SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LX (54) • ŠTEV. (N°) 15 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 26 de abril - 26. aprila 2001 ~ 1 1 ' ■■ " Ohranite društvo v srcu! Iz poročila predsednika Toneta Mizerita na občnem zboru ZS Slovenski utripi časi se spreminjajo in naše društvo in Uegovo poslanstvo se tudi spreminja. Iz Prvotne vseobsegajoče ustanove je postala ^°li struktura, ki ima na skrbi koordinacj-sk° delo naše skupnosti. V tem oziru je bistven odnos do krajevnih skupnosti in do ustanov, ki jih povezujejo. Vedno bolj se v,di> kako je to povezovalno delo potrebno, kako koristno. Jasno pa postaja tudi, da bo skupnost rojakov, ki tvorimo Zedinjeno Slovenijo, čedalje težje kos temu velikemu Poslanstvu. Potreba širše strukture je tako Pčividna, da je ne moremo več zanikati. S tega vidika je napredek, ki smo ga dosegli y organiziranju Federacije slovenskih dru-stev v Argentini, ena najbolj pozitivnih točk Pretekle dobe. Dokler pa do Federacije no pride, je na ramah Zedinjene Slovenije odgovornost za celotno delo v skupnosti. Z veseljem ugota-vbaino dobro voljo, složnost in pozitiven odgovor na vse iniciative društva v sklopu Medorganizacijskoga sveta. Enotnost mišljenja je prišla do izraza na dveh važnih srečai\jih razširjenega Medor-ganizac jskega sveta in sicer ob priložnosti obiska meseca aprila komisije Državnega zbora Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu; in meseca septembra, ko nas je obiskal državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu takratne Pomladne vlade, Zorko Pelikan. Obakrat smo spoštljivo a jasno povedali naša mne-Pia, naše zadržanje in tudi kritike na odnos •Ped matično dovmovino in povojno slovensko skupnostjo v Argentini. V istem duhu smo v imenu skupnosti protestirali, ko je Državni zbor Republike Slovenije v sedanji zasedbi sklenil ukiniti komisijo za Slovence po svetu. V preteklem obdobju se je nadaljevalo lepo razmerje do staronaseljenskih skupnosti. Kadar je bilo le mogoče, smo se Medsebojno obiskovali. Ojačili smo stike zlasti z društvom Triglav iz Rosarja, kate-rega je lani obiskal tudi otroški zbor Zedinjene Slovenije. Prav tako smo jih ob vsaki Priložnosti povabili na srečanja razširjenega Medorganizacjjskga sveta in so se povabilu večkrat odzvali. Razmerje z veleposlaništvom Republike Slovenije v Argentini se je v zadnjem obdobju znatno izboljšalo. Ob raznih priložnos-b smo zelo pozitivno sodelovali in lahko rečem, da smo našli boljše razumevanje za Paše zadržanje tudi kadar to ni sovpadalo z 1(lejo ali željo veleposlaništva. Novost v preteklem letu je bila dana tedi na področju razmerja do slovenskih °blasti v domovini. To je razumljivo, če upoštevamo, da je del leta Slovenija imela Pomladno vlado, ki je kazala do nas boljše tezpoloženje in razumevanje. S strani drža-VU(“ga sekretarja Zorka Pelikana smo preje- ^opravek 6. aprila 1941 V zadnji številki smo na uvodnem mes-U objavili članek ob šestdesetletnici začet-a druge svetovne vojne izpod peresa D-Ve- Na žalost se je v prepisu članka v edništvu vrinila napaka prav v datumu 8. aprila). Prosimo naročnike, da nravjo in njih ter avtorico prosi-ifwt oproste. li zagotovilo bolj plodnega sodelovanja in večje podpore, kar je prišlo do izraza tudi v obljubi gmotne pomoči, ki jo je potem potrdila sedanja sekretarka gospa Magdalena Tovornik. Isto dobro razpoloženje je vladalo ob organizaciji seminarja za učiteljice z južne poloble, ki se je izvedel letos januarja v Sloveniji. Zato želimo in upamo, da bo to sodelovanje možno v prihodnje. Operativno povezavo z matično domovino opravljamo še nadalje po kanalu Izseljenskega društva Slovenija v svetu in Svetovnega slovenskega kongresa. Z obojimi sodelujemo v mejah naših zmožnosti. Društvo ima v lasti in v odgovornosti tednik Svobodna Slovenija. V preteklem letu smo izvedli anketo med naročniki in bralci, ki je dosegla izreden odmev. Sedaj pa počasi a vztrajno uvajamo spremembe in nove sekcije, po željah izraženih v tej anketi. V uredništvu si močno prizadevamo, da bi osodobili list, ga naredili bolj privlačnega tudi za mlajše generacije, ne da bi s tem odstopili niti malo od ideološke linije slovenstva in demokratičnosti, v katerem je bil ustvarjen. Ker pa še vedno delamo z izgubo, se obračamo na vso skupnost, da nas tudi denarno podpre. Svobodna Slovenija je edina potanka kronika življenja naše skupnosti, je vez in je tudi steber jezika. Velika tragika bi bila, če bi morala prenehati. Šolstvo je temelj našega obstoja. Z veseljem ugotavljam, da kljub različnim težavam, naš šolski sistem trdoživo deluje in da se v zadnjem času vztrajno veča število otrok v vseh naših tečajih. V preteklem letu je tudi nadaljevala delo posebna skupina v sklopu šolskega referata in zbora voditeljic, ki pripravlja novo knjigo za nižje razrede naših tečajev. Društvo pa je uspešno delovalo tudi navznoter. Društvena pisarna je urejena in vsi obiskovalci so prijazno sprejeti in dobro postreženi. Ko bomo postavili na internet spletno stran slovenske skupnosti v Argentini, bo ta razpoložljivost še ojačena. Svoj pregled zaključim s prošnjo, da ohranite društvo v srcu kot doslej, da oprostite morebitne napake in nam še naprej stojite ob strani. Na vladni seji je bil Marjan Podobnik razrešen z mesta predsednika uprave Telekoma, o čemer se je dalj časa govorilo. Podobnik je na to mesto imenovan po Bajukovi vladi, ker pa Drnovškova vlada ni demokratična in je zelo revanšistična (kar je ravno očitala pomladnim vladam) je pometala z odgovornih mest vse prej imenovane. Za prihodnji teden sta sklicana organa SLS+SKD, najprej v torek izvršilni odbor in dan zatem še glavni odbor, ki se bo opredeljeval tudi do zagate, povezane z razrešitvijo Marjana Podobnika, ter v tem okviru tudi o morebitnem izstopu stranke iz koalicije. Buta glede na razhajai\ja v stranki v zvezi s Podobnikovo razrešitvijo čaka težka naloga pri prepričevanju članstva glede nadaljnjega sobivanja te stranke v vladi Po mnenju predsednika SLS+SKD Franclja Buta v zvezi z zamenjavo pa koalicijska pogodba pravno-formalno ni bila kršena, vendarle pa bo zaradi neustreznega in nekorektnega načina ter postopkov, kako so bile PRORAČUN SPREJET Državni zbor je v noči s petka na soboto sprejel državni proračun za letošnje leto in zakon o izvrševanju proračuna za leto 2001, s katerim se ureja financiranje države v tem letu. Predsednik opozicijske NSi Andrej Bajuk je v debati omenjal, da ne more biti sprejet proračun, ki sloni na lanskem zlaganem proračunu in njegovih številkah, ter je napovedal, da bo njegova stranka zahtevala ustavno presojo 6. člena zakona o izvrševanju proračuna, ki govori o porabi denarja, pridobljenega s prodajo državnega premoženja. GOSPODARSTVO ŠEPA Ekonomija v Sloveniji stoji na trhlih nogah. Že dolgo vrsto let je inflacija 7 — 8 pro-centna, kar je ogromno za državo, ki skuša priti v Eropsko zvezo, (če seveda res hoče to). Poglejmo primer bencina, nafte. Ko v prejšnji pomladni vladi dr. Bajuk ni hotel zvišati cene nafti, ker je smatral, da se da do-, biti denar drugod, so vsi mediji planili nadenj, češ da kakšno škodo je dela državi, ker ne poviša cene. Verjetno je to prva država, kjer se javni mediji zavzemmajo za podražitev, namesto da bi bili veseli, da se vsaj nekdo zanima za preproste ljudi. In sedaj, ko imamo levičarsko vlado, je Drnovšek mirne vesti povišal cene nafte, ki se je podražila za približno 8 tolarjev, pa še česa drugega. In mediji - a ne vsi ljudje — so zadovoljni s slabšim življenjem. Cestnina na slovenskih avtocestah je višja za 7,52 odstotka. Narasle so zlasti cene osnovnih življenjskih potrebščin, kot so: komunalne storitve, pošta, telefonske storitve, železniški, potniški promet, varstvo v vrtcih, in še in še. Slovenija se je med 123 državami, ki jih je pod drobnogled vzel kanadski inštitut za raziskave Fraser Institute, uvrstila precej slabo in zadnj, na 73. mesto. Inštitut je tako Slovenijo uvrstil tri mesta slabše kot leta 1997. Slaba ocena je predvsem posledica vmešavanja države v gospodarstvo, velikega števila državnih poletij, velikosti državne uprave ter omejevanja prostega pretoka kapitala.. Korak naprej je bil leta 1999 stor- izvedene nekatere, sicer pričakovane kadrovske rešitve - gre za nedavno zamenjavo direktorice Pošte Marije Ribič ter zamenjave predsednika uprave Telekoma Marjana Podobnika in dveh članov uprave - zahteval resne pogovore ter „revizljo“ delovanja koalicije. Osebno pa se zavzema, da bi stranka še naprej vztrajala v koaliciji.. Po njegovem bi bilo škoda, če bi stranka zaradi nekaterih kadrovskih rešitev izstopila iz vladne koalicije in ne bi uresničila tistega, zaradi česar je sploh šla v koalicijo. Stranke, kije že nekajkrat pokazala svoj velik interes, da gre na vsak način v vlado, neglede na dano besedo, tudi vse brcanje ne bo spravilo s stolčkov. jen pri prostem pretoku kapitala, odpravljene pa so bile tudi nekatere ovire za tuje investicije v Slovenijo. Inštitut pa ob tem opozarja, da bo morala Slovenija v prihodnje predvsem zmanjšati izdatke za javno upravo. NEMŠKA MANJŠINA Tudi tuknj slovenska vlada oziroma zunanji minister Rupel ni ravno uspešen. Vlada je sprejela predlog sporazuma med vladama Slovenije in Avstrije o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti. To je v redu. Zunanji minister Dimitrij Rupel pa je povedal, da so se z avstrijsko stranjo dogovorili, da bo sporazumu dodana posebna interpretativna izjava, v kateri bo jasno ponovljeno usklajeno stališče, da pripadnikom nemško govoreče skupine v Sloveniji pripadajo pravice po slovenski ustavi (o svobodi govora in kulturnega delovanja, kar pa je itak zagotovljeno vsem). To izjavo naj bi skupnj s sporazumom sprejela parlamenta obeh držav. Sporazum nnj bi podpisali ob obisku avstrijske zunanje ministrice Benite Ferrero-Waldner v Ljubljani, predvidenem za 30. april, nato pa bo stekel postopek ratifikacije v obeh parlamentih. To se lepo sliši, a vedeti moramo, da samo za slovenska ušesa. V nemškem besedilu pogodbe pa je uporabljena za nemško govorečo skupino v Slovenji beseda Volks-gruppe, kar lahko pomeni tudi manjšino. Tako je za vse koza cela in volk sit, a verjetno samo za neknj časa, knjti ko bo treba interpretirati pogodbo, bo Avstrija takoj predložila svojo manjšinsko interpretacijo za tistih 500 ljudi, za katere je v Sloveniji nemščina domači občevalni jezik. MEJA NA MORJU ŠE PLAVA Med Hrvaško in Slovenijo še vedno ostaja odprto vprašanje poteka kopenske meje v Istri, predvsem pa ostaja pereče vprašanje poteka meje na morju. Hrvaški magister prava in avtor knjige Piranski zaliv - razmejitev teritorialnega morja med Hrvaško in Slovenijo, ki bo kmalu izšla, Kristjan Turkaj, je v zvezi s tem vprašanjem ocenil, da bi bil dogovor mogoč le, če bi Slovenja in Hrvaška odstopili od stališč svojih parlamentov. Po mnerju Turkaja bi bilo dobro, če bi se državi za pomoč obrnili na tretjega Na obžalovanje slovenske delegacje mešane diplomatske komisje za ugotovitev in označitev slovensko-hrvaške meje pa je s hrvaške strani v zadrjem trenutku prišlo do odpovedi za petek dogovorjenega skupnega sestanka komisje. SVOBODA ZBIRANJA IN PROTESTIRANJA Organizatorji za torek, 24. aprila, napovedano protestno zborovanje pred domom za tnjce v Šiški niso uspeli pridobiti ustreznega dovojenja, kar dovoj jasno prikazuje svobodo zbiranja in protestiranja v današnji ,,pravni“ državi.. Koordinat jski odbor Šišenske civilne iniciative se je zato odločil Nad. na 2. str. STRAN 3: Rožmanov dom PODOBNIK RAZREŠEN Kanadski slovenski kongres Iz življenja v Argentirdj Tone Mizerit Položaj se ne spremeni. Tudi novice, ki V nedelo 25. marca je imel Kanadski slovenski kongres 11. letni občni zbor.v dvoranah župnije Brezmadežne v Novem Torontu. Srečanja so se udeležili slovenski veleposlanik v Kanadi dr.Božo Cerar, častni konzul Jože Slobodnik, župniki vseh treh slovenskih župnij v Torontu in Hamiltonu Jvan Plazar, Valentin Batič ter Danilo Lisjak, predsednica Slovensko Kanadskega sveta Ema Pogačar, predsednik Vseslovenskega kulturnega odbora Florijan Mer-kun, predstavniki krajevnih KSK organizacij iz Ottawe, Hamiltona in Winnipega. Pozdrave in dobre želje sta poslala predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Boris Pleskovič in državna tajnica Magdalena Tovornik. Najprej so člani odbora poročali o preteklem delovanju. Predsedniško poročilo je podal dr. France Habjan, dotaknil se je številnih pobud, pri katerih je KSK neposredno sodeloval: skupno „Glasilo Kanadskih Slovencev”, radio ,,Glas Kanadskih Slovencev”, proslava slovenskega kulturnega praznika. KSK je je tesno sodeloval s slovenskim veleposlaništvom pri organizaciji slovenskih volitev in promociji kulturnih programov. Predsednik je v svojem poročilu priklical v spomin zgodovinski dogodek, ko se je pred 10 leti rojeval v Ljubljani Svetovni slovenski kongres. Sledilo je poročilo vod, j e komisije za Census Canada 2001 Staneta Kranjca. Informirati je bilo treba slovenske rojake in ustanove in jih seznaniti s vprašai\ji, ki se nanašajo na etnični izvor. Vodja komisije je že pred letom dni dosegel pri federalnih oblasteh v Ottawi, da so izdale navodila za popis tudi v slovenščini. Pri cenzusu leta 1991 se je v Kanadi registriralo 8050 kanadskih državljanov slovenskega izvora, leta 1996 pa se jih je z načrtno organizacijo prijavilo 25.800. Kranjc je dejal, da je letošnja organizacija zelo uspešna in je upati, da bodo tudi rezultati temu podobni. Od leta 1996 je slovenska skupnost v Kanadi tudi uradno priznana. Podpredsednik ing. Karel Vegelj je podal poročilo o razvoju društvenih spletnih strani na internetu, za katere je veliko zanimanja. Najbolj zanima bralce interneta zgodovina Slovencev, kakor tudi razne debate. Slovenski utripi Nad. s 1. str. za preložitev zborovanja na poznejši termin, predvidoma maja. Do shoda bo vsekakor ,,na takšen ali drugačen način” prišlo. Nagi-bnjo se celo k možnosti spontanega protestnega shoda, saj skorajda zanesljivo od pristojnih služb ne bodo mogli pridobiti ustreznega soglasja, je povedal Bojan Oblak, vodja civilno-družbenega gibanja prebivalcev, živečih pretežno na področju šišenske soseske, ki se nahaja v neposredni bližini Azilnega doma in Centra za tujce v Ljubljani. MUDILO SE JIM JE DZ je navkljub obstrukciji celotne opozicije ter vladne stranke SLS+SKD in nasprotovanju Cerkve po hitrem postopku sprejel novelo zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Po novem bo umetna oploditev omogočena tudi samskim ženskam brez partnerja, ki bi sicer lahko zanosile po naravni poti. Glasovanja se zaradi nestrinjanja z vsebino zakonske novele ni udeležila nobena od opozicijskih strank in vladna SLS+SKD. Proti sprejetju pa sta se izrekla tudi dva poslanca Liberalne demokracije. Poslanci so zakon sprejeli po hitrem postopku, čeprav so mnogi predlagali običajen postopek, da bi se o občutljivi temi izrekla tudi stroka. Dr. Janez Vinarje poročal, daje končal z zbiranjem in urejevanjem zgodovinskega gradiva o prvem naseljevanju Slovencev po 1. svetovni vojski v severnem Ontariu. Letošnji kulturni program je bil odličen. Ženski vokalni zbor Plamen je pod vodstvom Marije Ahačič Pollak doživeto odpel štiri pesmi, dr. Anton Kačnik je recitiral delo prof. Alojzija Rebule „Molitev za tretje tisočletje”. Osrednja točka je bil govor direktorja Škofovih zavodov, dr. Antona Jamnika s temo „Sprava - proces osvobajanja in dejanje poguma”. Veleposlanik je v nagovoru izrazil svoje zadovoljstvo nad delom, ki ga opravlja KSK, in izročil priznanje Državnega tajništva za Slovence v zamejstvu in po svetu Stanetu Kranjcu za i\jegova prizadevanja. Kulturni program sta sklenili mladi umetnici iz Slovenije pianistka Martina Batič ter flavtistka Elena Hribernik. Izvajali sta skladbe iz svetovne glasbene zakladnice in troje del slovenskih skladateljev. Srečanju je sledil prigrizek ob prijateljskih razgovorih. Oba programa je je povezoval in dobro vodil predsednik nadzornega odbora Valentin Batič. fr-an Slovenija se mora bolj potruditi Zveza NATO na vrhu v Pragi prihodnje leto verjetno ne bo izdala povabil za vključitev novih članic, morebitna odločitev za širitev pa je najbolj odvisna od tega, kakšno stališče bodo do tega vprašanja zavzele ZDA oziroma ameriški predsednik George Bush. To je na predavanju o širitvi zavezništva, ki so ga pripravili na slovenskem obrambnem ministrstvu, dejal Andrew Winner z wasliing-tonskega inštituta za zunanjo politiko. Winner sicer meni, da bo Slovenija postala članica zavezništva, če se slednje odloči za širitev, opozoril pa je, da je zelo pomembna politična percepcija tega, ali si država dovolj prizadeva za članstvo. Slovenijo je opozoril ,,na druge v vrsti, ki se zelo trudijo”. Če ne bo politične percepcije, da se Slovenija trudi dovolj, bo to slabo za njeno kandidaturo, tako v ZDA kot v zavezništvu, meni Winner. „Če ne vidiš akcije, ne veš, ali se kandidatka resnično trudi, ali pa že misli, da je naredila dovolj in ni več tako zagnana,” je opozoril. Ključen za odločitev pa bo odnos ameriškega predsednika Busha. Ta še ni jasno predstavil svojega stališča do vprašanja, tako kot tudi še ni bilo nobenega sestanka ameriške administracije na kaki pomembnejši ravni, na katerem bi govorili o tem. ZDA bodo po Winnerjevem mnenju porabile kar nekaj časa, preden bodo sprejele odločitev, prav tako zveza NATO. Bush stališča do širitve še ne bo oblikoval ob junijskem obisku na NATO v Bruslju, NATO pa se bo z zadevo po Winnerjevih napovedih začel ukvarjati septembra letos, ko bo pripravljal izhodišča za novembrsko zasedanje zunanjih ministrov, ki naj bi tudi odprli prvo resno razpravo o morebitni novi širitvi. Za Slovence po svetu je dovolj jasno, da se Slovenija ne trudi dovolj resno za vstop v Evropsko zvezo ali NATO. Oziroma ve, da je tam ne marajo, takšne kot je, z vsem svojim zasidrai\jem v pretekli komunistični sistem, ki ga zdaj nadaljujnje v svojo korist. Seveda pa tega ne sme na glas povedati, tako da se od ust navzven ,,zelo trudi” za sprejem, in da bodo za odklonitev krivi vsi drugi, samo ona ne. Navznoter pa bo vesela, ker bo lahko nadaljevala s svojo proticer-kveno in nedemokratično držo in si bodo nekateri lahko polnili žepe še naprej. jili najbolj zasleduje javnost, ostajajo iste. Afera, okoli orožja je bolj politične narave, , ■ ■da ministra Cavalla. in njegove srdite borbe pa je finančnega izvora. ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV Taka izgleda ta zgodba. Vedno nove osebe padajo v senco sumpje, da so zapletene v afero tihotapstva orodja. In čeprav je to dogajanje sodne narave, sta izvor in predvsem učinek bistveno politične sestavine. Sodni postopek se je začel še pod pero-nistično vlado, torej ni to izum sedanje vlade Povezave (v kolikor sploh vlada Povezava, saj odloča le radikalizem). A sodni postopek se je ojačil in pospešil s prihodom na oblast predsednika De la Rue. Res je, da je v Argentini sodna oblast neodvisna od izvršilne; res pa je tudi, da politično ozračje pripomore k hitrejšemu ali počasnejšemu razvoju neke sodbe. Sedanji vladi je mnogo na tem, da pride sodba do konca, da se krivce kaznuje in javnosti pokaže, da v državi ni več nekaznovanosti (impunidad), in da obsodba pade enako na vse zločince, pa naj bodo ene ali druge barve. Trenutno je v deželi več sodnih postopkov te vrste. Eden teče proti Aldereteju, bivšemu interventurju v PAMIju, ustanovi socialnega skrbstva za upokojence. V drugem je obtožena bivša državna tajnica Maria Julia Alsogaray. A gotovo je najbolj privlačen ta o zadevi orožja, ker je vpletenih več bivših ministrov (vključno sedanji gospodarski Cavallo), in afera zadeva argentinske mednarodne stike. Ob tem omenimo še, da tudi v sodnih organih obstoja prepričanje, da so ZDA vedele za zadevo tihotapstva orožja na Hrvaško in so s to prodajo soglašale. Novost tega tedna je bila, da je sodnik potrdil preiskovalni zapor za Emira Yoma. Njegov advokat je sicer skušal glavno krivdo zvrniti na zloglasnega sirijskega trgovca (Monzer Al Kassar), ki se je že večkrat pojavil na policijskih straneh svetovnih dnevnikov, a mu to ni uspelo. Emir Yoma je izgubil upapje na svobodo potem, ko ga je direktno obtožil kapitan Sarlenga, ki je bil interventor v vojaški tovarni orožja ob času pošiljke na Hrvaško. BOJ, STRAŠNO BESNEČ Ko je večji del javnosti izražal upanje nad delom novega gospodarskega ministra in pričakoval, da bo debata tekla le o vprašanju, kdnj in v kakšni meri bo nastopila reaktivaclja, seje pokazalo, da potni tako lahka, da je posejana s težkimi ovirami. Prvo napako je storil Cavallo sam, ko je napovedal spremembo v razmerju konvertibilnosti in v to razmerje vpletel evro. To je teoretičen poseg, katerega konkretizacija se preloži na nek domnevni dim, ko bosta dolar in evro enako vredna. A reakcija finančnih krogov in nejasnost tega koraka sta povzročila preplah, ki je negativno odjeknil v domačem gospodarstvu. Niijhnjše je bilo, da je borza začela padati in državni riziko znova rasti. To pa je imelo še drug vzrok. Razložili smo že, kateri je bil glavni vzrok za ta Cavallov korak. Minister je hotel odpraviti vsako senco domnev, da bo kdaj prišlo do-dolarizacije. In to je hotel storiti z zakonsko močjo. Ta namen pa nasprotuje ideji, ki jo ima predsednik Centralne banke Pedro Pon. Po mnenju številnih opazovalcev je Pou predstavnik skupine, ki brani interese domačih in tujih finančnih krogov. Je tudi mož, ki stoji na čelu tistega dela ekonomskih skupin, ki se divje zavzemajo za dolari-zacljo. Torej je prav na nasprotnem bregu od gospodarskega ministra. Cavallo in Pou imata še drug vzrok za medsebojni spopad: minister je odločil, nai banka sprosti v tržni obtok večjo vsoto denarja, da bi s tem dosegel nižje obresti za posojila. Centralna banka pa se temu upira in ukrepe zavlačuje. Cavallo je tudi predložil osnutek o spremembi ustave Centralne banke, po kateri bi gospodarsko ministrstvo imelo več pristojnosti za monetarno politiko. To je sedaj popolnoma v rokah Centralne banke. Ob vsem pa ne smemo pozabiti, da je proti predsedniku monetarne ustanove vložena tožba zaradi pranja denarja in da je zadeva v rokah parlamentarne komisije. Vse kaže, da bodo predlagali njegovo odstranitev. Finančni krogi in tudi interesi okoli borze pa Poua odločno branijo. Tudi tukaj je vzrok za padec borze in za podtalno delovanje, da bi Cavallo propadel v svoji politiki. Seveda pa ima gospodarski minister vso zaslombo predsednika države. De la Run smatra uspeh Cavalla tudi kot nekaj osebnega in ga trdno podpira in zagovarja. Sam pa je tudi prejel lepo pomoč, ko se je te dm sestal s predsednikom Združenih držav A-merike. George W. Bush je izjavil, da ima)0 ZDA velik interes, da se Argentina opomore, in je napovedal, da bo v potrebi poslal državi posebno pomoč. V zahvalo je De la Rua svečano zagotovil, da bo Argentina redno plačevala svoj zunanji dolg. NEMOGOČA EDINOST V slovenski himni pojemo po Prešernu ° „edinosti, sreči, spravi”. Kai takega bi prav prišlo tudi argentinski politiki, ki ne najde izhoda in stalnih prepirov in delitev. Začnimo pri vladi: Povezava v praksi ne obstaja več in to se jasno kaže v sestavi vlade, še bolj pa, ko prihajajo na dan potrebe po sestavi voililnih list. Vlada je napovedala parlamentarne volitve za nedeljo 14-oktobra. Torej manjka slabih šest mesecev, stranke pa še ne vedo, kdo bodo kandidati- Problem je različen v vsakem volilnem okrožju. V provinci Buenos Aires je že jasno, da bo prvi kandidat za senatorja Alfon-sin. A od tam dol, zlasti pri poslanskih kandidaturah, je še vse nejasno. Celo radikali sami si niso enotni in napovedujejo hud boj in notranje volitve med skupino, ki jo vodi Leopoldo Moreau in ono, v kateri je bivši župan in kandidat za podguvemerja Melchor Posse. V prestolnici ima Povezava še večje težave. Dejansko ni jasnih kandidatov. Chacho Alvarez, kateremu so ponudili senatorsko kandidaturo, noče o tem nič slišati. Z druge strani Elisa Carrio tudi zavrača vsako ponudbo. Enaka zmeda je glede vprašanja, kakšna bo sestava te Povezave. Precej seje govorilo o možnosti, da bi se je udeležila tudi Cava-llova stranka Accion por la Republica. Cavallo bi nerad sam nastopil, ker se je Beliz dejansko vrnil v peronizem in bi torej glasovi stranke precej padli v primeri z prejšnjimi volitvami. S strani Solidarne fronte pa ni nikakega navdušenja, da bi še Cavalla sprejeli v druščino. Nejasnost vlada tudi v vrstah Cavallove stranke. Pripravljeni so na povezave, a v prestolnici na primer jih bolj vleče k vladi, v provinci Buenos Aires pa se navezujejo na peronizem. Ideja vodst va je, da dajo proste roke, da se v vsaki provinci posebej odločijo, če nastopajo samostojno ali se povežejo, in tudi s kom se povežejo. V vsem tem kalnem vodovju pa ne mani" ka ribičev. Eden izmed njih je buenosaire-ški guverner Ruckauf, ki je izrekel toplo zaslombo Cavallovi gospodarski politiki-Izrazil je da ,,pričakujem, da bo Cavallo uspel, ker ne bi rad podedoval viharja”. Torej je sam sebe že proglasil za prihodnjega predsednika države. A do tega manjka še mnogo časa. Najprej bo treba videti, kaj bodo pokazale letošnje parlamentarne volitve- Slovenci v Argentini Rožmanov dom je znova zaživel Prvič v letu 2001. Na cvetno nedelo dopoldne so se začeli zbirati rojaki iz raznih okrnjev Velikega Buenos Airesa in polniti prostore Rožmanovega doma. Kljub že opravljenim krajevnim nedeljskim obveznostim in daljavami so doprinesli še eno “tov - obisk Rožmanovega doma. Dom je Zares zaživel. Tolika navzočnost sorojakov Jo vzradostila tudi domovalce, saj jim je obudila zavest, da niso sami in da je še lePo število rojakov, ki čutijo z njimi. Praznovanje se je pričelo z mašo, ki jo Je daroval dušni pastir Tone Bidovec, ki je tudi blagoslovil lepo izdelane velikonočne butarice in oljke. Ubrano ljudsko petje s spremljavo orgel in violine je povzdignilo svečanost. Po zaključku je predsednik Peter Čarman predočil navzočim celotno stanje usta-n°ve z naslednjimi besedami: >,V dobi splošne krize in razmer, v kate-nh živimo, me navdaja posebno prijetna zavest spričo navzočnosti tolikih prijateljev ut dobrotnikov naše socialne ustanove. To Je vzpodbuda, da ne omagamo in da nada-Uujemo delo solidarnosti in ljubezni do bližnjega, započeto pred 28 leti. Spomin mi sega nazaj v leto 1970, ko je bila blagoslovitev temeljnega kamna usta-Uove in spominske listine. V spominsko listino je tedanji pripravljalni odbor 22 članov zapisal, da je zasnoval to slovensko zavetišče kot vidni in trajni spomenik vsem borcem, ki so v revoluciji v Sloveniji žrtvovali za vero in svobodo svoja življenja. V imenu takratnih 224 članov je odbor to listino vložil v temeljni kamen kot pismen dokaz življenjske sile slovenskega naroda. Naša ustanova se danes mora soočati z mnogimi problemi... Kljub vsem nepri-likam pa moram pribiti, da je za varno jesen življenja varovancev dobro poskrbljeno, tako glede zadovoljive in zadostne Prehrane kot bivai\jskih prostorov — sa-mostojne sobe s kopalnicami. V kolikor dopu-ščajo finančna sredstva, smatramo, da je prvenstvene važnosti izpopolnitev so- mm cialne in zdravstvene oskrbe najbolj pereč problem naše ustanove. Znano je, da celo donosni starostni domovi z visokimi oskrbninami niso brez težav. Prepričan sem, da bomo kot v preteklosti tudi v bodoče vsuj v glavnem premostili vse napake pri izvrševanju našega poslanstva. Gotovo pa zavisi tudi od socialnega čuta in globje zavesti rojakov o nujni potrebi nadaljnjega obstoja in napredka ustanove, ne samo v nujbliujih okrajih Doma, marveč v celotni slovenski skupnosti. Le tako bomo lahko optimisti glede bodočnosti s tolikimi žrtvami zgrajenega spomenika padlim domobrancem in ostalim žrtvam revolucije v Sloveniji — Rožmanovega doma.“ Po teh zaključkih je sledilo okusno, slovenskemu okusu prilagojeno kosilo, ki ga je skrbno pripravil nam že znani neumorni kuharski štab. Izvrstni krofi pa so še bolj razgreli spontano domače vzdušje. Naj gre tu še posebna zahvala prikupnim, spretnim strežnicam za tako skrbno postrežbo. Seveda pa gre zahvala tudi Zvezi mater in žena, ki nam je z zborom strežnic omogočila nemoten potek prazničnega razpoloženja. In še zahvala vsem, ki so na kakršenkoli način sodelovali in doprinesli svoj delež, da je to prijateljsko srečanje tako lepo uspelo. Omembe vreden je srečolov. Tokrat se je sreča nasmehnila dvema dobitnicama: Ivanka Koščak iz Hurlinghama je zadela umetniško sliko, delo in čar Toneta Kržišnika, Filica Marinčič iz San Justa pa je prejela veliko čokoladno okrašeno velikonočno jajce, dar Marije Lesar. Lepo uspela prireditev in številna udeležba rojakov nam daje upanje, da zavest o nujnosti obstoja naše ustanove le pronica polagoma v celotno slovensko skupnost. Suj končno, če nudimo pomoč tistim, ki so naše pomoči potrebni, sam Bog ve, če s tem ne bomo pomagali sami sebi. Razni primeri to že potrjujejo. Odbor Rožmanovega doma SEM Slikar Tone Kržišnik Ob njegovi razstavi dne 28. in 29. aprila smo se pogovarjali o njegovem življenju in delu Lahko v kratkih besedah opišeš svoje življenje? Rodil sem se leta 1932 v Šempetru pri Novem Mestu. Doma je bilo deset otrok, sko-to vsak je bil rojen drugje, moj °če je bil pač učitelj. Nazadnje smo živeli v Škofji Loki, po vojni smo bili nasilno izselje-hi. V Argentino sem prišel leta 48. Bil sem poročen, imam dva otroka. Kako si se pričel zanihati za slikarstvo? Risal sem že kot otrok, rad sem barval akvarele. Tukaj sem naredil slikarsko šolo Kulturne akcije. Lahko kaj več poveš o tej šoli SKA? V šolo sem prišel že drugi dan. Imeli smo barako na Alvaradu v Ramos Mejiji. Pozneje smo morali narediti novo barako, Kjer smo bili še dve, tri leta. Vsako leto smo Priredili skupno razstavo. Kdo in kaj so vas učili? Profesorji so bili štirje. Bara Remec nas je učila slikati, Milan Volov-šek risati, France Ahčin anatomijo in Marjan Marolt umetnostno zgodovino. Ko si nehal šolo, si začel samostojno pot? Malo sem še slikal, a sem se poročil in družinsko življenje ne dopušča več tega. Pozneje smo se začeli zbirati pri Ahčinu na domu. Prišli sta tudi obe Dolinarjevi, včasih je prišel Janez Pleško, pa dve Klemenčevi. Zadrje leto pred Ahčinovo smrtjo pa smo hodili vsaka dva tedna v Zavetišče portretirat. Po Ahčinovi smrti smo tja hodili še eno leto sami. To ste risali, kaj pa si slikal? To pa samo z Bukovcem. Zadnjih pet-najsf let. Kar imam jaz naslikanega, ima tudi on, z istega mesta, le drugo smer. Kaj je vsebina tvojih slik? Polje, drevje, Bariloče. Zadrje čase pa slikam rože. SAN JUSTO PRAZNOVANJE VELIKE NOČI Si imel kako razstavo? Edino samostojno razstavo — samo nektj slik — sem razstavil pri SKA ob predavanju dr. Gogala. Drugače pa sem vedno sodeloval pri skupinskih razstavah SKA. Kakšno tehniko uporabljaš? Danes delam samo akvarele, kar je zame najbolj pripravno. Oje mi ne leži. V Sloveniji si kaj slikal? Kadar sem bil tam, sem vedno slikal. Nekij tistih slik je sedaj na razstavi. Za to sedanjo razstavo si pripravil nove ali stare slike? To so slike zadnjih deset let. Za razstavo ni bila nobena posebej narejena. Hvala lepa. Pogovarjal se je TD + Marija -Mici Pavli Dne 6. aprila, na prvi petek, je umrla v Villa Adelini po kratki bolezni Marja — Mici Pavli v 79. letu starosti. Pokojna je bila doma v Mengšu. V Marijinem vrtcu, v osnovni in obrtni šoli, v cerkvenih in prosvetnih organizacjah sta znana duhovnika Stanko Škrbe in nato Anton Orehar kot kaplana v Mengšu vplivala na ijeno globoko versko in narodno prepričanje. Izučila se je v modnem krojaštvu. Vojna leta, nemško okupacjo in boljše viško revolucijo je tragično preživljala kot marsikateri. Po končani vojni je morala od doma, Kjer je bila na poti nekaterim, ki so bili na strani zmagovalcev. Če bi ostala doma, bi mnogo trpela. Preživljala je taborišča Vetriije, Peggez in Spittal. Leta 1949 je prispela z drugimi begunci v Argentino, kjer se je zaposlila v Floridi v svoji stroki. S prijateljico sta si zgradili lasten dom, na katerega je bila tako navezana, na vrt in na rože. Ni ustvarila lastne družine, zato je toliko bolj pomagala družinam, ki so bile v stiski, in drugim potrebnim. Sam Bog ve, koliko je s prjate jicami pomagala Slovenski hiši z delom in darili, duhovnikom, misijonarjem in drugim ustanovam. Nikdar ni iskala same sebe. Pokojna Mici je svojo življenjsko nalogo izpolnila Na mrtvaškem odru je ležala v Slovenskem domu v Carapachayu, kamor je tako rada zahajala k nedeljskim mašam in drugim prireditvam. Nuj počiva mirno, četudi v tuji zemlji, in nuj uživa svoje plačilo pri Njem, v katerega je vedno zaupala FAKSIMILE TOPOGRAFIJE KRANJSKE Mestna občina Ljubljana je ob dnevu prve pisne omembe Ljubljane Slovanski knjižnici v Ijubljani podarila izvod knjige Janeza Vujkarda Valvazorja Topografija Kranjske 1678-79, skicna knjiga. Gre za faksimiliran natis originala iz Zagreba. Od Golgote do Vstajenja je dolga pot. Kako si jo prehodil? Smehljaš se, Gospod Kakor za slutnjo čudodelnih svetinj naj hodim za sledom Tvojih svetih stopinj, naj se dvignem iz zmot in več ne blodim. Nobenega praznika ne obhajamo tako slovesno kakor veliko noč. Posebne šege, navade in obredi pomagujo ustvarjati nepopisno praznično razpoloženje. Radost zaradi Kristusove zmage nad smrtjo in odrešenje vsega stvarstva nam polni dušo in prinaša blagoslov. Praznovanje velikega tedna, še posebno pa velike noči, se pri nas Slovencih v Argentini širi preko družinskega kroga in seže čez vso skupnostjo in vse krujevne domove. Sanhuška srenja se je na dan Vstujenja zbrala v stolnici, kjer je Tone Bidovec v spremstvu 22 ministrantov daroval sveto mašo. Mešani pevski zbor je tudi pod vodstvom Andrejke Selan Vombergar in sodelovanju Andreja Selana spremljal praznični dan s pesmijo. Pri Slovencih je navada za veliko noč zjutraj postaviti „žegen“ na mizo. Od sobote popoldne čaka v jerbasu in nihče se ga ne dotakne, preden se ne zbere vsa družina v hiši. Leto za letom našega zdomstva se ta družinska navada spreminja in je vsakokrat več ljudi, ki se kot ena sama družina shuja v Našem domu na velikonočnem zujtrku. Spoštovanje do žegna kažemo z našim vedenjem za mizo, ko ga uživamo. Vstujei\jska pesem in poezija sta se ponovno združili, da bi ob njeni besedi in melodiji slavili Gospodovo Zmago. Nujprej so voščili veselo Alelujo predsednica doma Mici Malavašič - Casullo, predsednik mladinskega krajevnega odbora Martin Selan, duhovni vodja Tone Bidovec, predsednica krajevne ,,Zveze žena in mater“ Nežka Lovšin - Kržišnik, predsednik odbora staršev šole ,,France Balantič11 Andrej Mehle in predsednik upokojencev Stane Mustar. Slika „Vstalega Kristusa", delo Toneta Oblaka, je kraljevala na odru in posredovala praznično vzdušje. Pri recitaciji so sodelovali Emil Urbančič, Nevenka Godec — Zupanc, Lučka Marinčič, Aleks Puntar, Marko Bregar, Karinca Marušič, Andrej Drenik in Matjaž Štrubelj. Spremljala sta Otroški pevski zbor pod vodstvom Mafije Štrubelj in Ani Mehle in Mešani pevski zbor. Za luči in zvok sta poskrbela Pavel Malovrh in Pavel Erjavec. Povezavo je bral Damijan Poginjen, napisala pa jo je Erika Poginjen. Tako so Sanhuščani praznovali veliko noč, praznik Življenja, božje moči in klic pre-rojenja, ki nam govori: V duši oglaša se pesem zvonov. Gospod, ki je vstal, nam deli blagoslov. Vse odložimo posvetne skrbi, radujmo se srečni velike noči! Veronika Godec MARKO KREMŽAR SLAVA REVOLUCIJE? PISMA KOVAČEVA KOBILA, ČEVLJARJEVA ŽENA IN TISKARSKI ŠKRAT Pravzaprav bi moral napisati „in jezikovni kotiček". Vsi poznamo star slovenski pregovor, da sta kovačeva kobila in čevljarjeva žena vedno bosi. Španski pregovor trdi podobno, da imajo „v kovačevi hiši lesen nož". V Svobodni Sloveniji (št. 12-13 - morda zaradi ,,nesrečne številke") pa imamo slovnično napako prav v jezikovnem kotičku. Nad izredno zanimivim člankom o nogometnih izrazih v slovenščini se bohoti naslov „nogometni igrišče". Ker pa je igrišče srednjega spola (ne moškega), bi moralo pravilno pisati „nogometno igrišče". Priznam, da stvar ni kajvemkako važna. A ker med našimi ljudmi, zlasti mladimi pa tudi starejšimi, opažam vedno večje težave v tem oziru, menim, da bi morali prav v tem zaglavju strogo paziti, da vam tiskarski škrat ne zagode takihle potegavščin. Pa brez zamere. Kotna Zastavica (pravo ime znano v uredništvu) PROBLEMI V BOSNI Vlada Federacije BiH je pozvala pripadnike mednarodnih sil SFOR, naj prevzamejo nadzor nad vojašnicami bosanskih Hrvatov. Vojašnice so namreč zavzele skupine, ki zahtevajo hrvaško samoupravo. Okrepljene enote mednarodnih sil v BiH (SFOR) so ob pomoči helikopterskih enot prevzele strelivo, vojno opremo, oborožitev in tanke četrte gardfjske brigade hrvaških enot vojske Federacije BiH v vojašnicah v Orašju. POPIS V INDIJI Vsak šesti človek na svetuje Indijec. Po najnovejšem štetju prebivalstva meseca februarja v Indiji živi natančno 1,027 milijarde ljudi, kar predstavlja 16,7 odstotka celotnega svetovnega prebivalstva. V primerjavi s popisom prebivalstva pred desetimi leti se je število prebivalcev v Indiji povečalo za 181 milijonov. Indija ostaja tudi ena izmed redkih držav, v katerih živi manj žensk kot moških. V Italiji se sedaj ukvarjajo s pripravami na parlamentarne volitve 13. maja. Volilni sistem je tako tog, da kandidate določajo ožji strankarski vrhovi in v bistvu volivci samo potrdijo te izbire. Med slovenskimi volivci lahko pride do dileme: Berlusconija in r\je-gove pisane druščine, v kateri so tudi prikriti in manj prikriti fašisti, je težko voliti. Po drugi strani pa je na listi Oljke, v katero je včlanjena tudi naša demokratična Slovenska skupnost, v goriškem senatnem okrožju kandidat za senatorja Miloš Budin, ki je po mnenju nekaterih eden glavnih krivcev, daje zaščitni zakon za Slovence tako nedorečen. Poleg tega je Budin zagovarjal neke čudne zgodovinske teze, češ da sta mnogo hudega storila dva nasprotujoča si nacionalizma, in sicer italijanski in slovenski. O katerem slovenskem nacionalizmu govori? Morda misli na tistega, ki ga je na Tržaškem zastopala Edinost, stranka skoraj vseh Slovencev na Tržaškem in v Istri na prehodu 19. v 20. stoletje, ki so jo je potem tam okrog 1927 ukinile fašistične oblasti? Morda misli na partizansko vojsko in na »ljudsko” oblast jugoslovanskih (slovenskih) komunistov, ki je bila vzpostavljena maja 1945 v Trstu, Gorici in še kje, in med katero se ti novi oblastniki niso ravno izkazali s BRALCEV HABSBURŽANI V SLOVENIJI Lepo je spominjati se. In Slovenci imamo o svoji preteklosti kaj povedati! Tudi kratek zapis o Habsburžanih in slovenskih deželah je zanimivo branje. Vendarle, ker ni prav, da se trdno vsidrajo neki stereotipi, največkrat v službi dnevne politike, je treba opozoriti, da Habsburžani niso bili neki nemaniči, ubogi grofje, ki se jih nihče ni imel za kaj bati itd. Rodovina je bila ves čas blizu rimskim cesarjem, bila je imovita, velika posestva so imeli tako v Švici kot na Bavarskem, v Schwarzwaldu in onstran Rena v Vogezih. Drži pa, da te posesti niso prinašale upravičenj do rimskega cesarskega prestola. Tako je bil lahko leta 1273 izvoljen le za »rimsko-nemškega kralja" oz. bolj pravilno, za kralja Germani-je, kar je seveda nekaj povsem drugega. Slovenske dežele, nekdanja Karantanija, pa so bile državni fevd in so prinašale moč volilnih knezov. Danes v sličnih zvezah uporabljamo pojem »konstitutivno" in podobno. Zato so se zanje tako poganjali -tudi češki Otokar - in predvsem zato se je z njim boril Rudolf na življenje in smrt. Kako zares je Rudolf jemal te stvari, pokaže na videz nepomembna podrobnost: Ko je po prvi zmagi nad Otokarjem od njega slovesno prevzemal slovenske vojvodine, ga je v splošno začudenje pričakal v slovenski kmečki opravi. Premagani Otokar je prišel in pokleknil predenj v vsem kraljevskem sijaju... Andrej Lenarčič, Ljubljana Slovenski veleposlanik v Rimu Italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi je odobril imenovanje Vojka Volka za novega slovenskega veleposlanika v Rimu, je sporočilo italijansko zunanje ministrstvo. Volk je doslej delal kot državni podsekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu. Od novembra lani, ko je bil odpoklican Peter Bekeš, je Slovenija v Rimu brez veleposlanika. Upamo, da se bo tudi stvar veleposlanika v Argentini zdaj kaj premaknila. svojo demokratičnostjo? Takrat je namreč prišlo do deportacij in pobojev ljudi, ki so bili večinoma italijanskega rodu. Nekateri, tudi tukajšnji italijanski in slovenski levičarji, govorijo sednj o teh mrtvih in deportiranih v smislu, češ da so v glavnem padli »samo zato, ker so bili Italijani” in daje bilo to neka vrsta etničnega čiščenja. Seveda pa ne povejo dovolj jasno, da se je takrat tudi teh krajev dotaknila socialistična revolucija stalinističnega kova, ki ni gledala toliko na narodnost, ampak na to, če si njen pristaš ali nasprotnik. V t.i. fojbah je končalo tudi sorazmerno veliko Slovencev, ki se s tisto politiko niso strinjali ali je niso dovolj navdušeno sprejeli, in o njih se bolj malo govori. Bolje torej, da pade sum, če že ne obtožba genocidnosti na cel narod, kot pa da se do kraja priznajo pretekle zablode lastne politične strani... Budin je tudi precej oster nasprotnik samostojnega političnega nastopanja zamejskih Slovencev, npr. v okviru stranke Ssk, in zaradi vsega tega bo takšnega kandidata spet težko voliti. Toda zgleda, da je dobr-šnemu delu slovenskih levičarjev tako prav, saj pravijo, da si je Budin s svojim delom to kandidaturo zaslužil. Bralec s Tržaškega Pred časom, bilo je še v prejšnjem stoletju, sem srečal na buenosairških ulicah uglednega rojaka iz domovine. Mož zna je.-ike, ima univerzitetne študije, je široko i azgledan in sodeluje pri raznih publikacijah. Pojasnil je, da je veren, deloven član domače farne skupnosti, in da ne bi bilo dvoma, je že v prvih stavkih pogovora poudaril, da je pri zadnjih volitvah volil Bajuka. Je sicer Slovenec, a se ima bolj za svetovljana in katoliški družbeni nauk mu pomeni neko nepotrebno utesnjenost, ker naj bi ljudi oviral na uspešni poti v postmoderno, liberalno-kapitalistično, globalno družbo. Ker je bil med nami že nekaj dni, je s prodorno jasnostjo hitro ugotovil, da smo Slovenci, ki smo živeli skoraj vse življenje v zahodnem svetu, nekako zaostali in se preveč oklepamo starih modelov. Po njegovem mnenju smo v socialnih pogledih preveč „levo“ usmerjeni. Prav to utegne biti razlog, je ugotavljal, da je med nami izredno malo milijonarjev. Uspešnost družbe se vendar izkaznje s količino kapitala, mar ne? To naj bi bil prepričljiv dokaz, da se nekdanji politični emigranti zaradi staromodne katoliške miselnosti nismo znali prilagoditi razmeram in izrabiti vseh možnosti, ki jih je ponnjal svet. Po mnenju tega rojaka, je vse to do neke mere razumljivo, ker smo pač po svoji vzgoji in tradiciji bili reakcionarji. Svojo trditev je razgledani gospod hitro utemeljil s pojasnilom, da so bili v časih, ko se je delala zgodovina, vendar vsi napredni Slovenci skupaj s komunisti v Osvobodilni fronti. Po njegovem mnenju je reakcionarje (to je nas) družba izločila tako, da jih je pognala po svetu. Moje vprašanje, zakaj je morala družba, kljub omenjeni »selekciji" reakcionarjev, tako dolgo čakati na napredek, je gospod preslišal. Sogovornika sem spomnil na množične žrtve revolucije. Pa me je takoj poučil, da s takimi izrazi v sodobni Sloveniji ne bom prišel daleč. »Revolucija je pri nas nekaj velikega, nekaj pozitivnega in naprednega in če hočete domobrancem in drugim, ki so izgubili življenje po vojni, res dobro, ne recite, da so žrtve revolucije," je razlagal. »Recite nye, da so bili ti ljuclje tragične žrtve vojnih dogodkov. Kot takih se jih lahko pietetno spominjamo vsi Slovenci," je poučil pa se hitro poslovil. Ta slovenski svetovljan v resnici ni povedal ničesar, kar ne bi lahko slišali ali brali že prej. Nekateri njegovi pogledi so bili »napredni" že takrat, ko sta bila Stalin Jugoslavija tudi brez Črne gore? Črnogorski predsednik Milo Djukanovič je na predvolilnem shodu svoje stranke v Podgorici, ki se ga je udeležilo več kot 15.000 ljudi, večinoma mladih, zatrdil, da bo Črna gora najkasneje 13. julija letos samostojna. Djukanovič je izjavil, da je neodvisnost za Čmo goro edina možnost. Na zadnjih volitvah v nedeljo, 22. aprila, je prepričljivo zmagala predsednikova stranka, ki zagovarja izstop Črne gore iz Jugoslavije. Predsednik je obljubil, da bo čimprej pripravil plebiscit, na katerem se bodo Črnogorci lahko odločili za samostojnost. Tako se bo konec Jugoslavije, ki se je začel s samostojnostjo Slovenije, končal z zadnjo Zvezno republiko Čmo goro. Tako bo Jugoslavija obsegala samo Srbijo, in zato tudi nima nobenega pomena, da se ohranja to ime. in Tito še prijatelja. Nisem pa še naletel na nikogar, ki bi tako lepo strnil stališča starega enounija in jih predstavil kot ,,credo" mladega, naprednega, krščansko, liberalno, demokratsko, globalnega slovenstva. Ko sem se peljal proti domu, mi ni šla iz glave živa vera tega živahnega rojaka v naprednost in veličino revolucije. Po pol stoletja krvi in vsestranskega nasilja, ki ga je med nami komunistična partija sprožila z revolucijo, nadaljevala pa v totalitarni državi, smo doživeli podobno kot drugje po svetu razpad »znanstvene" socialistične družbe. A krvava revolucija, ki je ta sistem omogočila, naj bi bila še vedno - napredna Vse »napredne" revolucije dvajsetega stoletja so se podobno kot pri nas spočele v imenu krute marksistične utopije. Vendar nihče od očetov revolucionarnega terorja pri nas ni za to odgovoren. Sinovi revolucionarjev so mirno podedovali nekdanjo družbeno lastnino, ki so jo z nasiljem »razlastili" njihovi očetje, in danes smo po vseh desettisočih pomorjenih v imenu komunizma spet sredi kapitalizma. Znašli smo se nekako tam, kjer smo bili pred vojno, le da brez zadružne in socialne mreže, s katero so pred vojno slovenski katoličani blažili tedanji gospodarski red. Taka izredna pot do napredka je brez dvoma originalna in ni čudno, da je omenjeni rojak nanjo ponosen. Res, da sedanji slovenski kapitalisti niso prišli do kapitala po gospodarski poti, a kdo naj jim kaj takega glasno očita v družbi, v kateri so vsi mediji obveščanja in oblikovanja javnega mnenja v njihovih rokah? In končno, mar ni med njimi kar dosti milijonarjev, ki so dokaz naprednosti in dajejo vsej druščini nekdanjih revolucionarjev potreben ugled? Ob sodobnem enoglasju, ki vlada v slovenski republiki, se podobno kot omenjeni rojak še marsikdo v domovini ne vprašaje: V čem naj bi se kazala naprednost komunistične revolucije na Slovenskem? V čem naj bi bila njena veličina? Mar niso tragičen ostanek komunističnega pohoda preko Slovenije predvsem njihove še nepreštete žrtve? Mar se ne kaže v slovenskem narodnem značaju njena sled predvsem v razširjenem cinizmu, ki se posmehuje vsem vrednotam? Mar ni bil revolucionarni in porevolucionanii teror tista zla sila, ki je zasejala med Slovence nezaupanje in strah? Mar ni pustil materializem, ki ga je revolucija oznanjala kot novi evangelij napredne družbe, v našem narodu usodnih posledic, ki se kažejo v preziru do življenja, v hiranju našega narodnega telesa pa tudi v pasivnem sprejemanju raznih namišljenih determinizmov? Dejstvo, da uradna, demokratična Slovenija še vedno malikuje revolucijo, ki nam je prinesla skoraj pol stoletni totalitarni režim, je znamenje, da je pred desetimi leti prišlo med nami sicer do zunanjih družbenih pretresov, a daje do notranjih spoznanj in do osebnih spreobn\jei\j še dolga pot. Lahko se zgodi, da ostane neprehojena ta pot, ki edina vodi v smeri življenske rasti in vsestranskega napredka, če ne bo nikogar, ki bi ljudstvo nanjo usmeril. Kdo med vidnimi rojaki bo v sredi sodobnega enoglasja našel pogum in moč ter glasno spregovoril o kriminalni nesmiselnosti komunistične revolucije pa o tragični veličini njenih žrtev? Le kdor bo to storil in osvetlil rojakom umetno zamegljeno preteklost, bo zmožen obrniti list naše zgodovine in pričeti s pisanjemi novega poglavja. Spomenik revoluciji pred poslopjem slovenskega parlamenta je še vedno nai' večji pomnik, kar jih premore Ljubljana-Višji je od Prešernovega. S svojo kovinsko, razpokano roko kaže nazaj. Nekateri, ° lastni naprednosti prepričani rojaki, sledfi0 hote ali nehote tej smeri. VOLITVE V ITALIJI Novice iz Pisali smo pr nemško-avstrijska odškodnina Društvo izgnancev Slovenije 1941 - 1945 Je na tiskovni konferenci predstavilo potek akcije za uveljavljanje odškodnin za prisilno delo po nemškem zakonu o skladu ,,Spo-m>n, odgovornost, prihodnost” in avstrijskem „Skladu za spravo, mir in sodelovanje”. Predsednik D1S Vlado Deržič je ocenil, da bi lahko do prvih izplačil odškodnin prišlo še Iet°s, najverjetneje pa naj bi se izplačevanje začelo prihodnje leto. Skupno njy bi bilo v Slovenyi do odškodnine po obeh zakonih upravičenih približno 8000 ljudi (7000 po nemškem in 1000 po avstrijskem zakonu). NACETOVA HIŠA V Puštalu pri Škofji Loki so odprli Prenovljeno Nacetovo hišo, ohranjeni etnografski spomenik slovenske kmečke stavbne zapuščine. Nacetovo hišo je kot avtohtono slovensko kmečko stavbo opazil arhitekt Albert Sič leta 1923. Mnogo kasneje sojo ščitili kot pomemben kulturnozgodovinski spomenik, pred petimi leti pa sta jo ^čela urejati Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Ljubljana ter družina Polenec. Nacetova hiša je leta 1755 dobila baročni videz, njen zidani del pa kaže, daje tnriogo starejša. Mozirje — slovenski „escobar„ V Mozirskem gaju, ki se je letos razcvetel v 23. pomlad, v teh dneh cveti skoraj rniljjonov cvetov. Razcvetele so se že prve gredice tulipanov, saj so lani nasadili več kot pol milijona tulipanovih čebulic ter več kot 300.000 sadik drugega spomladanskega cvetja Tradicionalni Festival cvetja in glasbe, ki je lani privabil rekordnih 40.000 obiskovalcev, se bo tako letos pričel 27. uprila. Novost letoši\je prireditve je, da bodo vsa dogajanja v Mozirskem gaju, ki ga je sicer .junija lani poškodovala toča, v kateri je nastala milijonska gmotna škoda, popestrili z nastopi različnih glasbenih gostov. „ČRNI“ DELAVCI 11. maja se bo v celoti uveljavil zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki ga je državni zbor sprejel aprila lani. Odkrivanje in preprečevanja dela na črno je v izključni pristojnosti Tržnega inšpektorata RS, ukrepanje na področju zaposlovanja na črno pa v pristojnosti Inšpektorata RS za delo. Oba najodgovornejša za izvajanje določil zakona bosta torej lahko po polni uveljavitvi zakona še bolj učinkovito stopila na prste morebitnim „šušmar-jem“ oziroma kršiteljem. Prvih je največ v gradbeništvu, brez ustreznih obrtnih dovoljenj pa pogosto poslnjejo frizerski in kozmetični saloni, cvetličarji, mizarji, avtomehaniki, vulkanizerji ipd. Tudi črnega zaposlovanja je največ v gradbeništvu, precej pa tudi v gostinstvu in trgovini. HIŠA EKSPERIMENTOV Hiša eksperimentov v Ljubljani je boga-tej-ša za nov eksperiment, prvi s področja družboslovja. Obiskovalci lahko poslušajo krajevne govore 35 slovenskih krajev, v prihodnje pa bodo dodali še govorice zamejskih Slovencev. Pri eksperimentu so sodelovali tudi študentje filozofske fakultete, zbiranje gradiva zanj je trajalo skoraj pol leta, ko pa bodo projekt dokončali, bo možno slišati okoli 40 krajevnih govorov. (Zanimivo bi bilo dodati še govorice Slovencev po svetu. Op. ur.) V Hiši eksperimentov imajo trenutno na voljo 33 eksperimentov s področja kemije, geografije, fizike ter fiziologije. Slovenija in šport KOLESARJI PRVI V ČRNI GORI Dirke ,,Po poteh kralja Nikole” v Črni Gori se je udeležila tudi kolesarska ekipa Perutnina Ptuj. Njeni kolesarji so slavili več etapnih zmag, na koncu pa si je moštvo tudi prisvojilo zmagovalni pokal. ROKOMETAŠICE TRETJE Slovenska ženska mladinska rokomet-Ua reprezentanca je v prvem krogu tridne-Vr>ega kvalifikacijskega turnirja za nastop lla svetovnem prvenstvu, ki bo od 29. julija