JUTRA Maribor, torek 16. aprila 1929 nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Uredništvo Telefon: llredn. 440 Uprava 455 ali po pošti 10 Din, dottavljen na dom pa 12 Din Oglan »prejema tudi oglaeni Italijanski alarm koj pomeril nanj s puš lil. Nato je plariil skozi stanovanje, kjer je naši njeno mater ravno, ko Oddal je proti obema JUGOSLAVIJI. OSTRI DRŽAVI. ManmFiM Ceha 1 Din Leto III. Izhaja razun Račun pri poštnem ček.iav. v Ljubljani St. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglasi po tarifu oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešarnova ulic* It 4 Slovanski in italijanski mentalitet v vprašanju narodnih manjšin se je baš te dni pokazal v zelo različni luči. Slučaj je hotel, da je skoro istočasno, ko je na svojem potovanju skozi Jugoslavijo g. Jan Skala, eden izmed voditeljev iu-žiških Srbov v Nemčiji, predaval o problemu narodnih manjšin in sicer v Ljubljani in v Zagrebu, v italijanski reviji, na kateri je podpisan kot direktor sam Benito Mussolini, italijanski konzul v Haagu, Zimola, napisal članek o vprašanju narodnih manjšin, zlasti v kolikor se tiče Italije. Kako velikanska je razlika med objektivnostjo Slovana in domišljavo nadutostjo Italijana v tem vprašanju, vemo itak vsi, še bolj bo pa jasno to dejstvo, ako podamo kratko vsebino izvajanj g. Skale in Zimole. Pri tem še pripomnimo, da je konzul Michel-angello Zimola rodom iz Dalmacije in da ga je Mussolini poslal za konzula v Haag v zahvalo, ker je za časa mirovnih pogajanj na neštetih zborovanjih in v mnogobrojnih brošurah branil italijansko tezo o italijanstvu Dalmacije. Njegove današnje izjave so važne tem bolj, ker ie Zimola danes službeni predstavnik Italije. G. Jan Skala povdarja v svojih preda’ vanjih pomen manjšinskega vprašanja, ki obstoja že izza časov francoske revolucije, ko je tudi v narodnostnem pogledu bilo pokrenjeno vprašanje svobode. V dobi kasnejšega absolutizma je bilo potisnjeno v ozadje, revolucionarne ideje 1. 1848 so ga pa zopet vrgle na povr-Sje- Po veliki svetovni vojni se je z o-snovanjem novih narodnih slovanskih držav zopet spremenilo stanje narodnih manjšin, nastale so mnoge nove slovanske narodne manjšine- Po mnenju gosp. Skale naj reši problem narodnih manjšin tako, da nudi vsaka država narodnim manjšinam možnost in podporo za samostojno in svobodno narodno kulturno ureditev in razvoj: narodno šolo, narod* no cerkev, svoboden družabni razvoj. Manjšine — ki jih je v Evropi 30—35 milijonov — pa morajo biti lojalni državljani in se ne smejo baviti s politiko. Dočim se tako Slovan izreka za pravično ureditev manjšinskega problema, pa čuimo, kaj pravi Italijan Zimola v Mussolinijevi reviji: Zanj m glavno jezik, ampak geografski interesi, in je mnogokrat potrebna iz tega vidika ekspanzija Vladajočega naroda ter absorbiranje manjšinskega naroda. Ideološki principi samoodločbe, ki so vodili mirovne konference po veliki svetovni vojni, se bodo morali umakniti realnim prilikam. Italija nima vprašanja narodnih manjšin v svojih mejah. Italija sl ne pusti rušiti miru s tem, da je v njenih mejah nekaj stotisoč ljudi, ki govore drug jezik in ne italijanski. Na drugi strani pa smatra Itali*a celo Dalmacijo brez ozira na to, kakšen jezik tam govo-r| ljudstvo, kot svojo interesno sfero, kot Sv°j manjšinski problem. Tu tenkočutnost Slovana in njegova levičnost, tam surova brutalnost italijanskega imperijalistaJ ITALIJANSKI LISTI VIDIJO ZOPET STRAHOVE V IZPADI TER IZMIŠLJOTINE PROTI NAŠI BEOGRAD. 16. aprila. Tržaški dopisnik rimskega dnevnika »Giornale d’ Jtalia«. Virginio Gayda, je otvoril novo srdito kampanjo proti naši državi, češ, da se pripravlja tajno na vojno proti Italiji in da se'v ta namen že marljivo pripravljajo in vežbajo ko-mitaši, ki zavzemajo sovražno stališče tudi proti ostalim sosedom Jugoslavije Nepričakovana nova ofenziva italijanskega tiska proti naši državi, je vzbudila po vsej Italiji veliko pozornost in je našla močan odmev sploh do vsem evropskem tisku. Ker je »Giornale d’ I,talia« radi sedanjega položaja v Italiji smatrati kot glasilo vlade, so članek Virginija Gayde ponatisnili in komentirali vsi italijanski listi. Listi pripisujejo razkritjem tržaškega novinarja največji pomen in go vore celo o naraščajoči napetosti med Italijo in Jugoslavijo. Vendar pa skoro ni mogoče prikriti, da je izzvala ta časopisna kampanja v vsej Italiji največje razburjenje. Javnost sicer ne more izraziti svojega pravega čustva, gotovo pa je, da velik del prebivalstva na tihem ostro obsoja najnovejše hujskanje proti Jugoslaviji, ker instink tivno čuti, da bi mogel vsak konflikt Italije z Jugoslavijo postati za fašistični režim in Italijo katastrofalen. Italijanska vlada je že sedaj komaj prikrivala posledice gospodarske krize in socijalne mizerije v Italiji in ima vrh tega čez glavo dela s pobijanjem protifašističnega gibanja. Zato prevladuje na tihem mnenje, da bi mogla vojna z Jugoslavijo spraviti Italijo v položaj, ki bi bil vse prej kot zavidljiv. V zvezi s tem so odredile oblasti že številne aretacije raznih politično sumljivih ljudi. Samo v Milanu je bilo včeraj aretiranih nad 20 oseb, še številnejše pa so aretacije v raznih drugih mestih Italije. ;ko in ga ustre-odprta vrata v ejer je našel svojo ženo in ravno, ko sta se oblačili, proti obema več strelov in ju ubil. Po trojnem umoru je pognal še sebi kroglo v prsa in se težko ranjen zgrudil na tla. Polom ustaje u (Tlehiki NEWYORK, 16. aprila. Ro poročilih z meje je vstaja v Mehiki likvidirana- Generala Ilareal in Madeiro, ki sta pribežala na ameriška tla, sta bila tamkaj razorožena. Generala Manzo in Barrano pa sta pripravljena kapitulirati, toda pod pogojem, da ne bi bil nihče kaznovan-Poveljnik vladnih čet, Calles, je odklonil to ponudbo in zahteva brezpogojno kapitulacijo. Kaj se skriva za kamoanloT INOZEMSKI POSLANIKI PRI MIMST RU Dr. KUMANUDIJU. - KAMPANJA IMA NAMEN, OVIRATI NAŠO KONSOLIDACIJO. BEOGRAD, 16, aprila. V vseh tukajšnjih političnih in diplomatičnih krogih so izzvali izpadi »Giornale d’ Italia« proti Jugoslaviji veliko začudenje in to tem bolj, ker je znano, da je dala ravno • Italija v zadnjem času inicijativo za predrazgovore o obnovitvi prijateljske pogodbe med obema državama. Po mnenju tukajšnjih političnih krogov ima kampanja italijanskega časopisja namen, da kompromitira Jugoslavijo v času, ko se pripravlja s polno paro sanacija njenega političnega, gospodarskega in socijalnega položaja. Uradni krogi presojajo italijanske hujskarije zelo hladno in izražajo svoje zadovoljstvo, da časopisje ostalih evropskih držav tatarskim vestem rimskih listov prav nič ne veruje. Nasprotno, inozemski listi zavračajo zatrjevanja »Giornale d’ Italia« celo kot absurdna. Beograjsko časopisje*se obširno ba- vi z najvažnejšo italijansko kampanjo in priine'rja dokumente Gayda z doku menti iz famoznega Friedjungovega procesa, ki je tedaj pred vso Evropo kompromitirala balkansko politiko Av stro-Ogrske. V obeh slučajih, pišejo listi, se odraža enaka morala. Nejasen je začasno le namen te hujskarije. Do-čim so nekateri listi mnenja, da gre za akcijo, ki naj bi odvrnila tujce od po-sečanja Dalmacije, pa smatrajo drugi, da strmi Italija s tem prikriti pomen potovanja državnega podtajnika Gran dija v Albanijo. Verjetno je namreč, da se kujejo v Albaniji za spomlad no- vi načrti proti Jugoslaviji. BEOGRAD, 16. aprila. Davi je sprejel zastopnik zunanjega ministra, dr. Kumanudi, skoro vse v Beogradu akre ditirane poslanike; ki so se zanimali za stališče jugoslovanske vlade na-pram najnovejši kampanji italijanskega tiska proti Jugoslaviji. Minister dr. Kumanudi je zagotovil poslanike, da so vse od »Giornale d’ Italia« objavljeni dokumenti gola izmišljotina in da more to le otežkočiti odnošaje med obema državama. Veliko pozornost je vzbudilo tndi dejstvo, da je dr. Kumanudi povabil italijanskega poslanika Gallija k daljšemu razgovoru. Konsolidacija Europe . PARIZ, 16. aprila. Kakor vsako leto na prvi seji upravnega sveta mednarodne trgovske zbornice, je podal tudi letos predsednik Pirelli pregled o položaju svetovnega gospodarstva v letu 1928. Optimistična pričakovanja se niso popolnoma izpolnila. Napredek v preteklem letu je bil manjši kakor 1. 1927. Leto 1928 je bilo predvsem leto konsolidacije. Evropa je na potu h končni gospodarski in politični stabilnosti, polna energije in hrepenenja po udejstvovanju. Evropska produkcija se odlikuje po popolni dovršenosti In visoki kakovosti, čeprav je silni razvoj Zedinjenih držav najvažnejši pojav v svetovnem gospodarstvu v 10. letih po vojni, pa je treba na drugi strani ugotoviti tudi v Evropi važne izpre-membe. Predvsem naglo okrepitev Nemčije no stabiiizačiii in finančno premoč Francije, ki zavzema copet prvo mesto v Evropi. Sploh prevladuje, v Evropi, ki jo je svetovna vojna močno opustošila, trdno prepričanje, da je njena gospodarska bodočnost zasigurana. Nouf splitski škof SPLIT, 16. aprila. Za škofa v Splitu je Imenovan dosedanji kanonik dr. Josip Carevič. Trojni umor BUDIMPEŠTA, 16. aprila. Včeraj dopoldne je prišel 311etnl honvedski četovodja Pavel Sebek, ki je bil že 3 mesece ločen od svoje mlade žene, hčerke stavbenika Ivana Kovacsa. pred hišo njenih staršev, ki jim je pripisoval glavno krivdo, da ga je za-, pustila niegova Žena. Stavbenik je »ravno prišel iz hiše. Četovodja je ta- Uečer plesa in- ritmike u gledališču Telesna ritmika doseza svoj višek v modernem plesu, ki v nasprotju k nekdanjemu suhoparnemu baletnemu akro-batizmu zasleduje svoj cilj s tem, da potom smotrenega ritmičnega gibanja in orijentacije v prostoru s pravilno izmenjavo napetja in popuščanja celotnega mišičevja brez vsakega nepotrebnega napora in naravno telesno plastiko izraža čustveno in duševno življenje posameznika, večje skupine in celote. Škoda, da je v I. delu sporeda Umetniškega zavoda Marija Rosanelli •— Laure tte Hardinvoa, izvajanega dne 12. t. m. v našem gledališču, odpadla gimnastika radi obolelosti nekaterih članov. V začetku je pod diskretnim vodstvom ge. Rosanelli 7 deklic v starosti približno 7—14 let predvajalo oblikovanje raznih ritmov po nekaterih čisto poljubnih glas benih komadih. Omeniti je treba, da nobena teh točk ni bila poprej naučena, ampak da so jih izvajale deklice popolnoma samostojno. Posebno je ugajal tro glasni kanon in pa dirigiranje skupin v prostoru. Sledili sta dve očarljivi plesni študiji, ki pričata prvič o odlični kvaliteti ge. Rosanelli kot pedagoginje, drugič pa, da je gimnastika in ritmika najvažnejši sestavni del telesne vzgoje, ker se le potom teh priuči mladina neprisiljenega naravnega držanja in skladnosti v kretnjah. O plesnem delu je treba v kratkem omeniti, da je bil njegov spored raznovrsten in je podal nekak celoten pregled plesne ritmike od nežnovznešen* Unije do groteske in od individualnega izražanja poedincev do nastopanja v zboru. Predvsem se je tu odlikovala Kč-Hrdinova v svojih posebnih točkah in kot solo-plesalka v zboru. Dokazala je velik talent, temperament jn popolno u-ravnovešenje in izravnanje gibov in kretenj, prežetih z globokim notranjim doživljajem. Tudi druge točke, posebno pa zborno nastopane je dokaz o stremljeftju približevanja k idealom moderne plesne umetnosti. Kostumi so bili solidni in odgovarjajoči in če omenjam one gč. Ha-ctfnove, posebno lepi Nastope so podpirali zadovoljivi svetlobni efekti- Pičlo občinstvo je hvaležno spremljalo potek večera z vsestranskim odobravanjem in aplavzom P. C. ■■■■■ ---- —.... '* Jl i-*--**- Uporaba denaria. | Iz Ne\vycika poročajo, da dela |Henry Ford na novi knjig: z naslovom »Uporena denarja«. Novo delo izide mescca novembra v nakladi Dobleday & Co. v Ne\vyorku. Sfrau 'ž* Z našega Primorja ŽIVLJENJE NA SUŠAKU. - TRSAT. - OMIŠALJ. Mariborski VECERN1K Juira V M ! 1« o v •o 'ih. iv ikemi Ko se človek pripelje iz Ljubljane ali 'Maribora skozi zgodovinsko znameniti Karlovac preko še vedno zasneženega Gorskega Kotora na postajo Plase-Cri-kvenica, pa zagleda nepričakovano sinje morje, ki valovi globoko spodaj, o-koli in okoli obdano od otokov Krka in Cresa, obstrani v neverjetno smelo in hitro drvečem vlaku nad lepoto in o’o enem grozoto, ki se mu tu odpira. Lepota, da se ne da popisati! Grozota, da se ne da docela razumeti in občutiti! Sanjavi Bakar, pripovedka iz starih dni, ponosna Kraljeviča, polna upanja in na-de na še bogatejšo bodočnost, vas za vasjo, luka za luko, tam na otoku Krku pa samozavestno sokolsko gnezdo Omišalj, vse to in še marsikaj druzega, kra-ški svet, rdeči vinogradi, zeleneče Drage, ženijalno izpeljane železniške serpentine in vijadukti omamijo popotnika, da se komaj zaveda, kedaj ga je vlak z 800 m nadmorske višine pripeljal mimo sv. Kuzma skozi Podrežico in skozi dolgi tune! naravnost k morski gladini v mesto, ki se zove Sušak. Državno-iiplitično se tu ob neznatni Rečini, ki je kot pristna kraška reka včasi pa polna vode, podobna našim hudournikom, začenja naše jugoslovansko Primorje. Pa samo državno-politično! Kajti narod, ki govori slovensko, od Reke do pred Trsta hrvatsko, od tod pa do Devinskega gradu in do izliva Soče slovensko, ta narod bo tako dolgo čutil sedanje stanje kot krivico, dokler ne bo odpravljena. To je tista grozota, koje sle di in znake vidiš in čitaš na vsakem kamnu, na vsaki sivi .skali in pečini, mimo katerih drvi vlak, dokler ne obstoji na Brajdiči, ker dalje ne sme, dasi je svet onkraj ReČine od narave takorekoč u-stvarjen za življenje in koristno udejstvovanje v naši jugoslovanski državi! Slovenca mora to še prav posebno boleti, ko vidi tu očitno, da je njegov narod, edini slovanski narod, ki je na u-meten način državno-politično popolnoma potisnjen in izrinjen z obale Jadranskega morja. Sušak! Drvenje in vrvenje; vse polno življenja! Tu je vse preozko, vse pretesno. Na Brajdiči, na Delti je toliko lesa nakopičenega za izvoz, lesa iz Slovenije, da njegov vonj prekaša vonj morske vode in se človeku zdi, da hodi in diha vonj zelenih gozdov v pohorskih šumah. Na Jelačičevem trgu tik ob Rečini, sedanji državni meji, ki loči, kar je narava ustvarila za skupno življenje, se noč in dan gnete narod, ker ima premalo prostora; na desnem bregu potoka, na desnem bregu prekopa, ki se imenuje »Mrtvi kanal«, je v resnici vse mrtvo, četudi hiše ne morejo prikriti svoje nekdanje velikomestne tradicije živahnega pristanišča, ki se je nekdaj imenoval Reka, pa bo kot Fiume ali izumrl ali kot jugoslovanska Reka vstal k novemu živ Jjenju. Trsat! Znamenita božja pot, kamor dospeš s Sušaka po več sto stopnicah mimo zanimivih zgodovinskih kapelic, kojih ene je postavil Korošec Aichelburg; pa tudi z elegantnim avtom, ki te dvigne tja gori za 3 Din. Bosanski Franjevci, kojini so krški Frankopani sezidali lep samostan, s hvalevredno gorečnostjo gojijo tu na tako izpostavljenem hribu živo tradicijo onih, ki so 1. 1671. dali svoje življenje in vse svoje imetje za visoke ideale svobode m samostojnosti. Njihova ideja, iaeja Krsta Frankopana in Petra Zrinjskega, jo še vedno živa med narodom, ne le tu na Trsatu in na otoku Krku, emvec tudi tam preko RcČinc, po Istri pa tja do Soče. Vrh Trsa ta, ob samostan skem vrtu in okrevališču, prirejajo ravnokar na trdem kraškem svetu krasen park z lepimi nasadi, z južnimi drevesi mi’ 2 okusnimi klopmi, s tako ^ rv« razgledom na morje, na Krk n«, n« hJt Sušak*^eko- na drugi strani pa na obširno, vedno više se dvigajoče za e je z Učko, Velebitom in drugimi sivim g rami, da se ta razgled kosa v vsakem oziru z znamenitim razgledom, ki ga nudi Marjan na Split in njegovo okolico; zaliv pa, ki ga tu spodaj tvori morje, bi bil po svetu že davno zaslovel bolj nego slovi Neapoljski. ako bi imel za tujce še privlačnost ognjenika Vezu va. Da se imenuje po pravici Kvarner (»Črni kotiček«) radi pogubonosnih bo jev med silovitim morjem in še silovl tejšo kraško burjo, o čemer pričajo številne in zetb zanimive votivne slike in podobe, razobešene v cerkvi Matere Božje na Trsatu, vse to dela najsevernejši del našega sedanjega morja le Še interesantnejšega. Iz naše, vedno živahne luke na Suša ku traja vožnja z ladjo na bližnji otok Krk le pičlo uro v kopališče Omišalj in dve uri v kopališče Malinska; med obe ma pa še leži priprosto kopališče Njivi _______ Omišalj! To je kamen, trd in nepremičen ob vedno pljuskajočih morskih valovih; to je prava slika borbe človeka z naravo. Takorekoč neposredno iz morja se dvigajo velikanski skladi pečevja v nedo stopnih stenah navpično proti sinjemu nebu. Spredaj leži idilično kopališče z lepim borovim gajem v ozadju; zgoraj pa si je človeška roka na skoro nedostopnem prostoru, ki ga obdajajo »Male« in »Vele« stene, zgradila naselbino, ki nudi človeku vse polno zanimivosti. Hi ša se drži hiše kakor v mestu; vmes raz padli in razdrti domovi. Žene vfce celo leto v črnih oblekah; če vprašaš po vzroku, ti odgovore, ker žalujejo po Frankopanih. Ti so imeli tu lep dvorec, do kterega se je dospelo ali skozi strma »Mala vratca« ali pa skozi lažje prehodna »Vela vratca«. Ime »Pred kaštelom« še spominja na one čase. Na še starejše pa nagrobni kamen rimskega legijonarja in tri plošče, vzidane v pročelje cerkve in nad vhodom v cerkveni stolp, z glagolskimi črkami. Pogled z »Velikih sten« na morje, na otok sam, na obalo in Kra Ijevice preko Sušaka do Moščenic, od Velebita pa do Učke je impozanten. Za prvim pomolom proti zapadu se vidi sanjava luka, to so Njivice, samo uro hoda od Omišlja oddaljene; bolj v ozadju pase vidi znameniti samostan Porat in hribovje, poraslo z oljčnimi gaji; za kateri mi se skriva ljubko kopališče Malinska. Tri morska kopališča na našem sedaj najsevernejšem otoku in zato nam Slovencem najbližja »n najlažje in najceneje dosegljiva. Dr. Fr. M. Otvoritev mariborske avtomatske telefonske centrale. Mariborska avtomatska telefonska cen trala je dograjena in ni za vključitev v lokalni telefonski promet nikakih ovir več. Tvrdka Siemens Halske bo v prihodnjem mesecu dobavila naročene aparate, nakar se bo takoj pričelo z montažo pri telefonskih naročnikih. Nova avtomatska centrala pa bo izročena prometu na Vidov dan. — Omejitev pri izdajanju potnih listov. Pristojna oblastva so prejela od ministrstva odredbo, da se v bodoče ne smejo izdajati potna dovoljenja za inozemstvo mladeničem, ki še niso odslužili obveznega vojaškega roka, zlasti ne onim, ki so stari 18 let in so vpisani v spisku mladeničev poslednje vojaške potrditve^— Izvzeti so študentje, ki odhajajo v inozemstvo na študije. — Okrajnim predstojnikom za IV. okraj je bil imenovan steklar g. Ivan Dežman, | ki bo za stranke uradoval vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, od 12. do 14. ure v svojem trgovskem lokalu, Vr-banova ul. št. 2. — Sprememba posesti. Trgovec Henrik Sabothy je prodal odvetniku dr. Vinku Rapotcu polovico hiše št. 14 v Krekovi ulici za 320-000 Diif. Magister farmacije Peter Albaneže in njegova soproga Berta sta prodala Milanu in Natjuši Benčina za 200.000 Din hišo št. 23 na Betnavski cesti. — (Tlariborsko gledališče REPERTOAR: Torek, 16. apnila ob 20. uri »Charleycva teta« ab. B. Kuponi. Gostovanje gosp. Daneša. Sreda, 17. aprila. Zaprto, četrtek, 18: aprila ob 20. uri »Grof Luk-senburški« ab. C. Kuponi. Petek, 19. aprila ob 15. uri »Janko in Metka«. Otroška predstava. Celjsko gledališče. Sreda, 17- aprila ob 16. uri »Janko in Metka«. Otroška predstava. Ob 20. uri »Romeo in Julija«, Gostovanje Mariborčanov. Otroška predstava »Janko in Metka« na marib. odru. V petek, 19. t. m. ob treh popoldne se ponovno vprizori otroška igra ‘»Janko in Metka« pri cenah 2—7 Din. Gostovanje ge. Podgorske in g. Nučiča v marib. gledališču. V kratkem bo sta gostovala prvakinja zagrebške drame, ga. Vika Podgorska in ustanovitelj mariborskega gledališča g. Hinko Nučič v Bernsteinovem »T a t u«. Oba umetnika bosta gostovala prvič po svojem odhodu iz Maribora pred osmimi leti t Dvorni svetnik Janko Kremenšek in mariborska Glasbena Matica. Včeraj je preminul v Ljubljani dvorni svetnik Janko Kremenšek, ki je bil radi svojih neoporečnih sposobnosti znan po ^sej Sloveniji, da se ne pozabi njegova zasluga in ne izgine njegovo ime iz hi-storijata mariborske Glasbene Matice, n j izve vsaj zdaj ob njegovi smrti širša javnost, da je bil rajni Kremenšek tisti činovnik, ki je na ponovne intervencije dr. Rudolfa Ravnika likvidiral prejšnjo Filharmonijo v Mariboru in postavil na njeno mesto Glasbeno Matico. — Naj mu ostane tudi v naših vrstah časten spomin. Gradbenega inženjerja išče komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani. V poštev prihajajo le naši državljani z domačo ali inozemsko diplomo- Prošnje je vložiti do 25. t. m. na pisarno inženjerskega oddelka dravske divizijske oblasti v Ljubljani. — Ruskim In armenskim beguncem. Policijski komisarijat v Mariboru sporoča: Po mednarodnem aranžmanu z dne 12. maja 1926, je mogel vsak ruski in armenski begunec dobiti v 2—3 mesecih od- delegacije Društva narodov za begunec vsako leto Nansenovo marko po 5 zlatih frankov oziroma oprostilno marko za siromašne. Ker še je 1. 1928 le neznatno število članov ruskih kolonij v naši državi poslužilo te ugodnosti; poziva naše notranje ministrstvo vse ruske in armenske begunce, ki si za leti 1928 in 1929 še niso pridobili omenjene Nan-senove^ marke oz. oprostilne marke za siromašne, da si morajo te marke za leto 1928 nabaviti tekom enega meseca potom odbora svoje kolonije, za 1. 1929 pa do 1. maja pri delegaciji komisarijata Društva narodov za begunce v Beogradu, Dositejeva ulica 25. — Proglasitev za mrtve. Mariborsko okrožno sodišče je uvedlo postopanje, da sc proglase za mrtve na slednji pogrešanci: Leopold Perko, posestnik v Zgornjem Porčiču; Anton Emeršič, posestnik v Pohorju; Štefan Douša, poljedelec v Ivancih; Martin Petrovič, sin posestnika v Belskem vrhu; Jakob Fekonja, sin posestnika v Oblakih; Fran Plečko, sin posestnika v Bre-zulah; Anton Martinec, dninar v Borej-cih; Ivan Plaveč, posestnik v Loperši-cah ; .Aiojzij Dežovnik, sin posestnika v Svečini; Ivan Uršnik, sin posestnika v Trbonjah; Matija Zorec, posestnik v Mihovcih; Josip Peček, poljedelec v Teša-novcih; Anton Vaupotič, sin posestnika v Pcršetincih; Štefan Car, poljski delavec v Poznanovcih; Janez Vrečič, poljski delavec v Vidoncih; Ivan Roj, čevljar v Št. liju; Jernej Pšeničnik, posestnik v Strojini; Fran Cipot, posestnik v Polani; Peter Horvat, poljedelec v Kumlju; Štcjan Dragovič, posestnik v Trt-kovi; Jožef Kreslin, posestnik v Dolnji Bistrici; Karl Sekeršek, posestnik v Žit-kovcih; Anton Vcrbnik, delavec v Jan-ževskern vrhu. — Vsi pogrešanci so odrinili med vojno na razna bojišča, od koder sc niso več javili. — Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešan-cev, naj to sporoči sodišču Poskušcn samomor. Včeraj ob enih popoldne je 30 letni trgovski sluga Ivan 2ist spil na svojem stanovanju manjšo količino lizola z namenom, izvršiti samomor. Rešilni oddelek je odpeljal 2ista v bolnico. Motiv samomora ni ugotovlien. — Drava močno narašča. Čez noč, je dobila poprej kristalno-zelena Drava rmeno-zamazano barvo ter je, kakor običajno vsake spomladi, vidno narastla- V gornjem toku Drave je gotovo močno deževalo pa tudi gorski potoki, ki se po vrsti zlivajo v Dravo, so dobili značaj hudournikov. Za sedaj se sicer še ni bati poplave, vendar pa bi moglo priti ob daljšem deževju do katastrofe. — Zaboden. V Poljčanah se je zopet zgodila čudna nesreča. 281etni posestniški sin Lešnik F. je prišel zvečer v neko gostilno. Nič hudega slutečega fanta je napadel neki pretepač, ki je prežal na svojega nasprotnika. V vinjenosti je nepravega nasprotnika zabodel z nožem v levo prsno stran ter mu zadal še dve rani v hrbet. Poklicali so mariborski rešilni oddelek, ki je močno ranjenega fanta odptemil v bolnico. — Včerajšnji požarni alarm je vzbudil splošno pozornost občinstva. Ugibanj in komentarjev je bilo na izbiro* Stvar pa je bila sledeča: Naši gasilci so imeli vajo za glavno pomladno gasilsko vajo, ki se bo vršila v nedeljo, dne 21. aprila ob 10. dop. na vseh objektih mestne plinarne. Projektirana gasilska vaja obeta biti zelo zanimiva. Kolesar je povozil včeraj popoldne na Glavnem trgu 541et-no Elizabeto Andrašič iz Jezdarske ulice. Dobila je rane na levem boku in sl natrla levo nogo. Rešilni oddelek, ki je ponesrečenkj nudil prvo pomoč, jo je od-premil na stanovanje. Rane k sreči niso prehude. — Amaconka na Meljski cesti. V nedeljo proti polnoči se je gugata večja družba moških in žensk po Meljski cesti. Dva moška sta posebno navdušeno kalila nočni mir s kričanjem. Vendar sta na prijazno opozorilo stražnika dostojno utihnila. To pa se je zdelo pod častjo neki Katrici B., meljski amaconkl, kije blagovolila kričati naslednje litanije: »Kaj bosta že tega poslušala, kar pre pevajta naprej; samo vas vidi, drugih pa ne! Jaz tudi poznam gezece! Kaj bosta tega Smrkavca poslušala, meni je prenoro poslušati takega Smrkavca...« Stražnik je imel dokaj, posla, predno je utegnil legitimirati Katrico, ki bo dajala odgovor za žalitev potrpežljivega stražnika. —■ Vlom v Rušah. V noči na 11. učak in alkimist z ogromnim premoženjem V Londonu je nedavno v največji bedi umrl 83letni zdravnik, o katerem je vse mesto domnevalo, da ie najsi ro-mašnejši meščan, zapustil pa je toliko premoženje, da bi bil lahko žive! naj-razkošneje. Živel je beraško^ življenje v zapuščenem podstrešju, kjer ga ti nihče nadlegoval. Od začetka svoje prakse pa je skrbno spravljal piihran-ke in jih skrival v svoji podstrešni .sobici. Šele sedem tednov po njegovi smrti so stanovalci odkrih ogromno zapuščino f/ znesku 50.000 funtov ali 14 milijonov dinarjev. Častitljivi starček dr. Foster se je v mladih letih iz Alzacije preselil v London, kjer se je v siromašni četrti etabliral kot zdravnik. Toda no štiridesetih letih je prenehal s prakso. Kai je počel in s čim se je bavil kasneje, j? ostalo skrivnost. V podstrešju kjer ga je zalotila smrt, si ie uredi) laboratorij z neštetimi aparati, /etortami, epruvetami in drugimi pripomočki. V okolici so smatrali puščavtvka za alkimista, kateremu ie uspelo izdelati recept za pridobivanje zlata. Doktor je imel tudi veliko biblioteko. Večina knjig je bila angleških, mnogo pa o kabali, tajni židovski okultni znanosti in o srednjeveških alkimistih, ki so pisane v latinščini. Sodeč no delih njegove knjižice, menda domneva, da je bil alkimist, ni popolnoma neutemeljena. Zadnjih pet let puščavnK sploh ni zapustil stanovanja. Stara gospodinja, ki je stanovala v izbici poleg njega, pa mu je skozi majhno okence dodajala hrano. Nekega dne pa je opazila, da se skromni najemnik hrane ni niti dotaknil, kar sc ji je zdelo zelo sumljivo. Poklicala je 'osede, ki so s silo vdrli v stanovanje slovitega zdrav rika. kjer so našli učenjaka mrtvega nad kupom knjig. V stanovanju io bilo vse v velikem neredu. Vse pohištvo ie bilo zdrobljeno v majhne koščke. Puš-cavnik je gotovo slutil, da se mu bliža zadnja ura. pa je sam uničil vse dokumente svojega neumornega dela ki bržčas ni doseglo svrhe. Po njegovi smrti sta prišla v London ‘>va sorodnika, ki sta zbrala vse knji-yc in jih hotela prodati nekemu stari- narju. Starinar pa se je pogajal- le za del biblioteke, dočim zvezke o okultni vedi ni hotel sprejeti, nakar sta sorodnika, ki 40 let nista videla zdravnika, odločila, da preostale knjige sežgeta. Ko sta prvo knjigo izročila plamenom. pa sta opazila, da je v ognju zagorelo nekaj, kar je bilo podobno angleškim bankovcem. Kup knjig, na katerem so našli truplo zdravnika, sta nato pazljivo pregledala in ugotovila, da so v knjigah zlepljene po dve in dve strani skupaj. Med posameznimi listi pa so bili vloženi bankovci Hitela sta odpirati knjigo za knjigo, list zn listom a glej čuda: puščav* ik in berač. dr. Foster, je umrl v stiski in siromaštvu na ogromnem premoženju, na gotovini 14 milijonov ditiariev. Slučaj Slučajnosti igrajo v življenju posameznika iu družb veliko vlogo, kar dokazuje tudi naslednji slučaj. Miss Byri je bila na newyoršld pošti navadna telefonistka. Njen prijeten glas pa je pri abonentih, ki so želeli zveze, vzbudil pozornost. Za njo se je pričel zanimati ravnatelj newyorškega gledališča in jo povabil na sestanek ter ji predlagal, da se posveti gledališču. Gospodična je pristala na njegov predlog in pričela študirati glasbo. Uspehi talentirane pevke so bili toliki. da je v razmeroma kratki dobi glasbenega udejstvovanja postala prvovrstna pevka, ki danes nastopa v glavnih viogrh največjih ameriških gledališč. Izložbe Urejevati izložbe okusno, lično, vabljivo iti pr.kupljivo, ni lahka zadeva. V velemestih smatrajo aranžerje izložb za prave umetnike in jih od vseh nameščencev najbolje plačujejo. Izložbe so lahko zelo diskretne, so pa tudi lahko zelo neokusne, preobložene. Izložba mora ugajati 'n vzbuditi zanimanje pasan-tov. Izložl a jo vizitka podjetja. Dobra izložba mora pritegniti oko pasanta in vzbuditi apetit kupujočega občinstva, ki morajo imeti umetniško privlačno moč, kajti zenski okus je zelo občutljiv. Sokolstvo Poljski u5e5okoIski zlet u Poznanju in pokrajinski zlet 105 u Plznu Poljsko Sokolstvo se pripravlja letos za svoj prvi vsesokolski zlet po vojni v Poznanju. Zleta se bo udeležilo vse slovansko Sokolstvo. Poljski Sokoli so prihiteli dosedaj še k vsem našim večjim prireditvam, zato smo dolžni, da se njihovega VII. zleta udeležimo v čim največjem številu- Ob zletu bodo v Pozna-, nju tudi velika gospodarska razstava in razni drugi slovanski kongresi. Poznanj je staro poljsko mesto, ki je preživljalo pod nemško vlado pred vojno najhujše nacijonalne boje- Le trdna nacijonalna zavest poljskega naroda je preprečila nasilno germanizacijo, pri kateri so u-porabljali najgrozovitejša sredstva. Pohitimo v kar največjem številu na to veliko manifestacijo slovanskega Sokolstva, da bomo mogli z bratskim poljskim narodom proslaviti lOletnico osvoboditve Poljakov! Vsesokolski zlet se bo vršil v dneh od 27. junija do 1. julija 1929. Naše Sokolstvo nastopi pri tem zletu s prostimi vajami, ki so določene za II. ju-goslovenski vsesokolski zlet v Beogradu leta 1930. Istočasno se pa udeležimo tudi tekem, ki se bodo vršile o priliki tega zleta. Predvsem je naša dolžnost, da postavimo po eno štiričlansko vrsto članov in članic k tekmi Zveze slovanskega Sokolstva v štafetnem teku 4^100 m za člane in 4X75 m za članice. Župna načelništva naj izpodbude k najmarljivejši vadbi najboljše tekače in tekačice svojih žup. Način, po katerem se izbereta obe savezni tekmovalni vrsti, se čim-preje naznani župnim načelništvom. Dalje pošlje JSS po eno savezno tek-imovalno vrsto članov in članic k tekmi v višjem oddelku. Obseg teh tekem in vaje so objavljene v »Prednjaku«. Izbirna tekma za sestavo obeh vrst bo 2. junija 1929. Kdor se hoče udeležiti zleta v Poznani,} se mora javiti pri svojem društvu najkasneje do 10. maja ter plačati tudi stroške za vožnjo tja in nazaj. Potujemo v civihi, kroj vzame vsakdo seboj. Ako bo dovolj prijavljenih, potujemo s posebnim vlakom tja in nazaj. Otrok ni dovoljeno jemati s seboj. Na prijave po 10. maju se ne bomo mogli ozirati, zato se naj vsakdo pravočasno javi. Vsi prijavljeni člani, ki so plačali -voznino, dobe ;pred odhodom listek za prostor v vlaku. Nekaj dni pozneje, t. j. od 4. do 6. junija 1929 se bo vrši pokrajinski zlet ČOS v Plznju. Tudi tega zleta se udeleži naše Sokolstvo, zlasti še, ker smo to dolžni bratom Čeho-slovakom. ki so se z večjimi delegacijami udeležili vseh naših pokrajinskih zletov. Pokrajinski zlet ČOS v Plznu bo eden največjih pokrajinskih zletov. V teku so najobširnejše priprave, je ena naivečjih in najboljših žup ČOS- Sedež ima v velikem industrijskem mestu. | Oni bratje in sestre, ki jim dopušča .čas, naj bi se po možnosti udeležili obeh zletov. Ako bo dovolj prijavljenih, bo j vozil posebni vlak i-z Ljubljane na Po- i znanj in od tu v Plzenj. S tem bi bilo , omogočeno obiskati velik del slovanske zemlje, spoznati tamošnje prebivalstvo in razmere. Prilika je ugodna, ne zamudite je! | Oni bratje in sestre, ki jim to ni mo-igoče, se naj udeleže vsaj enega teh zletov. Vozne cene so: I. Ljubljana - Wien - Poznanj - Bre-slava - Praha - Plzenj - Budjejovice Linz - Oraz - Ljubljana: Din 691.15 {csla vožnja D'n 101102 za osebni; Din 994.68 za brzovlak). II. Ljubljana - Wien - Varšava - Poznanj in nazaj via Katovice: Din 630.64 (cela vožnja stane Din 1059.52 za osebni in Din 139304 za brzovlak). HI. Ljubljana - Plzen in nazaj: Din 400.86 (cela vožnja Din 546.96 za osebni in Din 845-76 za brzovlak.) . Opozarjamo, da veljajo znižane vozne cene le za skupni vlak. ne pa za posameznike. Nameravano je. da :-c vlak u-stavi za dalj čara v Varšavi in v Pragi. Vs društva dobe prijavne pole in ostala navodila direktno- Starešinstvo Jugo&L Sokofskes« Savezja. PO ZMAGI ISSK MARIBORA. Stanje nogometnega prvenstva v Mariborski oblasti je definitivno zaključeno, čeprav SK Železničar in SI< Svoboda še nista absolvirala zadnjo tekmo, ki itak ne more vplivati na spremembo tabele-Prvak Maribora se je kvalificiral za semifinale, ki ga bo v prihodnjih nedeljah 21. t. m. odigral v Celju in 28. t. m. v Mariboru. Računati je, da bo sigurno izšel iz tekmovanja z SK Celjem kot zmagovalec, istega dne pa bo padla od-očitev tudi v Ljubljani med SK Ilirijo in ASK Primorjem. Več izgledov ima vsekakor Primorje, ki vodi z dvema točkama pred Ilirijo in ima tudi boljše razmer je goalov. Torej je zelo verjetno, da bo 3rimorje finalist Ljubljane, »Maribor« pa inalist mariborske oblasti. V dneh 5. in 12. maja bo odločeno prvenstvo Slovenije, ki je bilo že lani na tehtnici. Izgledi »Maribora«, ki je že v minuli sezoni dokazal, da je resen aspirant na naslov prvaka Slovenije, so se z ozirom na pravičnejši tekmovalni red znatno dvignili. Prvo tekmo bo »Maribor« proti finalistu Ljubljane absolviral v Ljubljani, drugo pa v Mariboru na lastnem igrišču. Spori Službene objave MOLNP. V nedeljo 21. t. m. gostuje v Mariboru Atletik SK Celje proti SK Rapidu. Pričetek ob pol 15. Službujoči odbornik'g. Maks Koren. ISSK Maribor igra se-mifinalno tekmo za prvenstvo Slovenije v Celju proti SK Celju. Počzauestno žiuljenje Čuše Bogate izkušnje nas učijo, da živi duševnost človeka tudi podzavestno življenje. To dokazujejo tudi čestokrat v raztresenosti založeni predmeti, ki jih človek podzavestno hrani na kakem mestu. Opazovanje človeka in živali dokazuje, da sc mnogo dejanj izvrši instinktivno, ki ne zasledujejo cilja, vendar služijo gotovi svrni. Njih karakteristika je v tem, da dosežejo nekaj, česar človek ni zavestno zasledoval. Tolmačenje teh pojavov in podzavestnega stanja je bilo prav različno. Nekateri domnevajo, da so to posledice »napetosti«, ki jih človek rešuje nenadoma, posledice podzavestnih že lja in fizioloških razdraženj. Vendar pa tolmačenja ne razčiščajo problema, ki je tem zagonetnejši, čim bolj se vanj poglabljamo. Kdo ne pozna izbruhe inspiracije pri znanstvenem delu. Ko se je človek ubijal nad kako nalogo in se mučil. dolge noči, zažari nenadoma rešitev, ki sc je zdela že skoraj nemogoča. Ngnadoma *e dosežen cilj, navidez popolnoma brez Vsa- komur je tudi znano iz otroških let, da polaga deca. ki se ne more naučiti česa na izust, knjigo pod vzglavje in — ob zori je pesmica alf odstavek sigurno hranjen v možganih. To dokazuje, da se delo nadaljuje tudi v podzavesti. Podzavest je običajno v najtesnejši zvezi z našo zavestjo. Druga podpira drugo in imata obe stik tudi s telesom. Podzavest je vendar tudi popolnoma samostojna in je celo v sanjah' gospodar našega bitja. Delno tolmačenje nerazumljivih fenomenov je mo-coče z opazovanjem problema medija. Opazujmo slučaj neke dame, ki v hipnozi govori, kakor da bi se je polastila tuja duševna osebnost, kakor oa bi bila pod kontrolo drugeca duha. ki jo vodi. Govori o stvareh, ki jih ne pozna in ne razume, tako stvarno, da poslušalci strmijo. Pripomniti moramo, da takih primerov ni malo. moški in intelektuoine ženske Pred dnevi se je vršil na pariški Ser* boni kongres frftneoskih psihologov, m katerem so znanstveniki 'aj.pravljtdl o razmerju moških do ir.»e!ektuaimh žensk. Večina j? m- p"ja. ca se točnezs razmerja ne rla ^k^.nti, v-:'dar mnogi moški ne marajo iicr.sic, k: so intelektualno močnejše, ker se bojijo rriHs premoči. So pa topet mo?.kl. ki naravuost obo-žavaio bistroumnost žaaa. 'Slran '4. MaMjflVKCE RNTK JaT« V M ari Koru, o.'ie ift. IV. p)*}. Mihael ZavacO ,* ravna razdalja, ki loči volka od leva. Peter Aretino je za hip prekinil; težko je zasopel D I" "nn *Gospod,« je dejal Peter Aretino1, »cenim vas, da in povzel: DGHlGSKd IIULi IIT103 s*e spoznali, da se skriva v meni več nego navaden »V mojem srcu ni sovraštva do ljudi. Toda v pesnikovalec. Tudi jaz s svoje strani vam moram po- meni živi neizmerno samoljubje. Doseči hočem svojo Zgadovlnski roman ir starM Benetk 5o vedati, da me je pogled na vas vznemirjal že ob naji- posebno srečo na svetu. Tak sem, gospod, in tak ho-Peter Aretino je odgovoril: nem P^em svidenju v Mestre. Vi nosite v sebi nekaj čem biti. Kaj pa vi? »Ostanem-« mogočnega, česar ne poznam- Toda navdajate me z ne- Roland mu ni takoj odgovoril. In v tem trenotku je njegov obraz izgubil izraz omeinim zaupanjem. Povedati vam hočem, kaj sem, in Vprašal ga je: iroriie, združene z grozo, ki ga je imel trenotek po- kaj hočem. Človek brez imena; ime, ki ga nosim, je ime »Zakaj slačite svojo dušo pred tujcem, ki se vam prej. Njegovo lice smešnega spakljivca je izginilo ka- m°ieSa rojstnega mesteca Arezza. Brez premoženja vendar zdi nezanesljiv? To je velika napaka vašega kor krinka, ki pade kdovekam. s®01’ *n ne vem> s katerim škofom ali župnikom načrta. yYni me je spočela moja mati, uboga kurtizana, ki je umrla Aretino se je nasmehnil. v bolnici. Izvrševal sem razne obrti; celo sluga sem »Gospod, je dejal, jaz sem nenavadno len. Sicer Peter Aretino. bil. Tak človek sem torej. In kaj hočem postati? Nav- pa mi morate po visoki transcendentni filozofiji pri- »Zloglasnost tega imena mi je branila. Obotavljal daia me nenasiten glad življenja. Širok razum mi vre znati, da je lenarenje, to je, odsotnost vsakega teles-sem se, zapisati nesramne črke. ki so simbol nečisto- v možganih. Skrajna krivica se mi zdi, da nimam de- nega in duševnega napora, najvišji cilj, h kateremu sti same. Tako vzklika Filaret Sžl ob začetku zgovor- }e^a Pr* veliki pojedini sreče, ker sem berač. Bedast stremi človeštvo. Delo, gospod, je zlo; imeti pravico, ne, blesteče monografije, ki jo posveča Aretinu v naPa^en se mi zdi svet, na katerem vladajo tepci da nič ne delaš, to je slava. Zato pa močni, energični »Revue des deux Mondes«. ljudstva in naroda, zato, ker so imeli njih očetje do- in pretkani ljudje gledajo, da delajo slabiči mesto njih. Vzlic upravičenosti teh besed pa ostaja Aretino neče naslove. Jaz nimam naslova- A tudi jaz hočem Toda najsi bbm še tako len, moral sem si napraviti čudna, zagonetna osebnost. najti v življenju svoje pristojno mesto- In hočem, da izpopolnjeno orožje, da zgradim z njim svojo srečo. Poizkusimo tudi mi nekoliko osvetliti tega člove- bodi *o mesto veliko in krasno. Osamljen, šibek, brez Moral sem torej delati. Naporno delati dolgih let. Moji ka, ki je prehodil dobo, polno krvi in gnilobe, kakor beliča — in vendar hočem biti obdan od oboževalcev, orodji — imam namreč samo dve — sta zdaj priprav- blesteč meteor, in so ga' kasneje izročili sodbi uniču- ^ogat ’n mogočen. Dvigniti se hočem nad druge ve- Ijeni- Prvo je znanost besed, 'ki božajo, in tistih, ki jočega zaničevanja. likaše tega sveta. Hočem, da se cesarji pogajajo z ubijajo. Drugo pa je znanost človeškega obraza, po- V črni Jami, ob temnem svitu trske, ki jo je bil menoj kakor oblast z oblastjo. In v izvršitev tega or- znanje duše tistih, ki jim govorim. Prvo je torej pisa,- prižgal Skalabrino, se je ostro risala postava Petra jaškega načrta imam samo eno orožje, bibko in sme- nje, in drugo branje... v knjigi, ki se ji pravi človeška Aretina. ^no b* bilo v drugih rokah, mogočno in smrtonosno pa fiziognomija. Bil je velik in tudi močan. Nosil je gosto in zelo ie v mojih. Evo ga!« • »in moja fiziognomija vam priča, da mi lahko za- skrbno gojeno črno brado. Njegova glava se je zdela To rekši, je Peter Aretino pograbil pero, ki je le* “Pate?« nasilna, takšna, kakršno je vpodobil Sansovino na bro žalo na mizi. »Da, gospod. Vaš obraz nosi neizbrisen pečat po- nastih vratih zakristije pri Svetem Marku — kar je ~ , , polnega poštenja...« kakor nalašč, predmet nejevolje za pobožne ljudi, ki Dv,f1 ga je v zrak’ ne s konci prstov’ neg0 s »Pečat?..-« posečajo slavno svetišče- pestjo. ... .... »Da! Kajti jaz smatram poštenost za slabost, za Njegov obraz je bil obraz smelega pustolovca, ki . krčevito ga je stisnil, kakor da drži meč bojev- napako, za rano. Vidite, kako vam zaupam, ker vas je bil že zdavnaj dokazal za vse večne čase, da je svet n'ka 'n Proti vsemu svetu. nimam za zmožnega, da bi me zaničevali po takih be- dediščina tistih, ki si znajo delati pot s komolci. »S tem orožjem,« je dejal, »sem strl že marsika- sedah.« Roland ga je motril z globoko pozornostjo- teri ponos in uklonil marsikako silo. Jaz ubijam s »Gospod Aretino, je dejal Roland, vi imate dobre Beseda, s katero je W1 označil Aretinovo lice, je smešnostjo, kakor ubijajo drugi z bodalom. To pero zmožnosti, da izvršite načrt, ki ste ga napravili. Toda bila povsem pravilna. pomakam v tintft, toda od njega kaplja strup. Tiskana jaz, ki sem v svojih gotovih časih tudi poznavalec Iju- Eden izmed teh dveh mož je nosil na svojem obra- psovka, obrekovanje, ki hiti po svetu, to, gospod, sta di in obrazov, vam hočem povedati, da vam vzlic zu poteze volka, drugi poteze leva. Pa tudi po njiju dva strašna nasprotnika, ki se jima nihče ne more vsem dobrim lastnostim, ki ste tni jih razodeli, manjka dušah je ležala med Aretinom in Rolandom tista na- ustavljati! ene, ki je najpotrebnejša—« Mal aglMf,ki •lufijav potrt* tfovcln« In MtljtlM nam »a« aMinetm: vsaka b«Mda 90 p, (Mjmanjli anaaak Dla 6>— Mali oglasi 2*nrtv«, tfopte*«Mje in ogl«. •I trgovakega aN reMamnaga tnaiaja: vaaka betada 50 p, Mjmanjii znaaek Dl« 10'— Pred nakupom motorjev si oglejte ravnokar dospelih najboljše moderno izdelanih belgijske znamke FN pod garancijo, kateri uporabljajo na 100 km 2Yt 1 bencina in 0.15 olja. Justin Gustinčič, mehanična delavnica in trgovina, Maribor, Tattenba-chova ul. 14. 807 Hitro, poceni in dobro popravlja čevlje vseh vrst samo Brzopodplata, Maribor, Tattenbachova 14- 778 Desinfekcijo stanovanj proti stenicam prevzema po nizki ceni in temeljito čistilnica >Diverzon«, Cankarjeva ul. 14, tel. 401. 811 Učenka za šivanje perila se sprejme. Olga ‘ Rupnik, atelje za perilo, Slovenska ul. štev. 20. * 826 Mlad, agilen trgovski pomočnik z dobrimi spričevali išče službe v trgovini z mešanim blagom. Ponudbe na upravo ‘Večernika pod »Marljiv«. 859 Dva gospoda sprejmem takoj na hrano in stanovanje. Vprašati: Vodnikov trg 3 b, Jugovič- 867 Sukno od Din 20.— naprej se dobi dokler traja zaloga pri I. Trpin, Maribor, Glavni trg 17. 718 Kuhinjska miza rabljena, ceno na prodaj. Maistrova ul. 16 I., vrata 6. Vprašati U Dobro ohranjeno že rabljeno decimalno tehtnico uprava »Večernika«. Mirni zakonski par, brez otrok, išče stanovanje,- obstoječe iz sobe in kuhinje, ali iz večje sobe s štedilnikom. Pismene ponudbe na upr. pod »Než. Frid.«- U Izučen vljollnist podučuje gosli po 10 Din vaja. Pride pod istimi pogoji tudi na dom. Ponudbe na upravo lista pod »Verdi«. 863 PRINCESKO ZVEZEK UČNO VEZAN 12 DIN PRI UPRAVI. »JUTRA" IN MVEČERNIKA*' MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13 ZVEZDANKO r< crafiram vse. Domači, industrijski in športni posnetki. Nove prenosljive svetilne naprave. Najmodernejši aparati. Foto-atelje zopet odprt. Cene solidne. Fo-tomayer, Gosposka 39. 463 Uradnico popolnoma veščo slovenščine, srbohrvaščine, nemščine, stenografinjo, strojepisko sprejme tukajšnje podjetje. Ponudbe pod »Dobra moč« na upravo »Večernika«. • 862 PARNA PRALNICA pere moško perilo kot novol Telefon 480 Centrala! Frankopanova ul. 9. Pocru?nlca: Vetrlnlska ulica 7. Kavcije zmožen trgovec išče službo potnika ali inkasanta za Maribor. Ponudbe pod .Kavcije zmožen* na upravo .Večernika*. a.-a VRT za igrišče dveh otrok seišfevnajem. Pismene ponudbe na upravo lista, kjer se izve tudi naslov, m Oče Debeluh in sinko Debelinko LEPA PRAVLJICA ZA MLADINO, KI JO DOBITE V TISKOVNI ZADRUGI MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13 Strojni ključavničar kateri se razume tudi na strugarska dela se sprejme takoj. — Prosilci z šoferskim izpitom imajo prednost. Ponudbe je nasloviti na Elektrarno Ruše. 868 Zahtevajte povsod „Večernik“! 821 Pristno slivovko, drofenko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, ezenč- nega kisa, čaj v zavitkih in odprt. Glavna zaloga oranžade, limonade, konjaka itd. od tvrdke „Patria\ Zagreb. JAVOR DERHUVEC. MARIBOR. GOSPOSKA ULICA 19 HI *___* ,r,r*---------.................mmZm..... .:7?}-niwn.lllllLllllllll|(|[|||||jj|||( Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovičv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Detela v Mariboru