252= Št.' 5® leto. Poštnina pavšalirana. Posamezne številke t D. V LJitl*5 'li, V sr^CŽO, 1. notCHlbta 1922
Naročnina za kraljevino
SHS
Mesečno 15 D Letno 180 D.
Inozemstvo:
Mesečno 20 D- Letno 240 D
Oglasi: enostolpna mm vrsta •nkrat 50 para večkrat popu*
Pa faustovskem prevratu v Italiji.
iZBRili NEMIROV, - NACIONALISTI ZA KAPITALISTIČNI REŽIM.
- SKORAJŠNJI RAZPIS NOVIH VOLITEV.
da ie dovolila, da se poročevalska služba sme zopet posluževati telefona.
'Mtrg a
Uredništvo:
Wollova ulica l/l. Telefon .HO
Uprava:
Telefon 4*
copisi se ne vračajo
trnjem je priložiti znamk« za odgovor
Sim, 31. oktobra, (izv.) Med fašisti in med prebivalstvom predmestja San Lorenzo je prišlo do spopada, pri čemer sta bili dve osebi ubiti. Mir je bil kmalu nato vzpostavljen. Kakor poroča »Journal de Jtalia«, je Giolitti pristal nato, da le kralj izročil vso oblast stranki fa-Sstov, ki je povzročila krizo.
Milan, 31. oktobra. (Izv.) Dočim ie nedeljsko dopoldne poteklo mirno, so Popoldne ze izbruhnili nekateri izgredi. Fašist’ so napadli carinske straže, vendar je ukazal Mussolini, naj fašisti takoj izpraznijo zasedena mesta. Obenem je odredil da se prepovedo vsakršna zbiranja fašistov v mestu.
Rim, 31. oktobra. (Izv.) Včeraj popoldne Je v delavskem delu mesta, na-avanem Tiburtino, prišlo do spopada med fašisti in komunisti. Listi poročajo, da je bilo pri tem ubitih osem oseb, več pa ranjenih.
Rim, 31. oktobra. (Izv.) Spomenica splošne delavske zveze svari delavce pred pozivom k splošni stavki, ki ga je Izdal odbor komunističnih strokovnih organizacij, in pozivlje delavstvo, naj Ostane mirno in naj gleda neustrašeno In samozavestno v bodočnost.
Pariz, 31. oktobra. (Izv.) Kakor javljajo listi iz Rima, je vzpostavljen pro-
Rim, 31. oktobra. (Izv.) Glavni tajnik stranke fašistov Bianchi je izjavil, da bo prvi čin nove vlade razpust parlamenta in razpis novih volitev.
Rim, 31. oktobra. (Izv.) »Idea Nazio-nale« izjavlja, da so nacionalisti popolnoma solidarni s fašisti. Nova nacionalistična vlada mora znižati število ministrstev, kakor tudi omejiti število državnih podtajnikov. Vsi državni obrati se morajo osamosvojiti in čim bolj Približati zasebnemu gospodarstvu. Vsi javui uradi naj se skrčijo. Zun. politika Italije naj sledi čisto nacionalnim smernicam, zlasti kar se tiče rešitve vprašanja bližnjega vzhoda in spojitve italijanskih dolgov z reparacijami.
Rim, 31. oktobra. (Izv.) Fašisti so izdali proglas, s katerim se odreja demobilizacija fašistovskih čet. Hkrati proslavlja njihov triumf. Javno mnenje je zadovoljno z rešitvijo krize. Položaj v deželi je zopet normalen.
Rim. 31. oktobra, (kzv.) Vodstvo fa-šistovske stranke le poslalo Mussoliniju resolucijo, v katerem naglaša, da je postal fašizem država sama. Dovedel bo narod k disciplini, ki ga je vodila k zmagi. Vodstvo izroča Mussoliniju pozdrav omladine.
met na vseh italijanskih železnicah VI*
BIVŠI MINISTRSKI PREDSEDNIK NITTI ARETIRAN.
Pariz, 31. oktobra. (IzvJ Kakor poroča »Chicago Tribune«, so fašisti aretirali bivšega ministrskega predsedni-
ka Nittija. Kakor se govori, pridejo pred sodišče tudi nekateri člani zadnjega kabineta de Facte.
Mussolini priznava obveznosti napram Jugoslavija.
INTERVIEUV 2 MUSSOLINIJEM. - ITALIJANSKI PARIŠKI POSLANIK DEMISIONIRAL.
Pariz, 31. oktobra. (Izv.) Kakor poroča »Petit Parisien«, je sestavitelj nove italijanske vlade, vodja fašistov Mussolini, izrecno priznal, da mora Italija izvršiti obveznosti napram Jugoslaviji, katere nalaga Italiji rapallska pogodba.
Pariz, 31. oktobra. (Izv.) »Matin« priobčuje intervieuv svojega rimskega poročevaloa z novim predsednikom ita-
lijanskega kabineta, Mussolinijem, v katerem je ta izjavil, da bo na zunai sledil politiki narodnega dostojanstva, ki se ne bo spuščala v nikakršne pustolovščine. Omenil je, da bo poslanska zbornica sklicana za 7. ali 8. novembra. Ako ostane v parlamentu v manjšini, odredi takoj, da se zbornica razpusti..
Pariz, 31. oktobra. (Izv.) italijanski poslanik grof Sforza je podal ostavko.
Mussolini se klania ital. kralju.
Rim, 31. oktobra. (Izv.) »Idea Nazio-fflde« poroča: Novi ministrski predsednik Mussolini je šel včeraj h kralju Viktorju Emanuelu in ga je prosil, naj mu oprosti da pride k njemu v črni srajcL Toda prihaja iz boja, ki je k sreči potekel brez krvi. Dejal je: »Izročam Va-lemu Veličanstvu Italijo Vittoria Veneta, ki Jo je naša zmaga na novo posvetila. Vašemu Veličanstvu sem zvest slu-Jabnik.t
Rim, 31. oktobra. (Izv.) Novi ministrski predsednik Mussolini je poslal
vsem prefektom okrožnico, v kateri izjavlja, da prevzema, pozvan po zaupanju kralja, vodstvo vlade in da zahteva od vseh uradnikov, od prvega do zadnjega, da vršijo svojo dolžnost v službi najvišjih interesov države s pojmovanjem in popolnim samozatajeva-njem. Okrožnica končuje z besedami: »Jaz bom vsem za zgled!«
Rim, 31. oktobra. (Izv.) Novi kabinet Musoiizu je prisegel kralju.
BOLGARSKA ZAHTEVA PRAVICO MOBILIZACIJE.
Beograd. 31. oktobra. (Izv.) »Politika- poroča iz Sofije: Povodom upora v Nevrokopskem ozemlju je jasno, da je bolgarska vlada skušala še enkrat kršiti mirovno pogodbo v Neuillyju. Vendar skuša vse te vesti demantirati in izjavlja, da bo Bolgarija izvršila vse obveznosti, katere ji nalaga ta dogovor. Mmistrski predsednik Stambolijski je poslal vladam Francije, Anglije in Italije obširno noto, v kateri dokazuje, da je v Bolgariji popolnoma nemogoče uvesti red v pobun jenih krajih, ker Bolgarija nima dovolj vojske. Istotako ie bolgarska vlada odvrnila od sebe vsako odgovornost, ako se avtonomaški pokrct razširi tudi na ozemlje sosednih držav. Bolgarska vlada zahteva v interesu svoje notranje obrambe in varnosti sosednjih držav od vlad antnatnih držav, da ji dovolijo izvršiti mobilizacijo 50.000 mož, ki bi bili potrebni za vzdrževanje reda v državi, zlasti pa v pobunjenih krajih. Ako bi zavezniki pristali na to zahtevo Stambolijskega, bi razpolagala Bolgarija z vojsko 80.000 vojakov, dočim ji priznava Neuillyjska pogo.doa ie 30.000 mož.
STAMBOLIJSKI PRIDE V BEOGRAD.
Beograd, 31. okt. (Izv.) »Politika« poroča: Tukajšnji opravnik bolgarskega poslaništva Jankov je izročil ministrstvu zunanjih poslov uradno noto bolgarske vlade naslovljeno naši vladi, v kateri prosi bolgarski ministrski predsednik Stambolijski za sprejem v Beogradu. Posetil bi rad ministrskega predsednika Pašiča in ministra zunanjih poslov dr. Ninčiča. Dr. Ninčič je včeraj odgovoril, da more priti Stambolijski v Beograd. Dan prihoda še ni določen.
NEMŠKI ŠOVINIZEM NA ČEŠKEM.
Praga, 31. oktobra. (Izv.) Kakor poročajo brnske »Lidove Noviny« Iz Opa-ve, je hotel obmejni bataljon v Freuden-thalu dne 27. t. m. praznovati obletnico narodnega osvobojenja, katero pa so Nemci onemogočili s tem, da so ustavili delo v elektrarni. Ker se je prihodnji dan zgodilo isto, so se vojaki tako razjezili zaradi tega. da so šli pred spomenik cesarja Jožefa in ga vrgli s podstavka. Med Nemci, ki so prihiteli na lice mesta in vojaki je prišlo do spopada, v katerem je bil en Nemec ubit.
Mussolini in naš zunanjepolitični
položaj.
Naža vlada in fašistovska revolucija.
NOBENEGA POVODA ZA VZNEMIRJENJE. - NAŠA VOJSKA JE PRIPRAVLJENA.
strstev. Kakor se doznava se podvza-mejo vsi potrebni koraki, da se preprečijo spopadi na naši meji
Beograd, 31. okt (Izv.) Danes sta posetila minister notranjih poslov Ko-sta TimotijeviČ in minister zunanjih poslov dr. Ninčič predsednika vlade Nikola Pašiča, ki sta mu poročala o zadnjih dogodkih v Italiji in na Sušaku. — Vlada poseča temu vprašanju vso pozornost.
Beograd, 31. okt (Izv.) Kakor poroča »Politika« je povodom dogodkov v Italiji minister zunanjih poslov včeraj dopoldne razpravljal s svojim pomočnikom Panto Gavrilovičem in pooblaščenim ministrom Ljubo Nešičem. Pri tej priliki so bila prečitana poročila ki se tičejo dogodkov v Italiji in je bilo Ugotovljeno, da hi razlogov za vznemirjenje v naši državi Borba, ki jo vodijo fašisti z vladno obstrukcijo in drugimi strankami, je notranja zadeva Italije, ki se ne tiče nas, dokler ne bodo baši interesi ogroženi Ako pa bi fašisti Poskušali nastopati zoper naše interese, bo vlada podvzela korake in nastopi z vfco odločnostjo za varnost naših ozemelj.
Beograd, 31. okt. (Izv.) Kakor piše •Politika«, so na včerajšnji seji ministrskega sveta razpravljali tudi o tem, J^hj naj ukrene naša vlada na razvoj bodočih dogodkov v Italiji Včeraj je ylada dobila poročila z raznih strani, da Drete fašisti vpasti v Albanijo, Crao jtoro in Dalmacijo. Ministrski svet je sklenil, da obveste naši poslaniki v ino-^mstvu vse tuje vlade o nameravanih akcijah fašistov. Ta poročila so bila dostavljena tudi ministrstvu za vojno iQ mornarico, katero je odredilo poveljnikom armad v Sarajevu in Zagrebu, da poskrbe za varnost naših zapadnih P^ia. Dalje se je sklepalo na tej seji o r®sprtnih vprašanjih posameznih mini-
VESTI IZ BEOGRADA
Beograd, 31. okt. Uzv.) Danes se je pod predsedstvom ministrskega predsednika Nikole Pašiča vršila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 16. do 18. ure.
Beograd, 31. okt. (Izv.) Komite ministrov ima tekom tega tedna odobriti listo kandidatov za glavno kontrolo in velike župane. Te kandidature se morajo proglasiti še pred sestankom narodne skupščine.
Beograd, 31. okt. (Izv.) Danes dopoldne je predsednik vlade Nikola Pa-šič sprejel ministra Marka Trifkoviča, s katerim se je dalje časa razgovarjal o predlogih, katere mu je predložil zakonodajni odsek glede izenačenja zakonov.
Beograd, 31. okt. (Izv.) Po včerajšnji seji ministrskega sveta je bilo poslano kraljeviču Gjorgju pismo, v kate-
Najdsarkantnejša oseba sedanjega političnega iašistovskega prevrata v Italiji je gotovo sedanji Italijanski ministrski predsednik Benito Mussolini. Njegova politična ka rije ra Je postala vidna širšim krogom, ko je postal glavni urednik glavnega organa italijanskih socijalistov, lista »Avanti«. igral |e veliko vlogo kot eden voditeljev skrajnega levega krila italijanskih socialistov tn odlikoval se je po Izrednem govorniškem daru.
Slavohlepen kot Je bil, mu Je šlo že od nekdaj predvsem za oblast in ko ga Je pred kratkim vprašal neki njegov bivši so-dmg, zakaj da je izdal socialistično stranko in socijalistične ideale, mn je Mussolini odgovoril da zato, ker kaže meščanstvo še vedno več Iniciative in velikopoteznosti kot proletarijat in da hoče on vstvariatl samo velike stvari.
Preokret v njegovem političnem mišljenju Je prišel z vstopom Italije v svetovno vojno. Vstopil je kot prostovoljec v italijansko armado, nakar ga Je socijalistlčna stranka Italije seveda izključila.
Po končani vojni se Je socLIaiizem, predvsem komunizem v Italiji pričel silno hitro razvijati, tako da Je že pričel zmagovati na vsej črtL In tukaj je našel Mussolini plodonosno polje za svoja delovanje. V sporazumu s takratnim Italijanskim ministrskim predsednikom Glollttljem je pričel organizirati protisocliaiističen in protikomunističen pokrct, ki se je Izražal predvsem v organizaciji nasilnih tolp, ki so razbijale delavske organizacije in preganjale delavske voditelje. Pokret se Je pričel v provinci Cmllla, kjer so bili delavci najbolje organizirani. Ko so bile te organizacije razbite, so se fašisti vrgli tudi na ostaie italijanske pokrajine, kjer jim je njihovo delo za pomoči Italijanske vlade brzo uspevalo. Organizacija za organizacijo socijalistov najrazličnejših struj je razpadla pod njihovim nasiljem, delavski dom za delavskim domom je izginil v dimu in plamenu. Sprva precej oster odpor delavstva ie polagoma pod strašnim pritiskom obnemogel In fašizem je postal gospodar položaja. NI nam treba posebej omenjati, da so se vsa ta nasilstva fašistov godila z vedoostjo in pod patro-nanco italijanske vlade.
Svoj prvoinl cilj Je torej fašizem pod vodstvom Mussolinijevim dosegel. Toda Mussolinijevi častihlepnosti s tem še ni bilo zadoščeno. Iskal Je novega cilja In ga našel v še nedoseženih ciljih italijanskega Imperializma tako na znotraj kot na zunaj. Tako so delavskim domovom sledili naši narodni
Borzna poročila.
Zagreb, 31. okt. Amsterdam 2425—0, Dunaj 0.0821—0.0871, Berlin 1.235— 1.535, Bruselj 397.50—402.50, Budimpešta 2.3525—2.6525, Italija 248-252, London 272.50—277.50, New York 61-62, Pariz 430-50—437.50, Praga 198.50—
201.50, Kodanj 1230—0, Kristianija 1125—0, Stockholm 1675—0, Švica 1120—1130, Varšava 0.575—0.675. Valute. Ameriški dolarji 60—61, bolgarski levi 29—31, češkoslov. krone 195.50—
198.50, francoski franki 0—430, grške drahme 0—100, nemške marke 1.30— 1.60, romunski leji 45-0, švicarski franki 1095—1105, italijanske lire 244—248, belgijski franki 0—390, holandski goldinarji 2394—2405, angl. funti 0—272.50.
Curih, 31. okt. Berlin 0.12125, New York 555, London 24.74, Pariz 3855, Milan 22.15, Praga 17.45, Budimpešta 022, Zagreb 228, Bukarešta 3.50, Varšava 0.035, Dunaj 0.0073, avstrijske krone 0.0078.
Berlin, 31. okt. Dunaj 5.68, Budimpešta 181, Milan 18204, Praga 14.413, Pariz 31.670, London 20299.12, New York 4488.75, Curih 80.797.
Praga, 31. okt. Dunaj 0.0335, Berlin 0.61, Rim 125.75, avstrijske krone 0.035, italijanske lire 124.75, Budimpešta 120, Pariz 21925, London 141.625, New York 31.70, Curih 57260.
Beograd, 31. okt. Devize. 2eneva 1198, Budimpešta 2.47, Praga 200, Pariz 440, Solun 114.50, Amsterdam 2400, Dunaj 0.83, London 274.50, New York 61, Berlin 1.40, Milan 240.
rem izjavlja vlada svoje stališče in naproša kraljeviča Gjorgja, da prejenja z obvestili o svojem stanju preko javnosti. Kraljevič Gjorgje je danes dopoldne izročil vladi pismo kot odgovor na včerajšnji vladni dopis.
in sokolski domovi In na red so prište pcdlclje na Reko, Sušak, Kobarid in Bolcaa. Tekom teh ekspedicij se le fašizem tolika opomogel In utrdil, da je sedaj lahko Izv** del cdkrito revolucijo in to skoro brtm krvoprelltja.
Ta revolucija, ki je pravzaprav to farsa revolucije, vsaj se vlada ni niti poskušala resno postaviti v bran — je spravila vso Italijo pod oblast fašistov In Mussolini, ki je bil še pred kratkim republikanec najhujše vrste, je menda sedaj kot kraljevi ministrski predsednik pozabil na svoje repa-biikanstvo ravno tako, kot Je pozabil pred leti na svoj socializem in bo skušal seda) popraviti, kar Je tekom zadnllh let zrušil
Za nas kot državo Je važno, kako stališče bo zavzela Mussolinijeva vlada v zunanji politiki, posebno, v kolikor se ta tiče mejne ureditve z našo državo in ali bo spoštovala mednarodne obveznosti, katere so prevzele prejšsje italijanske vlade napram naši državi. O tem se ne da reči še ničesar točnega, vendar pa lahko precej točno pregledamo situacijo, ki bi nastala v zunanjo-poitlčnem pogledu za nas, ako bi fašisti hoteli res kršiti red In mir na naših mejah 1» napasti Črno goro In Dalmacijo.
Predvsem moramo vedeti, da se ItaBja ne more sama preživljati In da Je s svojim celokupnim gospodarstvom na psu. Da bi t slučaju od nje zakrivljenega krvopreiitja aa naših mejah bile simpatije velike antante izključno na naši strani, o tem ni dvoma. Ravno tako ni nobenega dvoma, da bf nam države male antante pomagale, če ne drugače, vsaj s tem, da bi držale v šahu Madžarsko, ki bi nam sicer morda skušah* pasti v hrbet. Da se Bolgarije, Grško ah celo Avstrije nimamo niti v najmanjem bari, o tem je prepričan vsak, ki le približno po-zna notranjepolitično 9ltuacljo teh držav. Na drugi strani pa mora Italija računati ne samo s strahopetnostjo svojih vojakov, temveč tudi z velikimi notranjimi nemiri v lastni državi. Ker dasl so fašisti potlačBt socialistični fn komunistični pokret v Italiji, vendar niso ubili proletarljata, ki se Je sicer moral ukloniti trenotnl premoči, ki pa samo čaka prve prilike, da se maščuje nad svojimi zatiralci.
Ce pregledamo vsa ta aktiva fn pasiva oboroženega nastopa fašistov proti nafti državi, potem moramo reči, da bodo z njim fašisti zapravili najbrže vse pridobitve, ki jim jih je prinesla svetovna vojna, za naše zasužnjene brate pa bi tak nastop pomenit najbrže osvoboditev Iz suinostL na katero tako težko čakajo.
Pred oriientsko konference.
TURČIJA PRISTAJA NA LAUSANNE. — NAŠI DELEGATI NA ORLJENTSK1 KONFERENCI.
Pariz, 31. oktobra. (Izv.) Ameriški poslanik je izročil ministrskemu pred-sedn. Poincareju noto, v kateri mu pojasnjuje stališče Zedinjenih držav glede orientskt konference. Zedinjene države se pogajanj ne morejo udeležiti, ker se s Turčijo niso nahajale v vojnem stanju. Vendar pa bi odposlale h konferenci svojega opazovalca, ker se zanimajo, kako se bo razvila politika glede svobode morskih ožin, trgovine in zaščite narodnostnih manjšin.
Beograd, 31. okt. (Izv.) »Novosti« poročajo: Ker se te dni ne izvrši rekonstrukcija vlade, odpotuje na konferenco v Lausanne kot glavni delegat naše vlade minister zunanjih poslov dr. Ninčič, z njim pa nekateri izvedenci tega ministrstva v spremstvu znanih gspodarskih strokovnjakov, ki so se udeležili gospodarske konference v Genovi.
New York, 31. oktobra. (Izv.) Podporna komisija za bližnji vzhod je bila obveščena, da so banditi umorili v Maii Aziji odposlanega člana imenovane ko
msije, Jamesa Wighta, ki Je spremljal tisoč armenskih osirotelih otrok iz Kar puta v Aleppo.
Carigrad, 31. oktobra. (Izv.) Potrjujejo se vesti da je angorska vlada odobrila Lausanne kot kraj, kjer se bo vršila orientska konferenca. Delegati an-gorske vlade odpotujejo v najkrajšem času. V noti, s katero je kemalistična vlada odgovorila zaveznikom, se antanta naproša, naj ukrene vse potrebno, da se zagotovi čim skorajšnja zveza t zavezniškimi odposlanci in angorsko vlado.
Berlin, 31. oktobra. (Izv.) Kakor poroča »Berliner Tageblatt« iz Aten, bo komisija, ki obtožuje princa Andreja In nekatere druge predstavitelje grške armade ter ministre, prihodnji teden dovršila svoje delo. Vlada je sklenila, da se izredno sodišče, ki se bo bavilo z obtožbo omenjenih krivcev, sestane naj kasneje tekom desetih dni.
Atene. 31. oktobra. (Izv.) Jedren je popolnoma izpraznjen. Vse krščansko prebivalstvo je mesto zapustilo.
Inozemstvo o fašSsfovski akciji.
Pariz, 3i. okt. (Izv.) Francoski uradni krogi so zelo vznemirjeni radi neredov v Italiji. Gre jim za to, kako bo nastopala Italija napram sosednim državam. Boje se, da pride do nesporazum-ljenja med Jugoslavijo in Italijo. Menijo, da naj se konferenca v Lausanne otvori dne 30. novembra. Dalje se meni,
da bo nova italijanska vlada zavzela proti Nemčiji drugo stališče.
London, 31, okt. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih še ni padla končno■ veljavna odločitev glede krize v Italiji Fašistovske pretnje napram anglešjd politiki glede Sredozemskega morja ** smatrajo samo za neresna domislice.
Potek revolucije v Italiji.
/■	Trst,	30. okt
Brzojavi in telefonske zveze so povečini pretrgane, zato je vsako izčrpno in uatančno poročilo o razvoju fašistov-ske revolucije in o situaciji nemogoče.
Poročila, ki so dospela na fašistov-sko vojaško komando (Comando mlll-tare fascista) je treba tedaj presojati z vso reservo. Poročila poročajo, da se je pričela fašistovska akcija včeraj zjutraj ob 8. in sicer po vseh večjih mestih Italije. Ob imenovani uri so pričeli fašisti zasedati namestništva in druge javne urade ter so na ta način pričeli jemati politično oblast v svojo posest.
Prišla so poročila, da imajo fašisti v svoji oblasti skoro vso Toskano, mnogo mest v Emiliji, v provinci Marelic, Umbriji, v Cremoni in Viccnzi in mnoga druga mesta v provincijah Vencto ter Pugiie. V teh krajih so fašisti zasedli na-mestnišiva, železniške postaje ter poštne urade.
Tri kolone fašistov so odkorakale proti Riniu: Ena iz Perugie, pod vodstvom generala Del Bonija, druga iz Florence, pod vodstvom generala Ce-echerinija, tretja iz Neapelja, pod vodstvom generala Fare.
Od nikoder ne prihajajo poročila o spopadih ali nemirih, razen iz Cremone, kjer je prišlo do spopadov med orožniki in kraljevimi stražniki ter fašisti. Pri tem spopadu je bilo ubitih pet fašistov tn en orožnik, a ranjenih 12 fašistov in nekaj kraljevih stražnikov.
Iz Milana in Torina ni nikakih poročil.
Poročila iz Rima so zmedena in nejasna. V prvih urah fašistovske akcije je bilo proglašeno v Rimu obsedno stanje, a je bilo kmalu nato zopt preklicano, baje na pritisk kralja samega.
Italijanska vlada je demisionirala. Vršijo se pogajanja za sestavo nove vlade. Kralj je že nekolikokrat konferl-ral s Salandro. Po poročilih sta mogoči dve rešitvi: ali Salandra ali pa Mussolini. Fašisti so se izrazili, da niti Mussolini niti kateri drugi izmed fašist, voditeljev ne bi hotel sodelovati s Salan-drovo vlado.
Kakor že rečeno, so vesti iz Rima zmedene. Kaj se godi v glavnem mestu, ni mogoče torej vedeti povsem natančno. Nekatere brzojavke trdijo, da se je fašistovski pohod ustavil. Zakai, kako — o tem poročila ne govorijo. — Ena izmed brzojavk govori o burni patriotl-čnl manifestaciji, ki je bila prirejena kralju. — Neka druga brzojavka poroča, da je izdal papež proglas, s katerim skuša uplivati na pomlrjcnje duhov.
•
Tudi v Julijski Benečiji se je izvršila mobilizacija vseh fašistovskih sil. Večina fašistovskih oddelkov je bilo koncentriranih v Trstu. Koncentracija se Je vršila večraj ponoči in v jutranjih urah.
V Trstu je položaj neizpremenjen. Fašisti imajo še vedno v rokah namestništvo ter izmenjujejo straže po vojaškem vzorcu. Straže so oborožene s puškami — Fašisti so pijani zmage; zvečer se klatijo v tolpah pijani po mestu, prepevajo svojo himno, preiskujejo
* Prinašamo poročilo našega poročevalca iz Trsta, katero so dogodki v marsičem prehiteli, je pa kljub temu v svojih podrobnostih tako zanimivo, da
zasluži tudi naknadno objavo.
Javne lokale ter razgrajajo, kjer se pokažejo. Mesto je razmeroma zelo mrtvo. Ljudstvo se drži doma, nihče pač neče imeti opravka s fašistovsko pijano in oboroženo drhaljo. — Mestna cesum železnica vozi redno, seveda okrašena s trikolorami. Kako bo z delom v tvorni-cah, ne morem poročati. Mestna plinarna in elektrarna pa bržčas deluje, ker Je mesto razsvetljeno, — V mestu je precej zastav, deloma so razobešene iz veselja, deloma iz strahu. Sicer pa so tu dnevi obletnice razpada bivše driuve in dnevi obletnice okupacije, zato bi itak ne manjkalo v teh dneh zastav in razsvetljenih pročelj nekaterih palač.
Prispelo je poročilo, da so fašisti mobilizirali tudi na Reki in okrog polnoči zasedli ponovno reško delavsko zbornico. — Iz Zadra Je prišla vest, da je bila tamkaj mobilizirana dalmatinska legija »Franccsco Rismondo« in sicer na ukaz njenega poveljnika D’ Annunzija. Vodstvo legije, da je bilo razpuščeno in ustanovil se je tajen odbor. Vodstvo legije prevzame g. D’ Annunzio sam.
Straža na jugoslovanski meji Je ojačena po fašistuvskih oddelkih. Oibanje vodi posl. Giunta.
Fašisti so zasedli javne urade po vsej Julijski krajini, tako v Pazinu, Poreču, Buzetu, Pulju, Gorici, Miljah itd.
V Gorici sta se javila poslanec Vlr-gilij Šček in dež. odbornik, učitelj Križman pri fašistovski komandi ter prosila fašist, načelnika, inženerja Heilanda, naj bi fašisti ne izrabili sedanje situacije in njh moči proti slovenskemu narodu na Primorskem. Izjavila sta svojo lojalnost naprav novi oblasti in prosila, naj ta oblast respektira slovenski živelj v deželi. Zahtevala sta garancij in dobila seveda poln klobuk obljub.
Na včerajšnjem sestanku, sklicanem po političnem društvu »Edinost« v Trstu pa se je sestavilo proglas na slovensko ljudstvo in se ob enem sklenilo odposlati deputacijo dveh oseb (dr. Vrato-vič in dr. Slavik), da zastopata mnenje celokupnega jugosl. prebivalstva v Jul. Benečiji, v smislu omenjenega proglasa, ki govori o stališču Jugoslovanov na-pram vladi in izraža nado, da bo nova vlada postopala pravično z našim narodom.
•
Fašisti so uvedli cenzuro na liste In danes so že izšli nekateri listi pobellenl, med njimi seveda tudi »Edinost«. Fašisti so pobrali po vseh razpcčevalnicah nefašistovske liste ter jih raztrgali ali požgali. Ta usoda Je zadela tudi »Edinost« in celo »II Piccolo«, ki je popolnoma na fašistovski strani. To je menda tudi komedija.
Uvedena je tudi cenzura pri telefonskih razgovorih.
. *
Nocojšnja poročila govorijo o zasedanju Verone in Parme. Tudi Padovo ie zasedlo okrog 5000 fašistov.
Vrhovno poveljstvo fašistov v Julijski Benečiji Je prevzel poslanec Giunta. Danes popoldne je odpotoval, bržkone proti Reki, da kontrolira premikanje fašistovskih sil. Posebna izdaja fašistov-skega glasila »II Popolo di Trieste« poroča, da se povrne že to noč.
Nocojšnja posebna izdaja tega Usta poroča tudi sledeče:
Brezžični brzojavi in vesti posebnih kurirjev sporočajo, da so fašisti gospodarji situacije.
Fašisti imajo popolnoma v svojih ro-kah Cremono, Vicenzo, Piacenzo, Ro« vigo, Parmo, Videm, Mestre, Aleksandrijo (v Italiji), Novaro, Sieno, Lucco itd. V Neapolju so bile prirejene velike ovacije kolonam generala Fare, s katerimi je odšel proti Rimu. ■
Fašisti so zasedli tudi Bcnevento, Foggio, Andrijo. Istotako Barese, Co-senzo in Reggio Calabria.
V Florenci je generalni Štab fašistovske armade. V Milanu, Torinu in Genovi čakajo koncentrirane fašistovske čete na povelja.
Pohod na Rim.
Zadnja poročila javljajo:
Pohod na Rim se razvija normalno. Situacija čet je sledeča: Kolona generala Fare: Predstraže prekoračile Monte-rotondo. — Kolona generala Cecchcri-r.ija je prekoračila doline med gorovjem Tevcre ter zasedla železn. progo. Predstraže so dosegle Bassano in Teverino pri Orti. — Kolona gen. Bona: Razvija se sporedno z ostalima kolonama, s katerimi je v kontaktu. Predstraže so pre-
koračile Terni. — Od vseh strani prihajajo novi oddelki, ki sledijo omenjenim kolonam.
V mestu Civitavecchia, v Vitcrbu in tudi drugod so se vojaki pridružili fašistom in priredili obhod.
•
Kakor vse kaže Je ta najnovejša farsa, ki se seda] dogaja preračunjena, fu-
scenirana In protežirana od vlade same. Isti pojav je, kakor ob priliki zasedbe Reke po D’ Annunziju. Komedija v Reki, ki jo je aranžiral D’ Annunzio je bila prirejena v manjšem, ta pa, ki jo izvaja Mussolini, je prirejena v večjem stilu Vse je dogovorjeno, vse sporazumljeno, vse se dela po preračunjenem načrtu. D’ Annunzio, Mussolin in vlada — to ie eno in isto, skupen komplot.
Prva komedija, ki Je »Izvršil« D’An-nunzio nam je ugrabila Reko, sedanja, ki Jo »Izvaja« Mussolini nam hoče iztrgati Dalmacijo.
Fašisti hočejo s svojo akcijo, sufllra-no po vladi, doseči, da se ne izvrši izpraznitev tretje zone v Dalmaciji in obenem je aspiracija na ostale dele te dežele.
Naj se jugoslovanska vlada nikar ne pusti zopet prevariti od italijanskih komedijantov. — Čujte In bodite na straži!
Kal le klerikalizem I
Vsakokrat, kadar primete klerikalce za besedo, delajo se strahovito razžaljene in zatrjujejo vsakemu, kdor jim hoče verjeti, da klerikalizma ni in da so si klerikalni strah izmislili le liberalci, v resnici pa da so ti nesrečni klerikalci najnaprednejši, najsvobodomislenejši in pravi socialistični ljudje. Da bo širša slovenska javnost poučena tudi o tem, kako je to zatrjevanje le klerikalna zvijača, bomo priobčili sestavke o klerikalizmu in njegovih političnih ciljih na podlagi katoliških proglasov in zgodovinskih podatkov.
Klerikalizem se da označiti kot politično stremljenje rimske kurije, njej podrejenega klera ter tej uslužbenih lajikov po neomejeni nadvladi rimske hijararhije nad posvetnimi oblastmi in človeško družbo. Pred očmi ima nekdanjo svojo moč in gospodstvo v srednjem veku. Upirajoč se pri tem na božji izvor papeške oblasti in njegove nezmotljivosti, na brezpogojno pokorščino celokupnega klera njegovi avtoriteti, lasti si nedotakljivo pravico avtoritativnega odločevanja ne le v verskih, ampak tudi v vseh drugih zadevah človeškega življenja: v politiki, v socialnih vprašanjih, v znanosti in umetnosti. Od katoličana se zahteva torej v imenu edino zveličavne cerkve brezpogojna pokorščina duhovščini v vseli zadevah njegovega življenja, češ da »vera zavzema celega človeka«, s čimer se zlorablja njegovo versko čustvo v zgoraj navedene politične svrhe. Pri tem pa se poslužuje klerikalizem, ki ni to kar ka-toličanstvo, vseh mogočih sredstev in gesel, s katerimi se skuša polastiti vsakega gibanja, ki Je nastalo izven cerkve ali celo proti njej.
Klerikalezem in znanost.
Znanost je bila v srednjem veku popolnoma v okovih katoliške cerkve. Ničesar se ni smelo trditi, kar bi bilo v nasprotju z nazori katoliške cerkve, četudi je bila dognana resnica. Človeški razum si lasti danes pravico svobodnega raziskovanja o vseh stvareh, torej tudi v verskih zadevah, zakaj človeški razum je edini vir vsega naravnega
spoznanja, in je edino ta v stanu ločiti resnico od zmote, dobro od slabega, krivično od pravičnega. Zato ne pripušča nobene avtoritete nad seboj niti v posvetnih, niti v verskih zadevah. Odkod naj človek dobi zagotovilo, katera vera je prava in katera Je kriva, ako ne bo odločal svobodno o tem človeški razum in njegova vest.
Proti temu načelu moderne kulture, ki se je moralo boriti dolga stoletja za svojo veljavo med človeštvom, pa je postavila katoliška cerkev tezo, da človeški razum ni razsodnik če2 resnico in zmoto in čez dobro in slabo; da ni sam sebi postava in da njegove naravne sile ne zadostujejo za uresničenje blagra ljudi in narodov. (Syllabus papeža Pija IX., § 3.)
Katoliška vera nasprotuje v svojih dogmah človeškemu razumu in njegovim dognanim resnicam ter škoduje splošnemu duševnemu napredku človeštva. To je daljše temeljno prepričanje moderne kulture. Katoliška cerkev tudi to načelo zavrača v Syllabu §§ 6 in 7.
Dalje je splošno prepričanje znanstvenega sveta, da se filozofsko spoznanje nima podrejati nobeni drugi avtoriteti in da cerkev nima pravice avtoritativno nastopati proti filozofiji, ampak ji mora prepustiti svobodo raziskovanja, da sama odloči o svojih po-znatkih in zmotah. Proti temu zopet cerkev trdi, da cerkev ima ne le pravico nastopati proti filozofiji, ampak da tudi ne sme trpeti nikakih njenih zmot, in da ji ne sme prepustiti pravice, da bi sama odločevala o svojih zmotah. (Syllabus § 9.)
Dalje: Filozofija se mora gojiti ne glede na nadnaravno razodetje. Katoliška cerkev to zopet zametuje, češ, da filozofija ne sme brez ozira na nadnaravna razodetja raziskovati (Syllabus § 14.)
Klerikalizem in naprednost.
Odkar se je znanost oprostila spon cerkvene odvisnosti, je odkrila mnogo važnih resnic, na katerih temelji ves napredek sodobne človeške družbe, tako v gospodarskem, v tehničnem, ka-
kor tudi na socijalnem polju. Zato hočemo ohraniti znanost svobodno in neovirano od katerihkoli vnanjih vplivov. Zato je med znanstvenim svetom obveljalo načelo, da Je v interesu verskega napredke, kakor cerkvenega življenja narodov neobhodno potrebno, da se rimski papež more in mora sprijazniti in spraviti z napredkom, z svobodomiselnimi načeli in moderno civilizacijo. Proti temu pa katoliška cerkev postavlja protitezo: rimski papež se ne more in ne sme sprijazniti in spraviti z napredkom z načeli liberalizma in civilizacijo. (Syllabus § 80.)
Politične vesti.
Kandidatne liste za ljubljanske občinske volitve.
Včeraj ob Štirinajstih je potekel rok za vlaganje kandidatnih list za občinske volitve v Ljubljani. Vloženih je č®* tvero kandidatnih list, ki bodo pri volitvah razvrščene tako-le:'Prva Skrinjica: Jugoslovanska demokrat, stranka (nosilec liste ing. Vidmar); drug* Skrinjica: Klerikalna zveza delavneg* ljudstva (nosilec liste dr. Perič); tret* ja Skrinjica: Socialistična stranka Jugoslavije (nosilec liste Ogrin); četrt* Skrinjica Jugoslovanska zajednlca (n®* silec liste dr. Ravnihar).
Neresna JDS.
Smešne upe si stavi mladinska JDS. Zadnje dni v »Jutru« doslednjo oznani* da Je zmaga JDS pri občinskih volitvah v Ljubljani zagotovljena, akoravno vsak ve, da se z 800 glasovi ne zmaga. Ve« jih pa JDS v Ljubljani dobila ne bo. Za absolutno večino prihaja v Ljubljani v poštev edinole Jugoslovanska zajed* nica; tudi klerikalna lista bo ostala V precejšnji manjšini, ker večina sociJUr nih demokratov in komunistov že danes izjavlja, da ne voli klerikalcev. —• Socijalni demokrati so razglasili svojo oficijelno listo, dočim se bo večina komunistov iz principljelnega stališča volitev vzdržalo. Tak je stvaren položaj in naj potem »Jutro« čivka kar hoče. Psovanje s pilpogačicami in govoričenje o bivši NSS prav slabo pristoja »najresnejšemu in najbolj informiranemu« listu — »Jutru«! Sicer se pa uredništvo »Jutra« prav lahko preseli v uredništvo »Slovenca«, ker večje usluge še nikdo ni napravljal klerikalcem, kot JDS s svojim neresnim nastopom.
Fašizem na vladi.
Kakor je bilo pričakovati so fašisti temeljito rešili vprašanje nove vladavine v Italiji. Brez predhodnih in dolgotrajnih pogajanj je njihov vodja Mussolini par ur po avdijenci, v kateri mu je kralj poveril sestavo vlade, predložil novo ministrstvo. Ta kabinet je skozi in skozi fašistovski, vsi glavni resorti so poverjeni znanim fašistovskim voditeljem. Predsedstvo, zunanje In notranje zadeve si je pridržal sam Mussolini za vojno in mornarico je pridobil ugledna imena generala Diaza in admirala Thaon de Ravela, zakladni resort j® prevzel znani finančni strokovnjak Italije Einaudi, trgovino in industrijo glo* litijanec Rossi, finance fašist De Stefani, kolonije nacionalist Federzonl pravosodje fašist Giuratti, prosveto pristaš ljudske stranke GentiH, polj®* delstvo fašist Capitani, javna dela ter pošte in brzojav nacionalista Carnacc* in Cesare, socialno skrbstvo zastopnik ljudske stranke Cavazonl Večino mest
državnih tajnikov, kojih delokrog Je P®*
 ------
S. K.:
Pivi november.
Sredi ravnine se dviguje tiha cerkvica in okoli nje spijo trudni življenja. Megla in tema se razprostira preko utrudljive daljave od Krima do Šmarne gore, daleč naprej in nazaj in naokoli. Če stopim iz šuma, tuintam gosto obljudenih ulic se mi zdi, da sem na tem polju sam, kakor da sem se napotil edini, kakor da sem se izgubil... Spomini pokrivajo to cesto in trudna žalost. Prijatelj mi je pravil: dokler je bil doma, je bila soba mrzla, kakor grobnica, toda zdelo se mi je, da čuje moj jok in da tisto toplo srce še ni umrlo. Da je samo ukaz, silen ukaz osvobojenega duha tak in da ni drugače. Ko sem se vrnil in sem stopal po tej cesti, se mi je zdelo, da je sam, sam. Sam med tujimi. Da je ukaz tak: da smo si bratje in bližnji vsi tujci in sovražniki ...
In takrat se mi je zazdelo, da sem izgrešil pot. Po kaj v mrtvašnico? Na pokopališče, po kaj k smrti? Toda on, ki me je prvi vodil med žive, počiva sedaj tu. Sam. Pokopan s hrepenenjem, s strtim uporom proti smrti, z zdrobljeno pestjo, ki se je tako krepko dvigala proti krivici življenja. Kako je Leopardi proslavljal Smrti Kakor boginjo, ki ustvari iz obupa ljubezen, iz sovraštva upanje, iz večnega nemira pokojno tišino. Nekoč sem bral v dnevniku sledeče besede: »Zdi se mi, da je življenje kakor poslopje z velimi dolgimi, belimi hodniki; na levi in desni vrata v radost in bolest. Hodimo in se ne poznamo. Poznamo se in se ne ljubimo.
Ljubimo se in trpimo. Toda vendar vodijo vsa vrata nekam, kam ne vemo. Kakor usoda nam je neznana zadnja stopnica in zadnji korak. Vemo šele, ko prehodimo vso pot in vse življenje in se odprejo najskrivnostnejša vrata: k Smrti. Za nas ni tam nič več. Toda mrtvi vidijo tudi tja in njihove oči so polne sijaja skrivnosti, ki jih ne razumejo nikoli! Tako je pisal človek, ki je bolehal vse življenje in si končno zaupal poslednjo skrivnost. Kmalu za tem je umrl. Na njegovem grobu stoji majhen križec z drobnim napisom: »Osvobojen od trpljenja.«
Na zapuščenem delu pokopališča so pokopani samomorilci. Ni blagoslovljen ta prostor in tudi marsikoga je strah mimo tega kraja. Ko sem nekega dne stopal med temi grobovi, kakor krtinami, srečam človeka, ki je sedel na kamnu in bral; ko sem se mu pa približal, je stopil k meni in mi pokazal droben zvezek: »Glejte, kaj sem dobil; na stanovanju sem že ves mesec, pa še nisem vedel, da se je obesil v moji sobici nekdo. In pustil je za omaro ta zvezek z napisom: »Ti, ki to bereš, ne stori tako. Meni pa je bilo lahko. Sijalo je solnce in objemalo zemljo s svojimi toplimi rokami. In sem si mislil: Kaj ne sl je morda tudi v globine zemlje, skozi njo, do dna, do večnosti. In sem se sklenil obesiti, ker mi je bilo vsega preveč.« — Potem je Iztrganih nekaj strani in nekaj praznih ,to je vse. — Vzemite si, mi je dejal neznanec, jaz ne rabim.
Par dni pred praznikom sem se spomnil na ta dva. In še na mnogo drugih. In moje roke so segle po življenju z dvojno silo in se ga oprijele. Kako
dalje, če brez upa? Kajti naše najdražje je up. Naše najvišje je pa ljubezen. Spomnil sem se naših duševnih tvorcev. Trda je bila zemlja, toda Plug jo je razora!. Berem v njih delu novo življenje, spoznavam razmah duha in mrtve lenosti v kipenje predpomladi. Gledam njihov boj in me ni strah dela, ni me strah niti njihovih grobnih kamnov, ki mi pravijo: Prezgodaj; ubilo ga je življenje samo. Bojim se samo bolestne lenosti in malodušja, najskrivnostnejšega pa se ne bojim in to je Smrt. Bojim se samo obračuna za svoje delo in čas. Zakaj bi se bal Smrti? Miljoni miljonov so jo videli pred menoj, kot dan, ki zahteva oster obračun za vse. Tudi jaz jo vidim, kako prešteva trudne bojevnike in jim daje zavetišče in mir. Toda daleč mi je še, kakor je daleč za vsakega, ki čuti v sebi moč življenja, veselje do izpopolnjevanja. Cankar je rekel v »Beli krizantemi«: »Starost, kako si še daleč!« — In ta starost je bila pravzaprav Smrt duha. In da Vas pokličem s Cankarjevimi besedami: »Vi vsi, ki čutite v srcu mladost in ki je močna Vaša roka,« — ki se ne bojite trpljenja ne Smrti, Vaša bo bodočnost, Vi vsi, ki vsak dan lahko stopite pred njo s polnim poštenim računom, Vi vsi, ki živite Pravično.
Glejmo na smrt, kakor na znamenje ob poti, ki gremo mimo vsak dan in ki se nekoč ob njem ustavimo in odpočijemo in prepričanim, da bodo naša dela dobra, nam se je ne bo treba bati. Verne duše pa bodo tih in iskren spomin na vse ljudi, ki so že svojo pot dokončali in čakajo vstajenja.
Ivan Deržič:
Desetletnica kumanovske bitke.
(Konec.)
Takoj po svečanosti smo se odpeljali na slavo 21. pešpolka (Češkoslovaški), kateri slavi 26. oktober, dan osvobojenja Skoplja, kot svojo slavo. Zjutraj je že bila slavnostna parada, kateri je prisostvoval odposlanec bratske Češkoslovaške general Čeček s podpolkovnikom Melicharjem, in prinesel pozdrave od predsednika Masaryka našemu polku, ki nosi ime Češkoslovaški. Na slavo je prišlo več zastopnikov iz vseh pokrajin, vojni minister Vašič, dr. Trumbič, dr. Smodlaka, dr. H§u-sler, dr. Ribar itd. V skromni dvorani je polk pogostil povabljence in je komandant polkovnik Kovačevič nazdravil vsem, spominjal se padlih vojakov in častnikov polka in predvsem pozdravil bratstvo s češkoslovaškim narodom, njegovega predsednika Masaryka in zastopnika generala čečeka. Ozdravil mu je general Čeček in povdarjal, da to naše bratstvo mora stremiti za enim ciljem, obvarovati slovanskim narodom svobodo in pravico. Govorilo je še več govornikov. Posloviti smo se morali od prijaznih gostiteljev, da dospemo pravočasno na vlak. Na cesti v takozva-nem ciganskem delu so cigani ob pristni turško-orijentalski godbi kar v blatu plesali svoje plese, ciganke pa, večina zamazanih in raztrganih, pa je pozdravljala mimo se vozeče Švabe in pa gjavre. Cigani so vsi mohamedani in so bili preje krščanskemu življu zelo
opasni. Imajo v Skoplju celo predme* stje nizkih kočic, večinoma iz blat*: vse pa so bile okrašene s srbskimi trobojnicami.
Na Dušanovemu mostu smo izstopili in je izvošček bil še kolikor tolik0 kristjanski. Plačali smo za vožnjo tja *n nazaj vsak po 40 Din. — bili smo trii®-Zamudil je v celem dve uri z namL
Ob Vardarju me je dohitel gardist* šumadinec iz Kragujevca in me Pr°*r pojasnila, kje je staro pokopališče srbskih vojakov padlih 1. 1912 v bojih Skoplje. Padel je tudi njegov starep* brat in hotel je obiskati njegov gr° ' Nisem mu mogel dati odgovora. Šla s*® skupaj in iskala človeka, da bi d0*?"* pojasnilo. Vsako oko postave je skomignilo z rameni in reklo »neznam«-Šele na mostu, kamor sva se vrni -sva dobila kmečkega človeka, ki je kel, da ve za pokopališče in se ta ponudil gardistu za vodnika. Med P ^ sva se z vojakom razgovarjala 1"	^
je, da ne spoštujejo grobov seli**, sinov in piti varnostni organi ne mo dati potrebnih informacij.
Prišedšl domov na stanovanje s® moral hiteti, da ne zamudim slo vil sem se od starejšega sina W de domačice, starišl so bili °d511’	^
dijo življenje po ulicah, sina P* s .eVBj na tekmi. Ob slovesu mi je z* mlad hišni gospodar, da prihodnj y lad pride s svojo ženo gotovo k Tj,, Slovenačko, kjer imamo po ■uugp-onih Skopljancev, ki so bili na bC. skem velesejmu in na Gorenj-besa na zemlji.	,	arnfJ	$c
Točno ob 5. uri ,p0 jut« * odpeljali iz Skoplja in dr
iebno v Italiji zelo važen, zasedejo Prononsirani fašisti. Ministrstvo je torej Popolnoma fašistovsko in se opira na Politično situacijo v državi, ter ne uva-*uie razmerje političnih sil v parlamenti- Zato Je pričakovati, da bo nova vla-0® tekom prihodnjih dni razpustila Zbornico ter razpisala nove volitve. Junaštvo italijanske komunistične stranke se ie te dni pokazalo v posebno žarki luči: voditelji so stranko kratkomalo izpustili, pripadnike prepustili usodi, sami pa pobegnili v Avstrijo.
Tudi donesek k italijanski zunanji politiki.
Ko se je lansko leto vršil kongres faustovske stranke, je govoril na njem zelo obširno sedanji vodja Mussolini, jrt zunanjepolitičnih zadevah je nagla-*eval, da bi se morala Italija vesti bolj tlbČno in izrabiti vse komponente u-spešnega zunanjepolitičnega uveljavljanja. Posebno pozornost je zbudil nje-žov- stavek, da naj italijanski imperija-lizem uporabi tudi moralni in cerkveni »Dliv rimskokatoliške cerkve, ki je že dvajset stoletij združena z usodo itali-
Oospodarskl problem Angleške.
Splošno začudenje je izzvala povoi-«a politika Anglije napram Nemčiji. Znano je, da je bila svetovna vojna v Slavnem boj dveh silnih konkurentov za badvlado — boj med Anglijo in Nemčijo- V tem boju je podlegla Nemčija. Angleška pa se sedaj z vsemi močmi prizadeva, da položaj Nemčije — izboljša. 0 vzrokih tega pojava je napisal dr. Nedeljkovih daljši članek, iz katerega Posnemamo nekatere zanimivosti.
Anglija trpi vsled velikanske krize, jd ni samo kratkodobna industrijska kriza, ampak ima svoje korenine vse tioblje. Ootovo je sicer, da angleška industrija in trgovina silno trpita vsled izgube ruskih, nemških, avstro-ogrskih, turških in drugih tržišč. Poleg te krize Pa trpi Anglija še na drugi, silnejši: Anglija ne more več prehraniti vsega svojega prebivalstva, ki je kljub svetovni vojni tako narastlo, da mora država s tem viškom resno računati.
Danes ima Anglija kljub vsem izgubam v vojni 1,300.000 ljudi v starosti 20 do 60 let več, kot jih je imela leta 1911. Da bi se mogel ves ta prirastek ljudi prehraniti, bi morala biti angleška industrija in trgovina v mnogo boljšem Položaju, kakor sta bili pred vojno. Mesto tega pa je nastopila velika gospodarska depresija in Anglija mora izdr-Žavati tako veliko število delavcev, da
— 12. XI. dan naše nesreče — dar. amputacije naše desne roke Ali mislite vsi, ki imate vero v našo skupnost v odrešenje celotne naše domovine, ali mislite vsi na ta dan!? Pokažite svojo trdno vero v konečno naše odrešenje s tem, da darujete vsaj nekaj v korist C. M. družbi, oni družbi, ki je vršila tako ogromno delo za ohranitev onega našega življa v ugrabljenih deželah, ki ie bil dika in ponos našega naroda. — Družba sv. Cirila in Metoda je izdala Pred dvemi leti žalne koleke z datumom 12. XI. 1920. Naročila za te koleke so skoraj povsem izostala. Zakaj? V srcih Vam Je ugasnil plamen onega čustva, ki mu pravimo zavest za narodno skupnost. Pokažite svojo gorko ljubezen do podjarmljenih bratov s tem, da rabite vsaj osem dni pri pisanju svojih
lanskega naroda In ki ima v Italiji svoje središče. Da političen _ vpliv rimske cerkve še ni popolnoma izumrl, je pokazala svetovna vojna. Mussolini je s tem stavkom mislil gibčno francosko politiko v Mali Aziji in Palestini, kjer za svojim varuštvom nad katoliškocer-kvenimi institucijami skriva cilje svoje politične ekspanzije. Na sličen način naj bi se tudi Italija posluževala rimskokatoliškega moralnega vpliva v Evropi in v Ameriki in si prizadevala pomnožiti svoj mednarodni vpliv. Rimska cerkev je dejansko svetovna sila, ki vlada nad 400 milijoni vernikov vseh narodov in kontinentov. Kaj je bolj naravnega, kakor da bi se skušala italijanska vlada približati tej moralni velesili ter jo izrabiti za svoje politične cilje. Toda ofl-cijelna Italija ima še velike račune s papeštvom, za kar bo rabila desetletja, predno bo mogla misliti na navedeno politično akcijo. Oficijelna Italija bi se morala približati rimski cerkvi z iskrenim prijateljstvom in postati njena varuhinja tudi pred zunanjim svetom, kar pa v doglednem času ni izvedljivo.
jih po mnenju angleškega strokovnjaka Johna Keynes-a ne bo mogla dolgo
izdržavatL
Radi tega ne bi niti zadostovalo, če bi se Angležem posrečilo, doseči tisto stopnjo svoje industrije in trgovine, ki so jo zavzemali pred vojno. Njihova trgovina in industrija bi morala imeti vsaj 15% boljši položaj, kot leta 1911. Pa četudi bi se Angliji posrečilo to doseči, s tem še vendar ne bi bilo rešeno vprašanje, kako in kje zaposliti onih 450.000 novih delovnih sil, katero število pa bode še vedno naraščalo.
Da bi se moglo zaposliti in prehraniti ves ta prirastek, bi se moralo v Angliji prištediti letno 400—500 milijonov funtov (10 do 12 milijard zlatih frankov), da bi se temu odgovarjajoče razvila in razširila industrija, če pa se bo to doseglo, je v današnjih razmerah zelo dvomljivo.
Nedogledne posledice svetovne vojne oslabljena delavnost in zunanja trgovina vseh držav, o-težkočeno pribav-ljanje živeža iz drugih držav, vsled katerih trpi več ali manj vsa Evropa, povzročajo tudi gospodarsko krizo v Angliji, ker je ta v pretežni meri živela od inozemstva.
Izhod iz te velike krize vidi dr. Ne-deljkovič le v splošnem miru, v intenzivnem delu in štcdnji. To ne bo prineslo urejenih razmer samo Angliji, ampak vsej Evropi
pisem žalni kolek, ki se dobiva in naroča v pisarni »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani, Narodni dom.
 Slovenščina na londonski univerzi. Na novo otvorjeni stolici za slavistiko v Londonu predava kot prvi profesor te stroke N. B. Jopson, marsikomu izmed Slovencev znan od časov koroškega plebiscita. Poleg glavnega predavanja iz primerjajoče slovnice slovanskih jezikov ima s svojimi učenci tudi praktične vaje. Ta semester so posvečene slovenščini. Čita in razlaga se Cankarjev »Jure« (iz zbirke »Za križem«). Profesor Jopson pozna zelo dobro naš jezik in književnost.
— Prihodnja štev. »Jugoslavije« izide v petek zjutraj ob navadnem času.
— Izginil je župnik Frančišek Gabr-I šek iz Tomišlja. Je srednje velikosti,
podolgastega obraza, terrmorjavih las,
ima ščipalnik, površnik in mehak klobuk. Zadnjikrat so ga videli 26. t m. ob pol 9. uri na Marijinem trgu. Kdor bi o njem kaj vedel, naj to sporoči policijskem ravnateljstvu.
— Brzovlak Celovec — Jesenice —
Trst ukinjen. Vsled nezadostne frekvence se ukine pričenši s 6. novembrom t.
L promet brzovlakov na progi Celovec   Jesenice — Trst. Prihod na Jesenice iz Celovca ob 7.55 uri, odhod proti Trstu ob 8.10 uri, prihod na Jesenice iz Trsta ob 21.15 uri, odhod proti Celovcu ob 21.30 min. Večerni vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 19.03 min nima zveze proti Celovcu. Brzovlak Mtlnchen — Jesenice — Trst in obratno ostane Še nadalje v prometu.
— Vzorno uradovanje. Prejeli smo: Januarja sem vložil na vojno ministrstvo prošnjo za skrajšan rok vojaške službe svojega sina. Prošnjo je vojno ministrstvo poslalo ljublj. voj. okrugu, kjer je menda zaspala, kajti o njej nisem slišal ničesar več do srede meseca oktobra. Tedaj šele se je moja prošnja zopet našla pri ljublj. voj. okrugu, najbrž vsled odredbe vojnega ministrstva, od katerega sem zahteval pojasnila, kaj je z njo. S tako hitrim uradovanjem gotovo ne bodemo prišli daleč! K. M.
— Radi motenja vere med cerkvenim opravilom na Polšniku, je bil obsojen Franc Birk na 1 mesec strogega zapora.
— Obsodba. Mlinar Valentin Tič iz Rodice Je v Domžalah za nekim Francetom Wolfom brez vzroka dvakrat ustrelil. Deželno sodišče ga Je obsodilo na 1 mesec strogega zapora.
— V Morski Soboti škrlatinka tako razsaja, da so morali zapreti šolo.
Ljubljana.
aa »Kšelt« za »Jutro«. Na podlagi notice »Padec manufakturnih cen v Zagrebu«, priobčene v včerajšnjem »Jutru«, nas naproša neka tukajšnja velika manufakturna tvrdka, da bi sporočili »Jutru« večje naročilo za te vrste blaga, kakor ga »Jutro« oznanja po tako bajno znižanih cenah svojim lahkovernim bravcem. Finega angleškega štofa naroča tvrdka po »Jutrovi« najvišji Ceni 870 K en cel vagon, pristne češke flanele po 95 K tudi en vagon, češki Sifon po 50 K kar dva vagona itd. Vse brez carine, stroškov, loco tovarna. »Jutru« pa obljublja tvrdka za tiskovni volilni sklad 99% od dobička, ki ga napravi pri teh kupčijah, ako ji »Jutrov« poročevalec dostavi naročeno blago do 3. decembra t. 1. v Ljubljano. — Toda šalo na stran! Res je, da so z dvigom naše valute postale tuje denarne vrednote nekaj cenejše, vendar pa to nikakor v toliki meri, da bi se moglo blago znižati kar za 50 do 60%. Ravno radi tega pa so se tudi v Ljubljani cene Že znižale za 20 do 30%, česar pa »Jutrov« poročevalec ni hotel opaziti. Baš tvrdka, ki daje »Jutru« to naročilo, je te dni dobila oferto tvrdke From Innes, Chambers & Co. Hawick, Scot-land, za srednjefino blago za prihodnjo pomladansko sezono po 15 do 18 šilingov za yard, kar znači v naši valuti, brez trgovčevega zaslužka, brez stroškov in carine 1620—1872 K za meter. Kdor pa ne zna razlikovati manjvrednega italijanskega blaga od češkega in angleškega, naj ne farba ljudi z noticami, kakršna je ona v včerajšnjem »Jutru«.
= »Čudno postopanje stanovanjskega urada«. K tej naši Sobotni notici nas naproša g, učitelj Pavlica za sledečo objavo: Čudim se razburjenju akademikov radi deložiranja g. prof. Juvana iz mojega nastovania na Rimski cesti. To razburjenje je povzročila najbrž nezadostna Informiranost. Omenjeno stanovanje na Rimski cesti sem prijavil stanovanjskemu uradu Že pred pol leta. Ta urad mi je tudi to stanovanje nakazal. Ker pa je tedanja najemnica gospa Šmalc prosila, da se ji prepusti ena soba, kabinet in kuhinja še do L novembra in ker se je na stanovanjskem uradu zavezala z častno izjavo, da med tem ne sprejme v stanovanje nobene druge stranke, se ji ie ugodilo. Kljub temu pa je med tem časom samolastno zasedel stanovanje g. prof. Juvan, vsled česar se sedaj jaz ne morem useliti v svoje lastno stanovanje. Zato mi je razburjenje akademikov neumljivo, ter pričakujem od stanovanjskega senata, da sklep prve instance potrdi. Ulr. Pavlica, mestni učitelj.
=bs Srbohrvatskl tečaj. Šolski odsek »Bratstva« otvori v prvi polovici novembra srbohrvatski učni tečaj. Pouk se bo vršil brezplačno dvakrat na teden v večernih urah v šolskih prostorih na liceju in sicer v dveh oddelkih: I. tečaj za začetnike, v II. pa nadaljevalni za one, ki so že lansko leto obiskovali ta tečaj. Ker je bil v lanskem tečaju velik naval, se bo letos sprejelo le omejeno število učencev. Vpisuje se od vštevši 30. oktobra dalje vsak dan od 8. do 12, ure in od 2 do 6. ure v upravi »Jugoslavije«, Marijin trg 8. Pri vpisu je vplačati za ves tečaj 10 Din kot prispevek k stroškom za razsvetljavo ta čiščenje prostorov.
sxe Predavanja v Delavskem donra, Turjaški trg, štev. 2, pritličje, priredi »Neodvisna Strokovna Železničarska Organizacija za Slovenijo« za vse delavce vseh strok, ki se žele upoznati s socialno zakonodajo in njenimi koristi v posameznih slučajih. Predavatelji so g. dr, Arselin, g. Demeter Bleiweis, šef-zdravnik okrožnega urada za zavarovanje delavcev, in drugi. Predavanja so brezplačna in se vrše ob pol 8. uri zvečer in sicer: Prvo predavanje v petek dne 3. novembra t. 1. »Zakon o zavarovanju delavcev in bolniško zavarovanje«. Drugo predavanje v petek dne 10. novembra t. 1. »Razprava o nezgodnem zavarovanju delavstva«. Tretje predavanje v petek dne 17. novembra t. 1. »Bolniško in nezgodno zavarovanje delavstva«. Četrto predavanje v petek dne 24. novembra t. 1. »O zdravstvenih nalogah socialnega zavarovanja«. Peto predavanje v petek dne 1. decembra t.
1. »Zakon o zaščiti delavcev«.
j=8= Trezni konj in pijani gospodar. V torek popoldne sta korakala po Akacijevi cesti. Gospodar pijan, konj seveda trezen. In ravno zato,, ker je bil trezen, se mu je zdelo preneumno, da bi sledil svojemu gospodarju kar križem ceste. Toda moral Je, ker ga je gospodar vodil na povoden. Končno pa je bilo konju te j »cik-cak« poti le preveč in sunil je z glavo gospodarja tako močno, da se Je naenkrat znašel v blatu. Konj Je Šel nato lepo sam domov, kmalu za njim je pa prikrevsal gospodar, ves blaten in z okrvavljeno glavo.
= Dvonogi zajec. Z njive dr. Fr. Pečka na Selu je bila ukradena večla množina zeljnatih glav.
«* Medved v SlškL Dne 29. oktobra so bili iz nekega čebelnjaka v Zg Šiški ukradeni trije panji Čebel, vredni 3000 kron. Panji so bili last privatnega uradnika Petra Breliha.
=šs Tedenski zdravstveni izkaz. V času od 22. do 28. oktobra Je bilo v Ljubljani rojenih 20, umrlih 18, med temi 7 tujcev. Vzrok smrti: 1 življenska slabost, 3 jetika, 2 možganska kap, 2 srčna hiba, 1 rak, 8 naravni smrtni vzroki. Slučaj nalezljivih bolezni ie eden in sicer Škrlatica.
Maribor.
Kaj ni dovolleno In komu ni dovoljeno. Dne 27. t. m. je prišel viničar Fr. Kolenc od Sv. Jakoba v Slov. Goricah na okrajno glavarstvo v Maribor. Ker ni prišel takoj na vrsto, si je na hodniku prižgal cigareto. Tedaj pa pristopi k njemu neki gospod in ga pelje k steni, rekoč, naj prečita napis na tabli, ki je visela na steni (Pušiti zabranjeno!). — Nato je zahteval od viničarja, da mora radi prestopka te prepovedi plačati 60 kron kazni. V tem pa zagleda viničar, da ima tudi gospod iz glavarstva prižgano cigareto v roki, ter ga prav začudeno vpraša: Gospod, koliko pa plačate potem vi globe? — Toda odgovor na to vprašanje mu Je ostal natančni gospod iz glavarstva dolžan, ker Je hitro izginil skozi neka »uradna« vrata.
Društvo »Ljudski oder« v Mariboru začne s 1. novembrom z igrami in sicer se bo kot prva predstava vprizorila v Narodnem domu Žaloigra »Mlinar in njegova hči«.
Naši oficirji v Mariboru prav pridno nemškutarijo. Ako doma govorijo nemško, bi to ne bilo Še nič hudega, toda da oficirji Jugoslovanske vojske v javn. lokalih in pri javnih prireditvah na vsa usta nemškutarijo, nikakor ne povzdiguje ugleda in narodne zavednosti naših častnikov, zlasti v očeh tujcev, ki Jih ravno v Mariboru kar mrgolL
Celle.
Celjsko pevsko društvo bo danes na Vseh svetih ob. 3. uri popoldne pelo ža-lostinke na okoliškem pokopališču. — Skupna vaja se vrši ob 13. uri V Narodnem domu, nato Je odhod na pokopališče.
Vstopnice za komorni večer »Zlka«, ki se bo vršil 8. nov. v hotelu »Union« so v predprodaji v trafiki gospe Kovač v Aleksandrovi ulici.
Veselica »Bratstva«, ki se bo vršila V soboto 4. nov. v Narodnem domu, obeta biti zelo zabavna. Na sporedu je igra, koncert, ples itd. Pričakovati je obilne udeležbe.
Lep nagrobni spomenik je slovensko učiteljstvo postavilo svojemu častnemu članu v mesecu januarju 1921 umrlemu nadučitelju Arminu Oradišniku na celjskem okoliškem pokopališču. Spomenik je izdelan iz pepelasto sivega marmorja in ga je izdelala kamnoseška družba v Celju.
Stanovanjska hiša »Zlatarke«, katera se stavi »Pred grofijo«, bo kmalu dograjena. Stanovanja bodo moderna in bo vsako imel otudi kopalnico. To bo edina stanovanjska hiša v mestu, ki bo letos dograjena. Tudi stavba palače Jadranske banke v Aleksandrovi ulici dobro napreduje, vendar letos ne bo dogotovljena. Ko bi tudi vsa druga I celjska industrijska podjetja posnemala vzgled teh podjetij, in stavila za svoje uslužbence stanovanjske hiše, bi bila stanovanjska kriza pri nas kmalu omiljena.
Ptu].
Tožba proti »Jutru«, Gospod Anton
Blažek, podžupan in tovariši, kateri so bili na nesramen fašistovski način napadeni v listu »Jutro«, so pooblastili g. dr. Krivec-a v Ljubljani, da vloži tožbo zoper odgovornega urednika imenovanega lista.
Pevsko društvo »Zarja« bo pelo Ža-lostinke na praznik dne 1. nov. ob 15. url na slovenskem pokopališču v Ra-goznici, kakor običajno vsako leto.
^Sokolstvo.
I. Jugoslovenski vsesokolskl zlet. —
Seja likvidacijskega odbora se vrši v četrtek dne 2. novembra točno ob 6. uri zvečer v Saveznih prostorih.
Gle aSišce in glasba.
O koncertu, ki ga je danes teden priredila v Celju ga Zd. M. Greguriče-va, prinašata oba tamošnja lista »Nova Doba« in »Cillier Ztg« iz peres priznanih, kritikov prav laskave kritike, iz katerih posnemamo sledeče:	Koncert
se je izvršil v vsestransko, popolno zadovoljnost tako, da jo bila utemeljenost dr. Sclrvvabovega priporočila, katero Js na prošnjo pevke podal »Glasbeni Matici« prav jasno razvidna. Visoki h v Marjetici je pela s tako lahkoto in bravuro, da je bilo brez nadaljnega razvidno, da razpolaga še z nekaj glasovi nad to visoko noto. V nižini pa je njtn glas kakor od altistke. Vse pesmi Jt odpela prijetno čisto in z dovršeno solo, ter je po vsaki točki žela velik hi prisrčen aplavz. Dr. Schwabovo »Zdrava Marija« Je morala ponoviti to pri-dejatt Izven programa še njegovo »Do* kletce podaj«. —■ »Cillier Ztg.« poročzi Oa. Greguričeva razpolaga t obsežnim posebno v višini močnim in lepo se razvijajočim mezzosopranom. Predvsem moramo povdarjati njeno šolanje. Brezhibno je dihanje in razvijanje glasu; ravnotako tudi nastavek. Prav dobro razvita Je tudi koloratura pevke, kar se je pokazalo posebno v Marjetičtol ariji. Nežno In otroško pobožno občuteno »Ave Marijo« je morala pevka ponoviti. Četudi obisk ni bil najbolj®. Je pa bil aplavz tem prisrčnejši. Tudi o spremljevalki g. Kokotovi se obe kritiki izražata prav pohvalno.
Društvene vesti.
JAD »Triglav«, podružnica v Ljubljani, vabi vse stare jšine »Triglava« ta aktivne Triglavane na pozdravni večer, ki ga priredi ljubljanska podružnica svojim članom v petek dne 3. novembra lo.v ob 8. uri zvečer v gostilni pri Mraku na Rtaiskl cesti. — Odbor.
Strelski klub »Triglav« pričenja Z rednim streljanjem v četrtek 2. nov. V gostilni »Drašček«. Lanski Člani vabilo* ni, vpis novih na strelskem večeru. .
Šport in turistika.
Ilirija — kombiniran omoštvo fltr-
mss-Jadran. Danes ob 15. uri se vrši na športnem prostoru Ilirije pred dri. kolodvorom nogometna tekma med kombiniranim moštvom Hermesa to Jadrana ter Ilirijo, Iz najboljših igralcev Hermesa in Jadrana sestavljeno kombinirano moštvo je tako močno, da bo Iliriji popolnoma enakovreden protiv-nik. Ob deževnem vremenu se tekma ne vrši
SK. Ilirija ta SK. Primorje igrata v
redčijo 5. novembra ob 15. uri na igrišču SK Primorja, Dunajska cesta 2a Aleksandrovo vojašnico prvenstveno
Jesensko tekmo. 7nana je mednarodna višir.a SK Ilirije. SK Primorje pa Je nasprotno Še mlad klub, ki je pa doslej v ostalih panogah športnega gibanja dokazal lepe uspehe. Po dveh letih obstoja ima že prvenstvo Slovenije v plavalnem športu, v moški in ženski lahki atletiki ter moderno igrišče. Njegove ambicije ga tirajo tudi v nogometu naprej. 2e sedaj je v taki postavi, da bo v nedeljo prvenstvena tekma nudila napeto igro. Večje šanse so seveda na strani Ilirije, toda igra bo odločna, hitra in valujoča ter radi važnosti izida od strani Primorja, kakor tudi od Ilirije igrana v čvrstem razpoloženju. _____
E«. .A, cl zt mi č«
16 lili«! naiiiil! pesmi
II. del (mešani zbori)
m~ le izšel 'tal
In se dobiva
v Zvezni knjigarni, Ljubljana
Marijin trg 8.
Cena Din 12*-,
BLUZE
spodnja krila, predpasniki, ste*« niki najceneje pri:
i MIMIK, ul H M
Ljubljana. Mestni tra 19.
Doldrugoumo zamudo ob tričetrt na osem prispeli v Beograd. Uro za nami je vozil vlak z vlado in drugimi posvetnimi to cerkvenimi dostojanstveniki.
Kumanovska proslava je končana. Gotovo pred desetimi leti ni bilo v naši domovini nikogar, ki bi bij mogel prerokovati današnje stanje. 2e uvodoma sem povdarjal, da Je po mojem globokem prepričanju ta bitka mejnik nove bistorije vseh južnih Slovanov. Stoletni "spori srbskega kmečkega ljudstva so »red 10. leti slavili svoj prvi, a veličasten triumf. Tisočletni sovražnik nas ^"Koslovanov, tisočletni sovražnik kr-*£anstva sploh, je v tej bitki podlegel "»ali slovanski državici, katerega pregosto, a pošteno delavno ljudstvo Je žrtvovalo vse za svojo narodno svo-bodo. Radi tega je po mojem mnenju dolžnost vsakega Srba, Hrvata in Slo-y*Uca, brez razlike na stan in politično PrePričanje, da s spoštovanjem to ljubeznijo slavi spomin na one srbske kmetske sinove, ki so v kumanovski bitki žrtvovali svoje življenje ne za ka-, * hnperijalistične ali kapitalistične ci-temveč za osvobojenje brezpravne •"koslovanske raje izpod turškega •brina.
Ta proslava bi bila lahko popolno-drugače izpadla, da nismo mi po "iedinjenju in osvobojenju doživeli to-Jjko, včasih uprav gorostasnih in ne-RdmlJlvih razočaranj. Politični pred-^vniki hrvatskega dela našega naroda oficijelno prisostvovali tej proslavi, i
Tudi zastopniki takozvanega internaci-jonalnega proletarijata so izostali. Nočem rekriminirati, povdarjam samo eno, proletarijat more v vsakem narodu iz-vojevati svoje pravice in resno služiti socijalistični ideji le, ako z lastnimi močmi nastopa in ako je narod, iz katerega je izšel, politično svoboden, suveren in samostojen. Radi tega je moje globoko prepričanje, da morajo delavski sloji predvsem v vseh narodnih notranjih vprašanjih nastopati v interesu svojega lastnega naroda to braniti čast in pravice tega naroda.
Zelo čudno je tudi dejstvo, da glavna predstavnica v vladi s strani nas Slovencev, to je slovenska veja jugoslovanske demokratske stranke ni bila zastopana po nobenem svojem mandatarju. Ali je to bilo nalašč ali iz kakega druzega vzroka, je vseeno. V bodoče grožnja s protidržavnimi elementi iz ust zastopnikov te stranke ne bo ravno okusna.
Lahko bi se in morala bi se bila desetletnica kumanovske bitke proslaviti
lepše. V vseh poštenih Jugoslovanih današnje generacije bo ohranjen do smrti časten spomin padlim srbskim kmetskim sinovom, padlim »za krst častni i slobodu zlatnu«. Upajmo in delajmo na to, da prihodnje generacije našega naroda no bodo z bolestjo v srcu to preziranjem svojih predhodnikov (sedanje generacije) slavile bodočih obletnic.
Gospodarstvo.
Dnevne vesti.
Tajinstveni merilec deklet.
(Nadaljevanje.)
Nesrečni kramar! — Naj se samo predrzne priti semkaj. b psi ga naženem na cesto. Le čakajte na vašega častilca, lepa Elen! Pretepem ga s pasjim bičem, potem pa ga pustim vreči na cesto.«
»Torej je bilo vse gola laž! Viljem ni bil nikdar tukaj!«
seveda ne, lepa Elen. To je bila samo pretveza, pod Katero vas je spravil moj zaupnik semkaj. Prostovoljno bi me Itak ne obiskali.«
Elen je besnela.
»No, no, jutri boste ljubeznivejši napram meri. Saj niste prva lepa, mlada dama, katera se v začetku protivi. One-ravno tako kot vi je jokalo in vpilo že mnogo drugih deklet, Pa so mi pozneje rade ležale v naročju. In za take ljubeznivosti se izkažem tudi zelo hvaležnega. Vse kar premore London lepega na briljantih in drugih dragocenostih sem poklonil krasoticam, ko sem jim po daljšem ali krajšem času vrnil svobodo Vi seveda, ljubi otrok moj, boste morali ostati že nekoliko dalj časa pri meni. Iz mojih rok nikdo ne uide. Udajte se prostovoljno, potem si ne morete misliti vdanejšega častilca od mene.«
Elen je polila rdečica. »Rajši umrem,« je zastokala.
»torej me res nočete pustiti danes k vam?« je vprašal baron.
»Nikoli!«
Zopet se je obrnil ključ in Elen je slišala, kako se je baron oddaljil.
Baron Hardy se Je podal v eno svojih sob, kjer ga je pričakoval Clifford.
»2e zopet nazaj, vaša milost? Misli sem, da ostanete dalj časa pri krasotici.«
»Mala je vražje sitna. Zabarikadirala mi je vrata s težko hrastovo mizo. Prokleto mora biti močna.«
»Bo že bolje, vaša milost,« se je hihital Clifford. »Pripravil sem ji jedi in pijače, katere se seveda danes ne bo dotaknila. Toda, jutri,, če bo malo pokusila limonade ali vina...« — izrazita kretnja je končala stavek.
■*Za danes tudi nisem računal za ljubezniv sprejem. Naj-preje mora zgubiti pogum, potem bo postala ponižna. — Sicer pa moram v klub, kjer je moja navzočnost potrebna in pred jutrom se najbrže ne vrnem.«
Clifford je pokimal.
»Pri Morrisevih menda ničesar ne sumijo?« Je vprašal baron. ^Sicer pa bom ostai jutri ves dan v svoji palači v mestu, potem ne more pasti name nikak sum.«
»Popolnoma pravilno, vaša milost. Toda jutri zvečer, ko se bo Elen pomirila, naj vaša milost samo počaka na učinek moje pijače — ah, potem vas zavidam za lepe urice, ki vas čakajo.«
Vrata mi bo sicer še bolj zabarikadirala, toda to nič škoduje. Prišel bom notri pri vratih spalne sobe in upam* dobim dekle speče.«	n
»Pozneje se bo že zbudilo...« je starec zlobno pripoji '
»Seveda in v najkrajšem času me bo tudi vzljubilo. Al še spominjate. Clifford. kakšna je bila Jana, ko ste jo $PeU semkaj? Km?Iu pa je postala ako krotka, da sedaj sploh novec proč. Toda sit sem jo, zadnji čas je tako čudna. Meia -liolična je, ali pa je celo zblaznela, — Clifford, vi ostan današnjo noč tukaj, da me zastopate v slučaju kakega P w izvedovanja.*
»Vse bom uredil po vaši želji.«	.
Baron je zapustil vilo in vstopil v že čakajočo ekvipazo Udobno se je zleknil na blazinah.
»Cesa ljubosumnost vsega ne zmore? Jaz je sicer nisOT nikdar poznal, vem pa, da je že marsikoga pognala v pogubo.«
London trepeta.
Zjutraj po brezuspešnem iskanju na bregu Themse se f* podal detektiv Davis pobit na policijsko ravnateljstvo. Ka " natelj ga je sprejel v svojem privatnem kabinetu in je nape sledil njegovemu poročilu.	.
»Vi ste storili vse, kar je v človeških močeh, ljubi Davj* Čeprav niste zaenkrat dosegli nobenega uspeha, nam je se® vendar dana možnost, da spravimo Jaka pod ključ.«
(Dalje H*J
MALI m OGLASI H
PRODAJA:
UČNO. ENODRU2INSKO VILO v Ljubljani, ravno dograjena, radi preselitve po ugodni ceni Naslov v uuta-vi lista.	751
T rgovska in stanovanjska hiša.
Posestva od 3 do 120 oralov pri Maribora, Ptuju, Celju.
Tovarno čevljev, za vsako drujfo obrt.
Pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3.	702
PRITLIČNA HIŠA z vrtom v bližini mesta. Naslov v upravi lista.	749
Več m" HRASTOVIH PLOHOV. Debelina 27mm do 90 mm. Poizve se Jeranova ul. 13, Trnovo, Ljubljana. 748
VILO s 7 sobami, 3 kuhi-njami, poleg lep vrt. svinjski hlev, in skladišča vse v dobrem stanju, poleg postaje Pesnice. Pripravno bi bi* k> za kakega trgovca, za menjalnico ali trgovino sa d)a.	742
ŽAGO NA VODO pri Mariboru.
Posestvo, 34, oralov pri Mariboru, 2 živino in celoletno kakor tudi opremljeno vilo.
Paromlin s stiskalnico olja, 1,300.000 K.
Gostilna, 2 orala zerfljlšča, 1.000.000 K.
Vila. pri kupu prosto stanovanje.
Ponudbe prosi pod »Marljiva in zanesljiva« na upravo lista.
SLUŽBE:
ŽAGAR. izurjen tudi v ve-necijanki. ter v vsakem popravilu, kakor tudi pri pol-nojarmeniku, išče službe. Ponudbe poslati na Franc Lunder, pilana, Novaki, kraj Jaška, Hrvatsko.	755
KROJAŠKI POMOČNIK. sposoben za samostojno veliko delo se sprejme takoj starosti do 30 let lK*lo stalno. Ivan Gogala, krojač, Jesenice - Fužine 743
RAZNO:
ODDAM LEPO OPREM- Ljubljana. LJENO SOBO za gospoda čena. v sredini mesta. Naslov v upravi lista.	754
nitve z gospodično, ki ima veselje do narave, je pleme-756]nite duše in narodnega, so-cijalnega nazlranja. Korespondenca pod šifro »Triglav 2863«, poštno ležeče Tajnost zajam-753
DRUŽABNIK za lesno Industrijo in mizarsko obrt se išče. Prostor za lesno trgovino se odda brezphčno, nahaia se v bližini državnega kolodvora. Je lahko tudi tujec, tudi če ni iz-vežban v lesni stroki. Naslov v upravi lista. 750
MORSKO TRAVO nudi vsako množino SEVER & KOMP, Ljubljena, Wolfova ulica 12.
711
SPREJME 3e takoj v delo za daljšo dobo 12 dobrih delavcev, drvarjev za sekanje bukovega gozda, oddaljenega četrt ure od postaje Zagorje. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe ali ustmene informacije daje I. Hočevar, Zagorje ob Savi.	736
DRVA oddaja vsako množino. Rezanj drv z motornim obratom. Ludvik ller-šič, na Friškovcn za prej. belg. vojašnico	671
OOSPODICNA iz ugledne rodbine želi mesta prodajalke ati blagajničarke. Ima več let pisarniške prakse.
Zen. ponudbe
BOLJ PRILETNA GOSPO. DICNA s premoženjem se želi poročiti s kakim Železničarjem ali trgovcem. Dopisi se prosijo pošmoležeče Celje pod šifro »Marija Mri ba«.	740
URADNIK v 30. letu starosti želi znanja v svrho že-
• ••••••••••••
vratnike, vsi sia te. batist-bf
katordruge pralne oblete, perc in svetlolikatouaraa
IReich Ljubljana.
Sprejemališče:
Šelenburgova ul. S.
Podružnice:
Maribor, Zagreb, Kočevje, Novo mesto.
AUTO
Bencin. — Pneumatika Olje. — Vsa popravila Mast — In vožnje.
Le prvovrstno blago in delo po solid. cenah nudi
Jugo-Auto d. z o. z. v Llubljanl.
Blago
za prevleko divanov in tega pohištva v veliki izberi, dalje različno platno in iute za lapet-nike, :ediarieittpriporoia tvrdka
Ijubliasa Mestni trg 10
L lini ii liana
Mestni trs 15
izdelovateli
dežnikov
Na drobnol Na debelo! ZALOGA
sprehajalnih palic.
Popravila točno in solidno.
n
Suhe gobe in taimno
Kupuje
te S Go, [fobija
Ilca 12.
•i ujuuijiiiii
Wolfova ulica
Enkratna objava % din.
EEZ3
P*Sporočajo se sledeče tvrdke:
ŠPEDICIJE:
Orient, d d. Ljubljana, Sodna ul. 3, tel. 463.
Balkan, d. d. Ljubljana, Dunajska c.
VELETRGOVINA V!\A-Restavracija *Zlatorog«, Ljubljana, Gosposka ulica.
FOTOGRAFSKI AT ELI JE:
Kunc Franc, Ljubljana, Wolfova ul. 6. Prvi domači zavod za povečanje slik.
SLAŠČIČARNA. Kalaš. Ljubljana. Židovska ul.
Franc Brumat, trg 251.
Ljubljana Mestni
TRGOVINA BO MB Al A: SUKANCA ITD..
Karl Prelog, Ljubljana. Stari trg 12.
PARNA PEKARNA.
Jakob Kaučič. Ljubljana. Gradišče.
PAPIRNA TRGOVINA:
L Gajšek, Ljubljana, Sv. Petra c.
VLIVANJE VSAKOVRSTNIH KOVIN: Pezdirnik & Cie, Ljubljana — Zg. Šiška.
MO*
KNJIGARNA: Zvezna knjigarna. Ljubljana, jin trg 8.
KAVARNE:
•Central«, Ljubljana, poleg nega mosta. Štefan Mikolič. • JADRAN. Breg, vsak dan konc^~-
TRGOVINA Z ZLATNINO IN Š*?
BRNINO:
Ivan Pakiž, Ljubljana, Stari tr&J^
KAMNOIOM IN OPF.K Kleemanns ver. Fabriken. ^ tiirkhem und Faurndau.
Produktivna zadruga pleskari^ sobo- in črkoslikarjev reg- *; o. z., Ljubljana. Gosposka
STAVBNO IN UMETNO TESAR&V0* Jakob Pavlič. Domžale._______
SPECIJALNA KROJACNICA M DAME IN GOSPODE S. Potočnik, Šelenburgova ulicoj^
KONFEKCIJSKE TRGOVISE J. Maček, Ljubljana. Aleksandri cesta št. 3.
Sprejmem
s kavcijo v malo gostilno v Ljubljani. Naslov v upravi tega lista.
Divjačina.
jelene, srne, zajce, jerebice, fazane, divje koze, kljunače itd. kupuje vsako množino in plača po najboljših cenah
F Ifailia	in	pwntnine
Eahonac, IHedjimiirje.
Brzojavi: VAJDA. ČAKOVAC.
Telefon fnterurban it. 59.
S !
Delniška glavnica: K 30,000.000'—.
y Rezerva: nad K 6,000.000-—.
E Obrestuje Vloge po najvišji obrestni
N meri.
S Izvrš je vse banCne posle zelo ugodno.
A Centrala: v lastni palači Ljubljana,
3 Stritarjeva ulica 9.
.
gm Podružnice: N°v* Sad, Ljutomer, W Dolnja Lendava, Maribor.
N
K
A
Ekspozitura: Vrhnika
ni
Na debele 1 Na debelo I
Svet ike Karbid Gor>lcS
imiimmiiimiiimi.nl.	iimmimimmmmmu
po originalni tovarniški ceni priporoča tovarniška zaloga
SS Ivo ilnMiitz KS
Na debeloI Na debelo!
m
m
Kislo zelje, kakovosti
v sodčkih vsake veličine In pristno
štajersko čebulo
or razpošilja v vsaki mnoilni 0   0
m
Cafica tega den-
.•••••••■Mi..«....
kotnega llkera }c e nepopisen ulitek I
Priporočamo:
Cognac Dalmatia Medicinal
in druge izbrane likerje, žganja, ekstrakte in sirupe.
Piva dalmatinska odlikovana parna destilacija
v. moRPUReo, split
Zastopnik: Adolf Hordin, Ljubljana. Bsettiovnova ulica 9.
Obrtna hranilnica in posojilnica
  Kranj (krojaški oddelek) —•
se priporoča 2a naročila:
usnjate obleke
za moške (obleka, hlače, čepice) ter damske jope. — Cene zmerne, delo solidno.
Največja izbira
Različnih pletenin, majic, nogavic !n rokavic
pri tvrdki
9. SE. SKOBERNE,
Ljubljana. Mestni fig štev. 10.
•••••••••••••
i Urar •:
\ Ed. Škopeh I
• LiBliIlana, Mestni trg Jt. 8. S
i Velika zaloga m. zlatnina, sre- Z
* brnim In optika,-Popila a a
• fevrSaieio strokovno Ib pod *
* Jamstvom. =
Cene nizke.
Trgovska hiša
dvonadstropna 50 let obstoječa v Ljubljani i *e proda. Hiša stoii v sredini mesta na najbolj prometni točki, ima trgovske lokale in skladišča, pripravna tudi za kako industrijo in so teko] na razpolago. tPonudbe pod „Dobra > pozicija na an. zavod DRAGO BESEUAK, Ljubljana, Sodna ul. 5.
i miiiitinuitiimmimiinnii immsimminmmmiHiii! iiitiiHiiiininniiiiimmiimiimiiimmimmimimiimmiimiiti1’1!1
Od danes naprej vsako soboto, nedeljo, torek in sredo
najfinejše krvave in mesene pečene klobase*
vsfik pondeljek, četrtek in petek
pofkajene kranjske klobase in reberca.
| Izbama Ituhinla, vsa jedila po lastni ceni.Toči se samo prvovrsma domača vini
Producente samo prvovrstnih finih vin vabim, da mi prinesejo vzorca.
\ "••!•! '1	miiiiiiiii:iiiiiitmimmiiiinim!innH!iiiiiii!iiiinmiHimmmimiiimiiitiiiimiiiiniuinn<,|'|i!
Zimske suknje
v vseh oblikah in obleke najboljša kakovosti
priporoča
po nizkih cenah
, oblačilna industrija A. KUNC, Ljubljana
uk	Gosposka	ulica	štev. 7.
lab"  - -
WD JVJ A n krasno^ pesniško zbirko, # V IV 1 1 >1	je	preložena v vse svetovntf
jezike, je založila v izbranem prevodu Dr. A. Gradnik*
Zvezna knjigarna, Ljubljana, .Marijin trg #
Cena broširanemu izvodu Din. 16’—, vezanemu v papir Din. 20’—, v usnje krasno vezano Din. 50'
Glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin.
Mestno županstvo Kočevje
razpisuje sluibo
mesarja
za novoustanovljeno obiinsko mesnico.
Reflektira se samo na popolnoma izveibano in zanesjlf*1' mož. Reflektanti naj vpošljejo ponudbe z navedbo *a,n na mestno županstvo Kotevje. -
Izdaja »Jugo slo v. novinsko 4 d.«.
Tiska »Zvezna tiskarn*« v