D' Jakob Zupan. V ,,Ill.yr. Bl." str. 12 omeni nekdo, da so v llemih bile poscbno bukvu slovanske, na ktere so prisegovali kralji francoski. Francozom so bile neznane, in v Parizu se med kineškimi listinami nahajajo tudi glagoliški pisane slovanske, Morda je oni evangelij pridobil bil že Karcl Veliki od Čehov ali severnih Vendov t. j. Lužiških Slovanov. — Nato sc oglasi dr. Zupan v 1. 5 str. 19 v spisku: ,,Ueber das slavische Evangelium zu Rheims", kjer terdi, da je omenjena knjiga prišla na francosko ined 1. 1250—1270. svetemu Ludviku v dar od serbske kraljice Ilelene, kteri je bil soprug veliki kralj, Uroš Dragoslav, Nemanič V. (od 1. 1237 do 1272; cf. Kopitar. Slavisch. Bibl. I. str. 83; Metelko. Jezičn. XI. str. 118—120 i. t. d.). Ker je bila Helena vdana cerkvi latinski, lahko da so jej dali spisati spominek poleg Ciiilice tudi v Glagolici, v kteri so od 1. 1248 katoliški Dalmatinci in Bošnjaci zopet smeli obhajati liturgijo. Uroš, pravi Zupan v opombici, to je gerški Kosraas, ures Schmuck, urešiti schmiicken; Dragoslav, komur draga je slava; Neruanja zval se je Štefan, začetnik Neinaničcv (itue po Metliškem navadno), čoš, da ni ne manji v oblasti mimo prednikov i. t. d. — V št. 10 priobči prof. Seidl v Celju cesarju letopisno čestitko latinsko; a v št. 10 sostavi prof. Zupan koj naslednjo slovensko pa latinsko (in to v Bohoričici): PranzV. perVIMV FranClsCo. I. aVgVsto fliterDelet. Let. CraLVqVaDrageslMo. regnl. Vere sVefta Cralna Vhe. Carnlae. pla. oVatlo. V Iblani. S.Aemonae. S. 14* V št. 11 jc zapel jo spet »lega. eXeLcnCIJI. bar ouV. lobhe. Ca fhMIDbVrg. VeslLo": Od Juvavje do MetlikeSavi Tebe pobratila Se blagre o Jožefu:Labe, Čeh ljudmil Baroii! Nemci, Vindi brez razliku,Krajna vekome slavila Vredni, ljubi Šmidburgu.Bo Te, krajnšine patrou! Tebe kosmopolituje Bojo Tebi naj enaki Duli visoki Herderja,^prug) roditel, poglavar, Vindov sercu prikupujeZagrajen bi svet napaki Narod Grima, Honthejma.Spet bil čednosti altar: Vidil prej ljud KorotauaSpet veseli bi živlenja Tebe, jel ljubiti proj:Uživali mirno slast; Ladana krotko LjubljauaBrez ropota, brez kesncuja Menj ljubila Tebe nej.Radi bogali oblast. Voši Krim Celovcu bitiMnogo, mnogo let obrani Dalje raka Tvojih det;Te človestvu Uospod Bog! Ve, ljubav si tel verniti,Po Kamilu rasprostrani V' pervo tak Iep6 sprejet.Imovitje, red okrog! ® x t o u t e r u n ' e u. • 1. Juvavje, Saljburgifd). 2. Blagriti, gtitfflidj ipreifeti. 3. Razlika, llnteijdjieb. 4. Kosmopolitovati, gum SKettbitrger bitbm. 5. fterber, ber in jeincn ^jbem jur ^tjilofo^bic bet ®e\<ii\d}t( ber Slienfctifiett bie eineš So§ini?)3p[iten tuurbige Sdjilberung ber Slaveit [ic= fettc. 6. ©rimin, ber eifrige SlaUift ju ©rttingeu. 7. .lpont[;eim, bet bcrui^mte (V) JSei^t>i= fd)of ju Xxm. 8. Korotan, Sarnten. 9. Ladana, regiert. 10. Krim, Sterg bei iiaibacfi, ftatt .ftrain. 11. Raka det, Sruft fiirSinber. 12. ljubav, ljubezen, Sicbe. 13. Labe, (Slbc. 14. Čeh, Soi^me. 15. Ljudmil, ^^ilantw}>. 16. Sprug, Šemol. 17. Roditel, 2kter, (Sr= jeuger. 18. Slast, SBonne. 19. Kesuenje, 3aubcrn. 20. Oblast, 3Rati)t, DJadjtfiabcr. 21. Muog, toiet. 22. Kamil, nad) ^eftu«: ingenuus, freigeboven; auš tBetdjet Sjjradje )»cf;l'( ntdjt etiuo au§ ber ftabtfdjen? im ©labifdjen bebeutct smil, smel, fit^it, fret; smeti, biirfen, iiiagen. !S luurbe in ca »ertoanbctt, Wie in calamus auš ber flabifdien slama, §olitt, ©troti, 9Jo^r. Viad) ©raf ©ilforb unb ^rinj be Signe fonn man tueber baš ^oteinifdie ncdi bas Wned)ifd)e nl;nc bie ftabifdje ©pradje ergriinben. 2Be(d)e Shifforberung, btefes ausgebrei; tetftc unb aUeralteftc Sbiom auf Oottežerbboben jw ftubieren, inenn inan ein gteunb bcs erft^či)fenben SBiffene ift! 23. Rasprostraniti, ertoeiterrt. 24. Iinovitje, SŁ8of|lftonb, 2L'ot)t: f)ab(t\l)eit. 25. Red, Drbmmg. Z. Ravno ta list prinese izverstno priklado: „500 slovenskih pregovo- rov", izmed kterih naj se znamenitnejši nekaj po pomenu nekaj po obliki ponatisnejo tu naslednji: 1. Ak drušina ne bode besna, totl, — Gostein ne bode hiša tesna. 6. Ako ti dobro na skali, pomikni se gori! 'J. Bes, S)dmon, te lopi! 10. E'h te plentaj! nei^me gefangen. 11. Bil bi hleb, zobje se dobč. 12. Blagodat, Segen, božja pada za zemijo. 15. Blagor meni! glejte kuma, ©e»atter, — Meni bode dal dva ujma, 3JJit{)Iergebii^r. 16. Blagor meni! glcjtc kuma! — Meni bo soralel brez ujraa. 18. Bob cvote, gospodarja pes nc znii. 21. Bodi v družbi, bodi sam, — Bodi sramniga te svam! 23. Bog cdin, prijatlov skedin. 24. Bog ljubi trojico. 25. Bog nc zedini Vlahov! Turška molitev. 26. Bog oblači, Bog prevedri. 35. Bolji danes kos, kakor jutri gos. 37. Bolji dober beg od boja slabiga. 43. Brez denarja do solarja, brez solf doniu. 45. Brez gnojii ni prosa. 48. Brez potii ni medii. 53. De se človek diina ne nadimi, — Ognja se ne bo nagrel. 59. Dobrimu vinu vehc ni treba. 60. Dobro blago se hvali sarao. 63. Dokljer prutje rnlado, viti lahko. 65. Dolga ljubezin gotova bolezin. 68. Dosti prijatlov, dokljer jedo. 72. Družici družica, lisici lisica. 74. Dva loša, elenOe, izbila Miloša, §erlu(e§. 75. Dvoje psov na kost eno — Koljeta se mej sebo. 77. Ena domovina, ena gospodina. 78. Ena glava srejn postava. 82. Enkrat z' kopo, enkrat z' golo. 88. Glas rase grede. 93. Gospodina tri vogale podpira. 95. Gre skoz les, ne vidi dreves. 97. Hleb za trebuham ne bodi. 99. Hribe hvali, v' dol se vali. 102. Iz pevnice v' pivnico, ©{jor, ^ŽeHer. 106. Jalovi, gelt, kozi mleko spiti. 107. Jest z okara, Shtge, on skokam. 110. Kadar zlato govori, — Vsaka beseda slabi. 111. Kader vse krave bezlajo, še keba. 119. Kakor ogovor, tako odgovor. 125. Kar, božji dar. 126. Kar kolj od loze, je bolj od vode. 130. Kar omili, lieb ttnrb, ne omerzne, efelt. 132. Kar se ne stori, — Se ne razglasi. 133. Kar se odložf, — Se ne opusti. 136. Kar se rodi, smerti zori. 139. Kar te ne peče, ne gasi. 143. Kdor denarje ima, — Lohka moško ravna. 148. Kdor jezik ima, vRim zmt. 150. Kdor maže, mu kaže. 151. Kdor mater ne boga, — Ga tepe nadloga. 155. Kdor po veliko pije, — Prenaglo spije. 159. Kdor za pečjo ni bil, ne hodi drugih za peč iskat. 161. Kdor se enkrat zlag;i, — Se mu vcč vera ne da. 162. Kdor se enkrat venča, trcutt, — On se ne razvenča. 163. Kdor se kuja, mu je huja. 107. Kdor skusi, zna druge učiti. 177. Kjer te ne serbi, nc praskaj. 179. Kobila rita ovsa sita. 181. Kodar sonce teče, krub se peče. 183. Kogar piči kača, — Se boji martinca. 189. Kopito po nogi! — Nc nog po kopiti! 192. Krajc skri! kožel pokaži! 193. Kratka vcčerja, dolgo živlenje. 196. Kravi tele ne smerdi. 197. Kri ni voda. 199. Kropiva ne pozebe. 200. Krotkih ovac mnogo v hlevac. 201. Kruh, sol jej! pravico govori. 205. Lačen dober kuhar. 207. Lenart Mihav stergan rokav. 208. Lenka za Lenarti brenka. 213. Letal visoko, padel globoko. 215. Lisica potuhe svarica. 222. Majhin sim tičik, tode slavičik. 225. Mala tica prepelica, — Tode vpeha konja in junaka. 226. Martin v Zagrob, Martin iz Zagroba. 227. Mati kregaje hči nevesto svari. 229. Mej dobrimi sosedi — Dobro živeti, dobro umreti. 234. Mi od volka, on primaM. 236. Mlad raesic ne sveti vso noč. 239. Mnogo hertov zajčja smert. 243. Može! mox6! ne najdeniš! 246. Mošnja zgine, mož mine. 249. Na božjo pot, Bogii na pot. 250. Na licc priljudin, — Na robe ostudin. 251. Na serci trcznih, — Ne jeziki pjanih. 252. Na s«nci toplo, — Sinu pri materi dobro. 254. Na volka kriče, — Lisico rede. 258. Ne hodi k vajvodi z cnim nosam! Pojdi k njemu s prinosara! 260. Ne stoji na zcralji dom, — Stoji na ženi. 262. Ni vsakimu verjeti, — Kripčeji dvor zapreti. 263. Ni prav, de medved kravo sne; — Ne prav, de krava v goro gre. 269. Odkladki odpadki. 271. Od leče klepeče. 275. Od soka trebuh klempl 276. Od vola uči se orati vole. 282. Ozunej diši, oznotrej smerdi. 285. Oči slepi. 289. Pava lepša perje, ženo mož. 298. Petica moži. 300. Pevci pivci. 302. Pijanca se seneni voz ogne. 303. Pi! tode uma ne zapi! 311. Pot leden časti — Hitro zvodeni. 316. Posel osel. 317. Pozni otroci gotove sirote. 318. Po mestih ljudje — Besede cukre. 320. Povernil mi bo, — Ko vrabic proso. 326. Pravic veliko, pravicc malo. 327. Prav reci, pa teci. 328. Prebirač najde otirač. 330. Prevel, itberfafjren, bi ga žejniga preko vode. 332. Primaš! derži, kar imaš! 335. Raji junaško umreti, — Kakor babinsko živeti. 336. Rak zajca lovi. 337. Razvaline živlenja novine. 339. Reži se kotel loncu. 341. Ribo plavati učiš. 343. Zakon brez otrok brez sonca dan. 344. Sam za-se, ko prase. 348. Zarečeniga kruha veliko se sne. 349. Za to kovač kleše ima, de z golo ne prime. 353. Začetik unetik. 360. Se nosi ko serna, — Pa nima ne zerna. 361. Serce veselo kodelo prelo. 362. Zet zna vzet', ne dat'. 365. Ženi se bližje, ko moreš, — Botri se dalje, ko moreš. 366. Ženi v y sine, kadar hočeš, — Zeni hčire, kader moreš. 368. Se pes na spolovini cerkne rad. 371. Žganci strebo dero, — Štruklji po sveti ženo. 373. Živi prosto, doživiš let sto. 374. Živlenje žulenje. 380. Silni premožni, zviti ubožni. 382. Sin moj, um svoj. 384. Siti miši moka greni. 392. Zla koča temnica. 395. Smert zastonj. 396. Z mladi se ternj ojstri. 397. Snočnje vode ne izljf, — Dokljer donašnje še ni. 398. Sonce pvigreva, bo dež. 400. Sova skola ne zleže. 407. Star dvakrat otrok. 408. Stariga kozla rogovi kripčeji. 414. Stiskana jače, — Višeji skače (voda). 415. Stoječ malin, molčeč jezik, ne hasnita nič. 419. Zunej lopota, znotrej praznota. 420. Suhi panjovi lahko gnetilo. 424. Taka se godi, de ga vsaka ne dobi; — Pa se tudi taka piše, de ga vsaka si ne iše. 426. Tatiče obešajo, tatove ispušajo. 427. Terma kerma. 429. Ti gospod! jes gospod! hlapec kdo? 430. Tiha voda biege bere. 435. Toplo, pa ne, ko leto; — Dobra, pa ne, ko mati. 439. Tri dni mele, pol drug dan poje. 442. Tudi modri možje v časi greše, 444. Tudi štete ovce volk poje. 445. Tuli z volkulo, — Kruli z basulo. 446. Ubožen kardelj, — 'Ma vsega dovelj. 448. Uboštvo kruši moštvo. 449. Uma mnogo, dnarjov nič. 450. Um za morjam, smert za vratam. 452. Veleva, kdor more, — Uboga, kdor mora. 454. Veliko še imajo ljudje, le dosti nikolj. 455. Veselo serce pol zdravja, 450. Vid hromih ljudi — Hrometi ufif. 457. Vidila konja kovati uzdignila žaba nogo. 458. Vince kiselo serce veselo. 459. V nebo ni lahko. 460. V nebo ni peiut, na zemljo pot blizo. 462. Volk te česni. 465. Vreme nosi breme. 406. Vsaka krava svoje tele liže. 469. Vsake sanje pol resnice. 471. Vsaki pravi: daj! daj! daj! nobeniga ni, de bi rekel: na! na! na! 474. Vsak svoje sreče kovač. 476. Vzemi ženico sebi verstnico. 477. V šolo hoditi muke prebiti. 481. Vsi smo, de se vsmili Bogii. 482. V sredi v zlati skljedi. 483. Včeraj skrito, — Dnes očito. 484. Čemu slepcu zevcalo? ©piegel. 485. če ne moreš pomagati, saj ne odmaguj! 487. česar Ivče se navadi, — Se Ivanic ne odvadi. 489. Česar se Anžik uči, — Anže storf. 490. Česar v glavi ni, peta namesti. 491. Če več bab okoli otroka hodi, bolj je kilov. 492. Černa dobriga zerna. 494. Čič ni nič, delovic kruhovic. 495. človek ni človek — Dokljer ga žena ne kersti. 4%. Človek človeku Bog. 498. Človek človeku vrag. 499. Ciganka nima obraza, — Tode polno torbo. 500. Ciganka rodila je tebe lepo, — Možiti se bode za tebe lahko! Dod ade Ilirskirau Listu Ljubljanskih novic 17. d. Sušca 1832.  Z.