pa je 919.
SLOVENSKA IZSELJENSKA KNJIŽEVNOST V TREH KNJIGAH O 300 PISCIH
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti je 17. junija predstavil izdajo Slovenske izseljenske književnosti v treh knjigah. Delo je uredila dr. Janja Žitnik v sodelovanju s prof. dr. Helgo Glušič. Knjige podrobneje predstavljajo 145 piscev, ki so v izseljenstvu objavili več kot 500 knjig, skupaj pa kar okrog 300 avtoijev. Monografija obravnava v prvi knjigi preteklo in sedanje literarno in deloma polliterarno delo Slovencev v drugih deželah Evrope, v Avstraliji in Azyi, v drugi knjigi je predstavljena književnost Slovencev v Združenih državah in Kanadi, v tretji knjigi pa avtorji v Južni Ameriki. K dokumentarnosti prispeva nekaj več kot 300 fotografij.
DELNI SPORAZUM S HRVAŠKO
Premiera Slovenije in Hrvaške Janez Drnovšek in Zlatko Mateša sta se na srečanju na Mokricah dogovorila, da bosta dvostranski premoženjsko-pravni sporazum podpisala 14. julija v Ljubljani, izrazila pa sta upanje, da bosta takrat lahko podpisala tudi sporazum o Jedrski elektrarni Krško (JEK), saj sta dosegla dogovor o ključnih, še nerešenih vprašanjih.
PERRY V LJUBLJANI
14. junya je bil v Ljubljani svetovalec v pogajanjih o slovensko-hrvaški morski meji William Perry. Namen Perryjevega obiska, ki kot posrednik nima sodniške vloge, ampak bo ponudil neobvezujoč nasvet, je čimbolj se seznaniti s stališči obeh strani. Perry si ogledal Piranski zaliv z vodne površine in iz zraka, na delovni večerji se je sestal z Drnovškom, Kučanom in drugimi.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI	
22	junija 1999
I dolar	187,46 SIT tolarjev
1 marka	99,32 SIT tolarjev
100 lir	10,03 SIT tolarjev
Osebne novice
Krst: V župni cerkvi sv. Nikolaja v San Justu je bila krščena Micaela Johana Capuani, hči Franca Alberta in Marjete Lampret. Botrovala sta Marjan Lampret in Marya Teresa Apella. Krstne obrede je pravil žpk. Matija Borštnar. Čestitamo!
Smrt: Umrla je v San Martinu Ema Šilič (87). Naj počiva v miru!
Pagina 6	SVOBODNA	SLOVENIJA	Buenos	Aires,	24	de	junio	de	1999	—	N°	25
PRAZNIK SLOVENSKE DRŽAVNOSTI
v soboto, 26. junija 1999 v Slovenski hiši
Ob 19. uri sv. maša za vse pokojne in žive javne delavce.
- Poje Slovenski pevski zbor Gallus pod vodstvom Anke Savelli Gaser.
Ob 20. uri poklon pred spomenikom žrtev vojne in revolucije; nato slavnostna akademija v dvorani:
- Pozdrav: Tone Mizerit, predsednik Zedinjene Slovenije
- Slavnostni govor: Božidar Fink
- Koncertni nastop: Vera Golob ob spremljavi prof. Ivana Vombergarja.
- Podelitev priznanj Zedinjene Slovenije
- Prijateljska večerja
Dvorana bo razstavno okrašena s slikami naših umetnikov.
Vstopnice po $ 15,- v predprodaji po Slovenskih domovih, v Slovenski hiši in v Slogi.
O
O S N
K ‘I ■
r C (j
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
Regist.ro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
TURIZEM
el. 4441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, n^jem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucumart 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 4613-1300 Dr. Hector Fabi&n Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351, 1. nadstr. “F”, San Justo. Tel. 4482-5624.
VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmar\je z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel: 4696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10,-Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga - Tel.: 4659-2060 - E-mail: marko@pinos.com
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Pismo šolskim otrokom
V uredništvu smo s prošnjo za objavo prejeli sledeče pismo:
Dragi otroci!
Ali morda veste, da se že nekaj časa potikava po Slovenski vasi in vztrcyno iščeva kraljevičevo izvoljenko Pepelko? Hmmm, boste dejali, in zak^j je ne išče v pravljici?! No, ja, to je sicer najlaiya pot, a kaj, ko nikakor ne nadeva prave poti do tja. Pa še toliko deklic pravi, da so one prave Pepelke, da so se nama računi čisto zmešali. Hej - morda pa nama bo uspelo z Vašo pomočjo. Povabiva Vas, da se v nedeljo 4. julya oglasite v Slovenski hiši, kjer bomo skupaj padli v čudoviti svet pravljic.
„Molitve zadnje Stvarniku v nebo, ko padli ste, fantje, v kraške jame, umirali za narod, zate, zame..." Marjan Jakopič
Naš dom
San Justo
DOMOBRANSKA PROSLAVA
V nedeljo, 27. junija po sv. maši
* Polaganje venca pred spomenikom Franceta Balantiča
* Slavnostni govornik: g. France Zorec
* Spominska akademija na čast padlim v dvorani. Nastopajo recitatorji, otroci in MPZ San Justo pod vodstvom ge. Andrejke Selan-Vombergar
* Po proslavi kosilo, ob 13. uri. Prijave na telefon 4441-5528/6979 ali pri odbornikih.
Slovenska kulturna akcija
vabi na solistični koncert, ki ga bo izvajala
Vera Golob - sopran
spremlja na klavirju Ivan Vombergar
v veliki dvorani Slovenske hiše, v soboto, 3. julija 1999, ob 20. uri Vstopnina: $ 10.-
Nedelja, 4. julija - Slovenska hiša msgr. Antona Oreharja
Alojzijeva proslava slovenskih šolskih otrok
Ob 16. v cerkvi sv. maša za pokojne katehete in učitelje.
Po sveti maši pred spomenikom poklon in hvaležen spomin žrtvam vojne in revolucije.
Nato v dvorani igra
Pet Pepelk
Žarka Petana
v izvedbi Baragove šole. - Režija: Mari Urbanija in Janez Cerar
Vstopnina: prostovoljni prispevki - Vabi šolski odsek Zedinjene Slovenije
Slomškov dom
Nedelja, 27. junija
DOMOBRANSKA
PROSLAVA
9.00: sv. maša 10.00: počastitev žrtev
Govor: Marjan Loboda
Vsi lepo vabljeni!
PORAVNAJTE NAROČNINO!
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421
e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 70; obmejne države Argentine 105 USA dol.; ostale države Amerike 120 USA dol.; ostale države po svetu 130 USA dol.; vse 1» pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime ..Eslovenia Libre“ J)
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L-
Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires -Argentina - Tel.: 4307-1044 - Fax: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
—-"f
Obvestila
SOBOTA, 26. junija:
Praznovanje Slovenske državnosti'
Ob 19 sv. maša s slavnostno večerjo v Slo-venski hiši
NEDELJA, 27 junija:
V Slomškovem, domu po sv. maš1 Domobranska proslava.
Domobranska proslava na Pristavi b° po sv. maši.
SOBOTA, 3. julija:
Redni pouk Slovenskega sre
diiješol'
skega tečžya ob 15. uri v Slovenski hiši-Koncert Vere Golob pri SKA, ob uri v Slovenski hiši.
Mladinski pevski zbor iz San Ju*** prireja večerjo, show in ples v Našel*1 domu ob 21.
NEDELJA, 4. julija:
Praznik šolskih otrok v čast Alojziju, ob 16. v Slovenski hiši.
SREDA, 7. julija:
Redni sestanek ZSMŽ ob 17. v Sl°"
venski hiši. Na programu razgovor z noV>' narjem Tonetom Mizeritom.
Sporočilo
Jubilejni koncert Slovenskega Pe' vskega zbora Gallus, la je bil napoved^ za soboto 17. julija, bo v soboto 7. avg*1® ta. Prosimo da spremembo zabeležite.
Dajte no, ne bodite reve. Hitro pridite, da bova končno našla Pepelko. Pa pridni bodite in ne iščite sami, ker je ne boste našli. Nasvidenje otroci!!!
Kraljevič in minister
i / v
' h
%
i
b
3. julija ob 20. uri v Našem domu Mladinski pevski zbor San Justo ne bo pel...
v
Ce hočeš doživeti zabaven večer, pridi na
VEČERJO-SHOVV-PLES
Prijave se sprejemajo do 1. julija pri vseh članih zbora. Preskrbljeno varstvo otrok od 1. leta dalje.