Katolišk cerkven list.
Tečaj XII.	V Ljubljani 17. svečana 1859.	lAst 4.
a obnebji krajnskim zvezda vgasne, In med lepših solne svetove jasne
Gre v višave nain nevidnih trum. Z njo sestric se svitlih čeda skrije, Temna noč čez Krajno se razvije,
Ter umolkne ves veseli šum. Le zvonovi glasno zadonijo,
Zarno zvezdo spremijo v zaton; Žalost po Slovenii zbudijo, Vse presune tožili don!
Glasi žalostni pojd premilo Zdaj Slovencam britko naznanilo,
De umeri je vikši njih Pastir! — Duh Njegov se tje je v kraje ločil, Kjer mu večno jasni dan napočil,
Kjer sladkosti je neskončne vir. — Nas pa težka zguba je zadela,
Ker je biti nehalo serce. Ki ga vroča je ljubezen grela Za podložne mu ovce!
Svitli knez! pred leti bla vesela Je Ljubljana.,ki Te je sprejela, Ko si nji //* škofa bil izbran. Tudi se je serčno radovala, Ko je s Tabo v kratkim praznovala
Tvoje druge nove mase dan. — Oh! in danes — danes kaj praznuje?
Tvoj globoko žalostni pokop! — Spremljevaje zdaj Te objokuje \ ps otožen mestni trop. —
Kjer so zdrave Te noge nosile, Roke Tvoje blagoslov delile.
Tu Te danes mertviga neso. — Zalostnice se Ti še glasijo, Oh! al več — nič več Te ne zbudijo;
Temna raka Te objela bo. — Vender Tvojih del ne bo zakrila,
V kterih nezvenljiv je Tvoj spomin; Bral jih v zgodbi, ki jih bo hranila. Poznih dob bo krajnski sin.
Solze britke spet se posušijo, Zalostnice, ki Ti zdaj donijo.
Bo pregnal veselili pesem jek; Delj nazaj se bojo zmir ventile Leta, ki so venec Ti spolnile.
Reklo se jim bode d a v ii i vek: Slave T v oje pa ne bo končala
Dolga versta vsili prihodnjih let: Blagodušnost Tvoja se bo gnala Vedno novi sad in cvet! —
Sladko spavaj! ovce zapušene. Ki so v varstvo bile Ti zročene,
Serčno vošijo Ti večni mir! Na spominku pa. kjer truplo spalo. Z zlatimi se cerkami bo bralo:
..Tu velikodušni *pi Pastir. Ki darov je vložil brez števila Domovini dragi na altar**. — Luč življenja Ti je ugasnila: Blagrov Tvojih sije zar! —
A. t. OkišLi.
JŽalostno naznanita za vso škofi/o.
Scdmiga tega tue-<a /.jutraj ob sedmih >« vsi veliki '/vonnti po J.juhljani premilo /apeli in zažalovali, — na-znanovali prebivavcam Ijuhljan-kiga mola:
.Smert
našiga luibljeniga viksiga pastirja. \)ib milosti visokoča-stitljiviga go-poda
ANTONA ALOJZJA W0LFA,
ki si tislo nor ob I uri iu 10 minutah svoje delavno življenje * T7. letu sklenili iu š|i pred sodnji stol dajat mlgo-uir za >• !»•• in za svoje obilne ovčice, ki so jih tez 31 let -kurimo in modro pasli. \jih sodba je že sklenjena: Uo«r daj. de bi jo bili dobro opravili!
Kdo bi bil pred kratkim mislil, de bodo tako naglo in ncprc* idama zgubile oveiec svojiga \isokoeastitljiviga in do-brotljiviga pastirja, de bo škofija žalovala po svojim škofu, ko njih nar več >e vedilo ni. »le so bolni? Sieer so ze od jeseni bolehali, kar so bili poslednji eerkvi \ Snhorji iu llragatu-u pos\eiili: vender se tako uagb' smerti nihče ni nadjal. Kakor >e oce ra/.vesrli nad svojimi otroeiei. tako milo-tljivi ktM z obiskali imenovani eerkvi. »le bi jih še - -v. krizmo \aj\ik«imu posvetili, ki si, mu ji v večer svojima /iv Ijrnja s pii>«n nim hrepenenjem -'»zidali, ua svoje la-tuc v»-like ^trosk« postavili, napravili in olepšali. Silno »Ines« Ijfiii in zdravi -o se bili domu vcrnili. neki si sv»sti. »I»- zdaj >o poplavili krono svojimu življenju. ki je polno lepih in bogtdjubnih »l»'l. II pač res srečni poslednji po-s\»*»"»*nki ranjciga škofa! \e -»te krona njih lepih iu blažili d» I kakor |i- bilo takrat, ris. \ nekim preroškim duhu že r» » »"im.
Na Ičoriiaiiah so pot»-m >»• le jeli čutiti, de jim ni dobi- . iii mi|	casri -r niso vi-c popolnama opomogli Od me-ea velikima -i-rpaiia ni-o »e»- imeli pra\e slasti /a je»li. -o \edno zdravila v/ivali. in ni |im bilo nič več prav dobro. Ri-kli s«; „Takrat ko sim v Teriiovim cerkev po->U'cn;il. sim se se prav dobro počutil**. Bili sn zavoljo tega ob li-tim »a-u tudi birmo odpovedali, ki jc bila v lesk >\"ki dekauii /.»• o/iiaiijma in je bilo \-»• za njo /.e priprav Ijt-iio. K»*r »m bili i •;! i k i»i uatanki v ->po!novaii|i -»vojih dolžnost. bi brez p ^ebiie	<• laki okolisini ne bili bir-i»M\aii|u opustili. 1*11 novim letu pa se je p»'šauje s»' boli •>» ifim* ra/.<*»lev alo: nekako posrbno -iriidruje. omahovanji.* in 51»•"»••i.je tir vi»i okomo-t v gibanji se je nad njimi kazalo Pri v-im tem -o pa vender -»• ue;iren»diaiiia delali ( konce-oiiali. ii-vidiiali. -upeiarbilriralikakor poprej: v njih opravilih ni i'ilo l»de/.iii znati, ko bi p ue bilo obličje razodc-valo. l e -am i dv a »Ini pi cd -merijo -•» prenehali od vedniga in iiudiii^a dela. Svili dau -o imeli po-Iedujikral veliko -v aia-M \ -nikiav-ki -tidni eerkvi. iii pa - po-cbno velikim lire, i-ii»*ii|i-m. kakor tudi takrat ko je bilo Nikolaja o-piavilo. \idiv-i de -lab»*. -o iih pregovarjali. •!•• naj to *r/.aviiM oprav ib» diu/.imu zroc»:. pa ni-o dali |H ego-voi :,. Na >vi-» ni» '» tv sredo) mi \ -voii kapelici nar zad-•»ji« oi.i-t \ .iii. \ j.« ', k - i si vse >pisc podpisali iu jih zvci »-r v pi-aiioi o ,n-lali. V -aboto st» bili sami se v ka-pe!i» i pri -v. ma-i. ko -o u.i-lt dujo nedeljo ponoči uinerli. 11:1" jim |c pa ta dan -labo prišlo pri >v. masi. ravno ko je ma-iiik go-pod \nton Tavčar ..-lavo- ali rglorio~ molil. Skoicj do »al so bili -klonili, iu ko jim je strežnik kvi-ko pomagal. vender ni-o holli od maše iti. lemiič le v-»-dli s,i «f»- bi lože prebili in -o nadalje ostali. K povzdigo\anju -o -e pokleknili. Vender pa so bili že pred rgloiio- in -ko/, celo ma-o nekako zmedeni, »le si niso nič prav zamogli pomagati, iu so le liste po bukvah premetavali, kakor »le bi ne bili mogli prav iga najti. Torej so tudi zvečer ravno li-ti dan preca-titljiv imu svojimu velikintu vikarju potožili, de danes kar ne morejo svojiga brevirja dokončati ( Jch kanu heute mil dem Krevir nicht fertig vver-den ) O prelepo -prič»-vanje. kako vestni so bili naš ranjki
vikši pastir! Po sv. maši tedaj že niso mogli več sami iti iz kapele, temuč sta jih mogla dva ob straneh peljati. Roke so se jim nekako tresle in bilo je, kakor de bi ne bili imeli moči, kaj v njih obderžati. l»o zdravniški spričbi jih je bil takrat nekoliko mertud oplazil, ko jim je bilo pri sv. maši slabo prišlo; torej so se tudi potlej v kapeli bolj na eno stran deržali. Pristavimo, de tudi zajuterkovati niso hotli. predenj so bili pri sv. maši. ampak še le potlej.
Na to so bili opomnjeni, de je njih stan nevaren, in desiravno se niso se bili vlegli. so bili vender precej pripravljeni, se ilati s sv. zakramenti za smert previditi. Sc so rekli, zakaj de se jim ni poprej povedalo, ako je nevarnost. Bili so teilaj spovedaui iu popoldne med 3. iu 4. uro z veliko slovesnostjo obhajani. Prečastitljivi gospodje korarji, »Irugi duhovni iu vsi gg. bogoslovci s svečami so bili pričujoči. Takrat so še ua stolu sedeli ter so vse molitve tudi sami z mašnikam vred molili, pri ohhajanji pokleknili in s posebno ;mboziiostjo sveto Popotnico prejeli.
Ko so jih prečastitljivi gospod general-v ikari tisti dau vprašali, ce bodo kaj podpisovali, so si le podpise do c. k. deželne vladije sami sebi rekli za pozneje prihraniti, druge pa so ukazali podpisali. Pristavimo tukaj, kur je posebno veselo, de med poslednjimi prošnjami, ki so jih ranjki mil. škof privolili, je ljudski mi-ijon v Smartnu pri krauji.
Desiravno so bili mil. škof slabi, vender v sahoto celi dau se niso holli v posteljo iti. ampak so na stolu ostali. Se so večerjali in so bili prav zgovorni, le beseda jim je nekako okorno tekla. Se l»* zvečer o poli desetih so se vlegli. Niso »uiili. de bi bilo ravno kaj posebno liudiga. iu so se se prijazno pogovarjali s pričujočimi gospodi: vender pravijo, »le tislo nor — od sabote do nedelje niso mogli spati. Precastitljiva gospoda korarja kos in Pogača r. iu »lomaci škofijski gospodje so ponoči zvcistauia pri njih culi. Ob enajstih so se še vsim prijazno uasmehljali iu rekli: ,.\as vse poznam.u
Po treh v nedeljo-jutro so jim jele veči težave prihajati. so le bolj kakor v omotici dremali, iu od tistihiual niso skorej nič druziga govorili, razun de so večkrat ponavljali: ..llouii ne. Domine .lesu t' h r i s t e !*: To je: ..II ti o s po d. ti os p o d Jezus Kristus!-* To so bile ttnli njih poslednje uuiljive besede, ki so jih pričujoči v nedelj.i popoldne slišali iz njih tisi.
ker jim je le slabši prihajalo, so jih prečastitljivi ^o-spod v» liki v ikari v nedeljo o 1 ,10 v sveto poslednje olje »Ipli. Pri tem sv. opravilu so še sami nekoliko z mašnikam molili iu sn .se popolnama zavedili. De bi se vse -iinibi. kar koli j»- bilo v človeški moči k obran jen ju tega predra-ziga /nljcilja. so se iz Gradca po »laljiiopisu poklii ali dr. I.obprei-a. kteri je bil v nedeljo popoldne tudi prišel. Okoli treh popoldne so mil. škofa poklicali, de bi jim prihod noviga zdravnika naznanili, pa niso \c»- mogli lahko govoriti, ko so dva pozirka vode vzili. so se enkrat prav zlo mi odperli. pogledali iu zilihtiili: ..Domine. Domine Jesu I lni--ic!" Poleni so ohmežali in tudi niso več govorili. Po »lok-:orjevi vide*i *o jim med drugim še pijavke na samih »ta-vili. kir |im ie ki i možgane zalivala: tode slabost je bila /e premagala, in nad smertjo je le sam Bog gospodar; torej je bilo zastonj vsako človeško prizadevanje.
l ežali so prav pohlevno iu mirno na postelji iu sU m pol glasno hropli. kakor de bi bili terduo spali. I.e k»-rci so jih vasi začeli viti. takrat so se tresli. Do polnoči niso bili skorej čisto nič spremenjeni, iu v težavah ni bilo nic iieznauiga nad njimi, kakor je pri mursikterih bolnikih.
Berž ko se j»; po mestu zvedilo. »le so škof nevarno bolni, so hodili »luhoviii in drugi gospodje iu ljudje i/, vsili stanov prav pogosto opraševat . kako de jim je ' V nedeljo zvečer pa je škofijsko poslopje, bi »Ijal. mergolelo od ljudstva; posebno pa. ko je na večer hujši prihajalo, je veliko duhovnov obdajalo posteljo svojiga škofa, kakor ovčice okrog bolniga pastirja. Veliko molitve se je storilo za nje nst<>
11 (i c - — okrog njih postelje iu po hišah. Slišali smo od tacih. ki niso mogli spati, ker so zvečer slišali, de so škof v veliki nevarnosti, iu de bodo to noč urnerli. Okoli H. so jim zdravniki in drugi primerjali, de zamorejo komej polnoči še. ali nekaj več učakati.
Od večera do polnoči so razun nekolikratnih kerčev v eno mero ležali \ medlevicah. O polnoči pa jih jc kcrč nektere sekunde tako hudo vil, tresel iu natezal, de so \>i pričujoči mislili, de bodo sklenili. In takrat jih je bil mertud zadel po levi strani. Poprej so perste še nase der-žali. potlej pa je bila roka čisto odmerla. Tudi so odsih-mal veliko bolj počasi iu tiho sopli. Jeli so poslednjič nekoliko malo in lalmo v vratu hropsti. in obličje se je bilo nekoliko bolj ua mertvaško spremenilo. Tako je terpelo do malo minut po 1. čez polnoč. Takrat so se še enekrati nekoliko malo zganili, in — ni jih bilo več med živimi. Bila je prav mirna in pohlevna smert. Vpričo tli duhovnov iu nekterih druzih, ter med serčuo molitev jo č. O. Bcn-veiiulu s piičujočimi so dušo svojimu Stvarniku zročili. Bog daj. de bi bila šla naravnost v nebesa! Berž koso sklenili, s* je njih obličje spremenilo in je bilo belo, skorej kakor sneg.
Tako tedaj je školija osiroteua. in ovčice so brez pa-Mirja. otroci brez očeta! Zares brez očeta, ki so vso ško-li o prehoditi med svojim pastirovanjem in vsaciga zmed nas v svojim sercu nosili. Gotovo nar veči del sedanjiga ljudstva so oni birmali. in večimu delu živečiga duhovstva so oni zakrament sv. mašnikov iga posvečenja podelili. In koliko Božjih hiš je pod njih vladanjem zidanih, ter so jih posvetili. V tolikim okrogli svojiga djanja so nesli pa tudi težko butaro neštevilnih dolžnost pred sodbo. Odgovarjati so se mogli za vse cerkve, za vse fare, za vse svoje duhovne. za vas. starši! in za vaše otroke. — za nas vse, ki miio bili njih otioci. kaj tedaj porečemo. ovčice, pri meit-vaškim odru svojiga Pastirja? Ali hočemo njih dušo pustiti v vicah. ako morebiti ravno zavolj nas ne more še pred Božje obličje? \e pozabimo otroci svojiga Očeta; ne pozabite. ubogi! svojiga dobrotnika; ne pozabimo duhovni svojiga škofa! za nas so molili in delali do nar poslednjih ui svojiga življenja. Ko jim je poslediijikral pri sv. masi slabo prišlo, niso bodi skiivnostuiga opravila zapustiti, dokler ni bilo dokončano, in niso sli. temne peljali so jih od poslednje sv. maše. pii kteri so bili pričujoči; peljali so jih od dela za nas — ua bolniško posteljo, od molitve za nas — v smert. Tje so nesli butaio za nas. ki so jo ludi v življenji za nas nosili; glejmo tedaj, de jim jo polajšamo z molitevjo za njih dušo.
Solzica pri mertvaskim oilru našima milostnima Pastirja Antona Aloj/ja.
Milo se glase zvonovi. — oh — tak milo!
Z v«c k<>( tavžent tristo pt-lJoel etikva; Joj (ak. bntko davno davno ni zvonilo! — kaj žalujt-s krajiit-k.i ti dez« la vea? -Oh. kaKo Iti žalovati pat* nt smela, ker mi smert Očeta ljubiga jc vzela! —
Jokaj, jokaj vsa škofija. v>a dežela.
Le zazeni g!a~ presiliit- uin«ii! Si pastirja, škofa tdaziga mola:
\a tnertvaškiin <.diu /.u.»j on bled leži! Bili so ,,1'astir** ..U<d»iotn>k~ ^Ocf* blagi; Oh. odšl. otisii so v večnost te»ii dragi!
Kdo bo dela blage štel. k so jih sadili? —
Cvetic bodo. dokler zemlja ne iona! kdo dobrote zrekel. ki .»o jdi »lilili? — -
On Kdini le. ki v toki >vtt ima! Ti. o H.ig! j o dnevih pota m U*žave Jim plačito «iaj v <1- i.ri( večne si*ve!
Zapušene nas pa vez ljubezni prave
Veže naj « deželo. i»jtf je vtčni mir. In od tod tolažba u;'io. ,e t. i>ad višave, Kol o.cd l.uui. nektlaj v.kši n. š j Astir 80 v besedi, d|ati|i bia^. rlov d« liti, Blagoslov vivčiCam louo se profili.	—d—
Od ponedeljka do četertka je počivalo truplo ranjciga škola na mertvaškim odru v veliki škofijski dvorani, v kteri so bile vse stene od verlia do tal s černiuo obgernjene. Bili so položeni visoko, v škofovski mašili obleki, z mitro iu škofovsko palico, in s častnimi cesarskimi redovi ob zglavji. Pri glavi je stal velik srebern križ. Trije svečujaki so dvorano razsv itlovali, iu po trojni gredi ua okrog so stali veliki svečniki z debelimi svečami in v obilnim številu. Ob straneh so čez dan iu dolgo v noč neprenehama molili en duhoven in bogoslovci v koretliih. in po tluevi iu po/nt* v noč skoz vse dni je polno ljudstva iz vsili stanov olda-jalo visokiga merliča. svojiga viksiga pastirja.
V	sredo zjutraj ob 3. so jih mazilili ali balzamov ali Njih drob je bil pokopan pri sv. Krištofu v groh ranjciga prošta Ladinika. truplo pa je bilo po njih posledici volji oilmenjeiio za rake v šenklavški ccikvi. Iu ta slovesnost je bila za cctertek odločena. Pii balzamov an;i so v idili zdravniki, de je bila velika žila privodnica (aoriai v ko«« ena ter zainašena, kervui tok je bil s tem zaderzevan ; od tod tle so bili tisti kcrci, tresenje, in voda v glavi.
Po maziljcuji so bili v Irugo djani. ki jc bila »»b ti« -belih 1 obeh in oglih obilno pozlačena, s pozlačenimi zvezdami 111 angelskimi glavami ozališana, in oblečena v vijol-čast ali škofovobarvin žamet. Na pokrovu je bil velik it. prelep pozlačen kri/., in stala je ua ravno lacili nogah
V	cctertek, to je. 10. 1. m. ali dano leden. i.b h. zjutraj se je pričela sprevodna slovesnost. Sel je obhod cez veliki teig. mem šentjakopske cerkve, čez mos!. p» križauskih iu gosposkih ulicah, mem frančiškanske cerkve, skoz špitalske ulice v sloljiio cerkev. Naprej je s!a v dolgi ridi vsa šolska mladost s p. u. gg. učeniki. potem druzuiki filliai mouiske družbe, ki je z lepo vbranim petjem ..Miscrcre** častito povzdigovalo slovesni sprevod. Naslcdvalo je du-hovstvo; naprej so šli s svojim križem redovniki, čč. 00. frančiškani in nekteri kapucini iz druzih mest. Nudalji za kapitelskim križem gg. bogoslovci, ki so z navadno izverst-uosijo ^Miserere** in diuge mertvaške speve peli in vsi žalostni slovesnosii zivost dajali. Za njimi pa se je jelo ver-stiti v silno dolgi litli posebno veliko število tiru/, i ga častitiga duhovstva, dekanov, fajmoštrov. kaplanov itd. njiii do 200 iz domače škofije, in njih precej tudi i/, sosednje štajerske dežele. S temi so se sklepali v. c. gg. korani, prečastitljivi gospod ljubljanski prošt Anton Kos in celjski opat prečastitljivi gospod .Matija Vo«lu>ek v infulah. Za njimi so sli prečastitljivi pokopov uvec. Njih milost goriški viksi škof gospod Andrej Loliiiajer z velikim spreaistvam vv. če. gg. korarjev iu duhovstva. Iu poslednji«* so nes'' v -sokiga met lica v odperti tiugi z v so opravo in Irji-av » kakor so jo na odru imeli. Nosil« jih jc fajmošisov,.
t irat. Košir, Belili. Zupiu. Tome. karuii. Hafner in lluhci. iu b gg. dekanov je ob straneh svetilo. Silno sluvc«in in ea-stitljiv je bil (a sprevod. Od deleč je bilo viditi škofa, kakor de bi bili živi v tiugi počivali, zlasti ker so I« žali visoko na blazinah kakor v postelji. Opominjalo je na 'isto. ko papeža v cerkev ua tionu nesejo, samo de sv. tle«* so se ve de, po koncu zravnani iu množice blagoslovljajo.
Tikama za merličem je šla v. č. škofova duhovšina potem sorodovina in služabniki. — Njih prev zvi-« no-i ljubljanski poglavar gr. l lhiriiiski so zalim piičeli nadaljno vcisio vsih de/.elskib iu vojaških častnij iu vraduij. za klenim jc nasledoval slavni magistrat s sreujskiirii svetovavci iu dru-zimi mestujaui. Za moškimi so šle usmiljene sestre iu drugo ljudstvo, ki se ga je bilo zbralo brez števila od blizu iu od deleč.
Pri prihodu v cerkev so postavili Irugo na visoki oder. in po izpetih biljah so visokočastiti korar. gospod Janez Krizo s t. Po^ačar, na Icco stopili ter v primernim ogovoril slovesno povzdigovali zasluge visociga ranjciga. zlasti za cerkev, in so od Aloj/jeviša še bolj posebno živo spregovorili, onieuivši tudi preiepe oporoke ali poslednje v ulje laiij-
«
ciga, ki je popolnama v cerkvenim, duhovskim, škofovskim duhu narejena. Postavili ho namreč to predobrotno od njih vstavljeno napravo. Alojzjeviše. vesoljnima svojiga dediča, iu tudi stoljne cerkve, ubozih. uršulinskiga samostana, usmiljenih sester, rokodelsko družbe niso pozabili. Priperočevali so, de naj za nje molimo, in de naj jim slehem v svojim s e r c u spominek postavi.
Po pridigi so imeli vikši škof slovesno sv. mašo. Po sv. maši se je veliko spremstvo z vikšim škofam zbralo okrog visokiga katafalka in začele so se tako imenovane ab-solucije. ki so jih imeli zverstama prečastitljivi gospodi: ljubljanski prošt. celjski opat. korarja Novak in Pogačar in poslednjič še tudi vikši škof sami. Vsaki imenovanih gospodov so namreč zapeli „kirje elejzon", so šli okrog mer-liča, ter so ga pokropivši in pokadivši potem odločeno molitev za ranjciga izpeli, pričujoči duhovni pa so odgovarjali.
Po vsih tih slovesnih in ginljivih mertvaških opravilih so vzeli merliča z odra in obernila se je procesija v kapelo žalostne Matere Božje, ki je druga od velikiga altarja na moški strani. Tamkaj so fajmoštri trugo na tla postavili in \iksi škof z duhovstvam so zadevne molitve izpeli. Odpel je na to eden duhovnov merliču častne rede in jih na blazini odnesel; trugo so s pokrovam zakrili, in jo polagama spustili v podzemeljske rake — pričujočim spred oči. Vikši škof so trikrat pepela na trugo vergli. in naj poslednje molitve z duhovni vred odpeli. Prijazno poprek je v rakah truga stala, ko sc je množica razhajala. Bilo je temačno v tem tesnim podzemeljskim hramu: lesketal sc je pa iz njega v prelepim bli>u pozkčeni veliki križ na pokrovu, kakor edino tolažilo, prihranjeno velikimu gospodu Antonu Alojzju — zdaj. ko ga jc vse drugo zapušalo — zapustilo!
foHlertnfi fian.
Stra>in da« Ko dan plačila.	Spomni se. o Jezus mili!
Zemlja .-.e l>o v pruli /drobila.	Ile so /.a me te \morili.
Priča Da\ i d in Sibila.	Prosim, listi dan se vsmili!
(■rozin Mrali bo >vet obdajal.	Si ponižal >e truditi.
Kadar bo Sodnik prihajal.	Za me -vnjo kri preliti;
K oj>tri sodbi Člov k \-lajal.	4Mi. ne daj me pogubiti!
Jela bu trobenta pni	Skazi se nam pomočnika,
Hertvim po srobeh £ermeti.	Svojih duš Odrešenika.
K >»dbi priti jim veleti.	1'rejden vid mo le Sodnika.
Smert. natora b.» sirrntU	lle sim kriv. to sam .-»pričujem,
kadar >t\.ir b.. ožitrla.	Sam pred >ab« sc sramujem.
K -«»dbi j.red K«>;.i hitela.	I'a zanesi. Bog! zdihujem.
Bukve bodo priuc-ene.	Hane >la£d.ileni scelil.
\ njih dela bral storjene	Tolovaja >i zvoelil.
|l..l»re v>r. in nepoštene.	Meni upanje dodelil.
B<» irdaj >-.dnik -r »>edel.	Ni-im vredin odpušanja:
^k.i/.il. kar j*- \-.»k naredil;	\ ender. Bog pomilovanja!
\ -ak |dacil •••» >\«>je nnlil	\ ,»ri \ oginj me jokanja
Kiiii >r revfi reo podali?	Mnl o ver me den ovčico.
Kje prijatla po-kali?	Ko i kozlov sirolico.
Komej dobrim bo ob-i.ui	In poklici ita desnico.
Kralj nezmerne M>ttlk»«ii!	Ko zavergel boš preklete,
lt»-«i« »>je le /. Majo-ii:	\ \ecni oiinj pahnil vjele.
It.-i \ moji me -lal..»ti!	Iteni me takrat med »\ete.
Pi»-im le. o llog! pohletno. l.lrj pobito dii>o. revno. Skerbi z.i me prizadevno.
lian jokanja, groze, «traha . Ko bo c I o \ * k \-tal i/ praha!
Naj mu zmote, hudobije Tvoja miio-t. Boj! <>mije.
I*aj jim Jezu-. na- 1'a-tir! \ecai pokoj, večni mir. \mcn.
SkusnJare zastran rersine.
f Konec.)
V tem sc znoči. de je bilo komaj v obližji memo-gredoee -poznavati. I.ioueli se nadja vendar najti nekaj
milih sere, ki mu bodo saj nekoliko podarile, če tudi le malo. Oberne se proti memo šetajočimu gospodu in mu z malo besedami pove svojo revšino. Odpravi ga odgovorivši, de naj podnevi prosi milovšine in ne ponoči. Druga ga ošteva s sumljivo zadergo, ki se po tarni okrog klati, in tretji se celo ne zmeni zanj. „0 moj Bog!"* zdihne ubožec, „tebi je znana moja iu mojih revšina, še danes bomo vsi lakote pomerli". Britkost doseže naj višjo stopnjo; kar ne ve, ali bi se domu vernil, ali bi se enkrat poskusil.
Ko naprej tava, mu uek človek nasproti korači. Lioneli hoče še enkrat poskusiti svojo srečo. Ptujic posloji ter ga začutljivo posluša. Cez nekaj trenutkov mu reče: „Ali bi ne hotli rajše denara zaslužiti kot zanj beračiti?" ..Kako denar zaslužiti, od verne Lioneli?" „oj, gospod, če bi za-mogel delati, bi ne hotel prositi". „Ne govorim o delu, temveč, če hočete denar zaslužiti", odgovori uni; ;,in jaz bi vam hotel dati zaslužiti, ako se smem na vas zanesti. Kdo ste vi?- — rBil sim kupec, pa sim obožal", odgovori Lioneli. — „Dobro! taki ljudje se dajo kaj dobro porabiti".
govorite. dragi gospod, v čim zamorem vam služiti, jaz sim lu znan iu na moje poštenje in zvestobo se smete zanesti"4.
Ptujic poinišlja nekoliko migljejev. se varno okrog ozira, če ni blizo kakiga neznaniga poslušavca ter mu be-seduje: Za svoje rokodelstvo potrebujem zvestiga in izur-jeniga pomagavca. .laz siin igravec in o tem živim. — De pa o tem zamorcin živeti, je ravno treba vediti, kako s srečo delati? Nekaj malo zvijač in pomagavec, ki je z menoj tako dogovorjen, de drugi za to ne vedo, je v tej reči vsa skrivnost. Kolikor bo treba denarjev, jih bom vam dal; igrali hote za moj denar in v moj prid: v zvijačah bom vas podučil, ki jih hote potlej varno obračali zoper druge igravce. Dobiček bova po premeri razdelila, de bote zadovoljni.
Na to ptujic vzame denarjev iz žepa ter jih pomoli Lionclu, rekoč: „To vam je ara. Za dvajset goldinarjev dobička ua dan sini vam porok. Tudi ne bom potreboval dolgo vaše službe, zakaj v štirih tednih je zveršena najna sreča. Jutro jo odrineva. Za vašo rodovino bom založil, de ne bo med tem časam terpela nekakoršniga pomanjkanja". Lionelu se zdi, kakor de bi bilo v njega trešilo, derži denar v roki. ki mu ga je bil ptujic ponudil. Denar pa ga peče ko ogenj, in poslednjič spregovori: Ne tako, gospod, ne; skorej bi se bil prenaglil. To niso moje misli, tca.več jaz bi vam rad po>tcno služil, kajti sim velik siromak in ravno moj edini zaklad je dobra vest. Rajši stradam iti stradaje umerjeni, kot de bi mi tak červ glodal v življenji mojo vest. ki bi mi ne dal nikdar pokoja. Nate vi vaš denar!
Ptujic. ki ne pusti rad toliko vgedne prilike, mu vnovič prigovarja: „Pač niste razumni", mu pravi, ^in ste prenatanjko '; saj nikogar s svojim rokodelstvam ne po-škodvaino. Naše igre niso za lačnikarje. Mi igramo le z imenitnimi in bogatimi ljudmi, ki jim ni dosti mar jezero terdnjakov več ali manj imeti. Verjemite mi, jaz se že dolgo s tem poslani vkvarjem. Kadar vedno zgubljujejo, res preklinjajo, pa kaj če to? Za nektere je to še dobrota, sosebno za tiste, ki so v igri novinci, zakaj igra se jim pristudi. in se je ogibljejo, če bi pa dobivali, bi se je strastno poprijeli. če pa igrajo jim tudi ne škoduje. Z revnimi lačnikarji pa nikdar ne igri»m. Bodite torej brez skerbi. zakaj ponudba ni tako jalova, kot se vam pozdeva. Na me se smete zanesti, svojo reč umem in vem ceniti svoje prijatle. Se morde kake nezgode bojite? Ta je prazna; meni se še ni nikdar nič taciga naključilo. Postava ne kaznuje nase umetuije. Visoka igra je prepovedana, pa je brez postavne hrambe. Nihče si ne upa v sodnijah pritoževati «e. kadar ga igra oguli, pa tudi ni lahko zadosti skazati. Verh tega se tudi nikjer dolgo ne mudimo, k
večjimu, po štirnajst dni, potlej jo pa spet pobrišemo v kako drugo mesto. No le nikarte dolgo ne pomišljujte!
Lioneli malo pomišljuje ter odgovori: „Dragi gospod, milovšine sim vas prosil, in mi hočete poslednji in edini zaklad vzeti. To je neusmiljeno. Ne! — naj se mi zgodi po Božji volji; od vas nočem nečesar. Nate, vzemite, kar ste mi dalitt. — „Pravu, reče igravec, „kesali se botea. Pogleda na uro ter govori: „Zdaj je osiin. Se enkrat preudarte moje ponudbe. Jutri osorej me zamorete zopet tukaj najti. Vas bom dočakoval1'.
Lioneli se kaj žalosten naprej pomika. — „Moj Bog, moj Bog!u zdihuje, „pač sim nesrečen! Oj, kako lahko bi me bile premagale skušnjave. Kako me strašno poskušaš, o moj Oča! Moj Bog, nikar me ne zapusti! Terdno ti obljubim, de ne bom nikdar delal zoper tvojo zapoved. Skaži se tudi ti. o Oča! de si usmiljen in de nad menoj čuje tvoja previdnost-1.
Neprevidama občuti neko sladko tolažbo iu zadovolj-nost, ravno zadobljena zmaga nad skušnjave in zaupljiva molitev ste ga čudovitno pokrepčale. Zdi se mu, de je skorej nemogoče, de bi ga Bog ne uslišal. Sklene, se domu verniti in svoji skerbui rodovini povedati to prigodbo. Grede, desiravno brez upa, še zaprosi memogredočiga. Silno se zavzame, ko nekoliko postaran gospod v prosti obleki neutegama seže v žep. ter mu brez daljniga vprašanja pomoli 24 krajcarjev. Od veselja se mu solze vlijejo in komaj zamore izustiti besede: rBog plati!**
Moj Bog, ti si resničen in zvest, sam pri sebi reče, kako hitro poplačaš. Komaj sim za-te storil daritev, kar je le moja dolžnost, in že mi jo poplačaš. Res, to je tvoje delo. naklonil si mi usmiljeno serce. Oj. hvaljen prehvaljcu bodi. de si mi pristopil v skušnjavi, in de nisim zašel na krive pota.
Kupi si kruha v neki odperti pekarnici iu hiti domu. Že njegov jasni obraz razveseli domače: zavživaje kruh Boga hvalijo in blagrujejo iniliga darovavca. Ko so otroci pospali, jame Lioneli pripovedovati ženi in očetu prigodbo m ptujcain. Poslušata ga in stermeta. Kadar neha pripovedovati, žena jokaje zdihne: „Ni ne nas Bog pozabil, ker ni pripustil, de bi te potrebščina bila storila krivičnika. Ne boj se, dragi Lioneli. gotovo smemo upati, de bo Bog plačal tvojo zvestobo*4. To se Lionelu po glavi snuje in mu dolgo ne da zaspati: še le proti jutru nekoliko zadremije, iu jc že svetlo, ko sc zbudi. Vstane in opravi jutreno molitev s svojo rodovino. ki ga jc zalo čakala. Potem poručajo otroci ostanke sinočniga kruha, ki jih je bila mati z vodo k žerjavici pristavila iu odšla v cerkev. Lioneli ima še nekaj krajcarjev, in lo de naj bi zadostilo za celi dan do večera. Groza ga sprehaja, ko na to misli, de ga ne čaka druziga. kot zvečer zopet poiskati dobrotljivih sere. Včerajšnje skušnje mu ogrenijo še bolj beračevanje. torej se misli zopet z dninami vkvarjati. Nato pride /.ena domu. ki je bila šla k zorni maši. kajti podnevi si ne upa v siromaški obleki na ulico stopiti.
Lioneli razklada zdaj ženi svojo osnovo, kaj in kako: -e se pogovarjata, kar pride potnik s pismatn. Pismo pa bi se bilo že predvčerajšnjim oddalo, tode je bilo treba sprašati po redarstvu za stanovanje, zakaj Lioneli je bil mogel svojo nekdanjo prebivališč zapustiti iu si revne sta-nice poiskati v nekim stranskim kotu mesta.
Na pismu sc je bralo, de je v njem tnenjica (me-njivni list) v veljavi do devetero jezer terdnjakov. Po raznih zuamnjih iu barvah se je sodilo, de je pismo iz ptujc dežele. Od njega je bilo plačati 25 grošev, in Lioneli je le tri imel v premoženji. Potnik, za pismino odgovoren, hoče kar pismo seboj odnesti. Komaj se da pregovoriti, de se vpričo njega razpečati. in kadar se resnice prepriča, se vpokoji ter obeta poznej priti po pismino.
Lioneli kaj urno prebira ter vidi. de je tudi menjivni list v naj boljšim redu, ki je podpisan od znaniga ameri-kauskiga kupca iu se glasi na prav premožniga kupca v
mestu, kjer biva Lioneli. Še bolj pa se čudi, kadar prebere pismo do konca, ki mu ga je bil pisal prijatel, ki je bil razdjal Lionelovo srečo, ker mu je odnesel denar, za kteriga je bil Lioneli porok. Tole mu piše: Dragi gospod! Prederzneni se. Vam pisati iz tega vzroka, de Vas prosim zamere zavoljo velike krivice, ki sini jo Vam storil, iu de jo zopet popravim, kolikor se da. Kar lahko iz mojiga, Vam znaniga podpisa vidite, sim jaz tisti nevredni prijatel. ki sim se poslužil Vašiga poroštva, de sim sebe otel prepada. Vas pa pogreznil globoko v nesrečo. Z zneskam. ki sim ga zato prejel, ki ste Vi bili porok zanj. sini pobegnil v Cincinat, kjer sim vnovič kupčcval. Desiravno nisim bil vreden Božjiga blagoslova, mi ga vender nikdar ui manjkalo. Srečen sim bil in Vaš denar mi je donašal kaj obilo obresti. Zadovoljili pa vender nisim bil, zakaj Vam storjena krivica mi ni dala pokoja.
Preteklo leto sim se oženil. Gospa ima razun serčne milote in premoženja še neko drugo lastnost, ki sim jo takrat manj cenil, kot zdaj; ona je namreč dobra kristjana. Ves v opravila in pregrešne nasladiiosti zakopan. če se tudi nisim bil vere znebil, vendar nisim po nji živel. V cerkev nisim hodil po več let iu nisim celo nič prejemal svetih zakramentov. Nekierikrat sc je prebudila kaka misel na Boga, pa se kar ui zamogla vkoreuiniti. ker so me preveč omreževalc posvetne razmišljeiiosti. Žena me jc pa zopet vernila k Bogu.
Več let že nisim bil. pa letaš sim spet šel k spovedi za veliko noč. Med mnogimi hudobijami, ki sim sc jih obtožil spovedniku, je tista silno velika, ki sini jo Vam storil. Lahko sim previdil, kaj mi duhoven poreče, de ne zamorcni upati odpušenja grehov, dokler po moči nc porav.iam nesreče. v ktero sim Vas pripravil. Ko imam premoženje, sim bil tudi precej k temu pripravljen. Tode spovednik Li bil s tem zadovoljili. Veli mi. dc moram Vam vso škodo namestiti, ki je Vas zadela od tiste dobe. ko sim bil odnesel Vaše premoženje, iu tudi Vas odškodvati za dobiček, ki bi ga bili med tem časam dobivali, ako hočem popolnama spolniti svojo dolžnost. Tudi sim Vam dolžan zalo zadostiti, kar ste prelerpeli zastran mene. Preštcvilila sva iu našla, dc sini Vam dolžan trikrat toliko poverniti. kolikor sini bil Vam odnesel pred dvema letama. Desiravno sim bil s tem skozi iu skozi zadovoljili, vender spoveduik, mož obilnih skušenj, ui hotel popolnama zaupati moji terdni volji; temveč hoče. de naj znesek precej brez obotavljanja od-štejem kupcu, ki je z Vašim mestaui zavoljo meiijivnih listov v zvezi, de se Vam ta reč pošlje, iu kadar to ver-denem. de naj spet pridem, ker bi drugač popred ne dobil odveze. Tudi mi je spovednik naročeval. de mi kar urno odpišite, ee ste zadovoljni z zneskam. kakor sva ga \ am odločila, ako ne. sim resnično pripravljen. Vam šc dosteti.
Vbogal sim svojiga dubovniga očeta. ° ) Moja gospa, kteri sini po spovedi ta dolg razodel, je s tem prav zadovoljna : torej se paščim ( hitim | brez odlašanja krivico poravnati.
Še danes mislim vse vravnati, in jutri se nadjam ves z Bogatil spravljen bili. ter slišati iz ust njegoviga namestnika besede: rTvoji grehi so ti odpušeiii". Tudi upam iu Vas prosim, de iz serca poterdite te besede. — Zastran stiske in žalosti, ki ste jih zavolj mene prestali, prosim Vas iu Vašo vredno gospo za odpušanje. Poznam Vase kristjanske misli in Vaše žlahtno serce. iu vem. de sc bote razveselovali spreobernjenja uckdanjiga prijatla v enaki meri.
*) lonfessarius tile revera t uit lidelis ct /.rlosus sui offirii c\se-eiitor. salvaturus s«am suiguc poenitrntis anioiam. Ctinam con-fessarii simili modo rum oiuni severitate a«- zelo .•..hori.ntur illos ad poenitentiam. «|ui forte per plures etiam annos in incesti« sordescunl vinculi-. eiscjue pcrsaadeant. ab-oluhon. m. sicuhi in tali slalu eam obrepunt. eisdem okesse polius »juarn prodessc. nisi vincula ista serio dirirnant. nee se e\-dvant ruunerum in ejuMiiodi inccstis vinculis don.ui tolilorum.
kakoi -t- razveselujete lastne rešitve iz nesreče. Ako pa *< trm \ a>i dovoljivosti ne zadostim, blagovolite naravnost raziMicti. kaj naj še st-rim. Meni je zato naj več mar. de do ei»tiga izbrišem poslednjo .»led nesreče, ki sim jo naklonil toliko velikodušniinu prijatlu.
I pa m. de tako mislečimi! dovolite, de naj se imenuje Vaš zgubljeni iu zopet najdeni prijatel <» K.
kdo bo popihal. kake sta se l.ioneli iu soproga ra-dova!uv /ila| tuba vsa sila: v trenutku pride pomoč, ko je bila na i večji sila. O kako I .i one I i Bogu lnalo daje. ki iou («• pomagal ob uri skušnjave včeraj! V nekterib urah l.ioneli d««bi za menjimi list golov denar. \o. zdaj spel prične kopeevati. S previdnostjo, mailjivostjo in poštenostjo >e kmali /.opi t opomore, ter si nabira obiluiga premoženja. Slaiimu očetu zopet prijaznisi soline sije. l.ioneli pa v sr» < i n«* pozabi Boga iu revnih. Izucen v šoli terpljenja. bode oea ubo/ih. ktere eelo sam obiskuje iu pololažuje z oesedo in z djamjem; .-osebno skerbi za tiste, ki so v nevarnosti /.astran rev šine v greh zapeljani bili. Pač mar--iktera nedolžno«! mu je hvaležna, de se je otela nesramne razujadanosii |(ad je dopovedoval svojim prijatlam preeudni lek s\ojiga življenja. ter zalerdoval. de je Bogu preseieno hvaležni /a solo terpljenja. ki je dve leti valijo hodil. >e le po prestani poskusiiji je našel resnično srečo!
Poslovenil križnogorski.
I'« r/c rut f t j sli r pokopali ša. rake ali k atakombe.
f llulje. J
|'i>s( hniga spomina vredno je pri pervih kri-tjauih. de kakor so se \ življenji med seboj po keršansko l|iibili in so bili eniga serea iu ene duše. se tudi po smerti eden di ii/iga niso zapustili. \jih neverni sovražniki in prega-ujavči so -i' dostikrat ču«lili. rekoč: ^l.lejte! kako st- krist-lani med «eboj ljubijo, in kako so pripravljeni eden za druziga umreti", kterim »o skazovali še veti ljubezen, kakor siarsrm. bratam. sestram, rodoviueam in prijaliam. so jim pa tudi grobe se lepši napravili. Zmalati so dajali lepih s\rtih ker-au»kih podoh nad globam iu na straneh, v zidavah so s|onok> s« n.h reei. svetinj. dražili kamnov itd. Na-l v »rini drugimi pa so I* i I i v življenji in v smerti »poslovanj od v sj|| fjsiih. ki so mogli v eliko iu hudo prega-niaoje zavoljo ver.* prestati, ki so I• i 1 i na »-r le mogoee \i/•• mueeni. in ki so \kljub vsem bolečinam vpričo v.»ih g|i dav«-o\ »» n no m ueprestrašeiio spoznali in obranili svojo veio Trupla lačih »pricevavcov »o » posebno skerbjo in ea-tjo pokopavali. Iles )»•. ,|t- veekral ni bilo dosti kaj od spričevaveov pokopavati, ker so jih divje zverine raztergale: le posame/ne kostj in glave so od njih ostale, ktere s(» kristjani ali o« itno ali skrivaj pobrali iu velikokrat mogli tudi oi| iieiloveških trinogov drago odkupiti, de hi jih le uadaline neeasii obvarovali, kadar so jih ob bregu sk">z Rim tekoče reke Tibere mučili, so bile njih trupla in kosti v vodo pometalo-.
Bog. kteri je ze od nekdaj eiidodeliu v svojih svetnikih. je mnogokrat storil, de »e tako zlaenjeiii in izstradani ter z ostrimi in gorečimi bode/i razdrazeni levje iu tigri, ktere so nanje iz /atvorov spusali. muceiicam nič žaliga storili niso. zraven njih so se vlegli iu se z njimi radovali. kakor se je neverska Ingota le izmišljevati zamogla. |e spričevavce lerpiucila. in na zadnje so jih ob glavo devali. Stanovitno in veselo so Jezusa pri« ali in ga hvalili za guado iHueeiisIva. Prigodilo se je ne poredkama. «le so neverni ninogi svoje moriviio orožje tje pometali, rekoč: ^Ti morajo vender praviga Boga časlili. ker jim tako čudno moc in stanovitnost daje. tle jih še umoriti ne moremo: tudi mi smo kristjani in pripravljeni zanj umreti" In tako ie bila prelivana kri spričevaveov seme novih kiistjanov. V auamnje slavne zmage prave vere nad neveio so si
kristjani prizadjali. nekoliko mueeneove kervi pridobiti, ter so ali ruio ali gobo vanjo pomočili. ali so pa okervav Ijene persti ali peska vzeli, ter v posodico iz stekla, ila. alaba-stra. brona zraven trupla vložili in vzidali. Zraven tega so verskim spričevavcam palmove vejice ali v kamen v-dolbli. ali v opeko, ali tudi v presen zid narisov ali. Niso pa pervi kristjani nobeniga mučenca kot svetnika častili, ako niso prav za gotovo vedili in bili ua tanko prepričani, tle je ali vselej sveto iu nedolžno živel, ali pa v saj spo-korjen iu pred smert jo obhajan bil. in de je sveto Jezusovo vero brez strahu ter keršansko junaško do zadnjiga zdih-I jc ja ohranil. Neverni gledavci so od nečloveškiga veselja nad mukami z rokami ploskali, kristjani pa so zato zraven bili. tle so serčnost dajali v smert obsojenim, in jih v večnost z molitvijo spremljali. Berž ko se je kje preganjanje pričelo, so si kristjani že svesti bili. de jih bodo iskali, grabili in na moriše, kolosej. imenovano vlekli; zato so smeli tudi posvečeno hostjo, praviga živiga Boga. seboj domii jemati iu se žujiiii v zadnjim boju poterditi. Pervi kristjani so večkrat svoje sobrate iu sestre z nevarnostjo lastuiga življenja, vklenjene po ječah obiskovali in so jim prinašali sv. Rešuje telo. Kaj vender ljubezen premore! Tudi duhovni pastirji so v ječah kristjane obiskovali in po-terdovali. in ker niso imeli altarja. so tam na svojih persih kruli in vino spreminjali v telo in kri Jezusa Kristusa, sebe obhajali in jetnike s sveto popotnico za nastopno vojsko in večno življenje oboroževali. Kaj pač ljubezen ne premore!
t II. nasl.l
I eneraOiti Ctero.
Cum e\ sacrorum caiioiium dispositjone ecclesiarum calheilraliuni Capilula in dclicieiitium episeoporum lociim sub-rogentur. eisijue in oiiiniuioda siiccedant jurisdictioue. eorum miiiius est. vidualis ecclcsiis ita coiisulere. ne s^de episeo-pali vacante alitjimd palianlur detriineiituin.
Nos igilur vacante in praesens per praeinatiiruni ubitimi Reverciidis.sjmi. Celsissimi ac Kvcelleiitissiini Domini Domini Vntonii Alovsii \\ oll Kpiscopi l.ahacensis et Principi-Ordiuarii Nositi gratiosissimi sede episeopali — sacri» cauonibiis et sacrosancli Concilii Tridentiui decrclis obtem-perare volentes. vocalis omnihiis el singulis Caiionicis, infra lempiis a dieto Concilio statutiim. adVicariuui. <|iii vices Nosiras sustiueal deputaniluni. congregatisijue iis. <|iii de-bueruiit. voluerunt tri polueriiut interesse. habitis eorum votis. Iiotlie conlraliem Nostruni Reven nilissiniuui Douiinum Anloiiiiiin Kols. Praepositum mitratuui calhedralis ecelesiae l.abaceusis ac Vičariiim generaleiii in spiritiialibus praefati Principis Kpiscopi Nostri nune deliincli. generale m in spiritiialibus Vicarium Nostruni deputaviiuus, crea-vimus et čoiistituioius setle episeopali vacante. cum omiiihus et singulis racultatibiis, privilegiis, honoiibiis. oueribtis e; praerogativis ad hujiisiiiodi iiiuiius everceiidum nccessariis et ttpporlunis. dantes eidem plenain et liberam potestatem. omiiia et singula. tjuae Capitulo setle vacante a jure per-miliuntur. evercendi.
Praecipiiiius igitur iu Domino uuiverso venerabili Clero llioecesi.s l.ahacensis, i|uateuus praefaluni Reverendissimom conIratrem Nostnim iu Vicarium Nostruni generalom reci-piat. eidem iu praemissis omnibus pareat el obediat. dantes illi taeullalem contradictores et iuobedienles poenis et cen-suris ect Icsiasticis coiiipescendi.
K* Officio capitulari sede episeopali vacante
I AHACI die 12. Februarii 1851».
( arolu** Zorn m p.
1'ecanus.
Joan. Bapt. Novak m p
Tanonicu!-.
Ogiert pa Star en* kim in dopisi.
Z (iorcii*kisa. me«ca svečana. — Večkrat slišijo in berejo pritožbe, kako se posebno ua žcuitniuab ne-
kateri svatje nerodno vedejo in marsikaj počenjajo, kar se kristjanu nikakor ne spodobi, nar manj pa še takim, ki so ravnokar zavživali darove Božje, boljši memo mnogih druzih. Kes je. de nekateri o tacih priložnostih tako vdelu-jejo. kakor bi jih luna terkala; vender med Slovenci pre-vaguje vender le še zlo dober duh, in tudi na ženitninah sc tu in tam še marsikaj vidi. kar sc sme in more posne-me vredno imenovati. Kar mislim tukaj povedati, sc sicer ni zgodilo ob ženitvanski mizi. vender pa spričuje dogod-bica o blagim scrcu nekih ženitvanskih svatov. — Ta pred-pust že je bilo. ko grem nekiga večera prot vasi. kjer so ravno ženit vanje obhajali. Zunaj vasi ne dalječ od ceste je farno pokopališč. Ko vstrič pokopališa pridem, zaslišim pred saboj na cesti žuhorenje človeških glasov, vender pa iiisiui vedil. kaj to pomeni, ker zdelo se mi je. de to ni navadna govorica; razločiti pa tudi od dalječ uisini mogel, kaj je. ker bilo je zlo temačno. Ko hlizo pridem, kaj vgledam? Težko bi \ganili; naj toraj raji koj sam povem. Dva ženitvanska svata srednjih let iu ne ravno ultra -pobožna sta bila; eden je klečal sred ceste, drugi pa poleg njega stal: oba sta bila odkrita iti sta polglasno molila za mirni pokoj dušic, počivajočih na nasprotnim pokopališu. Za seboj sim čutil še nekoliko svatov iti. Ko ti do unili dveh molcov pridejo, združijo tudi oni svoj glas z molitevjo pervih dveh. Zlo me je to ganilo iu prec sini sklenil, de ne bom je zamolčal te dogodbice naši ljubi rDanici~ iu njenim spoštovanim bravcam. de naj se tudi drugi svati po lih zgledujejo.	Jož. I.evičnik.
Iz potili* torbice. Ko se potuje zimski t as. se po tem ne da pripovedovati od pisanih dolin in prijetnih ravnin. ne od zelenih travnikov , cvetečih livad in niincniga polja. Zamore se |ia vender kaj druziga ogledovati, in ju. tem tudi popisovati, namreč lepe stavbe, zale umetnitške narcdhc. iu enake reci. Torej se tudi meni ni prazno /delu. ko me je misel gnala v pisano l.oko. ki se je kdaj rada imenovala škof j a l.oka. ker je bila od I. '.ITI do I. I stil v posesti frizinških škofov. Slišal sim /e poprej, in zdaj sim s:nn pogledal, kakošen je novi gotiškialtarv farni cerkvi sv. Jakopa.
Djsiravno stara farna cerkev s. .lurja v stari l.oki ne sfoji dalječ od loskiga mesta, so -j mestnjani vender že zgodaj oskerbeli lastno cerkev; kapelica s. Jakopa sc bere ze v listini I. 12!*.'i. Pozneje so botli imeti še la-miga duhovna, in tedaj so sozidali mestnimu svetimo patronu novo cerkev krog I. 153*. po tedašnji šegi. ki se navadno imenuje goti-ka. Stavba je bila poprej za tak kraj zadosti velika in lepa. samo ko bi bila ostala v svoji pervoini obliki, ko bi se ne bile zazidale okna. ko bi se ne bili vanjo devali altarji drugačne podobe. Iles kažejo kamuiini altarji vnemo nekdanjih stanovavcov. zdaj odpravljeni kam-nitu: tabernakelj pričuje tudi gorečnost sedanjiga rodii: vender tukaj velja, kar s. evangeli govori od starih mehov in novih zaplat, de ne gredo v eno. Časi se spreminjajo, misli se ponavljajo, in kar seje našim dedam lepo zdelo, sc nam zopet priljubujc. Tako se je jela i tuli loška farna cerkev ogledovati, narcdhc stare in nove oblike se ji zdijo neprimerne: rada bi se še nekoliko raztegnila, de bi bila zadosti prostorna za sedanji zarod: pa poprej si je hotla -e omisliti oprave po stari obliki, češ. naj bi ljudje poprej nekoliko vidili. je li mar stara oprava lepa. je li ne; poprej |e hotla slepim oknam piko izdreti. de naj bi svetile v pisano harvanim sijanji. iti dajale kaj več vidili.
Iu kakošen tedaj je novi altar? Zdelo se mi je. kakor le bi vidil velik tabernakelj po stari obliki: srednji deli namreč bolj spred stopajo, stranski sc bolj zad timikujejo. in verh se sklepa z zalo pisano piramido. Podoba sv. Jakopa se kaže v prostornim tronu. kakor ga po navadi imenujemo; bela je, rezniga deržanja, obdana z višnjevim zatičjem. \a vsaki strani po trije stebri ali p i I j a r j i delajo po dve vdolbljini (nišiJ h temnim zatičjeni; v njih stojijo po-
dobe štirih poglavitnih čednost, broučene barve, nad vsako baldakin z iično piramidico. Nad vsim tem se sostavlja verhnja piramida, kakor iz mnogih vej. ali iz umetniga omrežja; in skozi to omrežje bliši vnanja svetloba po mno-go p i sani steklcnini v sveti prostor. Tabernakelj za presv. Rešuje telo se lepo vjema z drugo stavbo, samo de zase nima verhnje piramide, ne baldakina: prosto se izpostavlja sv. Kcsiijc telo. .va vsaki strani tega altarja so vrata s špičastim izbokam. in verh vsacih podoba svetnika, s. Se-bastjana iu s. Koka. Podloga vsega tega dela je /i.tana. posamezni izdelki pa so iz unietniškiga beliga marmoi ia. ki jc napravljen iz gipsa in somletiga beliga marmorja; tedaj je tudi gladko olikan, iu se kaze kot natorni beli kamen.
Ni sc mi dalo dolgo mudili v prijaznim iiic^iu: pa
dve reci sim si vender se v spominu ohranil. Ko pridem v
1.jubljatio.	iu zopet beseda zajde na ostanke sv. Kclik-a mucenea. si mislim: koliko časictie so te svetinje, iu kako pripovedujejo od njih. kje so bile najdene, za kterega rim-skiga cesarja (menim de llecija. ta je preganjal ceikev I
2.">1	I so bile djane v tisto pokopališč s. Trasona; ondi pa v l.oki so tudi celi ostanki, to je. vse k »isti nekiga svetnika v kapuciuaiski cerkvi; pa kteriga'' Ne \em povedati. Ce me je lo užalilo, se mi je še liolj milo storilo zavolj tega. česar sc spomnim ko pridem v Ljubljani pred cerkev s. Jakopa. V l.oki namreč na velikim lergu stoji lepa podoba .Marije Deviic. brez m a d e/. a spočete: v Ljubljani pa odklej žeje '.aka podoba hia-njena v stranski kapelici blizo vrat pri s. .lakopu! Drugod stavijo nove podobe na tergih v znamnje ccseuja preci-ic Device: tukaj pa? — Ne vem kaj bi rekel. K ti o se mi čudno dozdeva. Podoba Marije Device je tukaj v stran djana: in tisti, ki je njeno izdelovanje vodil, slavni Val-vazor. I glej njegove bukve \|. str.	kjer je tudi podoba izobražena, je v ..Nicner Kirchenztg — i" ^tet za protestanta. Menim, de podoba prečiste Device iu pa protestant ne gresta v eno: ze samo to pričuje, de je bil Valvazor katoličan. Ilicinger.
Iz liillia piše gospod Kirchner 27. n. m.: \epo-icipežljivo blezo pričakuješ od mene uadaljsiih naznanil. k» r sim ze skorej ledne tukaj. Prosim pa. pomisli, de tukaj se v kaki reci ne pride vsak dan stopnjo dalje, ampak k vrt imo na teden enkrat. Za zdaj sim zadovoljili, de so se obravnave i zavolj misijoua I pričele, de sim bil pri >v. U«ciu. ter sim j i iti nas mirijou živo priporočil. »Ic je kardiual-pre-fekt moje naznanila bral in v prevdarek spiejcl. iu poslednjič je tudi sklenjeno, de se bo res s frančiškanskim ge-neralam dogovarjalo, ce nam zamore z misijonarji pomagati, iu pa kad:ija> Ko sim ga cuekrali obiska!. jc bil priprav lj» n. liasiiiiu iiii-ijonu p>>moc oskerbeti. tode -e le rez I ali 2 leti. Vender pa je pričakoval, kaj de bo propaganda svetovala. in lo se bo kmali /godilo. V pridobitvi zamorske naprave „della Palmau v Neapeluu I za odrejo misijonskih rejeneov | pac ne bo zadcr/.ka. ker la naprava ima ravno namen, uiisijoiiam pomagati. 1'udi eden naših reiemov >r bil tam sprejet, .lakop llabesi. ki je bil z raujkim z. pro-vikarjem ( Kiiobleherjcm | prišel i/. Ilartuma. \e mara. de se bom prav dolgo tukaj mudil, ker kardinal-preft kt noce. de bi od tod sel. preidcu se kaj stanovituiga za pii-hoilnje nasiga misijoua sklene. — Nasa rejenca v propagandi veliko veselje delala. Od tistiga mladiga ( iic/.cdii jc-niga ) greka. ki me je posledujikrat sk.i/ pušavo -prenil|al in mi je v bolezni stregcl. sim dobil pi-au|c. ki mi tlaje upanje, de se bo kdaj t h katoliški veri) spreidiernil itd.
Hnzgieti ftersanskim srrlu.
Bil djejo viški škof so v svoji škofii napravili družbo tako potrebno iu koristno, de malo enacib. namreč b r a t o v š i n o za p o s v c c e v a n j e n a r s v e t cj š i g a i m e-n a Božjiga in za p o s v eč c van j c praznikov, ktera
se je I. 1*17 na Francoskim pričela in je h prav obilno velikimi dobrotami obdarovana od sv. Očeta papeža, ki ho se tudi sami vanjo zapisali. V stolni budjejoviški cerkvi sv. Nikolaja bo mati bratovšina. s ktero bodo vse podružnice zedinjene iu sklenjene. Ta družba ima namen, zadostovati Bogu za razžaljeuja. ki se mu gode z b o g o ki e t s t v a m in os k r u no vanj e m dni Gospodovih, in si prizadevati. de bi se te pregrehe odpravile, in je presv. Trojici posvečena. Vsak družuik stori sklep, de ne bo nikoli ka-ciga bogokletja izrekel, nikoli zaklal. iu de ne bo nikoli brtz sile in privoljenja ob nedeljah delal. Kdor je gospodar ali višji. stori sklep, de si bo ravno tako pri svojih podložnih prizadeval. Ako družuik pri druzih une pregrehe vidi in jih ne more ustaviti, saj pri Bogu s kratko molitvico za zamero prosi, na pr.: ^Ceseno bodi ime Gospodovo!" ^Bog bodi hvaljen!-* ^Posvečeno bodi tvoje ime!" Molijo tudi vsak dan oče naš in češen a marij o v rečeni name,,. — Med naročniki ^osterr. Vol ksfrcund-aa je čez 1501» avstrijanskih duhovnov; — 15 škofov je nedavno ta list s posebnimi razpisi priporočilo.
V	mestu 1'oznan-u je po „Dziennik-u p o zna tisk i m pretečeno leto 24 ljudi od protestanške h katoliški veri prestopilo. — 31. pros. je bil v jezuitarski cerkvi v lnsbruku mladi pravdosrcdnik dr. Tevves iz llauovra sprejet v katoliško Cerkev.
V	Ki mu so hv. Oče Pij IX. 28. u. m. kardinalu Kavšer-ju poslali v spomin prezal kelih nar tanjšiga dela. Pridjano je bilo lastnoročno pismo, v kterim papež pravijo, de jim ta kelih zato pošljejo, de bi se jih kardinal večkrat pri sv. maši spomnili, in pa v spričevali je veliciga spoštovanja iu nagnjenja do njih. Mladcnči rimske propagande so poslednji praznik ss. 3 Kraljev v 41 jezikih novorojeniga Zveličarja poveličevali. Akoravno pričujoči ne umejo vsih jezikov, vender čutijo pomeu tih govorov in z mislim ter veselim sercam gledajo v obraze govoru •*■::..o, i. i so ;<d Ind-a ali \mur-a. od Misisip-a ali la Plata, od Nil-a ali Seuegal-a. ali pa z avstralskih otokov v Kim prišli, de bi sc v veri poterdili in v učenostih izurili. Praznik ss. 3 Kraljev v Kimu je živa priča, kako resnično je bilo prerokovanje: ^Velika bo moje ime med neverniki."
rSchutztiizlg.u piše: (i. M. Kirchner je že 3 tedne v Kimu. Portugalski poslanec je blagovolil, v Neapel odpraviti una zamurčka. ki ji je imel g. Kirchner seboj. Kardinal Barnabo, prefekt v propagandi, iu Msgr. Bedini. tajnik, sta prav prijazno sprejela afrikanskiga aposteljna. Nadaljni oh-tanek tega misijona je zagotovljen. Iti. pros. je imel g. Kirchner zaslišanje pri sv. Očetu. Papež so si dali dosedanji stan misijona natanko dopovedati iu so k sklepu blagoslovili misijon iu vse njegove dobrotnike. 2ti. sveč. je imela propaganda posebno sejo odmetijeiio zastran afrikanskiga misijona. zlasti zavolj volitve noviga provikarja. Pri tem zboru je bilo 1*1 kardinalov in ravno toliko svetovavcov.
\ngleski fajm. Artur Maršal je v kat. Cerkev prestopil.
JIM tiarari*
Za misijon gosp. I. a v t i ž a r j a:
G \nt. Zoniian I gl. G. Ant. Klemen I gl. G. Jan. \ oleie IO g|. Od iieimeiiovaiiiga (po r|laii.** odprav uistvu ) .*» gl G K. K. 2 gl. Neka kcršenica 2 gl. G. Jo/.. Partel 3 gn|«l V>e v veči Božjo čast — II. M. v C. Km golil. G. \l. J. i/. II 2 gl. n. d. G. M. G. iz II. 1 gl. n. d. G. K. I gl. Brato\-ii,a sv. Cršule 3 gl. Pridne čbeliee v S. gl. n d. | I.I. tudi „obrajt.~ )
Z afrikauski misijo n :
G Peter l.ebeu t gold. Dva dobrotnika 2 gold. (• J Partel I gold. <>. Anton Cibašek 5 gold G. \ntoii Pintar I gl. P A. \eubauer 1 go|«i. (G!, tudi „ohraji-.f
Za misijon gosp. Olivieri-a:
G. Jož. Partel 3 gl. P. C. Zottl 2 gl. (Gl. tudi „obrajta.)
Za dr. Knobleherjev spominek:
G. F. K. 1 gl. Duhoven iz sekovske škofije po gosp Leop. Susters-u. kn. škof. vredniku, 5 gold.
Ob raj t.
G. A. Z. ostanek 45 sold. za g. Olivieri-a. G. J. J. iz Dlv.: 2 gl. iu 1 sold: 1 gl. za dom. zain., 1 gl. za g. Olivieri-a. 1 sld. ubožcu, ki je bil ravno vmes prišel. G. A. M —c v K.: Ostanek od naročila 0 gold. 54 kr. uaspol za g. Lavtižarja in naše zamurce, kakor ste naročili. Bog plačaj! Plačano pa je za dvojno „Danicou po 2 gl. 70 sld. in za dvojne ^Novice" po 4 gold. 20 sld. Imena za bra-tovšino ss. Cirila in Metoda, prosimo, pošiljati nam ali pa v. č. g. opatu Matiju Vodušek-u v Celje. Zbirke iz V. 18 gl. so takole razdeljene: 5 gld. za g. Lavtiž., 5 gld. za g. Olivieri-a, 5 gl. za afrik. mis., 2 gl. za dom. zaui.. t gl. za uckoga, ki je res potrebin.
M*offorari z yy. fiopisorarci.
ti. K.: Gratias! — G. br. A. I1.: Smo! prav hvaležni; prosimo pa: prostost! — G. J. accepi. k.— G. J. S. v I.. Prihodnjič.
iMuhoeske zadere.
V	ljubljanski škofii. Unerla sta 7. t. m. po 1 čez polnoč Nj. milost gospod Anton Alojzi \Volf, knez in škof ljubljanski, veliki križar c. k. avstr. reda sv. Leopolda, vitez c. k. avstr. reda železne krone 1. verste, križar Franc-Jožefoviga reda, n}. c. k. apost. vel. pravi skrivni svetnik itd. itd. v 77. letu svoje starosti, ki so bili rojeni v Idrii 14. rožnika 1782; inašnik posvečeni v Ljubljani 15. grud. 1804; škof ljubljanski od sv. rimskiga sedeža po-terjeni 12. mal. serp., 3 kozop. v Gorici posvečeni, in so bili škofijstvo slovesno nastopili 31. kozop. 1824.
G. Sim. Pire 8. t. m. v Gradcu. K. I. P.!
Vinica, fara nemškiga križ. reda, je podeljena g. Dauiciu Ter če k-u, duhovnu nemškiga reda in mestnima kaplanu v Friedau-u.
V teržaško-koperski škofii. Častna korarja sta izvoljeni: Nj. milost prečastitljivi Juri Dobrila, pa reško -pulsk i škof, in visokočastitljivi gospod Matija Ga lan t. fajmošter pri novi fari sv. Antona in škofijski svetnik. Pervi po svojih lastnih željah. G. Jan. Kevelante, katehet v starim mestu, je izvoljen vodja c. k. glavnih normalnih in spodnjih realnih šol v Terstu. Na njegovo mesto za vodivuiga kateheta deških in dekliških šol pride g. Jan. K o m a u, kapi. iu kat. pri sv. Jakopu v Terstu. Na tega mesto pride gosp. Jan. Grubissa. G. Juri Kači č. mornarski duhoven in hišnik Nj. svetosti Pija IX. v vijolčasti obleki (in vestito di pavonazzo). je izvoljen dvorni kaplan nadvojvoda Maksimilijana. Fara Novigrad (Acmonia) je razpisana, in prošnje se vlagajo do 20. sušca.
V	lav ant i lis k i škofii. C. g. Anton Pohleven pride za lokalista v Podgorje: — prestavljena sta gg. kaplana: Janez Preskar v Šent-Vid pri Ponkvi — in Jožef Turku/, v Laporje. Umeri je č. g. Sigisinund Nitsch. mestni fajmešter v Sent - Lenartu na Koroškim. K. I. IV'
MMroMhta.
( Po t e r p e ž I j i v os t.) Blagor mu. kdor svoj život jarmu podverže. kakor vol. to je. kdor s poterpežljivostjo vse prenaša, kar mu previdnost Božja nakloni.
Prečast. Ijublj. K a p i t c I je zapovcdal tridnevne bilje (cxe«|uias triduanas cum oflT. defunetorum i za ranjc. mil. -kofa. iu opominja v^e verne k molitvi za vreduiga in donriga noviga škofa.
Popravek. V pesmi „Njih Veličanstvu" zadnjiga lista naj »e bere v tretji versti od spodaj: „sveiilc" namesto „sija!eu.
Odgovorni vrednik: Luka JeraD — Založnik: Jožef Blaznik