P. ba b
kulturno - politično glasilo '
Sedaj cenejše kdor želi naročiti pra- ^ vočasno apno. Dostavlja ga Vaš zastopnik za celo Koroško na dom
Blažej Dolfej
Libuče - Pošta Pliberk
		
Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2.		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
BB	LETO XIII./STEVILKA 4		CELOVEC, DNE 26. JANUARJA 1961	CENA 2.- ŠILINGA HMj
Kennedv prevzel vlado USA
Tudi zaostala dežela
Minuli teden je zapadnonemška vlada podelila Pakistanu v Aziji 400 milijonov mark posojila, nem&ki industrialci so stavili bonnski vladi na raz-polago posojilo za nerazvite dežele v znesku poldruge milijarde, kancler Adenauer je obljubil, da ho Zapadita Nemfija prevzela ameriške obveznosti glede gospodarske pomoči Grčiji in Turčiji, bonn-ska vlada bo predčasno plačala Združenim državam del svojih dolgov. V kratkem bodo sledila nota pogajanja med Bonnom in Washingtonom glede povračila stroškov za ameriške čete, ki so pod oklicem Atlantskega pakta nastanjene v Nemčiji. Nemec, plačaj, in zopet plačaj, bi kdo dejal. In kar je najlepše, Nemci se nič kaj ne upirajo, kajti njihove blagajne so tako polne, da ne vedo kam z denarjem. In polne blagajne tudi delajo skrbi!
Vse to so bujni sadovi gospodarskega čudeža”, ki je zrastel iz razvalin Hitlerjeve totalne vojne m v enem pičlem desetletju iz zapadnih pokrajin razdeljene Nemčije napravil eno izmed prvih gospodarskih sil sveta. Po drugi strani so sc pa Združene države, ki so ta čudež s svojo gospodarsko pomočjo, znamenitim „Marshallovim planom”, omogočile, zašle same v resne denarne težave. V Evropi, Afriki in Aziji vzdržujejo svoje čete, vojne ladje in letalska oporišča, povrh tega pa nudijo več ducatom držav gospodarsko pomoč. To je celo ta najbogatejšo državo na svetu postalo neznosno. „Hladna vojna” se namreč bije tudi na gospodarskem polju.
Med vsemi evropskimi državami tostran železne zavese, ki so bile deležne velikodušne pomoči bogatega ameriškega strica, je sicer darove najbolj smotrno uporabila Zapadna Nemčija. Pridno ter smotrno delo nemških delavcev in tehnikov in upraviteljev je znalo ta dar oplemenititi, da je rodilo skoraj dobesedno stoteren sad. Po drugi strani so pa Amerikanci, skupno z ostalimi vojnimi zavezniki, prevzeli Nemcem še eno breme, namreč vojaščino. Sprva je prepoved nošenja orožja zadela Nemce kot kazen, toda s časoma se je izkazala kot velika dobrota. Dočim so ..suverene” države morale leto za letom izdajati ogromne vsote za brezkoristno oboroževanje, so pa premagani Nemci izdelovali koristne reči zase, previške pa prodajali nnirn,, ki so imeli polne roke dela z izdelovanjem orožja.
V primeri z morjem razvalin leta 1945 je današnja Zapadna Nemčija pravcata Indija Koromandija in če bi rajni Adolf groznega spomina vstal •z groba, bi je bržkone ne spoznal več. Toda če bi nekoliko hodil po tej bleščeče novi Nemčiji) bi pa kaj kmalu naletel na zakrknjene ostanke njemu ljubega starega duha, ki ima, podobno kot osat, žilavo življenje.
Predlansko božično mazanje kljukastih križev na judovske sinagoge, izgredi „množic” proti filmom, ki žigosajo nacizem (najnovejši primer „I.ebens-born”), predvsem pa znanje nemške mladine o zgodovini, bi ga prepričalo, da vse to, za kar se je on boril, le še ni povsem propadlo. V zapadno-nemških, pa tudi v nemških šolah drugod se zgodovinski pouk ponavadi neha pri letu 1933, nekateri pa ga zaradi varnosti zaključijo že leta 1914 ali pa še prej. O Hitlerju vedo mnogi mladi ljudje samo, da je zgradil tiste krasne ,,Auto-bahnen”, o grozodejstvih nacizma ter pustošenju tevtonskega barbarstva po vsej zasedeni Evropi, pa tej mladini ne starši, ne učitelji in profesorji nočejo povedati nič, deloma iz sramu (ker so morda sami bili zraven), deloma pa iz nemškega ponosa, ki je najbolj občutljiv pri Nemcih takrat, kadar jim dobro gre.
Proti tej splošni mentaliteti tudi starejša generacija politikov, ki so sedaj še na vladi in so svojčas sami na lastni koži okušali krutost nacizma, ni mogla nič opraviti. Tako sede na nekate-rih visokih, na mnogih srednjih in nižjih mestih v uradih demokratične zapadne Nemčije isti ljudje, ki sicer nosijo namesto rjave srajce belo, njihova notranjost je pa prav tako rjava, kot je bila. Nekdo je rekel: „Kdor je imel toliko oblasti, kot so io imeli oni (nacisti), je ne more vse izgubiti.” Zajradna Nemčija je bila kot del svobodnega demokratičnega sveta iz neizogibne potrebe vključena v zapadni politično-vojaški sistem. V kratkem pojde v Washington zapadnonemški general Heu-singer, ki bo ondi predsednik vrhovnega atlant-
Milnuli petek je s slovesno prisego na odru pred Belo hišo v Washingtonu John F. Kenndy postal predsednik Združenih držav. Milijonska množica je kljub mrazu in globokemu snegu stvorila špalir med Capitolom (parlamentom) in Belo hišo po ulicah, po katerih se je pomikala karavana avtomobilov s starim 70-letnim predsednikom Eisenhovverjem in novim 43-letnim Kennedyjem. Prej pa so morali s snežnimi plugi zorati ulice. Predno se je Kennedy — ki je praktičen katoličan — podal v Belo hišo, je s svojo prikupno ženo, ki je pred kratkim rodila sina, bil pri sv. maši v svoji farni cerkvi.
V svojem kratkem ali jedrnatem nastopnem nagovoru je Kennedy dejal:
»S tega mesta naznanjamo vsem narodom, pa naj je to komurkoli prav ali ne, da smo pripravljeni plačati vsako ceno, sprejeti nase sleherno breme, podvzeti sleherni napor, podpreti vsakega prijatelja in nasprotovati vsakemu sovražniku za 'to, da zagotovimo obstoj in uspeh svobode.«
Pozval je ameriški narod na nove žrtve vedi, kajti moral bo nadaljevati dolgo »borbo v mraku«, iz leta v leto, proti sovražnikom, ki se jim pravi: nasilje, revščina, bolezni in vojna. Mladim narodom Afrike in Azije je ponudil prijateljsko roko in jim obljubil »vsako pomoč za to, da si bodo mogli sami pomagati.«
Tiste države, ki se pa bodo »same postavile na nasprotno stran,« pa je pozval, da naj obe strani začneta znova izkati možnosti za mir.
Ameriškemu ljudstvu je dejal: »Ne vprašujte, kaj bo država naredila za vas, vprašajte, kaj morete vi storiti za našo domovino.«
Vsem narodom sveta pa je zaklical: »Ne
skega štaba za Evropo. To mesto pripada sedaj po naravnem poteku stvari nemškemu generalu, kajti še v tem letu bo Zapadna Nemčija najmočnejša ( vojaška sila v svobodni Evropi. To se pravi, orožje bo imela v rokah nemška mladina, ki nič ne ve o nacizmu, o Hitlerju pa v glavnem le to, da je zgradil Autobahnen.
Bilo bi pretirano, če bi začeli vpiti o neposredni novi nemški nevarnosti, vendar novo stanje ne vznemirja samo sovražnikov Nemcev, ampak tudi njih prijatelje in celo pametne ljudi med Nemci samimi.
Iz gospodarskih razlogov, pa tudi zaradi razvoja moderne vojne tehnike, ki se vedno bolj usmerja k še učinkovitejšim atomskim orožjem ter je zaradi tega potrebnih manj vojakov, bodo zapadne sile, predvsem Združene države in Velika Britanija, postopoma zmanjševale število svojih čet v Nemčiji in odgovornost za obrambo Nemčije bo večji, čeprav ne v celotni meri — kajti tako daleč tudi atlantski zavezniki ne zaupajo Nemcem — prešla v nemške roke. S tem pa tudi odgovornost za
vprašujte, kaj bo Amerika naredila za vas, ampak kaj moremo storiti vsi skupaj za svobodo človeštva.«
Prvikrat v zgodovini Združenih držav je običajno uvodno molitev za novega predsednika molil 'katoliški duhovnik, namreč washingtonski nadškof kardinal Cushing. Doslej je pripadla ta naloga protestantov-skim pastorjem, ker so vsi državni predsedniki bili protestanti.
Jasni in mladostni sveži govor novega predsednika Kenndyja je po vsem svetu zbudil ugoden in globok vtis. Med ameriškimi zavezniki je vžgal novo zaupanje v odločnejšo ameriško mednarodno politiko, v Moskvi so pa videli, da imajo opraviti z mladim, energičnim človekom, ki ve kaj hoče. Moskovska uradna »Pravda« je posvetila neobičajno veliko prostora slovesnosti v Washingtonu in poročilo, ki obsega 2000 besed, je bilo še kar vljudno.
Eichmannov pajdaš prijet
Na 'Dunaju je bil aretiran neki Franz Novak iz Wolfsberga na Koroškem. Bil je star nacist ter je med minulo vojno kot višji ss-ovski oficir bil eden izmed glavnih pomočnikov zloglasnega množičnega morilca Judov Eichmanna. Oba imata, skupno z njunimi pomagači, na vesti okrog 6 milijonov življenj. Novak, ki je po poklicu črkostavec, je imel čez organizacijo transportov v taborišča smrti, kjer so Jude sežigali v plinskih pečeh, potem, ko so jih prej oropali vsega, kar so imeli vrednega na sebi. Po vojni se je Novak nekaj časa skrival, potem pa je živel kar pod svojim pravim imenom na Dunaju ter delal v neki tiskarni. Ko so ga pred izhodom tiskarne prijeli policijski organi, se ni branil ampak samo rekel: »Že vem, za kaj gre«.
varnost Evrope, ali kot nekateri pravijo, se bo povečala nevarnost za Evropo, posebno, ko bo odšla sedanja nemška vodstvena generacija, ki ji ni moč odrekati iskrene demokratičnosti.
Eden izmed vodilnih sodobnih nemških publicistov, Hermann Proebst, je v „Suddcutsche Zei-tung” ugotovil, da je demokracija v Nemčiji še slabotna, nesposobna, po drugi strani pa od svojih nedozorelih državljanov preveč zahteva. „Pravzaprav je bistvo nemškega problema v sodobnosti, ali naj mi, ki nam je naložena naloga, da v nemškem človeku šele porajajočo se politično odgovornost gojimo, sedaj kot srednjevelika skupnost naš cilj zgrešimo, potem ko smo kot „velesila do preklica” že itak popolnoma odpovedali. Starega „ncmškega vprašanja”, ki je bilo poleg orientalnega eno izmed glavnih bremen 19. stoletja, ni bilo moč nikdar rešiti. Novo nemško vprašanje pa je v tem, da smo mi, ki dajemo širokogrudna posojila gospodarsko zaostalim deželam, sami še zaostala dežela demokracije, ki jo je treba šele vzgojiti k zrelosti.”
Katoliška prosveta
priredi v sredo, 1. februarja ob pol osmih zvečer v Kolpingovi dvorani
Kulturni večer:
EGIPT
v barvnih slikah č. g. Vinka Zaletela.
Predavatelj nas bo popeljal v svetopisemsko deželo, kjer sta delovala egiptovski Jožef in Mozes, kjer je v begunstvu živela sveta Družina, v deželo faraonov in princes, v Memfis, prestolnico starega Egipta, h kraljevskim grobnicam-piramidam v Gazo in Sakaro, k sfingi, v Egiptovski muzej. Ob slikah bomo spoznavali vero in kulturo, delo in življenje starih Egipčanov. In še v Kairo, prestolnico modernega Egipta.
Vsi iz Celovca in okolice prisrčno vabljeni!
URADNE URE
Pisarna Narodnega sveta koroških Slovencev, Krščanske kulturne zveze ter Kmečke gospodarske zveze je odprta vsak dan razen sobote od osmih do pol ene. Uradne ure predsednika Narodnega sveta so vsak četrtek od 10. do 12. ure.
-KRATKE VESTI —
Pri pogajanjih o južnotirolskem vprašanju, ki se 'bodo v kratkem začela v Milanu, bo avstrijsko delegacijo vodil zunanji minister dr. Kreisky, kateremu bp stal ob strani državni tajnik v zunanjem ministrstvu dr. Gschnitzer obenem z večjim številom strokovnjakov iz dunajskega ministrstva in tirolske deželne vlade. Južnoti-rolska ljudska stranka je že objavila načelno izjavo, v kateri zahteva podelitev popolne avtonomije bocenski provinci, kjer v glavnem žive Južni Tirolci. 'Rimska vlada je sicer pripravljena ustreči nekaterim željam Južnih Tirolcev, vendar ne v obsegu, kot ga le-ti zahtevajo. Avstrijski listi poročajo, da bo Ob priliki milanskih razgovorov znova načeto tudi vprašanje avstrijskih pašnih pravic ziljskih kmetov in zem-iljišč avstrijskih 'lastnikov, ki so leta 1918 prišla pod Italijo in so bila zasežena brez odškodnine. Podobno vprašanje glede zemljišč, ki so prišla pod Jugoslavijo, je bilo pred leti urejeno v poino zadovoljstvo avstrijskih interesentov.
V Moskvi je bila aretirana Olga Ivickaja,
najboljša prijateljica pokojnega pisatelja Pasternaka, ki je za svoj roman dr. Živago, dobil Nobelovo nagrado, najvišje mednarodno literarno priznanje. Na zapoved sovjetskih oblasti pa ga je moral odkloniti. Ivickaja je služila pisatelju za lik Lare, glavne junakinje tega romana, ki razgalja temne strani življenja v Sovjetski zvezi. Po svoji smrti je Pasternak zapustil svoje rokopise Ivicki, le-ta pa se je oprla zahtevi sovjetskih Oblasti, da jih izroči. Nato je prišla policija in Ivicko s hčerjo vred odpeljala. Kot poročajo uradno iz Moskve, je Ivickaja svojo »krivdo priznala«. Na Zapadu je ta nasilni in maščevalni ukrep zbudil mnogo zgražanja med pisatelji in skupina francoskih kljiževnikov je naslovila na sovjetsko vlado peticijo, da Ivicko spuste. Odgovora ni dobila.
Koroški mladinski prvak je postal Janko Zwitter, 15-letni mladenič iz Zahomca, ki si je minulo nedeljo na tekmah v Pliberku priboril prvenstvo v smuških skokih. Mlademu športniku, ki je iznenadil vse s sigurnim in lepim stilom, prerokujejo še mnoge športne uspehe. Tudi naše čestitke!
Pofitlfei tacs«
no pičla pa je bila žetev v »deviških pokrajinah« srednje Sibirije, 'kjer so preorali stepe in jih posejali s plšenico. Toda zaradi suše in vetra se je polegla in sploh ni pognala klasja. Če bo šlo tako naprej, se bo sovjetski sedemletni gospodarski plan, po katerem bi naj Sovjetska zveza v tem času gospodarsko prekosila Združene države, spremenil v 70Jletni plan? Moskovsko uradno poročilo pravi, da bo treba kmetsko proizvodnjo pospešiti. Vendar to »pospešujejo« 'že nad štirideset let, odkar je krvava revolucija prinesla v Rusiji na o-blast boljševike.
Lakota na Kitajskem
Skoro istočasno so se pa posvetovali v Pekingu tudi kitajski oblastniki. Tam pa je položaj še slabši, kajti kmetijski proizvodni načrt je bil izpolnjen samo do 70 odstotkov ter bo v letu 1961 primanjkovalo 90 milijonov ton pšenice. Zato grozi Kitajski zopet lakota, kot že večkrat v tej ogromni preobijudoni deželi, kjer štejejo priprosti ljudje razdobja po letih »velike lakote«. Tudi komunizem tega najtežjega vprašanja Kitajske ni mogel rešiti, prav nasprotno, položaj se je še poslabšal. Komunistični oblastniki krivijo »naravne katastrofe« za nastalo pomanjkanje, toda v isti sapi govore tudi o »nepravilnostih« pri organizaciji poljedelske proizvodnje. Zato so sklenili »preurediti« komune, to je kasarni-ške skupnosti, v katerih pripada vsa zemlja skupnosti, kmetje pa jo morajo obdelovati pod nadzorstvom komunističnih paznikov. Organizacija komun je šla tako daleč, da so raztrgali družine, najjačjo celico tradicionalne kitajske družbene ureditve.
Kitajsko kmečko prebivalstvo je odgovorilo tako, da je delalo le takrat, kadar je komunistični valpt vihtel nad njim bič.
in pri nas v Avsirijji
Raab hoče zares štediti, toda ...
Izgleda, da hoče zvezni kancler ing. Raab še pred svojim za pomlad iz starostnih in zdravstvenih razlogov napovedanim odstopom zares izvesti svoje namene o štednji v državnem gospodarstvu. Kot prvi ukrep v tem smislu je bila napovedana zapora novih namestitev v državnem upravnem aparatu, sledile bi pa naj še druge. Kanclerjev urad že pripravlja navodila za Slednjo v posameznih ministrstvih. Ako bodo napovedani ukrepi res izvedeni, bi to bila prva temeljitejša reforma našega zastarelega državnega upravnega aparata. Že vseh petnajst 'let po koncu vojne je bilo mnogo govora o tej reformi, katere jedro bi naj bila poenostavitev in modernizacija upravnega postopka ter zmanjšuje števila uradnikov. Toda med tem ko se je govorilo o prevelikem številu zastarelih predpisov, nekateri izmed njih so ob času, ko so bili izdani, namreč za vladanja blage cesarice Marije Terezije, brez dvoma dobri, a so za današnji čas brez dvoma zastareli, so se starim predpisom pridruževali vedno novi. In v javni upravi je vsako leto bilo nastavljenih več novih uradnikov, kot je starih šlo v pokoj. Poleg poenostavitve upravnega postopka bi se pa naj ministrstva še odpovedala gotovim nalogam in poslom, ki pravzaprav ne spadajo v njihovo pristojnost, posebno v gospodarskih zadevah. Prav to je ranljiva točka vsega načrta, kajti po socialistih upravljano ministrstvo za podržavljena podjetja, ki je v praksi postalo gospodarski velepodjetnik, se svojim poslom ne bo hotelo zlahka odpovedati.
Po drugi strani pa zadeva o preobilici uradnikov ne tbži povsem. Tako na primer
Občni zbor Kmetijske zbornice
Lakota sicer najbolj prizadeva baš široke plasti prebivalstva, ki 'že itak največ ■trpi pod komunistično knuto, vendar je obenem prisilila tudi oblastnike, da popustijo. Kajti če nihče ne dela, in se nič ne pridela, tudi oni morejo dobro- živeti.
Spričo teh notranjih slabosti v komunističnem taboru je dovoljen sklep, da si le-ta kljub zunanji samozavesti in napadalnosti ne bo upal prenapenjati loka, kajti s tem bi 'utegnil najbolj škodovati samemu sebi. Komunistična politika sicer uporablja zunanjepolitične podvige, posebno pa gonjo proti »zapadnim imperialistom in kolonialcem« za to, da nasiplje peska v oči lastnemu prebivalstvu ter odvrne njegovo pozornost od notranjih težav v zunanjo politiko, toda zelo dvomljivo je, da bi si upala podvzeti usodno avanturo nove svetovne vojne.
Vendar oborožene moči komunističnega bloka ne gre podcenjevati in zato bo previdnost in odločnost vsekakor zelo potrebna. Po najnovejših podatkih (stanje 1. dec. 1960) ima sovjetski blok samo v Vzhodni Evropi (v sklopu varšavskega pakta) 156 do zob oboroženih divizij (med temi 100 sovjetskih), katerim nasproti stoji na za-padu samo 49 divizij Atlantskega pakta. Povrh tega so komunistične divizije po številu močnejše od zapadnih. Upoštevati pa je treba, da je udarna moč ameriških in britanskih divizij v Evropi, ki so opremljene z najmodernejšimi orožji, med njimi tudi taktičnimi (»malimi«) atomskimi bombami, sicer večja od sovjetskih, vendar to očividno številčno nesorazmerje upravičeno vznemirja zapadnoevropske države. Res je, da obstaja v celoti med Zapadom in Vzhodom praktično ravnotežje glede vojaške moči, zaradi katerega ne eden in ne drugi ne moreta tvegati vojne — vsaj dokler vodi politiko pamet — toda v tem razburljivem vzdušju hladne vojne se lahko zgodi, da morda kdaj kdo v nervoznosti ali ošabnosti pritisne na tisti usodni gumb... kar nas pa 'Bog varuj.
vlada hudo pomanjkanje učiteljev ne le na Koroškem, ampak po vsej Avstriji, kljub temu pa so mesta gojencev na učiteljiščih povsod polno zasedena. Znamenje, da si absolventi poiščejo raje druge, bolje plačane službe. Vzrok za slabo poslovanje u-prave je tudi v tem, da je uprava postala »pribežališče grešnikov«, to je takih, ki drugje niso mogli priti pod streho zaradi pomanjakanja strokovnih sposobnosti, do-čim je za sprejem v upravo najvažnejša strankarska članska knjižica in potem gre ne le po znanju, ampak tudi po proporcu.
Manj »črnih Mercedesov«?
Tudi število uradnih voženj in uradnih avtomobilov bi naj bilo znižano in za uradne avtomobile nameravajo uvesti posebne spoznavne tablice, da bi tako preprečili zlorabo za zasebne vožnje. Toda znani »črna Mercedesi«, v katerih se vozijo — brez razlike — »črni« in »rdeči« strankarski funkcionarji, so po svoji znamki in barvi itak že sedaj zadosti dobro spoznavni. Zato je zelo dvomljivo, da bi novi ukrep na sedanjem'stanju kaj prida spremenil.
Vsekakor pa izgloda, tla ima sedaj 69-letni kancler resne namene, pred svojim odstopom izvesti vsaj nekaj varčevalnih ukrepov. Doslej jih ni, ker se je zavedal, da bi si s tem nakopal jezo vesoljne in praktično vsemogočne birokracije, na katero je pri svojem delu končno bil navezan, zato je to grenko pilulo prihranil za konec. Brez dvoma bi mu pa vsak vidnejši varčevalni ukrqp prinesel simpatije najširših plasti. To bi pa bilo zanj, tudi po opustitvi vladnih poslov, najboljše priporočilo pri ljudstvu za — prihodnje volitve državnega predsednika.
Nov, mlad mož v Washingtonu
Oči vsega sveta so bile minuli teden uprte v Washington, kjer je novoizvoljeni ameriški državni predsednik John F. Kennedy prevzel svojo dolžnost. S tem je postal ne le krmar usode Združenih držav, ampak tudi voditelj zapadnega bloka, demokratične svobode, ki že vsa povojna lota bojuje »hladno vojno« ‘s komunističnim blokom na vzhodu. V zadnjih dveh letih je v mednarodni politiki bila iniciativa v rokah Vzhoda, kajti predsedniku Eisenhotvcrju je čas potekal in njegova vlada nikakor ni mogla delati dolgoročnih političnih načrtov ter prevzemati obveznosti preko svoje poslovne dobe. Vendar pa je treba predsedniku Eisenhovverju in njegovim sodelavcem, posebno prerano umrlemu zunanjemu ministru Dullesu priznati, da so v odločilnih trenutkih, kadar je komunistični Vzhod postal preveč predrzen, znali biti do skrajnosti odločni. To velja tako za berlinsko krizo, kot za korejsko vojno, za sueško afero in sovjetske poskuse usidrati se na Bližnjem vzhodu. Ameriška vlada si ni pustila trgati iz rok velikih kosov svobodnega sveta. Sovjetska zveza je brez-obzirno razbila lansko »vrhunsko konferenco« »v 'Parizu, potem ko je videla, da ne bo mogla od zapada izsiVti nobenih pomembnih koncesij. Kljub temu pa je sovjetska politika žela znatne uspehe, posebno pri mladih afriških in azijskih narodih, predvsem, ker je znala izkoristiti sleherno notranjo težavo v zapadnem taboru, pa tudi nerodnosti zapadnih politikov. In obojih ni bilo malo. S prevzemom oblasti po novem, mladem predsedniku v Združenih državah bo za Sovjete postalo marsikaj mnogo teže, kajti vse kaže, da je doba ameriškega omahovanja v zunanji politiki mimo. Zato poskuša sovjetska politika izkoristiti 'še zadnje dni »medvladja«, da si pri-dobi kak pedenj tal več.
Kaos v Laosu
Glavno bojišče hladne vojne je bilo minuli teden v Laosu, kjer se bore vladne čete s komunističnimi partizani, ki jih podpirajo sovjetska letala. Komunistične čete so pridrle iz provinc, ki meje na Kitajsko, na osrednjo planjavo Laosa ter ogrožajo tako kraljevsko prestolnico Luang Prabang kot tudi upravno glavno mesto Vientianne. Po nujnih nasvetih Velike Britanije in Francije doslej Združene države še niso posegle direktno v boje v Laosu, ker obe evropski zaveznici Združenih držav ne 'želita kake nove džungelske vojne v Jugovzhodni Aziji. Menita, da je treba najprej poskusiti s pogajanji doseči ustavitev sovražnosti, potem pa kako diplomatično rešitev, ki bi bila kolikor toliko sprejemljiva za obe plati. Očividno je, da bi sovjetska vlada rada pobasala Laos in tako odstranila to »nevtralno blazino«, ki jo loči od povsem za-padno usmerjenega Siama. Se razume, da bi — spričo neposredne meje s komunističnim taborom — prozapadna odločnost Siama kaj kmalu splahnila, kar bi pa zopet imelo težke posledice za celotni vojaško politični obrambni sistem na Daljnem vzhodu. Obe strani v tem konfliktu upata, da je »General Čas« njun zaveznik, toda za koga v resnici dela čas pa je danes težko reči. Vsekakor bo Laos izmed prvih vprašanj mednarodne politike, kjer bo moral novi ameriški predsednik nekaj ukreniti. Čeprav so težave, ki ga čakajo, velike, je treba na drugi strani upoštevati položaj v vzhodnem bloku samem, ki kljub zunanji enotnosti kaže precejšnje, le slabo pokrite razpoke.
»Generalna spoved« v Moskvi
Skoro ob istem času, ko so v VVashing-tontt »upeljevali« novega predsednika v »Belo hišo«, so v Moskvi končali 'zasedanje Vrhovnega sovjeta. Ta veliki zbor komunističnih odličnikov se le redko sestaja, kajti vse tekoče posle vodi predsedstvo, ki ga sestavlja manjše število še mogočnejših osebnosti. Moskovski žbor se je moral ba-viti s kmetijstvom, kot smo že poročali v prejšnji številki. Pa ostri kritiki, nekaki generalni spovedi komunističnega vzorca, v kateri so prišli na dan vsi veliki in mali grehi komunističnega kmetijstva, je bil v zaključnem poročilu potegnjen obračun, ki je pravcata bilanca polomije. Ugotovili so, da kmetijstvo ni izpolnilo predpisanih proizvodnih načrtov in da so pridelki žitaric zaostali daleč za pričakovanjem. Število živine se od leta do leta zmanjšuje, namesto da bi se povečevalo. 'Prav poseb-
Pri nas na Koroškem pa je 'bila minuli teden
letna skupščina kmetijske zbornice, na kateri je bil sprejet proračun za leto 1961. Le-ta predvideva redne izdatke v višini 5,2 milijona šil., izredne pa v znesku 1,2 milijona šil. Vse kaže, da namerava Kmetijska zbornica nadaljevati svojo politiko 'favoriziranja severnega dela dežele, glede južnega pa ima razumevanje kvečjemu za okraj VVolfsberg. Da takozvano dvojezično ozemlje le ne bo pozabljeno, pa namerava v Dobrli vesi graditi nemško gospodinjsko šolo, potem ko za obe slovenski gospodinjski šoli ni prispevala niti gro-
ša, kljub temu da zavzema strokovno šolstvo eno izmed glavnih nalog Zbornice ter tudi znaten del njenega proračuna, in da morajo tudi slovenski kmetje plačevati vse obvezne dajatve za Zbornico. V glavnem bo pa stroške za novo šolo pokrila koroška deželna vlada, ki je po koalicijskem sklepu odobrila za ta namen dva milijona šilingov iz 10-milijonskega »plebiscitnega darila« spodn j ekološkemu prebivalstvu s strani zvezne vlade. Proti takemu zapostavljanju je protestiral slovenski svetnik dr. Martin Zwkter. Sicer pa je bil proračun Sprejet _ tudi v širši koalicijski slogi, s samo enim nasprotmim glasom.
SLOVENCI
dama La p,a metu
,,Sa:a“ Je prsn&hala izhajali
V	Gorici je prenehal izhajati tednik „So£a”, ki se je v povojni dobi vneto zavzemal za „napredne” ideje med goriškimi Slovenci in je, podobno kot drugi listi te smeri med slovenskimi manjšinami zagovarjal „vključitev” v »napredne stranke” večinskega naroda, in sicer v Italijansko socialistično stranko pod vodstvom Pietra Nennija, ki je ozko povezana s komunisti.
V	svojem poslovilnem uvodniku pravi „$oča” sama, da so ustavitev izhajanja narekovale »potrebe in razni drugi razlogi”. Ob stalnem izlroljšava-nju političnih in gospodarskih stikov med Italijo in Jugoslavijo gre vzporedno hiranje levičarskih političnih organizacij in javnih glasil pri slovenski manjšini v Italiji. Tako je bila razpuščena samostojna levičarska politična organizacija v Gorici, ukinjena je bila goriška izdaja »Primorskega dnevnika”, v Trstu pa je lani nekega večera bil na vsem lepem ustavljen istosmerni dnevnik v italijanščini »Corrierc di Trieste”. »Katoliški glas” meni: »Ukinitev »Soče” je nov člen v tej verigi. Prav gotovo tudi ne zadnji, kar nam bo brez dvoma pokazala bodočnost!”
Temeljni kamen za Katoliški dom v Gorici
V	nedeljo, dne 8. januarja, na praznik sv. Družine je ob navzočnosti številnih slovenskih rojakov iz mesta in okolice bil položen temeljni kamen za novi slovenski katoliški dom z veliko moderno dvorano v Gorici. O pripravah smo že poročali v našem listu. V začetku ie spregovoril predsednik pripravljalnega odbora prof. dr. Anton Kacin, ki ie ugotovil, da je novi dom rodila žgoča potreba po ognjišču v Gorici, omogočili so ga pa velikodušni darovi zavednih goriškilr rojakov. Dejal je: »Pred 30 leti je na Primorskem cvetelo kulturno življenje, imeli smo lastne domove ne samo v Gorici, temveč tudi po vaseh, a nasprotniki so nam vse uničili. Sedaj pa spet vstajajo novi domovi, ki pričajo o življenjski sili in moči Slovencev. Tako vstaja tudi naša dvorana, ki bo še poznim rodovom pričala, da so tu živeli zavedni ljudje, ki so z velikimi žrtvami in odpovedmi p°' stavili ta dom”. Blagoslovitvene obrede je opravil starosta slovenskih duhovnikov na Goriškem častni kanonik msgr. Alojzij Novak. Ustanovna listina na pergamentu, ki je vzidana v temeljni kamen pravi, da naj nova stavba »služi v čast božjo in korist slovenskega naroda.”
Lepo uspel ..Slovenski dan" v Chicagu
Nad 1000 slovenskih' rojakov se je zbralo v VVoz-niakovi dvorani v Chicagu (USA), da proslavi 10-letnico ondotnih slovenskih oddaj po radiu, ki ji!> je bil začel dr. Lujo Leskovar. V 10. letiir se je »Slovenski radijski klub” uveljavil kot zbirališče slovenskih tradicij, ki druži naše rojake v tem ameriškem velemestu. Kot smo že poročali, je mesto Chicago tej lepi kulturni iniciativi dalo svoje priznanje s tem, da je proglasilo 6. november za vsakoletni »Slovenski dan”.
Pestri program proslave je obsegal pevske in godbene točke, deklamacije in ljudske plese v narodnih nošah. Vmes pa je spregovoril profesor ugledne univerze Lovola dr. Zvetina, ki je dejal, da se jc s prav posebnim veseljem odzval vabilu na proslavo. Ko je namreč pred 22 leti obiskal Ljubljano, ga je ondi kot predstavnik slovenskih viso-košolcev sprejel tedaj mladi jurist Lujo Leskovar. Po rojni pa je prišel v Chicago, se ondi naselil in začel slovenske oddaje. In za otvoritveni govor je pred 10 leti naprosil prav prof. Zvetino. Pr0-fesor na univerzi Indiana, Bogdan Novak, pa je čestital Radijskemu klubu za njegovo vztrajno narodno delo. K besedi se jc oglasil tudi državni pravdnik Fran Ferlič, ki je tudi slovenskega poko-lenja in poudaril pomen narodnega dela. Pismene čestitke so pa poslali državni guverner Kerner, senator Douglas, predsednik Banke St. Paul Frank Jankovič in mnogi drugi. O lepo uspeli prosla' ■ so poročali tudi vsi veliki čikaški listi.
Profesor V. Korošec na kongresu v Mashvi
Dr. Viktor Korošec, profesor za rimsko pravo n® univerzi v Ljubljani se jc udeležil 25. mednarod nega kongresa učenjakov za raziskovanje vzhoda (orientalistov), ki je bil letos v Moskvi, dočim jc lani bil v Monakovem. Ti kongresi zdmžujej0 učenjake vsega sveta, ki se bavijo s starodavnimi kulturami na Vzhodu. Tako obravnavajo polt’” rimske in grške zgodovine še preteklost Starejših narodov in držav, kot Asircev, Babiloncev, Egipčanov, Sumercev, Hetitov, na področju srednje Azije? ki velja za zibelko človeštva. Moskovskega kongresa se jc udeležilo 1447 učenjakov iz 58 držav, mc<' katerimi je bilo tudi 7 Avstrijcev in štirje univei zitetni profesorji iz Jugoslavije. Delo kongresa je bilo razdeljeno na več strokovnih komisij, na k8' terih je bilo obravnavanih 650 referatov. Prof. F°' rošec je v svojem referatu obravnaval pravno ureditev pri Sumercih.
Franc S. Finžpar - devetdesetletnik
V tiSini svojega doma v Ljubljani obhaja te dni 90-letnico rojstva pisatelj Fr.
S.	Finžgar, starosta slovenskih ustvarjajočih umetnikov, član Slovenske aakademije znanosti in umetnosti, predvsem pa ljubljenec svojega ljudstva. Velik umetnik, ki pa je ostal vselej skromen in preprost človek iz našega ljudstva, kateremu je posvetil vse svoje življenje.
Pred 90. leti mu je stekla zibelka v Do-slovičah v Žirovnici, v rodovini, ki je slovenskemu narodu že podarila Prešerna. Po končani srednji Soli se je odločil za du-hovSki stan. Vstopil je v ljubljansko bogoslovje. Po posvetitvi za duhovnika je šel v dušnopastirsko službo. Ta ga je zanesla v razne kraje na podeželju. Več let je bil kurat v ljubljanski prisilni delavnici, nato pa je župnikova! v Želimljah in Sori. Leta 1918 je postal župnik mestne fare Trnovo v Ljubljani.
Finžgar je začel pisateljevati že kot študent. Sodeloval je pri dijaškem listu »Domače vaje«, ki zavzema pomembno mesto v zgodovini slovenske književnosti. Preko mladinskega lista »Vrtec« je potem preši! k reviji »Dom in svet«. Dušnopastirsko delo mu je pa dalo globlji vpogled v življenje in trpljenje našega ljudstva in iz te 'bogate zakladnice je zajemal Finžgar snov za svoje realistične povesti, črtice in drame. Zgodbe kot »Na petelina«, »Strici«, »Dekla Ančka« sodijo med najpriljubljenejše ljudske povesti v slovenski književnosti, so pa tudi najplemenitejši sadovi literarnega realizma na Slovenskem. Finžgar je mojster klenega, pristnega in slikovite-Sa jezika. Tako je slovenski knjižni jezik obogatil z najboljšim, kar je moglo nudi-ti njegovo domače gorenjsko narečje.
. Finžgar pa je tudi ustvaritelj največjega epskega pripovednega dela, ki ga imamo Slovenci, namreč romana »Pod svo-
bodnim soncem«, ki je — kot kažejo statistike — najbolj brana Slovenska knjiga.
Podaril pa je slovenskemu ljudstvu tudi vrsto iger: '»Veriga«, »Divji lovec«, »'Naša kri«, »Razvalina življenja«. Kaj bi bila tudi naša koroška prosvetna društva brez tega Finžgarjevega »železnega repertoarja«? Kot v svojih pripovednih delih drži tudi v igrah Finžgar verno ogledalo neolepša-nemiu življenju in vodi ljudstvo kot duhovnik in umetnik navzgor, k pravičnosti, lepoti, dobroti in ljubezni. Zelo zaslužno delo je Finžgar opravil kol urednik Mohorjevih knjig in družinske revije »Mladika«. Desetletja je nudil slovenskemu ljudstvu najprimernejšo duševno hrano. Obenem pa je z izkušenimi nasveti in modro, pogosto očetovsko prizanesljivo roko vzgajal mlade literarne talente.
Velikemu umetniku, vzornemu duhovniku in s tč n o dobremu človeku kličemo tudi hvaležni koroški Slovenci: Se na mnoga leta!
Današnja mladina in šport
„ Mnogo pritožb slišimo dandanes na ra-cun mladine: starši se sprašujejo kaj bo ' njihovimi oitrOki, vzgojitelji s 'skrbjo gledajo v bodočnost, učiteljistvo v šolah ima težave, ker učenci nimajo ne volje, ne smi-da za učenje. Ne velja sicer to za Vso mla-(,1n°, ker gotov odstotek se vendarle .zave-i ®vojc naloge in v polni meri vrši svoje c Znositi, itoda večina je zašla na stranpot prevzel jo je materializem, ki 'je ena naj-'tčjih rak-ran današnje dobe. Današnja "tladina hoče živeti komodno, vsak napor h je odveč, da ne govorimo o tveganih po-1 'jgih. Hoče se le izživljati in uživati na 'V| Uln drugih. Talko je na vseh področjih 1 oveškega udejstvovanja in tako je tudi v Športu	J	J
Zmotno je mnenje onih, ki zatrjujejo, da je vsega tega kriv šport. Vse zablode sodobne mladine z vračajo na šport, češ, saj se ne briga 'za drugega kakor za šport, govori vedno samo o športu, o rezultatih zadnjih tekem, skratka: smisel njihovega življenja naj bi bil samo šport. Toda, če pogledamo nekoliko za kullise teh mlladih »športnikov«, se nam pa pokaže popolnoma drugačna Slika. iNe smemo namreč misliti, da je vsak mlad fant, vsako mlado dekle že športnik, če se navdušuje za razne tekme (zlasti nogometne, hokej na ledu) ter 'se jih nedeljo za nedeljo udeležuje kot gledalec, zraven pa kritizira posamezne igralce, sodnika in se celo poslužuje raznih psovk in drugih sredstev, ki mlademu člo-
veku gotovo niso v čast. Takih »športnikov« imamo dandanes stoinstotisoče na svetu, 'kajti v mnogih pokrajinah in pri gotovih tekmah je do StotisOč gledalcev. Res je sicer, da potrebujejo športni klubi denar in tega jim prinesejo v glavnem gledalci z vstopnino, toda na drugi strani je tudi res, da ni namen športa polniti klubske blagajne, temveč pridobiti čimveč mladine, ter jo telesno vzgajati na športnih igriščih, skrbeti za njihovo zdravje, spretnost itd. potom najrazličnejših športov in telesnih vaj. Kaj nam pomagajo polni stadioni gledalcev, v areni pa se bori na primer samo 22 mladih fantov v nogometu.
V tem pogledu so bile razmere na tele-snovzgojnem polju pred prvo svetovno vojno .neprimerno boljše kakor so dandanes in celo v izrednem idealizmu tedanje mladine lahko govorimo, šport sicer tedaj še ni bil toliko razširjen kakor dandanes, toda izredno močne so bile telovadne orga-nizacije. Poleg vsake telovadbe so imela telovadna društva v svojem programu še redovne in proste vaje ter večji del lahkoatletskih disciplin im nekaj težke atletike. Program je bil torej zelo obširen pri teh društvih in izbira tolikšna, da se je vsak mlad fant tdlesno vsestransko in temeljito predelal. In še nekaj ne smomo prezreti pri tedanji mladini, ki se je bavilla s telesni-' mi vajami: reda, discipline in idealizma. To so trije činitelji, ki so današnlji mladini tuji in se jih otepa kjerkoli le more. 'Kjer ni reda, discipline, idealizma, tam ne smemo pričakovati uspehov, nasprotno: tam je Vsako resno delo nemogoče. In ker je prišla današnja mladina z omenjenimi činitelji navzkriž, zato gre raje med gledalce na tribune, kjer debatira, kritizira, kriči. To je na žalost »športno« udejstvovanje večina današnje mladine.
Pred nedavnim sem zasledil v švicarskem »Športu« članek o gorskih turah, kjer se pisec pritožuje čez tamkajšnjo mladino, da je postala mehikužna in da je ni dobiti za težje in tvegane športne podvige. Za gorske ture se ne briga, ker jo 'popelje žična vzpenjača na vrh im tudi smučarskih tur se izogiblje, ker se ji zde prenaporne, ampak se rajši poslužu žične vzpenjače, nazaj se pa lepo pelje v prijetnem smuku navzdol.
Tudi v ameriških listih smo pred leti čiiali, podatke vojaških oblasti o mladini, češ, da je velik del za vojaško službo ne-slposOben, ker je telesno enostavno prešibek. Velja prav isto kakor drugod: polne tribune gledalcev, v areni pa le par športnikov. Jasno je, da si med gledalci na tribunah ne krepijo naše mišice, temveč se kvečjemu živci prekomerno napenjajo.
Pa kaj bi gledali drugod po svetu, ko imamo tu isti problem. Pri zadnjih hokej tekmah v Celovcu je bilo 'po 5000 gledalcev. Lepo število, kar je zlasti iza prireditelja izredne važnosti, kajti vzdrževanje umetnega drsališča stane velike vsote. To-
da na drugi strani se vprašajmo: Koliko femed teh gledalcev se drsa ali še 'bolje: Koliko izmed nj ih goji hokej-igro? Če bi napravili 'tozadevno statistiko, bi bila verjetno porazna. Talko je na žalost v športu, tako je s športom po vsem svetu. Marsikdo se trka na svoja prša rekoč: jaz sem športnik. Toda vse njegovo udejstvovanje v športu obstoji v gledanju raznih športnih tekem, v navijanju za svoje moštvo, v debatiranju, kritiziranju. In tako je tudi tu. Če bi se vsaj polovica gledalcev hokej-igre resno bavilla z drsanjem in hokejem na ledu, 'potem bi imeli v Cdlovcu najmatnj pet takih moštev kot je KAC in tudi ne bi potrebovali — Kanadčanov, proti katerim osebno nič nimamo, saj so simpatični fantje, pač pa bi si želeli več zdravega aktivnega športnega duha v širših plasteh naše mladine.
Ivo Kermavner
Življenje leta 2000
Opis življenja v letu 2000 po ugotovit-ivah odbora za zunanjo politiko v ameriškem senatu, je takole:
»Človek iz leta 2000 sedi v delovni sobi. 'Na mizici zraven naslanjača stoji plastična skodelica s kavo, ki je prav tako sintetična — nadomestek. Bere pismo, ki ga je prejel z raketno pošto. Oddano je bilo v tisoče kilometrov oddaljenem mestu komaj dve uri poprej.
Zunaj sije sonce na sinjem nebu, ki je kljub pozni jeseni jasno že nekaj tednov, ker Jjudje uravnavajo podnebje in vreme. Kdaj pa kdaj pogleda človek na televizor, ki mu posreduje oddaje z vseh koncev zemeljske oble. Oddaje omogočajo sateliti, ki krožijo okoli našega planeta.
Tega človeka ni vzgajal živi učitelj, temveč elektronski možgani, ki ne morejo dati napačnega odgovora.
Poleg sintetične kave 'bo človek leta 2000 užival tudi umetni čaj in kakao, umetni gumi bo z uspehom tekmoval z naravnim. Umetna vlakna bodo izpodrinila na svetovnem trgu volno in bombaž, še prej pa lan.
Leta 2000 bo na našem planetu 6 milijard 500 milijonov ljudi, če se 'bo človeštvo množilo v sedanjem zagonu.
Prva kolegialnost
Poslednji avstroogrski cesar Karel L je rad hodil na lov. Ko je bil še nadvojvoda, se je nekoč oddaljil od spremstva in na slepo taval po gozdu.
Spremljevalci so ga takoj pričeli iskati in vprašali tudi nekega potepuha, če je videl takšnega in takšnega človeka v gozdu. Potepuh jih je napotil na desno, čeprav je videl, da je Karel odšel na levo, potem pa stekel za cesarjem, ga prijel za rokav in dejal: '»Poslušaj, kolega, glej da izgineš — policija ti je že za petamil«
FRAN ERJAVEC:	304
koroški Slovenci
(IH. del)
Mnogo težji pa je bil položaj v Španiji, kjer je Vla-• a a 'Popolna notranja anarhija in kjer se niti slabotna 111 koruptna vlada niti gveriljci niso hoteli podrejati angleškemu vodstvu, temveč je vsak ravnal po svoji glavi 11 ma svojo pest, pri tem so pa vendarle vsi povzročali jancoskim okupatorjem hude preglavice in velike izgu-i(C| ^Cr S° Pa Kver'ljc' večkrat bolj sličili razbojniškim 11° Farn’ ki so izsiljevale in napadale tudi bogatejše do-k' .ne, so Španci sami cel6 organizirali protigvenilo, 1 J*: sodelovala s Francozi. Na ta način je postal tudi Ptotufrancoski odpor nemogoč brez izdatne angleške po-IM* 1 * * * V Nobenega dvoma pa ne more biti, da bi bil Na-C<>n sam hitro zlomil ves protifrancoski odjror, alko j 1 St' po schonbrunnskem miru sam napotil v špani-('0£im je bil njegov brat, novi španski kralj Jožef S^1 posel čisto nesposoben. Napoleon je sicer pošiljal j °J1111 generalom v Španijo podrobna navodila za njih !)(')Vl|lanje> a ker je premalo poznal dejanske okoliščine, s J,la ta pogosto sploh neizvedljiva in je potem to lil 'U> •ie P<>ve^evalo vseobčo anarhijo, kajti tudi časti-, epnj francoski generali, ljubosumni drug na druge-S° ravnali vsak na svojo pest, kakor jim je osebno 1 najholj prijalo.
je mogel potem tudi VVellington večkrat pošali ih potolči razne francoske generale. In da bi bila zmeš-J va se večja, so tudi številni dezerterji iz francoske t(>] angleške redne armade stvorili neštete razbojniške stJ>e: ki so na eni strani napadale vse vprek, na drugi po'Ul1 Pa (ieinoralizirale skrajno slabo preskrbovano in ^sein polotoku raztreseno francosko armado. sj. *tak dovolj šibek francoski položaj na Pirenej-oi polotoku se je prav vidno 'poslabšal zlasti se 1.
1811, ko je začel Napoleon pripravljati svoj pohod na Rusijo in ,je v ta namen odpoklical iz Španije precejšnji del svojih najboljših čet. Tako je VVellington že poleti '1. 1812 lahko vsaj začasno zasedel celo Madrid. Res je, tla so v tem prerivanju dosegli tudi razni francoski generali mnoge vidne uspehe, toda VVellingtonu je vendarle uspelo trdno se držati na Portugalskem in vezati s tem na vsem polotoku močne francoske sile. Seveda je pa predstavljal Pirenejski polotok ves ta čas le čisto postransko bojišče, ki je ostajalo skoro brez vpliva na razvoj odločilnih dogodkov v ostali Evropi in se je tudi končna usoda Španije ter Portugalske odločala šele pozimi 1. 1812—13 v — Rusiji.
še neprimerno bedj 'konfuzno se je pa razvaljalo vprašanje celinske zapore. Na eni strani je bila Anglija navzlic svojemu obdadovanjn morij in očrtanim prerivanjem na Pirenejskem polotoku čisto nespoisobna ogrožati francosko armado na evropski celimi, a ma drugi strani tudi Napdleon navzlic gospodova-nlju večinii Evrope mi bil zmožen Svoijega najbolj žilavega in najbolj nevarnega nasprotnika prijeti na 'njegovih lastnih tleh 'ter ga Iprisilki na kolena. Ravno zato je igrala v vseh teh letih zlasti tudi gospodarska vojna vprav vodilno vlogo. Toda naljizanimivejša značilnost te čudne 'blokade je bila ta, da je nobena stran mii vodila z vojaških vidikov, temveč s čisto merkantilističnih, kajti Napoleon mi nlilti 'mislil ma to, da bi Anglijo izstradal in zadušil inljeno proizvodnjo, a tudi Anglija je napenjala vse svoje sile, 'da bi iprdko nevtralcev ali s pomočjo tihotapstva prodajala Francijii čim največ svojega blaga, ki bi ga mogla ona rabiti. Vsled tega pomorska blokada mi služila Anglija za to, da bi strla ali vsaj Oslabila francosko vojaško silo, 'temveč 'zgolj iza to, da bi čim najbolj obogatela.
Napoleon .pa 'si je delal iste utvare kakor že pred njim i-ovolucicmarji, namreč, da bo z nepredušno zaporo evflposlkih trgov zrušil angleško gospodarstvo, temelječe na krecMtnii organizaciji in na izvozu, ter 'izzval bankrot angleškega gospodarstva, brezposelnost, revolucijo in
končno lka|pitulacijo. Ako Ibi mogel in hotel izvajati načelo res najstrožje doslednosti, bi bil pri tem morda tudi res mislpel, toda tudi pri njem so igrali tedaj še vladajoči merlkanitiliistličmii razlogi tako važno vlogo, da ni bil dosleden v nobenem pogledu, zaradi česar je potem tudi taka metpopolna 'blokada Obema 'strankama pač 'povzročala Občutne gospodarske težkoče, mi pa mogla odločati o usodi Evrope.
Spričo svojega obvladovanja morij je Anglija Franciji
1 ali ko ugrabila vse prekomorske trge, pri tem pa ji je
celo sama rada še nadalje vse prodajala in od nje kupo-
vala, a ko ji je skušal Napoleon 'popolnoma zapretli
njena evropska tržišča, je uporabljala vsa sredstva, da svoje blago Evropi, vključno Franciji, naravnost vsili.
V Evropi je zavisela učinkovitost blokade predvsem od trdnosti celinske zapore. Prve čase je bila ta še dokaj popolna, a kmalu so se ji začele bolj ali manj prikrito izmuzavaloi mnoge države druga za drugo, predvsem seveda 'tiste, katerih Francija ni držala zased eni h s svojimi armadami. Celo v sami Holandija je Napoleonov brat Ludovik pač proglasil bratove ulkaze, mi se pa hotel niti on ravnati po njih in so premnoge ladje z obojestranskimi dovolili še nadalje prevažale tovore med obema državama (angleškim dokom na Malti je tedaj dobavljala les slovenska tvrdka Adamič z Reke). Kjer so pa hoteli vzdrževati vsaj na videz nekoliko strožje nadzorstvo, so pa blago pač 'tihotapili v vprav ogromnih množinah in skoro |po vsej Evropi so bila raztresena velika Itrgov-ska središča, ki iso ipotem zalagala z vtihotapljenim blagom (zlastli ikolonialmim) cele dežele, tako da je dbsegel angleški izvoz v Evropo in iz Evrope 1. 1810 skoro enak obseg kot 1. 1805. Velik padec je doživela ta trgovina le
1.	1808, Iko je bila celinska zapora izredno stroga, kar nam pa tudi dokazuje, da bi bila lahko res 'učinkovita, če bi Se izvajala Strogo dn došledno. Na splošno je pa Anglija 'Vsaj prva leta premagovala celinsko zaporo dokaj lahko, Itako da so se angleški publicisti naravnost norčevali iz 'nje.
(Dalje prihodnjič)
DOBRLA VES (Pregled farnega življenja)
Marsikdo si je že misli1!, da smo zasipali v 'Dobrli vesi, ko se že tako dolgo nismo oglasili. Zato imamo danes cel koš novic. Že aprila lanskega leta so poslali prevzv. g. škof še enega kaplana, g. Mirita Brum-nika, mil. g. proštu v pomoč, nam pa v veselje. 'Novi g. kaplan se je Itaj hitro vživel pri nas. Radi ga imamo, saj je prinesel mnogo vesele razgibanosti v našo farno življenje. Sedaj imamo v Sinči vesi vsako nedeljo redno bogoslužje in tudi večkrat med tednom sv. mašo.
Za materinski dan so mladina in otroci presenetili naše matere z dvema igrama.
17. julija so obhajali v naši farni cerkvi preč. g. Martin Hotimic svojo prvo sv. mašo. Ob tej priliki so prvič naši zvonovi zapeli na električni pogon. Mil. g. proštu se lepo zahvaljujemo za to napravo, ker tako bolje slišimo zvenenje.
Večja mladina je napravila krasen izlet na Peco, kjer so preč. g. kaplan Skuk darovali sv. mašo.
Ministranti so šli s kaplanom Brumni-kom za en teden na planine, kjer so doživeli mnogo veselja.
Žegnanja po podružnicah in pri fari smo brez večjega napora preživeli.
S prvim septembrom so nas zapustili g. kaplan Sikuk in se 'podali za prefekta k našim dijakom v Celovec, kamor so ji jih klicali prevzv. g. škof. G. kaplanu Skuku še sedaj iskren Bog plačaj za milosti, ki so nam jih delili, za vSe veselje, ki smo ga vživali ob njih, za vso skrb, ki smo jo tako lepo čutili. — In pripeljali so se novi g. kaplan, preč. g. JOže Adamič iz bližnjega Šmihela. šmihelčani so se dolgo jokali, mi pa smo se veselili, šmihelčani, četudi ste zelo modri, pa najmodrejši niste! Novega kaplana smo vzljubili bolj kot to sam čuti. Posebno pa nas razveseljuje njegov krasen glas, kadar odmeva po naši prostorni cerkvi. Zelo smo mu hvaležni, da tako rad prepeva z mladino in otroki.
V začetku novembra smo pokopali Pintarjevega očeta, Rudolfa Rutarja, ki ga je Bog poklical po dolgi in težki bolezni k sebi. Rajni je bil dolga leta cerkveni ključar in je vedno nesebično skrbel za cerkev. Bog naj mu povrne!
Za Miklavževo so nam g. kaplan Ada-
Naše prireditve
n nas naMmkem
mič pripravili lopo uro v farni dvorani z igrico »Miklavž prihaja«.
Božične praznike smo družinsko lepo praznovali v naši prekrasni proštnijski pre-stolici. Še mraza ni bilo hudega.
Na praznik sv. Treh kraljev pa nas je mladina zelo prijetno presenetila z lepo božično igro »Lija«, ki jo je z velikim trudom in veseljem naštudiral g. kaplan Adamič. Farna dvorana je bila polna. Dekleta so res prikazala, kaj vse znajo. — Ta dan smo praznovali tudi sedemdesetletni rojstni dan in god. mil. g. prošta, še enkrat jim kličemo: »Na mnoga leta!«
V nedeljo, 15. januarja, so igrali fantje in dekleta še božično igro »Vrnitev«, ki je zelo dobro uspela. Našo mladina moramo res pohvaliti. Res izborno ste igrali, stari in novinci! Naifčil je igro g. kaplan Brum-nik, ki pa je moral v posteljo, ker se je tako zelo prehladil na motorju, ko mora Skoro vsak dan v Sinčo ves in se tudi zelo trudi za naše bolnike. Želimo mu skorajšnje okrevanje! G. kaplan, v vaših letih motor ni več za zdravje!
še nekaj bi skoro pozabil. Mežnarja nimamo in ne mežnarice. Mil. g. prošt so zato sklicali cel zbor sodelavcev. Za okras oltarjev skrbi pridna Rozka iz Kokij, cerkev pa zelo lepo snaži neumorna Mici, uro navija in ofer pobira naš točni Peter, zvonove nam poganja električni tok, ki mu daje povelja električna ura; kar je pri oltarju in v zakristiji opravka, pa naredita oba 'gg. kaplana.
iNa pust vas že sedaj vse vabimo. Menda pripravlja farna mladina dve igri, ki sta baje tako luštni, da se boste morali prav premagati, da se ne boste smejali ves post. Le pridite, boste pa videli!
Samo pest novic sem pograbil iz koša. Pa drugič še. Na svindenje!
Malo naokoli pod Peco
Zdaj pa pojdem malo naokoli, k prijateljem in znancem pogledat. Imam jih dovolj od Cedrovcev do Podpece. Radoveden sem, kako se imajo, kako se glihajo. Ne Čujem nič novic in ne berem jih iz »Tednika« — ne iz Spodnjega kraja, ne s Pliberka, ne izpod Pece do Libuč. Kakor, da bi tam ne bilo rojstev, ne smrti ne ohceti
—	nič. Včasih še v našem listu kdo malo začivka, pa to mi ne pove veliko. Če »rogači« malo roge stegujejo, kakor polž svoje, ali če »pivka« pivka, da je potem »slabo vreme« — da, to so že posebne novice, toda zame je to premalo. Hočem zvedeti kaj več.
Rekel sem sam pri sebi: »Pa pojdem, da vidim, ali dremljejo, ali spijo. Pa to delajo zajci...« Zato pa, hej, klobuk na glavo, palico v roke pa hajd po svetu!
Od Drave do Pliberka je menda strašno slaba pot; pa jo nekako popravljajo, sem čul praviti. No, od veselja, da bo nekoč cesta boljša, bom že kar danes laže hodil. Saj smo hodili tod že davno, ko se nam še sanjalo ni, da bi kdo v Podjuni ceste popravljal.
Ko pridem v Pliberk, se začudim kar na glas, ko je trg in so ceste vse tako lepo asfaltirane. Že v prvi trgovini sem zvedel, da se je to zgodilo od veselja, da je minulo že 40 let po plebiscitu, še bolj se čudim, da že za 10-letnico niso naredili kaj tako lepega.
V mestu »Pliberci«, ki so ga prej kdaj Nemci imenovali »das windische Bauern-nest« — še kar dobro po naše »mamvajo«
—	le kdor hoče — pa saj jaz znam tri »Šprahe« slovensko, nemško, pa pismeno. Pismeni Šprahi pravijo nekateri, ki so seveda malo »začukani«, da je komunistična: Moj Bog, so 'ljudje trapasti!
Razveselilo me je, da v trgovinah govorijo prodajalke in prodajalci tudi slovensko. So pač vsi slovenskih staršev, drugače bi gotovo ne znali. Je pa tudi par takih, Slovencev seveda, ki ti na domače naročilo le nemško postrežejo. Sam pri sebi pa sem rekel: »Tebi pa že ne bom nosil svojega trdo prisluženega denarja«!
Proti Libučam je pa res lepa cesta. Pred
tukaj kar preveč. Veliko Nemcev ste že pokopali!«
»Oh oče, Nemcev ne veliko, le po nemško jih veliko pokopljejo, takih, ki nemško še pridno znali niso — potem pa jim postavijo še kamne in križe s nemškim napisom — ja, ali ne veste, da je naš britof »Dreisprachiges Gebiet?« — nemški, latinski pa slovenski...
»Mati, ali je to vsem prav?« jo vprašam.
»O ne; tudi meni se zdi krivično; — vsa dolga leta so naše ljudi po domače pokopavali, zakaj vnašajo sedaj novosti, ki jih treba ni. Še v šoli, v krščanskem nauku, le nemško poučujej'o. Saj pri nas je
GLOBASNICA
Katoliško prosvetno društvo v Globasnici, skupno z gosti iz št. Vida, vabi na
PESTRO PRIREDITEV
s šaljivimi prizori ter nastopi moškega in mešanega zbora, v nedeljo, dne 29. januarja 1961 ob pol 3. uri popoldne pri šoštarju.
ŠT. LENART PRI 7 STUDENCIH
Farna mladina iz Sel priredi veseloigro
»TROJČKI«
v nedeljo, dne 29. januarja ob 7. uri zvečer pri Kerschbaumerju v Radni vesi. Med odmori ljudski plesi v narodnih nošah.
BISTRICA NA ZILJI
Farna mladina iz Sel uprizori veseloigro
»TROJČKI«
v nedeljo, dne 29. januarja, ob 2. uri popoldne v Nežmanovi dvorani na Bistrici. 'Med odmori ljudski plesi v nar. nošah.
Kulturno društvo v Celovcu priredi v nedeljo,
dne 5. februarja veseloigro
fJlutnpaui/afrabutod''
v Kolpingovi dvorani v Celovcu.
Začetek ob 5. uri popoldne.
Po igri prosta zabava s plesom.
Vsi prisrčno vabljeni I
leti je bila luknja pri luknji, posebno, kar je je bilo v pliberški občini. Zdaj pa hodiš kot po podu — kar zarajal bi grede. Zato sem prvega, ki me je srečal, vprašal, kako se je to moglo zgoditi... 'Pravil mi je, kako pametnega župana, da imajo, da je znal iz »Plebiszitspende« ustvariti nekaj tako koristnega. Vse priznanje in pohvala mu! sem še jaz pridjal, ko sva se razšla. Sam pa sem premišljeval: »Velik je mož v očeh ljudstva, ki skrbi za njih blagor«.
iPri vojaških barakah sem pa raje vstran pogledal. Vojaščine sem do grla sit. Dosti mi je dala po grbi v zadnji vojni; pobrala mi je toliko mojih .ljudi iz družine in soseščine. Zdi se mi pa, da so ljudje na to »zver« že kar prehitro pozabili. Pozabili so na Andreje in Azeje, TeVžeje in Tičeje, na Franceje in Tonče. 'Bog jim daj dobro, nam pa mir. Boga moramo prositi, da se ne povrne kdaj strahota, ki jo je napravila Hitlerjeva »gajžla«.
Oho saj sem že pri libuškem britofu. »Bog in sveti križ — in večni mir vsem rajnim!«
Veliko novih in svežih grobov je zraslo, odkar sem zadnjič stopal na tej božji njivi, In napisi na kamnih me presenetijo — kot, da stojim med grobovi v Annabichl-mi. In tam, glej čudo — zadnjič sem čital »Bog jim daj večni pokoj« — zdaj čitam »Auf Wiedersehen«. — Kako se vse hitro spreminja: človek, značaj, miselnost, govorica, beseda, napis — vse trohni, gnije — le duh bo živel naprej, živi v večnosti, kjer daje odgovor za svoje življenje, značaj, misel, besedo, ravnanje — dajal bo odgovor v besedi, ki mu jo je Stvarnik, kot pečat božje volje vtisnil na jezik in dušo — po materi.
Če Čudno, da med temi tujimi napisi stojijo te mogočne, prastare lipe prednikov.
Ko tako premišljujem, v bolesti med trohnečimi, se približa stara mamica z malo deklico. Gotovo sem ji zelo tuj, ko me pozdravi dober dan in me vpraša:
»Ali iščete kak poseben grob, oče?«
»Ah, mati, pravim, posebnih grobov je
samo par Nemcev. Za tiste pa še po »pod-farah« naredijo nemške pridige. Meni se približno tako zdi, kot v »nacejevi dobi«, ko so nam tujci ali tujcu prodani domačini nalepili napise: »iKarntner, sprieh deutsdh!«
Tedaj se pa deklica oglasi:
»Svavenje je skurnu!«
Mati jo je v hudi volji z roko po ustih in vzdihnila je: »Sola, šola! Ta nam otroke kazi!«
S tihim, a težkim vzdihom sva se razšla. Z tožnim pogledom sem se še v slovo dotaknil križev »Rodbin in Družin«, »Tukaj počivajočih« in v Ubogi, pravice oropani, blagoslovljeni slovenski zemlji čakajočih vstajenja — obdan od skrivnosti trohnobe sem napravil križ na čelu in stopil na asfaltirano cesto. Korak pa sem obrnil, ko sem na križpbtu zagledal kole s kažipoti — ne, wegweiserje, — zastonj sem iskal slovenskega napisa na občinski tabli na vogalu hiše — obrnil sem korak nazaj, kajti umrli sta moji najljubši prijateljici, in trohnita —: pravica in tradicija. Kaj naj še iščem pod Peco?
Č e d r o v c
naše srede Jožefa Lausegger — Primžeki-nja. Precej časa je 'bolehala in se vdana v voljo N jega, ki ji je dal dočakati tako lepo starost, pripravljala na odhod v večnost.
Vsak dan in ob vsakem vremenu je prišla v cerkev k sv. maši, dokler je ni bolezen priklenila na posteljo. Bila je več let vodnica živega rožnega venca in z veliko vnemo širila apostolat molitve po naši fari.
Sedaj pa še nekaj veselega. Več let je bil Verlič Matko v službi pri Podnarju in Serajniku v Podnu. Zato nič novega, če se je fant, ki mu je tekla zibelka med lepimi vinskimi goricami na zelenem Štajerskem zagledal v koroško slovensko dekle, in Her-to Lausegger, po domače Dušnjakovo, popeljal 5. januarja 1961 pred poročni oltar. Ohcet je bila na nevestinem domu pri našem cerkvenem ključarju Dušnjaku v ožjem krogu domače družine.
Velika je razdalja med Slovenjim Plaj-berkom in St. Petrom pri Mariboru. Toda srci, ki sta ustvarjeni za skupno življenje, (Dalje na 5. strani)
SLOVENJI PLAJBERK (Žalostne in vesele novice iz farnega življenja)
Zadnje dni v adventu, v času, ko se verno ljudstvo pripravlja na veliki praznik miru in ljubezni, smrt ni imela počitka. Potrkala je vrata Žvercerjeve hiše v Podnu in dobri ter skrbni materi Neži Ogris pretrgala nit življenja. Lepo pripravljena s tolažili sv. vere je zapustila svoje ji nad vse drage otroke.
Se ob odprtem grobu Žvercerjeve matere je dospela vest, da se je poslovila iz
Beli tedni
Prevleke za odeje iz Moiino 53.90 Platnene prevleke za odeje 74.— Odeje, od	92.—
pri
tm. DAS HAUS DER GUTEN OUAUTAT =
KIAGENFURT VOLKERMARKTERPIATZ1
I I t. J» - *o
Ujnigov Pefer odgovarja Minci
Na prijazno pismo v prejšnji številki se je naš zmiešovu. Koka maleštra pa bi bova. Vi-
podjunski znanec popotni Peter koj pomujal z odgovorom.
Draga M inča!
Čudnu dvaru sa mi zdi, da si mi šri-bova. Pa še zasmiluv sm sa ti! 'Pugvaj, pu-gvaj! Zasmiluv sa še 'knism k’da komu, drgeče sa mi pa t’k zdi, da un stiste Tvajc moke ne bo kruha. Ti ste je ži riesn, da sm še ledk-fraj, mi je pa zmirm š’tk naj-bol pasovu. Moti su mi zmierm riekali, Petr koj lopu som 'bodi, Čekor 'boš meav čistu cveiku skrbi. Sti sa mi, da Tjeabe peti oj e kne diši cvejku. Bi roda, da bi jas kup nosuv, Ti bi pa dvama tiste paudje kmihova. Vieš, jas pa najroiši tisti moštej kor tam pupijem, kir ga dubim. Tiste sa ži kne štotm, da bi moka pa toke reči za nudlne kup nosuv. Bi sa mi jo vse kup
diš je pa kak stak bvakr, ku glih cua pridem, ku gospudija nudlne s kotvu vubi, pva sa jih pa t’k uajiem, da kor som stu-jim!
Pva pa še nekej! Lidi so zagnoli, da sm jas rentnik. Ti si pa gvišnu tiste čuva, sa ti je pa zdupodvu, da bi vliekva, pa frava bova. Vieš Minca, sta rieč je pa št’k, si sa že movu prečuva! Jaz sm koj renti, pa kor rentnik. Vieš renti je pa koj t’k titl one miti... Pva pa duo via,e če še Guotovnik mak seje? Zdaj lidi vse 'bol soričnce puroj-taju. Če bi jais Tjabe pa mak iskov, bi sa mora rfkol kne našva. Vseglih sa mi dvaru zdi, da si mi šribova zatuo Ti bom pa še jas vkrotkem šribov k’k sa mi je gudivu pre da sm zot duomu prišuv.
Pa brez zamire — 'Petr.
Trd je boj!
Nekdo je zapisal: »Življenje je boj!« In prav je imel; saj vidimo, da 'človek, v vsakdanjem življenju neusmiljeno bije svojega partnerja v življenjski areni. Premagati, nadkriliti podvreči nasprotnika, je cilj tega tekmovanja in v tej borbi ni mesta za razumevanje, obzirnost ali usmiljenje. Ko opazujemo to brezobzirno borbo za obstanek, se nam skoraj z!di, da je prav povedal oni modrijan iz starega veka, ko je rekel, da je človek človeku volk.
Jaz - bog
Tak je človek, Iki hoče biti prost vseh vezi 'božje postave in bratu ne prizna dosto-janstiva, katerega mu daje njegova bogo-podobnost. Njemu je najvišji zakon samoljubje in osebna korist. Samega sebe postavlja na oltar lin sebe časti po božje. Neki modrijan je to oboževanje samega sebe imenoval »sacro egoismo«, kar bi mogli prevesti »jaz-bog«.
Kdor ipa priznava Toga ljubezni za svojega postavodajalca, ta bo tudi zapoved, da ljubi tudi tistega, ki ga preganja, brez pridržka sprejel. Držal se bo pravila v odnosu do nasprotnika, kakor je zapisal veliki Avguštin: »Zmoto sovražim, a onega, ki je v zmoti ljubim.« Prav v tem je vsa vzvišenost poslanstva krščanskega človeka in v tem se on tudi razlikuje od otrok tega sveta.
Izpolnjevanje te božje postave seveda ni tako enostavno, kot bi mislili. Neštetokrat zahteva pravega junaštva. iPri tem gre največkrat za premagovanje samega sebe. Saj se upirajo vsa čustva lin naravni odpor je silovit, ko je treba žailivou in krivičnemu podati odpuščajočo roko, ki bi najraje krepko udarila. Toda če bi poslušal svoja čustva, bi bil povsem podoben onim, ki ne poznajo evangelija in jih Gospod imenuje otroke tega sveta.
V
Zaradi sebe sem propadel
Da je zares težko postati zmagovalec nad samim seboj, nam priča zgodba velikega Napoleona. Pred njim je trepetala vsa Evropa in kraljevske krone so se pred njim klanjale v bojazni za svoj obstoj. Na njegovo besedo so vojne trume brez upora kle smrti nasproti in ni ga bilo človeka, ki bi se drznil reči: »Ne delaš prav.« še celo nad papežem v Rimu, ki ga je pokaral radii njegove oblastnosti, se je spozabil.
'Pa se je zgodilo, da ga je sreča na vojnih pohodih zapustila. Njegova slava in moč je naglo splahnela. Z visokega cesarskega prestola je bil pahnjen v zapore na otoku Elbi. Tamkaj je v samoti in zapuščenosti šdl vase in mnogo razmišljal o svoji usodi. Sam je priznal, kje je bila usodna napaka njegovega življenja: »Mogoč:en sem bil, premagal sem vse sovražnike, da so trepetali in klečeplazili pred menoj. Le onega nisem zmagal, edino njemu nisem bil kos in ta me je uničil: to sem bil jaz sam. Ko bi bil v sebi znal premagati pohlep in napuh, bi bil najveČji vojskovodja zgodovine. Tako pa sem propadel ob samem sebi.«
Druge zmagati je težko, a sebe premaga-** je še mnogo tdžjel
SLa mladina La fLKa&nela

Razpis literarnih nagrad
V počastitev petintridesetletnice smrti sloveskega pesnika Srečka Kosovela razpisuje uredništvo literarnega glasila MLADJE šest nagrad za tri najboljše črtice s prosto temo — in tri najboljše pesmi, in sicer dve 1. nagradi, vsaka po 300.— šilingov, dve 2. nagradi, vsaka po 200,— šilingov, dve 3. nagradi, vsaka po 100.— šilingov.
Pogoji:
1.	Pri natečaju lahko sodeluje vsak Slovenec in Slovenka do 25. leta starosti. Člani ocenjevalnega odbora so izključeni. Upoštevali bomo tudi starost pisca, zato naj bo navedena.
2.	Poslani teksti morajo biti originalni in sodobni in še niso smeli biti nikjer objavljeni!
3.	Vsa dela je treba vposlati najkasneje do 27. maja 1961 na naslov: »Literarni natečaj Mladje«, Klagenfurt 1, Postfach 307, Karaten, Austria.
4.	Spisi morajo biti podpisani s šifro, torej ne s pravilnim imenom. Pravilna imena z naslovi morajo ostati tajna, do-
kler žirija ne bo določila nagrajenih del. Zato morajo biti navedena v priloženi zaprti kuverti, na katere zunanji strani mora biti označena ista šifra, s katero je podpisan spis. Te kuverte bo ocenjevalni odbor odprl šele potem, ko bodo nagrajena dela že določena — in sicer 26. junija 1961. Nagrade bomo poslali na osebne naslove nagrajencev.
5.	Nagrajena dela postanejo last lista Mladje in bodo objavljena v naslednjih številkah. O izidu razpisa bomo poročali tudi v časopisih. Nenagrajena dela ostanejo tajna in jih bomo na željo avtorjem vrnili — z navedbo vzroka, zakaj so izpadla. V okviru možnosti bomo objavili tudi nenagrajena dela!
6.	Vsi teksti morajo biti pisani s strojem!
7.	Žirijo tvori posebni odbor s peterimi člani.
Sodelovali naj bi posebno študentje. Predvsem vabimo slovenske gimnazijce, učiteljiščnike in kresovce!
PISMO FANTOM:
O dekliškem srcu
Po enomesečnem odmoru vam zopet pišem pismo z željo, da bi vam bilo v veliko oporo in pojasnitev vaših odnosov do samega sebe in do deklet. V dosedanjih pismih sem vam govoril o vaših bojih in preizkušnjah in skušal prikazati vso pogubnost lahkomiselnega igračkanja s dogajanji v vaši najgloblji notranjosti. Prav po moško odkrito sem vam govoril o vprašanjih spolnosti in vam kazal smer, 'kakor nam jo je pokazal sam Gospod, ki je blagroval »nje, Ki so čistega srca ...«
Pošten fant
Upam, da smem trditi, da se fant, 'ki je z vnemo sledil našim razmišljam jem in v katerem je še treba poštenja, ne bo nikdar padel tako nizko in bi začel grešno znanje z dekletom, katero pravi, da ljubi. Od tega početja bi ga še posebno odvračalo spoštovanje dekliškega dušnega doživljanja. Zlasti bi ga morala ustrašiti pred vsako lahko-mišljenostjo misel na usodne posledice, katerim se s takim početjem izpostavi dekle.
O 'posebnosti dekliške narave sem že v enem izmed pisem govoril. Kakor hitro si je znal fant osvojiti dekle in si pridobiti njeno naklonjenost, potem ga ta zaradi prevladujoče čustvenosti vzljubi z vsem srcem, brez pridržka. 'So tudi izjeme — saj
Jlci h&s na UocoSUetn
se dobe tudi lahkOživke, katerim laska, da jim fantje dvorijo, igrajo se z njihovimi čustvi; se prevzetno postavljajo in izbirajo — dokler ne dObe izbirka ali celo obsedijo. — Vam, fantje, pa govorim le o poltenih dekletih, ki so iskrene, poštene, kakor je večina naše ženske mladine. Saj takoj razločiš, dragi fant, lovačo, če nisi pijan od strasti!
Dekliško srce
Pri nepokvarjenem dekletu je njena čutnost v večji harmoniji z duševnostjo kot pri moškem. Tu ne prevladuje strast z ždijo po užitkih, ampak duševno nagnjenje, ki teži za združenjem duš in src. Cesto se do bolesti zaplete z mislimi in željami v ljubljenega, pripravljena je, storiti zanj vse in mu žrtvovati vse. Kako daleč gredo v svojih žrtvah, je že skoraj bolj podobno romanu kot pa resničnemu doživetju. Stvarnik sam je v dekliško srce položil tako močno nagnjenje, da jo privede preko težav in pomislekov, ker v zakonu bo njej pripadla težja naloga ...
Pri tej naklonjenosti in predanosti dekleta fantu nima nagon in strast skoro nobene vloge. Dčkle je srečna, da je našla viteza, ki jo povede Skozi življenje, jo o-sreči z materinstvom in ji bo močna opora, ob kateri se bo dvignilo tudi njeno lastno življenje. In čim bolj je njen fant moško odločen, fantovsko prešeren in v podvigih drzen, tembolj predano se ga oklepa.
(Nadaljevanje s 4. strani) ne moti in se najdeta. Čeprav to stane včasih tudi žrtve. Želimo, da bi utripali vajini srci v globoki zavesti, da bi se vera in govorica, ki vaju je mamica učila, globoko v vajini duši zasadila.
Pri nas smo zadnje čase že kar navajeni, če nista ženin ali nevesta čisto naša — mislim reči. oba iz naše fare. In največkrat nanese tako kot poje pesem: Ne bom se ninžila na visoke gore, bom rajši šla v do-bnco, kjer so gladke cestč.
Vendar vsi 'ljudje nismo istega mnenja, to je dobro vedel tudi naš gostilničar Bun-drov Peter. Ko je tako imel več let pri-bko opazovati bratovo ženo Micijo, je pač uvidel, da mora izhajati iz dobro vzgoje-ne družine, ker je zvesta žena, skrbna gospodinja in dobra mati svojim otrokom. 2ato je tudi on potrkal na ista vrata v Klinji vesi ipri Hanjžu, kot pred leti brat Pepan, in poprosil za roko 'hčerke Rozije. ^a se je nevesta že dalj Časa na ta trenutek Pripravljala nam je dokaz to, da ni hotelo biti konca z nošnjo bale in so nas 'že kar dči bolele od 'predolgega gledanja skozi ubito, ker zunaj stati je pač bilo malo pre-rurzlo. Vesela ohcet je bila na ženinovem domu z precej številnimi gosti, za katere Jo dobro skrbela ženinovam mama s svo-jirni hčerkami. Upamo, da se bo mlada bir-
tinja dobro vživela v naše razmere, saj kot slišimo, je že malo navajena takega posla in bo 'Z svojo iskreno prijaznostjo znala zadovoljiti svoje goste. Prav posebno pa želimo, da bi bila vedno vedrega obraza in veselega srca, ko se bo mož Peter vračal z dela k svoji družini. Naj nikoli ne pozabi, da je ie zaradi njega zapustila svoje starše in lepo Velihjo ves.
LOČE
(Dobrodošel obisk iz Sel) iMinulo nedeljo nas je povabila nam že dobro znana mladina iz Sel v Pušnikovo dvorano. Poznali smo selske igralce dose-daj le iz resnih iger in jim bili hvaležni za vsak obisk v veliki dvorani pri frančiškanih v 'Beljaku in v Ločah. Tokrat pa so nam pripeljali s svojimi »Trojčki« zvrhan koš veselja in razvedrila, da smo se res iz srca nasmejali ob nenehnih zapleti j aj ib in zamenjavah, zadregah in presenečenjih ter neštetih zankah, v katere se je zapletla 'laž in se nazadnje srečno izmotala. Veseli smeh 'in navdušeno ploskanje je nagradilo igralce za njihov trud in lepo podajanje vesele igre. Kljub majhnemu odru so nam fantje in dekleta v narodnih nošah zara-jali še nekaj starih 'ljudskih rajev, ki so izraz (poštenega veselja brzdane mlade moči in lepe harmonije.
Prevarano dekle
Dekle s čistim srcem ne more imeti me-njane, nizkotne ljubezni! Če se torej vendarle zgodi, da se lahkomiselno pusti zlorabiti, je to zaradi tega, ker tisti, ki ga ljubi, tako hoče, ne da bi ji to pripravljalo srečo in še užitek. Ravno nasprotno! Občutljivejša dekliška duša se takoj čuti ponižano in prevarano za duhovno ljubezen. Z drugimi besedami: dekleta, ki padejo in ma katere javnost — dostikrat hinavsko — nameče celo grmado kamenja, so največkrat žrtev srca, ki je v slepi ljubezni šlo za fantom na prepovedano 'pot, pri čemer glavni deldž moralne krivde pade na brezvestnega zapeljivca.
Če kje, je tu očitno, da greh nikoli ne osrečuje. 'Kako grenek je njegov sad! Dekle se v svoji sramoti čuti kot na dnu življenja in ta temni prepad osvetljuje kakor blisk spoznanje, da je postala žrtev pohote tistega, od katerega je pričakovala samo lepo in dobro. Že zori spoznanje, da je njen oboževani fant bolj ljubil sebe kakor njo, bolj svojo naslado kot njeno neomadeže-vano čast in poštenje. Proč so sanje o krepkem vitezu, ki ji bo nekoč v oporo, o močnem fantu, ki ni znal brzdati, premagati svojo strast. Že gine spoštovanje in, čeprav
c?£ lUmskeija sneta
Demonstracije zaradi fiSma „Lebensborn„
V	Nemčiji so bile pred 'kratkim svojevrstne demonstracije. Vodili so jih nekdanji nacistični gorečniki, ki ne morejo pozabiti časov, ki so strahovali ljudi v lastni domovini in v zavojevanih deželah.
Nemško filmsko podjetje je pred kratkim izdelalo film »Lebensborn«. Ta Film je namreč prav v živo zadel nacistično miselnost, 'ki se je v najbolj grobi obliki pokazala v tem, da so v nacistični Nemčiji 'že obstojali zavodi, kjer bi »gojili čisto raso«, podobno, kot v živinoreji. V filmu je prikazano, kako so se razni gorečniki podvrgli najrazličnejšim zdravniškim pregledom in kontrolam, da bi vzredili najpopolnejšo raso nordijskega porekla.
Pretekli teden so film začeli predvajati v raznih mestih Nemčije. To pa nekaterim ne 'bilo po voljni in so zato organizirali na mnogih krajih sovražne akcije proti predvajanju filma. Kot poročajo časopisi je prišlo doslej do večjih nasprotstev v Kielu, Hamelnu in v Hagenu.
V	Kielu so neznanci razbili oglasna okna, in odstranili vse reklamne slike tega filma. Pravtako je bilo tudi v Hamelnu. V Hagenu v Westfaliji pa je neka organizacija, ki si je nadela nalogo, da hrani interese nekdanjih SS-pripadnikov (H1AG), naznanila, da se bo organizirano udeležila prve predastave tega filma, nakar je lastnik ki-no-dvoranc zahteval policijsko zaščito.
Nemška policija se medtem že bavi z zadevo; računajp pa, da bo sličnih sovražnosti prišlo tudi v drugih mestih. Pač znamenje, da je v Nemčiji še mnogo '»'potuhnjenih« nacistov, ki 'čakajo na lepše čase ...
Film bodo v najkrajšem času predvajali v nad 100 nemških kino-dvoranah, čeprav je gornja organizacija protestirala tudi pri nemški vladi. Po državni cenzuri je film ocenjen z oceno: dovoljen za starejše od 18 let. Režiral ga je Werner Klinger, glavni vlogi pa igrata Maria Perschey in Joa-chim Hansen.
Mtadun pUaUlfctn
In —
razpoke so se zajezile, se praznine zopet napolnile, blede role žiro zarudele, tihe nade v srcih zaživele, plahe strune v pesmih zazvenele.
Vera v moč peruti je razpela, veja rodu je ozelenela, ptičica zapela nam v pomlad je, ker zdaj piše — mlado še — pero Dijaški list in Kres in Mladje.
Bog naj votli misli, čustva in per6 mladih vseh z umetniško roko — tla ne zajde s pota — „v gnezdo gadje” — ker besetla naša naš zaklad je in rodila nam bo žlahtno sadje
M. H.
je srce še navezano nanj, že vstaja stena, ki ju bo ločila. Nad vse pa strašno kriči: po-gažen, oskrunjen cvet sil
Nezvestoba fanta
Dragi fantje! Ali si morete mosliti večjega preloma, kakor je med lepimi sanjami o rožnati sreči in dejanskim stanjem, ki ga je povzročila fantova 'brezvestnost!
Je pa davi slanca padla, na zelene travnike, je vso travco pomorila, vse te žlahtne rožice!
Joj, kakšno razočaranje! Pridobila ni ničesar, zgubila pa vse in edino, kar ustvarja iepo in sončno mladost. Srce je prazno, sreče ni in mir je odbežal iz srca. Slutnje in neznani strah pred posledicami ji stiska srce. »Kaj, če je tako daleč z menoj?«
In tedaj se zgodi tako rado, da se njen ljubljeni fant sedaj, ko je obral cvetje, prične sumljivo odtegovati, še je polno sladkih besed, toda že tujega srca. Hudobija, ki je kipela v njem, je našla nasičenje... Posrkal je med iz cvetlice, podoben metulju že išče drugo ...
Takrat privre iz dna prevaranega srca divja jeza na zapeljivca in črn obup, ki zagrne mlado dušo. Potoki solza in izbruhi prekletstva. Nekatere tdi nesrečnih vodi po nahujših preizkušnjah vera nazaj, a marsikatera se vsa strta preda valovom življenja do tragičnega konca ...
Dragi fantje! Ob tolikih razvalinah, ki jih more povzročiti fantovska razbrzdanost v dekliški duši, razmišljajte mnogo in bodite močni vitezi!
S svinčnikom v roki.
B B
Da, s svinčnikom v rolki ibomo letos gospodarili. Marsikdo že sedi pri računih in .se ozira 'V minulo leto, vslklajuje prejemke in izdatke, obračunava Stroške, primer j a obračun s proračunom ter 'kritično ■motri in razlaga razlike med njimi.
Vsalka gospodinja :se mora ukvarjati z računovodskimi posli, ker ji sicer ni mogoče umno gospodinjiti. Toda velika večina gospodinj opravlja svoja računovodska opravila brez papirja in svinčnika. Vse izračunava enostavno na pamet po podatkih, ki jih ima v spominu.
■Ker pa je človekov spomin žal nepopoln, je razumljivo, da taksno računovodstvo ne more biti porok za točne podatke in za gospodarno uporabo prejemkov. Zato, vidite, je,tudi v gospodinjstvu potrebno knji-■govodstvo. To naj pomaga družini pri računovodskem delu, pri razpolaganju z dohodki oziroma prejemki in pri smotrnem nabavljanju potrebnih dobrin.
Vsak izdatek je treba pravočasno predvidevati in poskrbeti, da ga poravnamo z ■ustreznim prejemkom. Vsak nepreviden izdatek nas lahko spravi v veliko zadrego, ker vnese, če nimamo prihrankov, nered v naše gospodinjstvo. Zato izhajamo v svojem proračunu vedno 'le iz pričakovanih im izrednih dohodkov. Preko lastnih do-
hodkov trajno ni mogoče iti nekaznovan, ker moramo tudi posojilla vračati iz lastnih dohodkov.
'Proračun izdelamo vnaprej za vse leto, nato pa sestavljamo na podlagi tega sproti mesečne proračune. Vpisujemo pa samo ■tiste dohodke, za katere upravičeno računamo, da jih bomo v določenem obdobju res tudi imeli.
Tudi stroški, predvideni za določeno obdobje, morajo biti stvarni. To se pravi, da morajo biti res potrebni in smejo znašati le toliko, kolikor lahko poravnamo s svojimi dohodlki. Pri tam je vsekakor treba upoštevati, da morajo imeti nujnejši prednost pred manj nujnimi, manj potrebnimi.
Izpolnjevanje proračuna je treba seveda nadzorovati, Iker se sicer prav lahko zgodi, da ga prekoračimo. Vselej moramo paziti zlasti na stroške, ki se pojavljajo redno vsak mesec, kakor n. pr. za letni oddih, za nabavo ozimnice, Obutve, Obleke itd. Prav tako moramo pravočasno misliti na kritje raznih velikih nabav trajnega pomena, na primer pohištva, kajti take nabave zahtevajo navadno dolgočasno zbiranje sredstev.
Vse za imenovane namene potrebne izdatke izbiramo v svojem gospodinjskem knjigovodstvu, ki bo >{x> obsegu in natančnosti verjetno v vsakem gospodinjstvu drugačno. 'Pri vseh pa bo obsegalo pregled dnevnih izdatkov ter mesečnih in letnih pregledov izdatkov in dohodkov. Časovna stiska, v kateri gospodinja posluje, zahteva, da se vse njeno 'knjigovodsko delo skrči na najmanjšo mero.
Položaj na lesnem trgu
Izvozne količine igličastega rezanega lesa, obdelanega gradbenega lesa in listnatega rezanega lesa so le nekoliko večje od lanskih; ikoličine brzojavnih drogov in gozdnih palic so ostale iste; jamski les in koli so pa dosegli komaj polovico lanske količine, hlodov listnatega drevja pa smo izvozili lani za okrogflo 60.000 kubičnih metrov manj 'kot prejšnje leto.
Vse leto je zavladalo na lesnem trgu izrecno pomanjkanje, ki je povzročilo delo-
Poučna in zanimiva knjiga:
„Hygiene des Schweines“
Živinozdravnik M. Marolt, ki živi v Spitalo na Dravi, Villacher Strasse 24, je izdal v samozaložbi knjigo »Hygiene des Schweines«. Knjiga ni zanimiva le za strokovnjaka, ampak na razumljiv način posreduje tudi laiku vse potrebno za uspešno rejo prašičev.
Sistematičnost knjige, njena preglednost, enostavnost jezika in poudarjanje važnih elementov z mastnim tiskom, razumljiva razlaga strokovnih izrazov posebno odlikuje to knjigo in njeno vrednost še poveča. Opaziti je, da pisec ni le izkušen poznavalec snovi, ki jo obdeluje, ampak,
Tržno poročilo: tg.i.isei
Na Koroškem živinskem trgu je opaziti lahno dviganje ccn za klavno živino. Ta pojav pripisujejo večjemu zanimanju ita-lijanskih kupcev, a vkljub temu je bilo izvoženih pretekli teden v Italijo samo 72 glav goveje živine, pretežno volov. Kupci se zanimajo predvsem za kvalitetno živino. Za ndko izbrano skupino lepih volov so plačali najvišjo ceno 12.50 šil. za kg žive teže. Za ostale vole in bike so plačevali kg 'žive teže od 11.— do največ 12.— šil. Zahteve kupcev po kvalitetni živini so vedno večje.
Krave stanejo slej ko prej od 7.— do 9.— šil. kg žive teže. To teh trenutno niti ni velikega povpraševanja. V Italijo jih sploh zelo težko prodajajo.
Dobre pitane telice so dosegle posamič do 11.— šil. za kg 'žive teže. Na Dunaj je bilo poslanih 51 reagentov.
Ponudba prašičev za zakol na Koroškem spet raste. Iz Južne Koroške so poslali 100 prašičev na Dunaj in v Wiener Neustadt. Na kmetijah plačujejo za kg žive teže 11.50 do 12.— šilingov.
Ponudba telet za zakol je pa sploh slaba. To pa ne moti, ker tudi velikega povpraševanja po njih ni. Na kmetijah plačujejo živa teleta od 13.— do 14.— šil. kilogram.
Za žive oddojke zahtevajo na celovškem trgu od 16.50 do 19.— šil. (za kg).
da zna svoje znanje tudi poljudno posredovati bralcu.
V	prvem oddelku, ki ima naslov »Zakaj redimo prašiče?«, pojasnjuje bralcu, da je moč doseči najboljše uspehe v prašičereji le, ako upoštevamo naravni način življenja prašičev tudi v domačem hlevu.
'V drugem oddelku obravnava 'bolezni prašičev. Temu poglavju posveča celih 100 strani. Kdor jih skrbno prebere, si bo lahko prihranil marsikak šiling, ker bo spozna1! načine preprečevanja bolezni.
V	tretjem Oddelku se bavi z zastruplje-nji in pove, kako ta preprečujemo in zdravimo.
Četrti oddelek obsega spet 100 strani in se bavi s pogoji uspešne prašičereje.
Končno vsebuje knjiga tudi še nekaj besed o klanju, konzerviranju, in uporabi mesa sploh. Na zadnjih straneh pa je še abecedni .seznam, ki olajša iskanje zaželenih podatkov.
Knjiga služi strokovnjaku in laiku enako dobro, ker vsebuje številne strokovne nasvete. Ker je lahko čitljiva, jo moremo prebirati ob zimskih večerih in si na lahek način pridobivati znanje. Tudi učitelji in učenci kmetijskih šol bodo s to knjigo zadovoljni. Knjiga je svojega denarja vredna1; stane broširana 70.—, vezana pa 85.— šilingov. iNaročite jo lahko pri ži-vinozdravniku M. Maroltu v Spitalu na Dravi, Villacher Strasse 24.
ma močne pojave nazadovanja v dobavi Okroglega ilesa. Posledica tega je bil vedno močnejši konkurenčni boj na trgu z neobdelanim 'lesom, v teku katerega so cene poskočile kar občutno; Ob koncu leta je bilo zaznamovati 10 do 15 odstotkov višje povprečne cene, kot so bile ob 'začetku leta.
Zaradi še vedno trajajoče konjunkture je oskrba z okroglim lesom ile delno zagotovljena in se položaj verjetno ne bo dosti izboljšal, četudi bodo sedaj, ko je dovolj snega, pričeli s polno paro voziti les v do-'lino. Položaj na lesnem trgu bo ostal napet, povpraševanje po lesu pa je še vedno živahno.
Posebno kočljiva je po vsem videzu oskrba industrije papirja, (katere lesne zaloge so se skrčile kot še nikoli doslej. Na podlagi sporazuma med industrijo papirja in konferenco predsednikov kmetijskih zbornic v Avstriji naj bi znašala najmanjša zaloga papirnic polovico letne potrošnje; zaloga pa se je v zadnjem času skrčila tako, da so papirnice preskrbljene z lesom le še za kake tri do štiri mesece. Ta položaj povzroča seveda večje 'povpraševanje in delen uvoz lesa iz vzhodnih držav ter poskus zavreti pomanjkanje z višjimi cenami in prepovedjo izvoza.
Baje je industrija papirja pri ministrstvu za trgovino že predložila dallekosežne predloge, kot n. pr. zadržanje pogodbeno predvidenih izvoznih kontingentov neobdelanega lesa do srede leta 1961, odklonitev Vseh izrednih kontingentov neobdelanega lesa za izvoz, med temi tudi bukovih C plohov iz Koroške južno od Drave in omejitev izvoza igličastega rezanega lesa na 'količino ,ki sme doseči največ 3 milijone kubičnih metrov.
Minister za trgovino zaenkrat tem zahtevam še ni ugodil, temveč priporočal pogajanja med industrijo papirja in konferenco predsednikov kmetijskih 'zbornic. Izdelali naj bi generallni načrt za oskrbo industrije z brusnim lesom.
Zaenkrat moramo počakati, čc bo do takih pogajanj prišlo.
Sočivje nam gre vse bolj v slast
V Avstriji pojemo sedaj več sočivja kot smo ga pojedli pred vojno. Povprečno se je povečala potrošnja v avstrijskih gospodinjstvih tako, da pride sedaj na leto na osebo 62 kg sočivja Do leta 1938, ko še nismo dosti vedeli o vitaminih, je prišlo na probivalca vkljub temu že 57,8 kg. Vrtnarji v Avstriji so spričo takega naraščanja pdtrošnje sočivja lahko zadovoljni. V nekaterih drugih evropskih državah, tako na primer v Nemčiji, je bila potrošnja po 1945 manjša kot pred vojno. Povprečna potrošnja je padla tam od 51,9 kg na pre-
Enotna cena za dieselovo olje
Potem, ko je parlament sklenil zvišanje davka na pogonslka sredstva za motorna vozila, je bilo pričakovati, da bodo to povišanje, povečano še z dobičkom, 'ki ga imajo trgovci od Škarij med kupno in prodajno ceno in prometnim davkom, zvalili na dosedanje cene v raznih conah. To pa so preprečili in v povprečju dosegli celo pocenitev, posebno v zapadnih pokrajinah.
Enotna cena za vso državo znaša 2 šilinga 30 grošev in odgovarja dosedanji uradni ceni cone I, to je cone najnižje cene. Nasproti dosedanji ceni cone IV, ki je znašala 2 šilinga 50, pomeni to pocenitev za celih 20 grošev, na Koroškem za 10 grošev. V bodoče bo morala nositi večje stroške pre-
voza trgovina z mineralnimi olji in jih ne bo smela zvaliti na potrošnike.
Razen tega opozarjajo, da predstavlja nova enotna cena dieselovega olja za vso državo najvišjo uradno dovoljeno ceno. Kot znano, so v preteklih letih deloma prodajali dieselovo olje iz konkurenčnih potreb pod uradno ceno.
Dohodki, ki jih prinaša državi davek na mineralna olja, služijo izgradnji in popravljanju cest. Ker kmetje ne trošijo pogonskih’ sredstev za svoja poljska vozila na cestah, so zastopniki kmetijstva ponovno zaprosili za davka proste kontingente pogonskih sredstev. Žal pa zaradi skrajno pičlega proračuna doslej tej želji ni bilo mogoče ugoditi.
bivalca pred vojno, na 47,4 kg. Največ sočivja pojedo v vsej Evropi najbrž Francozi, kajti v Franciji odpade na leto na prebivalca 135,7 kg sočivja. Francozom sledijo v tem pogledu Italijani, od katerih poje na leto vsak 91,1 kg zelenjave, tem pa sledijo Švicarji pri katerih pride na prebivalca v letu 74,2 kg sočivja.
Tržni izvedenci ugotavljajo, da so se potrošniške navade v preteklih letih močno spremenile. Na zelenjadnih trgih v doglednem času ne bomo poznali več sezon, kajti •pet najvažnejših vrst sočivja — glavnato solato, cvetačo, kumarice, paradižnike in čebulo — bomo imeli vse leto na razpolago in jo bomo lahko 'kupovali. Strokovnjaki tudi predvidevajo, da vrtnarji v srednji Evropi lahko vkljub gospodarskim združitvam držav in močnejšemu uvozu iz južnih držav, ki bo (temu sledil, z zaupanjem gledajo v bodočnost. Bližnji trg bo imel povsod še vedno tako velik pomen, da se bo tudi še pod slabšimi saditvenimi pogoji izplačalo gojiti 'sočivje; treba se bo le prilagoditi gotovim spremembam na tem popri-šču. Pri tem se bo domači trg še vedno lahko okoriščal z višjimi zaihtevami potrošnikov po svežem in mehkem sočivju, kar bo usposabljalo proizvajalca, da z raznimi vrstami zelenjave in načinom, 'kako bo svoje pridelke pripravljal za trg, tekmuje z inozemstvom.
Šoferski kotiček
aHBHHBannaBMBaBHHBBiHBHBaB
Promet zahteva red in disciplino
(Nadaljevanje in konec)
Med novimi znaki prepovedi je 'posebno važen znak, ki opozarja, da je treba 'počakati, če prihajajo vozila nasproti. Ta znak je okrogla tabla z rdečim robom in na belem polju narisanima dvema pokončnima puščicama; leva je črne barve, desna pa rdeče barve; leva je obrnjena s konico navzdol, rdeča pa navzgor. To pomeni, da mora vozač, ki vozi v smeri rdeče puščice, počakati toliko časa dokler mu prihajajo nasproti druga vozila.
V glavnih obrisih smo posredovali določila novega cestnoprometnega reda, ki predvideva za kršenje zakonitih določil občutne denarne kazni oziroma dolgotrajen zapor. Globa lahko doseže 30.000 šilingov, zapor pa celih šest tednov. V slučaju grobega kršenja in izredne brezobzirnosti ali ponovnega kaznovanja za isti prestopek obe kazni lahko združijo. Da to lahko pri marsikaterem pomeni uničenje eksistence, mora biti vsakomur jasno in je treba imeti to vedno pred očmi. če si bomo vsi prizadevali po najboljših močeh ravnati se po pravilih, ne 'bo le manj nesreč na naših cestah, ampak bo tudi vožnja z motornimi vozili postala spet manj naporna in bo nudila vsem lepši užitek kot doslej, ko večina pešcev in kolesarjev ■sploh ni poznala pravil o prometu, vozači motornih vozil pa se tudi niso več dovolj točno ravnali po njih. Torej, tie vozite več prehitro, ne prehitevajte več lahkomiselno, pazite spet na pešce, predvsem pa — ne pijte alkoholnih pijač, če upravljate vozilo!
„13 rumenih petatov1,
Kuratorij iza varnost v prometu je izdal majhno brošurico z naslovom »13 rumenih pdčatav«, 'ki je tako za motorizirane ikot za pešce polna bogatih podatkov. Vsebuje v 'kratkih obrisih določila novega cestnoprometnega reda, iki je postal veljaven 1. januarja letošnjega leta. 'Brošurico razpečava v skupni akciji avstrijski tisk. Celotna naklada te brošurice je dosegla 1 milijon 600.000 izvodov. Tako ima vsak bralec kakega lista možnost informirati se o najvažnejših točkah novega cestnoprometnega reda.
Tudi za 'prebivalstvo našega podeželja je 'poznanje določil novega cestnoprometnega reda izredno važno in potrebno.
Nevarni robniki pločnikov
Pozor na robnike pločnikov! Ne bo odveč tudi o teh napisati nekaj vrstic, kajti marsikateremu so napravili že (precej škode. Da spravite podvozje iz reda, ni treba, da se pošteno kam zaletite. Dovolj je že čez mero temperamentno butniti ob robnik pločnika. Natančno preračunan ustroj podvozja: položaj koles na sprednji premi, torej stekanje koles (Vorspur), zaostajanje (Nachlauf) in previs (Sturtz) pridejo na omenjeni način najhitreje iz ravnovesja. Posledica tega je, da vozila ni mogoče več z lahkoto krmiliti. Vožnja s takim vozilom postane nevarna. Kolesa pričnejo radirati, če pa vleče veter od strani, vozilo s tako okvaro na podvozju sili iz smeri. Za ugotavljanje te okvare imamo mnogo pripomočkov, a menda se je najbolje obnesla optična naprava, ki pokaže in zariše nepravilnosti v ustroju podvozja. V teku četrt ure morejo s pomočjo te naprave ugotoviti, kaj ni več v redu, in mehanik takoj ve, kje mora nastaviti ključ.
Na vožnjo prav tako lahko zelo neugodno vplivajo mecentrirana kolesa. Pnevmatike, ki so nove, navadno te slabe lastnosti še nimajo. Kolesa z vulikaniziranimi in obnovljenimi pnevmatikami pa je na vsak način treba centrirati, ker sicer pričnejo vihrati pri hitri vožnji. To pa je izredno nevarno. Ge te napake ne odstranimo takoj, to vihranje tudi lahko sčasoma spravi vse podvozje v nered. Pomnite: okvare na podvozju se pofkaž.ejo na pnevmatikah, ki se neenakomerno obrabljajo!
Obiščite mojo stalno razstavo o gospodarstvu, poljedelstvu, gospodinjstvu in tehniki (prispeli novi kmetijski stroji, pralni stroji, radioaparati itd.)
JOHAN
LOMŠEK
ST. LI P S, TI H O J A, P. Dobrla ves
| . ' '
P & | & S * /\ * N & O * R * R * /\ N ^ j ^ E
Franc Sal. Finžgar:
DESETNiCA
šele poti dan, ko sta se vrnila otroka s pošte in prinesla dopisnico, ;se je raizlživel im ga celo otroški vršič mi imogel več zuno-titi. Take okrogle si je narejal, da so se ljudje ozirali v ibajto in se je pobožna Rad-gand pohujševala: Tihi teden, in si talke fruli! Primož pa se ni menil ne za ljudi ne za Radgamdo. Pred mjiim je stalo med čevljarsko šaro na mizici pisemce: »Punčka je in je vse zdravo.«
Niti na pošto ibi ne bil več poslal, da niso silili otroci. Pa so prišli z novim pismom. Primdž je utihniil, roke so se mu tresle, čevelj mu je zdrsnil izmed kolen.
'»Pridi takoj!«
Samo to je bilo vse branje.
-Ko bi bila žena videla tedaj njegov obraz, bi mu bila ojponesla: »O, ti ljuba skrb, ti!«
Mož je sinil, kakor je bil, skozi vrata. Predpasnik je vihral za njim, ko je tekel k Radgandi.
»'Lepo te prosim, pojdi in popazi na o-troke. Le, v mesto moram,« ji je zasopel kazal dopisnico.
»Kaj pa je?« je pozivodovala Radgamd.
»Ko bi vedel! Nesreča bo. No, brž, brž!«
Radgamd si je istepavala pazderje, ki se je naletelo ob kolovratu nanjo.
»Saj si dobra, nič ;se ne čedi. Brž, brž!<j
Skočil je iz hiše in tekel domov.
Ko je prišla Radgand, tki si ni mogla kaj, da Ibi potoma ne pomislila, ali, ga ni Bdg plačal za to njegovo pregrešno žvižgo, je bil Primož Strgar že opravljen.
'»Kakor ukreneš, je prav.« S tem ji je izročil gospodinjstvo ib odšel. Nič se ni menil za procesijo otrok, ki se je utrgala iz bajte za njim, hitro opešala ter se opla-šena vračala nazaj.
Strgar je hitel proti daljni postaji.
(Konec prihodnjič)
ANTON ČEHOV:
Obrekovanje
Lepolpisec Sergej Kapitonič Ahinejev je praznoval poroko svoje hčerke Natalije s profesorjem zgodovine in zemljepisa Ivanom Lošadinihom. Vse je šlo kakor po maslu. V dvorani so prepevali, igrali in plesali.
Bilo je maitanko opolnoči, ko je odšel gostitelj Ahinejev v kuhinjo pogledat, ali je za slavnostno pojedino že vse pripravljeno. Kuhinja je bila od tal do stropa polna pare, sestavljene iz vonja po pečenih goseh, racah in mnogih drugih dobrotah. Med mizami se je poslovno sukala kuharica Maria, ženska rdečih lic s prepasanitn dvojnim trebuhom.
'Maria je stopila k eni izmed klopi in previdno dvignila masten Časopisni papir. Pod njim je počival v velikansiki skledi zajeten jeseter v aspiku, pestro garniran s kaprami, majonezo in korenčkom. '»Ah!« je vzkliknil Ahinejev, ko je zgleda! jesetra. Sklonil se je in iz ust se mu je izvil glais nenamazanega kolesa. Čez nekaz časa je tlesknil s prsti in še enkrat cmoknil.
»Ha! To je bil poljub, da malo takih! S kam se pa poljubljaš, Marinška?« /je zadonel glas iz sosedne sdbe. In že se je prikazala na pragu kratko ostrižena glava pomožnega učitelja Vattijkina. »Kdo pa je pri tebi? Ah — Ah — aha ... talko ... tako ... zelo me veseli, Sergej Kapitonič! Glej no, glej — zdaj zdaj 'bo ded! In človek ga najde na samem z žensko!«
i»Saj je sploh nisem poljubil,« je zajecljal Ahinejev v zadregi. »Kaj ti pa pride na misel, osel? Saj sem samo... takole ... za-cmokal z ustnicami v pričakovanju ... mastnega grižljaja, užitka ... Ob pogledu na jesetra .. «
'»Kar govori, kdo ti verjame!« Vanjikin se je širdko zarežal in izginil za vrati.
Ahinejev je zardel. Vražja strela! je pomislil, zdaj ipdjde ta falot med ljudi in
me bo obrekoval. V vsem mestu me bo onemogočil, ta cigan grdi!
Ahinijev se je popraskal za ušesom in stopil, še zmeraj v hudi zadregi, k Pasde-quodju. »Pravkar sem bil v kuhinji, da bi pogledal, če je večerja pripravljena,« je dejal Francozu. »Vem, da radi jeste ribe. V kuhinji, dragi moj, je pripravljen jeseter, da si boste vse prste oblizali. He-he-he ... Da, mimogrede ... Skoraj bi bil pozabil... V kuhinji... hm, se je pripetila s tem jesetrom zabavna zadeva ... Pridem v kuhinjo, da bi si ogledal dobrote ... ogledujem jesetra in od zadovoljstva Ob pogledu na to pikantnost... za cmokam z Ustnicami... cmok! In v naslednjem trenutku vam pride ta butec, ta Vanjkin in pravi... hahaha ... in pravi: »Aaah ... tu se torej poljubujeta?«, Z Micko, pomislite, s kuharico! Kaj vse pride takšnemu tepcu na misel! Saj ima ta babura obraz ko razpraskana mačka. In pomislite! ... z njo naj bi se poljubljal! Komičen cepec!«
»Kdo je komičen cepec?« je vprašal Ta-rantulov in pristopil k njima.
'»No, ta Vanljkim! Pridem torej v kuhinjo .. .«
In tako naprej. Približno čez pol ure so že vsi gostje poznali zgodbo o jesetru in Vanjkiimu.
Zdaj naj pa kar pripoveduje! je pomislil Ahinjev in si pomel rdke. Kar naj pripoveduje! Komaj 'bo začel, pa mu takoj poreko: Nehaj no, butec neumni, vezati te otrObe! Saj že vse vemo!
Ahinijev se je pomiril. Toda človek nikoli ne ve, kaj ga čaka. Ahindjevu zvijača ni nič pomagala. Natanko čez teden dni, v sredo po tretji šolski uri, ko je stal sredi profesorske sobe ter na dolgo in široko govoril o pregrešnih nagnjenjih dijaka Vi-sekina, je pristopil k njemu ravnatelj in ga potegnil strah. (Dalje na 8. strani)
Čevljar Primož Strgar je potegnil kopito iz dodelanega čevlja, ko je sedla žena 'tik njega na klop. Mož jo je pomeril z očmi in videl skrb na njenem Obrazu. Snel je kneftro in se obrnil k nji.
»No, Mina, ali še ne pojdeš spat?«
»Ti,« je takoj začela in takoj nehala. Primož je ta ,ti’ predobro poznal. Takoj je vstal od čevljarske mizice, sunil nekaj škrpetov pod klop, vzel svetilko in jo prestavil na mizo. Tudi žena se je presedla k mizi.
»Le povej, Mina,« je poprosil mož in privil luč, da je bilo le na pol svetlo po sobi.
»Oh, saj sam veš,« je rekla žena, pogledala po sobi in povesila oči.
»To že; toda čemu skrb?«
»Tak poglej no!« je pokazala žena po sobi, kjer jih je ležalo devet: 'po klopeh, na peči, v zibki in še v kamrici. »Za božjo voljo, in ta bo deseti! Ali te ni strah? Mene je.«
Mož je polgledal po otrocih, ki so spali, kamor je koga vrglo. Za hipec je pomolčal, nato je rekel veselo:
»Stirah? Takele žive družbe? Strah je tam, kjer je v zakonih prazen dolgčas.«
»Že res. Toda premisli, kakšno je prerokovanje o desetem detetu. Tega me je strah!«
Mož je spet pomolčal. Za trenutek se je zamislil, kakor bi tudi njega spreletel strah. Nato je zmajal z glavo:
'»Mina, nikar! Vse to so prazne čenče in štorije, nič drugega.«
»Naj so ali naj niso. Toda še rečem in vprašam: Ali je pa treba tega tolikanj?«
»Treba ali ne treba, tega ne veš ne ti ne jaz. če boš precejala ta ,treba’, ga ne boš nikoli precedila. .Treba, treba!’ Potemtakem se ustavi pri vsakem pajku in vprašaj: Ali je treba? Pri osatu na njivi godrnjaj: Ali te je treba? Če se ti mozolj izrine na nosu, ali boš stala ves ljubi dan pred zrcalom in tuhtala, ali ga je trdba. Bolezen smo imeli, ali. jo je bilo treba? — Vsega je treba, dobrega in slabega.«
»Toliko teh drobi Jancev pa vendar ni trdba. Zlasti k bajti ne. Saj je tako, kakor bi hruško oklatil.«
Žena je Spet pogledala po hiši.
Primož 'se je pa razvnel: »Pa prav tega je treba in takihle je treba. Poglej jih no! Zapečeni so kot štruklji, trdo vzrejeni in vsako delo jim stoji k rolkam. Janez je tako popravil peto, da je veselje. Micka ti cdleže za deklo. Vsako leto bo bolje.«
»Nič ne bo bolje, ko je vsako leto eden več. Treba ga ni.«
»Pa ga je, din kakor sem rekel, prav takih je treba. Ali ti nisem pravil, da se je v nedeljo pet kmetov pulilo za našega Tončka? še danes se spopadejo zanje; za vse, samo če ibi jih hotel dati od hiše.«
Visoška kronika
26.	Dr. Ivan Tavčar
Sonce je pripekalo, in kmalu sem trpel vročino in žejo.
Bilo mc je sram, da se nisem upal pogledati okrog sebe. Ljudje, ki so se bili ■nabrali, so se pač kmalu razšli, a pričelo sc je drugo trpljenje. Pri hišah na zgornji in spodnji strani so se prikazali obra-‘d, posebno ženski, in vnelo se je klicanje °d okna do okna čez trg:
»Čigav je?« »A si videla, kaj je ukradel?« »Visoški je!« »Ne bo nič prida, če ga ima-'jo v kladi!«
Tako je lil dež teh vprašanj name, ki sem se čutil nedolžnega in ki sem torej po krivici tičal v kladi!
Ko so glave pri oknih izginile in ko se ni nihče več brigal zame, se mi je storilo niilo. Bil sem vendar napaden, pa so me kaznovali, prejkone zato, ker nisem bil Nemec! Za noben denar pa bi ne bil hotel prelivati solz; in v resnici ni prišla kaplja na moje trepalnice. Ločani ne bodo doživeli, da bi veka! Poljanec!
Kmalu nato me je zopet pretresla divja jeza in najsurovejša strast. Če bi bil grajski glavar v moji oblasti in bi bilo v moji roki orožje, bi bilo življenje tega človeka v največji nevarnosti! škripal sem, a kletev
»Kdo jim 'bo doma služil kruha? Vsem?«
»'Mina, ali si bila kdaj lačna pri meni?«
»Tega ne trdim.«
»Ali so otroci lačni?«
»Doslej še ne!«
»Tako torej. Cvrtja in pečenke nimate, to je res. Pa poglej tamle sosedove! Ves dan ti pojo: .Maina, piškotka, bonbončkov, pogače,’ in spet: ,Tega nočem, ne bom, me trebuh boli,’ Kaj pa imajo od tega? Saj jih poznaš, te gliste blede.«
»Gosposki so dn v ‘šole jih pošiljajo.«
»Naj jih le. Midva jih pa ne bova dajala šolat več, kar je prav treba. Učene in gosposke revščine je preveč danes ta dan. Naših bi se polovica že sedaj sama preživljala. Le nič ne skrbi, Mina. Tudi za deseto dete ne.«
»In če Ibi nam ti padel?«
'»Tudi ta iskulb je nepotrebna ...«
Primož se je ozrl v kot, kjer je visel Bog, in vse polne vere so bile njegove oči. Žena je umolknila in tudi mož je pomolčal. Potem je segel čez mizo po njeni roki, jo stisnili in spregovoril mehko:
»'Mina! Ali ni tako?«
Tudi žena je pogledala v kot pa rekla:
»Primož, kam naj se denem v tej gneči, ko pride čas? Poleti simo jih spravili na slamo, sedaj je premraz. To premisli.«
Primož ni bil zlepa v zadregi, sedaj pa se je popraskal za ušesi.
»O, veš kaj,« se mu je posvetilo, »v mesto bi šla! Ali ne?«
»Kaj bi stalo. Vsak večer pridodam eno uro, tudi dve, dela imam preveč; kar pojdi, prav nič se nam ne bo poznalo.«
»lin doma?«
»O, ti ljuba skrb!« se je zasmejal Primož, skočil k ženi in jo objel.
*
Naslednji teden je žena res zginila. Rano jutro jo je vzelo. Vrišou, ki je vstal med otroki brez mame, Ibi ne bil nihče kos. Primož pa je bil. Za vsakega je našel primeren opravek: Primožek je gospodaril po hlevčku. Micko je zastavil pred ognjišče, Tonček je nosil drva in vodo, Štefan in Jakec sta pestovala. Seveda je moral sam kajkrat vstati s trinožnika in skočiti na 'pomoč. če je Micka zavpila: Kuhanooo! je ^planil Primož v vežo, stisnil lonec pod pazduho, vzel vilice in so zaplesali rumeni žganci v piskru, da je bilo kaj. Nato je vzel golido in šel mlest. Tako se mu je penilo mleko, kakor bi bil deset let za planšarja. Res, take zadrege je imel, da je še na žvižgo pozabil, šele zvečer, ko so otroci posipali In je pelo njegovo 'kladivo in škripala dreta, si je zažvižgal. Toda nič kaj vesele niso bile tiste 'žvižgane pesmi in tudi glasne ne. Vse mu je šlo na dolgčas. Vsak dan je gonil po dva otroka na pošto in čim dlje je čakal, tiše je požvižgaval.
ni sedla na moj jezik, ker sem si tudi v teh bridkostih bil v svesti, da vera, kateri sem hotel ostati zvest do smrti, ne tlo-voljuje, da bi smel človek, in naj je v kladi, preklinjati. Sveti moj patron mi je tedaj vdihnil misel, da je ta klada del tiste pokore, ki jo imam delati za svojega očeta — krivoverca!
Mučil me je pot, mučila me je žeja, ker je sonce še vedno pripekalo. Kakor Zveličar na križu, sem zaječal nekolikokrat, da me žeja. Mojemu ječanju se ni odzvala živa duša!
Pa tudi tedaj ni dospelo moje trpljenje do vrha. Izpiti sem moral še zadnjo kapljo.
Prišel je mimo naš župnik, gospod Janez Kašper. Tisti, ki je bil prišel v Poljane za gospodom Karlom Ignacijem in ki se je pisal za Jagra. ‘Začudil se je in obstal na mestu moje sramote. Nekaj trenutkov me je ogledoval, a jaz bi se bil najrajši skril v zemljo, da bi me ne bil opazil moj dušni pastir!
»Glejte no, ti si, Izidor! In v kladi! — Hud trenutek je bil zame, ko sem elanes plačeval dolg, ki se je za farovž napravil pri prifarskem župniku in ko sem moral plačati silno visoke obresti, ker župljani tako počasi zbirate denar! Ali ta trenutek je hujši, Izidor! V tebi sem se zelo premotil!«
Kimal je z glavo ter odšel v Wohlgemue-tovo gostilno, kjer je imel svojega konjiča.
Po tem najbridkejšem udarcu pa mi ni izostala tolažba.
Pristopila je k meni Margareta Wulffin-gova, vsa objokana in vsa bleda. Prinesla mi je korec vode, pomešane z vinom, da sem si ugasil žejo. Nato mi je s predpasnikom obrisala obraz in mokre lase, da me je preplula prijetna nova moč.
Dekle ni izpregovorilo ničesar, ali upam, tla v svojem srcu ni imelo sovraštva do mene, ki sem bil pokoren besedam svojega očeta, katerim se mora ukloniti vsak otrok!
Ko sta uii trpljenja potekli, je Mihol klado odklenil ter me spustil z nekaterimi šaljivimi opankami.
Hitel sem v hlev, si sam odsedlal konja ter ga odpeljal tako tiho, da me Wohlge-muetovi niso opazili.
Tudi po mestu sem Vlekel konja tik sebe ter skrival svojo osramočeno glavo za njegovo grivo. Tovorniški hlapci, stoječi s svojimi osliči v Oslovski ulici, pa so me vendarle spoznali. Spustili so se v smeh in grohot. šele zunaj mesta sem zlezel v sedlo ter odjahal žalosten proti očetovemu domu.
Skoraj pri Visokem sem došel Strojarje-vega Valentina, ki je s culo v roki prav pridno korakal po tovorni poti.
Krenil je na brv ter čakal pred hišo name, da sem tja prijezdil. Vprašal je, kje leži oče. Meneč da mu bo sporočil kaj o Trubarju, ga vlečem navzgor.
'Na veži je odvezal culico in kaj spretno
zlezel v obrabljeno črno haljo ter se kar v hipu izpremenil v drugega človeka.
Vstopil je k očetu. Pri vratih je obstal, dvignil roki ter .slovesno i'zpregovori/1:
»Polikarp! Valentin, vnuk Felicijana Trubarja, te blagoslavlja v imenu Očeta in Sina lin Sv. Duha!«
Oče mi je namignil, da sem moral zapustiti sobo.
Na veži sem obtičal, ali od očetovega ležišča se ni čulo razločne besede. Pač pa je vnuk .Felicijana Trubarja, ki je bil, kar sem sedaj vedel, kaplan (luteranske vere — prej :so jiih imenda imenovali »predikan-te« — veliko in glasno govoril. Meti njegove besede, katerih pa tudi nisem ume!, se je imešallo ječanje očetovo. Včalsih je pre-dikanit tudi nekaj zapel in potem zopet blagoslavljal, ali besedice mi ni bilo mogoče limeti. Obdlokrat sta morala med sabo šepetati, ker je takrat utihnil vsak glas, ki 'bi bi! mogel prihajati i:z čumnate ilo mene.
Naj še zapišem, da se mi je srce trgalo, ko sem čepel tu zunaj ter nisem imel poguma, da bi kaj storil, ko se je trudil 'luteran, kako bi dušo mojega očeta ea vedno prikoval v peklo.
Na visoško predhišje je prijezdil nekdo. Privezal je svojega konja k ondi stoječemu orehu, potem pa s težkimi koraki stopal [Ki Stopnicah.
(Dalje prihodnjič)
Poštni sli na konjih
ROPARJI, NAPORI IN VIHARJI. Oboroženi roparji so bili stalna nevarnost za jezdece Pony-Expressa na njihovih samotnih poteh po divjih pokrajinah. Toda največje napore so od njih zahtevale naravne zapreke. Ti junaški možje so morali pri izvrševanju svoje dolžnosti jezditi preko divjih puščav, deročih rek in skozi snežne viharje v kalifornijskih gorah.
BUFFALO BILL. Eden izmeti teh .poštnih slov na konjih je bil tudi Bill Cody, ki je že kot 15-le-ten mladenič jezdil v štafetah Po-ny Expressa. Kasneje je zaradi svojih junaštev pri naselitvi takrat nevarnega Divjega Zapada postal slaven pod imenom Bufallo Bill. O njem in njegovih dejanjih govore številne knjige in kasneje so njegove prigode nudile snov celi vrsti filmov.
Legende. O Pony Expressu so nastale številne pripovedke. Ena izmed njih proslavlja jahača Boba Haslama, ki je ostal v sedlu nepretrgoma 36 ur, ko je moral pre-jahati 600 km preko divje puščave in gorovja, ker so roparji bili napadli in zažgali vse menjalne postaje na njegovem delu proge. Popolnoma izčrpan, skoraj brez zavesti je prišel na cilj, a v redu oddal svojo poštno vrečo. (Dalje)
:A,
Doibri nebeški Oče je v svoji nam neumljivi previdnosti poklical k sebi gospo
Ljudmilo Miklin, roj. Kraut
pd. šulnovo mater in teto, v 65. letu starosti.
in težki bolezni, 'ki jo zakramenti.
Umrla je v ponedeljek, 23. januarja po dolgi je nadvse potrpežljivo prenašala, previdena s sv. za Pogreb je bil v sredo, 25. januarja v Vogrčah.
Pokojnico priporočamo v molitev in spomin pri sv. maši.
Žalujoči: mož, brata, sestra, nečaki in nečakinje in ostalo sorodstvo. Vogrče, Bistrica, Radovljica, Novo mesto, dne 25. januarja 1961.
Obrekovanje
(Nadaljevanje s 7. strani)
»Nekaj vam moram povedati, Sergej Ka-■pkonič,« je začdl ravnatelj. »Oprostiti mi morate... saj ni, da Ibi se vmešaval v to, vendar va immoram 'povedati... dolžnost mi nalaga ... Olejite, ljudje govore, da ste imeli razmerje s tisto ... no, s tisto kuharico ... To ni moja stvar, toda... saj lahko živite z njo, 'lahko jo poljubljate ... delajte, kar hočete! Nujno vas prosim. Ne pozabite! Vzgojitelj stel«
Ahinejeva je Spreletela zona in je kar ■zazijal. Zdelo se mu je, da ga je pičil hkrati cel ulj čebdl in da so ga polili s kropom. S takšnim občutkom se je napotil domov. Zdelo se mu je, da se vse mesto ozira za njim. Doma ga je čakala nova nezgoda.
»Zakaj pa ne ješ?« ga je vprašala pri1 kosilu žena. »Kaj ti pa 'roji po glavi? Naj-
\/eUUa
•ziin&Ua ca<zr(itacLa^a
Globoko znižano cene
L Maurer
Klagenfurt, Aiter Platz 35
brž tvoja iljubavna zgodba. Po Marfuški si zahrepenel, je-li? Vse vem! Dobri ljudje so mi odprli oči! Tiii barbar!«
In prisolila mu je krepko zaušnico.
Ahinijev je vstal izaa mize in opotekaje se odšel, komaj čuteč tla pod nogami, kar brez klobuka .in plašča k Vanjikinu.
»Lo]X)v!« ga je nahrulil. »Kaj sem ti pa storil, da si me tako oblatil? Zakaj me tako obrekuješ?«
»Jaz da bi vas obrekoval? Kaj vam pa pride na misel?«
»Kdo pa je čvekal o meni, da se poljubljam z Marijo? Mar nisi storil tega ti? Mar me nisi ti opravljal, falot!«
Vanjktn je mežikal in vse mišice njegovega Obraza so 'drgetale. Ozrl se je na sveto podobo, rekoč: »Bog me kaznuj! Oči naj mi izteko, pri priči naj se zgrudim, če sem črhnil le besedico čez vas! Brez krste in 'Spovedi naj me pokopljejo!«
Vanjkinova odkritosrčnost je bila nedvoumna. Bilo je očitno, da Vanjkin ni čvekal. Kdo pa je potemtakem? Kdo?
■nBBHH;B9U9BDaHBIH!5ISIEMBBI»SBBg!n Vi	B
^zkoei ititt
|RAZ PRODAJO]
H B B H
(B B 9 H
B
IM

Klagcnfurt, BahnhofstraBe 9
Cii
n
H
tis
H
H Odlična kvaliteta
P!	M
tSflBBBBEBBflBBBBBBBBBBBBBBBBBIBBa
po najugodnejših cenah! ^
Tifoni
Bistrica v Rožu: Sobota, 28. 1.: Man mulite nocltmals 20 sein (IV).
—	Starejši moški odkrije po 40 letih, da je oče in da ima vnukinjo.
—	Nedelja, 29. 1.: Die Katre (IV).
—	Vohunski film ir druge svetovne vojne.
Borovlje: Sobota, 28. 1.: Die 1000 Augen des Dr. Mabuse (IV). — Kriminalni film slabše vrste. — Nedelja, 29. 1.: Mein Schulfreund (III+ ). — Tragična zgodba pismonoše, ki so ga med vojno proglasili ra zmešanega. Po vojni pa ima mnogo težav, da dokaže, da je v resnici pri zdravi pameti. — Torek, 31. L: Auf ueren Hoch-mut werde ich spucken (VI). — Dramatičen film najslabše vrste. — Četrtek, 2. 2.: Judith — das Schvvert der Rache (IVa). — Svetopisemska zgodba o junaški Juditi, ki je premagala sovražnika svojega mesta. Film je že zelo površen in poln izmišljotin.
Dobrla ves: Sobota in nedelja, 28. in 29. L: Am Tag als der Re-gen kam (IVa). — Dramatičen film. Mlad fant se skuša otresti vezi, ki ga vežejo z tolpo mladih zločincev.
Pliberk: Sobota in nedelja, 28. in 29. L: Wenn die Glocken hell crklingen (Ha).	— Domovinski
film. Dunajskemu pevčku se posreči, da pripelje svojega očeta in svojo mater do sprave.
Št. Jakob v Rožu: Sobota in nedelja, 28. in 29. L: Mein Schatz ist aus Tirol (III). — Muzikaličen film z lahktno ljubezensko zgodbo. — Torek, 31. L: In Tombstone ist der Teufel los (IV), — Srednje dober film z divjega zapada.
Mestno gledališle v Celovcu
Petek, 27. L: Eugen Onegin. opera (premiera). — Sobota, 28. 1.: Glttck mufi man haben, opereta.
—	Nedeljaa, 29. 1. ob 15.00 uri: Eugen Onegin, opera. — Torek, 31. L: Der miide Theodor, veseloigra (poslovilna predstava G. Bu-cherja). — Sreda, 1. 2.: Eugen Onegin, opera. — Četrtek, 2. 2.: Gluck muB man haben, opereta. — Petek,
3.	2.: Donnerstag, drama. — Sobota,
4.	2.: Eugen Onegin, opera. — Nedelja, 5. 2. ob 15.00 uri: GlUck muli man haben, opereta. — Začetek ob delavnikih ob 19.30 uri, ob nedeljah ob 15. uri.
EVGEN ONJEGIN
V	MESTNEM GLEDALIŠČU
V	petek bo v mestnem gledališču nova premiera. Predvajali bodo opero ..Evgenija Onjegina”, ruskega 'komponista Petra Iljiča Čajkovskega. Glasba tega nedosežnega mojstra romantične dobe je po čarobnostih svojih melodij in gosposki gracioznosti edinstvena in zato spada „Onjcgin” med najmikavnejše opere mednarodnega re-portoraja. Toliko bolj je razveseljivo, da se je gledališka uprava odločila za delo tega velikega mojstra, ki bo sedaj prvič predvajano v Celovcu.
Glasbeno vodstvo je v rokah opernega šefa dirigenta VViesseja, režirata pa Cunt Hampe k. g. in Fred Schulze-Holz. Nastopajo dame Fischer, Kleiber, Kepler, Pe-gors ter gospodje Aljinovič, Con-radt, Kleiber, Trattnig in drugi.
STADLER

Das Schone am Leben ist die
Freude daran
Fuhlen Sie sich in Ihren vier Wanden wohl, ist alles praktisch und schon eingerichtet? Schon der erste Augenblick am Morgen entscheidet Ober den Tag. Ein neues Schlafzimmer beschert Ihnen immer einen frohen Tagesbeginn.
Ist Ihre Wohnung perfekt?
Warum nutzen so viele Hausfrauen noch nicht die vvirklich praktischen und arbeitsverkurzenden Anbau-kuchen mit der auflerst strapazierfahigen Kunststoff-oberflache? Fur moderne Menschen ist diese ganz auf die Arbeitsnotwendigkeit zugeschnittene KOche einfach Ideal. Sehen Sie sich unsere Musterkiiche ein-mal an. Sie sind begeistert.
B Unsere beste Reklame ist die standig steigende Zahl zufriedener Kunden.
B Die Auswahl ist unttbertroffen.
B Wir filhrcn nach wie vor das gtlnstigste Volks-Schlaf-zinuner.
B Besichtigen Sie unsere neue Teppich- und Vorhang-stoffe-Abteilung.
B Beratung durch unsere Architekten und Zustellung mit eigenen Mobelautos kostenlos.
B Kreditgew6hning zinsenfrei durch Eigenfinanzierung und SW-Kredit bis 30 Monate.
Diese Vorteile bietet Ihnen Ihr
Haus der guten Mobel
KLAGENFURT, Theatergasse 4 . Tel. 50-24,52-62
MALI OGLAS
Srednje veliko kmetijsko posestvo v okraju Beljak dajem v najem. Ponudbe na upravo lista.
Radio Celovec
NEDELJA, 22. januarja 1961:
7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 23. L: 14.00 Poročila, objave. Pregled sporeda. Venček koroških napevov. Narodnopisno predavanje: Ožbald Gutmann. 18.00 J. F. Perko-nig: Ugrabljena strd. — TOREK, 24. L: 14.00 Po-
ročila, objave. Za našo vas. Kar želite, zaigramo. - ČETRTEK, 26. 1.: 14.00 Poročila, objave. Zgodovina odkrivanja sveta: Azija. — SOBOTA, 28. 1-f 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 18.20 Iz domačih gajev: Železna Kapla.
Radio aparati Šivalni stroji Kolesa
v VELIKI^IZBIRI
(Hadi&kaus
KERN
Klagcnfurt, Burggane
Ugodna plačila na obroke
'fteUMlMUjt potnaoa vatcevaii!
Theresienthaler-tkanina pri
RADLMAYR
BELJAK-VILLACH
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80,— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.