■ o
i>í :o
!o
¡p^
RADIOPTUJ
89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet •
Tekma z Olimpijo bo odločala o marsičem
O Stran 11
Strelstvo •
»Konkurenca je v strelstvu strašna« O Stran 12
Po naših občinah
Ormož« UE- pod
pritiskom kapitala in politike
Z> Stran 2
Po naših občinah Sp. Podravje •
Bodo proračunski porabniki brez plač? O Stran 3
Črna kronika Ptuj • Polenškemu župniku 17 mesecev pogojno Z> Stran 32
Ptuj, petek, 19. marca 2010
letnik LXIII • št. 22 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Pomlad je pred vrati
Z delom je treba pohiteti
Pomlad je pred vrati, kmetovalci, vinogradniki in vrtičkarji pa hitijo z deli, saj zaradi nekoliko podaljšane zime še niso uspeli opraviti vsega, kar bi bilo sedaj potrebno.
Ker je zemlja za obdelavo še preveč razmočena, je v teh dneh živahno in delavno predvsem v sadovnjakih in vinogradih, pa tudi na domačih brajdah, saj zaradi razmeroma nizkih temperatur, snega in vetra ljudje še vedno niso uspeli porezati vsega. Sicer pa ostajamo optimisti, saj bo zagotovo vse potrebno opravljeno še pravi čas. Tudi sicer lahko verjamemo staremu in zagotovo velikokrat preverjenemu pregovoru, ki pravi: Vse, kar sušca zeleni, rado se še posuši, če pa veliko grmi, dobra letina sledi. Po svoje pa so zgovorna tudi stara slovenska imena za mesec marec, saj so ga njega dni imenovali tudi sušnik, ceplje-njak, obehtnik, postnik in celo ornik; ker pa je med vsemi temi ljudskimi imeni najpogostejše prav sušec, bomo že morali verjeti, da to ni naključje. rez skrbi, zemlja se bo kmalu posušila, da jo bomo lahko čimprej preorali in obdelali. Potem bo toliko lepše, ko bo vse zelenelo, zacvetelo in zadehtelo ...
-OM
Foto: Martin Ozmec
Slovenija • Kako bo s kmetijskimi zavarovanji J Cirkulane • Še o Borlu
Zavarovalnica Maribor z ostrim sitom
Med kmeti se že nekaj časa kot požar širi informacija, da naj bi Zavarovalnica Maribor odstopila od sklepanja zavarovalnih pogodb za kmetijske pridelke.
Morebitna takšna gestabi lahko pomenila rušenje ne-dolgo tega vzpostavljenega zavarovalniškega sistema za kmetijsko proizvodnjo, v katerem kot 50 % sofinan-
cer nastopa država, občine kljub možnosti praviloma ne sofinancirajo polic, tako da drugih 50 % plača kmet - zavarovanec.
Ob Zavarovalnici Maribor
premije za kmetijska zavarovanja sklepajo še tri zavarovalnice, med njimi je zagotovo največja Zavarovalnica Triglav, ki ima na tem področju skupaj z mariborsko kar 80% delež, zato poznavalci razmer pravijo, da z morebitnim izstopom mariborske zavarovalne hiše sistem zavarovanj ne more več obstati.
Dejstvo je, da so vse zavarovalnice že nekaj časa opozarjale, da se zaradi vedno hujših naravnih ujm in posledično velikih škod na področju kmetijskih zavarovanj srečujejo z nemajhnimi izgubami in še najmanj, kar je bilo pričakovati, je bil dvig zavarovalnih premij in višje odbitne franšize.
O Stran 10
Zavajanje in pesek v oči?
Na zadnji članek o prihodnosti gradu Borl, kjer smo povzemali tudi poslansko vprašanje Dejana Levani-ča kulturni ministrici Majdi Širca, se je precej ogorčeno odzval cirkulanski župan Janez Jurgec:
»Čudim se, zakaj takšna poslanska vprašanja o gradu. Če bi nekdo res želel pomagati, potem bi pričakoval, da pride tudi do mene vsaj na pogovor, lahko bi mu postregel kar z nekaj informacijami! Ne pa, da se to dela mimo lokalne skupnosti na način, kot to dela poslanec Levanič!«
Župan Jurgec najprej pojasnjuje, da gre tokrat že za drugo poslansko vprašanje Dejana Levaniča, ki se nanaša na problematiko znotraj Cirkulan; prvo je bilo namenjeno vprašanju ureditve mejnega prehode Meje, tokrat gre za prihodnost gradu Bori, ne da bi pred tem
vsaj poklical na občino: »Obakrat je poslanec Levanič oblikoval svoje vprašanje brez vsakega pogovora z nami, čeprav bi bilo to zanj tudi koristno. Takšen način ravnanja je zame le leporečje in politiziranje brez vsakega učinka, gre le za prite-govanje pozornosti javnosti.«
O Stran 7
Foto: SM
Foto: SM
Ormož • Upravna enota po načrtih
Strokovno tudi pod pritiskom kapitala in politike
Načelnica Upravne enote Ormož Irena Meško Kukovec je te dni predstavila rezultate lanskega poslovanja. Iz njenega poročila izhaja, da so načrtovane cilje z minimalnimi odstopanji dosegli.
Odstopanja so posledica varčevalnih ukrepov, gospodarske krize in tudi zmanjševanja števila prebivalcev, saj se je lani zmanjšalo za 243. Posledično je bilo tudi manj zadev za reševanje. Dobro pa se je UE Ormož odrezala pri ocenjevanju kakovosti storitev, ki so ga opravili uporabniki, saj so pri kazalniku »odstotek postreženih strank v roku 5 minut« zasedli kar 5. mesto med skupno 58 slovenskimi upravnimi enotami.
V letu 2009 je upravna enota prejela v reševanje 5.908 upravnih zadev, razen 68, ki so bile vložene proti koncu leta, so bile vse rešene. V zakonitem roku je bilo rešenih 99,9 % vseh rešenih upravnih zadev. Po roku sta bili rešeni le dve. Znatno zmanjšanje zadev beležijo na področju kmetijstva (za 22,2 %), predvsem na področju prometa s kmetijskimi zemljišči in na
področju vojnih zakonov.
Zaostankov upravna enota v letu 2009 ni imela, saj so bile v maju pravnomočno zaključene vse upravne zadeve s področja denacionalizacije. V postopku denacionalizacije je bilo na Upravni enoti Ormož pravnomočno rešenih 565 zadev.
Tudi pri pritožbah UE kaže dobro. Od osmih prejetih
pritožb jih je bilo šest odstopljenih v reševanje organom II. stopnje in kar pet pritožb je drugostopenjski organ zavrnil.
Prav tako se je v lanskem letu za 14,8 % zmanjšal obseg drugih upravnih nalog. Število drugih upravnih nalog se je zmanjšalo na področju dela, družine in socialnih zadev zaradi ukinitve delovnih knjižic, na področju javne uprave zaradi prenosa overitev na pooblaščene organizacije ter na področju upravno-notranjih zadev zaradi spremenjenega načina spremljanja drugih upravnih nalog na področju registra stalnega prebivalstva.
Upravna enota Ormož je ena izmed tistih upravnih enot, ki je ohranila aktivno e-VEM vstopno točko in načel-nica ugotavlja, da so stranke vstopno točko sprejele in število opravil stalno narašča. V letu 2009 je bilo opravljenih 150 vnosov. Od tega je bilo 137 registracij pri samostojnih podjetnikih in 13 registracij sprememb družb.
Kakovost storitev UE Ormož so stranke v letu 2009 ocenile s povprečno oceno 4,67, kar je za 0,03 ocene manj kot v letu 2008, a krepko nad republiškim povprečjem, ki znaša 4,59. Stranke v upravni enoti niso čakale na ureditev svojih storitev, saj so bile v večini postrežene takoj ali prej kot v petih minutah (97,1 % strank).
V ormoški UE so postali tudi veliko hitrejši pri izdajanju odločb, saj se je povprečen čas za izdajo odločbe skrajšal s 4,05 dneva v letu 2008 na 2,11 dneva v letu 2009. Na počutje tako uporabnikov kot tudi zaposlenih pa morda dobro vplivajo tudi prenovljeni poslovni prostori. V lanskem letu je bila zaključena prva faza investicijsko-vzdrževal-nih del v vrednosti 140.000 evrov.
Načelnica Irena Meško Ku-kovec je prepričana, da so bili rezultati UE Ormož v lanskem letu odraz sistema vodenja
kakovosti, kar se kaže zlasti v pravilnosti odločanja, kvaliteti opravljenih nalog, v krajših rokih reševanja zadev in v reagiranju na predloge novih predpisov.
S krajevnimi uradi še vedno ista pesem
V	okviru UE Ormož še vedno deluje sedem krajevnih uradov, kjer se število zadev iz leta v leto zmanjšuje. V lanskem letu je bilo na krajevnih uradih opravljenih 2.994 zadev, kar je za 1.868 manj kot leto poprej. Za delovanje krajevnih uradov pa je bilo v lanskem letu porabljenih 50.040 evrov, od tega za plače 40.722 EUR in za materialne stroške 9.318 EUR. »Glede na število rešenih zadev in nastale stroške ugotavljamo, da je delovanje večine krajevnih uradov na območju UE Ormož neracionalno. Iz mesečnega spremljanja dela krajevnih uradov je razvidno, da ni bilo na nekaterih krajevnih uradih po več mesecev izdane nobene javne listine in da si občani večina zadev urejajo na sedežu upravne enote,« povzema situacijo Meško Kukovčeva, ki pa očitno ne želi biti tista, ki bi nerentabilne krajevne urade zapirala.
Zakaj bioplinarna v Središču brez težav, v Ormožu pa ne?
V	primerjavi s preteklim letom se je za kar tretjino povečalo število upravnih zadev s področja gradbeništva. »Upravni postopki s področja gradbeništva so vse zahtevnejši, razen tega pa se je upravni organ soočal s problematiko
slabo pripravljenih prostorskih aktov, še zlasti lokacijskih načrtov, ki so zelo splošni, nepopolni, z možnostjo večjih odstopanj. Bodoči investitorji pa si ta odstopanja razlagajo preširoko. V lanskem letu smo bili zaposleni na upravni enoti, še zlasti na področju gradbenih zadev, pod močnim pritiskom zunanjih akterjev - nosilcev kapitala, lokalne politike in še koga, ki jih je bilo razumeti kot očitek upravnemu organu, da zavira gospodarski razvoj. Vsi ti očitki so se izkazali kot povsem neutemeljeni. Spoštovanje pravnih predpisov ter skrb za to, da z gradnjo ne bodo prizadeti interesi tretjih oseb in javna korist, je in bo v bodoče ostalo ena od glavnih nalog in domen našega upravnega organa," je bila neomajna Me-ško Kukovčeva.
V mislih je imela seveda nesoglasja z občino, saj je župan v kar dveh primerih zelo direktno za zastoje krivil UE. UE naj bi imela na vesti zastoje pri izgradnji namakalnega sistema in spremembo lokacijskega načrta za industrijsko cono, kjer se bo gradila bio-plinarna. Kot je povedala na-čelnica, so zaradi tega sklicali delno sejo sosveta in opozorili, na kakšne težave so naleteli pri svojem delu. V zvezi z namakalnim sistemom se je zadeva medtem že razjasnila in tudi ostale institucije v državi so morale pritrditi, da ima UE Ormož prav, za odločanje na I. stopnji je pristojno Ministrstvo za okolje in prostor.
Na vprašanje, zakaj je bilo potrebno iti v postopek spreminjanja lokacijskega načrta za industrijsko cono, pa je Lidija Mlakar jasno povedala, da je bistvo težave v sami naravi dokumenta. Industrijsko
cono namreč obravnava lokacijski načrt, ki je zelo natančen izvedbeni načrt, ki je bil pripravljen tako, da te gradnje ni predvideval. »Drugače bi bilo, če bi prostor obravnaval akt o prostorskih ureditvenih pogojih (PUP), ki je veliko širši. Že zakonodajalec je izhajal iz tega, da je lokacijski načrt veliko natančnejši in je podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja v skrajšanem postopku. V tem primeru ni več nobenih stranskih udeležencev. Tako so iz postopka izključeni tudi občani in niso obveščeni o določenem prostorskem posegu, kar je njihova pravica,« je povedala Mlakarjeva, ki je pojasnila tudi, zakaj je bilo mogoče v Središču h gradnji bioplinske naprave pristopiti brez dodatnih postopkov. Za ta prostor je namreč veljal še stari PUP, ki dovoljuje gradnjo vseh objektov.
Ormožani dobro oboroženi
Zanimivi so tudi podatki o tem, koliko in kakšno orožje so Ormožani poskušali legalizirati na podlagi določil Zakona o orožju v času od 14. 11. 2009 do 15. 2. 2010 .V tem času je bilo v UE Ormož oddanih 30 vlog za legalizacijo orožja. Med orožjem, ki so ga občani želeli legalizirati, so se znašli cevni možnar, polavtomatske pištole, polavtomatske puške z gladko cevjo, plinske pištole, puške z gladko cevjo, revolver, repetirno puško z risano cevjo in tudi za več brzostrelk. »Od skupno 30 vlog jih je bilo 26 ugodno rešenih z izdajo orožne listine, štiri vloge pa so še nerešene, ker niso popolne,« je povedala Alojzija Mašek.
Viki Ivanuša
Uvodnik
Umazane lovke »čistih prijateljev«
Kako daleč sežejo lovke politikov, se je odlično pokazalo v zadnjih nekaj mesecih. Afera na afero, ena bolj umazana od druge. Pandorina skrinjica skrivnosti naših po-membnežev kot da seje končno odprla. Svoje umazano perilo so začeli prati na plečih drug drugega. Kar niti slučajno ni naključje, saj je leto 2010 leto lokalnih volitev, ki bo pomembna prelomnica tako za državne kot lokalne politike. In kaže, da so se vsi predvolilne kampanje lotili še kako resno.
Beli, rdeči, zeleni, vijolični ali kakršnekoli barve: v vsaki stranki očitno obstajajo posamezniki, ki so koruptivni in pokvarjeni. To je nazorno pokazal klobčič, ki se je začel odvijati ob izjemno tragičnem dogodku - napadu psov na uglednega ljubljanskega zdravnika. Žalostna zgodba, ki pa je razkrila povezave mnogih naših velecenjenih politikov in drugih veljakov. Tu je prišlo do izraza, na kak način pravzaprav funkcionira naša država, kot tudi to, da se lahko zveze inpo-znanstva, ki si jih uporabil za dosego določenega cilja, hitro obrnejoproti tebi. A vendar se mnogi poslužujejo enakih tehnik, skorajda v vseh sferah življenja.
Na kak način to počnejo naši politiki, po navadi ostane skrito za zaprtimi vrati, včasih pa se vendarle kakšna pikan-tnost tudi razkrije, najpogosteje takrat, ko kateri izmed udeležencev ni zadovoljen s svojim iztržkom.
Tokrat se je pokazalo, da so tudi tisti politiki, ki radi moralizirajo in uporabljajo populistični govor, velikokrat sami pokvarjeni in za dosego svojega cilja pripravljeni pregaziti svoje prepričanje.
Če bi naštevali imena vseh tistih, ki so v zadnjih mesecih izrabili zaupanje ljudi, bi potrebovali kar nekaj časa. Toliko laži se je nabralo v njihovi vreči, da sedaj le še tehtajo, katera je težja, in iz svoje nepoštenosti poskušajo ponovno potegniti kaj dobrega in prikazati sebe kot moralne žrtve kogarkoli že. Tudi sedaj se pričakovano vsi na vse pretege branijo in valijo krivdo na druge: policijo, druge politike, veterinarsko inšpekcijo, nevednost in tako naprej.
A pravna država pač tako funkcionira. Celo za tistega, ki so ga dobili tako rekoč »pri delu«, velja domneva nedolžnosti, dokler mu ne dokažejo nasprotno.
Glede na to, kako daleč sežejo lovke naših veljakov, bo prav zanimivo videti, ali bo sploh komu kaj dokazano oziroma ali se bo kot v mnogih primerih do sedaj zgodilo, da bo nastopil čas zatišja, da se bodo stvari pometle pod preprogo, ali pa bo na plan prišla nova, sveža, še zanimivejša afera in zasenčila sedanje.
Dženana Bečirovič
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Sp. Podravje • Občine pred izvršbo zaradi izgubljene tožbe
Bodo proračunski porabniki ostali brez plač?
V sporu oziroma tožbi s podjetjem Meltal, Rado Snežič, d. o. o., so MO Ptuj in občine na Ptujskem, njene pravne naslednice, potegnile kratko. Sodba je postala pravnomočna, izvršba v višini 2,260 milijona evrov pa se bo izvršila preko proračuna MO Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan dr. Štefan Čelan: »V najtežjem položaju je zagotovo MO Ptuj, preko katere se bo opravila izvršba v višini 2,260 milijona evrov.«
Ptujski župan dr. Štefan Čelan pravi sicer, da bodo svoje interese občine zaščitile v največji možni meri, a to izvršbe ne bo zadržalo. Ne zna si tudi predstavljati, kako bo občina lahko poslovala z blokiranim računom. Posledice bodo zagotovo čutili vsi proračunski porabniki.
Zoper pravnomočno sodbo je MO Ptuj že vložila revizijo, za zaščito svojih interesov pa bodo pravno varstvo iskali tudi na Ustavnem sodišču Republike Slovenije in Evropskem sodišču, če bo potrebno, pa tudi zoper državo Republiko Slovenijo. O zadevi Snežič smo se pogovarjali s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom.
Kakšna je pravzaprav kronologija zadeve Snežič? Kdaj se je vse skupaj
Ob članih in simpatizer-jih so se je udeležili tudi nekateri gostje, med njimi podpredsednik N.Si Jože Horvat, predsednik regijskega odbora N.Si dr. Simon Kolmanič in predstavniki občinskih odborov Nove Slovenije z Destrnika, ki so ob tej priložnosti tudi predstavili svojega županskega kandidata Vladimirja Vindiša, in iz Markovcev.
Na letni konferenci so pregledali poročilo o delovanju v lanskem letu in sprejeli program dela za letos s poudarkom na aktivnostih pri pripravi in izvedbi letošnjih lokalnih volitev.
»Čeprav na državnozbor-skih volitvah v letu 2008 ni-
začelo in zakaj?
»V devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je nastajala naša samostojna država, je podjetje Meltal Rado Snežič, d. o. o., vložilo na takratno Skupščino občine Ptuj vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja. Podjetje je dobilo pravnomočno gradbeno dovoljenje, na podlagi katerega je zgradilo poslovni objekt v Slovenji vasi, v sedanji občini Hajdina. Preden so pričeli proizvodnjo, so krajani iz Zlatoličja, to je v sedanji občini Starše, s pomočjo civilne iniciative izsilili ponovno preverjanje pravnomočnosti izdanega gradbenega dovoljenja. Drugostopni upravni organ je gradbeno dovoljenje razveljavil, ker je ugotovil neskladnosti v prostorskih aktih lokalne skupnosti.
smo uspeli, nismo obupali,« je povedal podpredsednik N.Si Jože Horvat, ki je udeležencem letne konference pobližje predstavil aktualno politično dogajanje v Sloveniji. Stanje v državi je na splošno zaskrbljujoče. Kriza še naprej kaže zobe, pravega programa, ki bi nakazoval izhod, še ni. Najbolj socialna je tista politika, ki ustvarja delovna mesta. Socialna pomoč je trenutno v Sloveniji skoraj tako visoka, kot znaša minimalna plača, za katero pa je potrebno garati 174 ur na mesec. V N.Si ne bomo dovolili, je poudaril Horvat, da bi v istospolno partnersko zvezo lahko prišel tudi otrok preko sistema posvojitve. Če bo treba, bodo za razpis referenduma zbrali 40
Gradbeno dovoljenje je bilo izdano na podlagi Prostorskih sestavin družbenega plana lokalne skupnosti za obdobje 1986 do 1990, pri čemer pa Odlok o urbanističnem redu Skupščine občine Ptuj ni bil usklajen z navedenim prostorskim planom.
Zaradi navedenega ravnanja upravnega organa takratne lokalne skupnosti je podjetje vložilo dve tožbi. Prvo tožbo za izpad proizvodnje za obdobje dveh mesecev na Temeljnem sodišču v Mariboru in Višjem sodišču v Mariboru, ki je odločalo o pritožbi lokalne skupnosti, je podjetje dobilo. Takratna Skupščina občine Ptuj je priznano škodo podjetju tudi izplačala. Od tod naprej pa se začenja vsaj po mojem prepričanju nenavadna sodna
praksa. Podjetje je nato v letu 1993 vložilo novo tožbo na isti pravni podlagi za daljše časovno obdobje, in sicer od 17. 5. 1991 do 12. 10. 1993. Ta tožba je nato po številnih pritožbah in revizijah krožila od okrožnih do višjih in vrhovnih sodišč, ki so po mojem globokem prepričanju zelo nenavadno razsojali. Kako si namreč razlagati pridobljeno znanje in diplome na naših pravnih fakultetah, če ti isti diplomanti dvakrat razsodijo v prid lokalne skupnosti in nato dvakrat v prid podjetja? Podrobna analiza sodelujočih sodnikov pa kaže vsaj na nenavadno moralo našega sodstva, če jim že ni moč očitati formalno pravne potrebe po izločitvi. Dva sodelujoča sodnika sta namreč o tej tožbi najprej odločala na nižjih sodnih instancah, nato sta z leti napredovala in o istih predmetih razsojala na višjih sodnih in-
stancah. Ker sta oba pravdna postopka neposredno povezana z istim temeljem in istima pravdnima strankama, se zagotovo pojavlja dvom o zagotavljanju pravice do nepristranskega sojenja.«
Sodni mlini so mleli dolgo, skoraj dvajset let, za občino Ptuj oziroma njene pravne naslednice pa se je izteklo slabo. Ali bo iztoženi znesek v celoti bremenil Mestno občino Ptuj ali si ga bodo občine, ki so bile ustanovljene na Ptujskem po letu 1994, v celoti delile? Lahko navedete tudi zneske za posamezne občine? Za kakšen znesek v resnici gre? Koliko je znašala glavnica in koliko se je v tem času nabralo obresti?
»Ta primer zagotovo kaže na vse anomalije sodnih zaostankov, ki se v našem primeru vlečejo skoraj dvajset let. Iz zadnje sodbe je na-
»Naš občinski odbor se trudi delovati po programskih načelih stranke. V našem prelepem mestu želimo delovati tako, da se slišijo krščanska načela. Še posebej pa se trudimo za ohranjanje zgodovine in kulturne dediščine ter nasploh pri pripravi programa za Evropsko prestolnico kulture 2012 - Ptuj partner. Kongresno geslo Blizu ljudem vliva zaupanje in samozavest, ki nam bosta tudi omogočila vrnitev v aktivni politični prostor, v državni parlament,« je na letni konferenci MO N.Si Ptuj, ki je bila 10. marca, med drugim povedal predsednik Janez Rožmarin. Še vedno pa niso uspeli v prizadevanjih, da bi v pisarni zaposlili tajnika, da bi bila ta bolj obiskana. V leto-
mreč razvidno, da je podjetju potrebno izplačati slabih 260.000 evrov glavnice, k temu pa je potrebno plačati skoraj 2.000.000 evrov obresti, ki so se nabrale zaradi nerazumno dolgih rokov sojenja. Iz delitvene bilance med občinami je razviden delilni ključ, ki ga bomo upoštevali pri razrezu sredstev iz naslova te tožbe. Znesek za posamezno občino je odvisen od števila prebivalcev.«
Ker gre za izvršbo, se plačilu ne bo mogoče izogniti. Kaj bo to pomenilo za posamezne občinske proračune?
»V najtežje položaju je zagotovo Mestna občina Ptuj, preko katere se bo opravila izvršba v višini 2,260 milijona evrov. Trenutno si ne znam predstavljati, kako bo občina lahko poslovala z blokiranim računom. Zagotovo bomo posledice čutili vsi proračunski porabniki. Državi in sodni veji oblasti bomo preko vseh možnih načinov izrazili upor proti takšnemu načinu dela.«
Kakšne možnosti pa sploh imajo občine v tem primeru? Ali se lahko še kam pritožijo?
»Mestna občina Ptuj je zoper pravnomočno sodbo že vložila revizijo, za zaščito svojih interesov pa bomo pravno varstvo vsekakor iskali tudi na Ustavnem sodišču Republike Slovenije in Evropskem sodišču, če bo to potrebno tudi zoper državo Republiko Slovenijo.«
MG
šnjem letu so osrednja naloga mestnega odbora lokalne volitve, priprava liste za mestne svetnike, ki ima 29 kandidatov, je v teku, prav tako pa tudi za kandidate za četrtne svete. Tudi na letošnjih lokalnih volitvah bo imela stranka svojega županskega kandidata, ki ga bodo predstavili v kratkem. Dobri kandidati, ki bodo imeli tudi dobre programe, lahko prispevajo k večji udeležbi na volitvah. »S stanjem, kakršno je trenutno v MO Ptuj, ne moremo biti zadovoljni,« je poudaril Rožmarin. Spremembe so potrebne na vseh področjih življenja in dela tega okolja, ne samo v šolstvu, športu in na področju razvoja trgovskih centrov. Tudi to je potrebno, vendar brez uspešnega gospodarstva razvoja ne bo. Na letošnje lokalne volitve bodo v Novi Sloveniji na območju cele države šli v prepričanju, da bodo zmagali. Zavedajo pa se, da županov ne narediš kar tako, teči je potrebno na dolge proge.
Ptuj • Letna konferenca Mestnega odbora Nove Slovenije
Ljudem je potrebno bolj prisluhniti
V gostilni Pri Tonetu je bila 10. marca letna konferenca Mestnega odbora Nove Slovenije Ptuj.
tisoč podpisov. Kampanja za	s programi, ki bodo ljudem
lokalne volitve se je v bistvu	blizu. »Bodimo stranka, ki zna
že začela. Pred ljudi, pred	prisluhniti ljudem,« je pripo-
volivce, je potrebno stopiti	ročil Horvat.
Letne konference Mestnega odbora Nove Slovenije se je v odsotnosti predsednice Ljudmile Novak udeležil podpredsednik Jože Horvat (desno).
Foto: MG
Hajdina • 23. seja sveta občine
Pridobiti želijo koncesijo za črpanje vode
Hajdinski svetniki so se 15. marca sestali na 23. redni seji. Čeprav so pričakovali predstavnike investitorja v projekt Megalaxia, so jim ti sporočili, da bodo kaj več o projektu lahko povedali čez deset dni. Decembra 2009 so jim namreč obljubili, da jim bodo o tem, kako daleč so pri zapiranju finančne konstrukcije, lahko več povedali sredi marca leta 2010.
Župan Radoslav Simonič je v uvodu seje svetnike seznanil, kako poteka usklajevanje interesov pri postavitvi nadstreškov pri poslovno-stano-vanjskem centru, saj niso postavljeni popolnoma legalno. Dodatno so na 23. sejo uvrstili dve točki: odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Glasbene šole Ka-rola Pahorja Ptuj in informacijo o postopku ustanovitve interesne zveze občin za področje oskrbe s pitno vodo.
Tako so 15. marca hajdinski svetniki razpravljali kar o 26 točkah dnevnega reda. V večini so jih sprejeli brez razprave.
račun proračuna občine Hajdina za leto 2009 izkazuje 3,6 milijona evrov prihodkov in 3,5 milijona evrov prihodkov, v letošnje leto so prenesli presežek v višini 97.967 evrov. Lansko leto se v občini Hajdina niso zadolževali. Letos pa brez zadolževanja ne bo šlo, saj zaključujejo projekt prve faze podtalnice in gradnjo prvega vrtca v občini, za katerega so na 23. seji sprejeli tudi pravilnik o sprejemu otrok v vrtec. Še največ so na 23. seji razpravljali o spremembi prvega odstavka 39. člena statuta občine Hajdina, ki se nanaša na nadzorni odbor. Svetnica DeSUS-a Jožica Šijanec je predlagala, da naj bi imel po novem nadzorni odbor sedem članov oziroma po enega člana iz vsakega občinskega naselja. Predsednik in trije člani bi morali biti iz opozicije, ostali trije člani pa iz koalicije ali nestrankarsko
Foto: Črtomir Goznik
Hajdinski svetniki v volilnem letu ne bodo pretiravali, do volitev se bodo sestali le še na dveh sejah, je v ponedeljek napovedal župan Radoslav Simonič.
opredeljeni ljudje. Kljub dolgi razpravi, v kateri so nekateri tudi oporekali strokovnost članom nadzornega odbora in pristojnost oziroma nepristojnost obravnave nekaterih zadev, ker so predvsem nadzorniki, se za spremembo statuta v členu, ki se nanaša na sestavo nadzornega odbora, niso odločili. To prepuščajo novi sestavi občinskega sveta. Nekateri svetniki pa so tudi ugotavljali, da o delu nadzornega odbora občine vedo premalo, ker nimajo informacij o njegovem delu. Tudi iz zapisnikov sej nadzornega odbora je težko prepoznati njihovo delo, če nič ne izpostavljajo.
V petih letih sedem vaških središč
Na 23. seji so hajdinski svetniki potrdili tudi sedem investicijskih projektov za ureditev vaških središč, v večini kot
območje nepremične, naselbinske in kulturne dediščine in ureditve zbiralnice ločenih odpadkov v Zgornji Hajdini, glede na to, da so v občini Haj-dina zastavili za cilj ločeno zbiranje odpadkov na izvoru. V ta center bodo Hajdinčani lahko odlagali gospodinjske, komunalne in kosovne odpadke, ki jih zaradi njihovih lastnosti ne morejo zbirati na ekoloških otokih. Vseh sedem občinskih naselij je ruralno urbaniziranih. Spodnja in Zgornja Hajdina predstavljata eno najpomembnejših cestno-prome-tnih križišč v SV Sloveniji. Vaško središče Zgornja Hajdina želijo urediti kot prireditveno središče. Park - plato bo postal poleg tega tudi rekreacijska in izletniška točka, obenem pa tudi osrednji prireditveni in izobraževalni prostor v občini. Predvideva se ureditev celotnega kompleksa v središču
Foto: Črtomir Goznik
Park - plato pred PSC Hajdina, bodo uredili kot prireditveno središče, hkrati pa kot rekreativno in izletniško točko ter osrednji prireditveno-izobraževalni center v občini Hajdina.
vasi, med stavbo Občine Haj-dina in župnijsko cerkvijo. Na Spodnji Hajdini bodo uredili celoten kompleks v središču vasi med kapelico in mitre-jem. V Slovenji vasi načrtujejo ureditev celotnega kompleksa v središču vasi in ureditev ter širitev gasilskega doma. Tudi v Skorbi želijo urediti vaško jedro in celotni kompleks v središču vasi. Hajdoše naj bi po ureditvi vaškega središča dobile atraktivni turistično-iz-obraževalni prostor, drugi cilj pa je ureditev športnega parka Hajdoše. Tudi v tem primeru gre za ureditve vaškega središča kot območja nepremične, naselbinske in kulturne dediščine. Celotno urejanje va-
škega jedra je zapisano tudi v projektu ureditve vaškega središča za Gerečjo vas. V Dražen-cih bodo uredili vaško jedro in celoten kompleks v središču vasi, park, igrišče z otroškimi igrali, športno igrišče in delno vaški dom, ki ga bo potrebno obnoviti tudi v notranjosti. Za ureditev vaških središč želijo v naslednjih petih letih pridobiti 750 tisoč evrov nepovratnih sredstev EU iz Ukrepa 322 Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Hajdinski župan Radoslav Si-monič je svetnike seznanil z informacijo o poteku nastajanja interesne zveze občin za področje obvezne gospodarske javne službe z oskrbo s pitno
vodo. Hajdinčani pri tem ne bodo hiteli, vzeli si bodo čas, kar pa še ne pomeni, da k njej ne bodo pristopili. V primeru interesne zveze občin bi lahko prišlo do odvzema nekaterih pristojnosti občinam oziroma svetom občin, kot je na primer odločanje o podražitvi vode, zato bo potrebno o tej zvezi temeljito premisliti. Pooblastili pa so župana in občinsko upravo, da naredijo vse, da pridobijo koncesijo za črpanje vode, saj se vsi vodnjaki nahajajo na območju občine Hajdina.
Prvič v dvanajstih letih pa bodo hajdinski svetniki tudi odšli na izlet. Obiskali bodo Karlove Vari.
MG
Sp. Podravje • Spet pregledi škropilnic
Škropilnice morajo biti brezhibne
Pred nekaj dnevi so se tudi letos, v skladu z zakonodajo, začeli redni letni pregledi traktorskih škropilnic in pršilnikov. Lastniki so namreč dolžni opraviti testiranje in pregled naprav vsaki dve leti.
»Osnovni namen testiranja je ugotoviti stanje in pomanjkljivosti škropilnih naprav ter uporabnikom zagotoviti ustrezno svetovanje za optimalno uporabo. Pravilno vzdrževane in redno pregledane naprave za nanos fitofarmacevtskih sredstev so pogoj za učinkovito zdravstveno varstvo kmetijskih rastlin in varovanje okolja. Pregledovanje lahko opravljajo le organizacije, ki sta jih za to pooblastila Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Fitosanitarna uprava RS. Za naše področje to nalogo opravlja Biotehniška šola Ptuj. Vsem lastnikom smo že poslali vabila z navodili in razporedom pregledov na terenu, sicer pa si je vse te in še podrobnejše podatke možno pogledati tudi na naši spletni strani http:// kmetijska.scptuj.si,« je o rednih letošnjih pregledih škropilnic
povedal vodja strokovne ekipe pregledov Anton Hanželič.
Kot je še pojasnil, je v sklad z zakonom potrebno opraviti preglede vseh škropilnic na traktorjih ali samohodnih napravah. »Po novem pravilniku pa lahko lastnik nove naprave pridobi znak o pregledu brez opravljenega pregleda naprave, če je predhodno pridobljen certifikat o skladnosti. V tem primeru je naloga lastnika, da pri nadzornemu organu poda predlog za pridobitev znaka o pregledu pred prvo uporabo naprave, vendar najpozneje v šestih mesecih od nakupa te naprave, če predloži dokazilo o nakupu naprave ter listine s tehničnimi podatki o napravi oziroma certifikat o skladnosti. Po pravilniku mora tudi lastnik rabljene škropilnice ali razpršilnika, ki jim do uveljavitve tega pravilnika še ni bil
Tudi letos bo ekipa strokovnjakov s ptujske Biotehniške šole opravljala redne letne preglede škropilnic in razpršilnikov na terenu: od 15. marca do 10. junija.
podeljen znak o pregledu, pred prvim pregledom in vpisom v evidenco naprav nadzornemu organu predložiti dokazilo o nakupu naprave, iz katerega so razvidni čas nakupa in tehnični podatki, ter dokazilo o pridobljenem certifikatu o skladnosti za napravo za nanašanje fitofar-macevtskih sredstev,« je še pojasnil Hanželič in ob tem dodal, da je za pridobitev znaka (dovoljenja) o opravljenem pregledu potrebno, da so vsi prenosniki gibanj (kardanski, verižni ali jermenski) neizrabljeni in brezhibni, sicer pa bodo pregledovali še pretok črpalke in šob, tesnost pokrova rezervoarja, morebitno zamašenost odprtine za izenačitev tlaka, vodostajno kazalo in ostale merilnike, cevovode, sesalne in tlačne vode s filtri ter stanje škropilnih letev in šob. Po uspešno opravljenem pregledu pa bo vsak lastnik naprav dobil nalepko z datumom ponovnega testiranja.
Pregledi in testiranja naprav se bodo zvrstili v vseh občinah na različnih lokacijah; začeli so se v ponedeljek, 15. marca, zaključili pa se bodo 10. junija letos.
Foto: SM
Ptuj • Podhod pod železniško postajo delno že v uporabi
Prehod pod progo za večjo varnost
Prejšnji petek je bila v Ormožu slovesnost ob zaključku projekta Posodobitev železniške proge Pragersko-Ormož. Projekt je vodila Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo. V okviru te investicije so bile na ptujski železniški postaji zamenjane kretnice in podaljšani tiri na koristno dolžino 750 metrov.
!_a
Foto: Črtomir Goznik
Na ureditev že dolgo čaka postajno poslopje, ki je eno najbolj zanemarjenih. Potem ko so pred leti obnovili streho, v zadnjih letih opravili manjša vzdrževalna dela, se na urejanju zgradbe kot celote ni naredilo ničesar. Vse naj bi bilo odvisno od upravljavca, Slovenskih železnic.
Tega dne pa je bil dan v uporabo tudi podhod od postajnega poslopja do perona, ne pa tudi v podaljšku, katerega izgradnjo je financirala MO Ptuj, kjer bodo v čim krajšem času morali namestiti še držalo za pešce na stopnicah, ki vodijo na Rogozniško cesto. Sicer pa Ptujčani svoj prvi podhod, ki vodi z Osojniko-ve ceste na Rogozniško, ne glede na pomanjkljivosti že v celoti uporabljajo. Še bolj bo ta podhod prišel do izraza, ko bo na nasprotni strani železniške postaje zgrajena tudi avtobusna postaja.
Prvi ptujski podhod so poimenovali po Jožetu Majcnu, dolgoletnem šefu železniške postaje na Ptuju, ki so ga leta 2007 upokojili kot vodja nadzorne postaje Ormož, pod katero sodijo vse železniške postaje od Kidričevega do Središča ob Dravi. Njemu gre največja zasluga za to, da je do gradnje tega podhoda prišlo, bil je namreč med najvztrajnejšimi. Zato je Direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo pri Ministrstvu za promet sklenila, da se bo pohod poimenoval po njem.
Kot je povedal mag. Dejan Jurkovič z Direkcije, je bila v osnovnem projektu posodobitve železniške proge Pragersko-Ormož vključena le gra-
Letos društvo praznuje 115-letnico delovanja, saj je bilo ustanovljeno leta 1895 zaradi požara na večji kmetiji v Mihovcih. V domači gostilni so se zbrali kmetje, obrtniki in krajani in ustanovili požarno brambo.
Ves čas so ostali zvesti pro-stovoljstvu in pomoči ljudem v najrazličnejših nesrečah. Društvo šteje 130 članov, se-
Jože Majcen v delu podhoda, bi odprli v kratkem, ker je po držalo (oprijemalo) za pešce.
dnja podhoda od postajnega poslopja do prvega perona. Mestni občini Ptuj gre zasluga, da je bil podhod zgrajen tudi pod preostalimi štirimi tiri, je povedal Jurkovič. Projekt sta delno sofinancirali EU v okviru Kohezijskega sklada in Republika Slovenija, prispeva pa k zmanjševanju ekonomskih in socialnih razlik med državljani EU.
Devetega marca je bil izveden tehnični pregled podaljšanega podhoda za pešce in izhodnih stopnic na Rogozni-ško cesto. Pri tem je komisija ugotovila, da bi bilo za varno uporabo stopnic, ki vodijo na pločnik ob Rogozniški cesti, potrebno dograditi držalo (oprijemalo) za pešce. V MO Ptuj so takoj začeli aktivno-
stavljajo pa ga člani, žene, mladinci, pionirji in veterani. Letos so se že zbrali na zboru članov in ocenili minulo delo. Pred zborom pa je bil tudi izredni občni zbor, na katerem so sprejeli sklep o obnovi gasilskega doma pri Veliki Nedelji. Na tem izrednem zboru so podrobno razčlenili možnosti, kako pristopiti k tej veliki investiciji, ki pa je menda nujno
že v uporabi; preostali del naj 10 na stopnicah namestiti tudi
sti, da bi bilo držalo čimprej zmontirano in bi s tem zadostili vsem pogojem za izdajo uporabnega dovoljenja in bi lahko podhod v celotni dolžini sprostili za uporabo; zdaj je uporaben do prvega perona. Mestna občina Ptuj je v celoti zagotovila tudi denar za podaljšanje podhoda v dolžini okrog 15 metrov in stopnic, ki vodijo na pločnik ob Rogozniški cesti, je povedal mag. Janko Širec, vodja oddelka za gospodarske javne službe MO Ptuj.
V 17 letih osem žrtev vlaka
Jože Majcen je zelo zadovoljen, da je podhod zgrajen v celoti. V prvi vrsti je to objekt za večjo varnost, da ne bo več
potrebna. Ivan Vajda je povedal, da se bodo obnove doma lotili po fazah. Prva faza bo zajela obnovo ostrešja, kritine in kleparska dela. Druga faza bo pomenila obnovo notranjosti doma, predvsem sanitarij in drugih prostorov, ki so tega potrebni. Tretja faza pa bo zajela zamenjavo stavbnega pohištva in obnovo fasade. »V tem trenutku se pripravljajo izvedbeni projekti s tehnično dokumentacijo, tako da o končni vrednosti adaptacije še ne moremo govoriti, gotovo pa vsota ne bo mala. Želimo si, da bi objekt v celoti obnovili do leta 2015, ko bomo praznovali 120-letnico delovanja društva,« je povedal Vajda.
Če želijo projekt realizirati, bodo potrebovali pomoč krajanov. Zato se bodo odpravili k njim s prošnjo, da prispevajo sredstva za obnovo doma. Predvideli so, da bi gospodinjstva v treh letih prispevala po 150 evrov. »Za gospodinjstva je to v teh časih veliko, a če se vsota
žrtev med ljudmi zaradi prečkanja železniških tirov na nedovoljenih mestih, do česar prihaja, ker pač ljudje ubirajo bližnjice, pri tem pa pozabljajo na nevarnosti, ki jih prinaša hoja čez tire. Največ jih je do izgradnje podhoda prečkalo tire na službenem prehodu med postajno zgradbo in tovornim skladiščem ter iz smeri avtobusne postaje proti Qlandii. Še danes pa Majcen ni pozabil
porazdeli na mesece, pomeni to 4 evre na mesec. Za nas pa ta pomoč pomeni ogromno,« je povedal predsednik Vajda.
Vajda upa, da jih krajani tudi tokrat ne bodo pustili na cedilu, saj so jim doslej še vedno pomagali, prav tako pri gradnji omenjenega doma pred 30 leti. Ob obletnici bi ga radi ponovno olepšali, da bo ponos kraju. Vajda je povedal, da se gasilci obvezujejo, da bodo s prostovoljnim delom opravili vsa tista dela, za katera lahko znotraj društva najdejo primerno kvalificirane izvajalce. Na ta način si bodo prizadevali poceniti samo izvedbo in adaptacijo doma.
Tudi lokalna skupnost je menda že pisno potrdila, da bo iz proračuna finančno podprla obnovo. Iščejo pa še tudi druge vire. Računajo predvsem na evropska sredstva iz naslova obnove vasi, iz katerih se lahko obnavljajo vaška jedra in skupni objekti.
Viki Ivanuša
leta 1976, ko je bil še vlakovni odpravnik in ko kljub največjim prizadevanjem ni uspel preprečiti nesreče, do katere je prišlo, ker je občanka prečkala tire tik pred tovornim vlakom. Vlak jo je povozil pred njegovimi očmi. Takrat si je vtepel v glavo, da bo naredil vse, da do takšnih tragedij ne bo več prihajalo. V vseh letih, kolikor je delal na ptujski železniški postaji, je bilo žrtev veliko, še posebej pa v delu od železniškega mostu do železniške postaje. V vseh 17 letih, kolikor je bil šef železniške postaje na Ptuju, je pod vlaki življenje končalo osem ljudi samo na območju do železniškega mostu do železniškega postajnega območja. Morda je bil med njimi tudi kakšen samomorilec, v večini pa je šlo za neprevidnost pri prečkanju železniških tirov, pa tudi za to, ker niso imeli možnosti, da bi čez progo lahko prišli po najkrajši poti. Vesel je tudi, da je podhod zgrajen pod vsemi tiri, kajti sicer bi tretji, četrti, peti in šesti tir, po katerih vozi veliko tovornih vlakov in je frekvenca izredno velika, še vedno predstavljali nevarnost. Po prvotnem projektu bi potnike dobesedno vodili na te tire, prav tako tudi druge občane, zato ni bilo druge izbire kot vztrajati, da se podhod zgradi v celoti, da bi prišli do varne poti z Osojnikove na Rogozniško cesto. »Moral sem biti precej vztrajen, da je prišlo do spremembe prvotnega projekta,« je te dni povedal Jože Majcen. Pritiskal je na odgovorne na železnici, na direkciji RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, na MO Ptuj, da je prišlo do tega prepotrebnega podhoda v celi dolžini in da poteka pod vsemi šestimi tiri, nakladalno
klančino, pod cesto, ki gre mimo tovornega skladišča, z izhodom na pločnik na Rogo-zniški cesti. Podhod je zgrajen tako, da omogoča neovirano uporabo tudi invalidom, ki se vozijo z vlaki, pa tudi drugim občanom, invalidom, ki želijo z Osojnikove na Rogozniško cesto. Do perona I je bil podhod dokaj hitro zgrajen, ker pa je prišlo do spremembe načrta gradnje oziroma do gradnje podhoda pod vsemi šestimi tiri, je bilo temu primerno potrebno spremeniti projekt in tudi zagotoviti dodatni denar. Poleg tega gre tudi za projekt, ki je bil delno sofinanciran z evropskimi sredstvi, katerih poraba je vezana na zelo ostre pogoje.
Jožeta Majcna zaradi poimenovanja podhoda po njem občasno ljudje tudi malo zbadajo, ko mu govorijo, da spomenike po navadi postavljajo mrtvim, ne živim. On pa jim odgovarja: »Bolje, da imam jaz spomenik kot pa mrtvi oziroma žrtve zaradi prečkanja železniških tirov zunaj dovoljenega prehoda.«
Po obnovi tirov in kretnic pa bi bilo nujno, da se v celoti obnovi tudi sam objekt železniške postaje z vsemi spremljajočimi objekti, v zdajšnji podobi železniška postaja mestu in okolici v nobenem primeru ne more biti v ponos. Letos bo proga Pragersko-Ptuj-Ormož-Čako-vec-Kotoriba, povezava z Madžarsko, stara 150 let, odprta je bila 24. aprila 1860. Za tiste čase je bila železniška proga velika pridobitev. Z jubilejem pa bi lahko združili tudi obnovo postajnega poslopja železniške postaje na Ptuju, ki je od vseh postaj nadzorne postaje Ormož bila deležna najmanj vlaganj, pravi Jože Majcen.
MG
Foto: Viki Ivanuša
Predsednik PGD Velika Nedelja Ivan Vajda je predstavil načrte društva za naslednja leta.
Velika Nedelja • Računajo na pomoč krajanov in skupnosti
Ob 120-letnici si želijo prenovljen dom
V PGD V. Nedelja so sklicali tiskovno konferenco, da javnost seznanijo s svojim delom in načrti za prihodnost.
Ljubljana • S seje UO KGZS
Dvig najemnin za skladova zemljišča?
Minuli petek se je v Ljubljani sestal upravni odbor (UO) Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Ob rednem letnem poročilu je bilo slišati tudi o težavah, ki pestijo hmeljarje, pa tudi zanimivo informacijo o morebitnem dvigu najemnin za skladova zemljišča.
Direktor KGZS Igor Hrova-
tič je na seji podrobno predstavil letno poročilo o delu in finančno poročilo KGZS za leto 2009. Povedal je, da so bile aktivnosti KGZS v letu 2009 usmerjene predvsem na področje izvajanja javnih služb v kmetijstvu, na področje usklajevanja predpisov in povečano aktivnost voljenih organov. Pohvalil je delo kmetijskih svetovalcev, ki so zaslužni, da je bila kampanja za vnos zbirnih vlog v letu 2009 uspešna. Zaradi recesije so v lanskem letu tako na Zborničnem uradu kot tudi na kmetijsko-gozdarskih zavodih upoštevali omejitve, ki jih je določila Vlada Republike Slovenije. V predstavitvi poročil je opozoril tudi na problem kritja stroškov pri izvajanju javne službe na kmetijsko-gozdarskih zavodih. Kmetijsko gozdarski zavodi so zaradi pomanjkanja sredstev prisiljeni le-ta pokrivati z dodatnim angažiranjem pri pridobivanju sredstev iz tržne dejavnosti.
Miran Naglič pa je v predstavitvi začetka kampanje vnosa elektronskih zbirnih vlog po-
vedal, da je za izvedbo vnosa na kmetijsko-gozdarskih zavodih pripravljenih 84 vnosnih mest (lokacij kmetijske svetovalne službe), za pomoč vlagateljem pa je ustrezno vsebinsko in računalniško usposobljenih 275 kmetijskih svetovalcev. Problem, ki je nastal v začetku kampanje vnosa zbirnih vlog, se nanaša na okoli 10 tisoč blokiranih KMG-MID-ov. Od tega je okoli 8 tisoč kmetijskih gospodarstev (KMG) blokiranih, ker nimajo določenega namestnika, okoli 2 tisoč pa zaradi drugih neurejenih podatkov v registru kmetijskih gospodarstev. KGZS je zato pozvala vse upravičence, ki imajo zaradi neurejenega stanja blokiran vnos zbirne vloge, da stanje v RKG-ju čim prej uredijo.
1000 ton neprodanega hmelja, KGZS proti dvigu najemnin
Podpredsednik KGZS Marjan Golavšek je v nadaljevanju
Hmeljarji so v težavah zaradi neprodanega hmelja, v KGZS pa ostro nasprotujejo morebitnemu dvigu najemnin za skladova zemljišča.
seje predstavil problem prodaje hmelja. Povedal je, da so odkupne cene prenizke in ne pokrivajo stroškov pridelave. Miran Naglič je pojasnil, da je KGZS pred kratkim na kmetijsko ministrstvo poslala dopis, v katerem ga poziva, da se aktivno vključi
v reševanje te problematike. V dopisu je tudi naveden predlog, da se odobri podaljšanje roka za certificiranje hmelja v letu 2010 vsaj za dva meseca, in sicer do 31. maja 2010.
V začetku marca so namreč hmeljarji razpravljali o težkem
položaju v slovenskem hmeljarstvu, ki je posledica precejšnjih količin neprodanega pridelka iz let 2009 in 2008 zaradi spremenjenih razmer na svetovnem trgu. Veliko slovenskih hmeljarjev je zaradi neprodanega hmelja (neprodanih je več kot
tisoč ton hmelja) v težki finančni situaciji in nimajo sredstev niti za zagon letošnje pridelave, poleg tega pa hmelj v skladiščih hitro izgublja kakovost in s tem tudi tržno vrednost. Razmere na svetovnem trgu s hmeljem so se sicer spremenile že v letu 2008. Svetovna letina hmelja v letu 2008 je bila rekordna glede pridelka hmelja in grenčic. Nadpovprečno visok pa je bil tudi pridelek hmelja v letu 2009. Iz različnih tržnih in poslovnih poročil je razbrati, da so pivovarne dobro preskrbljene s pogodbenimi količinami hmelja, zato - razen redkih izjem - trg s prostimi količinami hmelja miruje.
Med aktualnimi problemi v kmetijstvu pa so člani UO KGZS izpostavili tudi morebitno zvišanje najemnin za kmetijska zemljišča, ki naj bi ga izvedel Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Upravni odbor zbornice je predlagal, da Zbornični urad v sodelovanju s pravno službo pripravi poziv skladu in kmetijskemu ministrstvu proti morebitnemu dvigu najemnin.
SM (vir: KGZS)
Ptuj • Svet za preventivo in vzgojo v prometu opozarja
Bodite pozorni na najnevarnejših odsekih cest
Člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj so na zadnji seji v začetku meseca, opozorili na nekatere najnevarnejše cestne odseke, kjer prihaja najpogosteje do prometnih nesreč, in predlagali ustrezne rešitve.
Kot je pojasnil Franc Kozel, predsednik SPVCP, so na osnovi poročil o številu prometnih nesreč in njihovih posledicah opozorili na nekaj najnevarnejših odsekov cest. Po oceni komisije, ki si je stanje ogledala na terenu, je nevaren odsek na Grajeni, pri mizarstvu Kolarič, kjer ni pločnika in avtobusnih postajališč, zato potniki v rednem linijskem prometu in predvsem šolarji vstopajo in izstopajo na zelo nevarnih mestih. Sicer pa je že v pripravi projekt za izgradnjo pločnika in ustreznega avtobusnega postajališča.
Nevaren je tudi odsek ceste Rogoznica-Nova vas, saj ni pločnikov, kolesarske steze, niti avtobusnih postajališč, zato šolarji vstopajo in izstopajo na zelo nevarnem mestu, pri odcepu za prodajalno. V pripravi je že projekt za rešitev problema pri odcepu za prodajalno El-dar, urediti je treba le še odkup zemljišč.
Posebej problematična je Osojnikova cesta predvsem zaradi prehoda za pešce na zelo prometnem odseku pri prodajalni Borovo, kjer je komisija že leta 2004 opravila ogled in predlagala začasne ukrepe, ki pa žal niso bili izvedeni. Ta prehod pa poleg številnih občanov redno uporabljajo tudi
šolarji OŠ Mladika, zato svet za preventivo in vzgojo ne more dati soglasja o varni šolski poti.
Problematičen je tudi prehod za pešce pri Minoritskem samostanu, kjer je prečkanje čez križišče in glavno cesto zelo nevarno. Svet za preventivo je že predlagal, da se šolske poti preusmerijo po Dravski ulici skozi Mestni park. Tudi vodstvo OŠ Mladika redno opozarja starše in otroke, naj uporabljajo to, varno šolsko pot, žal pa se mnogi šolarji tega ne držijo.
Nevaren je tudi prehod za pešce čez glavno cesto Mari-bor-Ptuj, pred mostom čez potok Studenčnica, saj je za ovinkom in poteka prek več prometnih pasov, zato bi ga bilo treba ukiniti.
Nevaren je tudi bivši prehod za pešce na bližnji Zagrebški cesti, pred lokalom Piano, ki je bil takoj za križiščem in ovinkom. Ker pa prehod pred Pianom ni bil izbrisan, odstranjena pa je bila vertikalna signalizacija, ga mnogi še naprej uporabljajo. Nujno je treba vrisati novi prehod okoli 30 m južneje, pred cvetličarno, kjer bo varneje, označbe dosedanjega prehoda pa je treba izbrisati.
Problematičen je še odsek Osojnikove ceste od Borovega do prehoda pri zgradbi Policij-
ske postaje Ptuj, saj so na tem odseku kar štiri križišča za za-vijalnimi prometnimi pasovi, prek katerih vodijo prehodi za pešce. Po oceni komisije sveta pa križišča niso dovolj osvetljena in vozniki ne opazijo pešcev pravočasno, zato na tem odseku število prometnih nesreč narašča.
Problematičen je tudi odsek Volkmerjeve ceste in ulice 5. prekomorske brigade, kjer je
treba uvesti ukrepe za zmanjšanje hitrosti voznikov, najprimernejše in varno bi bilo kro-žišče.
Tudi Ulica na postajo, odsek med železniško progo in križiščem z Zagrebško cesto, je nevarna, saj je na tem odseku močno povečan promet motornih vozil, kajti mnogi vozniki ga uporabljajo tudi kot bližnjico med občino Videm in Mariborom. Ob ulici poteka
šolska pot, žal pa niso zgrajeni pločniki.
Na Puhovi ulici je nevaren odsek med Ormoško cesto ter uvozno cesto v industrijsko cono. Večina voznikov namreč ne upošteva največje dovoljene hitrosti, z odprtjem novih lokalov v industrijski coni pa se bo promet še povečal. Zato bo nastala nevarna točka tudi v križišču Puhove ulice z ulico, ki vodi v industrijsko cono. Še pred od-
Foto: M. Ozmec
Vse bolj nevaren je odsek od Rogoznice čez Budino in Hajdino proti Tržcu, kjer se je povečal promet tranzitnih tovornih vozil proti Hrvaški, da se tako izognejo nakupu vinjet.
prtjem novih trgovskih lokalov bi bilo treba urediti krožišče.
Nevarna je tudi Mariborska cesta, še posebej odsek med križiščem za Terme Ptuj in hišno številko 65, kajti z izgradnjo obvoznice se je gostota prometa sicer zmanjšala, žal pa so se povečale hitrosti vožnje. Poleg tega mnogi vozniki tovornih avtomobilov ne upoštevajo prometne signalizacije na Hajdini in Budini, saj vozijo po Mariborski cesti, čeprav ne bi smeli. Na celotnem odseku pa je šolska pot, ki poteka po prehodu za pešce, ki je označen s semaforjem. Na južni strani odseka je potrebno zgraditi pločnik, pred naseljem na zahodni strani pa je treba predvideti tehnične ukrepe za umiritev hitrosti na 40 km na uro.
Poleg tega opažajo, da se je na relaciji Biš-Rogoznica-Bu-dina-Hajdina-Tržec močno povečal promet voznikov iz drugih evropskih držav, kot so Češka, Slovaška in Poljska, ki potujejo proti mednarodnemu mejnemu prehodu Gruškovje in se tako izognejo plačilu vi-njet. Zato je potrebno na celotni omenjeni relaciji poskrbeti za varnost vseh udeležencev v cestnem prometu, še posebej najbolj ogroženih skupin, to pa so pešci in kolesarji.
-OM
Foto: SM
Cirkuiane • Še o prihodnosti gradu Borl
Zavajanje in pesek v oci?
Na zadnji članek o prihodnosti gradu Borl, kjer smo povzemali tudi poslansko vprašanje Dejana Levaniča kulturni ministrici Majdi Širca, se je precej ogorčeno odzval cirkulanski župan Janez Jurgec: »Čudim se, zakaj takšna poslanska vprašanja o gradu. Če bi nekdo res želel pomagati, potem bi pričakoval, da pride tudi do mene vsaj na pogovor, lahko bi mu postregel kar z nekaj informacijami! Ne pa, da se to dela mimo lokalne skupnosti na način, kot to dela poslanec Levanič!«
Župan Jurgec najprej pojasnjuje, da gre tokrat že za drugo poslansko vprašanje Dejana Levaniča, ki se nanaša na problematiko znotraj Cirku-lan; prvo je bilo namenjeno vprašanju ureditve mejnega prehode Meje, tokrat gre za prihodnost gradu Borl, ne da bi pred tem vsaj poklical na občino: »Obakrat je poslanec Levanič oblikoval svoje vprašanje brez vsakega pogovora z nami, čeprav bi bilo to zanj tudi koristno. Takšen način ravnanja je zame le leporečje in politiziranje brez vsakega učinka, gre le za pritegovanje pozornosti javnosti.
Glede tega zadnjega vprašanja o Borlu bi lahko Leva-ničevo potezo označil s primerjavo, da je nekdo najprej udaril samega sebe, nato pa se šel tožit, zakaj se je udaril. Pričakoval bi, da poslanec Le-vanič kot član vlade in vodilne koalicijske stranke pozna
ozadje dogajanja okoli obnove Borla, saj je njegova politična stranka tista, ki zavira obnovo gradu!«
Denar za tri gradove preusmerjen v gospodarstvo
Janez Jurgec te svoje trditve razlaga tako: »Nobena velika skrivnost ni več, da je vladna koalicija sprejela sklep o preusmeritvi predvidenih 25 milijonov evrov iz evropskih strukturnih skladov za obnove petih gradov na prioritetni listi kulturnega ministrstva na področje gospodarstva! Tako sta za obnovo z evropskim denarjem predvidena le še dva, ki že imata gradbeno dovoljenje, Borl in še dva druga gradova pa sta zelo gotovo izpadla!«
Jurgec nadalje pravi, da so to informacije »iz prve roke«, ki jih je pred tremi tedni do-
Predsednik odbora za obnovo baročnega dvorca Dornava Franc Za-goršak je za naš časopis povedal, da konkretnih informacij o tem, da naj bi tudi dvorec Dornava izpadel iz prioritetne liste obnove gradov na Slovenskem oz. iz kandidature za evropska strukturna sredstva, nima: »Res pa sem preko medijev slišal ministrico Širčevo, ki je govorila o tem, da je bil precejšen del sredstev za te namene kulturnemu ministrstvu odvzet.« Tudi za dvorec Dornava je projektna dokumentacija v zaključni fazi, vendar še ni izdano gradbeno dovoljenje, tako kot ne za grad Borl.
bil na direktoratu za kulturno dediščino pod okriljem kulturnega ministrstva od pristojne direktorice Damjane Pečnik: »Tudi gospa Pečni-kova ni bila videti navdušena nad to potezo vlade, vendar je povedala, da je praktično gotovo dejstvo, da denarja iz strukturnih skladov za obnovo Borla in še dveh gradov letos ne bo, torej tudi kandidature ne bo. Mislim, da bi takšno zadevo člani vladne stranke že morali vedeti, če so jo sami sprejeli, ne pa da se javno sprenevedajo! Sicer pa bi to informacijo povedal tudi poslancu Levaniču, če bi me poklical. Zato tudi pravim, da gre pri vseh teh vprašanjih bolj za publiciteto, češ, naj ljudje vidijo, kako se zavzemamo za rešitev težav na našem območju! Jaz osebno vidim rešitev tega vprašanja le s skupnim nastopom poslancev in lokalne skupnosti, nikakor drugače!«
Haloze tema za pridobivanje političnih točk
Župana Cirkulan pa enako kot tovrstne »poslansko-poli-tične geste« razburja odnos vlade do Haloz nasploh: »Grad Borl res stoji na območju naše
Župan Janez Jurgec se je ostro odzval na poslansko vprašanje Dejana Levaniča: »Lahko bi se poprej posvetoval tudi z nami oz. z menoj, če sam res ne ve, da je njegova politična stranka denar za obnovo Borla odvzela oz. preusmerila iz kulture v gospodarstvo!«
občine, vendar bi njegova obnova in zagon pomenila napredek turizma za celotne Haloze, ne le za najožje okolje. Ne pravim, da je prejšnja vlada naredila kaj posebnega za grad, je pa vsaj nekaj. Če bi vodilni politiki resnično vsaj malo mislili resno z razvojem in s pomočjo vedno bolj degradiranim Halozam, bi lahko to dokazali tudi z realizacijo obnove gradu. Vidim pa, da so Haloze zgolj zelo hvaležna tema za pridobivanje političnih točk in čisto nič drugega, saj se v teh naših krajih ne naredi nič konkretnega v dobro ljudi. Sam sem povedal v
Ljubljani, da če bi grad Borl stal kje blizu glavnega mesta, bi bil doslej gotovo že obnovljen!«
Ogorčenje cirkulanskega župana se pri tem še ne neha: »Bojim se, pravzaprav sem prepričan, da v tem mandatu vlade za Borl ne bo narejenega čisto nič. Zdaj se sicer nekaj govori celo o neki fazni obnovi gradu, v odvisnosti od tega, koliko bi bilo kdaj denarja na državnem nivoju. Res je, da se projekti za obnovo končujejo, da je zadeva tik pred izdajo gradbenega dovoljenja, to pa je tudi vse. Borl ostaja v klavrnem stanju in takšen nikomur
ne prinaša nič. Tudi morebitni tretji razpis za najemnika je v kontekstu poznavanja dejstev, da denarja iz evropskih strukturnih skladov ne bo, očitno le metanje peska v oči, je brezpredmeten. Sicer sploh ni rečeno, da razpis sploh bo, ampak tudi če bo, čemu in komu je namenjen?!«
Dejstvo je, da sta svoj projekt bodoče namembnosti gradu na kulturno ministrstvo oddala le Anton Krajnc in Miha Pogačnik, vendar je le Krajnc dodal tudi svoj finančni vložek, medtem ko Pogačnik tega ne zagotavlja. »Kolikor mi je znano, je Krajn-čev osebni finančni vložek v obnovo gradu v primeru najemne pogodbe okoli 700.000 evrov. To sicer ni velika cifra za takšen grad, menim pa, da je vsaj resna ponudba in osnova za začetek del. Ko se nekaj začne delati, se potem tudi lažje nadaljuje in dokonča.«
Janez Jurgec svoj dogovor zaključuje z besedami, da mu je političnega manevriranja okoli obnove gradu resnično dovolj in da naj se grad ne izrablja za politično promocijo nekaterim ljudem in stranki v času, ko so se začele letošnje predvolilne kampanje.
Sicer pa bo, glede na povedano, zelo zanimivo prebrati (tudi) odgovor kulturne ministrice Majde Širca, ki ga pričakujemo konec tega oziroma v začetku naslednjega meseca.
SM
Opravičilo
V prejšnjem sestavku z naslovom Borl na situ politike smo napačno zapisali, da je eden od interesentov za najem gradu Miha Baloh. Pravilno se ime interesenta glasi Miha Pogačnik. Za napako se opravičujemo.
Dornava • Z občnega zbora gasilske zveze
Letos dva velika dogodka
»Gasilska zveza občine Dornava, ki povezuje štiri prostovoljna gasilka društva, je v minulem letu uresničila vse zadane cilje in naloge,« je ob letošnjem občnem zboru povedal predsednik zveze Jožef Hojnik.
Ob opravljenih izobraževanjih, sejah in tečajih, kjer so se gasilci usposabljali za nove naloge, so se udeležili tudi kar nekaj tekmovanj ter jih pripravili tudi sami, izvedli so tudi vajo reševanja v požaru v Zavodu dr. Marijana Borštnarja, varovanje Poli maratona ter posodobili vozila: »Na srečo v naši občini ni bilo požarov, smo pa večkrat posredovali in pomagali občanom zaradi poplav in izlivov vode.«
Letošnje leto pa bo za dor-navsko gasilsko zvezo precej slovesno, saj bodo julija obeležili 110-letnico PGD Dornava, mesec dni prej, junija, pa naj bi se zgodilo še odprtje ene največjih pridobitev tako za gasilce kot za krajane Polen-šaka: odprtje nove gasilsko-kulturne dvorane v tem kraju. »Sicer pa moram pohvaliti delo vseh naših prostovoljnih
članov, zelo vesel pa sem tudi dejstva, da se nam za prihodnost ni treba bati, saj imamo
veliko mladih, novih članov, tudi v pionirskih ekipah,« je še povedal Hojnik, čeprav ob
tem ni skrival skrbi zaradi vedno novih nalog gasilcev, ki jim niso več kos ne glede zna-
nja in ne glede opreme: »Gre za zdaj že splošno problematiko reševanja ljudi in imetja ob naravnih katastrofah, ki jih je vedno več, gasilci pa nismo ustrezno opremljeni in usposobljeni za takšne primere. Zavedamo se, da smo v prvi vrsti humanitarna društva in ni dvoma, da bomo v vseh primerih priskočili na pomoč ljudem, domačinom in drugim v stiskah, vendar se bojim pomisliti na morebi-
Foto: SM
Predsednik Gasilske zveze občine Dornava Jožef Hojnik je delo zveze ocenil kot uspešno, skrbi pa ga neustrezna opremljenost in premajhna usposobljenost gasilcev za pomoč in posredovanje v hudih naravnih ujmah.
Eden največjih dogodkov za gasilce pod okriljem OGZ Dornava bo gasilskega doma na Polenšaku.
Foto: SM
junijsko odprtje novega vaško-
tne nesreče gasilcev z bolj ali manj tragičnimi posledicami. Naši člani nimajo ustrezne opreme za delo na strehah, niti nimamo dovolj sredstev za nakup, prav tako pa ni na voljo ustreznih usposabljanj in izobraževanj. Če se kakšen gasilec ob reševanju ponesreči, si ne upam pomisliti na posledice. Res je, da so naši člani zavarovani za primer civilne odgovornosti, vendar pa celotno odgovornost nosi društvo, lahko tudi zveza, vedno pa odgovorni v društvu ali zvezi. Menim, da na tem področju, zlasti glede izobraževanja, usposabljanja in primerne opreme za posredovanje v naravnih ujmah država naredi veliko premalo, kar bo slej ko prej treba rešiti!«
Sicer pa so si v dornavski gasilski zvezi tudi v letošnjem planu zadali podobne cilje in naloge kot lani, tudi finančna sredstva iz občinskega proračuna za delovanje zveze ostajajo enaka - 12.500 evrov: »Letos bomo tako kot vedno poskrbeli za izobraževanja članov, pripravili in udeležili se bomo različnih gasilskih tekmovanj ter zavarovali operativne člane društva, vozila in izvedli potrebne zdravniške preglede.«
Foto: SM
8 Štajerski
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
petek • 19. marca 2010
Gornja Radgona • Pred sejmom MEGRA (23.-27. marec)
Sejem s trajnostno perspektivo
Letošnji mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov MEGRA se bo v organizaciji Pomurskega sejma v dneh od torka do sobote (23.-27. marca) predstavljal pod geslom Trajnostno perspektiven.
Osnovna sejemska vizija bo ljudem in naravi ponujala prijazno gradnjo in kulturo bivanja. Še zlasti bo izpostavljena racionalna poraba energije in njeni obnovljivi viri ter energetsko varčna in naravna gradnja, prilagojena klimatskim spremembam.
Sejem bodo popestrile posebne razstave s predstavitvijo proizvajalcev hiš, gradbenih elementov, stavbnega pohištva, izolacij, urejanja okolice in kritin. Sodelovalo bo 410 razstavljavcev iz 15 držav, ki bodo na 18.000 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavili gradbene materiale in konstrukcije, izolacije, instalacije, ogrevalno in hladilno tehniko, čistilne naprave, gradbeno mehanizacijo, opremo in orodja, projektantske in gradbene storitve ter zaključna dela v gradbeništvu. Udeležili
se ga bodo najpomembnejša podjetja in obrtniki s področja gradbeništva. Strokovni del bo namenjen aktualnim posvetom s tematiko investicij v Pomurju, prometni infrastrukturi, stanovanjski gradnji, zakonodaji na področju gradbeništva in subvencijam za obnovljive vire energije. V okviru sejemske prireditve bodo podeljeni tudi znaki kakovosti v graditeljstvu. Posebna pozornost bo namenjena mladim, ki bodo prejeli koristne informacije na skupinski predstavitvi gradbenega izobraževanja in poklicnih možnosti v gradbeništvu. Predstavljen bo poklic kleparja in krovca, učenci višjih razredov osnovnih šol pa bodo tekmovali v izdelavi mozaika iz keramike. Pomen in poudarek bo namenjen mednarodnemu ko-operacijskemu srečanju, saj bo pripravljen slovensko-madžar-
Prizorišče zunanjega dela sejmišča
ski gradbeni forum s sodelovanjem ekonomskega oddelka veleposlaništva republike Madžarske in Gospodarska zbornica Slovenije ter Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala. Na njem se bodo srečali predstavniki prirediteljev, Slovenski gradbeni grozd, Slovenska gradbena tehnološka platforma in slovenska podjetja ter predstavniki Zveze gradbenikov, Gradbenega in inovacijskega grozda ter podjetja iz sosednje Madžarske.
Sejmišče bo odprto od 9. do 18. ure, razen zadnji dan (27. marec), ko se bodo sejemska vrata zaprla uro prej. Cena vstopnice bo znašala 3 evre za mladino in 5 evrov za odrasle, za otroke do sedmega leta starosti v spremstvu staršev pa vstopnine ne bo. Za parkirni prostor bo treba odšteti dva evra.
Niko Šoštarič
Markovci • Obisk podjetja MCK
p	■ ^■■■	I |V v
Eno največjih razstavišč kopalnic v Sloveniji
Podjetje MCK je leta 1992 ustanovil Franc Janžekovič, ki je vse od takrat tudi njegov direktor. Razvilo se je iz popoldanske obrti, katere dejavnost je bila montaža centralnih kurjav in vodovodnih inštalacij, danes pa se med drugim ponaša z enim največjih salonov kopalnic v Sloveniji, v katerem je na ogled več kot 80 kopalnic.
Videm • J. Cafuta odgovarja
»Ne gre le za en kilometer razlike!«
»Prvotna lokacija podjetja je bila v Borovcih, kjer je bila sprva samo majhna trgovina. Nato pa smo se iz leta v leto
širili po svojih zmožnostih in se leta 2005 preselili na novo lokacijo v Novo vas pri Markovcih. Danes imamo zaposlenih 24 delavcev in zraven trgovine opravljamo še montažo centralne kurjave, vodovodnih in plinskih inštalacij ter keramičarska dela,«
je pojasnil Janžekovič, ki se je za odprtje takega podjetja odločil zaradi svojega poklica - opravljal je namreč delo monterja centralne kurjave.
»Kmalu za tem smo zaradi potreb strank prav tako začeli celovite obnove kopalnic, ki vključujejo vsa obrtniška dela, kar počnemo še danes, ko imamo tudi 1200 kvadratnih metrov prodajnih površin. Imamo namreč velik
razstavni prostor keramičnih ploščič in kopalniške opreme domačih ter tujih proizvajalcev,« je dejal direktor podjetja, ki pravi, da se od podobnih razlikujejo prav po opravljanju celotnih storitev, ki torej vključujejo vsa montažna dela, potrebna za obnovo kopalnice ali pa za strojne inštalacije v hišah oziroma večjih objektih. Prav tako nudijo tudi celoten izris kopal-
Stavba podjetja, v kateri je razstavljenih tudi več kot 80 kopalnic.
nic in se ponašajo s storitvijo celotne prenove kopalnice v enem tednu.
Veliko zanimivih načrtov imajo tudi za prihodnost, saj ima Janžekovič za podjetje, ki ima na leto več kot 1000 strank po celi Sloveniji, še kar nekaj želja, vendar priznava, da tudi v tej branži trenutno gospodarsko stanje ni lahko.
Ljudem, ki se odpravljajo naročit tako pomemben prostor v hiši, kot je kopalnica, sogovornik svetuje, da imajo svoje želje: »Najbolje je, da stranke, preden se odločijo in izberejo kopalnico, pridejo v trgovino z nekimi cilji, potrebami in željami, saj je potem veliko lažje zanje pripraviti primerno ponudbo.« Odločitev pa, razumljivo, ni vedno lahko, saj je izbira ogromna in tudi cene se močno razlikujejo glede na želje strank.
Ko se stranke odločijo za prenovo omenjenega prostora, pa delavci opravijo storitev v več korakih: prvi je načrtovanje kopalnice, sledijjo rušenje, izvedba kanalizacije, vodovodnih, toplovodnih in elektro inštalacij ter zidarska dela. Na koncu delavci še položijo keramiko in sestavijo kopalniško opremo.
Polona Ambrožič
Na zadnji zapis o odpovedani pogodbi za šolske prevoze med Občino Videm in zasebnim podj'etj'em zakoncev Cafuta se je ponovno oglasil Janez Cafuta, ki pravi, da podatek ravnate-lj'ice Helene Šegula o enem samem kilometru razlike v prenovlj'enih linijah ne velja.
»Za sklop šolskih prevozov za OŠ Leskovec je bilo po dokumentaciji razpisanih 122 kilometrov dnevno, kar znaša letno 23180 kilometrov in za kar je bila naša pogodbena bruto cena 40.220, 00 evrov. Že na začetku šolskega leta, septembra, smo začeli skupaj z OŠ Videm usklajevati predvidene vozne rede glede na dejanske razmere in vsebino podaljšanih voznih linij glede na število vozačev in glede na urnik OŠ Leskovec.«
Janez Cafuta z dokumentacijo dokazuje opravljanje vseh krožnih prevozov na vseh lini-
jah zjutraj in popoldan za OŠ Leskovec ter ob tem pravi: »Skupaj smo v enem dnevu na vseh opisanih linijah, pet krogov v jutranjih prevozih in prav toliko v popoldanskih, naredili 175,8 kilometra dnevno in ne le razpisanih 122 kilometrov. To pomeni, da v enem letu opravimo za 10.070 kilometrov več, kar je, preračunano v denar 17.471,50 evra več stroškov letno. Dejansko število kilometrov bo na terenu tudi ugotavljala nevtralna komisija sodišča!«
Cafuta je sicer tudi nadvse ogorčen zaradi objavljene karikature ob članku o škodi, ki je bila po njegovih preračunih strojena podjetju zaradi odpovedi prevozov, pravi pa še, da je občina minulo leto objavila nekaj let stare razpisne pogoje, v katerih ni upoštevala sprememb oz. novih voznih linij, ki so po njegovih besedah drugačne od razpisanih že od leta 2005.
SM
Janez Cafuta
Foto: NS
Foto: SM
Ptuj • Zbor članov Društva diabetikov
Drugačen pristop pri oskrbi
V restavraciji Gastro na Ptuju je bil 13. marca zbor članov Društva diabetikov Ptuj, ki se ga je udeležilo blizu 200 članov in nekaterih gostov.
V	imenu Zveze društev diabetikov Slovenije se ga je udeležil predsednik Janko Kušar, od županov pa le ptujski župan dr. Štefan Če-lan, ki se je v imenu mesta zahvalil za njihovo dejavnost, zlasti še na področju samokontrole in tega, da do bolezni sploh ne pride, in predstavnik občine Videm mag. Janez Merc.
V	kulturnem programu so nastopile članice ženske vokalne skupine Spominčica. Izredno zanimivo predavanje pa je tokrat pripravil Damjan Justinek, dr. med., spec. int. medicine in diabetolog. Govoril je o zapletih pri sladkorni bolezni, na kratko pa se je tudi sprehodil po evropskem in svetovnem kongresu diabetologov. Prepričan je, da če slovenski di-abetologi ne bi hodili po svetu, bi sladkorno bolezen še zmeraj zdravili tako kot pred 20 leti. Danes v svetu umre več ljudi zaradi pomanjkanja inzulina kot zaradi zapletov. Na svetovnem kongresu so tudi predstavili nove smernice zdravljenja za nosečnice, zdravljenja bolezni ustne votline in dlesni ter pri samokontroli krvnega sladkorja. Novost oskrbe sladkorne bolezni je drugačen pristop; do nedavnega se je učilo o tem, kako
Letošnjega zbora diabetikov s Ptujskega in Ormoža se je udeležil tudi predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Janko Kušar.
živeti s sladkorno boleznijo, po novem pa, kako živeti brez nje. Justinek je povedal, da si 80 odstotkov bolnikov zelo rado meri krvni sladkor, manj pa je tistih, ki so na podlagi rezultata merjenja pripravljeni tudi ukrepati. Pomembno pa je tudi, da se dovolj zgodaj v zdravljenje uvede inzulin. Samokontrolo je potrebno izvajati glede na aktivnosti, prehrano in zdravila. Predvsem pa samokontrola pomeni planiranje. Zapleti pa se dogajajo, če nisi priden kot mravlja in čebelica, je poučil diabetolog Damjan Justinek, ki je tudi povedal, da je zdravstvena oskrba diabetikov v Sloveniji dobra, da pa se zapleta glede
oskrbe teh bolnikov v splošnih ambulantah. Nezaceljena rana je pri diabetikih najhujša stvar, vnetij med prsti pa se diabe-tologi najbolj bojijo. Diabetiki morajo zato zelo paziti, da ne pride do ran, posebej skrbno si morajo zato vsak večer pregledati stopala oziroma noge.
Marija Velikonja, predsednica Društva diabetikov Ptuj, je tudi v poročilu o delu za leto 2009 nanizala številne aktivnosti, s katerimi so se ukvarjali med letom, da bi bilo življenje sladkornih bolnikov čim kvalitetnejše, da bi lahko živeli kot zdravi ljudje. Še naprej si bodo prizadevali, da bi število svojih članov povečali, da bi bilo čim
več sladkornih bolnikov s Ptujskega in Ormoža vključenih v društvene aktivnosti. Skrbeli bodo za tudi za družabno in društveno življenje. Program dela za letos, podprt s finančnim načrtom, bodo po potrebi dopolnjevali. V izvršni odbor društva so kot nadomestno članico izvolili Marijo Šumandl.
Predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Janko Ku-šar je tudi tokrat pohvalil delo ptujskega društva, gre za eno najboljših društev v Sloveniji. Delo društev je za sladkorne bolnike izrednega pomena, zato bi se jih moralo še veliko več včlaniti, da bi lahko bili še uspešnejši v boju s to kronično in zahrbtno boleznijo, ki bolnika spremlja vse življenje. Zaskrbljujoče je, da se število sladkornih bolnikov povečuje iz leta v leto, še zlasti pa je zaskrbljujoč podatek o tem, da se povečuje število mladih bolnikov. Stroka pravega odgovora na to ne pozna. Zdravstvena oskrba sladkornih bolnikov v Sloveniji je primerljiva z EU. Po dolgih letih prizadevanj je bil sprejet Nacionalni program obvladovanja sladkorne bolezni, prav tako akcijski program za dve leti, potrebno pa ga bo pričeti čim prej uresničevati.
MG
Ljubljana • Študentski protesti proti omejitvam dela
Študentje Pahorju predali jajca
Skupina predstavnikov študentskih klubov je v protest proti predlogu zakona o malem delu premierju Borutu Pahorju v ponedeljek pred vlado predala jajca, ki simbolizirajo študentske klube. Omenjeni zakon ocenjujejo kot slab in pripravljen brez dialoga ter v primeru sprejetja napovedujejo še obsežnejše proteste.
Skupina okoli 150 predstavnikov študentskih klubov, med njimi tudi predstavniki Kluba ptujskih študentov, so želeli vladne predstavnike opozoriti, da je zakon o malem delu slabo in pavšalno pripravljen. Pred vladnim poslopjem jih je sprejel tudi premier Borut Pahor, študentje pa so mu v znak nestrinjanja s predlogom zakona predali škatlo kokošjih jajc. Predal jih je predsednik Zveze študentskih klubov Slovenije Marko Funkl, zakaj prav jajca, pa pojasnjujejo takole: »Jajca zato, ker ima Slovenija obris kokoške, ki je tudi v grbu Zve-
ze študentskih klubov Slovenije. To so plodna jajca iz cele Slovenije in želimo, da so taka še naprej in jih naslednjič ne bo treba prinesti v kakšni drugi obliki.«
Študentje so prepričani, da je vlada v predlogu zakona o malem delu pozabila na študentske klube, ki po njihovem dobro delajo. Ne želijo si namreč, »da vsi projekti v lokalnem okolju propadejo, ker financiranja zanje ne bo več«. Predlog zakona o malem delu so ocenili kot slabega zlasti za študenta, saj jim jemlje kar nekaj pravic. Pahorja so opozo-
Študentje so pred vlado Pahorju predali jajca.
rili, da je študentsko delo trenutno socialni korektiv, ki ga potrebujejo, dokler ne dobijo novih štipendij, dovolj postelj in dokler ne uredijo ostalih socialnih transferjev.
Premier je izrazil pripravljenost za pogovore in študentom dejal, da je ravno pogovor način, da pridejo do pametne rešitve. Pojasnil je, da se je s študenti srečal in se še namerava, pričakuje pa, da bodo poskušali rešitve najti konstruktivno. Ob tem je tudi dejal, da nekatere spremembe zagotovo bodo sprejete, a da so tako on kot predstavniki ministrstva ponovno pripravljeni sesti za skupno mizo s študenti.
»Kar je vaš interes, je verjetno tudi naš, in to je, da čim prej doštudirate in dobite dostojno plačo za začetek vašega dela,« je dejal premier. Problem po njegovih besedah pa je, da se študentom sedaj bolj splača delati kot hitro doštudi-rati. Slabo je, »da je treba študentu misliti zlasti na to, kako bo preživel in ne, kako bo do-študiral,« je še dejal. Strinjal pa se je tudi z vzkliki študentov, da študentje za preživetje potrebujejo denar.
Omenjenega protestnega shoda so se udeležili tudi predstavniki Kluba ptujskih študentov. Predsednik Andrej Čuš je pojasnil, da so od študentskega dela odvisni praktično vsi študentje. »Ena tretjina študentov pa brez dela sploh ne bi mogla študirati, da ne govorimo o nu-denju projektne aktivnosti v vseh lokalnih okoljih po Sloveniji,« je prepričan Čuš.
Minister za delo Ivan Sve-tlik je vladni predlog zakona o malem delu, ki omejuje število delovnih ur, s katerimi lahko študentje, dijaki, upokojenci in brezposelni zaslužijo svoje prihodke, predstavil v petek. Predlog malo delo omejuje na 728 ur na leto, bruto prejemek na uro postavlja v okvir med 3,5 in 8 evrov in prinaša 29,5-od-stotno obdavčitev dela. Ob tem spreminja tudi delež, ki ga od študentskega dela dobijo študentske organizacije, servisi in drugi. Omenjene spremembe študentje ocenjujejo kot nesprejemljive. Predlog zakona je v javni razpravi, ministrstvo pa predloge in pripombe zbira do 12. aprila.
Dženana Becirovic
Od tod in tam
Ptuj • KPŠ sofinancira projekte mladih
Klub ptujskih študentov (KPŠ) je prejšnji teden objavil razpis za sofinanciranje projektov mladih v upravni enoti Ptuj. Prijavijo se lahko društva, klubi in organizirani mladina, rok za oddajo prijav pa je 29. marec. Že ob
prevzemu funkcije predsednika KPŠ je bil eden izmed smelih načrtov Andreja Čuša spodbuditi mlade h kreativnosti in jim za realizacijo idej ponuditi tudi določena finančna sredstva. »V Klubu ptujskih študentov se zavedamo, da so mladi aktivni ter želijo izraziti svoje talente in ustvarjalnost. Vendar pa se velikokrat zgodi, da ostanejo dobre ideje nerealizirane, ker ni dovolj finančnih sredstev. Tako KPŠ objavlja razpis za sofinanciranje projektov mladih v višini tisočevrov. Cilj je finančno podpreti ideje mladih in jim s tem pomagati pri realizaciji njihovih idej in načrtov. Gre za prvi takšen razpis na našem širšem območju,« je pojasnil Čuš. Za pridobitev sredstev se lahko prijavijo društva, klubi in organizirana mladina, ki so dejavni na kateremkoli ustvarjalnem področju. Pogoj je le, da projekti vsebujejo povezavo z naslednjimi vsebinami: participacija mladih, ustvarjalnost, spodbujanje koristnega preživljanja prostega časa, izobraževanje, pomoč vrstnikom, povezovanje mladih ter razvoj socialnih veščin. Razpisna dokumentacija je ves čas trajanja razpisa, torej do konca marca, na voljo vsak delovnik med 10. in 12. uro v Kavarni ptujskih študentov in na spletni strani Kluba ptujskih študentov.
Dženana Becirovic
Ptuj • Župan sprejel varaždinske vzgojiteljice
V poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju je župan dr. Štefan Čelan 13. marca pripravil sprejem za 50 vzgojiteljic in vzgojitelja iz pobratenega Varaždina, ki jih je vodil predsednik združenja vzgojiteljev Varaždina Krešimir Plantak. Varaždinski vzgojitelji so Ptuj obiskali na povabilo Vrtca Ptuj, s katerim jih veže večletno uspešno sodelovanje, ki so ga vzpostavili na eni od olimpijad vrtcev Hrvaške. Sprejema so se udeležili tudi zaposleni Vrtca Ptuj skupaj z ravnateljico Boženo Bratuž in hrvaškim prijateljem pripravili lep sprejem ter jih podrobneje seznanili s svojim delom. Ptujskega župana veseli, da sta občini uspeli vzpostaviti tako pristno sodelovanje, ponosen pa je tudi na delo in uspehe ptujskega vrtca.
MG
Ljutomer • Občni zbor Združenja veteranov
Člani ljutomerskega Združenja veteranov vojne za Slovenijo so v minulem letu največjo pozornost namenjali pristnim prijateljskim odnosom med veteranskimi vrstami, zlasti pa je njihova skrb temeljila na udeležbi ob praznovanjih najpomembnejših jubilejev iz preteklega obdobja. Združenje je lani opravilo številne aktivnosti, med pomembnejše pa velja omeniti sodelovanje na osrednji slovesnosti ob dnevu državnosti, na kateri se jim je uresničila dolgoletna želja - odprli so namreč samostojno razstavo »V boju za samostojno Slovenijo«, je v poročilu med drugim povedal predsednik Alojz Filipič (na fotografiji).
NŠ
Foto: DB
Foto: MG
Foto: MG
Foto: NS
Hardek • Četrti hišni sejem Avtocentra Ormož
Občudovali nove in stare traktorje
Minuli sončni konec tedna so v Avtocentru Ormož na Hardeku izkoristili za 4. hišni sejem, na katerem so predstavili predvsem kmetijsko mehanizacijo. Da je bilo dogajanje zanimivejše, so s svojo prisotnostjo poskrbeli tudi člani društva Steyr, ki so razstavili svoje pološčene starodobne traktorje.
Dvorišče Avtocentra Ormož je bilo oba dneva lepo zapolnjeno, večinoma z moškimi firbci, ki so razpravljali o znamkah, opremi, porabi, zmogljivosti posameznih traktorjev. Marsikdo se je ustavil tudi ob nališpanih starih traktorjih ali pa ob rabljeni mehanizaciji, ki so jo na sejem pripeljali zasebni ponudniki in upali, da bodo sklenili kupčijo.
Direktor Miran Topolovec je povedal, da je to le ena od več prireditev, ki jih vsako leto za svoje stranke pripravijo v centru, ki se ukvarja s prodajo,
servisiranjem in tehničnimi pregledi avtomobilov, motornih koles in kmetijske mehanizacije. Hišne sejme pripravljajo vsako pomlad, lani pa so pripravili tudi Miklavžev sejem. V centru je zaposlenih 35 ljudi, v maju pa načrtujejo predstavitev motorjev in preventivne vzgojne akcije skupaj s policijo.
Milan Munda, vodja prodaje kmetijske mehanizacije, je povedal, da so začeli s prodajo traktorjev znamk Zetor in Fiat, danes pa so v prodajnem programu traktorji znamk Steyr,
Foto: Viki Ivanuša
Poleg traktorjev so tokrat največ pozornosti pritegnili priključki podjetja Regent, ki so novi v ponudbi Avtocentra.
Case in New Holland ter vinogradniška mehanizacija Pa-squalli in priključki Regent.
V Sloveniji se po njegovem mnenju še vedno najbolj prodajajo traktorji New Holland, ki jih imajo naši kmetje najraje. Cene traktorjev se gibljejo od 19.000 do 150.000 evrov ali več. Največ pa prodajo traktorjev do 100 KM. Kmetje se po večini odločajo za klasično opremo, nekateri pa posegajo tudi pa bolj izpopolnjenih verzijah. Večina traktorjev ima hitrost do 40 kilometrov na uro, obstaja pa tudi opcija do
50. Letno prodajo okrog 30 traktorjev.
Munda je v krajšem pogovoru povedal tudi to, da je vozni park naših kmetov precej star, kar ugotavljajo zlasti pri tehničnih pregledih in pri servisiranju traktorjev. Avtocenter na svojem dvorišču namreč ponuja celotno ponudbo od prodaje mehanizacije, rezervnih delov do servisiranja. V ta namen imajo tudi mobilno enoto, ki traktor popravi na domu. S svojimi uslugami pokrivajo Ormož, Ptuj, Maribor in tudi del Prekmurja. Njihovi mehaniki se zato redno izobražujejo pri posameznih proizvajalcih.
Poleg traktorjev gredo v prodajo tudi plugi za osnovno obdelavo tal in vrtavkaste brane. V zadnjem času pa je več povpraševanja tudi po česalih, ki se uporabljajo predvsem na vodovarstvenih območjih, kjer je prepovedana uporaba kemičnih zaščitnih sredstev.
Viki Ivanuša
Slovenija • Kako bo s kmetijskimi zavarovanji
Zavarovalnica Maribor z ostrim sitom
Med kmeti se že nekaj časa kot požar širi informacija, da naj bi Zavarovalnica Maribor odstopila od sklepanja zavarovalnih pogodb za kmetijske pridelke. Morebitna takšna gesta bi lahko pomenila rušenje nedolgo tega vzpostavljenega zavarovalniškega sistema za kmetijsko proizvodnjo, v katerem kot 50 % sofinancer nastopa država, občine kljub možnosti praviloma ne sofinancirajo polic, tako da drugih 50 % plača kmet - zavarovanec.
Ob Zavarovalnici Maribor premije za kmetijska zavarovanja sklepajo še tri zavarovalnice, med njimi je zagotovo največja Zavarovalnica Triglav, ki ima na tem področju skupaj z mariborsko kar 80% delež, zato poznavalci razmer pravijo, da z morebitnim izstopom mariborske zavarovalne hiše sistem zavarovanj ne more več obstati.
Dejstvo je, da so vse zavarovalnice že nekaj časa opozarjale, da se zaradi vedno hujših naravnih ujm in posledično
V letu 2008 je bilo sklenjenih 22.895 zavarovalnih polic v kmetijstvu, lani pa je bilo do sredine leta zavarovanih približno 34 % kmetij in 38 % kmetijskih površin.
velikih škod na področju kmetijskih zavarovanj srečujejo z nemajhnimi izgubami in še najmanj, kar je bilo pričakovati, je bil dvig zavarovalnih premij in višje odbitne franšize. Tudi lani (oz. konec leta 2008) zvišan odstotek državnega sofinanciranja na 50 % (prej je bil 10 % nižji) težav zavarovalnic ni reševal; že v začetku lanskega leta je bilo tako slišati, da zavarovalnice od tega povišanja državnega deleža nimajo nič, da so le servis države, saj denar gre h kmetom. Res je sicer, da se je malenkostno povečal delež zavarovancev in obseg zavarovanj, vendar so bile tudi škode toliko višje, nejevolja lastnikov zavarovalnic pa vse večja. Predlogi zavarovalnic o novem sistemu zavarovanja v kmetijstvu na podlagi javno-zasebnega partnerstva doslej
niso bili upoštevani, porazno finančno stanje v kmetijskih zavarovanjih pa je očitno pripeljalo do določenih ukrepov s strani zavarovalnic.
Tuje
pozavarovalnice odstopile od kritja poljščin in plodov
Kaj se pravzaprav dogaja in koliko je resnice v novicah o odstopu Zavarovalnice Maribor iz segmenta kmetijskih zavarovanj, smo preverili kar pri odgovornih, kjer so nam pojasnili, da ne gre za popoln izstop, ampak za selektivno sklepanje tovrstnih zavarovanj v prihodnje: „V Zavarovalnici Maribor smo v letu 2010 zaradi razmer na pozavarovalnem
trgu, zaradi zavarovalno-teh-ničnega rezultata kmetijskih zavarovanj ter pričakovanj lastnikov glede boljših poslovnih rezultatov začeli s selektivnim sklepanjem kmetijskih zavarovanj posevkov in plodov. To ne pomeni, da jih ne sklepamo več, res pa je, da pozornost namenjamo izbiri rizikov, ki jih zavarujemo, višini premije, škodnemu rezultatu in lojalnosti zavarovancev."
Razloge za takšno potezo zavarovalnice pa odgovorna za stike z javnostjo pri Zavarovalnici Maribor, Natalija Postru-žnik, navaja naslednja dejstva: „Neurja so v preteklih letih povzročila izjemno veliko škode na kmetijskih površinah, kar je eden od najpomembnejših razlogov za slabše lanskoletne rezultate zavarovalnice Delničarji naše zavarovalnice so za zagotavljanje primerne kapitalske ustreznosti konec
leta 2009 tudi izvedli dokapi-talizacijo v višini 14,2 milijona evrov, s strani agencije za zavarovalni nadzor (AZN) pa je zavarovalnica dobila zahtevo, da se do sredine leta 2010 še dodatno dokapitalizira."
Toda to še ni vse; kot pravi Postružnikova, so se zgodili tudi pritiski s strani tujih pozavarovalnic: „Predstavniki nekaterih vodilnih tujih pozavarovalnic so v novembru 2009 dali jasno vedeti predstavnikom zavarovalnic, ki v Sloveniji zavarujemo tveganja kmetijske pridelave, predstavnikom Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in obeh slovenskih pozavarovalnic, da pozavarovalnega kritja za zavarovanje tehničnega rezultata na področju posevkov in plodov ne bomo dobili. Tveganj brez ustreznega pozavarovalnega
Zavarovalnica Maribor se je zaradi negativne bilance na področju kmetijskih zavarovanj odločila za precej selektiven način sklepanja zavarovalnih polic v letošnjem letu.
Država letos za sofinanciranje 12,3 milijona evrov
Letos je država z objavo ustrezne uredbe za sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje in vzreje vodnih živali v ribogojnicah odobrila dobrih 12,3 milijona evrov. (lani 10 milijonov). Letošnja uredba prinaša nekaj novosti. Tako se pri zavarovanju posevkov, nasadov in plodov upošteva najmanj 15-odstotna odbitna franšiza, zavarovalna vsota na hektar je pri zavarovanju posamezne kmetijske kulture navzgor omejena, pri zavarovanju živali pa je sofinanciranje premije enotno in znaša 30 odstotkov. Dopustna zgornja meja znaša 50 odstotkov, kar pomeni, da lahko to razliko sofinancirajo občine. Prav tako po novem izvajalcem zavarovanj ni potrebno sklepati pogodb z Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, na kmetijskem ministrstvu ali na agenciji pa se bo postopno vzpostavila evidenca zavarovanja. Višina državnega sofinanciranja zavarovalne premije pri posevkih, nasadih in plodovih ostaja nespremenjena, in sicer 50 odstotkov obračunane zavarovalne premije.
kritja pa glede na trenutne razmere ne moremo prevzemati."
Za vsak evro zavarovalnine dva evra izplačane škode
Nadalje v ZM še pojasnjujejo, kar je sicer že znano: da si namreč že ves čas prizadevajo za sistemsko rešitev vprašanja kmetijskih zavarovanj na osnovi javno-zasebnega partnerstva: „To možnost javno-zasebnega partnerstva v obliki sozavaro-valnega poola je Zavarovalnica Maribor v Sloveniji že nekajkrat predstavila, saj predstavlja učinkovito sistemsko rešitev v večini držav sveta, kjer se zavaruje tveganja kmetijske proizvodnje. Ni odveč poudariti, da je škodni rezultat na področju kmetijstva zelo slab že desetletje; v povprečju namreč znaša zavarovalno - tehnični rezultat za to obdobje 200 - ali drugače povedano: za vsak evro, ki smo ga prejeli, smo plačali dva evra škod - zavarovalnin, pri čemer niso vključeni stroški dela ipd. Zaradi vsega navedenega smo morali sprejeti odločitev, da sklepamo kmetijska zavarovanja v letu 2010 selektivno; pri tem pa bomo storili vse, da bo področje urejeno sistemsko na nivoju države in vseh deležnikov (zbornice, ministrstva, pozavarovalnic, zavarovalnic, ki ta kritja ponujamo), saj bo v prihodnosti le sistemska rešitev zagotavljala finančno vzdržen sistem zavarovanja kmetijske pridelave in z njim tudi varnost naših zavarovancev in slovenskega kmetijstva."
Foto: SM
Lovrenc na Dr. polju • Deveto ocenjevanje podeželskih dobrot
Letos rekordno število vzorcev
Turistično društvo občine Kidričevo je pripravilo že deveto ocenjevanje podeželskih dobrot, na katerem je sodelovalo rekordno število udeležencev. Tokrat so ocenjevali in razstavili 23 vzorcev domačih mesnih izdelkov, 14 vzorcev kruha in pletenic ter kar 34 vzorcev vin domače brajdovščine.
Foto: M. Ozmec	Foto: M. Ozmec
Za odlično organizacijo ocenjevanja podeželskih dobrot je vsem Ob koncu je v dvorani zadonel zvok prek 30 harmonikarjev, združenih v orkestru Primoža Zvira in čestital kidričevski župan Jože Murko (v sredini), ki si je z zanima- Štajerski frajtonarjev.
njem ogledal tudi razstavljene izdelke.	-
Foto: M. Ozmec
Nagrado za najboljši kvinton z domačih brajd je predsednik turističnega društva Davorin Urih (levo) izročil Branku Valentanu iz Apač.
Kot je na sklepni prireditvi v nedeljo, 14. marca, v dvorani v Lovrencu povedal Davorin Urih, predsednik turističnega društva občine Kidričevo, so z odzivom občanov na ocenjevanje podeželskih dobrot zadovoljni, saj je udeležencev in razstavljavcev iz leta v leto več. Letos so prejeli v ocenjevanje prek 70 vzorcev domačih dobrot, po oceni članov posameznih ocenjevalnih komisij pa je tudi kakovost izdelkov iz leta v leto boljša. Ocenjevanje z razstavo in degustacijo vseh vzorcev pomeni večjo promocijo domačih mesnatih in krušnih izdelkov pa tudi pristnih domačih vin, kot so kvinton, gemaj, izabela in jurka, kajti tega grozdja ni potrebno škropiti proti zajedavcem ali drugim škodljivcem, zato je več kot očitno, da je pridelano ne ekološki način.
Organizatorjem iz Turističnega društva, vsem, ki so s svojimi vzorci domačih podeželskih dobrot sodelovali na letošnjem ocenjevanju, ter seveda tudi vsem razstavljavkam in izvajalcem kulturnega programa je za odlično uspelo prireditev čestital župan občine Kidričevo Jože Murko, ki je poudaril, kako pomembno je prenašanje domače tradicije na mladi rod, saj s tem preprečujemo, da ne gre v pozabo. Ne samo, da s tem promoviramo našo posebej okusno domačo, zdravo in doma pridelano hrano, na nek način s tem pomagamo tudi pridelovalcem, domačim, po večini kmečkim gospodinjam in gospodarjem, kar je za občino Kidričevo, ki je v veliki
meri odvisna od kmetijstva, še posebej pomembno.
Sicer pa je samo zbiranje vzorcev potekalo že v petek, 12. marca, od 18. do 21. ure, tako da so imele posamezne ocenjevalne komisije dovolj časa za temeljito oceno. Mesne izdelke je ocenjevala komisija v sestavi Peter Pribožič, Stanko
Cartl in Marija Predikaka, med 23 prejetimi vzorci različnih mesnih izdelkov je bilo največ, kar devet vzorcev suhih salam. Po posameznih kategorijah pa so najboljše izdelke pridelali: najboljše meso iz tunke Peter Čelofiga iz Spodnjih Jablan, najboljšo suho salamo Anton Bauman iz Dragonje vasi,
najboljšo domačo suho klobaso Peter Čelofiga iz Spodnjih Jablan, najboljši sušen želodec in najboljšo sušeno slanino Janez Čelofiga iz Spodnjih Jablan, najboljšo domačo šun-karico, domačo navadno klobaso, domačo pečeno šunko, domačo pečeno slanino in tlačenko pa je izdelal Zvonko Babič iz Župečje vasi.
Foto: M. Ozmec
Nagrado za največ, kar 5 domačih izdelkov iz mesa je prejel Zvonko Babič iz Župečje vasi.
Vina iz domačih brajd ali brajdešnico je ocenjevala komisija v sestavi Bojan Lubaj, Boris Urbančič in Edi Hojnik, v ocenjevanje je sprejela 34 vzorcev različnih vin, od tega je bilo 27 vzorcev kvintona ali mešanega vina ter sedem vzorcev čistega gemaja. Komisija je vzorce ocenjevala po principu izločevanja, po kategorijah pa sta najboljši kvinton in mešano vino pridelala in donegovala Branko Valentan iz Apač ter Oton Velunšek iz Zadružnega trga v Ptuju, medtem ko je najboljši gemaj iz vinske kleti Viktorja Dolenca iz Zgornjih Jablan.
Komisijo za kruh in pleteni-ce pa so sestavljali Franc Levstik, Marija Horvat in Marija Metličar, ki so letos v ocenjevanje prejeli 12 vzorcev kruhov in dva vzorca pletenic. Po posameznih kategorijah pa je za najboljša kruha komisija ocenila temni kruh z orehi Katarine Fingušt iz Zgornjih Jablan ter mešani rženi kruh Petre
Metličar iz Zgornjih Jablan. Najboljšo pletenico pa je po oceni komisije spekla Danica Bezjak iz Župečje vasi.
Vse ocenjevane suhomesna-te in krušne izdelke so skupaj z vzorci domačih vin ali brajde-šnic številni obiskovalci lahko tudi sami poskusili, saj so po razglasitvi odprli razstavo in degustacijo vseh ocenjevanih vzorcev. Ob tem pa so si lahko ogledali še razstavo ročnih del Društva žensk Kidričevo in Kulturnega društva Lovrenc na Dravskem polju. Zaključno slovesnost pa so z vmesnimi glasbenimi točkami prijetno popestrili ljudski pevci Fantje iz treh vasi, Mešani pevski zbor Prosvetnega društva Cirkovce pod vodstvom Jožeta Derni-koviča, Štajerski frajtonarji in Frajtonarji Primoža Zvira, ki je lani na svetovnem tekmovanju harmonikarjev v Italiji postal absolutni svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko.
M. Ozmec
Gozdarstvo • Vlaganja v gozdove
Zaradi naravnih ujm vedno več škode v gozdovih
Gozdnogospodarski načrti se pripravljajo za obdobje desetih let, zadnji je bil sprejet leta 2001, zdaj je v pripravi nov. V postopku izdelave načrtov Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) sodeluje preko svojih območnih enot tako z lastniki gozdov kot z različnimi organizacijami, pristojnimi za varstvo narave.
»Gozdovi v Naturi 2000 so deležni še posebne pozornosti, kar pomeni, da se tu vse smernice in načrtovani ukrepi še posebej skrbno preučijo, upoštevaje tudi širše interese ohranjanja narave. Pri zakonsko določenem postopku sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov je z javnimi razgrnitvami in obravnavami omogočeno sodelovanje lastnikov gozdov ter javnosti. Na obravnavah se lahko poda argumentirane pripombe na gozdnogospodarski načrt, ki ga ob koncu postopka v primeru gozdnogospodarskih enot sprejme Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v primeru gozdnogospodarskih območij pa vlada,« pojasnjujejo na ZGS, kjer so sicer že lani opozarjali na premajhna dodeljena prora-
čunska sredstva, namenjena za vlaganje v gozdove. V letu 2009 je bilo iz proračuna za gozdove najprej namenjenih slaba dva milijona evrov, po rebalansu zaradi vetrolomne škode pa še 755.000 evrov.
»Sicer obseg razpoložljivih proračunskih sredstev, namenjenih vlaganjem v gozdove
v posameznih letih zelo niha Največ sredstev za vlaganja v gozdove je bilo na razpolago v letu 2000 ter v letih 2005-2007, ko so bila temu namenjena tudi evropska proračunska sredstva po Enotnem programskem dokumentu 2004-2006 (EPD). Sredstva po EPD so lastniki na podlagi od-
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je na svoji spletni strani objavil poziv lastnikom gozdov za dajanje pobud ob pričetku priprave osnutkov gozdnogospodarskih načrtov. Zbiranje pobud traja od 1. marca do 31. maja 2010.
V skladu z zakonodajo na področju gozdarstva lahko lastniki gozdov in ostala zainteresirana javnost podajajo pobude ob pripravi osnutkov načrtov. Med 1. marcem in 31. majem je možno pridobiti dodatne informacije in si ogledati veljavne gozdnogospodarske načrte na spletni strani ZGS in območni ter krajevni enoti ZGS, ki je pristojna za določeno gozdnogospodarsko enoto.
danih in odobrenih vlog v letu 2005 koristili še v letu 2008,« sporočajo iz ZZG. Večina lanskega denarja, kar 46 %, je bila namenjena in porabljena za
varstvena dela, 32 % za obnovo gozdov, 15 % za negovalna dela in 8 % za vsa ostala dela.
»Za sofinanciranje vseh potrebnih negovalnih del v letu
ZGS poziva lastnike gozdov, da podajo pobude k oblikovanju osnutkov gozdnogospodarskih načrtov.
2009 ni bilo dovolj sredstev Že v letu 2008 je ZGS opozarjal, da je v državnem proračunu premalo sredstev namenjenih sofinanciranju negovalnih del. Z odobreno prerazporeditvijo sredstev iz drugih del na negovalna dela smo za spoznanje zmanjšali primanjkljaj teh sredstev, vendar razpoložljiva sredstva za nego zadostujejo le za sofinanciranje pretežnega dela negovalnih del na objektih, kjer je ogrožen razvoj mladega gozda.«
Zaradi vedno pogostejših in silovitejših naravnih ujm, kot so vetrolomi, snegolomi in žle-dolomi, pa tudi zaradi podlub-nikov poškodovanih gozdov, je tako gozdnih površin za sanacijo iz leta v leto več.
Foto: SM
MGP • Premiera predstave Žabe
Vabilo na se eno odlično premiero
Predstave Žabe ali Prilika o ubogem in bogatem Lazarju slovenskega dramatika in pesnika Gregorja Strniše bo v nedeljo ob 19.30 premierno uprizorjena na odrskih deskah Mestnega gledališča Ptuj. Gre za igro, ki odgovarja na številna moralna vprašanja današnje družbe.
O tem, kaj morala pravzaprav pomeni v današnjem svetu in kako jo dojemamo, v predstavi skušajo prikazati režiser Jernej Lorenci ter odlična igralska zasedba Igor Samobor, Radko Polič Rac in Pia Zemljič. Zraven njih pri predstavi sodelujejo še kostu-mografinja Belinda Radulovič, dramaturg Krištof Dovjak, scenograf Branko Hojnik, skladatelj Branko Rožman, lektor Simon Šerbinek, asistentka režije Yulija Roschina in oblikovalec luči Simon Puhar.
V Žabah nam avtor ob napeti zgodbi preobrazbe iz reveža v bogataša na svoj lasten, poetičen način spregovori tudi o filozofskih vprašanjih identitete, problemih naših (neizpolnjenih želja, o obstoju duše in metafizike ter o večnem vprašanju kdo smo.
Vsebina drame: Reven poštar Lazar pride na prvi spomladanski dan v krčmo na robu Barja, kjer ga z rumom in žabjimi kraki pogosti prijazen, a skrivnosten Točaj, ki praznuje ta dan svoj rojstni dan. Med pogovorom Lazar Točaju prizna, da zadnje noči
Foto: Črtomir Goznik
V predstavi Žabe Gregorja Strniše nastopajo Igor Samobor, Radko Polič Rac in Pia Zemljič.
sanja, da je bogat. Točaj mu zaupa, da je Hudič, ki mu lahko izpolni sanje in ga spremeni v bogataša. Med drugim mu pove, da so žabe, kijih lovi na Barju, izgubljene človeške dušice, ter da je ravnokar pojedel bedrci svoje tete in stare mame. V zameno seveda želi poštarjevo dušo oz. njegov
spomin. Lazar sprva ne verjame v neobičajno ponudbo, ko pa se v krčmi namesto brezzobe starke pojavi prelepa mlada Evica, pred mamljivo skušnjavo klone in pristane na hudičevo ponudbo. Toda ko se prelevi v bogataša La-zarusa, postane življenje zanj še bolj zapleteno in neznosno
kot takrat, ko je bil še revež Lazar ...
Strniševe Žabe, ki jih mnogi štejejo med slovensko klasiko, vedno znova zbudijo zanimanje javnosti, kakovostno »ptujsko« izvedbo pa vsekakor napoveduje tudi odlična zasedba, ki je predstavo pripravila.
Dženana Becirovic
Ptuj • Knjige in fotografska razstava v Hiši knjig
Miran Horvat: Sanje duše
Prejšnjo sredo, 10. marca, je močno snežilo. Večina ptujskih meščanov je ostala na varnem v toplih domovih.
V Hiši knjig pa se je kljub neprijaznemu vremenu zbrala skupina prijateljev in sodelavcev avtorja knjige Sanje duše Mirana Horvata. Obiskovalci so lahko prisluhnili mislim iz predstavljenega dela in si ogledali fotografsko razstavo z naslovom Od zime do poletja. Miran rad fotografira naravo, jo opazuje in tako mu ni bilo težko predstaviti vsebine svojih
fotografij.
Zamisel o knjižnem delu se je porodila že leta 1998, ko si je avtor napravil načrt, glavni obris za potek pripovedi. Ni maral pisati z računalnikom, čeprav je že 27 let srednješolski profesor računalništva in informatike na Ekonomski šoli Ptuj. Ne, pisal je lepo počasi, s svinčnikom in papirjem, pri nežno sijoči svetilki, ki je še dodatno
Foto: D. Emeršič
Miran Horvat ob prestavitvi svoje knjige in fotografske razstave
burkala njegovo domišljijo. Ta domišljija je rasla na Ptuju, v mestu starodavne kulture, kjer ustvarjanje visi nekako že v zraku, le zajeti ga je treba, sesti za mizo in marljivo vztrajati do uspešnega konca. Pred tem delom, »Sanje duše«, je le malo vihtel pero. Večkrat pa je poskušal zapisati kaj lepega in na papir ujeti misel, ki se mu je porodila ob občudovanju narave. Tako je nastalo manjše delo »Vrstice za srce«, za katerega upa, da bo z malo sreče veselo zagledalo luč dneva in doseglo svoje bralce.
Delo je najlepše predstavil Miranov prijatelj in bivši sodelavec Aleksander Čuš z besedami: »Miran ugotavlja, da dela - njihovo bit - prežema simetrija in omogoča njihov obstoj. Simetrija je red, ubranost in skladje. Zato je simetrija lepota in uveljavljanje svobode. Miran spoštuje in je ponižen do nevidnega dirigenta, večne Ljubezni, in Njenega večno utemeljenega Reda. Njegova knjiga je tudi oda in psalm. Z lepo
Foto: D. Emeršič
in umetniško besedo izraža človekovo nalogo in dolžnost, da občuduje in čim bolj razume Stvarnikova dela.«
Miran Horvat je imel že več samostojnih fotografskih razstav, poleg tega pa je sodeloval s pesnikom Francem Vukom kot avtor fotografij v knjigi pesmi z naslovom »Tebi« in z njimi pričaral primerno razpoloženje.
Seveda pa se Miranova misel ne ustavlja samo pri zapisani besedi, ampak ga žene radovednost dalje, tako da obstaja upanje, da omenjena dela ne bodo zadnja.
Knjige so na prodaj v omenjeni knjigarni, fotografije pa bodo tam razstavljene vsaj mesec dni.
D. E.
Tednikova knjigarnica
Danes je svetovni dan pripovedovanja
Na današnji dan, na svetovni dan pripovedovanja, vas, cenjeni bralci Knjigarnice, vabim na dve prireditvi: nocoj, v petek, 19. marca, ob 19. uri pripravlja Mariborska knjižnica Pravljični večer za odrasle v pravljični sobi Pionirske knjižnice Rotovž. Pripovedovali bodo mariborski knjižničarji pravljičarji: Andreja Babšek, Igor Černe, Lidija Gačnik Gombač, Zdenka Gajser in Agica Kovše. Druga prireditev, literarni večer s svečanostjo ob začetku bralne značke za odrasle 2010, bo prihodnji četrtek v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, v leposlovni dvorani, prav tako ob 19. uri. Literarni večer trojice z vrha slovenskega Parnasa (Andrej Brvar, Boris A. Novak, Peter Kol-šek) bo počastil tudi svetovni dan poezije. Dnevu pripovedovanja in prihajajočemu čaščenju poezije, te najvišje oblike umetniške besede, namenjam tudi pričujoči zapis z željo, da bi segli po knjigah žlahtnih besed.
Takšna žlahtna, vrhunska knjiga poezije je nedavno izšla pri Študentski založbi Ljubljana. (Mimogrede: ta založba omogoča literarni večer naslednji četrtek. In to je založba, ki je zaslužna za dneve poezije in vina, ki se bodo zgodili na Ptuju konec letošnjega avgusta.) Običajno si predstavljamo pesniške zbirke kot drobne, okoli sto listov obsegajoče knjige, toda tokrat gre za knjigo, ki ima čez petsto strani; na videz bi ji pripisali vsebino romana reke. In ne gre za zvrst časovne, nacionalne ali kako drugače določene antologije izbranih avtorjev, kot je bila recimo pri isti založbi leta 2006 izdana skoraj 700 strani obsegajoča Antologija slovenske poezije 20. stoletja. Ob izidu je bila predstavljena v Knjigarnici, naj spomnim, da je njen naslov Nevihta sladkih rož, pesmi zanjo pa je izbral in uredil Peter Kolšek. Ne, tokrat gre za zbrane in nove pesmi mojstra vezane besede, pesnika, prevajalca in pripovednika, urednika in novinarja Kajetana Koviča (Maribor, 21. 10. 1932), Levstikovega nagrajenca (1963, 1985, 2001), nagrajenca Prešernovega sklada (1967), Sovretovega nagrajenca (1972), dobitnika Prešernove nagrade (1978), Jenkovega nagrajenca 1993 ...
Vse poti so je pesniško naslovljen zbir starih in novih pesmi za odrasle avtorja, ki z enako mero ustvarjalne moči nagovarja s poezijo in prozo tudi mlade in najmlajše bralce. Naj spomnim na neprecenljiv opus Kovičevih del za mlado bralsko občinstvo: Franca izpod klanca (1963), Zlata ladja (1969), Moj prijatelj Piki Jakob (1972), Maček Muri (1975), Zgodnje zgodbe (1978), Križemkraž (1980), Zmaj Direndaj (1981), Pajacek in punčka (1984), Križem-kraž: zgodnje pesmi, zgodnje zgodbe in še malo mačje godbe (1991), Mačji sejem (1999), Zlate ure (2006), Zgodnje zgodbe (2006). O Kovičevi priljubljenosti med najmlajšimi govori tudi šestnajsti ponatis Mačka Murija (2009) in dvanajsti ponatis Pikija Jakoba (2009). Obsežno knjigo Kovičevih poezij je uredil Aleš Šteger, spremno besedo, oziroma izjemno, pesniško vseobsegajočo študijo z naslovom Pesniška spirala Kajetana Koviča (str. 494 do 569) je prispeval Boris A. Novak, knjigo je občuteno ilustrirala Andreja Brulc.
To je knjiga, ki ne bi mogla imeti bolj povednega naslova: Vse poti so. Kot je zapisano na zavihku navedene izdaje, je zgolj peščica pesnikov uspela tako in s toliko verzi zaznamovati slovenski prostor. Od tiste legendarne zbirke Pesmi štirih je ves čas (kot preostala trojica) z vezano, a tudi nevezano besedo umerjal bralske poti, ki želijo z branjem nekaj več od zgolj preganjanja dolgčasa. Kovič je pač eden naših največjih mojstrov klasične forme v deželi, kot poudarja izdajatelj, ga med vsemi hvalevrednimi umetniki odlikuje še poseben moment modrosti molčanja, tihote, ki mu je kot avtorju omogočala več ustvarjalnega presežka.
Pa pridite kaj k nam, v knjižnico na obisk!
Liljana Klemenčič
mQp MESTNO K GLEDALIŠČE PTUJ
Gregor Strniša
ÉL**
Igor Samobor Radko Polič - Rac Pia Zemljič
Režiser
Jernej Lorenci
26. in 27. marca ter 14. in 16. aprila ob 19.30 v Mestnem gledališču Ptuj
informacije in rezervacije 02/749 32 50
Ptuj • Politična podoba občine v luči družbenogospodarskih razmer (1.)
Mestna občina Ptuj med obema vojnama
Odzivi prebivalstva na volitvah vselej opozarjajo na politične odnose, toda za objektivni prikaz razmer je potrebno vzporedno obravnavati še socialnoekonomske dejavnike. Zato bomo v sestavku odzive prebivalstva na državnozborskih volitvah povezali s temeljnimi problemi mestne občine v določenem času.
Zanimalo nas bo tudi vprašanje, v kolikšni meri so družbenogospodarski dejavniki v času, ko je Ptuj veljal za "nemško trdnjavo", vplivali na politične odnose v občini po prvi svetovni vojni. Le-ti so namreč zapustili take sledove, da se mestna občina iz stagnacije razvoja med obema vojnama ni mogla izkopati; vsaka večja investicija je bila onemogočena. Občino je pestilo breme praktično izgubljenih sredstev vojnih posojil. Gospodarska kriza in nelikvidnost denarnih zavodov sta le pospešila nazadovanje mesta. Pogojev za industrializacijo ni bilo in brezposelnost ob odvečni podeželski delovni sili je bila neprestan družbeni problem. Hkrati sta zapora nekdanjih tržišč in konkurenca tujih izdelkov pomenili udarec za domače proizvajalce, za močan rokodelski stan. Življenjska nuja je prisiljevala ljudi, da so se uklanjali tujim (nemškim) delodajalcem. Še največ možnosti zaposlovanja sta ponujala Pirichova usnjarna in Rainhardova perutninska tvrdka; vsaj 40% industrijskih obratov je bilo v lasti ptujskih Nemcev. Omenjena dejstva so krojila politično življenje v ptujski mestni občini.
Če bi torej dogajanja pred prvimi parlamentarnimi volitvami v ustavodajno skupščino (konstituanto) leta 1920 povezali z objektivnimi okoliščinami, se pravi s posledicami svetovne vojne, bi ugotovili, da se je gospodarsko povsem izčrpan ptujski politični okraj otepal s finančno nelikvidnostjo. Pokrivanje proračunskega primanjkljaja z različnimi davki in trošarinami je bremenilo socialno ogrožene sloje; velika draginja je pestila prebivalstvo. Iz vojnega časa zadolžena mestna občina je iskala dodatna sredstva, da bi jih namenila še "občinskim ubožcem". Okrajno glavarstvo je ocenjevalo razmere kot "skrajno neugodne" in hkrati ugotavljalo, da ob pripravah na omenjene volitve "zagrizeni nemški nacionalni volivci "pod krinko socialne demagogije le begajo ljudstvo.
Zaskrbljenost oblasti pred socialnimi gibanji je bila ve-
lika, saj je bilo v tem času zaznati kar nekaj nemirov, med njimi: protidraginjski shod Krajevne organizacije Jugoslovanske socialdemokratske stranke (JSDS) leta
1919,	zahteve trgovskih na-stavljencev po višjih plačah, železničarska stavka v aprilu
1920.	leta (za oblast stavka s "protidržavnimi nameni"), nadalje kmečko-viničarsko vprašanje, gibanje lesnih delavcev leta 1921 - za Mestni magistrat nesprejemljiv protest idr. Ob omenjenih nemirih so vzporedno tekli v ptujski mestni občini še nemški izgredi in izzivanja, kar je med slovenskim prebivalstvom vzbujalo negotovost in odpor.
Gotovo je, da so omenjene razmere imele svoj vpliv ob volitvah v konstituanto 28. novembra 1920. leta. Res je, da "nemška manjšina" tedaj ni imela volilne pravice, a je spretno izrabljala strankarska nasprotja v novi državi. Na Ptuju je bilo vpisanih 598 moških volivcev, državljanov Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS), starih 21 let in naseljenih v kraju najmanj šest mesecev; volilno pravico je tako imelo v mestni občini 13,4% prebivalstva. Hkrati ni
moč prezreti, da je ostalo v občini po prvi svetovni vojni 21,9% nemškega prebivalstva, ki je predstavljalo jedro nemštva v ptujskem političnem okraju. Ptujski Nemci se vse do koroškega plebiscita niso dali ugnati in so samo oteževali delo nastajajočih organov oblasti, tako občinskega gerentskega sosveta, v katerem je bilo leta 1919 zastopanih šest predstavnikov Jugoslovanske demokratske stranke (JDS), po dva iz Slovenske ljudske stranke (SLS) in JSDS ter štirje sosvetniki "nemške manjšine".
Predvolilni boj leta 1920, v katerega je poseglo kar 7 političnih strank, je vzpodbudil strankarska obdolževa-nja: SLS je npr. za težaven položaj delavskih in kmečkih množic dolžila demokrate, radikale in socialdemokrate kot zagovornike centralizma. Med sreskimi kandidati, ki so zastopali posamezne stranke, srečamo iz mestne občine: posestnika Mihaela Brenčiča (SLS), ob koncu vojne zagovornika dekla-racijskega gibanja, nadalje sodnega kanclista Bernarda Mikuletiča in čevljarja Josipa Vončino (NSS - Narodno socialistična stranka), ravna-
telja meščanske šole Karla (Dragotina) Kvedra ter starosto Sokola Franja Šalamo-na kot predstavnika JDS in mizarja v Železniških delavnicah Ivana Šegula (JSDS) ter Nikolaja Petroviča kot predstavnika Komunistične stranke Jugoslavije (KSJ).
Volilni rezultati za mestno občino kažejo, da se je volitev udeležilo 70,4 % volilnih upravičencev (v političnem okraju 72,9 %). SLS je v občini dosegla le 8,7% volilni uspeh, zato pa veliko večjega na podeželju (36,6 %), kar povezujemo s krizo na vasi, z nerešeno agrarno reformo. Slednje potrjuje tudi zanimanje podeželja za program Samostojne kmečke stranke (SKS), ki za mestna središča ni bil zanimiv. Prazne obljube JDS so dovedle do volilnega neuspeha stranke. Med delavskima strankama je JSDS obdržala svoje pozicije, saj je s 43,4 % dosegla premoč v mestni občini (v kraju 20,8 %). Nasprotno pa vplivi revolucionarnih gibanj niso bili tako odmevni: na Ptuju je KSJ požela le 2,6 % glasov (v okraju 3 %).
Oblasti so volilne izide sprejele kot opozorilo pred revolucionarnimi nemiri. Od jeseni 1919. leta zato opažamo gonjo proti komunistični propagandi. Dejstvo je , da je na Ptuju prišlo do revolucionarne razgibanosti še zlasti ob stavki železničarjev leta 1920, a hkrati tudi do razkola v delavskih vrstah. Ustanovljena je bila Krajevna organizacija komunistične stranke. Delo pri ustanavljanju stranke je predvsem slonelo na Francu Žgeču iz Dornave ter Jakobu Nipiču in Ignacu Teršku v Strnišču. Delo na ptujskem območju je teklo v težavnih, specifičnih razmerah v zaostalem okolju, med razredno neozaveščenim maloštevilnim delavstvom, na katerega sta imeli močnejši vpliv JSDS in na podeželju SLS. Hkrati so oblasti sledile komunističnim aktivnostim: Okrajni glavar je npr. zavrnil Žgečev "javni shod KSJ" na ptujskem Florijanovem trgu 26. sept. 1920, na katerem naj bi spregovorili o konstituanti in komunistični stranki.
Nadaljevanje prihodnjič Dr. Ljubica Šuligoj.
Nekaj je hudo narobe...
Če bi citiral začetek Dantejeve Božanske komedije, bi rekel, da se počasi moje življenje bliža polovici. V prvem delu sem kar nekajkrat zamenjal svoje bivališče in hkrati države. Preletel sem dober del našega planeta, delal z različnimi ljudmi, spoznal številne kulture in obiskal vse celine na Zemlji.
Kot vsak povprečen Slovenec izražam svojo pripadnost in s ponosom predstavljam svojo deželo, kjerkoli se nahajam. Še nikoli se ni zgodilo, da bi naletel na nenaklonjenost. Smo mala država, zelena, prijazna, polna glasbe, barv, dobrot, termalnih vod in najrazličnejše turistične ponudbe. Mi in naši sogovorniki, ko smo v tujini, dejansko čutimo Slovenijo, kot pravi reklamno geslo turistične zveze. Vendar je to le ena plat medalje.
Vsakič, ko se dejansko poglobim v življenje, politiko in mentaliteto, ki prevladajo znotraj domačih meja, ugotovim, daje nekaj hudo narobe z našim duhovnim stanjem. Kot smo že napisali pred nekaj tedni, naša osamosvojitvena pot se je končala. Dosegli smo vse zadane cilje. Uspešno smo postali člani vseh možnih mednarodnih organizaciji in smo se uveljavili na svetovnem prizorišču. S tem smo izčrpali kinetično moč, ki nam je dala zagon in enotnost. Danes, ko imamo skoraj vse in ne vidimo višjih ciljev, se družbena enotnost lomi. Smo še bolj razdeljeni kot po navadi.
Kot politični analitik sem navajen na vse možne obračune, načine izražanja in dvojne igre, s katerimi skušajo vladajoče elite doseči javne in tajne cilje z manipulacijo državljanov. Ampak v Sloveniji se zadnja leta, po moje mnenju, dogaja nekaj nesprejemljivega. Vzdušje in dogajanja spominjajo na čase propada rimskega cesarstva. Daleč od tega, da bi se lahkoprimerja-li s tako velikim političnim sistemom, lahko pa vseeno najdemo v takšni primerjavi zrcalo naših časov. Od smrti cesarja Marka Avrelija naprej so začele v Rimu prevladovati družinske zarote, sledil je propad etičnega in vrednotnega sistema. Seks, sadizem, pokvarjenost, ubijanje, politično polnjenje zaporov, vodeno obračunavanje in nespoštovanje državnih institucij me neverjetno spominja na dogajanja v naši mali deželi na sončni strani Alp. Javno življenje se premika iz dneva v dan skozi škandale in za večino prebivalcev težko razumljive odločitve. Obnašamo se, kot da je vse dovoljeno, in ne poznamo več moralnih in družbenih vrednot.
Pustimo na strani našo stalno nevoščljivost, na katero so skoraj vsi že navajeni. V zadnjih tednih smo začeli pošiljati v svet precej slabše vtise. Kako naj kdorkoli od nas obrazloži zunanjemu opazovalcu, da je pri nas najpomembnejša tema že nekaj tednov ogabno seksualno izkoriščanje nekaj psov, smrt lastnika in iskanje ranjenih soudeležencev, ki so se rešili pred jezo »nevarnih« živali. Kako obrazložiti zunanjemu opazovalcu, da so v takšno neumnost vpleteni vodilni kadri naše politike in da mora biti Karl Erjavec, bivši minister, ki je vodil na »top 10« lestvici škandalov, naenkratpoza-bljen?
V latinščini je izraz: Vox populi, vox Dei. Kar govori prebivalstvo, govori Gospod. Kar pomeni, da je v govoricah vedno nekaj resničnega.
Govori se, da je v politiki veliko homoseksualcev. In kmalu bomo dobili možnost posvojitve otrok za isto-spolne pare in s tem v nekaj letih tvegali razdrobitev družinskih celic ter vrednot, na katerih temelji zahodna civilizacija. Vendar je težava še ena. Govori se, da veliko politikov uporablja kokain, heroin in ostale droge. Pomeni, da bodo kmalu uzakonili prosto prodajo mamil?
Če bi prišlo do referenduma glede istospolnih družin, bo verjetno koalicija izgubila. Po svetu je popolnoma normalno, da v takšnem primeru vlada odstopi. Pri nas se seveda kaj takšnega ne bo zgodilo. Ob prvi takšni zahtevi nam bodo servirali še en škandal in se trudili, da bomo pozabili dogodke prejšnjega dne.
Veliko mladih Slovencev želi v tujino. Ogromno delavnih, izobraženih, pametnih Slovencev trpi znotraj meja. Naša družba nas uničuje. Ne smemo sprejeti takšnega propada.
Rim se je sesul. Po njegovem propadu so ostale vsaj ceste, po katerih se danes vozimo. Mi še tega nismo znali zgraditi - avtoceste popravljamo že eno leto po odprtju.
Laris Gaiser
Iz Ptuja v mesta tuja • Lea Ravnjak o Franciji
Zaljubljena v Pariz
Dobro, priznajmo. Veliko mest je zanimivo obiskati, v mnogih razburljivo bivati ali začasno študirati ... Ampak Pariz je pa le Pariz. Mesto zaljubljenih; prežeto z umetnostjo na visoki ravni in hkrati z romantičnimi uličnimi umetniki; prestolnica dežele, po kateri se imenuje francoski poljub; kraj burne zgodovine; dom številnih urejenih lepotic in sofisticiranih zapeljiv-cev, ki se srečujejo po znamenitih kavarnicah ... Ja, moji tokratni sogovornici Lei Ravnjak res lahko kar malo zavidamo - letošnje študijsko leto namreč preživlja na podiplomskem študiju v Parizu.
Lea Ravnjak iz okolice Ptuja je diplomirala iz komunikolo-gije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Da bo nekoč nadgradila svojo študijsko pot, se je, kot pravi sama, odločila že v rani mladosti.
Svoje dolgoletne načrte je tako pričela uresničevati lani jeseni, ko je postala študentka magisterija na Université Paris Est Créteil, ki se nahaja v vasici na vzhodu pariškega predmestja. Vzrok za ne ravno vsakdanjo odločitev o kraju podiplomskega študija je bila sprva želja, da preživi nekaj časa v Parizu. »Seveda pa vse bolj ugotavljam, da je tudi izbrani bolonjski študijski program zelo perspektiven,« je vesela 26-letnica. Francoski študijski sistem, ki je razdeljen na univerze in privatne šole, je sicer precej zahteven in tudi drugačen od našega: »Študijsko leto je razdeljeno v dva semestra, vsak zahteva od šest do deset opravljenih izpitov, vsi roki pa so v zadnjem tednu ob koncu semestra. Po navadi trajajo izpiti tri ure, tako da ves teden preživiš v predavalnicah in se ob koncu sprašuješ, kako ti je sploh uspelo. Prav tako ni možnosti izbire med različnimi roki. Če izpita ne narediš, ti preostane edina možnost opravljanja popravnega izpita ob koncu leta.« Predavanja so obvezna in v primerjavi z našimi daljša, po navadi trajajo tri ure skupaj. Večina dela temelji na skupinskem delu in študijah primerov, ki se na koncu upoštevajo kot del ocene. »Kljub temu da je 'ležernost' ena glavnih značilnosti Francozov, si tega za njihov študijski sistem ne upam trditi. Zagotovo je tu večji poudarek na praktičnem delu, medtem ko se slovenske univerze bolj posvečajo teori-
ji,« je še povedala študentka, ki si je v Parizu želela bivati, ker je že od nekdaj navdušena nad francosko kulturo in ker se je je od vseh mnogih mest, ki jih je kot ljubiteljica potovanj obiskala, najbolj dotaknil: »Zato sem želela, da vsaj za kratko obdobje postane del mene.« Do sedaj se ga je tako že dodobra naužila in tudi spoznala številne francoske značilnosti: »Če zanemarimo birokratske postopke, je njihov sistem zelo prijazen do tujcev, ki seveda obvladajo jezik.«
Najbolj očitni in sofisticirani zapeljivci na svetu!
Francozi imajo po njenih besedah zelo dobro razvito socialno politiko, pa tudi njihova minimalna plača je veliko višja od slovenske povprečne. »Mladi z zaposlitvijo načeloma nimajo težav, se pa tudi zelo visoko cenijo in ne vzamejo kar prve službe, ki se jim ponudi, če ne ustreza njihovim kriterijem. Zato se vsi ne zaposlijo takoj po študiju, ki jih sicer v
veliki meri pripravi na delo v prihodnosti,« je pojasnila sogovornica. Študentskega dela, v obliki, kot ga imamo v Sloveniji, ne poznajo, zato za večino mladih pomeni prva prava delovna izkušnja tudi prvo pravo zaposlitev. In kakšni ljudje so Francozi? »Vsekakor so popolnoma drugačni od vseh drugih evropskih kultur. Obožujejo hrano, prosti čas raje posvečajo užitkom kot delu, večinoma so nezanesljivi, nimajo občutka za čas, po drugi strani pa so zelo strastni glede vsega, kar počnejo. In drzni. Henry Miller je nekoč zapisal, da so zelo ponosni nase, kar drži kot pribito,« je odgovorila Ravnjakova, ki je potrdila tudi enega bolj znanih stereotipov o njih: »Zagotovo so eni najbolj očitnih in sofisticiranih zapeljivcev na svetu.« Veliko stereotipov pa seveda kroži tudi o Francozinjah, njihovi lepoti, urejenosti in podobnem. »Vse bolj ugotavljam, da je prefinjenost Parižank po navadi le zunanja ter ne sovpada z njihovo svojeglavostjo in ekscentričnostjo, sploh pa ne z načinom izražanja. Že ljubke gospodične znajo biti precej
arogantne. Njihova fatalnost se izraža skozi vzvišenost in stil. V Franciji ženska moda zelo izstopa, saj je Pariz ena največjih modnih prestolnic na svetu in tudi dom mnogih prestižnih modnih blagovnih znamk,« ugotavlja Lea Ravnjak, ki to romantično mesto še vedno doživlja enako kot takrat, ko ga je prvič obiskala - vanj je preprosto zaljubljena. Morda tudi zato, ker mu je sama »podobna«, saj je, kot nam je zaupala, nepredvidljiva, impul-zivna, strastna, ljubezniva in radovedna modna navdušenka ter oboževalka lepih stvari.
Sošolci štirinajstih različnih narodnosti
Ravnjakova je na začetku semestra bivanje v francoskem glavnem mestu izkoristila za ogled vseh galerij, muzejev in ostalih znamenitosti, sedaj pa se v prostem času raje posveča drugim stvarem: »Popoldneve najraje preživljam v razkošnih pariških parkih, večere ob kozarcu vina v pariških brase-rijah, največ denarja pa zagotovo zapravim za koncertne vstopnice.«
Na splošno ponuja nočno življenje v »mestu luči« neskončno možnosti. »Najbrž ni zastonj dobilo tega naziva. Ker Francozi ne morejo brez dobre hrane, se zabava po navadi začne ob večerji in nadaljuje v klubih. V Parizu obstaja več predelov, kjer se večinoma družijo mladi, predvsem v ulicah okrog Bastilje, Latinski četrti, Oberkampfu v bližini Place de la Republique in pa seveda na Montmartru pod baziliko Sacre Coeur, kjer uživajo na prostem ob zvokih kitar in
Él lill^ÉM' b H-
čudovitem razgledu nad Parizom. Če si lahko privoščijo, pa se z veseljem odpravijo v klube na Elizejskih poljanah, kjer zapravijo vrtoglave vsote denarja,« je študentka predstavila delčke pariških noči. Poudarila je tudi, da je med mladimi visoka stopnja kultiviranosti in da se velikokrat na račun klubske zabave raje odpravijo na koncert, v kino ali gledališče: »Poleg tega imajo radi domačnost in velikokrat se mi je zgodilo, da smo večer preživeli pri kom doma namesto v diskoteki.« Na splošno se največ druži s Francozi, Finci in Čehi, že samo v njeni študijski skupini pa so ljudje štirinajstih različnih narodnosti.
Sogovornica pa v Parizu seveda ne spoznava samo nočnega življenja, ampak jo zanima še mnogo drugih reči. Med spoznavanjem bogate francoske zgodovine je tako, recimo, naletela na številne anekdote. Najljubšo nam je opisala: »Najbolj je zanimiva zgodba iz časa druge svetovne vojne, ko so nemški vojaki v Parizu dobili direktivo, da razstrelijo cerkev Notre Dame in ostale pariške znamenitosti. A ko so se zazrli v vso to lepoto, niso imeli moči, da bi razstrelil kaj tako lepega in večnega. Že sama ideja, da bi v nekaj dneh uničili to, kar so Francozi gradili stoletja, se mi zdi popolnoma absurdna. Sploh si ne morem predstavljati, kako bi bilo danes videti mesto, če teh izjemnih stavb ne bi bilo več.«
Za večjo previdnost čip v ušesa!
Poleg stavb pa je v omenjeni deželi seveda nekaj posebnega

tudi kulinarika. »Francozi so znani predvsem po gurmanskih sirih, kruhu in odličnem vinu. Hrana igra v njihovem življenju pomembno vlogo, pomeni jim zabavo in užitke. Seveda tudi sama nisem imela nobenih problemov s prilagoditvijo njihovemu okusu,« nas je seznanila Štajerka, ki se je po pol leta bivanja v tujem mestu že čisto udomačila: »Še vedno sicer ne razumem, zakaj morajo stavkati za vsako malenkost, predvsem ker se to dogaja na javnem transportu skoraj vsak teden.«
Včasih se tako tudi k njej pritihotapi kanček domotožja: »To je nekaj neizogibnega. Najbolj pogrešam svoje bližnje. Vse, kar doživljam tukaj, bi rada delila s fantom, starši in prijatelji, s katerimi sicer ostajamo v stiku vsak dan. Imam pa tudi kar nekaj obiskov iz Slovenije.«
Če se bo v Slovenijo kmalu vrnila, pa je odvisno tudi od službenih priložnosti. V prihodnosti se namreč vidi na področjih oglaševanja in odnosov z javnostmi. »Če se mi ponudi kakšna priložnost tukaj, bom seveda z veseljem ostala, sicer pa se tudi že zelo veselim povratka in dela v Sloveniji,« je razložila in še poudarila, da podiplomski študij v tujini toplo priporoča vsem, ne glede na starost, prepričanja in življenjske navade: »To je čudovita izkušnja za vsakogar!«
Pa tudi koristna v mnogih pogledih, na primer zaradi novega znanja tujega jezika. Sama se ni francoščine prej nikoli zares učila, zdaj jo seveda zna. »Občutek za ta jezik sem dobila skozi gledanje filmov in ob poslušanju glasbe, pomanjkljivo znanje pa je bil tudi eden od razlogov za mojo odločitev. Sicer moja predavanja potekajo v angleščini, vendar za vsakodnevno sporazumevanje potrebuješ francoščino. Francozi neradi uporabljajo tuje jezike, tudi če jih znajo,« je dejala in nam zaupala še nekaj zanimivih francoskih fraz: »Pogosto se uporablja fraza za pohlep: 'Avoir les yeux plus grand que le ventre', kar bi v slovenščini dobesedno pomenilo imeti večje oči od želodca. Ko želijo posebej poudariti previdnost, pa, recimo, rečejo: 'Mettre la puce à l'oreillle', kar pomeni, da si naj dajo čip v ušesa.«
Polona Ambrožič
Strelstvo
»Konkurenca je v strelstvu strašna«
Stran 16
Rokomet
Za začetek Lige za prvaka k Cimosu
Stran 16
Namizni tenis
V NTK Ptuj II zadovoljni z doseženim
Stran 17
Kegljanje
Dve odmevni zmagi z vodilnima
Stran 17
Nogomet
Tri zadetke prejele v zadnji tretjini tekme
Stran 18
Šolski šport
Na OŠ Olge Meglič novi koši za pravilne začetke Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Labod Drava
Tekma z Olimpijo bo odločala o marsičem
V tretjem krogu spomladanskega dela prvenstva je za največ razburjenja poskrbela tekma v Mariboru, kjer sta se v obdravskem derbiju merila Maribor in Labod Drava. Slednja v zadnjih dveh tekmah ni imela niti kančka sreče, saj je najprej v Gorici prejela zadetek v zadnji minuti, v Ljudskem vrtu pa je po izenačenju na 2:2 v 81. minuti že v naslednji minuti znova klonila. »V teh dveh primerih smo res poceni zapravljali točke in zaradi tega mi je zelo žal. V Maribor se nikakor nismo šli le branit, to sem pokazal z napadalno usmerjeno ekipo, v kateri so bili Ekpoki, Zilič, Rakovič in Zajc. Seveda nismo bili mi tisti, ki bi napadali za vsako ceno, ampak smo čakali na svoje priložnosti. Imeli smo jih nekaj, a jih nismo izkoristili, na drugi strani pa smo prepoceni prejeli tretji zadetek, še preden smo se vrnili v obrambo po slavju. Res škoda,« je tekmo z Mariborom podoživel trener Laboda Drave Milko Djurovski, ki je obenem priznal, da z opravljenimi menjavami ni dosegel želenega učinka. »S Fridlom (zamenjal je Rakoviča) sem želel čim dlje zadržati žogo v svoji posesti, s Skubicem pa sem računal na večjo prodornost po bokih -načrta se nista izšla in tudi zaradi tega smo izgubili. Pa še na eno podrobnost bi opozoril: vedel sem, da bo izključitev Fi-lekoviča še bolj podžgala vijoličaste k zavzeti igri; to se skoraj redno dogaja ekipi, ki izgubi igralca. Mi smo nato izenačili v trenutkih, ko smo že igrali brez Lundra, zaključek pa že pozna-
1. SNL
Pari 26. kroga: 20. 3.: ob 15.00:
Labod Drava - Olimpija, Interblock - Maribor; ob 16.00: CM Celje - Domžale; ob 20.15: HiT Gorica - Rudar; nedelja, 21. 3., ob 17.00: Luka Koper - Nafta.
1.	LUKA KOPER 25 14 8 3 38:24 50
2.	MARIBOR 25 14 3 8 46:34 45
3.	NAFTA 25 11 5 9 38:37 38
4.	RUDAR VELENJE 25 11 2 12 34:37 35
5.	OLIMPIJA -2 25 10 5 10 33:25 33
6.	HIT GORICA 25 9 6 9 41:39 33
7.	CM CELJE 25 9 6 9 38:42 33
8.	DOMŽALE 25 8 6 11 34:43 30
9.	INTERBLOCK 25 8 5 12 29:34 29
10.	LABOD DRAVA 25 5 6 14 25:41 21
Labod Drava - Olimpija,
sobota, 20. 3., ob 15.00 na Mestnem stadionu na Ptuju
Foto: Črtomir Goznik
V ekipo Laboda Drave se po tednu premora vrača Ogu John (modri dres), v dresu Olimpije pa bo na Ptuju znova gostoval Gabriel da Silva.
te,« je povedal Djurovski.
Prav z nastopom Lundra pa se je začel spor po tekmi. »To je bila samo oblika pritiska, ki si jo Maribor večkrat privošči, bilo je še veliko drugih, med njimi je bil eden najbolj očitnih policija ob vhodih na igrišče. Za varovanje Pavloviča? Prosim vas lepo! Tudi o Lundru pred tekmo ni bilo veliko govora, ob polčasu in neugodnem poteku za Maribor je bilo tega že več, po tekmi pa so izbruhnili. Le zakaj?!? Ali tudi Volašu prepovejo nastopati za Nafto, ko le-ta igra z Mariborom? Spoštovanje, o katerem sedaj govori Zlatko, bi bil moral naučiti prav njega že davno tega, še v času, ko sem mu pomagal v Partizanu,« je o zadnjih vročih razpravah brez dlake na jeziku povedal nekdanji zvezdnik Crvene zvezde, Partizana, Groningena ...
Pred Ptujčani pa so že nove zahtevne naloge, prva je sobotna tekma z Olimpijo na Ptuju. »To bo odločilna tekma, vendar pri tem ne mislim za obstanek
v ligi, ampak za obstanek v začetni enajsterici. Gre namreč za to, da moramo povečati agresivnost na igrišču: kdor tega ne bo sposoben, ta bo odpadel iz ekipe. Ostali bodo le tisti, ki so sposobni to izpeljati na igrišču. Najboljše se je to videlo v drugem polčasu tekme proti Interblocku, ko smo z agresivnim pokrivanjem brez težav ustavljali njihove napade in prihajali v priložnosti - to je pravi pokazatelj tega, kar zahtevam od igralcev,« je nakazal usmeritev igre trener Laboda
Drave in nadaljeval: »V naslednjih tednih igramo pet domačih tekem (Olimpija, Domžale, Rudar Velenje - vmes gostovanje pri Kopru - Celje, Nafta) in v njih moramo zmanjšati zaostanek za Interblockom in Domžalami. To nam lahko uspe,« je optimističen Milko Djurovski.
V ekipo se po odsluženi kazni zaradi rumenih kartonov vrača Ogu John, Lunder pa bo zaradi prejetega rdečega kartona počival na eni tekmi.
Jože Mohorič
Hervis pokal Slovenije, če-trtfinale, rezultati:
Interblock - Nafta 1:1 (1:0); Tabot 15.; Volaš 78.;
Maribor - Triglav Gorenjska 5:1 (0:1); Tavares 55., 67., Je-lič 61., Plut 65., Bunderla 75.; Burgar 11.; R.K.: Marijan 62./ Triglav;
Domžale - Hit Gorica 1:1 (0:1); Zatkovič 57.; Demirovic 7.,
Rudar Velenje - CM Celje 0:1 (0:1); Rep 6.
Povratne tekme bodo na sporedu 24. marca.
Nogomet • 2. SNL
Končno začetek
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši v 2. slovenski nogometni ligi bodo v soboto, po dveh prestavitvah zaradi vremenskih razmer, vendarle začeli s spomladanskim delom prvenstva. Nogometaši Aluminija se bodo v derbiju kroga na domačem igrišču v soboto pomerili s kranjskim Triglavom, ki velja za enega od favoritov za napredovanje.
Boks • Dejan Zavec
Želja za rojstni dan: zmaga 9. aprila
Do Dejanovega 31. profesionalnega dvoboja so le še trije tedni; boksarski spektakel pod naslovom Obračun v zmajevem gnezdu bo namreč v ljubljanski Hali Tivoli na sporedu 9. aprila. Gre za največji boksarski dogodek v Sloveniji doslej, Dejan pa bo osvojeni naslov svetovnega prvaka verzije IBF branil proti Argentincu Rodolfu Ezequielu Martinezu.
Dejan ta čas v nemškem Magdeburgu opravlja zaključne priprave, sedaj so na vrsti sparingi z močnimi tekmeci. V delovnem vzdušju je minil tudi 13. marec, ko je Dejan praznoval 34. rojstni dan (čestitamo!). »Hvala za čestitke. Časa za pravo praznovanje sedaj res ni, saj se moram kar najbolje pripraviti za bližajoči dvoboj. Nazdravili smo, na glas pa sem povedal tudi največjo željo ob praznovanju: zmago 9. aprila,« je povedal Dejan.
Nekaj skrbi so njemu in ce-
lotni ekipi povzročale manjše težave s poškodbami. »Že pred odhodom v Magdeburg sem čutil manjše bolečine v kolenu, zaradi česar smo treninge tudi delno prilagajali temu, nosil pa sem tudi zaščitno obvezo. Kljub temu smo delali po načrtih, tako da ne moremo govoriti o kakršnem koli zaostanku pri treningih. Opravil sem že tudi nekaj sparingov,« je o pripravah povedal Dejan.
Ob njem je tudi Tomi Jaga-rinec, ki poleg trenerja Dirka Dzemskega budno spremlja vsak Dejanov korak. »Zares smo pozorni na vsako podrobnost, saj nočemo ničesar prepustiti naključju. Vsi skupaj si najbolj želimo, da bi zaključni del potekal brez težav, tako da bi lahko dodali še zadnji delež do maksimalne pripravljenosti. Ta pa je že sedaj na visokem nivoju,« je povedal Tomi.
Jože Mohorič
Obračun v zmajevem gnezdu: predprodaja se zaključuje
Hala Tivoli (Ledena dvorana), Ljubljana, petek, 9. aprila 2010 (celoten dogodek se bo s predboji začel ob 19. uri, osrednji dvoboj večera pa bo predvidoma na sporedu nekaj po 21. uri).
Vstopnice so že v predprodaji (le še do 20. marca), kupiti pa jih je mogoče na vseh prodajnih mestih Eventima (Petrol, Big Bang, Kompas ...) in na spletnem naslovu Eventima (www.eventim.si). V predprodaji so cene vstopnic za tribuno 35 EUR (po 20. marcu 40 EUR) in na parterju 55 EUR (po 20. marcu 60 EUR).
l-i «s. I
t-
0EF!	m	NM		
H	17		m	D
m		I	y liA	H
M:		I	¡¡Ti	} iL.
»IfEiuB
■iralLk I i lil.lu lir \
• j:
Bm
IB
Strelstvo • EP v Merakerju na Norveškem
»Konkurenca je v strelstvu strašna«
T
* ~
Od 6. do 13. marca je na skrajnem severu Norveške, v majhnem in zasneženem mestu Meraker potekalo evropsko prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem, na katerem je nastopala šestčlanska ekipa slovenske reprezentance, med njimi tudi Ptujčanka Majda Raušl. Raušlova je na prvenstvu nekoliko zaostala za svojimi pričakovanji in v močni konkurenci 55 strelk s 375 krogi osvojila 37. mesto, povsem nepričakovano pa je člansko konkurenco šokirala srbska mladinka Bobana Veličkovic, ki je še kot mladinka nastopila v višji-članski kategoriji in se v finalu z najboljšim izidom 101,6 kroga, kljub zaostanku dveh krogov iz predtekmova-nj a prebila na sam vrh ter dosegla daleč največji uspeh svoje kratke kariere. Od ostalih članov slovenske reprezentance je najvišjo uvrstitev s 589 krogi na 12. mestu med mladinci dosegel slovenski rekorder Grega Potočnik iz Radovljice, zelo dobra uvrstitev pa je uspela tudi edinemu članu slovenske
izbrane vrste Željku Moiče-vicu, ki je s 594 krogi osvojil 13. mesto in izboljšal svojo najboljšo uvrstitev EP z zračnim orožjem. Po prihodu domov z največjega tekmovanja zimskega dela strelske sezone smo se pri najboljši slovenski strelki s pištolo pozanimali, kako je potekalo EP.
Ptujčani smo lahko zelo ponosni, da smo na EP v streljanju z zračnim orožjem znova imeli tudi svojo predstavnico, in to kot edino iz celotne Slovenije. Ker si je vsako večje prvenstvo možno ogledati tudi preko spletnih strani evropske strelske konfederacije, smo seveda doma vneto navijali za čim boljše zadetke naše strelke, ki se je hrabro borila iz strela v strel. Najprej iskrene čestitke za pokaza-no požrtvovalnost! Kako si zadovoljna s svojim streljanjem?
M. Raušl: "S samo tehniko streljanja ter psihološko pripravo sem bila zadovoljna, vendar zaradi pomanjkanja ostrine
na merku nekateri zadetki niso bili najbolj natančni."
Kako ocenjuješ uvrstitev, ki si jo dosegla?
M. Raušl: "Če bi gledala samo uvrstitev, potem ne bi mogla biti preveč zadovoljna, če pa gledam v kakšni konkurenci sem tekmovala in da sem za zelo izkušenimi tekmovalkami zaostala le krog ali dva, ali pa bila tudi boljša od njih, potem vidim kako malo mi manjka do želenega. Prav vse nas je presenetila zmaga mladinke Bobane Veličkovic, ki je nastopala v članskih konkurenci."
Kako je potekala sama organizacija tekmovanja?
M. Raušl: "Organizatorji so se zelo potrudili in tekmovanje izpeljali na nivoju."
Kakšni so tvoji načrti po tekmi EP?
M. Raušl: "Prvi cilj nadaljevanja sezone bom poskušala doseči že to soboto, ko se bom potegovala za zmago v skupnem seštevku 1. A državne lige s pištolo ter da bom čim več pripomogla svoji ekipi Petlja Ptuj za čim boljšo uvrstitev (ekipne
i 'i L '
EUROPEAN cm
Foto: Krištof Kučič
Ptujčanka Majda Raušl in vodja slovenske reprezentance na Norveškem Alojz Mikolič
stopničke, o. p.), nato bo sredi aprila potekalo državno prvenstvo v Portorožu, kasneje pa se že začnejo temeljite priprave na Svetovno prvenstvo, ki bo avgusta letos v Munchnu."
Kakšne so bile ostale zanimivosti tekmovanja?
M. Raušl: "Neprijetna anekdota, ki mi bo ostala v spominu, je vsekakor izguba pištole na letališču hrvaške kolegice Marije Marovic. Pištolo so ji dostavili šele na koncu tekmo-
Rokomet • MIK, 1. liga
Za začetek Lige prvakov gostovanje pri Cimosu
Z zaostalo tekmo med Gorenjem in Cimosom (27:26) se je končal redni del prvenstva v MIK 1. ligi. V nadaljevanju bo najboljših šest klubov iz rednega dela tekmovanja (Celje PL, Gorenje, Cimos, Trimo, Slovan, Jeruzalem) nastopilo v Ligi za prvaka. Pred zadnjimi desetimi tekmami najbolje kaže Pivovarjem iz Celja, ki imajo kar pet točk prednosti pred Gorenjem in šest točk pred Cimosom. Težko je verjeti, da bodo varovanci Zvonimir-ja Serdarušica zapravili tako lepo prednost. Če mogoče boj za prvaka ne bo tako zanimiv, pa bo zagotovo zelo zanimivo spremljati boj za 2. mesto med igralci Gorenja in Cimosom. Oba kluba sta pred začetkom sezone napovedovala boj za naslov državnih prvakov, vendar sta v tem trenutku daleč od začrtanega cilja. Pestro bo tudi v boju za 4. mesto, na katerega merita Trimo in Slovan. Več možnosti za boljšo uvrstitev dajemo Ljubljančanom, saj klima v taboru Trima ni na potrebnem nivoju (iz kluba po koncu sezone odhajajo nosilci - Se. Skube, Miklavčič, Musa). Svoj cilj z uvrstitvijo v Ligo za prvaka so že presegli Ormoža-
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Jeruzalem Ormoža so pred dnevi v Mariboru premagali Cimos; ga lahko še enkrat?
ni, ki imajo zdaj lepo možnost začeti sestavljati igralski mozaik za prihodnjo sezono.
Izreden boj nas čaka v Ligi za obstanek, kjer bodo nastopili
Klima Petek, Merkur, Ribnica, Krško in Slovenj Gradec. Mariborčani in Škofjeločani so si že zagotovili obstanek v ligi, česar pa ne morejo trditi v Ribnici,
Krškem ter Slovenj Gradcu. Prav Korošcem dajemo najmanjše možnosti za obstanek, saj so razmere v klubu daleč od želenega.
UK
1. A SRL (m)				
REZULTAT ZAOSTALEGA SREČA-				
NJA 22. KROGA: Gorenje			- Cimos	
Koper 27:26 (11:12)				
1. CELJE PIVO. LAŠKO 20	17	3	0	37
2. GORENJE 20	15	2	3	32
3. CIMOS KOPER 20	15	1	4	31
4. TRIMO TREBNJE 20	10	2	8	22
5. SLOVAN 20	10	2	8	22
6. JERUZALEM ORMOŽ20	7	4	9	18
7. KLIMA PETEK MB 20	7	2	11	16
8. MERKUR Š. LOKA 20	5	7	8	16
9. RIBNICA RIKO HIŠE 20	4	2	14	10
10. KRŠKO 20	3	2	15	8
11. SLOVENJ GRADEC 20	3	2	15	8
Končnica za prvaka (1 - 6): Slovan - Celje; naš tip: 1
Mogoče ste presenečeni nad tipom, ampak po videnem na Pokalu Slovenije so Celjani daleč od prave forme. Svoje nasprotnike premagujejo na račun individualnih sposobnosti Zormana, Vugrinca, Pajoviča, Kokšarova. Ob tem imajo v golu fantastičnega Slovaka Richarda Štochla. Slovan ima kvaliteto in široko klop, kar bi jim lahko prineslo presenečenje nad Celjani. Tekma je na sporedu v petek ob 18.30 uri. Gorenje - Trimo; naš tip: 1 Če bodo Velenjčani osredotočeni na Trimo in ne na nasprotnika Lige prvakov, sloviti Ciudad Real, potem problemov okrog nove zmage ne bi smelo biti. Velenjčani so precej boljši od Trebanjcev, katerih vrste zapuščajo njihovi najboljši igralci, od katerih bodo nekateri v novi sezoni oblekli tudi dres Gorenja. Cimos - Jeruzalem; naš tip: 1 Po tekmi za tretje mesto na Pokalu Slovenije zdaj sledi novi obračun Primorcev in Prlekov, ki so v Mariboru presenetljivo ugnali Cimos in osvojili bron.
Gostitelji so absolutni favoriti, ampak Ormožani po stari navadi igrajo zelo dobro na Bonifiki. Je pa res, da Bonifiko tudi zmeraj zapuščajo sklonjenih glav. V prvi vrsti je cilj trenerja Saša Prapotnika z všečno igro zadovoljiti primorsko občinstvo in dati priložnost čim večjemu številu igralcev, kar pa ne pomeni vsem. Končnica za obstanek (7-11): Krško - Klima Petek; naš tip: 2 Zelo zanimiv in izenačen dvoboj je pred nami. Krča-ni imajo prednost domačega parketa, ki velja za enega najneugodnejših v Sloveniji. Ob tem so se Krčani okrepili in pripravljeni pričakujejo Ligo za obstanek. Klima je svojo dobro formo dokazala na zaključnem turnirju, kjer je bila blizu zmage. Ob normalnem razpletu glede na kvaliteto igralcev bi točki morali romati v Maribor. Merkur - Slovenj Gradec; naš tip: 1 Merkur ne bi smel imeti večjih težav proti Slovenj Gradcu, ki je glavni kandidat za izpad iz elitne lige. Hitra in agresivna igra mladih talentiranih Škofjeloča-nov bi morala biti dovolj za novi dve točki.
vanja, tako da sploh ni mogla nastopati!"
Kakšno mesto je Mera-ker v primerjavi s Ptujem, v čem se razlikuje skandinavski način življenja od našega?
M. Raušl: "Meraker je v primerjavi s Ptujem precej manjši, kaj več pa težko rečem, saj si ga nismo imeli priložnost ogledati. Prvi vtis, ki sem ga dobila, je ta, da se mi zdi življenje dragocenejše od našega, v ta ob-
čutek so me popeljale majhne, prijetne in z lesom obite hiške, ki dajejo na prvi pogled prijeten občutek topline."
Vsi ljubitelji strelskega športa na Ptujskem pa bomo v soboto imeli odlično priložnost v "akciji" spremljati najboljšo slovensko strelko s pištolo, ko se bo v 1. A DL borila za skupno zmago med posamezniki v sezoni 2009/2010.
Simeon Gonc
Tenis • TK Terme Ptuj
Nina in Urh uspešna v starejših kategorijah
Branik open U-18
V začetku marca je v Mariboru potekal turnir U-18, na katerem je uspešno nastopal 16-letni Ptujčan Urh Krajnc-Domiter. Ta je na poti do četr-tfinala premagal tudi 7. nosilca, Žiga Papeža.
1.	krog: Krajnc-Domiter -Žiga Papež (Otočec, 7) 6:4, 7:5;
2.	krog: Krajnc-Domiter
-	Benjamin Beliš (S. Gradec) 7:5, 6:3);
četrtfinale: Krajnc-Domiter
-	Tim Cibašek (Triglav Kranj, 2) 0:6, 2:6.
OP Jaki Ljubljana U-16
Urh se je še bolje znašel na turnirju »svoje kategorije« v Ljubljani. Kot drugopostavlje-ni igralec se je uvrstil v finale, kjer pa ga je izdala utrujenost po maratonskem polfinalnem dvoboju. V tem je že vodil 6:1, 4:0, nato pa je prišlo do nerazumljivega padca zbranosti ... Na turnirju so sicer nastopili vsi najboljši slovenski igralci te kategorije, manjkal je le Blaž Bizjak. Rezultati:
1.	krog: Krajnc-Domiter (TK Terme Ptuj, 2) - Klemen Simon-čič (Celje) 6:4, 5:7, 6:0, Samo Vršič (TK Terme Ptuj) - Luka Šparaš (ŽTK MB) 6:1, 6:2;
2.	krog: Krajnc-Domiter
-	Matija Šparaš (ŽTK MB) 6.2, 6:0, Vršič - Rihard Rožac (TA Breskvar, 1) 1:6, 3:6;
četrtfinale: Krajnc-Domi-ter - Rok Sitar (ŽTK MB, 7) 6:2, 7:5;
polfinale: Krajnc-Domiter
-	Rok Križaj (Idrija, 5) 6:1, 4:6, 7:6(9);
Foto: Črtomir Goznik
Urh Krajnc Domiter (TK Terme Ptuj) je zelo dobro nastopil na dveh turnirjih v Mariboru in Ljubljani.
finale: Krajnc-Domiter - Ri-hard Rožac (TA Breskvar, 1) 6:1, 2:6, 4:6.
Na istem turnirju je v ženski konkurenci nastopala tudi 13-letna Nina Potočnik (TK Terme Ptuj). Po dveh prepričljivih zmagah jo je v četrtfinalu ustavila 2. nosilka Eva Zagorac, ki je kasneje brez težav zmagala tudi v finalu. Nina je po krajšem premoru znova pokazala napredek v igri, kar je pred poletno sezono zelo ohrabrujoče.
1.	krog: Nina Potočnik - Tja-ša Jerše (TC Ljubljana) 6:0, 6:0;
2.	krog: Nina Potočnik -Lara Kralj (AS Litija, 7) 6:2, 6.1;
Četrtfinale: Nina Potočnik - Eva Zagorac (ŽTK MB, 2) 3:6, 3:6.
Kegljanje
Dve zmagi z vodilnimi
Dva kroga pred koncem prvenstva v 2. ženski in 3. moški ligi postaja dogajanje vse bolj zanimivo - pri vrhu in tudi pri dnu lestvice. V 2. slovenski vzhodni ženski ligi so Ptujčan-ke gostile ekipo vodečega Fu-žinarja iz Raven na Koroškem ter si priigrale osmo zmago v tem prvenstvu. Novi dve točki pomenita to, da so se kegljav-ke Drave Deta Centra trdno zasidrale na četrtem mestu. Za nadaljnje napredovanje na prvenstveni razpredelnici bi bili potrebni dve zmagi, za sam vrh pa bi bilo tudi to premalo. Poraz Korošic je pomenil tudi zamenjavo na vrhu lestvice, saj je na prvem mestu sedaj tretja ekipa celjskega Lanteksa.
Pozitivno presenečenje pa so tokrat pripravili kegljači Drave Deta Centra, ko so na domačem kegljišču uspeli premagati mariborsko Piramido, ki se skupaj z Rušani bori za naslov prvaka. Srečanje je bilo zelo zanimivo, saj so o zmagovalcu odločili štirje podrti keg-lji, tokrat končno tudi v korist Ptujčanov. Ključ do uspeha sta bila dva dobra nastopa Danija Kozoderca in Dušana Murka, ki je po 60 kegljih zamenjal Milana Čeha. Dva kroga pred koncem so Ptujčani na predzadnjem mestu in bodo do konca gostovali še v Radencih, nato pa na Ptuju gostili drugo ekipo trboveljskega Rudarja. Za miren obstanek sta potrebni dve zmagi, ob ugodnem razpletu na preostalih srečanjih pa bi bila dovolj tudi ena.
2. SKL- vzhod (ž)
REZULTATI 12. KROGA: Drava
Deta Center - Fužinar 5:3, Litija - Nafta 6,5:1,5, Komcel - Lanteks III 3:5, Šoštanj II - Rudar 3:5.
1. LANTEKS III	12	9	1	2 19
2. FUŽINAR	12	9	1	2 19
3. LITIJA	12	8	1	3 17
4. DRAVA DETA CENTER12		8	0	4 16
5. NAFTA	12	5	0	7 10
6. RUDAR -2	12	5	1	6 9
7. KOMCEL	12	2	0	10 4
8. ŠOŠTANJ II	12	0	0	12 0
DRAVA DETA CENTER -FUŽINAR 5:3 (3051 - 3022)
DRAVA DETA CENTER: Frldl 504, Krušič 511, Kolar 511, Plajnšek 493, Kramberger 538, Bombek 494.
3. KL - vzhod (m)
REZULTATI 16. KROGA: Drava Deta Center - Piramida 5:3, Gašper Korotan II - Ruše 2:6, Prepolje - Nafta 3:5, Žalec Petrol - Radenska II 6:2, Lokomotiva DIXI - Rudar II 6:2.
1 RUŠE	16 11 2 3 24
2.	PIRAMIDA 16 10 2 4 22
3.	PREPOLJE 16 9 0 7 18
4.	ŽALEC PETROL 16 8 2 6 18
5.	NAFTA	16 8 0 8 16
6.	RADENSKA II 16 7 1 8 15
7.	LOKOMOTIVA DIXI 16 7 1 8 15
8.	GAŠPER KOROTAN II16 6 0 10 12
9.	DRAVA DETA C. 16 6 0 10 12
10.	RUDAR II 16 4 0 12 8
DRAVA DETA CENTER -PIRAMIDA 5:3 (3111 - 3107)
DRAVA DETA CENTER: Arnuš
544, Čuš 522, Žnidarič 513, Premzl 517, Kozoderc 539, Čeh 225 - Murko 251.
Danilo Klajnšek
Judo • 44. Pokal M. Sobote
Prvič tudi v živo, preko interneta
V soboto, 13. 3., je Judo klub Murska Sobota organiziral 44. mednarodni judo pokal Murska Sobota. Turnir je bilo mogoče spremljati v živo, preko interneta (prvič v Sloveniji!), in sicer na spletnih staneh Judo zveze Slovenije. Na turnirju je nastopilo 280 tekmovalk in tekmovalcev iz 35 klubov iz Avstrije, Madžarske, Srbije in Slovenije. V starostnih kategorijah mladincev ter mlajših deklic in dečkov se turnir v Murski Soboti točkuje za Slovenski pokal 2010.
Od selekcij mlajših dečkov in deklic sta iz JK Drava tekmovala Mihaela Vogrin (5. mesto) v kategoriji do 48 kg ter Jernej Domajnko v kategoriji do 55 kg, kjer je zasedel odlično drugo mesto. V kategoriji st. dečkov in deklic velja izpostaviti prvo mesto Tjaše Brumen, ki je s tremi zmagami prepričljivo ugnala vse tekmice (kat. do 52 kg.), ter tretje mesto Blaža
Pekliča v kategoriji do 60 kg. Pri ml. dečkih sta se tekmovanja udeležila tudi Alen Marin ter Deivis Kajnih v kategoriji do 42 kg.
Sebi Kolednik
Jernej Domajnko
Blaž Peklič in Tjaša Brumen
Namizni tenis • 2. SNTL (ž, m), 3. SNTL
Zadovoljni z doseženim
2. SNTL (ž)
Tekmovalno sezono 2009/2010 so zaključili tudi igralci in igralke v vseh namiznoteniških ligah. Druga moška ekipa Ptuja je kot novinec v ligi zasedla šesto mesto. Vodja ekipe je izkušeni Darko Drčič, ob njem pa se kalijo mladi igralci. V tretji moški ligi nastopajo igralci iz Cirkovc, ki si predvsem nabirajo ligaške izkušnje. V drugi ženski ligi so dobro igrala dekleta druge ekipe Ptuja, ki so v soboto dobila priznanja za uvrstitev.
1. MUTA	18	18	0	36
2. PPK RAKEK	18	15	3	30
3. KEMA PUCONCI II	18	15	3	30
4. ARRIGONI IZOLA	18	10	8	20
5. MERKUR KRANJ	18	9	9	18
6. PTUJ II	18	7	11	14
7. ŽOGICA RADGONA	18	7	11	14
8. SOBOTA II	18	4	14	8
9. GORICA	18	3	15	6
10. SIMGRAD ŠKOFJA LOKA	18	2	16	4
2. SNTL (m)
REZULTATI 10. KROGA: Sobota II - Kema Puconci II 0:5, Žogica Radgona - PPK Rakek 1:5, Muta - Ptuj II 5:1, Merkur Kranj - Ar-rigoni Izola 5:3, Simgrad Škofja Loka - Gorica 2:5, Žogica Radgona - Ptuj 4:5, Muta - PPK Rakek 5:1, Merkur Kranj - Gorica 5:1, Simgrad Škofja Loka - Arrigoni Izola 1:5.
MUTA - PTUJ II 5:1
Kraser - Ovčar 3:2, Jamšek - Ber 3:0, Poročnik - Krušič 3:1, Jamšek
-	Ovčar 3:0, Kraser - Krušič 1:3, Poročnik - Ber 3:0.
ŽOGICA - PTUJ II 4:5
Gider - Drčič 2:3, Škurnik - Ber 3:1, Gorčan - Krušič 1:3, Škurnik
-	Drčič 2:3, Gider - Krušič 1:3, Gorčan - Ber 3:0, Škurnik - Krušič 3:0, Gorčan - Drčič 3:0, Gider - Ber 0:3.
PARI 6. KROGA: PPK Rakek - Preserje 4:5, Logatec II - Ptuja II 1:5, Logatec II - Sobota 1:5.
1.	SOBOTA	8	7	1	14
2.	PRESERJE	8	6	2	12
3.	PTUJ II	8	5	3	10
4.	LOGATEC II	8	2	6	4 6. PPK RAKEK	8	0	8	0
LOGATEC II - PTUJ II 1:5
Eržen - Markeljc 0:3, Mihevc -Bezjak 3:1, Kelečevič - Supanič 0:3, Mihevc - Markeljc 2.3, Vindiš - Su-panič 0:3, Kelečevič - Bezjak 0:3.
3. SNTL (m)
REZULTATI 10. KROGA: Žogica Radgona II - Branik Markizet 1:5, Šternmatik Cirkovce - Križe 0:5, Krovstvo Rakuša Ljutomer - Kajuh
Slovan 5:3, Krka II - Preserje 5:2, Šternmatik Cirkovce - Kajuh Slovan 2:5, Krovstvo Rakuša Ljutomer - Križe 2:5, Krka II - Logatec 5:3.
1.	BRANIK MARKEZIT	16	15	1	30
2.	KRIŽE	16	13	3	26
3.	KRKA II	16	12	4	24
4.	LOGATEC	16	11	5	22
5.	KAJUH SLOVAN	16	7	9	14
6.	PRESERJE	16	7	9	14
7.	KROV. RAKUŠA LJUTOMER16 4	12	8
8.	ŠTERNMATIK CIRKOVCE	16	3	13	6
9.	ŽOGICA RADGONA II	16	1	15	2
ŠTERNMATIK CIRKOVCE -KRIŽE 0:5
Štern - Papič 0:3, Blatnik - Legat 0:3, Šilak - Mrak 0:3, Blatnik - Pa-pič 0:3, Štern - Mrak 0:3.
ŠTERNMATIK CIRKOVCE -KAJUH SLOVAN 2:5
Blatnik - Najdič 0:3, Slaček
-	Radič 3:0, Šilak - Stankovič 0:3, Slaček - Najdič 2:3, Blatnik - Stan-kovič 1:3, Šilak - Radič 3:1, Slaček
-	Stankovič 1:3.
Danilo Klajnšek
Ekipa deklet Ptuj II je prejela pokal za osvojeno 3. mesto; ob igralkah je predsednik kluba Franc Terbuc.
Krušič med posamzniki ter Ber in Ovčar med dvojicami
V	nedeljo je v Gornji Radgoni potekalo prvenstvo severovzhodne regije za mladince in mlajše kadete. V konkurenci mladincev je nastopalo pet igralcev NTK Ptuj. Med posamezniki je bil najuspešnejši Luka Krušič, ki je v finalu premagal Alena Bera 3:1. Domen Ovčar si je z Jernejem Barbaričem (Kema) delil tretje do četrto mesto. Žanu Napastu se je uspelo uvrstiti v četrtfinale, kjer je izgubil z Barbaričem 0:3. Darko Hergan je v prvem kolu izgubil z Juretom Verdnikom (Radlje) 3:1 in potem v tolažilnem delu premagal vse nasprotnike.
V	dvojicah sta zmagala Alen Ber in Domen Ovčar pred Lukom Kru-šičem in Žanom Napastom. Darko Hergan in Žan Napast sta izpadla v četrtfinalu z Barbaričen in Vrataričem (Kema). V konkurenci mlajših kadetinj je bila Anja Bezjak druga, v finalu je izgubila z Gajo Paradiž (Muta) 1:3. Tretje in četrto mesto sta si delili Teja Alegro (Maribor) in Žana Kohn (Muta). V dvojicah sta Anja Bezjak in Teja Alegro zmagali. V finalu sta premagali Gajo Paradiž in Žano Kohn (Muta) 3:2. Jan Harb se je v konkurenci mlajših kadetov uvrstil v osmino finala, kjer ga je premagal Nejc Matis (Kema).
Na tem namiznoteniškem prvenstvu so nastopili tudi trije igralci Šternmatika iz Cirkovc, in sicer med mlajšimi kadeti. V tolažilni skupini je bil Toni Tomažič prvi, nastopila pa sta še Tomaž Strelec in Žan Furek.
Atletika • AK Cestno podjetje Ptuj
Prstec znova rekordno v krogli
Prvo nedeljo v marcu je v Zagrebu potekalo odprto hrvaško državno veteransko prvenstvo v dvorani. Tekmovanja se je udeležilo več kot sto tekmovalcev iz Hrvaške, Slovenije, Madžarske, Avstrije in Črne Gore. Veteransko sekcijo Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj so zastopali trije tekmovalci, najuspešnejši pa je bil znova Miki Prstec, ki je že drugič v letošnji sezoni izboljšal državni rekord v suvanju krogle za starostno kategorijo od 50 do 55 let. Šest-kilogramsko orodje je sunil
13,06 metra, kar je bilo dovolj tudi za zmago. Med veterani kategorije M45 je Aleš Veliko-nja zasedel osmo mesto, 7,26-kilogramsko orodje pa je sunil 7,59 metra. V skoku v višino je Prstec premagal klubskega tovariša Dušana Korena. Prvi je skočil 157 centimetrov, drugi pa 148 centimetrov. Velikonja je bil v svoji kategoriji drugi s skokom 145 centimetrov. V skoku ob palici je Koren zmogel 240 centimetrov, na višini 260 centimetrov, ki bi pomenila državni rekord za njegovo
starostno kategorijo, pa ni bil uspešen.
Prejšnjo nedeljo so se slovenski veterani še zadnjič zbrali na dvoranskem mitingu v Ljubljani v zimski sezoni. Prstec je zmagal na 60 metrov z rezultatom 7,9 sekunde, s katerim je bil zadovoljen glede na lansko poškodbo mečne mišice. Koren je ob palici znova skočil 240 centimetrov.
Ko potegnemo črto pod letošnjo dvoransko veteransko sezono, lahko ugotovimo, da so nadaljevali trend uspehov iz
Za ptujskimi veterani je uspešna sezona: Dušan Koren, Miki Prstec in Aleš Velikonja.
preteklih sezon. Glavna cilja letošnje poletne sezone, ki se začne čez slaba dva mesca, bodo jubilejne, dvajsete balkanske igre v Grčiji in evropsko prvenstvo na Madžarskem.
Grdina napreduje v metu kopja
Po zaključku vseh državnih dvoranskih prvenstev se je atletska sezona v začetku marca nadaljevala na prostem z zimskim državnim prvenstvom v metalnih disciplinah. Člani AK Cestno podjetje Ptuj tokrat niso osvojili nobene kolajne, so se pa trikrat uvrstili tik pod zmagovalni oder. Največ je pokazal Rok Grdina v članski konkurenci, ki je v metu kopja dosegel nov osebni rekord z rezultatom 58,49 metra. Med mlajšimi mladinkami je Melani Hentak prav tako v metu kopja dosegla rezultat 36,71 metra. Prav tako četrta pa je bila Veronika Domjan med mlajšimi mladinkami v metu diska (28,04 metra). V isti kategoriji sta bila Arne Korsika sedmi in Aljaž Ramot osmi.
Znanilec poletne atletske sezone pa so tekmovanja v krosih. Na državnem prvenstvu v Domžalah se je Doroteja Domjan uvrstila na peto mesto v konkurenci pionirk U16. Njena klubska kolegica Lara Larisa Popošek je bila štiriindvajseta med tridesetimi tekmovalkami, ki so se pomerile na 3000 metrov dolgi progi.
Uroš Esih
Nogomet • 1. slovenska ženska liga
Vse tri zadetke prejele v zadnji tretjini tekme
REZULTATI 8. KROGA: Maribor
-	Dornava 3:0 (0:0), Rudar Škale
-	Krka 2:1 (1:0), Velesovo Kamen Jerič - Pomurje Beltinci 0:10 (0:6), Jevnica - HV TOUR Slovenj Gradec 3:1 (1:1).
1.	KRKA 8 7 0 1 52:4 21
2.	POMURJE-BELT. 8 6 1 1 42:12 19
3.	SLOV. GRADEC 8 5 1 2 25:11 16
4.	JEVNICA 8 5 0 3 26:16 15
5.	RUDAR -ŠKALE 8 4 0 4 22:13 12
6.	MARIBOR 8 3 0 5 20:22 6
7.	VELESOVO 8 1 0 7 4:61 3
8.	DORNAVA 8 0 0 8 7:59 0
MARIBOR - DORNAVA 3:0
(0:0)
STRELKE: 1:0 Pelaj (62), 2:0 Pe-ruš (66), 3:0 Pihman (87)
DORNAVA: Alenka Murko (Laura Maksimovič), Maja Skaza, Laura Krajnc, Romana Behrami, Nuša Horvat, Daša Grdina (Nuša Ploj), Saša Ljubec, Katja Nežmah, Saša Fras (Nina Vindiš), Gabrijela Milec. Trener: Mitja Serdinšek.
Tekmovanje v spomladanskem delu prvenstva so pričela tudi dekleta v 1. slovenski ženski nogometni ligi. Za prvo presenečenje so že na začetku poskrbele nogome-tašice iz Velenja, ki so nepričakovano premagale večkratne državne prvakinje iz Novega mesta. Med majhna presenečenja bi lahko šteli
Foto Črtomir Goznik
Igralke Dornave so v prvi tekmi spomladanskega dela izgubile v Mariboru.
tudi zmago nogometašic Jevnice proti Korošicam, ki so potihoma upale celo na naslov državnih prvakinj. Edine, ki so upravičile vlogo favoritinj, so bile Prekmurke, ki so slavile v Velesovem, Tanja Vrabl pa je dosegla kar sedem zadetkov - slednja je tudi najboljša strelka v 1. SŽNL.
Rokomet m 2. SRL (m)
Radovljica - Drava 31:23 (15:8)
DRAVA PTUJ: Robnik 1, Ferk 7, Bratuša, Bedenik, Mesarič 2, Pučko 1, Sabo 2, Fridrich 3, Jovič, J. Požar, Bedrač 1, Farič 2, Čeh 1, L. Požar 2. Trener: Mitja Žuran.
V poznem nedeljskem terminu so rokometaši ptujske Drave igrali srečanje v Radovljici. Do 20. minute so Ptujčani visok držali ritem igre in ugoden rezultat, saj so zaostajali samo za dva zadetka (10:8). V zadnjih desetih minutah pa je sledil »mrk« gostov, saj so rokometaši Radovljice z delnim izidom 5:0 prišli do zajetne prednosti.
Začetek drugega polčasa je bil samo nadaljevanje prvega, saj so si
domačini priigrali še višjo prednost. Gostujoči trener je ob vodstvu domačinov z več kot desetimi zadetki dal priložnost mlajšim, sicer kadetom, ki so dobro zaigrali in nekoliko zmanjšali visoko prednost Radovljice.
Danilo Klajnšek
2. SRL - m		
(od 9. do l4. mesta)		
REZULTATI 3. KROGA: Radovljica		
- Drava 31:23, Jadran 2009 -		Ar-
cont Radgona 28:34.		
1. ARCONT RADGONA 2 2 0	G	12
2. RADOVLJICA 2 2 0	G	10
3. ALEŠ PRAZNIK 2 1 0	1	6
4. DRAVA 2 0 0	2	4
5. JADRAN 2009 2 0 1	1	3
6. POMURJE 2 0 1	1	1
Bowling m Podjetniška liga
VGP Drava skočila na vrh
V 3. krogu je najodmevnejšo zmago dosegla ekipa Taluma, ki je ugnala BC Ptuj. Z visokimi zmagami so lahko zadovoljni pri VGP Drava, PSS, MO Ptuj in DaMoSS-u. Slednji so tokrat pokazali svojo moč z najboljšim rezultatom kroga, dva njihova posameznika pa sta pristala povsem na vrhu naj dosežkov.
REZULTATI 3. KROGA: Tames
-	Čisto mesto Ptuj 5:3, Ilkos Candles
-	Saška bar 2:6, Radio-Tednik Ptuj
-	VGP Drava 1:7, DaMoSS - Garant zavarovanje 8:0, Mestna občina Ptuj
-	Da-Ma-Fin 8:0, PSS - MP Ptuj 8:0, Bowling center Ptuj - Talum 3:5. Prosta je bila ekipa db Transport.
1.	VGP DRAVA	3	2730	18	167,7
2.	SAŠKA BAR	3	2650	17	163,6
3.	TAMES	3	2648	16	167,5
4.	BOWLING C. PTUJ	3	2436	15	162,1
5.	MESTNA OBČ. PTUJ	3	2393	15	151,5
6.	DAMOSS	3	2843	13	164,0
7.	DB TRANSPORT	2	-	10	167,4
8.	RADIO-TEDNIK	3	2372	9	151,1
9.	TALUM	2	2529	8	161,0
10.	ILKOS CANDLES	3	2490	8	155,0
11.	PSS	1	2424	8	151,5
12.	ČISTO MESTO	2	2239	7	139,5
13.	MP PTUJ	3	2091	4	135,4
14.	GARANT ZAVAR.	2	2215	4	132,3
15.	DA-MA-FIN	2	1979	0	115,8
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Aleš Korošec
Najboljši posamezniki 3. kroga: 1. Dušan Kostanjevec (DaMoSS) 754, 2. Andrej Vajda (DaMoSS) 743, 3. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 738, 4. Robert Kurež (Saška bar) 726,
5.	Igor Vidovič (Tames) 721,
6.	Marko Šamperl (Saška bar) 717, 7. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 714, 8. Branko Kelenc (VGP Drava) 709, 9. Andrej Trunk (Tames) 698, 10. Jernej Saga-din (Ilkos Candles) 690.
(db Transport) povprečje 212,8, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 187,1, 3. Dušan Kostanjevec (DaMoSS) 182,9, 4. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 180,9, 5. Igor Vidovič (Tames) 180,6, 6. Andrej Vajda (DaMoSS) 179,5, 7. Marko Drobnič (Talum) 176,8,
8.	Marko Šamperl (Saška bar) 176,2,
9.	Andrej Trunk (Tames) 172,9, 10. Gregor Kmetec (BC Ptuj) 172,6.
Pari 4. kroga: ponedeljek, 22. 3., ob 19.00: Tames - Saška bar, Ilkos Candles - Da-Ma-Fin, Talum - VGP Drava, PSS - DaMoSS; torek, 23. 3., ob 19.00: Bowling center Ptuj
-	Čisto mesto Ptuj, Radio-Tednik Ptuj
-	Garant zavarovanje, db Transport
-	MP Ptuj, prosta je ekipa MO Ptuj.
JM
Igralke iz Dornave so igrale v Mariboru, prikazale dobro igro, vendar so bile na koncu poražene. Doma-
Nogomet
činke so vse tri zadetke dosegle v zadnji tretjini srečanja.
Danilo Klajnšek
■ #■ I ■ V	■ ■ Ml ■ V	■	I V|H ■
Kidričani in Ptujčani prepričljivi
V 19. krogu 1. slovenske mladinske lige so bili igralci NŠ Pola Drava in Aluminija zelo uspešni. Ptujčani so gostili zadnjeuvrščeno moštvo Bilje-Renče in se razigrali predvsem v drugem polčasu, ko so dosegli štiri zadetke. Enak dosežek je uspel tudi mladincem Aluminija, ki so slavili v Celju.
Zelo zanimivo pa bo v soboto v Kidričevem, kjer se bosta v lokalnem derbiju medsebojno pomerila domači Aluminij in NŠ Poli Drava. Kadeti bodo pričeli srečanje ob 13. uri, mladinci pa ob 15. uri.
2:3, Olimpija - Luka Koper 0:3, HIT Gorica - Rudar Velenje 0:0, Maribor Branik - Domžale 0:1.
1. SML
REZULTATI 19. KROGA: NŠ Poli Drava - Bilje Renče 5:0, CM Celje - Aluminij 1:4, Triglav - Interblock 2:0, Olimpija - Luka Koper 0:2, HIT Gorica - Rudar Velenje 2:0, Maribor Branik - Domžale 5:4.
9 15 3 1 47:16 44 9 13 2 4 42:;
9 12 3 4 3
1 41
9 39
9 12 2 5 38 9 10 3 6 29
22 38 22 33
9 8 6 5 27:25 3G
9	8	3	8	24
8	7	4	7	3G
8	7	3	8	23
9	7	2	10	21 8	6	3	9	34
9 6 3 10 28:35 21
8	5 4 9 24::
9	4 5 10 23
9 3 6 10 9 1 2 16
27	27
23	25 26	24
24	23 35	21
G	19
33	17
:34	15
17:61	5
1. HIT GORICA	19	13	3	3	58:20	42
2. MARIBOR B.	19	13	2	4	63:18	41
3. DOMŽALE	19	11	2	6	32:22	35
4. TRIGLAV	19	11	1	7	46:24	34
5. INTERBLOCK	19	10	3	6	54:32	33
6. NŠ POLI DRAVA	19	10	3	6	54:32	33
7. ALUMINIJ	19	9	4	6	31:29	31
8. LUKA KOPER	19	8	6	5	30:29	3G
9. SIMER ŠAMP.	18	8	5	5	43:33	29
10. RUDAR (V)	19	8	3	8	36:40	27
11. CM ELJE	19	6	5	8	34:38	26
12. OLIMPIJA	19	6	1 12		28:50	19
13. MURA 05	18	5	2	11	20:48	17
14. F. JARENINA	18	4	4	10	24:49	16
15. SLOVAN	18	3	3	12	15:48	12
16. BILJE-RENČE	19	1	1	17	12:62	4
1.	INTERBLOCK
2.	HIT GORICA
3.	MARIBOR B.
4.	DOMŽALE
5.	OLIMPIJA
6.	LUKA KOPER
7.	TRIGLAV
8.	MURA 05
9.	SIMER ŠAMP.
10.	ALUMINIJ
11.	F. JARENINA
12.	POLI DRAVA
13.	SLOVAN
14.	CM ELJE
15.	RUDAR (V)
16.	BILJE - RENČE
NŠ POLI DRAVA 2:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Bajec (15), 1:1 Pukšič (70), 2:1 Pukšič (71)
NŠ POLI DRAVA: Musič, Ornik (Kirič), Bezjak, Arzenšek (Leskovar), Goričan, Legčevič, Pukšič, Boškovič, Sitar (Zorec), Trep (Imerl), Kajzer. Trener: Damjan Vogrinec. CM ELJE - ALUMINIJ 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Jevšovar (9), 0:2 Kočar (75)
ALUMINIJ: Peršuh, Leskovar, Cesar (Kajtna), Dvoršak - Špehar, Jus, Jevšovar, Pulko, Strel, Vujisič (Jerko-vič), Korpar (Kočar), Horvat. Trener: Silvo Berko.
BILJE RENČE
NS POLI DRAVA - BILJE RENČE 5:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Gril (35), 2:0 Kajta-zi (51), 3:0 Kurež (61), 4:0 Wagner (69), 5:0 Kocuvan (86)
NŠ POLI DRAVA: Kocen, Vinkovič, Simonič, Topolnik, Hauptman (Per-nek), Kukec, Krajnc, Gril (Kajtazi), Kurež (Pauko), Matjašič, Wagner (Kocuvan). Trener: Tomislav Grbavac. CM CELJE - ALUMINIJ 1:4 (1:0) STRELCI: 1:0 Žibert (11), 1:1 Po-lajžer (49), 1:2 Pučko (53), 1:3 Pučko (77), 1:4 Markovič (81)
ALUMINIJ: Zajc, Rumež, Ostroško, Mlakar (Greifoner, Babšek), Polajžer, Medved, Vindiš (Letonja), Petek (Perger) , Markovič, Pučko, Čeh. Trener: Bojan Špehonja.
LIGA U-14
REZULTATI 18. KROGA: Aluminij
-	Mura 05 1:2, NŠ Poli Drava - Teh-nostroj Veržej 2:0, Rudar Velenje
-	Maribor Branik 0:2, Simer šampi-on - Nissan Ferk Jarenina 1:0.
1. SKL
REZULTATI 19. KROGA: NŠ Poli Drava - Bilje Renče 2:1, CM Celje - Aluminij 0:2, Triglav - Interblok
1. MARIBOR B.	18	17	1	G	78:5	52
2. SIMER ŠAMP.	18	13	2	3	42:17	41
3. BREŽICE	17	11	3	3	37:18	36
4. TEHNO. VERŽEJ	18	10	3	5	48:34	33
5. NŠ POLI DRAVA	18	11	G	7	30:24	33
6. MURA 05	18	10	G	8	36:31	3G
7. CM CELJE	17	9	2	6	41:24	29
8. DRAVINJA	17	8	4	5	38:22	28
9.ŽELEZNIČAR	17	7	2	8	28:49	23
10. F. JARENINA	18	6	3	9	23:37	21
11. NAFTA	17	5	1	11	27:37	16
12. DRAVOGRAD	17	5	1	11	21:39	16
13. ALUMINIJ	18	5	G 13		23:50	15
14. RUDAR (V)	18	4	1 13		17:43	13
15. POBREŽJE G.	17	4	1 12		15:49	13
16. A. E. BISTRICA	17	1	4	12	7:32	7
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 27. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Labod Drava - Olimpija, Interblock - Maribor; SOBOTA 16.00: CM Celje - Domžale; SOBOTA ob 20.15: HIT Gorica - Rudar Velenje; NEDELJA ob 17.00: Luka Koper
-	Nafta.
1.	SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 9. KROGA: Dornava - Krka (nedelja ob 15.00), Jevnica - Rudar Škale, HV TOUR Slovenj Gradec - Velesovo Kamen Jerič, Pomurje Beltinci - Maribor.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Aluminij - Triglav, MU Šentjur - Krško, Garmin Šenčur - Bela krajina, Primorje - Mura 05, Livar
-	Dravinja Kostroj.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Paloma - Stojnci, Tehnostroj Veržej - Tromejnik G Kalamar, Kovinar Štore - Mons Claudius, Malečnik
-	Šmartno, Zreče - Simer šampion, Koroška Dravograd - Odranci; NEDELJA ob 15.00: Čarda - Tehnotim Pesnica.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 15.00: KIV Vransko - Šoštanj, Peca
-	Trgovine Jager, Boč Poljčane - Pohorje, GIC Gradnje Rogaška - LKW Jack Gerečja vas, AHA EMMI Bistrica - Koroške gradnje; NEDELJA ob 15.00: Carrera Optyl - Podvinci, Bukovci - Partizan Fram.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
20. KROG: Aluminij - NŠ Poli Drava (v soboto ob 15.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
20. KROG: Aluminij - NŠ Poli Drava (v soboto ob 13.00)
LIGA - U 14
19. KROG: Dravograd - NŠ Poli Drava (v soboto ob 11.00), CM Celje -Aluminij (v soboto ob 15.00)
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA LIGA (od 1. do 6. mesta)
PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 19.00: Gorenje - Jeruzalem Ormož, Cimos Koper - Trimo Trebnje; PETEK ob 18.30: Slovan - Celje Pivovarna Laško.
1. A SLOVENSKA ŽENSKA LIGA (od 1. do 6. mesta)
PARI 3. KROGA: Celeia Žalec - Mercator Tenzor Ptuj (sobota ob 18.00), Olimpija - Krka, Zagorje GEN I - Krim Mercator.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 17. KROGA: Istrabenz plini Izola - Moškanjci Gorišnica (v soboto ob 20.00), Grosuplje - Radeče MIK Celje, Sevnica - Ajdovščina, Šmartno 99 - Krka, Sviš Pekarne Grosuplje - Alples Železniki, Celje Pivovarna Laško B - Grča Kočevje.
2.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA (od 1. do 8. mesta)
PARI 4. KROGA: Velika Nedelja - Mitol Sežana (v soboto ob 19.00), Cerklje - Dobova, Dol TKI Hrastnik - Mokerc Ig, Škofljica - Brežice.
Kegljanje
2.	SLOVENSKA ŽENSKA KEGLJASKA LIGA - VZHOD
13. KROG: Lanteks III - Drava Deta Center (petek ob 17.00)
3.	SLOVENSKA MOŠKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
17. KROG: Radenska II - Drava Deta Center (v soboto ob 17.30)
Strelstvo
Na Ptuju 5. turnir državnih lig za Pokal SZS
V soboto in nedeljo bo domači SK Ptuj v Športni dvorani Center organiziral zaključni 5. turnir državnih lig v streljanju z zračnim orožjem v sezoni 2009/2010 za Pokal Strelske zveze Slovenije. Program tekmovanja: Sobota, 20. 3. 2010
-	9.00: 1. B DL zračna pištola
-	10.30: 1. B DL zračna puška
-	12.00: 1. A DL zračna puška + finale na izločanje
-	14.30: 1. A DL zračna pištola + finale na izločanje
-	17.30: 2. DL pištola, puška Nedelja, 21. 3. 2010
-	8.30-11.30: pionirji in pionirke
-	11.30-15.30: kadeti in mladinci puška
-	15.30-19.00: kadeti in mladinci pištola
Po odlični organizaciji državnega prvenstva v letu 2008 se nam tako na Ptuju obeta nova velika strelska prireditev in tudi tokrat se bo tekmovanja udeležilo rekordno število več kot 450 strelcev iz celotne Slovenije.
Vstop prost, vabljeni k ogledu in navijanju za številčno zasedbo strelcev iz Spodnjega Podravja!
Danilo Klajnšek, Simeon Gonc
Rokomet • Lige mladih
STAREJSI DEČKI B -
POLFINLNA SKUPINA B
REZULTATI 7. KROGA: Velika Nedelja - Klima Petek Maribor 36:17, Celje Pivovarna Laško - Krka 40:22.
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 7	7 0 0	14
2.	VELIKA NEDELJA 7	6 0 1	12
3.	SEVNICA 6	3 0 3	6
4.	TRIMO TREBNJE 6	2 0 4	4
5.	KRKA 7	10 6	2
6.	K. PETEK MARIBOR 7	10 6	2
VELIKA NEDELJA - KLIMA PETEK MARIBOR 36:17 (19:8)
VELIKA NEDELJA: Kukovec, Črnivec 1, Bombek 1, Kumer 2, Cvetko 12, Jaušovec, Bokša 1, Preac, Kocbek 5, Hojžar 3, Cvetko, Marin 11. Trener: Bojan Munda
Rokometaši Velike Nedelje so s to zmago naredili še en velik korak proti končnici tega tekmovanja. Njihove misli so sedaj že osredotočene na zadnja tri srečanja, v katerih morajo slaviti vsaj eno zmago. Vsi, ki poznajo Bojana Munda, njegove pomočnike ter igralce, pa vedo, da bodo fantje poskušali zmagati na vseh tekmah ter doma premagati RK Celje Pivovarna Laško za osem golov, kar bi pomenilo organizacijo turnirja v Veliki Nedelji.
STAREJŠI DEČKI A -
POLFINALNA SKUPINA B
PREVENT - DRAVA 30:30 (13:17) DRAVA: Zupanič (2 obrambi), Kenda, Prapotnik, Kuhar, Reisman 3, Mori, Žuran 1, Vrbančič 5, Bedrač 2, Korošec 5, Kelenc 5, Levanič 6 (2), Jerenec, Dravčbaher (12 obramb). Trenerja: M. Baklan in L. Sabo.
Ptujčanov se še naprej drži smola na gostovanjih. Tokrat so sicer prinesli točko (letos so že trikrat izgubili za en zadetek), vendar so drugo točko »poklonili« domačim. Prvi polčas so mladi rokometaši Drave na igrišču prevladovali, domačinom niso pustili niti enega vodstva. Gole so dosegali dokaj lahko, vendar je bil to rezultat dobrih akcij in neprimerno boljše igre v obrambi, kot so jo prikazali proti Krškemu. Tudi v drugem polčasu so dravaši večino vodili, toda prednost je počasi kopnela. Domačim je uspelo prvič izenačiti pri rezultatu 27:27, zatem pa je šlo ponovno »gol za gol«. Tik ob koncu tekme so Ptujčani po-vedli, vendar sta sodnika takoj za tem izključila Martina Vrbančiča. Domačini so tako šest sekund pred koncem tekme uporabili minuto odmora in precej srečno, s strelom preko številnih rok v obrambi, izenačili.
MLAJŠE DEKLICE A
REZULTATI 17. KROGA: Brežice - Mercator Tenzor Ptuj 17:22.
8 0	2
6 0	3
0	4
0	5
0	4
0	7
0	7
1.	RAČE	10
2.	MER. TENZOR PTUJ 9
3.	CELJSKE MESNINE 9
4.	BREŽICE	9
5.	ZAGORJE GEN -I 7
6.	LITIJA	10
7.	VEPLAS VELENJE 10
BREŽICE - MERCATOR TENZOR PTUJ 17:22 (6:9)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Saša Lazar, Saška Kozel, Manja Grabro-vec 4, Barbara Borovčak 11, Tonja Kolednik 2, Sindi Zorec 1, Sandra Šrajner 4, Marina Majcen, Sara Ča-gran, Lara Čagran, Ana Ambrož. Trener: Sašo Petek.
Za srečanje v Brežicah so na Ptuju dobro vedeli, da bo zelo težko in so se temu primerno nanj pripravili
-	poudarek so namenili igri v obrambi. To se je na koncu obrestovalo in ptujska dekleta so ob bučni podpori s tribun zasluženo zmagala.
Danilo Klajnšek
MLAJŠI DEČKI B -
POLFINALE
1.	KROG: Jeruzalem - Celje PL 18:12 (9:7)
Jeruzalem: Lesjak Korpič, Caf, Riz-man; Plavec, Kosi 3, Zidarič, Ozmec
1,	Luci, Grabovac 1, Kavčič 1, Ulaga
2,	M. Hebar, Niedorfer, Lukner, Horvat 10. Trener: Mladen Grabovac
V	Ormožu sta se srečali v tem trenutku dve najboljši slovenski ekipi v kategoriji mlajših dečkov B. Žal bo na zaključni turnir napredovala le ena, čeprav bi si obe zaslužili nastop med štirimi najboljšimi ekipami. Tekma je bila zelo čvrsta v obrambi, kar je glavni razlog malemu številu zadetkov na tekmi. Končen rezultat daje upanje za zaključni turnir še obema ekipama, tako da bo povratna tekma v Celju še zelo zanimiva. V igri Ormožanov je opazno, da po dveh mesecih odsotnosti še nista v pravi formi nosilca igre Tilen Kosi in Dominik Ozmec. Ob tem Ormožanom ne gredo na roko zimske šole v naravi in kar pet fantov je na tekmo s Celjani prišlo neposredno z Ribniške koče. Zdaj ekipo zapuščajo še učenci OŠ Miklavž in časa za pripravo na povratno tekmo v Celju bo zelo malo
-	dva treninga. V ponedeljek, 22. marca, MDB Jeruzalem ob 16. uri v
3,	krogu polfinala gostujejo v Slovenj Gradcu.
2.	krog: Dol Hrastnik - Jeruzalem 18:26 (4:18)
V	prvi tekmi polfinalne skupine D (Jeruzalem, Celje, Slovenj Gradec, Dol Hrastnik) so Ormožani v gosteh zabeležili pričakovano zmago. Do izida 3:4 so se gostitelji še upirali, nato pa so Ormožani pritisnili na plin in naredili serijo kar 14:1.
KU
Šahovski kotiček
Šahovski dogodki v marcu
Šahovsko društvo »Tehcenter« Ptuj je nadaljevalo prirejanje rednih mesečnih šahovskih turnirjev v hitropoteznem in pospešenem šahu za društveno prvenstvo.
Na rednem mesečnem turnirju v hitropoteznem šahu je sodelovalo štirinajst igralcev, ki so turnir igrali po krožnem sistemu vsak s vsakim. Najuspešnejši je bil lanskoletni zmagovalec Zlatko Žerak, ki je samo po dodatnem kriteriju prehitel tokrat odličnega veterana Martina Majcenoviča.
Rezultati: Zlatko Žerak in Martin Majcenovič po 11 točk, Viktor Napast 10 točk, Milan Fijan 9,5 točke, Janko Bohak 8,5 točke, Branko Orešek 8 točk, Anton Butolen in Kudret Veliu po 6 točk, Ciril Kužner 5,5 točke in Aleksander Podkrižnik 4 točke itd.
Po treh turnirjih je v vodstvu Viktor Napast, ki je po posebnem točkovanju za skupno uvrstitev dosegel 53 točk pred Zlatkom Žera-kom z 52 točkami.
Na turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo devetnajst igralcev. Odigrali so turnir po švicarskem sistemu, standardnih sedem krogov s tempom igre 15 minut za partijo po igralcu. Tudi na tem turnirju je zasluženo zmagal Zlatko Žerak, tokrat kar s celo točko naskoka pred drugouvrščenim Stankom Nikoličem, mojstrskim kandidatom, ki je v letošnjem letu postal član domačega društva.
Vrstni red: Zlatko Žerak 6,5 točke, Stanko Nikolič 5,5 točke, Igor Iljaž 5 točk, Viktor Napast 4,5 točke, Ciril Kužner, Janko Bohak in Silvo Zajc po 4 točke, Franjo Lazar, Kudret Veliu, Martin Majcenovič, Leon Selišek, Klemen Janžekovič in Aleksander Podkrižnik po 3,5 točke, Milan Fijan in Branko Orešek po 3 točke itd.
Skupno stanje je po treh turnirjih naslednje: Zlatko Žerak 34 točk, Igor Iljaž 29 točk, Janko Bohak in Ciril Kužner po 28 točk ...
Janko Bohak
Šolski šport • Košarka
Novi koši za pravilne začetke
Na Osnovni šoli Olge Meglič je v sklopu interesnih in izven-šolskih dejavnosti v igranje košarke vključenih 90 otrok. Intenzivno delo se pozna tudi na zavidljivih rezultatih. Učenci in učenke so bili medobčinski prvaki v vseh štirih kategorijah, starejši dečki so »prilezli« celo do tretjega mesta v državnem četrtfinalu, najvišje, do tretjega mesta v polfinalu, pa so se povzpele starejše deklice, kar jih uvršča med deset najboljših ekip v državi. »Za okolje, kjer ni ženskega košarkarskega kluba, je to velik uspeh. Zgolj z občasnimi treningi na šolah, za kaj drugega ni na voljo terminov, smo iztržili maksimum. Vidimo, da je na tem področju še velik neizkoriščen potencial.
Zato zdaj vzgajamo dva fanta za delo s puncami, eden je sicer že naš trener pri dečkih, drugi bo šele postal,« je povedal pedagog na šoli in trener v klubu Dušan Lubaj. KK Maska Caffe je za delo po šolah zraven Lu-baja angažiral dva trenerja, ki delujeta tudi v klubu. Največ košarkaškega duha je na Olgi-ci, skupno pa se s to športno panogo na šolah redno ukvarja okrog 150 otrok tudi na Mladiki, Bregu in v Grajeni, kamor se vozijo mladi upi iz Ljudskega vrta, ki bodo, upajmo da v čim krajšem času, vendarle spet na svojem.
Na OŠ Olge Meglič pa so te dni veseli nove pridobitve. Telovadnico so opremili s pomičnimi košarkarskimi tablami, ki
Foto: Uroš Gramc
Otroci so se zelo razveselili nove pridobitve.
omogočajo nastavitev višine obroča od 214 centimetrov do standardnih ter evroligaških in NBA 305 centimetrov. Od tri
Starejše deklice OS Olge Meglič s trenerjem Dušanom Lubajem (od leve, zgoraj): Dušan Lubaj (trener), Sandra Šrajner, Urška Mežič, Sara Grlač, Mia Žganjar, Iva Terbuc, Edita Ferenčič, Tjaša Bru-men; (spodaj): Vanessa Petek, Tjaša Galič, Barbara Gaiser, Špela Hlupič, Tonja Kolednik.
tisoč evrov, kolikor je vrednost opreme, je polovico denarja prispevala Košarkarska zveza Slovenije, tretjino podjetje Ta-lum, ostalo pa Osnovna šola. Petsto evrov vredno montažo je večinsko pokril klub, nekaj je primaknila tudi ptujska Komunala. »To je zelo velika pridobitev za samo šolo kot tudi košarkarski klub. Dejstvo je, da večina otrok prve triade in nekateri starejši nimajo moči, da bi žogo vrgli preko treh metrov visoko. Pri tem si pomagajo na različne načine, z nepravilno tehniko, mi pa s tem dobivamo priložnost, da že startamo, kot je treba,« je dejal Lubaj. Ptujski klub je z novimi konstrukcijami dobil priložnost organizacije turnirjev za osem, devet in desetletnike, ki igrajo z manjšo žogo na višini obroča 275 centimetrov. Tekmovalna sezona se bo pričela aprila in bo trajala do začetka poletja, nato pa se bo za čas počitnic prekinila in nadaljevala v jesenskem času.
Uroš Gramc
NK Skorba
Na pripravah v Medulinu
Člani NK Skorba so minuli konec tedna preživel na tridnevnih pripravah v Meduli-nu, kjer so se pripravljali na spomladanski del sezone 09/10. Skorbljani so glede termina priprav zadeli v polno; ko je vzhodno Slovenijo presenetil nov sneg, so sami imeli v Medulinu optimalne pogoje za treninge.
Skupaj z vodstvom je odpotovalo 24 oseb, ki so imeli v hotelu Belvedere na razpolago pratično vse potrebno za priprave: od fitne-sa, savne, bazenov do odlične pogostitve. Za same priprave so se v klubu odločili predvsem zaradi praznovanja jubileja kluba -40-letnice obstoja. V Skorbi verjamejo, da bodo to tradicijo nadaljevali tudi v prihodnje!
Peter Golob
Rokomet
Ptujski gimnazijci na svetovno prvenstvo na Portugalsko
Dijaki prvih in drugih letnikov ptujske gimnazije se bodo od 19. do 27. marca udeležili svetovnega prvenstva v rokometu za srednje šole. Prvenstvo bo potekalo v Bragi na Portugalskem. Ptujski gimnazijci se bodo z vrstniki merili v konkurenci 24 ekip iz celega sveta. Tekmovanje bo potekalo v štirih skupinah. Ptujčani se bodo v svoji skupini pomerili s sosedi Hrvati in Italijani, Francozi, Ciprom in domačini - Portugalci.
UR
Ormož • TSO zemljišča podarila DOPPS
Uredili bodo naravni rezervat za ptice
Tovarna sladkorja Ormož se je odločila za izjemno gesto in poskrbela, da bodo tudi po prenehanju delovanja tovarne ohranjeni vsi pogoji za nemoteno življenje ptic, ki uporabljajo območje nekdanjih bazenov za odpadne vode TSO. S svečanim podpisom listine so lastniki tovarne prenesli lastništvo nad omenjenimi zemljišči na Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenje (DOPPS).
_
Foto: T. Mihelič
Svečani trenutek podpisa: (od leve) Andrej Medved, direktor DOPPS, Rudolf Tekavčič, predsednik DOPPS, Jurij Dogša, direktor TSO, d. d., in Hans Hogeweg, komercialni direktor Royal Cosun.
i
i
Foto: D. Denac
Tako izgledajo bazeni iz zraka, slika je bila posneta jeseni 2009.
Ornitološke raziskave v minulih 30 letih izpričujejo velik pomen območja bazenov TSO za ptice, ki se ga domačini z izjemo lovcev, ribičev in ljubiteljev narave niti ne zavedajo. Na tem mestu je bilo zabeleženo gnezdenje najmanj 29 vrst vodnih ptic. Območje bazenov je vključeno v mednarodno pomembno območje (IBA) Drava. To območje je z državno uredbo postalo tudi Posebno območje varstva in je del omrežja Natura 2000. Kar štiri vrste ptic - čapljica, mala tuka-lica, grahasta tukalica in trstni cvrčalec - gnezdijo le na območju bazenov. Vse te vrste so uvrščene na dodatek 1 Direktive o pticah EU. Območje ima torej upoštevajoč mednarodne kriterije evropski pomen. Posebej pomembno pa je tudi kot počivališče selečih se ptic, saj se lahko tukaj v enem dnevu ustavi do 10.000 ptic.
S prenosom lastništva je bil storjen prvi korak, sedaj pa bo potrebno zavihati rokave in marsikaj urediti. Damijan De-nac, podpredsednik DOPPS, je povedal, da je sedaj njihov primarni namen varstvo z upravljanjem. Zato bodo morali zagotoviti nov dotok vode v bazene, saj starega iz tovarne ni več. Prav tako je treba vzpostaviti nov sistem reguliranja gladin vode v bazenih. »Območje je veliko 55 hektarjev in vzpostavitev teh sistemov bo povezana z zelo velikimi stroški. Sistem reguliranja gladin v bazenih nameravamo izvesti na popolnoma trajnosten način, tako da za delovanje ne bi potreboval nikakršne dovedene energije in ne bi sproščal emisij. Učinke upravljanja nameravamo spremljati in ovrednotiti. Želeno vegetacijo na nasipih in deloma v bazenih nameravamo vzdrževati s pašo, predvidoma z domačimi bivoli, ki so po tujih izkušnjah zelo primerni za naš sistem. Postaviti želimo raziskovalno postajo, kjer bi prvenstveno raziskovali selitev vodnih ptic, pobrežnikov. Bazeni so verjetno najpomembnejše počivališče za seleče se pobrežnike v Sloveniji. V času selitve se redno pojavlja 30 vrst, njihovo
skupno število v selitvenem obratu pa doseže več (deset) tisoč ptic.
Uredili bodo ljudem ■ ■ ■ ■■
in pticam prijazen rezervat
Kot so povedali na DOPPS, bodo območje uredili tako, da bo možen obisk ljudi brez motenja ptic. Obiskovalci bodo lahko ptice opazovali z opazovalnic, urejene bodo poti, razmišljajo pa tudi o izvirnih načinih predstavitve ptic v naravi. Bazeni naj bi postali mesto kvalitetne sprostitve in izobraževanja za širšo javnost, rezervat pa bo urejen tudi za osebe s posebnimi potrebami. Pripravljeni bodo izobraževalni programi za različne ciljne skupine in za širšo javnost. Rezervat bo omogočal praktično izobraževanje študentov na terenu, ljudje pa bodo tukaj lahko opravljali tudi prostovoljno delo. Prav tako bodo na tem mestu predstavljeni načini, kako lahko vsak prispeva k varstvu narave, denimo doma na svojem vrtu. Vzpostavili bi radi primer najboljše prakse transformacije nekdanjega industrijskega območja v center, namenjen varstvu ogroženih selilskih vrst kot tudi vzpodbujanju zavesti o pomenu ohranjanja narave in biodiver-zitete ter o pomenu trajnostne rabe energije. Rezervat naj bi pomenil tudi impulz razvoja turistične ponudbe v sozvočju z naravo.
Po mnenju ornitologov daje
dodaten pomen območju ba zenov TSO poplavni gozd v ne posredni okolici, kjer se redne zadržujeta belorepec in črna štorklja ter gnezdijo sršenar, pivka, rečni cvrčalec, belovrati muhar in plašica. Poleg naštetih gnezdijo tukaj še varstveno pomembne vrste duplar, mali detel, črna žolna in slavec. Poplavni gozd opravlja tudi pomembno blažilno funkcijo pred motnjami različnih dejavnosti, ki se odvijajo v okolici.
Ornitologi so tudi v preteklosti izvajali različne varstvene ukrepe na širšem območju. Dobro so se izkazale postavitve gnezditvenih splavov. Od leta 1997 so jih namestili kar nekaj, danes so v funkciji še trije. S splavi so uspeli ohraniti populacijo močno ogrožene navadne čigre, saj na splavih gnezdi do 50 parov čiger.
Izjemno lepa in kulturna gesta
Ob svečanem prenosu lastništva je Hans Hogeweg, komercialni direktor družbe Royal Cosun, povedal: »Odločitev, da podarimo območje DOPPS, je uprava sprejela brez enega glasu proti. Prvič se je zgodilo, da smo se na sestankih pogovarjali o naravi in pomenu njenega ohranjanja in ne le o denarju. Sodelovanje med Tovarno in DOPPS je bilo vzpostavljeno že prej, preden smo TSO kupili. Ideja, da območja ne prodamo, ampak ga podarimo, se nam je zdela zanimiva in kulturna. Žal nam je bilo, da smo bili prisiljeni zapreti tovarno v Sloveniji, saj smo tukaj delali z enkratnimi in prisrčnimi ljudmi, tudi poslovno smo bili uspešni. Reforma sladkornega sektorja na nivoju EU je naredila svoje in v postopek likvidacije smo bili prisiljeni. Ob odhodu iz Slovenije želimo državi tudi nekaj vrniti, pustiti nekaj dobrega. Naj bo to območje bazenov, ki naj služi varstvu narave in bo v javno dobro.«
Jurij Dogša, direktor TSO, je poudaril, da so si v tovarni sladkorja vseskozi prizadevali, da bi bil vpliv njihove dejavnosti na naravo čim bolj ne-
škodljiv: »V posebno veselje nam je bilo, da se je območje lagun, bazenov za odpadne vode, z leti razvilo v bogato območje, zelo pomembno za naravo, posebej za ptice. Strokovnjaki iz DOPPS so nam večkrat svetovali, kako bi z malenkostnimi ukrepi stanje še
»Osrednja dejavnost društva je bila namenjena nadaljevanju obnove Djočanove kmetije, kamor smo z letošnjim letom preselili tudi sedež našega društva. Tako smo nadaljevali zbiranje etnografske dediščine, uspešno smo dokončali in odprli nekaj dodatnih gospodarskih poslopij, gre za skedenj, kolarnico z napuščem in gnojišče s straniščem, postavili smo tudi klopotec, sicer pa si je našo kmetijo oz. etnografski muzej lani ogledalo preko 150 obiskovalcev iz bližnje in daljne okolice. V sklopu mar-tinovanja smo pripravili projekt pod naslovom Od rezi do trgatve in projekt S pokom in skokom v pustni čas, izvedli kolesarjenje, razdelili sadno drevje in postavili zametke sadovnjaka in še veliko drugega,« je najpomembnejše dogodke lanskega leta našteval Božičko ter ob tem omenil še, da so uspeli obnoviti tudi splav za plutje po Dravinji, izdelali idejno zasnovo za pristan na reki, ponosni pa so tudi na novo zloženko ED Tržec s predstavitvi-
izboljšali. Priporočilom smo sledili in stanje se je dejansko izboljšalo. Do območja smo razvili poseben odnos in tudi za nas ni bilo več le čistilna naprava. Zelo dobro smo se zavedali, kako pomembno je za naravo. Po odločitvi o zaprtju in prestrukturiranju TSO
jo dela društva z vsemi štirimi interesnimi skupinami (poka-či, ljudski godci, etnografsko-
Ivan Božičko, ki je bil ponovno imenovan za predsednika ED Tržec še za štiri leta, je zbranim predstavil tudi novo zloženko.
smo že leta 2006 v dokument o prestrukturiranju vključili vizijo o preureditvi bazenov v območje naravnega rezervata, ki so ga pripravili ornitologi. Vesel sem, da so lastniki to idejo podprli in da smo območje uspeli ohraniti.«
Viki Ivanuša
etnološki odsek in turistični
odsek) ter Djočanove kmetije.
Neuspešno pa se je lani za ED Tržec končala kandidatura za sredstva iz razpisa LAS Haloze, kjer niso uspeli s svojim projektom nadaljevanja obnove Djočanove kmetije: »Seveda letos zaradi izpada te pričakovane pomoči ne bomo mogli nadaljevati z istim tempom obnove, vseeno pa bomo naredili leseno ograjo okrog kmetije ter uredili vrt. Če bomo uspešni na še kakšnem morebitnem razpisu za razvoj podeželja, pa bomo program dela seveda razširili,« je povedal Božičko.
Društvo si je sicer ob nadaljevanju vlaganj v Djočanovo kmetijo zadalo še več nalog oz. ciljev; tako bodo med drugim pripravili okroglo mizo na temo etnološko-etnografskih značilnosti vasi med rekama Dravinjo in Polskavo, ponovno organizirali delitev sadnega drevja, se vključevali v različne prireditve v občini in v okviru videmske nedelje pripravili še dan odprtih vrat na kmetiji.
SM
Foto: D. Tome
V bazenih gnezdi tudi navadna čigra, močno ogrožena vrsta v Sloveniji in Evropi.
Videm • ED Tržec nadaljuje delo
Z novo zloženko in željo po pristanu za splav
Etnografsko društvo Tržec bo tudi naslednja štiri leta vodil dosedanji predsednik Ivan Božičko, ki je na minulem občnem zboru kot dosedanji in novoimeno-vani predsednik predstavil program dela za letos, pa tudi že dosežene cilje v minulem letu.
Nagradno turistično vprašanje
Mladi bodo spoznavali države EU
Aktivnosti za največjo čistilno akcijo v Sloveniji Očistimo Slovenijo v enem dnevu v MO Ptuj so v polnem teku. Organi-zatorica za MO Ptuj Natalija Resnik Gavez je te dni povedala, da poteka evidentiranje območij onesnaževanja oziroma popis območij, na katerih se bodo izvajale akcije čiščenja okolja, in kadrovska izpopolnitev organizacijskih ekip za posamezno območje.
Glede čiščenja je MO Ptuj razdeljena na devet območij: vodni svet; Ptuj, Breg in Turnišče; Orešje, Krčevina in Vurberk; mesto Ptuj; Nova vas, Rogo-znica, Mestni Vrh - vzhodni del; Brstje in Spuhlja; Kicar, Pacinje in Pod-
Znala je skuhati praktično vse, le da na ameriški način. To pomeni, da je notri dajala zelo malo začimb in da je bila vsa hrana kar preveč sladka -od krompirja, zelja, juhe, najbolj pa mi je manjkalo kakšno bučno olje pri solati ...
Mene je imela zelo rada, saj sem se tudi največ smukal okoli kuhinje. Kamorkoli človek pride, se je najboljše narediti dobrega prav v kuhinji, kjer je hrana, imajo pa vedno tudi največ informacij in tračev. Je pa res, da sem se z njo zelo rad pogovarjal, saj je znala imenitno pripovedovati. Svoje čase je imela pevsko skupino, znala pa je plesati tudi polko. Ko sem kar med šihtom v skladišču zavrtel Golico, so kar vsi začeli poplesavati kot na gasil-
vinci; Grajena; Mestni Vrh, Drstelja in Grajenščak.
Turistično društvo Ptuj, ki je vsako leto organizator slovesnosti ob vstopu Slovenije v EU, bo šesto obletnico vstopa obeležilo s projektom Spozna-
Foto: Daniel Zorko
Puran
ski veselici.
Ker pač povprečen Štajerec ne more biti nikdar tiho, sem tudi jaz včasih malček dobrohotno pošimfal hrano in si metal gor kak poper in sol ter druge začimbe, kar sem jih lahko
vajmo države EU - Ptuj 2010. Letos je k sodelovanju privabilo tudi Pokrajinsko turistično zvezo Spodnje Podrav-je Ptuj - Ormož. Sklepna prireditev projekta, v katerem sodelujejo osnovne in srednje šole s Ptujskega, vsaka bo predstavila eno državo, bo 8. maja pred Mestno hišo na Ptuju. S tem projektom bodo počastili tudi obletnico osvoboditve mesta Ptuja, 8. maj 1945. Slavnostni govornik na prireditvi naj bi bil dr. Janez Potočnik, evropski komisar, na Ptuju pa tega dne pričakujejo tudi veleposlanike držav, članic EU. S tem bo projekt še pridobil na pomembnosti, saj se bodo lahko tudi veleposlaniki prepričali o tem, koliko mladi tega okolja poznajo EU.
Turistično društvo Ptuj se je tako lotilo še enega mednarodnega projekta oziroma tekmovanja, ki naj bi pomagalo pozicionirati Ptuj kot prepoznavno evropsko mesto. Ptuj je tudi v mednarodnih tekmovanjih in srečanjih osvojil nekatere vidne nagrade, zlasti še v projektih Narodi v
Foto: Daniel Zorko
Pica
našel v kuhinji. Vsi so me samo debelo gledali. Največji izum, za katerega so mi še danes hvaležni, pa je bil, da sem si na pico dodal kečap. To jim je bilo nepojmljivo, dokler niso poskusili. Njim to nikdar ni padlo na pamet, saj je paradižnik menda že gor, zakaj bi potem dodajal še enega . Tudi pri juhah niso bili kaj dosti vešči, zato sem se spet malce prištulil v kuhinjo ter jim pokazal nekaj čarovnij, kar je bilo všeč predvsem našim Azijcem, ki so juhe oboževali. A ko se je Betka spravila kuhat mehiško hrano, to pa je bilo nekaj - vsi Mehikanci se lahko skrijejo.
Nek večer je v kuhinji gospodič s Tajvana, ki je tudi občasno pomagal Betki, pustil prižgan ogenj in po spletu okoliščin se je pač vžgala kuhinjska krpa. Ženske so zagnale paniko in jaz sem prispel prvi na kraj 'požara', saj sem vedno kolovratil okoli kuhinje in si krajšal čas, ker večino časa nisem imel kaj delati. Pograbil sem krpo, jo vrgel na tla, skočil dvakrat po njej, da je zgledalo bolj teatralno, pa je bil ogenj pogašen. To bi bil hec, da bi naša bajta, ki je bila vsa lesena in 140 let stara, pogorela prav takrat. Seveda so me spet kovali v zvezde, in ko sem jim ponosno omenil, da sem doma tudi prostovoljni gasilec, ni bilo hvale ne konca ne kraja. Predvsem Azijcem je bilo zelo težko dopovedati, da je pri nas prostovoljni gasilec lahko vsak in da to ni nekaj strašnega, predvsem na našem podeželju. A ta poklic je pri njih res zelo cenjen in potem so me vedno spraševali o naših požarnih akcijah. Kakšne akcije, če doma dlje od občnega zbora še nisem prišel .
Moram povedati tudi to, da kot strasten kafetkar v ZDA nisem pil kaj veliko kave, saj je ne znajo pripraviti
razcvetu ter ocvetličena mesta. Uspešen je bil tudi v državnem merilu, v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna je v konkurenci turističnih krajev osvojil že 12 prvih mest. Vsa ta priznanja nalagajo vsem odgovornim v mestu dodatne obveznosti, povezane z nadaljnjim razvojem tega slovenskega kulturnega bisera, poudarja
¿¿■■BP
2
------- -
Naša bajta
drugače kot na avtomat, je pa zelo vodena in je spijejo tudi do pol litra naenkrat. Pa je bil eden naših starejših parov enkrat v Evropi, nekje na Češkem, in tam sta poskusila 'espresso'. Ker jima je bila takšna kava zelo všeč, sta me prosila, če bi jaz lahko to skuhal. Tudi meni so se zasvetile oči in obljubil sem jima na odprtem ognju kuhano turško kavo, kar se je v ameriških ušesih slišalo kot kakšen jedrski poizkus, bralci pa seveda veste, za kaj gre. V trgovini sem nabavil mleto južnoameriško kavo, ki v ZDA slovi kot
predsednik TD Ptuj Albin Pišek, ki je tudi idejni oče projekta Spoznavajmo države EU - Ptuj 2010.
Začetki organizirane skrbi za razvoj turizma in urejenosti okolja segajo na Ptuju že stoletja nazaj, v leto 1513, ko so v takratni statut mesta zapisali, da mora župan skrbeti za urejenost mesta, ker bo s tem mogoče privabiti obiskovalce.
Letošnja rimska poroka bo tretja po vrsti, je pravilni odgovor na naše prejšnje nagradno turistično vprašanje. Nagrado bo prejel Gregor Kočevar, Obrež 94, Središče ob Dravi.
Danes sprašujemo, kdaj bo letošnja razstava Dobrote slovenskih kmetij. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn hotela Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Rai-čeva ulica 6, do 25. marca.
..i
' '_ .¿to*»
Foto: Daniel Zorko
najkakovostnejša in dobra, ter jih vse skupaj povabil v kuhinjo. Pravi užitek jim je bilo pokazati nekaj tako preprostega, in ko so na koncu poskusili moj zvarek, so bili vsi navdušeni. Meni niti ni bila tako všeč, saj je bila zmleta zgolj v drobcena zrnca in ne tako na fino, kot smo je vajeni pri nas, zato se tudi ni tako lepo posedla. Zato sem nekaterim do danes poslal kar nekaj kilogramov naše kave in prav vsi do zdaj so zatrdili, da ima okus po 'več'. Če si jo le znajo skuhati ...
Nadaljevanje prihodnjič
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Vina iz doline ob Mrzli reki - Vipava 1894
Petek, 26.3., ob 20. uri v Klubu Gemina XIII Svečani zaključek Primusovih vinskih zgodb
Petek, 9.4., ob 20. uri v Klubu Gemina XIII
GEMINA
»Pravi babi v Grand Hotelu Primus«
Monokomedija z Urško Vučok. Vsako sredo v marcu ob 19. uri v Klubu Gemina XIII. © Cena vstopnice na osebo: 10 €
GEMINA
K-L•U-B
Celodnevna vstonnlca za odrasle za konanle, savno, fimas in malico,
od ponedeljka do četrtka v Termalnem Parku: 13 € Posebna ponudba za upokojence do 20.4.2010 50 % popust na celodnevno vstopnico za kopanje.
Pestra Izbira malic v restavraciji lila
Pri nakupu 10 malic gratis celodnevna vstopnica za Termalni park. (Malica v restavraciji Žila od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00.)
/i \
Termalni Park
■fewefttç
' I \
Termalni R
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
Foto: Črtomir Goznlk
Na Ptuju bodo čistilci okolja imeli veliko dela.
Daniel Zorko • Štajerec v Ameriki (6.)
V naši kuhinji
Skoraj vsaka večja stavba je imela tudi svojo kuhinjo. Naša je bila sorazmerno majhna, saj nas je bilo skupaj le kakšnih 45, v njej pa je kraljevala 76-letna Betty, ki sem jo klical kar Betka. Ženska je vozila avtodom, ki je bil skoraj dvakrat daljši od normalnega avtobusa, družbo pa ji je vedno delal njen prijatelj Glock - pištola, ki jo je kupila že pred dvajsetimi leti. »Nikoli ne veš,« je pogosto govorila.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kdaj bo letošnja razstava Dobrote slovenskih kmetij?
Ime in priimek:_
Naslov:_____
Davčna številka:
Kuharski nasveti
Jajca
V kuhinji uporabljamo kokošja jajca, ki so po kakovosti in teži razvrščena v različne skupine. Danes je pomembnejši tudi način pridobivanja jajc, saj vedno manj posegamo po jajcih, ki jih množično pridobivajo. Sodobna tehnologija transporta pa je zdavnaj odpravila težave s transportom pri jajcih.
O jajcih hitro spregovorijo tudi pri učnih urah posameznega kuharja, kuhanje jajc je namreč prva učna ura vsakega kuharskega začetnika, za tem sledi priprava poširanih in umešanih jajc. In če ti domišljija in kuharska radovednost dopuščata, se lahko kaj hitro zgodi, da jedi iz te sestavine nikoli ni konec.
Jajca so še danes najpogostejše živilo za pripravo hitrega in okusnega zajtrka ali hitro pripravljene malice. Hitro pripravimo tudi jajčne omlete, to je priložnost za nekoliko drugačno malico ali kosilo, sladke omlete pa zahtevajo že nekoliko več časa in jih ponudimo kot sladico. Jajca uporabljamo pri vseh jedeh, tudi zahtevnejših, velikokrat nam služijo kot sredstvo, da jedi zrahljajo, kot na primer bešamel pri musakah ali so podlaga za jajčne kreme, te so prav tako lahko sladke ali pikantne.
Jajca so pogosto temeljna sestavina jedi, in če je v jedi beljak, ki ga nato segrevamo, bo ta mešanico strdil, če je v jedi rumenjak, bo mešanica bolj gladka, polna in se bo zgostila. Jajca so pri testih velikokrat tista, ki sestavine med seboj povežejo, kot na primer pri palačinkah,
Lastnica perzijske muce ni napisala bistvenega, in to je, ali je muca sterilizirana ali ne. Povsem jasno je, da muca, ki ni sterilizirana, ne more živeti v stanovanju zaprta, saj se ji v času gonitve obnašanje spremeni do te mere, da so živci lastnikov na veliki, preveliki preizkušnji. Vedeti pa moramo, da je muca lahko v fazi gonitve vsak mesec, in to dva tedna zaporedoma, kar lahko postane izrazito moteče za lastnike. V gonitvi pogosto muca neumorno mijavka, dobesedno gnjavi lastnika in ostale, urinira kjerkoli, hrano zavrača in počne same neumnosti. Lastnici omenjene muce vsekakor svetujem takojšno sterilizacijo živali in obnašanje se bo spremenilo na bolje. Če pa je muca že sterilizi-
biskvitnih ruladah, tortah.
Aroma svežega jajca je neprimerljiva, vendar komaj lahko razlikujemo okus jajca, starega nekaj dni, in tistega, ki je stalo nekaj tednov v hladilniku. Zar-di porozne lupine jajca sčasoma zgubljajo kvaliteto, zgubijo vlažnost, beljak izgubi napetost, postane voden in rumenjak postane bolj ploščat. Svežost jajca lahko preverimo, ko ga damo kuhat. Jjajce damo v hladno vodo; če pade na dno in se ule-že postrani, je zelo sveže, če se postavi pokonci, je staro približno tri tedne , jajce, ki plava na vrhu, je staro več mesecev in ga zavržemo.
Zelo sveža jajca so primerna za poširanje oz. kuhanje pod vreliščem brez lupine. Sneg beljakov dobi veliko prostornino, zlato rumeni rumenjak pa ni nujno, da je okusnejši, daje pa jedem lepo barvo. Barva rumenjaka je odvisna od prehrane kokoši nesnic, barva lupine pa od pasme kokoši. S tem da velja, da so rjave lupine manj luknji-časte in zaradi tega jajca ostanejo bolj dolgo sveža.
Jajca hranimo na zelo hladnem prostoru, najpogosteje kar v hladilniku, in sicer obrnjena z ostrejšo konico navzdol, da ostane lepo rumenjak na sredini in se zračni mehurček dvigne na vrh. Da preprečimo izgubo vlage in drugih vonjav, ki vdirajo skozi porozno lupino, jih hranimo v embalaži iz trgovine ali v predalčku za jajca z loputico. Jedi iz surovih jajc, kot je majoneza, sploh doma pripravljena, uporabimo v najkrajšem možnem času oziroma v istem dnevu, kot smo jo pripravili.
Glede na hranilno vrednost so jajca izreden vir beljakovin - eno jajce vsebuje 15 % vseh
rana, je treba razčistiti dvoje, ali so se v skupnosti (krdelu), kjer muca živi, zgodile spremembe in muca na ta način protestira, ali pa gre za bolezensko stanje, ki mu je potrebno najti vzrok in ga odpraviti. Odrasle muce lahko izražajo svoj protest, nejevoljo s tem, da začnejo nenadoma urinirati na mestih, kjer nikoli do sedaj niso in tudi slučajno ne bi smele. To se dogaja npr., če v stanovanje pride nov družinski član, bodisi dojenček ali
Foto: Emil Senear
dnevnih potreb odrasle osebe po beljakovinah, rumenjak vsebuje pomembne vitamine (A, E, B1, B2) in železo, natrij, kalcij in fosfor oz. tudi najpomembnejše mineralne snovi, res pa tudi maščobe.
Pri pripravi jedi pravimo, da so jajca občutljivo živilo v kuhinji, pri nekaterih jedeh jih ne smemo jemati direktno iz hladilnika in nato dati v že vroče mešanice; to lahko povzroči sesirjenje jajc ali celotne jedi. Pri stepanju celih jajc ali samo beljakov dobimo večjo prostornino, če so jajca ogreta na sobno temperaturo, to se pozna pri pripravi vinskega šodoja za palačinke. Zelo mrzli rumenjak prav tako lahko povzroči sesirjenje majoneze, hkrati pa zelo mrzlih rumenjakov nikoli ne damo v zelo vroče mešanice (bešamel).
Že samo kuhanje jajc v lupini je lahko pravi podvig, sploh če želimo, da lupina ne poči in del beljaka ne steče. Kuhat jih damo v mrzlo ali vrelo vodo, že prej moramo lupino ogreti na sobno temperaturo. Ko je voda zavrela, od takrat merimo čas in vzdržujemo temperaturo vode tik pod vretjem. V vodo pa lahko damo eno do dve žlici kisa, da če jajca že počijo, se beljak ne izlije. Jajca kuhamo na tri različne stopnje, in sicer mehko 3-4 minute, mollet -
druga žival, s katero se lastniki bolj ukvarjajo in zamera je lahko tu. Tudi selitev muce v drugo sobo, pogostejša odsotnost lastnikov, odhod družinskega člana za dalj časa ali celo smrt družinskega člana, vse to so morebitni razlogi za spremenjeno obnašanje živali. Dostikrat je vzrok tudi zamenjava mačjega stranišča z novim, modernejšim, vendar za muco manj sprejemljivim. Lastnici muce svetujem obisk v ambulanti za male živali, kjer se bo pogovorila z veterinarjem in bodo najprej preverili zdravstveno stanje njene kosmatinke. Lahko da gre za bolezen urinarnega trakta, vnetje mehurja, kamne v mehurju ali težave z ledvicami. Skupni simptom vseh omenjenih bolezenskih stanj je lahko
voščeno mehko 5 do 6 minut in trdo 8 do 10 minut.
Kuhanih jajc ne postrežemo le kot dodatek k jedem ali pri zajtrku, še pogosteje so kot samostojna glavna jed na riževi solati in prelita z eno izmed toplih gostih omak. Lahko jih ponudimo tudi na ocvrtem kruhovem krutonu in prav tako prelita s toplo holandsko omako ali drugo ustrezno toplo omako, tudi gobovo. Zraven tako pripravljenih jajc pogosto ponudimo različno kuhano zelenjavo, grah, cvetačo, brokoli, korenje.
Še večji izziv predstavljajo omlete. Poznamo zvite, ploščate in spenjene. Najbolj znane so zvite ki jih tudi najpogosteje pripravljamo le iz jajc, soli in popra, dodamo drobno seklja-na zelišča, ali svežo zelenjavo, nekaj naribanega sira, lahko tudi slanino, gnajt, gobice, morske sadeže, in sedaj že slišite za kako široko paleto jedi gre. Ne glede na nadev oziroma dodatek pa vam zmeraj mora prevladovati okus po jajcih. Za ploščate omlete to ne velja, pri teh so jajca le povezovalno sredstvo in z njimi najpogosteje polnimo zahtevnejše mesne jedi. Spe-njene omlete pa so praviloma sladke (pohorska, omleta presenečenja ...).
Vlado Pignar
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
pogostejše uriniranje in zaradi bolečine tudi lulanje na neobičajnih mestih. Tudi težave v prebavnem traktu niso izvzete, prav tako težave gibalnega aparata, se pravi hrbtenice, kolkov in še bi lahko našteval. Vse omenjene probleme lahko s pravilno diagnostiko potrdimo ali ovržemo in uvedemo tudi primerno zdravljenje. Težje je, če je vzrok psihološke narave. V tem primeru je pot do rešitve problema bolj zapletena in dolgotrajna, vendar v sodelovanju z lastnikom in ob lastnikovem upoštevanju nasvetov veterinarja lahko pričakujemo uspešno rešitev težave in kvalitetno sožitje muce in lastnika vnaprej.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
Velika prisotnost muh v hlevu onemogoča dobro počutje živali, povzroča živalim nemir, posledično je prizadeta tudi ješčnost. Nadle-žnost muh tudi moti oskrbovalca. Muhe so lahko tudi vzrok za pojav grizenja repov pri prašičih. Znano je, da muhe oblegajo bolne živali, ki se težko branijo in tako prenašajo bolezenske klice z živali na žival.
Kmetijska svetovalna služba
Tačke in repki
Nekontrolirano uriniranje
Bralka s Ptuja opisuje težavo s svojo perzijsko muco, staro 3 leta. Muca živi v stanovanju v bloku in že dalj časa urinira na različnih mestih v stanovanju. Polulala se je tudi na lastničino posteljo. V zadnjem času je muca tudi zelo nemirna, pogosto mijavka in slabše je. Kot piše lastnica, je muca postala nemogoča in zaradi tega razmišlja, da bi jo podarila nekomu ali spustila ven iz stanovanja, oziroma pričakuje nasvet, kaj lahko stori.
l Z00 TRGOVINA PREMIUM PET Prem tu m </>et j
Mercator center, Špindlerjeva na Ptuju	»:> * * * * j
Za vas in vaše hišne ljubljenčke:
pester izbor VISOKOKAKOVOSTNIH PREMIUM IZDELKOV -hrane, poslastic, opreme, igrač, ležišč, kletk..... Nudimo tudi veliko izbiro akvarijskih rib in akvarijev!
a If f* I It, s tem kuponom vam nudimo 10% popust AI\%IJAi pri nakupu v naši prodajalni!
Kmetijska svetovalna služba
Kako ukrepati za preprečitev močnega razširjanja muh v hlevih?
Muhe imajo v hlevih idealne možnosti razmnoževanja in lahko prihaja do eksplozivnega razvoja skozi celo leto. Najbolj razširjena je domača muha (Musca domestica). Je črna in 7-8 mm dolga. Črv je okrogle oblike, bele barve, dolg do 12 mm in se levi trikrat. Buba je rjavo obrobljena. Samica izleže do 2000 jajčec v razpadajočo organsko snov. Pri temperaturi nad 30 °C traja razvoj od jajčeca do muhe samo 7 dni. Teoretično ima lahko ena muha skupaj s potomkami v treh mesecih skupno 250 milijonov in več potomcev. Spolno zrela muha živi od 2 do 4 tedne.
Higienski ukrepi: Neprimerna klima, neočiščeni hlevi in dvorišča, neurejena gnojišča hlevskega gnoja in skladišča gnojevke so idealni za zalega-nje jajčec muh, zato je priporočljivo vsakih 14 dni odstranjevati gnojevko iz hleva ali mešanje gnojevke v kanalih. Nikoli ne pozabimo na zatiranje muh pod rešetkami in na ostalih izvornih mestih.
Biotehnični ukrepi: Vdor muh v hleve lahko preprečujemo z zamreže-njem oken in vrat in drugimi oblikami preprečevanja vhoda v hlev in skladišča krme. V hlevih namestimo različne oblike lepljivih ali hranljivih vab za uničevanje muh.
Kemični ukrepi: Poznamo različne preparate, ki učinkujejo na odrasle muhe (insekticidi) in na ličinke (larvicide). Pri insekticidih so preizkušena sredstva, ki jih nanesemo na stene, strope kot oblogo, vso pozornost namenimo predhodnemu čiščenju površin za nanos. Sredstva v obliki aerosolov (pršila) imajo kratkotrajni učinek delovanja, zato potrebujejo pogosto ponavljanje in hitro prihaja do rezistence. Strupeni praški so prikriti z vabljivo snovjo in imajo dober učinek, nastavimo ga na okenske police ali v posebne vabe, s katerimi znižamo pozornost muh na nevarnost. Pri teh načinih je nevarnost, da pridejo do strupa tudi ostale živali (psi, mačke) ali celo otroci.
Insekticidi imajo majhen učinek tudi na ličinke. Učinkoviti so larvicidi, ki zavrejo sintezo citina in s tem uničijo možnost razvoja ličinke, zato propadejo. Učinkovitega kemičnega zatiranja muh ni brez uporabe sredstev, ki delujejo na ličinke.
Biološki ukrep: V zadnjem času pridobiva na pomenu tudi t. i. biološki način zatiranja hlevskih muh s pomočjo umetno vzgojenih naravnih plenilcev zalege. Gre za okolju prijazne rešitve za nadzor nad hlevskimi muhami. Poznane so »biološke muhe« in »mini ose«, ki so primerne tudi za ekološke reje in se dajo dobiti tudi v Sloveniji. Pomembno je, da biološki način zatiranja začnemo dovolj zgodaj v spomladi, da vzpostavimo naravno ravnotežje in se držimo navodil.
Biološke muhe (Ophyra Aenescens) so specialna vrsta naravnih muh -umetno vzgojene v laboratorijih - namenjene zlasti rejcem prašičev s hlevi z rešetkastimi tlemi. Te muhe so precej manjše in precej manj agresivne od hlevskih, iščejo temna in vlažna mesta (v kanalih pod rešetkami) in jih sploh ni opaziti. Jajčeca odlagajo v skorji gnojevke, njihove ličinke se prehranjujejo z ličinkami hlevskih muh in tako prekinjajo njihov razvojni krog. Komercialno se biološke muhe prodajajo v vrečicah, ki jih obesimo v hlev.
Mini ose - tri specialne vrste: Nasonia Vitripennis, Muscidifurax Zarap-tor, Spalangia Cameroni - so namenjene rejam na nastilj. Te ose živalim in ljudem niso nadležne, prehranjujejo pa se z bubami hlevskih muh in na ta način preprečujejo, da bi se te preveč razmnožile. Tudi mini ose se prodajajo zapakirane v vrečicah, ki jih nato naselimo v hlev.
Praktična navodila: - muh je nad hlevskimi tlemi samo 20 %, ostalih 80 % jih je pod rešetkami oziroma v obliki ličink, zato je uporaba preparatov najprej potrebna pod rešetkami za preprečitev ekspanzije muh. Pod rešetkami uničujemo predvsem ličinke, za kar so uporabni kemični pripravki - larvicidi, pri biološkem načinu pa naravni sovražniki domače muhe. Praznjenje kanalov in mešanje gnojevke v kanalih zmanjšuje razvoj muh.
-	učinkovitost preparatov za nanos na stene bo le takrat, če bomo predhodno stene očistili prahu in umazanije.
-	vsake 2 do 3 mesece moramo zaradi preprečevanja rezistence (odpornosti) muh spremeniti oziroma menjati preparat.
-	Predpisane koncentracije za posamezne preparate se moramo držati. To pomeni, da tudi predozirana uporaba zmanjša učinek (»veliko« ne pomaga veliko). Uničevanje muh začnemo že v aprilu /maju, preden postanejo nadležne.
-	izbor vrste preparata naj ne bo povezan samo s ceno preparata, ampak predvsem z vrsto aktivne snovi, porabljeno količino, površino ali mestom uporabe, načinom nanosa in koncentracijo.
-	okolju prijazno je uporabljati biološke načine zatiranja muh.
Uspeh zatiranja muh v hlevih bo le takrat, če to začnemo pravočasno.
Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot,
Foto: OM
Foto: arhiv
Krvodajalci
22. februar - Marija Štebih, Ru-cmanci 9 a; Boris Marin, Podgorci 74; Samo Šala, Obrež 31, Središče; Vlado Gregorec, Podgorci 41; Denis Vamber-ger, Libanja 51, Ivanjkovci; Tomi Filipič, Ul. 25. maja 5, Ptuj; Nuša Črešnik, An-želova ul. 20, Ptuj; Zoran Horvat, Sp. Polskava 141; Vanja Šori, Juršinci 78; Marko Pogorevc, Vrhloga 3, Slovenska Bistrica; Albin Voda, Destrnik 28 b; Jožica Medved, Župečja vas 60 a; Lorisa Avguštin, Koritno 8 a, Majšperk; Mojca Vrabič, Varoš 33, Makole; Vesna Rojko, Prešernova ul. 13, Ptuj; Tine Veg, Sto-govci 15 a; Jasmina Rep, Breg 74, Majšperk; Marija Vesenjak, Placerovci 1; Janez Bedenik, Ptujska Gora 57 a; Nina Očkerl, Videm 31; Andreja Glažar, Pod-lehnik 22 a; Marina Tancoš, Slavšina 29; Drago Živič, Sodnice 16; Marjan Ko-larič, Prešernova 21, Ptuj; Bojan Petek, Krčevina pri Vurbergu; Jernej Pal, Videm pri Ptuju 48; Mojca Brglez, Majšperk 10; Renata Plohl, Stojnci 57 a; Melani Kovačec, Prepolje 43; Manja Kokol, Ob gozdu 17, Kidričevo.
24.	febrnar - Simon Zobovič, Gregorčičeva 9, Ormož; Alan Munda, Senik 19, Sveti Tomaž; Denis Horvat, Drakovci 101; Aljaž Lampret, Grdina 35, Stoper-ce; Boris Hebar, Gornji Ključarovci 29; Simon Masten, Šardinje 48; Klemen Štagar, Zamušani 22 a; Sandi Ornik, Sovjak 3; Tadej Gojkošek, Draženci 85 b; Jernej Zver, Dornava 55 a; Jože Emer-šič, Tržec 49; Leon Cafuta, Repišče 23 b; Marko Pislak, Naraplje 33 b; Janez Rudolf, Radoslavci 45; Leon Muršič, Ga-brnik 1 a; Dani Jurič, Cunkovci 10; Jožef Trantura, Sestrže 93 a; Rok, Serdinšek, Tržec 37; Silvo Korpar, Orešje 185, Ptuj; Sebastian Korenjak, Anželova ul. 9, Ptuj; Damir Pjanic, Kraigherjeva 18, Ptuj; Sašo Srečec, Prešernova ul. 21, Ptuj; Jani Vaupotič, Mala vas 20, Gori-šnica; Kristijan Gajser, Njiverce vas 37 d, Kidričevo; Silvo Strelec, Prvenci 9; Borut Bele, Žetale 29 a; Tadej Levanič, Mihovci pri Veliki Nedelji; Klemen Kokol, Nova vas pri Markovcih; Matej Prevol-šek, Žetale 99; Jure Murko, Zg. Pristava 41 a; Denis Juršič, Skolibrova 8, Ormož; Marko Habjanič, Zg. Pristava 51; Simon Cupar, Litmerk 13 a, Ormož; Mihael Mli-narič, Gomila pri Kogu 51; Matej Golob, Prerad 49; Marko Žgeč, Lendavska ul.
6,	Murska Sobota; Kristijan Markež, Mestni Vrh 102 a; Danijel Senjor, Sene-šci 47; Matej Visenjak, Lasigovci 14; Jan Lešnik, Ul. Vide Alič 17, Ptuj.
25.	februar - Zvonka Rozman, Hum pri Ormožu 27; Rudolf Kosajnč, Veliki Brebrovnik 33; Brigita Novak, Obrež 121 b; Matjaž Rozman, Hum pri Ormožu 27; Alojz Rozman, Hum pri Ormožu 27; Janez Kokol, Suha veja 8, Ptuj; Mar-janca Čuš, Dolič 2 b; Marjan Peteršič, Dornava 85 b; Mitja Anžel, Strmec 5, Destrnik; Marjetka Hvalec, Vinarski trg
7,	Ptuj; Igor Lubaj, Bresnica 34; Sabina Predikaka, Podlože 60 a; Danica Gonza, Podvinci 42; Darinka Predikaka, Podlo-že 60 a; Zdenka Druzovič, Krčevina pri Vurbergu; Milan Zagorec, Strajna 9 a, Podlehnik; Andreja Krajnc, Zg. Leskovec 23; Sebastjan Letonja, Ul. B. Kraigherja 25, Kidričevo; Marija Jakolič, Rabelčja vas 38, Ptuj; Imer Brojaj, Žabjak 48 b; Bogdan Kerle, Ob železnici 4, Kidričevo; Anton Planinšek, Župečja vas 2; Aleš Panikvar, Apače 100; Boris Gorišek, Skrblje 8; Simona Brajlih, Zg. Hajdina 107 a; Olga Fras, Gibina 18 a; Dragica, Zamušani 22 b; Darja Kramberger, Trnovski Vrh 51; Dolores Brajlih, Zgornja Hajdina 107 a; Romana Zelenjak, Dornava 142 e; Robert Perko, Krčevina pri Vurbergu; Anton Murko, Gorca 57; Marta Veg, Stogovci 15 a; Marjan Horvat, Krčevina pri Ptuju 72; Renata Širec, Slape 14; Alojz Horvat, Juršinci 19 a; Robert Vaupotič, Majski Vrh 51; Katja Peteršič, Dornava 85 b; Danijel Lorber, Stoperce 19; Vesna Latinovic, CMD 16, Ptuj; Marija Kolednik, Pacinje 5 a; Franc Šeruga, Kraigherjeva 21, Ptuj; Štefan Bukvič, Rabelčja vas 16; Martin Klep, Vinarski trg 7, Ptuj; Marjan Vindiš, Dragonja vas 8 a; Marjan Cajnko, Nova vas 100 b; Robert Ciglar, Podvinci 113; Vinko Zemljič, Krčevina pri Vurbergu;
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Ljubezen
Vprašanje: Zakaj so nekateri ljudje srečni in drugi nesrečni. Je res vse zapisano v zvezdah. Hvala za odgovor!
Odgovor: Naše življenje je vedno zelo zanimivo in poučno. V naravi vse stremi k ravnovesju, popolnosti in ubranosti. Včasih se omenjeno iz tega ali onega razloga poruši. Tako je tudi z našim življenjem. Tedaj ko so na nebu usode najtemnejši oblaki, je potrebno zaupati in verjeti v to, da so bo že našla rešitev in da bo kmalu minilo. Vmes je čas za delo na sebi in za krepitev osebne vere. Srečen ni tisti, ki o tem govori in razlaga drugim, ampak tisti, ki omenjeno nosi v svojem srcu in je ponosen na tisto, kar mu je všeč. Največkrat pri tem štejejo majhne pozornosti, ki kasneje prinesejo velika dejanja in določeno popolnost. Notranji nemir, ki ga nosite v sebi, je normalen. Predvsem toliko časa, dokler je kreativen in daje polet in možnost za spremembe. Res pa je, da je meja, kdaj je dovolj, tako tanka, da jo mnogi na tem svetu prestrežejo in potem se pojavijo težave. Potem je odvisno od posameznika, kako hitro bo premagal to. Od tu tudi izraz srečen ali nesrečen. Toda morda je omenjeno samo določena iluzija in stvar osebnega dojemanja. Vendarle, kadar človek ne uvidi svetlih točk, tedaj verjame v svojo nesrečo in temo. Prišlo bo tudi jutro, ampak če bodo oči zaprte, ga ne bodo prepoznale in tako
se prične začarani krog. V Pandorini skrinjici je ostalo upanje in tam ga najdejo vsi tisti, ki ga iščejo. Vsekakor kot astrolog lahko trdim, da določene zakonitosti usode ostajajo in so zapisane ob našem rojstvu. Sleherni iz med vas lahko postane boljša oseba. Kako? Čisto preprosto je, postanite zadovoljni s svojim življenjem in tako se vam bodo vrata k sreči odprla na stežaj. Prejeli boste blagoslov. Moč misli ima takšno energijo, da si jo je težko prestavljati. Iz dneva v dan se je potrebno zahvaliti za dan in za tisto, kar imate, kar nosite v sebi in na kar ste ponosni. Ljudje, ki prihajajo v vaše življenje, so vam največkrat ogledalo. Zdrav način življenja vsebuje tudi dovolj gibanja na svežem zraku in premagovanje stresa. Koliko prelepih pesmi prepeva o ljubezni in o tem, kako minljivo je vse. Lepi trenutki so lahko zelo krhki in sčasoma tudi zbledijo, ampak za vedno ostanejo v srcu tistega, ki so se ga dotaknili. Torej se na vašem mestu ne bi ukvarjal z mislijo sreča ali nesreča - ampak bi se potrudil in iz dneva v dan našel tisto navidezno hrepenenje in moč za naprej. Pot usode je vedno jasno zapisana. Toda to še ne
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
pomeni, da je najkrajša pot pravilna. Želim vam mnogo blagostanja!
Šifra: Zdravje
Vprašanje: Pogosto me boli glava. Ali imam tumor?
Odgovor: Vaš največji problem je osamljenost in nimate se dovolj radi. Kajti pogostokrat razmišljate negativno in zaradi tega se vdajate v slabe misli. Pomembno je, da najdete upanje in da imate tudi moč in energijo za naprej. Vaša naloga v tem življenju je, da pomagate drugim in jim dajete upanje. Ravno zaradi tega morate najti v sebi dovolj motivacije, da se bodo stvari pričele odpirati v vašo korist. Naj vas pomirim, da nimate tumorja in da o tem ne razmišljate več. Spodbudno je, da uvi-dite lepote narave in kmalu bo prišel čas, ko bo v deželo prišla pomlad in vse se bo razcvetelo in razbohotilo. Ravno tako je z vašo dušo in čas je, da najdete kreativnost v sebi. Odpravite se k zdravniku in naj naredijo ustrezne preiskave in boste videli, da ni nič hudega. Eden od vzro-
SVETOVANJE ZA VAS, ZA VSE NAS...
Zdrav duh v zdravem telesu
Obstajajo trenutki, ko uzrem lepoto
v vsem, kar vidim, s čimer se sreča moje oko;
ko na življenje gledam kot na prekrasno igro,
ki dar je zvezd naše mlečne ceste.
Lazar Voš
Zdravje ni samo odsotnost bolezni, je stanje popolne zunanje in notranje blaginje. To je stanje, v katerem smo popolnoma usklajeni z našo okolico. Tudi stroje je potrebno občasno popraviti in vzdrževati. Kaj pa naše telo? Smo kdaj pomislili, kaj lahko naredimo ZASE - za svoje telo, duha? Kdaj premišljujemo osebi? Čudež človeškega telesa je, da se v veliki meri popravlja samo, če ga primerno vzdržujemo. Uspešno vzdrževanje - zdrava hrana, zadostna telovadba in počitek, duhovna in duševna harmonija - nam pripomore k zdravju. Mi sami imamo možnost izbire, kako bomo živeli. Tega se moramo zavedati. Marsikaj lahko izboljšamo s svojo prehrano, z načinom življenja in spremembami vedenja. Zmanjšamo uživanje strupov in znižamo stopnjo škodljivih snovi, ki so
nakopičeni v našem telesu. Naš planet smo temeljito zastrupili, zato z njega ne bomo mogli odstraniti vseh izvorov škodljivih snovi. Kot posamezniki pa lahko ponovno pridobimo sposobnost odločanja o številnih področjih svojega življenja. Potrebno je narediti spremembe v načinu našega življenja, saj vemo, kakšni so učinki delovanja na naše zdravje.
Obremenitev sodobnega življenja - težnja, da bi uspeli, bojazen pred neuspehom, negotovost, čustveni stresi, pomanjkanje vrednot, zasvojenosti - vse to povzroča pritisk na nas, posledično pride do stresa. Pridobiti moramo nadzor nad svojim življenjem. Spreminjati se lahko pričnemo danes, tukaj in zdaj, ter vsak nadaljnji dan postopoma.
Naše zdravje je odvisno od kvalitete hrane, ki pa je odvisna od kvalitete zemlje.
Kar pojemo, nas lahko ubije ali pozdravi. Bolje je najti vzrok za nastale bolezni, kot pa lajšati simptome.
Potrebna je sprememba v prehrani. Mnogo je dokazov, ki nam govorijo, da je povezava med prehrano in vedenjem. Kvaliteta življenja pada. Vse
Duševno zdravje
Deliti srečo?
Po dveh letih skupnega življenja sta se 30-letna Tinkara in Andrej naskrivaj poročila. Te svoje odločitve nista želela obešati na veliki zvon, ker tako njeni kot fantovi starši nikoli niso odobravali njune zveze, ki je morala skozi številne preizkušnje, še največja je bila, ko je Andrej zaradi bolezni izgubil nogo. Ustvarila sta si čudovit dom, v katerem manjka samo še otrok, ki pa je že na poti. Odločena sta, da te svoje sreče ne bosta delila s starši, ki ju niso nikoli podpirali, še več, zelo so se trudili, da bi ju razdružili. Ali ravnata prav, sprašujeta.
Motivi staršev Tinkare in staršev Andreja do njune zveze so verjetno različni, predvidevam, da Tinkarini starši niso želeli, da bi bila hčerka negovalka nekoga, ki je bolan in je izgubil nogo, torej, da ne bo imela nič od življenja, Andrejevi starši pa, da se bo Tinkara naveličala takšnega življenja z nekom, ki je delno hendikepiran in ga zapustila, to pa bi lahko pripeljalo sina do samomora. Ne vem, samo skušam razumeti dogajanje in nekoliko špekuliram.
Kakor koli, imata se rada, spoštujeta drug drugega, si pomagata in ob tem njunem odnosu rasteta vsak zase kot človeka, pa še družino bosta ustvarila s tem, ko je otrok na poti. Naj ostane tako, ravnala sta prav in njune sreče jima ni treba deliti.
Mag. Bojan Šinko
kov za glavobol je stres ali nečista ledvica - kar pomeni, da bi morali veliko piti. Najboljša je navadna (ustekleničena) voda. Pijete jo počasi in po požirkih. Zapisujte si svoje občutke in spomine - kajti nekoč bo nastala za-
nimiva avtobiografija. Tudi tretje življenjsko obdobje je lepo, če ga takega naredite. Lepo se imejte in vedite, da iz majhnega raste veliko!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
več je bolezni, ki jih lahko pripišemo nepravilni prehrani. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je več kot tri četrtine vseh rakastih obolenj povezanih s prehrano. Predvidevajo, da to velja tudi za ostale kronične bolezni. Naše zdravje je rezultat podedovanega genetskega ustroja in vsega, kar smo do sedaj naredili zase in s seboj.
Čustveni simptoni - strah pred odprtim ali zaprtim prostorom zapira ljudi v ječo, ki si jo naredijo sami. To je rezultat zaskrbljenosti, včasih spremljava panike.
Depresija in hiperaktivnost
-	ugotovljeno, znanstveno potrjeno je, da negativna čustva in miselni vzorci (sovraštvo, strah, jeza, zavist) zmanjšajo obrambno učinkovitost telesa.
Z mislimi se lahko zastrupljamo prav tako, kot s kemikalijami, zato moramo biti pozorni na to, kar mislimo. Študije kažejo na resno povezavo med kofeinom in psihičnimi boleznimi
-	depresijo. Kofein direktno učinkuje na kemijo možganov ter vpliva na stopnjo sladkorja. Ljudje s stresnimi življenjskimi izkušnjami imajo hujše prehlade, jim pade imunost.
Koliko nas je, ki se lahko pohvalimo z zdravjem? Četudi nas nič ne boli, imamo verjetno kakšne težave v stikih z drugimi ljudmi. Velikokrat želimo spremeniti partnerje, prijatelje, znance - vendar ne gre. Če želimo spremembe, moramo najprej spremeniti sebe. Sebe moramo najbolje spoznati, da se bomo začeli zavedati, kaj je narobe in kaj je potrebno spremeniti. Smo edini kotiček vesolja, na katerega imamo pomemben in neposreden vpliv. Duh in telo sta povezana (naša zunanjost in notranjost), prav tako smo povezani mi z okolico. Če je človek bolan, nejevoljen, nesrečen in razdražljiv, ne koristi svojim najbližjim, temveč jim je v breme. Pravilen odnos med ljudmi je zasnovan na dajanju. Če imamo kaj dati, druge osrečimo, kasneje nam je to bogato povrnjeno.
Harmonija in skladnost v zavesti posameznika vodita do skladnosti v njegovih odnosih z drugimi ljudmi. Težko verjamemo, kako se bodo odnosi med nami in osebo, ki jo sovražimo, izboljšali. Večina meni, da sami nismo za to krivi. Kakšni smo mi z drugimi, takšni so oni do nas. Če se nekomu toplo nasmehnemo, ga pozdravimo, nam bo pozdrav tudi vrnil. Četudi nekdo začne spor, lahko naša reakcija na to - razumevanje, potrpežljivost, želja po sodelovanju - spremeni njegov
nastop. Rastemo kot kvalitetne osebe - zrele, samoudejanjene osebe. Takšna oseba je sposobna spremeniti drugega. Sovraštvo in netoleranca sta samo pokazatelja notranje napetosti in stresa. Odnosi se izboljšajo.
Strpnost - ko smo pod stresom, se ne obvladujemo, nimamo razumnega odzivanja. Včasih je potrebno trikrat vdihniti, potrpeti, počakati in kasneje povedati kakšen drug predlog. Če se nasprotniku odzovemo z jezo, potem pride do kreganja. Včasih je potrebno biti tudi oster, saj nekatere okoliščine to zahtevajo. Poiščimo najboljšo možno rešitev problema - položaja.
Akcija - uspešna akcija, ki maksimalno hitro privede do želenega rezultata, ne da bi škodila katerim koli interesom.
Življenje je neskončna igra možnosti. Pravilna akcija je naraven in spontan rezultat živčnega sistema in harmonije.
Pravilno oceniti okoliščine - odvisno od naše zavesti. Človek, ki ni pod stresom, misli jasneje, je kreativnejši in sposoben izkoristiti vsako okoliščino na najboljši možen način.
Poveča užitek in zadovoljstvo v življenju. To, kar vidimo, je to, kar smo. Težko je zaznati lepoto in harmonijo, če smo pod stresom.
Milena De Viktory, s. p.,
poslovno in osebnostno svetovanje
Slo POP novice
v
Playfulness je že uveljavljeno ime na slovenski glasbeni sceni. Skupino sestavljajo: Tadej Rozman- vokal in bas; Goran Iljič- kitara; Mare Gru-bar - bobni ter Ranko Kladnik - klaviature. Vodja skupine Tadej Rozman je kot basist sodeloval s številnimi priznanimi glasbenimi skupinami, med njimi Shyam, Leeloojamais ter Moveknowledge-ment. Za njim je tudi sodelovanje na uglednih festivalih doma in v tujini, kot so Rock Otočec, Kolpa fest, Exit v Novem Sadu, Črni mačak v Osijeku ter mnogih drugih.
Odkar so se člani benda Playfulness ponovno združili, je slovensko glasbeno prizorišče bogatejše za odlično podkovano zasedbo, ki se ne pusti omejevati v različnih žanrih in med seboj kombinira številne glasbene zvrsti: od funka, popa, disca in rocka. Pri snemanju svojega prvenca so k sodelovanju brez težav privabili nekatere izmed najbolj uveljavljenih slovenskih glasbenikov. Pri klaviaturah, vokalu in kitari je sodeloval Tomislav Jova-novič - Tokac, pri bobnih pa Dušan Obradinovic, sicer oba člana skupine Dan D. Pri ustvarjanju albuma so sodelovali tudi kitarist Peter Dekleva iz zasedbe Gušti&Polona, vokalistka Tina Marin-šek iz skupine Tabu ter bobnar skupine Wet bed in Otium Mare Grubar. Kot producent se je pod album podpisal Tomislav Jovanovic - Tokac. Turneja po Sloveniji in kasneje tudi po tujini tako predstavlja edino logično nadaljevanje kariere skupine Playfulness, ki je že nemalokrat pokazala vrhunsko glasbeno nadarjenost in ustvarjalnost.
MZ
c /S E j[ j,
DJ" 10 CA
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. HAMO IN GAL - ČRNI KONJI ČEZ NEBO 9. VLADOfiLJA-TUDI FANTJE JOČEJO 8. STEREOTIPI - DAJ MI ZNAK 7. SAMUEL LUCAS - VEDNO BOM S TABO OSTAL 6. NUŠA DERENDA - SANJAJVA 5. REBEKA DREMELJ - BREZ OBRAZA 4. TANGELS - KAJ IN KAM 3. BRIGITA ŠULER - PARA ME 2. APRIL - SAM BOŠ ŠEL DOMOV
1. NINA PUŠLAR - DEŽ ............................
Glasujem za pesem:-
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:
Tel:_
Davčna:_______
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Skupina Kingston s pevko Danielo
Pop prvaki, kralji pozitivnih vibracij, neustavljivi žurerji in stalnica absolventskih izletov so se končno zbudili iz zimskega spanja. Na radijske postaje pošiljajo povsem novo skladbo z naslovom Original.
Nov hit Kingstonov je prvič v njihovi dolgi in uspešni karieri duet, v katerem si glavni vokal izmenjujeta Reno in priljubljena hrvaška pevka Danijela. Skladba Original je avtorsko delo Zvo-neta Tomca, Rena Čibeja in Dareta Kauriča ter je ena od skladb, ki bo tudi na novem, prihajajočem albumu skupine Kingston. Reno in Danijela sta se izvrstno ujela na vokalnem nivoju, Danijelin simpatičen naglas pri izgovorjavi slovenskih besed pa daje skladbi še poseben čar.
Kingstoni z novim singlom tako le še utrjujejo svoj položaj na slovenski glasbeni sceni in dodajajo ponovno nekaj novega v svoj bogat repertoar. Skladba je premiero doživela minulo nedeljo, od začetka tega tedna pa jo lah-
Vsebina: Piše se leto 1954. Zvezni šerif Teddy Daniel se s svojim novim pomočnikom odpravi na odročen Shutterjev otok, ki je zaprt za javnost. Na njem je umobolnica za neprištevne kriminalce. Ena od njih, pacientka Rachel, je skrivnostno izginila iz svoje zaklenjene celice. Ko Teddy in njegov partner prispeta na mesto izginotja, jima vodja umobolnice, dr. Cawley, obljubi vso pomoč in sprva tudi res sodeluje, toda vedno bolj pogosto se zgodi, da jima noče pokazati raznih dosjejev in drugih dokumentov. Izkaže, da je izginotje pacientke le ena izmed mnogih skrivnosti, ki prežemajo to ustanovo, zato se vodilni bojijo, da jih bo Teddy razkrinkal ...
Shutter Island
Igrajo: Leonardo DiCaprio, Mark Ruffalo, Ben Kingsley, Max von Sydow Scenarij: Laeta Kalogridis po romanu Dennisa Lehana Režija: Martin Scorsese Žanr: triler Dolžina: 138 minut Leto: 2010 Država: ZDA
ko slišite tudi na vseh radijskih postajah po Sloveniji. V kratkem bo za skladbo Original posnet tudi zanimiv videospot, ki bo luč sveta ugledal konec marca.
Nastavek zgodbe se bere kot krasen v uvod v še boljšo krimi-nalko, ki ima vse elemente klasičnih detektivk: otok, odrezan od sveta, zločin, detektiva in zaključeno skupino ljudi, kjer ni nihče nedolžen, ter obljubo velikega števila skrivnosti in razkritij. Nenavadno, da bi takšno običajno, malodane TV detektivko posnel veliki Scorsese, a po drugi strani, zakaj pa ne? Možgane na pašo, in uživaj-mo v filmu.
Toda že prvi prizor nakaže, da nekaj ni v redu. Prizor na ladji je posnet izumetničeno, plastično, vidno v studiu in nasploh nerealno. Kaj se dogaja? Je mar prekaljeni maček Scorsese končno klonil pred pretirano uporabno računalniške grafike, da bi posnel zdizajniran film? Seveda ne, Martina bi podcenjevali, če bi tako mislili.
Namesto razvoja zgodbe smo priča razpadu resničnosti, ki jo Scorsese počasi najeda ob robovih vidnega polja, kar bodo sprva opazili le najbolj pozorni gledalci, kasneje, nekje na polovici filma, pa pride do popolnega kolapsa. Zgodba pade v drugi plan, ko se naš
Sicer pa člani skupine Kingston za vse svoje oboževalce v sredo, 2. junija, pripravljajo veliki koncert v ljubljanskih Križankah. Dogodek bo obeležil 15-letnico njihovega de-
junak zave, da je na dobri poti, da sam pristane v umobolnici. Scorsesejeva razgradnja njegove psihe je hitchcockovsko temeljita in opravljena popolno, s samozavestno roko prekaljenega filmarja. Simbolične aluzije na ego, id in ostale gradnike psihe, so jasne, predvsem falični svetilnik, kot simbolj najglobje podzavesti, v katerega našega junaka nezadržno vleče, čeprav ve, da se bo tam moral soočiti s popolnim analitičnim razpadom svoje osebnosti.
Čeprav film deluje malce nepovezano in se veliko prizorov zdi odvečnih, na koncu vse pade na svoje mesto, vključno s vpogledi v junakovo preteklost, zaradi česar je ponoven ogled filma priporočljiv. Avtorji se skozi glavnega junaka
lovanja, zato se obeta pravi glasbeni spektakel, ki priti-če eni od največjih skupin v Sloveniji. Poleg Kingstonov bo na odru stala razširjena glasbena ekipa, ki jo bodo sestavljali tolkalisti, pihalna sekcija in spremljevalne pevke, odrsko dogajanje pa bodo dodatno popestrile tudi plesalke. Kingstoni na koncertu obljubljajo posebne goste iz glasbenih logov, ki jih bodo razkrili v kratkem. Koncert pa ne bo samo 'veliko slavje' ob 15. rojstnem dnevu skupine, saj bodo Kingstoni ta dan v Križankah posneli tudi material za svoj prvi Live Best Of album, ki bo izšel v jesenskih mesecih. Vsekakor se obetajo koncert, slavje in zabava, česar zagotovo ne velja zamuditi.
MZ
spretno poigravajo tudi z gledalci, da smo na koncu prav tako paranoični kot Teddy. Film je tako (še en) Scorsese-jev poklon svojemu velikemu idolu, Hitchcocku. Scorsesejev novi hišni igralec, DiCaprio, tokrat prvič izgleda kot odrasel mož, in ne kot mulc, ki misli, da je odrasel mož. Še kakšen film ali dva, da izgubi še tistih nekaj ostankov deškosti, pa bo morda res postal igralec vreden pozornosti.
Po drugi strani pa bi težko rekli, da je Zlovešči otok vsebinsko revolucionarno izviren film, je pa vsekakor redkost v današnji kino ponudbi, zato je vreden ogleda. Le možganov ne pozabite doma, kajti to ni film za sprostitev.
Matej Frece
Foto: Žiga Culiberg
Skupina Kingston in priljubljena hrvaška pevka Daniela se predstavljajo s skladbo Original.
Filmski kotiček
Zlovešči otok
* SHERLOCK
H		
Trm OFFTCTAL MÖWE f^AMF,		
IV tej fantastični igri, ki je uradna spremljevalka novega filma, boš obul čevlje najbolj | znanega svetovnega detektiva, Sherlocka Holmsa. (Published by Gameloft)
Pošlji: TD HOLMES na 3030
Prevzami vlogo najboljšega ninje v zgodovini in se podaj na pot maščevanja v tej noro napeti akcijski igri! Napadaj z različnimi orožji in uporabljaj posebne ninja spretnosti, da se rešiš iz nevarnih situacij. Boš ostal zadnji od vseh 99 ninja bojevnikov? (Published by Glu)
Pošlji: TD NINJA na 3030
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
\
V
Štajerski TEDNIK
KAMNINA IZ SKUPINE ZEOLITOV
OBJEDANJE ZELENIH RASTLINSKIH DELOV
OSEMURNI DELOVNI ČAS
TEKOČINSKO RAVNILO
PREBIVALEC SPODNJE SENARSKE
STARODAVNO KAMNITO OKNO
PRIPRAVA ZA DOLOČANJE NESIMER-NOSTI
NAS ALPINST (DUŠAN)
BELGIJSKI ATLET
PREBIVALEC ZDA, JENKI
KRAJ PRI JAREN. DOLU
RUSKI GRUNTAR
BADMINTONIST
SESTAVIL
EDI KLASINC
ŽELEZOV KRŠEC
FRANCOSKA FILMSKA IGRALKA VERSOIS
BOMBAŽNA TKANINA
2. RIMSKI PAPEŽ
MAMA (ŠTAJERSKO)
NAJBLIŽJI ZAUPNI PRIJATELJ
MODEL DACIE
BEBEC, SLABOUMNEŽ
IZDELOVALEC KAROSERIJ
KAZAŠKA PREPROGA
EMA (LJUBKOVALNO)
RJAVA PLISKAVKA
PODJETJE ZA PREDELAVO LESA
SOPRANISTKA BRATUŽ-KACJAN
AM. REŽISER (INSAJDER)
DRŽAVA V
NIGERIJI
UDELEŽENKA BIRME
MAJDA ARH
LESNI KATRAN
IRSKA DEŽELA
PERJE PRI REPI
AMERIŠKA AGAVA
PEVEC (GORAN)
DEL SLOVENJ GRADCA
NESTROKOVNJAK
BALZACOV JUNAK
HOTEL V BOVCU
STANKA FIJAVŽ
RT PRI VALENCIJI
SISTEM ZA PRENOS SLIK
Ugankarski slovarček: BIBER = kosmatena bombažna tkanina; IMO = zvezna država na jugu Nigerije; LEB = slovenski alpinist (Dušan); RANS = belgijski skakalec ob palici (Kevin, 1982-); SEALSKIN = dragoceno krzno tjulenja; SLATENIK = kraj pri Jareninskem dolu; ŠREKL = slovenski igralec badmintona (Matevž, 1976-); TRANZENA = starodavno kamnito okno.
■suod 'uejes 'euszuej; '>ne| 'eojiug 'uegjeues
'e^ueiujiq '|>jejs '3|}J 'JS 'leu 'oje 'M !I9Q '9I9S '>1|owez 'suey '|/\io '|es|s 'e^iueiu 'e|eq|| 'ee~| 'e^ds '^ujniueso '}suesoje>| 'm>|e|eg uejeis 'efoj 'jeqiq 'aupo '}U|d :ouAejopoA :ei|uezij)| a) Asesan
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 20. marec:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NA-POVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovi-tev).12.00 Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM.
(Radio Ptuj). NEDELJA, 21. marec:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PRO-
GRAM. (Radio Ptuj). PONEDELJEK, 22. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzo-var), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). TOREK, 23. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00).
6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Univox). SREDA, 24. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45).
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6
2250 Ptuj	'
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). ČETRTEK, 25. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). PETEK, 26. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio).
Horoskop
OVEN
Obetajo se prijetnosti in spremljala vas bo sreča. Čustveno boste morda nekoliko nestabilni in hitro boste povedali svoje mnenje. Če ste vezani, boste plesali po taktu srčnega izvoljenca. Sprostili in z dodatno energijo vas bodo napolnili narava in sprehodi. Vaš dan bo četrtek.
Sn BIK
Pred vami je čas zvedavosti, radovednosti in odkrivanje novih dogodivščin. Seveda bo teden nekoliko prehiter in preprosto ne boste našli časa za umiritev. Naravna sprostitev vam bo glasba. Službene obveznosti se bodo stopnjevale. Ne bodite pretirano trmasti.
DVOJČKA
Prijatelji vam bodo pokazali pravo pot. Usmerili se boste v družabne dejavnosti In boste zelo darežljivi. Ugotovili boste, da lahko s svojim znanjem pomagate drugim ljudem. Spremembe, po katerih boste tako hrepeneli, se bodo zgodile postopoma, korak za korakom.
RAK
Zapluli boste v mirne in harmonične vode. V ospredju bodo ljubezen, prijateljstvo In harmonija. Vsekakor se bodo zadeve postopoma uredile v vašo korist. Močno bo izstopala služba in na omenjenem področju boste morali reči bobu bob. Lažjih poti ne bo.
LEV
■Tj Notranje boste zelo močni In Intenzivni. Tako boste zadevam In zastavljenim nalogam kos. Življenje vas bo postavilo v ospredje in soočiti se boste morali s paleto novih izzivov. V ljubezni bo prijetno, toda pričakovali boste več. Svoje občutke zapisujte.
DEVICA
Svoje mnenje boste povedali jasno in glasno. Na delovnem mestu boste poželi aplavz. V osnovi bo to čas notranjega nemira in ravno zaradi tega se sproščajte. Zdrav način življenja s čim manj stresa bo dobra popotnica trdnega zdravja. Konec tega tedna bo finančni uspeh.
TEHTNICA
Sledili boste svoji resnici in omenjeno tudi vneto zagovar-jall. Zdelo se bo, da se vam bo odprlo mnogo novih poti in s tem priložnosti. Zvezde omenjajo tudi srečo in blagostanje. Ljudje vas bodo pomirili z določenim upanjem in harmonijo. Služba: paleta novosti.
ŠKORPIJON
Duhovna znanja vam bodo podarila moč. Uvideli boste lepote življenja In doživeli razcvet. Predvsem v čustvenem življenju bo čas namenjen harmoniji in povečani romantiki. Amorjeva puščica bo na delu za samske predstavnike. Ne boste smeli pozabiti na svoje srce.
STRELEC
Korak za korakom boste bližje svojim sanjam. Svojo pot boste usmerili v določene točke In tako doživeli kar nekaj uspehov na delovnem mestu. Sprehodi po gozdni poti in pogovor na sončni jasi vam bo podaril krila. Finančno se bodo stvari obrnile v vašo korist.
KOZOROG
Veliko energije boste usmerili v svoj dom in družino. Zvezde bodo na vaši strani. Vsekakor bo čas namenjen določeni prenovi in kolo usode se bo zavrtelo v vašo korist. Ugodno je, da sledite novi viziji na delovnem mestu. Od časa do časa so tudi spremembe pravi balzam.
VODNAR
V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas osrečijo. Družabne dejavnosti vam prinašajo veselje in motivacijo. Na delovnem mestu boste uspeli skozi skupinsko delo. Paradni konj tedna bo komunikacija in izmenjava mnenj. V srčnem izvoljencu poiščite zaupnika.
RIBI
Označevala vas bo romantična energija. Tako boste opazili malenkosti In našli tudi notranje veselje. Močno bo v pozitivnem smislu izstopala službe in obveznosti. Zanimivo bo, da se finančno ne boste smeli pritoževati in postavite si določene omejitve.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. Vsako soboto po 12. uri!
OTON MUCK
OZKO OKENCE
TINA MAZE
MANJŠI RT
VRAG, HUDIČ
Ptuj • Intervju z dr. Tomažem Zwittrom
»Zmeraj imaš fantastično svobodo in si lahko sam izbiraš, kaj boš delal«
Dr. Tomaž Zwitter je slovenski astronom, profesor astronomije, astrofizike in kozmologije na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, kjer predava predmeta astronomska opazovanja in astronomska spektroskopija. Predava tudi na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru, in sicer astronomijo. Njegovo raziskovalno področje je predvsem astronomska spektroskopija zvezd v naši galaksiji, še posebej dvozvezdij. Je član mednarodne astronomske zveze ter avtor številnih znanstvenih člankov in knjig, prispevkov na konferencah, gost radijskih in televizijskih oddaj, predavatelj na tujih univerzah, recenzent in prevajalec.
Aktivno sodeluje tudi v društvu Temno nebo Slovenije, ki si med drugim prizadeva za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja.
Večini se zdi fizika študij za izbrane. Kaj vi menite o tem in kaj vas je spodbudilo, da ste se odločili življenje posvetiti raziskovanju astronomije, astrofizike in kozmologije?
Fizika na splošno ti daje malo drugačen pogled na svet. Ko pride fizik do nekega problema, ga razgradi, pogleda, kaj je bistveno in kaj je manj bistveno. Bistveno zna potem sformulirati v strogem jeziku, tudi v matematičnem, če je treba, rešiti to stvar in priti do osnovne ideje, kaj bi to lahko pomenilo. Potem pa stvar nadgradi. Sposobnost, ki jo na fakulteti gojimo, ne pomeni, da se naučiš, tako kot na primer pri inženirskih strokah, dimenzije nekega vijaka ali pa lastnosti nekega elektronskega elementa, ampak se naučiš razmišljati. To je osnovna stvar: prav analitično razgrajevanje stvari. Narava, kot je rekel Newton, in menim, da je imel zelo prav, je pisana v matematičnem jeziku. Mi matematike ne raziskujemo, jo pa uporabljamo. In na ta način si sposoben probleme, ki jih še
nikoli nisi videl in se z njimi srečal, do neke mere razumeti in si jih razlagati. Drugače je v inženirskih strokah, kjer obstajajo predpisi, standardi, po katerih se dela. Tam je treba zelo veliko razmišljati, saj so v predpisih natančna navodila, kako se na primer gradi most. Ampak če naj bi bil most nenavaden, bodo morda poklicali fizika, ker bo imel ta boljši občutek, kaj bi se lahko zgodilo. So težave, ki so nepričakovane, nenačrtovane, nestandardne, za katere si treniran. Tipična izjava ljudi, ki jemljejo fizika v službo, vendar niso raziskovalni inštituti, univerza, skratka, gospodarstvo. Kaj bodo rekli? Fizika radi vzamemo, ker je mačka, ki prileti na noge.
Skratka, ti mu daš nekaj in na nek način bo težavo rešil, ker je navajen delati, dokler ne pride do rešitve. Do tega jih privede trening na fakulteti. In to je bistvo - stvari ne samo opazovati, ampak tudi razumeti. To je še posebej zanimivo pri vesolju, ker tam ni eksperimenta, ne moreš ga ponoviti, ni nadzorovanih okoliščin. Zvezda se je enkrat spomnila, da nekaj naredi, kdaj bo naslednjič, ne veš. In na nek način moraš iz teh skromnih podatkov - in še tja ne moreš iti pogledat -nekako priti do tega, kaj bi bila najenostavnejša razlaga. In včasih je najbolj preprosta razlaga prava. Ampak moraš ugotoviti in razumeti. Fiziki gredo dostikrat ljudem na živce, ker je na prvi pogled videti, kot da vse vedo. Fizik bo razpravljal o ekonomiji, o predpisih, ker o vsem vse vemo. Včasih gre to malo predaleč.
Svetlobno onesnaževanje - posledica neracionalnega obnašanja
V zadnjem času veliko govorimo o ekologiji. V ospredju je onesnaževanje okolja z izpušnimi plini, učinek tople grede, vedno večji problem pa je tudi ljudem manj znano svetlobno onesnaževanje. Nam lahko na kratko pojasnite, kaj sploh je svetlobno onesnaževanje?
To je svetenje z umetno svetlobo tja, kjer svetlobe ne potrebujemo. To je najkrajša razlaga. Pri tem ni mišljeno, da je treba izklapljati luči, da bomo v temi. Moramo pa se racionalno obnašati: če imamo osvetljeno cesto, se vprašamo, ali je smiselno, da je osvetljena na primer ob desetih, enajstih zvečer, morda tudi ob dveh ali štirih zjutraj. Torej racio-
nalno obnašanje - to je vse. Nedvomno je lepo, če imamo osvetljene tudi nekatere zgodovinske stavbe, ampak ali jih boste osvetljevali tudi ob štirih zjutraj ali pa boste pomislili, da je do enajstih zvečer dovolj.
Katero onesnaževanje ima po vašem mnenju najbolj negativen vpliv na naše okolje in posledično tudi na nas?
Pri svetlobi je treba vedeti, da je seveda moteča, ampak nekako vemo, kdaj postane moteča za nas. Pri hrupu podobno. Lahko je zelo moteč, ampak zopet ni težko opredeliti, kdaj gre komu zares na živce. Obstajajo tudi primeri, ko tega ne vemo, vendar lahko zelo dobro izmerimo, kdaj se to zgodi. Recimo problemi z radioaktivnostjo so izredno nadzorovani, kar omogočajo odlični detektorji, ki zaznajo izredno nizko sevanje. Zelo me skrbi dokaj nekontrolirano vnašanje raznih kemičnih snovi v okolje. Je pa to seveda tudi težje dokazati.
Ali se je v zadnjih letih, odkar se intenzivneje ukvarjate s svetlobnim onesnaževanjem, stanje pri nas izboljšalo ali poslabšalo?
Menim, da se situacija izboljšuje. Svojega namena ne dosežeš, če greš med ljudi samo z nekim predpisom in formalnimi omejitvami. Rekli bodo, da predpis ni življenjski, da ga ni smiselno izvajati, in se mu bodo nekako že izognili. Ampak bistveno je, da se ljudje zavedajo, zakaj je to dobro. Tu ne gre za nikogar od zunaj, ampak za njih same, ki si bodo na ta način izboljšali ali pa poslab-
šali svoje življenjsko okolje. Menim, da vaša skupina, vaš projekt, jasno kaže na to, da se zavedanje o tem problemu zelo veča. Napreduje pa tudi tehnologija.
V	Sloveniji se s svetlobnim onesnaževanjem intenzivneje ukvarjamo šele zadnja leta. Katera država je pri reševanju najuspešnejša?
V	Italiji, zlasti v severni, delujejo zelo močne skupine, ki so naredile veliko v tej smeri. Italija je večja država, zato nima ekvivalentnega predpisa za celotno državo tako kot Slovenija. Ampak zavedati se morate, da je v Italiji ena regija večja ali pa tako velika kot Slovenija. In kar nekaj regij, skoraj celotna severna Italija, ima predpise, ki so celo strožji in bolj usmerjeni kot v Sloveniji. Za severno Italijo bi človek mislil, da biot-sko ni tako raznovrstna, tudi gosto poseljena kot Slovenija. Če lahko torej oni kažejo, kako se da živeti na smiseln način, ne vem, zakaj temu ne bi sledili. Seveda pa so še druga področja v svetu, ki so zelo dobro urejena.
V	katerem projektu ste trenutno najbolj aktivni?
Moje delo je usmerjeno v več smeri. Učim na fakulteti, to je moje primarno delo, do neke mere se trudim tudi s popularizacijo astronomije. No, zelo zelo pomembno pa je raziskovanje. Zadnja leta se ukvarjam s kar dvema stvarema: sodelujem pri pripravah na vesoljsko misijo Gaja, v zadnjem času pa sem tudi znanstveni direktor mednarodnega projekta RAVE (radial velocity experiment: radialno hitrostni vesoljski ek-
speriment). V njem sodeluje deset držav. S teleskopom z zelo širokim kotom pogleda snemamo zvezde naše galaksije, spoznavamo in raziskujemo njihovo fiziko. Naredili smo bistveno več, kot je bilo storjeno v preteklosti. To je posledica tima, ki je mednaroden, dobrega teleskopa, sodobne tehnologije, povezane z digitalnimi detektorji in optičnimi vlakni. Do sedaj smo opazovali že okrog pol milijona zvezd. Za primerjavo: na podoben način je bilo v preteklih stotih letih opazovanih manj kot petdeset tisoč zvezd, tako da smo naredili določen preboj. In na ta način bomo seveda bolje razumeli, kako je naš dom, naša galaksija nastala.
Imate kakšen cilj, ki ga želite v bližnji prihodnosti uresničiti?
Ciljev je veliko. Najdeš nek projekt, in ko začneš na njem delati, je to tvoj cilj. V preteklih šestih mesecih sem se na primer precej namučil s staro idejo o tem, kako meriti razdalje do zvezd, kar omogočajo novi fizikalni modeli in zmogljivejši računalniki. To je seveda nek kamenček, ki se sestavlja z drugimi kamenčki, ampak do takrat, ko bo že omenjena misija Gaja evropske vesoljske agencije končala svoje delo, to bo približno leta 2020, bo to ena boljših metod in boljših načinov merjenja razdalj do zvezd.
Skratka, zmeraj imaš fantastično svobodo in si lahko sam izbiraš, kaj boš delal, ker si sam svoj šef.
Hana Kosi, dijakinja 3. a-razreda Gimnazije Ptuj
Gimnazija Ptuj na drugi mednarodni akademiji ESFALP
Med 17. in 23. oktobrom 2009 je potekala v mestu Illmitz v središču narodnega parka ob Nežiderskem jezeru v Avstriji druga mednarodna akademija Evropskih šol za živ planet -ESFALP (European Schools For a Living Planet). Enotedenskega delovnega druženja se je udeležilo 30 učiteljev in 30 učencev iz 10 podonavskih držav in predstavniki štirih slovenskih šol. Z izobraževanjem se je začel enoletni okolje-varstveni projekt, v katerega je iz Gimnazije Ptuj vključen 3. a-oddelek. Projekt koordinira Branimir Rokavec, mentorice so Alenka Valentin in Jelka Kosi ter Bojanka Vlašič Kolarič in Anita Ekert, ki skrbita za jezikovni pregled. Zaključek projekta bo v juniju 2010, ko se bodo vsi udeleženci začetnega izobraževanja sestali na zaključni predstavitvi rezultatov celoletnega dela. Najuspešnejši razred bo nagrajen z naravoslovnim tednom, ki ga bo preživel v naravnem parku ob Nežiderskem jezeru.
Projekt podpira ESFALP pod okriljem avstrijske podružnice WWF (World Wide Fund For Nature, skrajšano World Wildlife Fund) - Svetovni sklad za naravo -in pod pokroviteljstvom Erste Stiftung. Naslovna tema raziskovanja ptujskih gimnazijcev je Svetlobno onesnaževanje - je ponoči nebo še vedno temno? s sloganom: Manj luči, več zvezd (prepustimo noč zvezdam).
Dejavni del projekta je bilo tudi predavanje dr. Tomaža Zwittra o svetlobnem onesnaževanju 25. februarja 2010 v Kulturni dvorani Gimnazije Ptuj.
Literarno kolo (ll) • Janez Menart -1
Knjiga meseca
Sonja Votolen, Ana Porenta, Jana Pečečnik:
Kitke
Knjižni preplet treh avtoric, pri čemer sta dve pesnici, tretja pa je v knjigi kot avtorica likovnih del, je nenavadna pesniška zbirka, kakršnih na slovenskem tržišču nismo velikokrat vajeni.
Nenavadno srečanje s knjigo Kitke omogočajo vsaj naslednja dejstva: knjiga je nastala kot pesniško kitkanje pesmi dveh pesnic, knjiga prinaša poezijo vseh mogočih dimenzij in je nabita z barvami, pri čemer vsaka stran odpira novo zgodbo.
Vsega preveč, utegne prešiniti bralca, če bi v zbirko vstopil prehlastavo. Pesniške knjige (nalašč pišem o knjigi, saj ne gre za klasično pesniško zbirko, kakršno zaobjema definicija le-te) Kitke namreč nikakor ni možno brati kot fast-food literaturo, kjer je postavljena bralna norma določenega števila besed na minuto. Kdor se bo te nenavadne knjige lotil na takšen način in ne bo zamenjal vse prehitrih prestav življenja, je že na začetku obsojen na propad.
Če pa se bo lotil strani za stranjo z daljšimi časovnimi postanki, bo priča pesniško-slikarski zgodbi treh, ki se lepo dopolnjujejo. Pesmi levih strani v knjigi tako pripadajo Votolenovi, pesmi desnih pa Porentovi, vez med njunimi pesmimi pa je izpovedna slika, ki visi na nitki med realistično in abstraktno slikarsko izpovedjo. Most barv med eno in drugo poetiko ni zanemarljiv, če poznamo tenkočutno izpoved obeh pesnic, ki sta si sicer v pesniškem izrazu v marsičem podobni, hkrati pa je prav ta knjiga dokazala, da je med njima tudi veliko stilnih in drugih razlik.
Pa vendar jima je uspelo pesniško sobivati. In to ne zgolj s tem, da sta pač objavljeni v isti knjigi, pač pa tudi s pretkano postavitvijo pesmi, ki kot da součinkujejo ena na drugo. Pesmi desnih strani se na levi gledajo v ogledalo in obratno. Bralec se tako znajde v svetu pesniških zrcal, čeprav niti prav dobro ne ve, kaj je bilo prej - pesem na levi ali njen odsev na desni. S tem pa poigravanja barv in pesniške svetlobe ter odsevov še ni konec. Pesmi se tako stapljajo, da lahko bralec z dovolj domišljije in otroške igrivosti stopa od verza do verza iz te v ono pesem. Prav nič se ne poruši pesniški svet Kitk, če preberemo verz ali dva na levi strani, nadaljujemo pa z verzom na desni strani, ali pa obratno. Pravzaprav nas ta pesniška kombinatorika zapelje do strašljive misli, da Kitk do konca in docela sploh ni moč prebrati.
Pesnici sta morali seveda za nastanek take pesniške zbirke veliko delati, skoraj po pesniško garati, a iz verzov je čutiti, da jima to vendarle ni predstavljalo teže. Ker je to knjiga, ki jo je potrebno brati po koščkih, oddrobimo nekaj verzov iz zajetnega spleta dveh pesnic in se sprehodimo skozi dve zrcalni pesmi. Tako Votolenova na levi strani zapiše: »Natrosila sem makova / semena rdečim pticam V starih oblačilih / sem jih hranila med snopi žita / A ptice so že bile v meni razpršene / V izgubljenem času in bosih nogah.« Porentova pa »odgovarja«: »Po izvotljeni stezici, / z nasmehom med lici. / Jez - se voda ne ustavlja. / Klas - senožet, ki poplavlja. // V ušesih murnovi klici. /Maline v grlu, trn v peščici. / Otroštvo, ki se poslavlja: / rumena roža in črna mravlja.«
Na tem primeru lahko vidimo, da je pesnica levih strani predana jeziku, ki ni zavezan ničemur - ki prestopa vse utečene norme in se zaletava ob zid slovničnih in pravopisnih pravil in jih lomi, medtem ko je jezik pesnice desnih strani bolj nagnjen k preverjenim jezikovnim tradicijam in bolj upošteva jezikovne norme. Morda gre tudi tukaj za svojevrstno simboliko, med v oblačila oblečenimi pesmimi in tistimi, ki so povsem razgaljene pred nami. Tako se igra subjekta in njegovega pesniškega odseva le še poglobi. Poglobi do te mere, da je Ciril Zlobec, pisec spremne besede, na začetku le-te obstal in samemu sebi priznal nekakšno premoč besede in slike Kitk, ko je zapisal: »Kaj naj v nekaj stavkih napišem za popotnico zbirki, ki po svoji obliki in ambicijah izstopa iz standardov založniške prakse?«
Kakor koli že: nad Kitkami bdi posebna pesniška matematika (Votolenova jo celo izrazi v verzu: Ne reci prekmalu preveč), ki nikakor ni za hitre in površne bralce. Namenjena je tistim nekaj ljubiteljem knjig, ki še zmorejo globoko vdihniti, se umiriti in si vsak dan privoščiti pesem ali dve. Kitke so kot nalašč za tovrstne pesniške meditacije.
David Bedrač
Gospod Menart, še eno pesem, prosim!
»V roki svinčnik, list pred mano. / Luna, zvezde, mrak in mir. / In neslišno, kakor misli, / leze muha čez papir...« je zapisal v Mariboru rojen pesnik Janez Menart, ki se je zapletel v vrtljaje tokratnega Literarnega kolesa.
Mariborčan, ki je znan kot pesnik, je deloval še na številnih drugih področjih. Tako je bil urednik, prevajalec in dramaturg. A do tega nas bo Literarno kolo še zavrtelo. Bistvo njegovega druženja s papirjem vendarle ostaja v pesništvu, ki ga je Menart jemal kot nekaj magičnega, a obenem vrženega v kruto vsakdanjost, kjer izgubi prvotno lepoto in božanskost. Nazadnje postane tudi pesem nekaj vsakdanjega in nepomembnega.
Pesnik verze z začetka nadaljuje tako: »Leze, leze čez vrstice, / leno leze preko njih;/ kruha išče - kaj jo briga / iz srca napisan stih!«, s čimer le še potrdi, da pesništvo kot nekaj najbolj občutljivega nazadnje pade v sivino vsakdanjika in v svet, ki je za verze pogosto nepripravljen in gluh. Celo več: verzom se ljudje izogibajo, saj zanje nimajo ne časa, pa tudi nobene potrebe. Važno je le, da so siti, kot muha, ki simbolično išče kruha.
Razpetost med pisanjem in gluhoto sveta, dvojnost med pesniškim zvenom in grobostjo človeštva ter večno spraševanje o pesniškem (po) klicu so med najpogostejšimi temami v Menartovih pesmih, ki so tako po eni strani lirsko mehke (Sprejmi, ljuba, pesem, nežno / kot je nisem še napisal), na drugi strani pa so njegove pesmi tudi iz-povedovalke življenja, ki zna biti kruto in neprijazno. Kot bi pesnik svojim »pesniškim izdelkom« nadel ščit, ki bi jim tako pomagal preživeti med bralci in nebralci.
A bolj kot vse to, je to poezija z močnim občutjem hrepenenja. Pesniški subjekt se vrača v situacije, ki bi jih lahko, pa jih ni doživel - iz tega ali onega razloga. Svet v njegovih pesmih je tako sestavljen iz niza doživetij, ki so pred posameznikovim nosom, a ta vsakič zamudi priložnost, iz česar se poraja huda notranja bolečina - bolečina
(Stoker-King)
Kdo ne pozna slavnega grofa Drakule, ki s svojim demonskim videzom preži ponoči, podnevi pa spi? Kdo ni bral znamenitega romana ali si ogledal vsaj kakšne od filmskih različic, v katerih kar poka od temačnega vzdušja, grotesknih podob narave in grofovega pretečega gradu, ki je postavljen na še bolj preteči vzpetini?
Irski pisatelj Bram Stoker se najbrž ni zavedal, kolikšno slavo bo požel njegov lik, ki - kot trdijo poznavalci - temelji na romunski legendi o Vladu Te-pešu, ki je surovo pobil na tiso-
nedoživetega. Bolečina hre-penečega opazovalca življenja, ki bi rad bil oboje: igralec življenja in hkrati njegov analitični opazovalec.
Menartova poezija se je nazadnje premaknila v smer opazovanja. Bolj kot okušal življenje, je njegov subjekt tega od daleč opazoval in analiziral, v tem okušanju od daleč pa je bilo vedno tudi nekaj trpkega. A lepo počasi ...
Njegova poezija se je vendarle razvijala iz prvotne, bolj intimistično naravnave drže, kakršno je izkazoval skupaj še s tremi pesniki v zbirki, znani kot Pesmi štirih. Izdal jo je leta 1953, v njej pa so ob njem s pesmimi natopili še Ciril Zlobec, Tone Pavček in Kajetan Kovič. In med temi štirimi je bil on morda še najmanj pesnik ljubezni, čeprav je v omenjeni zbirki kar nekaj pesmi s to tematiko. A bilo je jasno, da bo Menartov pesniški duh iskal še druge razsežnosti. Z odmikanjem od ljubezenske tematike, ki je ostale tri pesnike vendarle mnogo bolj zaznamovala, je šel tudi v smer epskega pesništva, ki ga je vse bolj mikalo.
A nekoliko se je vendarle potrebno še pomuditi pri Pesmih štirih, zbirki, ki jo mnogi literarni strokovnjaki postavljajo na prelomnico pomembnejših dogodkov v slovenski literarni zgodovini. Ne le da je zbirka naznanila prihod štirih pesniških ustvarjalcev, ki so dodobra pretresli slovensko pesniško pokrajino in jo vsi štirje tudi pomembno zaznamovali, ampak ker je zbirka prinašala pomembne premike v pesništvu. Iz tematske širine sveta, ki je vladala v poeziji tedanjega časa, so se ti štirje premaknili v samo središče posameznika. Drezali so po človeški duši in njenem življenju. Vsak na svoj način, morda Menart med njimi še z najbolj »stvarnim« jezikom, ki je sicer prepoznaven s svojo melodiko in nekaterimi slogovnimi prvinami, tako zelo značilnimi zanj, a vendarle ga ni nikoli zanimala pretirana
če nasprotnikov. Obstajajo pa tudi teorije o zatikanju na kol, pitju njihove krvi in nekaterih krvavih obredih.
Roman, ki je zaokrožil po vsem svetu in je napisan v dnevniški obliki (ladijski dnevniški zapisi, osebni dnevniki, pisma), pa še vedno navdihuje. Prinaša namreč široko paleto tem in motivov, zato ni nič čudnega, da je povzročil toliko kulturnih študij, resnih znanstvenih razprav in še česa. Ob temah, kot je npr. položaj ženske v tedanji viktorinski dobi, prinaša še obilo drugih, a tista, ki je najbolj
metaforika in sploh poigravanja s stilnimi sredstvi. S temi pesnik ravna skromno; morda prav slednja ugotovitev vodi v še eno, in sicer da je njegov verz izčiščen, jasen in včasih s preprostim jezikom in besedami, ki jih privzdigne na simbolno raven, doseže neverjetne učinke: »Postal sem pred mesnico nehote: / zajetna, odrezava mesarica, / v roke krvava in zaripla v lica/je rezala teličkovo srce. // Pred njo so stale žene in dekleta, / čakaje v vrsti, ki je leno šla. / In vsaka vzela je kak kos teleta / in zdaj pa zdaj katera kos srca. // In kakor prej v mesnico je prišla, /je zdaj odšla z brezbrižnim »dober dan«./Jazpa sem stal pred vrati kot vkovan, / pretresen s to tragedijo srca. // In stal sem tam kot izgubljeni deček/ in zrl mesarici pod roke / in slutil: ko raznesejo srce, / ostanek pade komu za nameček.«
Pesem Izgubljeni deček iz zbirke Pesmi štirih je polna kontrastov, z navidez preprostim pesniškim pristopom k situaciji v mesnici pa Menart ustvarja zanj tako značilno pesniško govorico. Deček, ki stoji za steklom, pooseblja nemoč in hrepenenje po nečem, česar zaradi razdalje ne zmore in ne doseže. Se pa v pesmi nakazuje še ena značilnost njegove poezije, ki bo prišla bolj do izraza pri naslednjih izdajah: prisotnost ironičnega. Ironija in satira sta še dva elementa, s katerima je pesnik rad krasil svojo učinkovito pesniško govorico.
Po zbirki Pesmi štirih je pesnik izdal še veliko različnih naslovov, med katerimi je potrebno za dvopičje nujno zapisati naslednje: Časopisni stihi (1960), Bela pravljica (1963), Semafori mladosti (1963), Spomenik brez podstavka (1968), Pesmi o naših dneh (1973), Pod kužnim znamenjem (1977) in Statve življenja (1979). Je pa še zbirka, ki jo je prav tako potrebno izpostaviti, saj je precej nenavadna v toku slovenske pesniške zgodovine, to so
aktualna še danes, je meja med resnico in izmišljenim, med mirnostjo in blaznostjo, med pogumom in strahom.
Žanrsko je Drakula grozljivka, ki s svojim mojstrskim zapisom še vedno vžge pri bralcih. Čeprav se veliko mračnosti in napetosti s prevodom izgubi, je knjiga tudi v slovenščini srh vzbujajoča. Opisi pokrajine, Drakulovega gradu z vsemi skrivnostnimi sobanami, nenavadno grofovo nagnjenje do krvi in še kaj, so zagotovilo za grozljivo branje. Ob tem pa je Stoker lepo odvil tudi klobčič z zgodbo. Ta se prične, ko Jonathan Harper odpotuje h grofu Drakuli zaradi poslov. Tu se spoznava s skrivnostnim grofom, pade pa tudi v objem vampirskih nevest, a mu vseeno uspe pobegniti z gradu.
Srednjeveške pridige in balade, ki so izšle leta 1990.
A preden se pomudimo med verzi pridig in balad, kakršne je snoval pesnik modernega časa, se ustavimo še pred nekaterimi pesniškimi mojstrovinami, pesmimi, ki so še posebej dragoceni dragulji med vsemi napisanimi in ki prinašajo tisto, kar je za Menartovo pesniško zgodbo najbolj značilno: »Vse je zaigrano, / vse je šlo k hudiču. /Kar mi dá življenje,/je kot ničla k niču. // Sem samo pajacek, / ki ga stre mezinec. / Žal, da tak pajacek / nosi v nogah svinec. (kitici sta iz pesmi Celuloidni pajac); Kavarna. Miza: marmor, mrzel, siv - / življenja otipljiva prispodoba. / V kozarčku konjak; nizko izpod roba; / in lužica tam, kjer se je polil. // Prst čopič je in lužica paleta; / lenobno rišem: hišica, drevo, / nad hišo sonce, klopca pred njo / in roža, ki ob roži se razcveta. // In še stezica, ki drži od hiše / in lepa žena, ki med rože leže ... / A vtem natakar vljudno predme seže, / pobere vse in mizo pobriše. // In gledam ga, kako svoj pladenj nosi, / kako opleta sem ter tja s prtičem / in skoraj žalostno za njim zakličem: / »Gospod natakar, še en konjak, prosim! (pesem Croquis).
Še ena, ki lepo nakaže pesnikov subjekt, ki zgolj leno in pasivno razmišlja o življenju, vsake toliko pa ga zbudijo zunanji »motilci«, ki ga prestrežejo v pesnjenju in razmišljanju. Tako natakar pobriše mizo in mu vzame možnost nadaljnjega risanja pesmi po sivi marmorni mizi pred njim. Bistveno pa je, da pesnika to dejanje zmoti, a nikakor povsem zaustavi, saj zapiše, da »skoraj« žalostno zakliče.
In Menartova poezija je lahko tudi tako duhovita, da dobi celo zdravilne moči, še zlasti pri zdravljenju žalosti. Zato naj tu in tam velja klic: Gospod Menart, še eno pesem, prosim!
David Bedrač
Pomembno vlogo v zgodbi pa imajo še Jonathanova zaročenka Mina in njena prijateljica Lucy, ki hitro pade v Draku-love kremplje. Lok napete in grozljive zgodbe pa zaokrožita še Seward (Lucyjin snubec) in sloviti Van Helsing, ki je velik strokovnjak na področju okultnega in paranormalnega. Prav slednji na koncu Drakulo pokonča, tako da mu prereže vrat, v srce pa nabije nož.
Grozljivka, ki jo napisal leta 1847 rojeni Irec Bram Stoker, je le eno od njegovih del. Stoker je napisal tudi več kratkih zgodb in kritik, a nobena ni presegla drakulovske slave. Je pa zato tudi med sodobnimi pisci nekdo, ki zna velikokrat pognati kri hitreje po prestrašenih žilah ...
David Bedrač
Literarni dvojčki - 33
Prestrašene žile
Ormož • Knjižnico in knjige približati najmlajšim
Delo z najmlajšimi - naložba za prihodnost
V Knjižnici Frana Ksavra Meška se vedno kaj dogaja. V zimskem času je knjižnica ob pomoči prostovoljcev najmlajšim uporabnikom nudila pravljične urice vsako sredo ob 16. uri. V prihajajočih toplejših dneh pa bodo pravljične urice vsako prvo sredo, ko jih bo pripravila prostovoljka Zdenka Kosi, ter vsako tretjo sredo, ko bo najmlajšim pravljice pripovedovala knjižničarka Leonida Šumenjak.
Leonida Šumenjak pripravlja pravljične urice, odkar je zaposlena v ormoški knjižnici. Običajno sta jih pripravljali skupaj z Nino Šulek, ki pa je trenutno na porodnem dopustu in pripoveduje pravljice le svojima otrokoma. Kot je povedala Šumenja-kova, pri pravljicah vedno teži k temu, da predstavi slovenske avtorje, saj se ji zdi primerno, da bi malčki spoznali najprej te. Rada ima vesele pravljice in se jih del nauči tudi na pamet, včasih pa jo zgodbica zanese tudi v podajanje, ki je pospremljeno z močno gestikulacijo, z malčki pa rada vzpostavi tudi stik z očmi. Na pravljično urico se pripravi doma in devetletni sin je po navadi prva publika in kritik, ki oceni, katera pravljica bo vžgala. Izbira raje krajše zgodbice, ker se potem o zgodbici še pogovarjajo in jo podoživljajo. Po pravljici je običajno tudi delavnica, ki mora biti prilagojena
različnim starostim. V ormoški knjižnici se namreč veselijo lepega obiska pravljičnih uric, in sicer otrok različnih starosti od 2 do 8 let. Pri zelo majhnih otrocih je razlika nekaj let bistvena, zlasti pri zmožnostih sodelovanja, zato Šumenjakova vedno pripravi dve možnosti za ustvarjanje, prilagojeni mlajšim in starejšim ljubiteljem pravljic. Z obiskom je zelo zadovoljna, saj je prostor na oddelku za cicibane včasih že pretesen. Z najmlajšimi so na pravljični urici pogosto prisotni tudi starši, nekateri pa pravljico izkoristijo tudi za to, da otroke navajajo na samostojnost.
V zadnjem času je Leonidi Šumenjak v posebej lepem spominu ostala pravljica Svetlane Makarovič Razvajeni vrabček, za katero je naredila preprosto sceno in jo je delno tudi zaigrala. Otroci so si nato izdelali preproste vrabčke in se tako
usmerjaš, so velikokrat celo bolj disciplinirani kot odrasli. Sploh tisti, ki so bili deležni biblio-pedagoških ur, znajo ravnati s knjigami,« je zadovoljna Šume-njakova. Sicer pa z ravnanjem s knjigami še ni povsem zadovoljna. Otroci menda pogosto povedo, da odrasli ob branju knjig jedo in pijejo, potem pa je od njih težko pričakovati drugačne
navade. Zgodi se tudi, da mlajši bratci ali sestrice porišejo ali strgajo knjigo, za kar pa imajo v knjižnici več razumevanja, ker se to dejansko lahko zgodi v trenutku.
Police na oddelku za cicibane knjižnice Frana Ksavra Meška so polne in na voljo so najnovejše knjige za najmlajše.
Viki Ivanuša
iiumiiriiJiMi
Foto: Viki Ivanuša
[uapgein02/22 8Q11Q
Leonida Šumenjak v ormoški knjižnici skrbi za delo z najmlajšimi bralci.
vživeli v dogajanje, da so vsi želeli igrati male vrabčke.
Pogosto knjižnico obiščejo tudi vrteške skupine. Šumenja-kova jim najprej razkaže knjižnico, nato pa se ustavijo na njihovem oddelku, kjer jim pove tudi pravljico, in če je dovolj časa,
si izdelajo še izdelek in ga odnesejo domov. Ustavijo se tudi v čitalnici in potežkajo knjige, ki se jih ne da izposoditi. »Neverjetno je, kaj vse si ti majhni otroci, če jim informacije podaš na njim primeren način, zapomnijo. Če najmlajše motiviraš in
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Prevl|anje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
ZAVRČ - DUBRAVA KRIŽOVUANSKA
Novoodprta stomatološka ordinacija s 35-letnimi izkušnjami.
Ugodne cene, delo z dolgoletno garancijo.
Vse vrste del, luskice, cirkoni, teleskopi, etacmeni, mini in konvercionalni zobni implantati - www.dj.unident.doo.hr, dr. Dorde Jelovac, tel. 00385/98 211 937
Avstrijska Štajerska • Praznik cvetočih jablan v vasici Puch
Ko jablane cvetijo ...
Ko se na avstrijskem Štajerskem stali še zadnji sneg, na milijone cvetočih jablan Vzhodne Štajerske že razkriva, kako bogat bo letošnji pridelek v avstrijskem sadovnjaku.
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
z izjavo o skladnosti
/ftv zaščita
'	osebna varovalna oprema
-	delovne obleke
-	kombinezoni
-	čevlji, škornji
-	rokavice
-	kape, čelade
NOVO: storitev vezenja na vaš izdelek
ZAŠČITA Ptuj d.o.o. telefon 02/779 71 11
Pomladansko prebujanje v vasici jablan Puch pri We-izu vsakoletno pozdravijo z velikim Praznikom cvetočih jablan, ki bo letos potekal 25. aprila. Od 10. ure naprej bodo sadjarji na vodenem pohodu skozi nasade cvetočih jablan obiskovalcem razkrili skrivnosti s področja sadjarstva, občudovali bodo lahko „največje jabolko na svetu" ter se z originalnim traktorjem iz TV oddaje »Greva stavit?« ali kočijo popeljali skozi cvetoče sadovnjake belo-rožnate pravljične dežele. Pri vožnji z „jabolčnim" balonom bo za nepozabno doživetje poleg dviga med oblake poskrbel predvsem dih jema-joč pogled na milijone cvetočih sadnih dreves.
Praznik pomladi se bo kulinarično pričel z glasbenim
www.avto-prstec.si
Ob menjavi vetrobranskega stekla
PODARIMO BON 20 EUR
za nakup v trgovinah Spar in Interspar.
Pomlad se v vasici Puch zares prične s cvetočimi jablanami.
Foto: Steiermark Tourismus/Horvath
uvodom pod jablanami. Seveda ne gre pozabiti na okusne jabolčne specialitete gostincev vasice Puch ter blagoslov
dobrot sadjarjev Štajerske jabolčne ceste s plesom na cvetočih travnikih. Vse podrobne informacije o
dogajanju v vasici jablan najdete na: www.apfelland.info ali www.steiermark.com.
Ur
KREDIT	GARANCIJA JE VASE VOZILO!
	aST=c|
1 Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi;	la, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
	
Ptuj • Glasbeni koktajl z okusom opere, rokenrola in kabareja
Za ljubitelje skupine The Beatles
Današnji večer bo v znamenju operno-kabarejske izvedbe skladb večno popularne skupine The Beatles. Glasbeno gledališki kolektiv Paramundus bo namreč v počastitev 50. obletnice ustanovitve priljubljene britanske zasedbe nastopil v sklopu Arsaninega koncertnega cikla.
Današnji večer bo v Slavnostni dvorani ptujskega gradu v znamenju ene najboljših in najpriljubljenejših britanskih pop in rock skupin, ki je podrla mnoge prodajne rekorde. Uspešnice zasedbe The Beatles, ki je svojo skupno glasbeno pot začela pred pol stoletja, bo v operno-roke-nrol-kabarejski izvedbi izpeljal
glasbeno-gledališki kolektiv Paramundus. Pod taktirko Gregorja Strniše in v režiji Iztoka Lovriča bodo nastopili sopranistki Nataša Krajnc in Katja Konvalinka, Aleš Marčič na baritonu, Andrej Zupan na klarinetu, kitarist Uroš Usenik, pianist Gregor Strniša in Piero Malkoč na kontrabasu, skupaj z Borisom Kutinom zadolže-
nim za oblikovanje zvoka pa obljubljajo nepozabno glasbeno poslastico.
»Za večer samospevov je Gregor Strniša v operno-ka-barejski maniri predelal vrsto skladb večno popularne skupine The Beatles. Dve tretjini pesmi ostajata v angleškem jeziku, za tretjino pa je Iztok Lovric napisal nova besedila.
Znane melodije v svojevrstni in sveži izvedbi bodo zagotovo navdušile tako najzahtevnejše ljubitelje klasične glasbe kot tudi oboževalce kultne skupine The Beatles,« je o nocojšnjem koncertu povedal predsednik društva Arsana Mladen Delin.
Dženana Becirovic
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
PETEK 19.3.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 Lenart - Ob materinskem dnevu 20.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 21.00 Iz domače skrinje - Gorlšnlca 21.45 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
SOBOTA 20.3.
8.00 Markovci - Kulturni maraton
9.10 Srečanje ljudskih pevcev 10.00 Lenart - Dan OŠ Benedikt 11.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 12.00 Lenart - Seja sveta občine 18.00 Pod žldano marelo 19.00 Iz domače skrinje - Markovci 20.00100 let PGD Bukovci 21.10 ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
SiP
NEDELJA 21.3.
8.00 Imamo se fajn 9.00 Delo SPVCP na Hajdlnl 10.00 ŠKL - mladinska oddaja 11.00 Oddaja občine Videm 13.00 Oddaja občine Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Revija otroških pevskih zborov 2.del 18.30 Lenart - Ob materinskem dnevu
PONEDELJEK 22.3.
8.00 Kronika občine Videm 9.00 ŠKL - mladinska oddaja 18.00 Oddaja občine Videm 20.00100 let PGD Bukovci 21.10 ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
FAN
KUHINJ
25% gotovinskega popusta + DARILO na vse kuhinje Panles	.,.
gospodinjski
20% popusta na gospodinjske PHP°umoček
•	Boscn
aparate Bosch in Siemens (omejena koiiana)
Salon Maribor
Tržaška cesta 65, Maribor gsm: 00 386 31 365 246
Salon Murska Sobota
Obrtna ulica 26, Mur. Sobota gsm:00386 31 365 199
Salon Ptuj
Belšakova 2, Ptuj
gsm: 00 386 41 233 645
www.panles-kuhinje.si
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, možen odkup lesa na panju. Opravljamo storitve sekanja v gozdu. 041 610 210 ali 02 769 15 91, G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
v •/
muume
d

NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.si
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Minoritski trg 4, Ptuj, od 13. do 18. ure. Tel. 041 317 361.
UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. SALON BARBI, Mala vas 1 b, Gorišnica. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www. porocnisalonbarbi.com.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
KNAUF stene in stropovi, na-pušči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
SLIKOPLESKARSKA DELA, izravnava bavalita, valita, saniranje vlažnih sten, izdelava in pleskanje fasad, napuščev ... Franc Petrovič, s. p., Tovarniška c. 6, Kidričevo. GSM 031 449 722.
NUDIMO vsa slikopleskarska dela, kitanje, beljenje notranjih prostorov, pleskanje napuščev, izdelava toplotnoizolacijskih fasad - kvalitetno in poceni. Sli-kopleskarstvo Kari Horvat, s. p., Mestni Vrh 54 b, 2250 Ptuj. Tel. 040 253 343.
IZVAJAMO VSA slikopleskarska dela - konkurenčne cene in kvalitetno delo. Dragutin Ivančič, s. p., Žabjak 61, Ptuj. Tel. 041 895 504.
KLEPARSTVO-KROVSTVO sanacija starih streh, izdelava novih streh, pokrivamo s hosekro, tondachom, bramacom, creato-nom ... ter montaža vseh žlebov, obrob ..., strešnih oken Velux. Igor Trčko, s. p., Stražgonjca 29 a, 2331 Pragersko, 041 857 165, igor.trcko@gmail.com.
HERCOG - krovstvo, trgovina in storitve, d. o. o, Hermanova ul. 3, Ptuj; 02 787 88 30, 031 500 598; e-mail: robert.hercog@ siol.net. Prodaja gradbenega lesa, pokrivanje vseh vrst streh, žlebovi in kleparski izdelki, izgradnja sončnih elektrarn in izdelava lesene embalaže.

Ob 10-letnici podjetja vam v marcu priznamo 10% popust na kritine in naše storitve. Za vse informacije lahko pokličete na gsm 041 375 838. KROVSTVO, KLEPARSTVO in TESARSTVO Janez Lah, s. p., Mezgovci 70 c, 2252 Dornava.
Urejamo STANOVANJSKE KREDITE za vsa zaključna dela v gradbeništvu za OBDOBJE 1-30 LET z možnostjo POPLAČILA starih kreditov ter EKO kredite. SC LARS, d. o. o., Mariborska c. 35 a, Ptuj. Tel. 02 788 59 60, GSM: 041 834 860, 041 678 803, www.sc-lars.si.
IZDELUJEMO vse vrste izolacijskih fasad, nudimo krovska dela, izdelavo estrihov, polaganje keramike ter nabavo in vgraditev oken in vrat. SC LARS, d. o. o., Mariborska c. 35 a, Ptuj. Tel. 02 788 59 60, GSM: 041 834 860, 041 678 803, www.sc-lars.si.
MIZARSTVO - izdelovanje postelj, stolov, miz, stopnic, ograj, oken, vrat ... Vse iz naravnega lesa (zelo ugodno vrtne sedežne garniture). Posušimo vam tudi les v sušilnici. Franc Kukovec, s. p., Lasigovci 17 b, Polenšak. Tel. 031 379 493 ali 02 761 01 74.
FASADE, novogradnje, ometi, tlakovanje splošna gradbena dela, ugodno. Valon Bislimaj, d. o. o., Slovenska Bistrica, tel. 070 292 326.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, listavcev (topol, breza, bukev, hrast ...) ter vse iglavce. Uredimo tudi posek in spravilo lesa ali odkupimo gozd v celoti. Nudimo tudi žagan les, ostrešja, obloge ter stavbno pohištvo. ŽAGA Ptuj, tel. 041 403 713.
PRODAM suha drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa. Po želji drva razrežem in dostavim. Tel. 041 375 282.
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAM bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
ZELO UGODNO prodam drva z dostavo. Tel. 051 632 814.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sort, idared. Možnost dostave. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, telefon 769 26 91.
PRODAM ali dam v najem vinograd v Podlehniku. Tel. 031 476 563.
PRODAM prašiče od 100 do 140 kg, domače reje, cena 1,25 €/kg. Tel. 031 482 628 ali 02 764 07 61.
MEŠALNIK za gnojevko na traktorski pogon prodam. Tel. 041 566 536.
PRODAM koruznik. Tel. 031 302 698.
BREZPLAČNO damo v najem vinograd, 28 arov, na Mestnem Vrhu 108. Tel. 031 437 791.
PRODAM večjo število odojkov. Tel. 051 423 260.
PRODAM traktor Tomo Vinkovič 18, dobro ohranjen. Tel. 040 716 044.
PRODAM v devetem mesecu brejo telico simentalko A-kontrole. Tel. 051 414 048.
PRODAM dvoosno kiper prikolico, 5 ton, znamke Tehnostroj, registrirano, in okopalnik koruze, dvovrstni (raisar). Tel 041 521 863.
PRODAM hidravlično zložljiv pred-setvenik, širine 3,60 m, ter seno in otavo v okroglih balah - suho. Tel. 070 826 526.
PRODAM kravo, brejo, simentalko, staro pet let, in teličko, simentalko, težko okrog 140 kg. Tel. 031 840 282.
PRODAM rotacijsko koso, 2,10 m, staro 5 let, in predsetvenik, 2,40 m. Tel. 031 207 156.
DREVESNICA HOLC, Zagorci 61 (pri gasilskem domu (Grabšinski breg) vam nudi sadno drevje različnih sort in vrst za spomladansko sajenje. Telefon 02 758 08 91, 041 391 893.
PRODAM dve svinji, težki okrog 200 kg. Cena po dogovoru. Telefon 041 818 286.
PRODAM dvoosno prikolico Mraz, nosilnost 5 ton. Telefon 031 324 255.
PRODAM semenski krompir, cena po dogovoru. Telefon 041 368 475.
PRODAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, telefon 713 60 33.
PRODAM odojke. Telefon 753 09 31.
PRODAM več teličk od treh tednov in naprej z A-kontrolo ali zamenjam za bikce. Telefon 757 36 71.
PRODAM kotel za žganjekuho, komplet na dve cevi, in 2-10 kg plinske jeklenke ter nahrbtno škropilnico Sthl SR 400 in 4 plastične posode, 200-litrske. Telefon 031 527 332.
PRODAM ali menjam plemenskega ovna. Telefon 051 333 778.
NEPREMIČNINE
NA IDEALNI LEGI, v lepem delu Ptuja, prodamo stanovanjsko takoj vseljivo hišo. Tel. 031 424 952.
V	OKOLICI Ptuja (Kicar) prodam enonadstropno hišo, vseljivo. Tel. 041 906 617.
KIDRIČEVO, prodamo dvosobno stanovanje v izmeri 65 m2, opremljeno, takoj vseljivo, delno adaptirano. Telefon 031 244 748.
KUPIM gradbeno parcelo, cca. 1000 m2, na Ptuju oz. v neposredni bližini ali starejšo hišo za nadomestno gradnjo. Tel. 041 559 205.
PRODAM parceli, zazidljivo, 537 m2, nezazidljivo, 510 m2, odlična lokacija, 1 km od centra Ptuja, parceli se držita skupaj. Cena za obe je 46.000 € oz. po dogovoru. Tel. 051 611 401.
PRODAM dvosobno stanovanje (63 m2), 4. nad., Kraigherjeva na Ptuju, za 1200 €/m2, menjam za manjše v pritličju. Tel. 031 528 765.
V	KIDRIČEVEM prodam trisobno stanovanje v pritličju, delno reno-virano, zelo ugodno. Cena po dogovoru. Tel. 051 431 556.
DOM STANOVANJE
VIR PRI ZADRU - oddam dvosobni apartma za štiri osebe in eno pomožno ležišče (v pritličju, terasa, sat TV, s parkiriščem, žar), oddaljenost od morja 150 m. Tel 031 742 714.
ODDAM delno opremljeno dvosobno stanovanje na Ptuju v centru mesta (Prešernova) s centralno kurjavo, KTV. Telefon 041 428 673.
IŠČEM DELO, lahko pomoč v gospodinjstvu (čiščenje, likanje) v okolici Ptuja ali na Ptuju. Tel. 794 03 31 ali 040 860 164.
MOTORNA VOZILA
PRODAM fiat panda 1000 fire, letnik 1994, reg. do 17/6 2010, vozen. Telefon 031 527 332.
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK
dr. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETlCNI NADOMESTKI V 5 DNEH _Možnost plačila do 12 obrokov_
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM sedežno garnituro, komplet kuhinjo in PVC-balkonska vrata in dve okni z roletami. Tel. 031 751 121.
PRODAM klavirsko harmoniko Hohner 1 20- in 96-basno, tudi Morino 5 in trivrstno diatonično. Telefon 041 733 973.
PRODAM prikolico s cerado za osebni avto in sesalec Sakura, mokro in suho sesanje, z aroma terapijo. Tel. 031 254 563.
Prireditvenik
Petek, 19. marec
19.00 19.00
20.00 20.00
Cirkovce, dvorana, območna revija folklornih skupin Pod lipo, 1. del Ptuj, refektorij minoritskega samostana, Viktorinov večer, Ptujski trgi na razglednicah, gost večera Franc Golob, geograf, zgodovinar, zbiratelj Ptuj, CID, Live at Pompeii
Ormož, športna dvorana Gimnazije, koncert Perpetuum Jazzile Spuhlja, dvorana, Veselo na Jožefovo
Sobota, 20. marec
4.30 Pragersko, avtobusna postaja, izlet v Planico in ogled zaključne tekme v smučarskih poletih
8.00 do 12.00 ter 14.00 do 17.00 Videm, prostori razstavišča Drvarnica, razstava
izdelkov skupine Zankice 18.00 Hajdi na, dvorana društva upokojencev, drama v treh dejanjih Susn, v izvedbi
dramske sekcije KPD Staneta Petroviča Hajdina 18.00 Grajena, Dom krajanov, svečana prireditev ob 60-letnici delovanja Kulturnega društva Grajena 18.00 Leskovec, gasilski dom, 82. občni zbor PGD Leskovec 18.00 Cirkulane, večnamenska dvorana, 8. Jožefov koncert, vabita KD Cirkulane in Mešani pevski zbor
19.00 Videm, občinska dvorana, komedija Zakonske zdrahe, v izvedbi gledališke
skupine KD Videm 19.00 Makole, 2. koncert Dekle, ženska, mati, skupine Gemaj 19.00 Destrnik, Volkmerjev dom kulture, koncert Destrniškega okteta 19.00 Cirkovce, dvorana, območna revija folklornih skupin Pod lipo, 2. del 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Žabe, za abonma Trapis, Orfej in izven 20.00 Maribor, SNG, drama, premiera Ta mračni predmet poželenja, StaDvo, za
abonma Drama premiera 21.00 Ptuj, CID, koncert skupine Echoes
Nedelja, 21. marec
8.00 do 12.00 ter 14.00 do 17.00 Videm, prostori razstavišča Drvarnica, razstava
izdelkov KD Franceta Prešerna Videm, skupine Zankice 10.00 do 16.00	Ptuj, na gradu, Velikonočni muzejski vikend, izdelali boste
gnezdeca za velikonočna jajčka 16.00 Kidričevo, župnija Svete Družine, molitev križevega pota in sveta maša za žrtve Sterntalskega taborišča, pri maši bo pel mešani pevski zbor Svetega Vida pod vodstvom p. Slavka Stermška OFM Conv 16.00 Zavrč, kulturna dvorana, komedija Zakonske zdrahe, v izvedbi gledališke skupine KD Videm
17.00 Ptujska Gora, romarska hiša, odprtje razstave Boj proti veri in cerkvi
1945-1961, ob odprtju razstave vas bo nagovoril naslovni škof dr. Jožef Smej, rektor bazilike p. Janez Šamperl in avtorica razstave dr. Tamara Griesser Pečar
18.00 Sela, Dom krajanov, komedija Podnajemnik v izvedbi gledališke skupine KD Skorba
18.00 Hajdina, dvorana društva upokojencev, drama v treh dejanjih Susn, v izvedbi
dramske sekcije KPD Staneta Petroviča Hajdina 19.00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana sv. Petra in Pavla, 5. glasbeni večer
Polifonična glasba za violino solo 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, premiera predstave Žabe, za izven
Ponedeljek, 22. marec
18.00 Videm, telovadnica šole, dan šole in izbor športnika leta občine Videm 20.00 Maribor, SNG, Ta mračni predmet poželenja, StaDvo, za abonma Drama in izven
20.00 Ptuj, dom kulture Muzikafe, koncert skupine Jaka Kopač Group
Kino Ptuj
19.
20. in 21. marec, ob 18.30 Alica v čudežni deželi - družinska pustolovščina. Ob 20.30 V zraku - komična drama.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Glasbena oddaja Hit poletja, nastopajo: ansambel Pogum, Robin, Modrijani, Spev, Ansambel Lojzeta Slaka, Rosa, Bum, Zreška pomlad, Monika Pušelj, Navihanke, Alpski kvintet, Čuki. Vabljeni pred male ekrane.
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
PRODAJNO SERVISNI CENTER (SS Alta
RABLJENA VOZILA
D Audi A4 Avant 2.0 TDI DPF Multitronic D Audi Allroad quattro 3.0 V6 TDI DPF Tiptronic O BMW730d Avtomatik D BMW 525d touring D BMW518i D BMW320Ï D BMW 320d D BMW 320d touring D Chrysler Voyager 2.5 SE D Citoën C41.6 HDi 16VVTR Pack D Daewoo Nexia GL D Fiat Stilo 1.9 JTD Actual D Ford Escort 1.4
D Mercedes-Benz ML-Razred ML 270 CDI D Mercedes-Benz B-Razred B 180 CDI D Peugeot 207 Sport 1.4 16V O Peugeot 307 CC Dynamique 1.6 16V D Renault Laguna Grandtour 1.9 dCi D VWTouran2.0TDI DPFHighlineQSG^
2006 2007
2003
2004 1995 1991 1999 2003
1994 2006
1995 2003 1998 2003 2006 2007 2007 2006 2006
13.990 € 47.990 € 14.990 € 14.990 € 1.490 € 790 € 5.490 € 7.990 € 890 € 7.990 € 490 € 4.490 € 590 € 15.990 € 13.990 € 8.990 € 14.990 € 7.490 € 11.490 €
Ob rednem servisu
BREZPLAČEN servis klime
«50%
3k\\ ~ popust na vse ^ ^ servisne < storitve
prodaja vozil: 02/ 788 13 80, rezervni deli: 02/ 788 13 81 servis:02/788 1382,faks: 02/788 13 85,mobi:051 708031
PSC Alta d.o.o.. Ob Dravi 3a, Ptuj e pošta: pscalta@siol.net
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik			Oprema	Barva
CHEVROLET KAL0S 1,416VSX	2004	3.900,00	KLIMA	KOV. SV. MODRA
VOLVO 5401,8	1998	2350,00	SERV. KNJIGA	RDEČA
OPEL CORSA 1,216V	2000	2.750,00	SERV. KNJIGA	KOV. ZELENA
PEUGEOT 2061,4IX-LINE	2003	4.100,00	SERV. KNJIGA	KOV. ZELENA
RENAULT EXPR. CONFORT MEGANE 1,5 DCI BREAK	2003	4.950,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
FORD MONDEO 2,0 TDCIKARAVAN	2000	3390,00	KLIMA	MODRA
SEAT CORDOBA 1,61 STELLA	1999	2.690,00	PRVA REG. 2000	KOV. VIŠNJA
RENAULT SCENIC 1,616V EXPR. CON.	2003	6.400,00	SERV. KNJIGA	KOV. BORDO
RENAULT LAGUNA1,616V AUTH. LIMUZ.	2001	3.890,00	SERV. KNJIGA	BELA
FORD FOCUS 1,6 WAGON	1999	2.760,00	KLIMA	KOV. B. RDEČA
SEAT LEON 1,4 STELLA	2000	3.700,00	PRVI LAST.	RDEČA
RENAULT CLI01,216V DYNAMIQUE	2004	4.450,00	PRVI LAST.	KOV. ORANŽNA
SEAT CORDOBA 1,4 MPI STELLA	2001	3.990,00	PRVA REG. 2002	KOV. SREBRNA
SSANGYONG EXECUTIVE REXTON II 2,7 XDIAVT.	2006	17390,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 2061,11 MISTRAL	2002	3.250,00	PRVI LAST.	KOV. ZELENA
RENAULT SCENIC1,9 DCI SKV	2007	9.500,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
SKODAOCTAVIA 1,9TDI ELEG. COMBI	2005	8300,00	PRVI LAST.	KOV. ZLATA
FIATSTILO 1,6	2002	4.150,00	KLIMA	KOV. SV. ZELENA
HYUNDAI ELANTRA 1,6	2003	3.990,00	KLIMA	KOV. ZLATA
VOLKSWAGEN SHARAN 1,9TDI	2004	9.450,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT6072,2HDITITAN PACK	2004	8.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
DAEWOOTACUMAUSX	2002	3.150,00	PRVI LAST.	KOV. ZELENA
RENAULT ESPACE 2,2 DCI AUTHEN.	2003	6.590,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN GOLF 1,9TDI IV	1998	3.950,00	KLIMA	KOV. ZELENA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUST!
www.radio-tednik.si
Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662. avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A6 AVANT 2.7 TOI	2005	15.500.00	AVT. KUMA	SREBRN
BMW 318 TD COMPACT	2003	6.880.00	AVT. KUMA	SREBRN
BMW 530 D AUT LIMUZINA	2003,12. M.	13.980,00	NAVIG.	KOV. T. MODRA
FORD PUMA 1.6	2001	2.790,00	KLIMA	SREBRN
HONDA CMC 1.4 i	2003	5.980,00	KLIMA	SREBRN
0PELZAFIRA 1.9 CDTI EDITION	2007	10.570,00	AVT. KUMA	KOV. SREBRN
RENAULT LAGUNA 1.5 DCI LIMUZINA 2008		12.600,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI C0NF0RT	2007	8.890,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
VOLVO S 80 2.4 D D5 MOMENTUM	2007	21.600,00	NAVIG.	KOV. SIVA
VW BORA 1.9 TDI	2001	5.460,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
VW GOLF IV 1.9 TDI CHAMP	2002	5.990,00	KLIMA	RDEČ
VW GOLF V 1.9 TDI LIMUZINA	2004	8.450,00	KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN	2004	7.390,00	AVT. KUMA	SREBRN
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN CONFORT 2008		13.980,00	AVT. KUMA	SREBRN
VWTOURAN 1.9 TDI	2005	9.980,00	AVT. KUMA	SREBRN
Na zalogi preko 40 vozil.
PETKOV VEČER
Bodite nocoj it družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-t8dnik.si
Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09), tretjega odstavka 21. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 108/09) in 30. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06, 26/09) Občina Markovci objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Markovci - spremembe in dopolnitve 2009
1.
Javno se razgrne dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Markovci - spremembe in dopolnitve 2009.
2.
Območje sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin se nanaša na naslednje parcele:
sprememba št. 1: 505/2, 506/1, 506/2, 506/5, 506/6, 507/1, 507/2, 823/3, vse k. o. Markovci; predlagana je sprememba namenske rabe prostora iz območja najboljših kmetijskih zemljišč v območje stanovanjskih površin za posebne namene, in sicer za potrebe doma starejših občanov v Markovcih,
sprememba št. 2: 274, 283/1, 283/2, vse k. o. Nova vas pri Markov-cih; predlagana je sprememba namenske rabe prostora iz območja najboljših kmetijskih zemljišč in iz območja gozda v območje energetske infrastrukture, za potrebe gradnje bioplinske elektrarne na lokaciji severno od proizvodne cone Novi Jork,
sprememba št. 3: 59, 60, 61/1, 61/3, 63/2, 75/3, 75/5, 76/2, 77/1, 77/2, 77/3, 77/4, 78/2, 78/5, 78/6, 79/2, 79/3, 79/4, 79/5, vse k. o. Prvenci; predlagana je sprememba namenske rabe prostora iz območja mineralnih surovin (gramoznice), iz območja najboljših kmetijskih zemljišč in iz območja stavbnih zemljišč naselja Prvenci v območje za oddih, rekreacijo in šport.
3.
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin bo v prostorih Občine Markovci, Markovci 43, sejna soba, 1. nadstropje.
Javna razgrnitev bo od ponedeljka, 29. 3. 2010, do vključno četrtka, 29. 4. 2010.
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka, ki bo v sredo, 14. 4. 2010, ob 16. uri, na sedežu Občine Markovci, Markovci 43 (sejna soba, 1. nadstropje).
5.
V	času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge k razgrnjenemu dopolnjenemu osnutku sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin. Pripombe in predloge se pošlje na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa se pripombe in predloge na mestu javne razgrnitve vpiše v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb in predlogov poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik in na spletni strani Občine Markovci (http://www.markovci.si/).
Številka: 3500-0001/2009 Datum: 18. 3. 2010
Franc Kekec, župan občine Markovci
Ni te več pred hišo in ne v hiši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
V SPOMIN
19. marca bo minilo pet let žalosti, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, oma ter tašča
Otilija Kovačec
IZ KUNGOTE 8 PRI PTUJU
Hvala vsem, ki pot vas vodi tja, kjer njen zadnji dom rože zdaj krasijo in sveče ji v spomin gorijo.
Žalujoči vsi njeni
Utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer mirno spiš, a v srcih naših ti živiš.
SPOMIN
18. marca je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in stric
Janez Flor
IZ PODVINCEV 119 A
Hvala vsem, ki mu v spomin prižgete svečko ali podarite cvet.
Tvoji najdražji
Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09), tretjega odstavka 21. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 108/09) in 30. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/07, 24/09) Občina Videm objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Videm -spremembe in dopolnitve 2009
1.
Javno se razgrne dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Videm - spremembe in dopolnitve 2009.
2.
Območje sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin se nanaša na naslednje parcele:
sprememba št. 1: 105/6, k. o. Jurovci; predlagana je širitev območja stavbnih zemljišč na območje najboljših kmetijskih zemljišč za potrebe dograditve gasilskega doma v naselju Tržec, in sicer za pridobitev garaž za gasilska vozila,
sprememba št. 2: novo predlagana lokacija igrišča: 144/4, 145/7, obe k. o. Jurovci; prvotno predvidena lokacija igrišča: 160/1, 160/3, 162/1, 635/5, vse k. o. Jurovci; na območju spremembe iz dvona-menske rabe za šport, rekreacijo in kmetijstvo v območje stavbnih zemljišč za šport, rekreacijo: 162/2, 162/16, 162/17, 635/5, vse k. o. Jurovci (namesto prvotno predvidene lokacije za igrišče v Tržcu je igrišče predlagano vzhodno od prvotno predvidene lokacije, na območju obstoječega igrišča v Tržcu pa je predlagana sprememba iz dvona-menske rabe za šport - rekreacijo in kmetijstvo v območje stavbnih zemljišč za šport, rekreacijo),
sprememba št. 3: 1616, 1617, obe k. o. Pobrežje; predlagana je sprememba namenske rabe prostora iz območja najboljših kmetijskih zemljišč ob osnovni šoli in vrtcu v Vidmu pri Ptuju v območje za šport in rekreacijo na prostem,
sprememba št. 4: 882/2, 992, 993, 994, vse k. o. Dolena; v naselju Dolena je predlagana sprememba namenske rabe prostora iz območja drugih kmetijskih zemljišč in iz območja gozda v območje energetske infrastrukture za potrebe postavitve sončne elektrarne.
3.
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin bo v prostorih Občine Videm, Videm pri Ptuju 54, sejna soba, 1. nadstropje.
Javna razgrnitev bo od ponedeljka, 29. 3. 2010, do vključno četrtka, 29. 4. 2010.
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka, ki bo v sredo, 14. 4. 2010, ob 16. uri, na sedežu Občine Videm,
Videm pri Ptuju 54 (sejna soba, 1. nadstropje).
5.
V	času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge k razgrnjenemu dopolnjenemu osnutku sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin. Pripombe in predloge se pošlje na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa se pripombe in predloge na mestu javne razgrnitve vpiše v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb in predlogov poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik in na spletni strani Občine Videm (http://obcina.videm.si/).
Številka: 35-3028-07/09-1 Datum: 18. 3. 2010
Friderik Bračič, župan občine Videm
Draga mama, ti zdaj mirno spiš, na grobu tvojem svečka zdaj gori, v naših srcih pa žalost in ne veš, kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, babice in tašče
Terezije Erjavec
IZ CIRKULAN 4
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam izrekli soža-lje. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem, obema nosilcema križev, zastavonoši in nosilcu upokojenskega prapora, g. Lesjaku za besede slovesa ter sodelavcem ADK Dolane.
Vsem, ki ste nam pomagali v kakršnikoli obliki, se iskreno zahvaljujemo.
Žalujoči: vsi njeni
Spomin na vas je edini cvet, ki ne bo ovenel.
V SPOMIN
Letos mineva 30 let od smrti staršev in starih staršev
Elizabete Kočevar
26. 10. 1924 - 17. 3. 1980
Ivana Kočevarja
16. 4. 1926 - 2. 6. 1980
in 23 let od smrti tete
Jožefe Erjavec
11. 2. 1911 - 20. 3. 1987
IZ DOLAN 31, CIRKULANE
Leta minevajo, spomin na vas ostaja.
Dragica in Marija z družinama
V žalosti sporočamo, da nas je zapustila
Ines Zakelšek
učenka Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka
Od nje se bomo poslovili v soboto, 20. marca 2010, ob 14. uri na pokopališču v Vuhredu.
Učenci in delavci OŠ dr. Ljudevita Pivka
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče in babice
Marije Leskovar
IZ ZGORNJE SVEČE 9, STOPERCE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so nam v dnevih slovesa stali ob strani, izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Iskrena hvala p. Jožetu Lampretu in Lojzetu Klemenčiču za opravljen obred in sveto mašo. Prav tako zahvala ge. Citi in ge. Rozinki za molitev.
Hvala g. Antonu Galunu za lepe besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, društvu upokojencev, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve in odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ji bili v oporo v času bolezni ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
/
^^_
Nešteto svečk je že zgorelo, nešteto solz preteklo je, a življenje naše prazno je.
V SPOMIN
19. marca mineva eno leto žalosti, ko si nas za vedno zapustil, dragi mož, oče, stari ata in dedi
Alojz Zelenko
TRŽEC 38 B
Tvoji najdražji
Kje so tisti lepi časi, ko smo skupaj srečni bili, sedaj te, draga mamica, več med nami ni. Samo srce in duša ve, kako boli, ko več te ni.
SPOMIN
20. marca minevata dve leti žalosti, odkar nas je zapustila naša draga žena, mamica, tašča, babica, sestra in botrca
Marija Šegula
IZ GORIŠNICE 13
Hvala vsem, ki postojite pri njenem preranem grobu, ji prižigate svečke, nosite cvetje in se je spominjate.
Žalujoči: mož Franc, hči Doris z družino, sinova Boris in Bojan z družino ter brat Franc in sestra
Zora z družinama
Hvala ti, ata, za dom in življenje, hvala za čast, za ljubezen, skrbi, hvala za nauke, dobre nasvete. Življenje celo si garal, za dom in bližnje vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela pridnih rok. Ata, naj večno ti lučka gori.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, pra-dedka, prijatelja in soseda
Franca Narata
IZ TRNOVCA 21
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in ste nam izrekli Vaše sožalje.
Posebna zahvala sosedi Marjani Orovič za vsestransko pomoč. Zahvala PGD Sela za opravljen pogreb in ostalim PGD. Zahvala sindikatu PP Predelava, PP Tovarna krmil, sodelavcem Ptujske kleti ter Ribogojnici Berlek. Zahvala govornikoma Stanku Oroviču in Roziki Murko, patrom za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, praporščakom in podjetju Mir.
Posebna zahvala tudi zdravnikom, sestram in tehnikom internega oddelka Bolnišnice Ptuj.
Žalujoči vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, strica in botra
Ivana - Johana Cebeka
IZ SEL 23
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sveta maše ter izrazili pisna in ustna sožalja.
Posebna zahvala PGD Sela za opravljen pogreb in ostalim gasilskim društvom, Društvu upokojencev Sela, patroma Slavku in Cristianu za opravljen cerkveni obred, g. Šeguli za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Hvala ti, mama, za rojstvo življenja. Hvala za čast, za ljubezen, skrbi. Hvala za bisere , vtkane v trpljenje. Zdaj naj se spočije izmučeno srce, zdaj naj se spočijejo tvoje zdelane roke, zaprte so tvoje utrujene oči. Mama, spočij se ti in večna luč ti naj gori
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče in babice
Julijane Šori
IZ KUKAVE 39
12. 2. 1918 - 9. 3. 2010
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo dr. Miru Lasbaherju za njeno oskrbo na domu, godbeniku za odigrano Tišino, govornikom za poslovilne besede, zastavonošema, molivcu, pevcem za odpete žalostinke ter podjetju Mir iz Vidma. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: tvoji najdražji
Skromno ste živeli v življenju mnogo pretrpeli. Nihče ne ve, kaj ste si takrat želeli. Tam zdaj mirno spite, a v naših srcih še živite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage sestre in tete
Gizele Mlakar
IZ SEDLAŠKA 9
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter hvala za izrečena sožalja.
Hvala g. župniku za opravljen žalni obred in sveto mašo, govorniku Petru Fegušu in gospe Vladki Kolarič za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
i i
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605
CMMnr^^gn w m®.
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Mirjana Petrovič Foltin, dr.dent. med. Zdravstveni dom na Ptuju
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in dedeca
Karla Horvata
Z MESTNEGA VRHA 54, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, nas bodrili in nam pomagali.
Zahvala osebju oddelka za intenzivno nego Bolnišnice Ptuj. Zahvaljujemo se patru Andreju Fegušu za opravljen pogrebni obred in mašo zadušnico. Hvala govornikoma za besede slovesa, g. Francu Paternostu in g. Albinu Krambergerju, hvala ge. Veri Kokol in patru Mirku Pihlerju za opravljene molitve.
Zahvaljujemo se kolektivu GŠ Karola Pahorja Ptuj, Pomaranči, d. o. o., kolektivu Taluma Kidričevo. Hvala pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste poklonili cvetje, sveče, darovali za maše in denarno pomoč. Hvala za vse besede tolažbe ter pisno in ustno izražena sožalja. Hvala vsem, ki ste našega dragega pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: tvoji najdražji žena Katica, hčerka Silva, sin Karli in hčerka Ivanka
z družinami
Ptuj • Župnik s Polenšaka ne bo sedel
17 mesecev pogojne kazni
Pred petčlanskim senatom Okrožnega sodišča na Ptuju se je v torek, 16. marca, končala glavna obravnava zoper župnika Slavka Štefka s Polenšaka. Predsednica senata Katja Kolarič Bojnec mu je za spolni napad na štiri mladoletne osebe dosodila 1 leto in 5 mesecev zaporne kazni, pogojno za dobo petih let.
Sodni proces je zaradi zaščite identitete štirih mladoletnih oseb po odredbi predsednice senata, okrožne sodnice Katje Kolarič Bojnec, ves čas potekal za zaprtimi vrati. Tudi zadnji dan v torek 16. marca, je bilo tako, a je bilo novinarjem dovoljeno, da so v razpravno dvorano lahko vstopili šele ob javni razglasitvi sodbe v imenu ljudstva.
Sodišče je župnika Slavka Štefka spoznalo za krivega, da je kot duhovnik in učitelj verskega pouka izvrševal različna spolna dejanja. Po pričevanju štirih oškodovank in več prič ter preučitvi dokaznega gradiva so ga spoznali za krivega, da je med letoma 2001 in 2008 otipaval štiri deklice. Med vožnjo v avtomobilu naj bi otipaval mladoletno deklico, ki naj bi bila tedaj stara okoli 13 let. Svoj spolni nagon naj bi zadovoljeval tudi tako, da naj bi po verouku zadržal drugo mladoletno deklico in jo otipaval po prsih, v župnišču pa naj bi otipaval še dve mladoletni deklici. S tem je po mnenju sodnega senata kot duhovni in veroučni učitelj zadovoljeval svoje spolno poželenje, s čimer je storil kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let.
Predsednica senata Katja Kolarič Bojnec je v izreku sodbe podrobneje opredelila obnašanje župnika Slavka Štefka do vsake žrtve posebej, za vse štiri zlorabe pa je obdolže-nemu župniku prisodila enotno kazen 1 leto in 5 mesecev zapora; ki pa ne bo izrečena, če v petih letih ne bo ponovil takega kaznivega dejanja. Izrekla mu je tudi varnostni ukrep prepovedi poučevanja verouka ter opravljanja tistih verskih dejavnosti, pri katerih bi lahko prišel v stik z otroki. Podaljšala mu je tudi prepoved približevanja vsem štirim žrtvam ter mu odmerila plačilo stroškov v zvezi s kaznivim dejanjem in poplačilo zagovornikov oškodovanih deklet.
Je bil videz umirjenosti varljiv?
V odmoru pred izrekom sodbe je sicer ostareli župnih Slavko Štefko na sodnem hodniku dajal videz umirjenosti, a je kazalo, da ni povsem tako, saj se je izmikal vprašanjem in pogledom novinarjev, se zadrževal v sodiščnih sanitarijah, svojega odvetnika Stanislava Klemenčiča pa prepričal, da je novinarjem prepovedal, da bi ga fotografirali v prostorih sodišča. Predstavnikom javnosti se je zdelo nerazumljivo tudi to, da smo po navodilu sekretarke sodišča, kot je izjavil varnostnik, vse svoje fotoaparate, kamere, snemalnike, službene torbe in celo mobilne telefo-
Foto: M. Ozmec
Župnik Slavko Štefko je po izreku sodbe med odhodom z Okrožnega sodišča v Ptuju v spremstvu zagovornika molčal.
Foto: M. Ozmec
Župnijska cerkev Marijinega obiskovanja na Polenšaku je bile minule dni zavita v molk. Ob cerkvi je videti del župnišča, v katerem naj bi župnik otipaval mladoletnice.
ne morali prepustiti varnostni službi sodišča ob vhodu.
A izrek sodbe je bil javen, zato so novinarje za kratek čas vendarle spustili v sodno dvorano, seveda brez fotoaparatov, tonskih in filmskih snemalnikov. Med izrekom sodbe je bil župnik videti miren in tudi same sodbe ni komentiral, kaj se je dogajalo v obrazložitvi sodbe, pa nam ni uspelo izvedeti, saj smo morali takoj po izreku sodno dvorano zapustiti.
Tudi med odhodom iz hiše pravice župnik Slavko Štefko in njegov zagovornik, ptujski odvetnik Stanislav Klemenčič, nista odgovorila na nobeno od zastavljenih vprašanj novinarjev. Novinarjem sta se spretno izmuznili tudi zagovornica žrtev in Okrožna državna tožilka Mi-lenka Žigman, ki naj bi še na predzadnji glavni obravnavi razmišljala o morebitni razširitvi obtožnice. Za predstavnike javnosti ni bila dosegljiva tudi v sredo dopoldne, saj kot je pojasnil Milan Birsa, vodja okrožnega državnega tožilstva v Ptuju, naj bi bila tedaj še na obravnavah. Na naše vprašanje, ali je tožilstvo s sodbo zadovoljno, nismo dobili povsem jasnega odgovora, Milan Birsa je le dejal,
da je približno takšno kazen zahtevalo tožilstvo, zato se za sedaj o pritožbi zoper razsodbo po vsej verjetnosti še niso odločili. Sicer pa si bodo vzeli čas za temeljit premislek, saj imajo po zakonu možnost za morebitno vložitev pritožbe še osem dni po izreku sodbe.
Na Polenšaku molčijo
Ko smo v sredo obiskali v sonce zavit Polenšak v občini Dornava, da bi izvedeli, kaj o svojem župniku in predvsem o izreku sodbe menijo domačini, nismo imeli srečne roke. V glavnem so se na naše vprašanje domačini obračali vstran in s prstom kazali na usta, češ da o tem raje ne bi govorili. Le redki so zbrali nekaj poguma in pod pogojem, da jih ne bomo fotografirali in ne zapisali njihovih imen, v prostem pogovoru povedali, da je njihov župnik po srcu sicer dober človek, veseljak, a da je včasih na raznih cerkvenih in drugih slovesnostih rad kaj popil. Ko pa je pregloboko pogledal v kozarec, naj bi tu in tam res storil kakšno nespametno dejanje tako kot vsak drugi vinjen moški. Po vasi naj bi se že dalj časa govorilo, da naj bi rad tudi kateri malo
»pošlatal« zadnjico ali prsi, saj je menda tudi on krvav pod kožo. A da bi storil kaj več, da naj bi se spravljal na mladoletnice, tega menda niso vedeli, če pa je to res, pa mu zamerijo.
Očitno pa so to dobro čutile štiri tedaj mladoletne deklice; po nam dosegljivih podatkih naj bi bile vse štiri rojene okrog leta 1994. Kljub svojim mladim letom in neizkušenosti pa so zbrale dovolj poguma, da so v trdnem upanju, da bo pravici vendarle zadoščeno in da se kaj takega ne bo več dogajalo, spregovorile ter se zato izpostavljale s pričanjem pred preiskovalci in senatom Okrožnega sodišča na Ptuju. A vprašanje je - tako menijo krajani - ali so sedaj po izreku oprostilne sodbe zadovoljne, saj se v bistvu župniku ni zgodilo nič hudega. Le to, da ga sedaj vsi »vlačijo« po časopisih in televiziji. Če je to res počel, pravijo domačini, si to tudi zaslužil, sicer pa naj bi ga, če je to, kar mu očitajo, res počel, za vse slabega, kar je storil, ob koncu doletela vsaj Božja kazen; kajti »Bog vse vidi, Bog vse ve, greh se delati ne sme!«
Nadškofija Maribor: Že en sam sum je za Cerkev preveč!
Da bi izvedeli, kaj menijo o izreku sodbe, ki še ni pravnomočna, na Nadškofiji Maribor, smo na tiskovnega predstavnika Igora Vojinoviča naslovili
tri vprašanja in ga zaprosili, ali lahko nanje odgovori nadškof metropolit dr. Franc Kram-berger. V sredo popoldne so nam iz nadškofije sporočili, da nadškof dr. Kramberger do četrtka ni dosegljiv, zato so na zastavljena vprašanja odgovorili v tiskovnem uradu nadškofije.
Na vprašanje, ali je res, da zoper župnika Slavka Štefka zaradi spolnih napadov na 4 mladoletna dekleta poteka tudi interni disciplinski postopek znotraj cerkvenih krogov, smo dobili kratek in jasen odgovor: »Res je, uveden je tudi interni cerkveni postopek.«
Na vprašanje, kako bo po obsodbi Okrožnega sodišča v Ptuju, kjer so Slavku Štefku bila dokazna očitana kazniva dejanja, sedaj ukrepala Cerkev, so nam odgovorili: »Speljala bo postopek do konca. Pri tem bo spoštovala pravnomočno sodno odločbo civilnega sodišča in na podlagi nje ustrezno ukrepala.«
Na vprašanje, kakšne so njihove ugotovitve v zvezi s pedofilijo med duhovniki na območju mariborske škofije in ali je po njihovi oceni stanje zaskrbljujoče, pa so nam odgovorili: »En duhovnik je v obravnavi, drugi je nepravno-močno in tretji pravnomočno obsojen. Ostalih primerov ni. Toda kot je povedal nadškof Kramberger 20. novembra 2006 na Nikodemovih večerih: 'Že en sam sum je za Cerkev preveč.'«
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Tožilka Milenka Žigman izreka sodbe ni želela komentirati, saj ima čas za premislek, za morebitno vložitev pritožbe pa ima na voljo še nekaj dni.
Črna kronika
Kranjčanka prevažala Turke
15. marca ob 22.35 so policisti Policijske postaje Gorišnica v Dolanah ustavili osebni avtomobil, ki ga je upravljala 28-letna ženska iz Kranja. V vozilu so bili tudi trije državljani Turčije. Policisti so v postopku ugotovili, da jih je slovenska državljanka v bližini Varaždina sprejela v osebni avtomobil in jih nato nezakonito spravila čez mejo v Slovenijo. Policisti so žensko pridržali in bodo zoper njo podali ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu. Turške državljane so pridržali in jim izrekli globo, nato pa jih predali hrvaškim varnostnim organom.
Vlomi, tatvine
Med 11. in 14. marcem je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Lenartu. Iz notranjosti je odtujil nakit in gotovino. Premoženjska škoda znaša okoli 2500 evrov.
13.	marca je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Slovenski Bistrici. Iz notranjosti je odtujil nakit in gotovino. Premoženjska škoda znaša okoli 1800 evrov.
Med 13. in 14. marcem je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Slovenski Bistrici. Iz notranjosti je odtujil nakit. Premoženjska škoda znaša okoli 5000 evrov.
V	noči s 15. na 16. marec je neznan storilec vlomil v skladišče na Ptuju. Iz notranjosti je odtujil kompresorje hladilnih naprav. Premoženjska škoda znaša okoli 4000 evrov.
V	noči s 15. na 16. marec je neznan storilec iz delovnega stroja na gradbišču v bližini Slovenske Bistrice odtujil pnevmatsko kladivo. Premoženjska škoda znaša več kot 4000 evrov.
Napihali so ...
12. marca ob 23.10 so policisti Policijske postaje Ormož v Kungoti pri Ormožu ustavili 31-letnega voznika kolesa z motorjem iz bližine Ljutomera. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,31 mili-grama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
14.	marca ob 1.50 so policisti Policijske postaje Podlehnik v Štur-movcih ustavili 23-letnega voznika osebnega avtomobila iz bližine Svetega Tomaža. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,01 mili-grama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
15.	marca ob 21.20 so policisti Policijske postaje Ptuj na Ptuju ustavili 52-letnega kolesarja iz bližine Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,22 mili-grama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
15. marca okoli 22.15 je 29-letni moški iz okolice Ljutomera zaradi nepravilne smeri vožnje z osebnim avtomobilom trčil v parkiran tovorni avtomobil na Vododvodni ulici v Mariboru. Policisti so pri ogledu kraja prometne nesreče vozniku odredili preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,00 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Napoved vremena za Slovenijo
Čeje lepo najožefovo (ip.), 13/0 > bo srce kmetovo.
VE
Danes bo v zahodni Sloveniji pretežno oblačno in večinoma suho. Drugod bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Jugozahodni veter bo pogostejši in nekoliko izrazitejši. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, v krajih s snežno odejo malo pod 0, najvišje dnevne od 8 do 13, v vzhodnih krajih do 16 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo v zahodni in deloma v osrednjiSloveni-ji pretežno oblačno, na zahodu bo predvsem v hribovitih krajih občasno rahlo deževalo. Pihal bo okrepljen jugozahodnik.