Ishaja vsak četrtek ter stane za vse leto 1S 60 v,, za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se ođ dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat
tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati .,Karodnl Tiskarni4* v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu .Rodoljuba", — PiBma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Štajerska duhovščina hujska.
Na Spodnjem Štajerskem sta se vršila zaporedoma dva shoda, ki sta obadva pokazala štajersko duhovščino v pravi luči. Duhovniki hujskajo in begajo ljudstvo, da je to že zgubilo pamet in besni. Nihče drug kakor duhovniki bodejo odgovorni, čo bode nahujskano ljudstvo za svoja neprevidna dejanja moralo delati pokoro po ječah, mej tem ko si bodejo duhovniki pri polni mizi meli roko in se smejali v pest, da se jim je hujskanje tako dobro obneslo. V boju, ki je sedaj nastal na Spodnjem Štajerskem, se ne gre za vero, kakor to trde duhovniki, marveč gre se za to, če bodejo duhovniki imeli še nadalje prevlado v svojih rokah, in če bodejo še nadalje živeli od neumnosti ljudstva. Boj je postal ljut in bode Jjut; ;Ui zmagati mora ljudstvo v tem boju in bodo tudi zmagalo, če bode jedino in složno. Vsaka žrtev pa, ki bode padla v tem boju, bode klicala na maŠčevanjo proti provzročiteljem boja, to je proti duhovščini. Kakšna je sedanja duhovščina, ve le tisti, ki živi med ljudstvom. Nič več se v cerkvah ne oznanjuje vera in ljubezen, marveč pridiga se le sovraštvo do bližnjega, in vpije se, da je vera v nevarnosti, in da se hoče ljudem vera vzeti. In zakaj vse to? Zato, ker nevedno ljudstvo vso to rado verjame, in no ve, da so gre duhovnikom lo za premoč nad ljudstvom, katero pa morejo ohraniti lo toliko časa, dokler so ljudje neumni. Neumnost ljudstva je tabor, v kateri so se utaborili duhovniki, in iz katerega sedaj napadajo vsakega, kateri ni ž njimi. Tak grd napad se jo izvršil dno 12. t. m. v Dramljah, kjer so nahujskani, podkupljeni in vpijanjoni pristaši duhovniške stranko napadli na osnovalnem shodu bralnega društva z noŽmi in palicami govornika jurista Zabukovšoka in ga hudo ranili. Drug napad so nameravali prirediti na Ponikvi v nedeljo, dne 10. t. m. Ponikvo sovražijo duhovniki najbolj, ker se jo tam pričelo gibanje za samostojno kmetsko organizacijo, in ker vedo, da so tnm neodvisni in neupogljivi kmetje doma. Prvi naskok so jo moral po načrtu mariborskih korarjev in prefektov izvršiti v šmarskem okraju na Ponikvo, češ, čo pade ta trdnjava, potem je ves okraj kmalu privo-jevan. Trdnjava pa ni padla in ne bodo padla, in čo jo naskočijo vsi Haje raki duhovniki s Škotom vred. Naskok na Ponikvo so jo izvršil 11» zvijačen način MuhoMiiki so najpred Oglasili, da bode političen shod, potom Pft so rekli, da bodo zborovalo tukajšnjo
bralno društvo, češ, na politični shod ne smejo ženske, in če teb ni, je udeležba premajhna. Shoda šo naznanili niso, in bo mislili tako v kalnem ribariti. Toda izpodletelo jim je, in slovesne priprave za shod so imele žalosten konec. Župnik, kapelan in vsi farovški podrepniki in podrepnice so agitirali za shod, in prišlo jih je res mnogo iz radovednosti. Ogromna večina je bila bab in otrok, mož kmetov ni bilo na shodu. Duhovnikov je bilo vse Črno, in sam Bog ve, odkod so vsi prišli delat zdražbo in prepir na Ponikvo. Namen shodu je bil, zasejati hud razpor med kmete in uničiti kmetsko organizacijo ter ubiti »Slov. kmetsko društvo«. Ta namen je jasno povedal prefekt Korošec, ki je rohnel na to društvo in na vse tiste kmete, ki se Blepo ne pokore duhovnikom. Toda govoriti ni smel dolgo, kajti vstopil je v farovž, kjer seje moral shod zaradi tega vršiti, ker so ponkviški gostilničarji vsi odre!:li prostore za shod, župan s policijsko in žandarmerijsko asistenco je v imenu okrajnega glavarstva prepovedal shod. Duhovniki so kar besneli in se penili od jeze. Ugovarjali bo z nogami, z rokami in z jezikom. Na znamenje duhovnikov jo začelo še ljudstvo vpiti in kričati in zmerjati župana in stražo. Tudi duhovniki so ga zmerjali, meBto da bi bili mirili in posredovali. Ker jo v farovžu prostora le za kakih 50 ljudi, je stalo ljudstvo okoli farovža in duhov ni k i so pri oknih obdelovali ljudstvo. Bilo jo tako vpitje, da se je slišalo četrt uro daleč. Žandarmerija je morala iti v farovž, da jo ljudi razgnala in ugnala duhovnike. Ljudje so bežali v cerkev, in le polagoma so se razšli. Posledico tega shoda bodo za nekatere občutljive, ker so se uprli žandarmeriji in županu in jih zmerjali. Odgovorna bosta za to župnik in kaplan, ki sta prodpoldno na prižnici v cerkvi ljudstvo razburila, da se je dalo zapeljati k neprevidnim korakom. Gospodje duhovniki, oznanjovalci svete vere in ljubezni do bližnjega, le tako naprej. Bolj ko bodoto ljudstvo huj-skali, bolj vas bodo enkrat preklinjalo in črtilo, bolj ko se bodoto upirali samostojni kmetski organizaciji in združenju kmetov, prej so bodo to izvršilo, in prej bodo ljudstvo sprovidelo, da si je izkoriščate v svojo politično nameno in v zasebno koristi. Kmetje! No ustrašite se takih nastopov duhovnikov. Bodite složni in zastopni med seboj in no verjemite duhovniški laži, da jo vera v novarnosti. Vora ni v nevarnosti, pač pa so v nevarnosti vaše kmetijo. Dan zmage kmetskoga ljudstva mora priti.
Politični pregled.
Državni zbor razpravlja sedaj o zgradbi druge železnice v Trst in o uve-denju deveturnega delavnika v rudnikih. Vlada je tudi predložila načrt postave o novem davku. Naložiti hoče nov davek na železnične vozne listke, tako da se bo vožnja znatno podražila. Veseli se, kmet, a pazi, kako bodo tvoji ožlindrani poslanci glasovali.
Delegaciji sta se sešli v ponedeljek. V torek jih je sprejel cesar in v prestol-nem govoru povedal, da se ni bati vojske. Delegaciji dovolita denar za armado. Za prihodnje leto se zahteva za armado na kopnem 302 milijona kron, za mornarico pa 47 milijonov. To so ogromne svote, a najhujše je, da se je zopet zvišala redna potrebščina za armado in sicer kar za 5 milijonov kron. Kje naj pa davkoplačevalci dobivajo, da bodo to plačali?
Jugoslovanski napredni klub. Slovenski napredni poslanci dr. Ferjančič, Ga-bršček, Plantan in dr. Tavčar so ustanovili s srbskima poslancema dr. Kvekvieem in Vujatovićem poseben jugoslovanski napredni klub. Načelnik je dr. Ferjančič.
Vojna v Južni Afriki. Buri se zbirajo v velikih četah v nekem gorovju, odkoder kanijo prodreti na angleško ozemlje. Angleže je tako strah, da Burom zopet ponujajo mir. Lejte, kakšen junak je kmet, če je mož in ne slapa! Pri nas je pa malo mož, pa veliko šlap, ki plešejo, kakor jim drugi godejo.
Dopisi.
Iz Kostanjevice. »Domoljub« se zopet zaganja v našega Globočnika. Zakaj, to vemo mi vsi dobro, to ve tudi »Domoljubov« dopisun. Povedali smo že zadnjič, kako spoštujejo in cenijo kmetje našega Ivana Globočnika. In če je mislil »Domoljub«, da bode temu možu s svojimi zavijanji in lažmi stališče omajal, se je hudo motil. Celo kmetom se studi ta pisava in ta roba, katero prodaja »Domoljubov« dopisnik na vatle. Odgovarjamo mu pa danes le v toliko, da svet izve, kakih lažij se poslužuje ta sodrga, kadar velja očrniti moža čistega značaja, ki je samo to pregrešil v svojem življenju, daje odločnega naprednega mišljenja.
»Domoljub« pišo, da je kvaterni pondeljek, ko je bil v Kostanjevici semenj, Globočnik molil opoludne na trgu angelj-sko češčenje naprej. Kolikor besedi, toliko laži! Nikdo ni videl Globočnika naprej, moliti, morebiti jo bil tisti dan »Domoljubov« dopisun tako sladko ginjen, da jo v svoji omotici videl Globočnika javno moliti. Pa recimo, da bi res javno molil
Globočnik svojega Boga, kleče ga z Vašim hudobnim jezikom, z obrekovanjem, z zavijanjem resnice in s častikrajo dan na dan križate, ali bi bilo to nečastno zanj? Tako hudobni v zavijanju resnice celo farizeji niso bili! — Ravno taka ostudna laž je, da je Globočnk napravil v postnem času ples v neki gostilni. Tudi o tem ne ve nikdo ničesar, tudi ta laž se je rodila v domišljavi glavi »Domolju-bovega« dopisuna! će je pa neki Žagar aranžiral ples, kaj to mari Globočniku? Sicer je pa še kralj David plesal pred skrinjo miru in sprave, zakaj bi si tacega veselja ne smel privoščiti Lenart Žagar, kteri bode za svoj ples sam odgovor dajal svojemu Bogu.
Tudi Globočnikovi lovci bo mu na poti. — Menda vendar ni pričakoval »Domoljubov« dopisun, da si bode vzel Globočnik za lovce take podrepnike, ki bodo agitirali za nasprotno stranko? Morebiti bi pa »Domoljubov« dopisun rad stopil v lovsko službo pri Globočniku? Ker ima, kakor so vidi, obilo časa na razpolaganje, morebiti hoče prevzeti službo gonjača ali brakirarja? Seveda, če mu Globočnik to službo da, potem se mu ne bode več ljubilo take laži obešati po »Domoljubu«!
Da je Globočnik delal z vinom — tudi to je grda izmišljotina! In to si upate trditi Vi, ko je vendar javna tajnost, da ste kupovali pri zadnjih volitvah v mestni skupini glasove za Vašega Elberta, ter plačali za on glas 5 gld.!! Ali nimate pri tacih okolnostih niti trohico politično poštenosti v sebi, da so predrzne te Vašemu političnemu nasprotniku očitati nepravilno postopanje, ko ste se sami posluževali najpodlejših sredstev, da pomo-rete Vašemu kandidatu do zmage?
Nekaj pa ste imeli prav, »Domoljubov« dopisun! Vi pišete, »da kostanjeviška občina ne bo imela ,1'ratkarja' za župana«. To so jo do pičice uresničilo!
Ivan Globočnik je bil županom kostanjeviške občine z vsemi proti dvema glasoma izvoljen. Ker sta ga volila pa tudi naš župnik in nek trgovec Vašo stranko, vendar no bodete trdili, da sta tudi ta dva prodala za kapljo vina svoje hlače ali da nista značajna! Vidite, dopisun, koliko vpliva ima Vaša stranka in Vaši lažnjivi dopisi v »Domoljubu« na javno mnenjtv 1 n ravno isti Ivan Globočnik jo bil dne 30. aprila t. 1. skoraj enoglasno i z v o 1 j e n načel n i k o m o k r a j nega cestnega odbora.
Škoda za vse črnilo, kar Bte ga porabili in za vse laži in sumničenja, ki slo jih nagromadili zoper njega po »Domoljubu. Vse Vašo podpihovanjo je bil udarec v vodo. Tudi pri nas se, hvala Bogu, že dani in tudi naši ljudje že vedo ločili pšenico od lulike.
Iz Ponikve ob juž. žel. Kakor je že obče znano, se jo ustanovilo za šmarski okraj »Slov. kmetsko društvo«, ki jo povzročilo, da so se kmetje dne 21. aprila t. 1. v gostilni g. Jagodica v Šmarju sku-paj zbrali v posvotovanjo, kako m s čim bi so dalo kmetu oilpomoči. kako razburjenost je to društvo, še bolje rečeno, la shod na klerikalni strani povzročil, tem, ki so bili pri »hodu navzoči, najbolj znano. Drugi dnu po omenjenem shodu prihitoli ao duhovniki od vseh strani na
Ponikvo v farovž. Seveda tudi Krohne iz Šmarja ni izostal. Da se je tisti lažnjivi dopis v »Slov. Gospodarju« tukaj skoval, nam menda ni treba omenjati. Naš gospod župnik in njegov kaplan — »Bildhauer« se trudita na vse kriplje in pri vsaki priliki, odvrniti kmete od našega društva, češ, da je s tem vera v nevarnosti. — To je tudi g, župnik ob priložnosti maj-niške pobožnosti v cerkvi razlagal, ter ob enem tudi omenil, da slabših ljudi, kot so Ponikovljani, lavantinska školija nima. — Vprašamo torej, zakaj pa si naša gospoda boljše župnije oziroma župljanov ne poiščeta? Ztniraj govorita, da bodeta »odrajžala«, pa le še ne pobereta kopit. V čast bi si naj štela, da sta prišla na dobro župnijo in med tako vrle kmete! Ako nas ne moreta hvaliti, tedaj nas še grajati ni treba. Zdi se nam, da našemu župniku bolj roji po glavi »Slov. kmet. društvo« in »Kodoljub«, kakor pa majni-kova pobožnost. Ako nas pa naš župnik in njegov kaplan, pri vsaki priliki za ničvredneže imata, tedaj so pač ni čuditi, da jih tudi mi ne ljubimo, temveč le želimo, da jo raje prej kot sloj od nas med svoje »prleke« popihata. Ko bi gosp. župnik, namesto ko se v kmetske zadeve brez potrebe vtika, malo na svoje, njemu v porabo izročena gospodarska poslopja pogledal, tedaj bi videl, kako malomaren je za popravo svojih poslopij. Hlev, njegova streha in svisli tako izgledajo, kakor če bi bilo od vseh strani v nje treščilo. Njegovi predniki so za popravo omenjenih poslopij skrbeli, ali ta in pa njegov »orgelbauer« comp. »Bildhauer«, kateri bi tudi lahko strehokritelj bil in svisli pnbil, pa lo nas kmete od vseh strani obirata. Ako nas ne bosta gospoda pri naših podjetjih pri miru pustila, tedaj jih bomo pač morali ne le samo žehtati in prati, temveč tudi še pošteno pope,;lati.
Iz Jelšan v Istri. Naš župnik, gosp. Velhartickv je spoznal v župniku iz devete vasi, katerega ste v »Rodoljubu« večkrat malo oprali — samega sebe, ravno tako, kakor spoznamo lastno podobo v ogledalu. Ker nimamo v Istri nobene vasi tega imena, in ker se tudi osebe ni imenovalo, je s lom pripoznal, da jo vse rosnica, kar se je pisalo o njem in so torej sam obsodil.
\ tajiti so no more, da so pri nas razmere ravno tako, kakor je bilo povedano v dopisih iz »devete vasi« , zato nista vedela naša duhovna gospoda nič boljega, kakor da sta začola zabavljati, da hočemo našo vas prekrstili —!
Dragi Jelšanci! Ako je kateri med vami, ki bi tO neumno laž verjel, vas zagotovimo, da nismo kaj tacega niti v sanjah imeli v mislih, ker nimamo nobenega vzroka se sramovali lepega imena naše poštene vasi. Vama pa, maziljona gospoda, povemo, da nismo boleli imenovali kraja, ne osebo po imenu, ker nam ni za osebo, ampak za stvar, in ker no bivamo vsi dopisniki v .lolšanah; posebno pa zato, da svet no izve /a kraj, ki je tako nesrečen, da ima take duhovnike' Naš namen jo bil torej najbolji; zato bi moral g. župnik ako bi bil pravi kristjan potem, ko jo spoznal svoje krivo postopanje ■ se skesati m lepo poboljšati. Ali žalibog <>d njega ne sinemo kaj tacega pričakovali: čim stareji tem huji! — Zuto hočemo zdaj, ko smo hvala Bogu večje delo na polju že opravili —
nadaljevati zapričeti boj proti hinavstvu in farizejstvu.
Po nasvetu nekaterih prijateljev smo že hoteli prenehati naše rane nadalje razkrivati; ali ker sta začela naša duhovna pastirja, tako v cerkvi, kakor tudi zunaj cerkve našo stranko in »Rodoljuba« na tak način napadati in obrekovati, da bi se takega grdega počenjanja vsak pošten človek sramoval, smo primorani braniti svojo kožo in svojo čast proti našim preganjalcem in obrekovalcem. Ker se je »Rodoljub« vedno potegoval za koristi kmeta, in ker ga brani nevstrašeno tudi proti duhovnom - tlačiteljem, zato upamo, da nam, gospod urednik, Vašo pomoči v boju za pravico in prostost tudi v prihodnje ne odrečete.
Pokazati hočemo svetu, da nismo mi tisti »volkovi v ovčji obleki«, kakor nas naši »ljubeznivi« duhovniki imenujejo, ampak kdo drugi! Vsak hip so nam z beračenjem na vratih: zdaj za žito, zdaj za klobaso, potem za krompir in fižol, pa spet za jajca itd. itd. vsaj sedemkrat v letu. < >d svojih ust si moramo odtrgovati, da jih tako mastno redimo; a oni nas v zahvalo za to prispodabljajo zgrab-ljivim volkom, in nas poleg tega še ob-rekujejo in preganjajo?! Svaka sila do vremena!
Domače in razne novice.
Deželnozborske volitve. Ožlindrana glasila ožlindrane duhovniško stranke na Kranjskem, poživljajo svojo somišljenike, naj se pripravljajo na deželnozborske volitve. Klerikalci kar nič ne taje, da se jim gre za to, dobiti v deželnem zboru večino, da bi potem tudi v deželni j upravi uvedli tako gospodarstvo, kakor I pri »Gosp. zvezi« in pri »Vinogradniškem I društvu«. Ker klerikalci dobro čutijo, kako bo vsled Sustoršičovo žlindre vsi skupi; ožlindrani, kako so ožigosani kot nepoštena, kot sleparska stranka, zato delajo s podvojeno strastjo. Tudi pri ti priliki ponavljajo preneslano in več kakor neumno opravičevanje dr. Susteršiča, da ta z žlindro ni storil ničesar drugega« kakor da jo daroval 2000 kron v namen, da bi ljudstvu koristil. To bedasto izgovarjanje je že tolikokrat pojasnjeno, da je pač nočemo novic zavračati. Samo nekaj naj pribijemo: Dr. &u-storšič ni še nikdar ničesar dal, niti za narodne niti za klerikalne namene, pač pa so mu morali klerikalci še njegovo govore plačevati. Mož, ki si je za kak govor dal plačati po lf> gld., mož, čig»* računi so znani po celi deželi, tak mož pa<* r.e ho iz svojega /epa daroval k*1* 8000 kron. Leta 1899. pa tega sploh ni mogel storiti, saj je imel 1° leto še sam lop dolg pri »V za* jem nem podpornem društvu« M' bi tega gotovo no bili nikdar omenih* ko bi nas /.lindra ne izzival. Mož, M ima nekaj tisoč dolga, pač ni v položaju da bi dal iz svojega kar 2000 krom Vsak človek vendar prej dolgov« plafla ! prodno tisočake proč meče. Naj se J*1"' šustersič s svojim »darom« le lepo skrije sicer se spozabimo in mu še katero godemo ' iradiva mi imo še dovolj. >[Cer pa prosimo svojo somišljenike, naj pesne map, klrrikah-e in n ij so brez " lU*-nJ* začno resno pripravljali na doiolnozb°r 1 ske volitve.
Občni zbor kranjske kmetijske družbe bo dne 20. junija. Kmalu po tem *e skliče izreden občni zbor, ki se bode t>avil s premembo društvenih pravil.
Gospode dopisnike uljudno prosimo, aiaj potrpe, da niso prišli vsi poslani dopisi že v tej številki na vrsto. Kdor prej ;pride, prej melje. Sicer pa bo kranjske kmetovalce gotovo zanimalo živahno in irepko gibanje štajerskih slovenskih kmetovalcev.
Občinske volitve v Cerknici. Piše «e nam iz cerkniške okolice: Naše občinske volitve, ki so se imele vršiti zadetkom tega meseca, so za nekaj časa •odložene.   Naši klerikalci, videč, da jih čaka na celi črti hud poraz, oprijeli so se rešilne bilke, iztaknili so neko formalno napako, na katero se dosedaj še pri nobeni volitvi ni oziralo, ter se pritožili.   Naš občespoštovani župan, gospod Pogačnik je kot mož-poštenjak takoj volitve drage volje ustavil.   Sedaj pa klerikalci menda že mislijo, da so že zmagali, toda kmalu bodo videli, da so se zelo zmotili. Našega gospoda župana že dolgo nesramno obrekujejo po umazanih klerikalnih časopisih, ter mu žugajo, da mu tbodo županstvo vzeli. Toda vse to nas ne moti.  Značaj in poštenje gospoda Pogačnika jo vzvišeno nad vsak sum in ne omadežuje ga še toliko podlih dopisov v teh umazanih listih.   Gotovo je, da cela kranjska klerikalna stranka nima moža, ki bi bil vsestransko tako izobražen, ter za župansko  mesto tako nenavadno sposoben, pri tem pa vžival med ljudstvom tak ugled  in  spoštovanjo kakor gospod Pogačnik.   In naj se ga tudi išče s sve-tilnico pri belem dnevu med kranjskimi klerikalci.  Skrajno bedasto je tudi vsako žuganje. — Ali so jo gosp. Pogačnik za Županski stol kdaj poganjal?   Udal se je Vedno le občni želji, ter županil vzgledno in pošteno. To vso ve našo ljudstvo prav dobro in nikakor mu noče iti v glavo, da bi nam za naprej županil kak Frico ali pa Pocin. Velike zasluge, ki jih imajo -Haai trije prvaki za našo občino, ne dajo se nikakor tajiti, naša duhovščina pa naj prenoha  z brezvestnim obrekovanjem in hujskanjem, in pokazalo se bode takoj, da bodo našo ljudstvo po ogromni večini z veseljem in hvaležnostjo z našimi veljaki pri volitvi glasovalo.   Neko veliko napako jo pa vendarle napravil naš gosp. Župan, ker je bil  sedaj razpisal volitve. Sedaj namreč ni čas za klobase,  in brez teh pravijo, bode šlo presneto trdo klerikalcem.   Vendar pa imajo v Podslivnici in pri Mahnetih šo mnogo starih krav, in te »o bodo dale prav dobro  porabiti v Volilne namene. Sicer pa bodi našim klerikalcem  povedano  za danes, da bomo io znali  skrbeti, da  nam  no  bodo ko-»nundirali:   Kardinal Tono (tako ga namreč njegovi najboljši prijatelji imenujejo), rrico,   KoZonta,   Hucolj,  Viklje, Prezeo, ^Mlinček i. dr., ker prav zadnji Čas se je *ijujno  pokazalo,   da te  ljudi katoliška v*>ra prilično toliko briga, kakor lanski "neg.   To so res pravi katoliški vojščaki, ^* je  malo takih,   leldmaršalu žlindri **kreno čestitamo na teh vojščakih. Sicer gliha vkup štriha! /upauHtvo v Gorjah nam je poslalo blodnji popravek: Sklicujoč se na paragraf
ID tiskovnega zakona zahtevam z 4,rom na dnevno vest objavljeno pod slavjem »l>omačo in razne novice«: »V
Gorjah pri Bledu je tak nered« v št. 16. z dne 25. aprila 1901 Vašega lista, da sprejmete v prihodnji številki na istem mestu in z istimi črkami nastopni uradni stvarni popravek: »Ni res, da je tak nered v županskem uradu v Gorjah pri Bledu, res pa je, da je deželni tajnik g. dr. Fr. Zbašnik urad in račune zadnjih 8 let pregledal vpričo več odbornikov dne 26. januvarja, 15. in 16. aprila t. 1. in je te v redu dobil. — Županstvo v Gorjah (okr. Radovljica). — Žumer.
Velik požar. V Gorenji vasi nad Škofjo loko je dne 20. t. m. nastal vsled neprevidnosti necega otroka velik požar, ki je upepelil 30 hiš in 15 gospodarskih poslopij. Škoda je velikanska. Že dne 22. t. m. je dr. Tavčar v državnem zboru nujno predlagal, naj se dovoli pogorelcem državna podpora.
Iz Ponikve ob juž. žel. nam piše priprost kmet: V Dramljah pri Mariji Magdaleni so v nedeljo 12. t. m. skoraj ubili jurista Zabukovšeka iz Ponikve zavoljo nekega govora, ko je snoval kmečko bralno društvo. Nekdo iz farovža je nahujskal domače fante, da naj ga le, ker on govori čez vero in zatira duhovnike. Drameljski nevedniki so ubogali in ker sami ne vejo, kaj delajo, so ga teško ranili. Brata jurista Zabukovšeka so pa na Ponikvi farovški hlapci s kamenjem napadli, češ, da jim tudi krati nekaj njih vero. Govorilo se je, da so ponkviški župnik rekli, da dobo vsak dva litra vina, kdor je v Dramljah Zabukovšeka tepel, kdor je pa nasproti samo gledal, pa en liter. Oh vera! Bog si že vedi, kaj da je naših duhovnikov vera tako rahla, da jej vsaka majhna občinska ali politična reč škoduje. Naj bi vendar naš »Rodoljub« zaprosil naše duhovnike, da bi ne bili tako občutljivi, naj bi imeli malo milosti, da bi se z vso močjo ne vojskovali proti nam kmetom-prostakom in naj bi nas nikar ne dali pobiti. Saj imamo tudi mi neumrjočo dušo in smo po božji podobi vstvarjeni tako, kakor vsak dušni pastir. Tako, kakor sedaj, so včasih ravnali hudobni ljudje, pa ne dušni pastirji.
Župnik in mežnar. /upnik iz Bu-kovščice je te dni stal pred kazenskim sodnikom v Skoljiloki. Tožil ga je njegov mežnar zaradi žaljenja časti. Zanimiv jo pri tem samo povod tožbi. Župnik jo bil
namreč mežnarja z lumpom, k........
in drugimi takimi psovkami nagnal, ker mož nar ni h o to I v k o n s u m u prodajati, kakor je zahteval župnik. Ko jo prišlo do obravnave* jo župnik postal seveda mehak. Preklical je vse in prosil odpuščanja, na kar se jo stvar iz lepa poravnala. — /upnik mora plačati vso stroške in 50 kron dijaški kuhinji v Kranju
Obsojeni klerikalci. Za časa državno-zborskih volitev, ko jo škof razglasil verski boj, in bo politikujoči duhovniki naščuvali nevedno ljudstvo do blaznega fanatizma ter je podpihovali k nasilstvom in izgredom, zgodilo so se v raznih krajih krvave rabuke. Velik izgred so klerikalci prouzročili tudi v prnmski fari na Notranjskem. Dno 12. decembra so ti klerikalci sami tesni prijatelji kaplana Fr. /.ege, napadli svoje napredne sožupljane, vlomili pri tisti priliki v neko gostilno in uganjali vsakovrstna nasilsta. Za to ju-n ištvo so dobili dne 11. t. m. pri deželni sodniji  zasluženo plačilo.   Obsojenih jo
bilo 9 kaplanovih pristašev; dobili so po tri mesece, po dva meseca in po šest tednov ječe. Nekaj dni prej, nego so bili ti klerikalni prvoborilci obsojeni, je pa bil njihov pokrovitelj, kaplan Fr. Zega, povišan, postal je namreč farni upravitelj na Premu, namesto odišlega župnika Križaja.
Pogumna žena. Soproga poročnika karabinierjev, Dine v Tiranu, mlada Be-nečanka, je ležala nedavno s svojim otrokom v sobi, ko je začula v prvi sobi korake. Mislila je, da se je vrnil soprog, ali — bilo je sredi noči — v spalnico je stopil tuj mož, ki je dami zagrozil, da jo usmrti, če ne bo molčala, in če mu ne da denarja. Gospa pa ni izgubila poguma, nego napravila luč, segla po revolver, ki je ležal na nočni mizici soproga in pomerila na roparja. Ta je padel na kolena ter jo prosil milosti. Ali gospa je vstala s postelje ter — dasiravno neoblečena— tirala roparja pred seboj dol po stopnjicah poklicala ondi karabinierje in jim izročila potepuha. Nato se je vrnila zopet v posteljo.
Medved — nočni čuvaj. V belgijsko vas Št. Lambert je prišel mož z medvedom. Mož je prenočeval v Bkednju nekega kmeta. Ondi je bilo v kurniku tudi dvoje mladih prašičev. Cigan in njegov medved Bta že spala, ko se vrata skednja odpro in se prikaže človek. Tat je ravno hotel zgrabiti prašiča, ko se vzdigne proti njemu visoka postava in se ga oklene na obeh ramenih, in sicer tako močno, da je tat zavpil. Kmet in njegovi ljudje so prihiteli s svetilkami in vilami ter strmeč gledali, kako je medved držal nevarnega roparja, ki je pred kratkim ušel iz prisilne delavnice. Kosmatinec je na povelje spustil ujetnika, katerega so izročili kaznujoči pravici.
Obsojen duhovnik. Iz Ljubna poročajo, da je bil ondi pater Josip Kopf obsojen radi nenravnega vedenja v s pove d niči na 6mesečno poostreno ječo. 6. februvarja t. 1. je spovedoval v G5ssu pri Ljubnu šolske deklico ter govoril in se vedel tako nenravno, da so ga sta-riši naznanili sodišču, 14. t. m. pa se je vršila sodna obravnava. Pravijo, da je znal pater Kopf na pamet celega — Liguorija.
Ženo obglavil. Iz Karlsruhe poročajo : V Sasbachu je kamenolomec Gleitz svojo ženo, ker jo je smatral za nezvesto, obglavil. Položiti je morala svojo glavo na tnalo, in Gleitz ji jo je odsekal. Morilca so zaprli.
14.251 otrok imajo Angleži ujetih. Angleški vojni minister Brodrick je namreč sporočil, da je sedaj 23080 Burov ujetih, in sicer 2745 mož, 6084 žen in 14.251 utrok. Za Angleže ni torej nobena umetnost, delati burske ujetnike. Nasprotno pa so izgubili Angleži 63.498 mož. Ako se prištevajo šo bolniki in ranjenci po bolniščnicah, imajo Angleži torej vsaj 110.000 mož na listi izgub.
Loterijske srećke.
Oradeo, 11. maja. Brno, 3. maja. Dunaj lt maja. Uno, 20 maja. Praga, 24, aprila. Trat, 18. maja.
69, 40, 83, 03, 22.
75, 39, 70, 47, 70.
76, 04, 27, 57, 9.
77, 47, 10, 72, 39. 62, 24 , 87 , 23, 35. 11, 18, 33, 10, 62.
Tržne cene v Ljubljani
18 maja 1901.
PSonica, 100 kg RoS, „ . Ječmen, „ . Ovea, „ . Ajda, i . Proso, n . Koruaa, , Krompir, LeCa, Grah, , Fižol Maslo, Maat, „ Spoh avož,,,
ut.
k«r.
h' v		A'	e
16'60	Speh povojen, kgr. .	1	00
11 ho	Surovo maslo, „ . .	2	—
14-	Jajce, jodno ....		
1480	Mleku, liter ....		20
13 40	Oovoje     meso kgr.	1	281
10 80	Telečje       „ „	1	32j
1280	Svinjako     „ „	1	
* —	Ko&trunovo „ „	—	
-90		1	
-i40		—	
1-24	Seno,  100 kilo   . .	4	
i »i40	Slama, „    „ .  . .	4	
lin	Drva trda, klftr. . .	7	
132	„ mofcka,   „   . .	6	n
V Ljubljani.
Četrtek, 30. maja.
Samo 1 dan.
armim £ žtailev# Največje kazališče na svetu!
Amerikanski
orjaški zabavni zavod.
Nad 50 let ponos Amerike!
Potuje sedaj po kontinentu
v 67 nalfcšč za to prirejenih železniških vozovih, ki tvorijo 4 vlake po 12 vozov. Vsa nedeljena sku pina razstavljena bode v 12 velikanskih pavlljon-skib. šotorih, največji mej njimi ima dovolj prostor a
za skoro 12000 ljudij. Vsak dan 2 veUki predstavi: Fopoludne ob 2. uri in zvečer ob 7. uri. Otvorjeno 1*/, ure pred pri-četkom vsake predstave, da se ogleda živeče človeške abnormitete, troje čred slonov in dvojne menaže rije redkih živalij.
Nebrojne, nedosežne in neposnemljive predatave vratolomnih, neustrašljivih izvajanj Vsak nastopajočih je mojster v svoji stroki. Vsak igralec zvezda Vsako izvajanje, vse v areni se nndeče je pravo presenečenje. Vse dejanj-
ski in gotovo novo in nikdar tu vidljivo! Največja in krasna zanimivost, katero so kdaj ljudje zamislili V treh velikih, za jezdna predstavljanja namenjenih manežah, na dveh velikanskih odrih, na neizmernem dirkališči in prostranem prostom za zračne predstave.
Celotne menažerije dresiranih divjih živalij.
Dirke za stavo vseh vrst, akrobatska izvajanja, zračne umetnosti, telovadba na ztmlji in v zraku in nova pre senečenja. Vroči napori mcčj šampijonov in rekorde
nničnjoči poskusi ročnosti 70 lepih konj, naenkrat v manežo pripeljanih. 400 z darili odlikovanih konj v konjski razstavi. 3 črede najpametnejših slonov, predstavljajoči v treh manežah. 20 mejnarodnih pantomimskih klovnov.
Prava svetovna razstava modernih zanimivosti), cirkus, hipodrom, menažerija, razstava
dresiranih živalij.
1000 mož, žensk, konj,
pritlikavci, tetoviranci, požiralec mečev, dama z dolgimi lasmi in polno brado, deček s pasjo glavo, moški brez rok, žonglerji, tisoč izvirnih stvarij in občudovanja vredne predstave. Skoro brezkončna vrsta najnovejših produkcij in izvajanj neustrašnosti in vratolomnega poguma, ki se nikjer ne vidijo in se prvič javno kažejo.
---1 Cene po kakovosti prostorov: ■—» -^-^ r
Vstopnina s sedežem vred K 1*20 in K 2-50, zaklopili sedež 4 K, rezerviran prostor 5 K, loža 6 K za prostor,
Vsi prostori so numerirani, le po K 120 in K 250 ne, in se dobe* ob otvoritveni uri pri vhoda.  Otroci izpod 10 let plačajo polovico na vseh prostorih, iavzem&i prostore po K 1^0 in K 250.   Prostori po
Vsi prostori so numerirani, le po K 120 in K 2:50 ne, in se dobe" ob otvoritveni uri pri vhoda.  Otroci izpod 10 let plačajo polovico na vseh prostorih, iavzem&i prostore po _
5 in 6 K đobć se na dan razstave pri:
Otonu Fifscher-ju? trgovina muzikalija Kongresni trg st. 9. (Tonhallo).
Vstopnina za naznanjeno zanimivosti i n ««dU&dfe.
X- saaja.
(1098-2)
j,