številka 8 cena Za praznik rekordno število vrčkov piva, Tokrat lastovki pristrigli krila dacarji .... z vsebine Celje • skladišče Per III 266/2015 &tszx Oa ® 03/712 12 80 E zkst.utrip@siol.net www.zkst-zalec.si/utrip Časopis Utrip Savinjske doline odkupujeta za svoja gospodinjstva občini Braslovče in Prebold. ZKŠT Žalec pa zagotavlja, da jih prejmejo gospodinjstva žalske občine. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo, v TIC Tabor in na sedežu uredništva v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Znak odličnosti za sokove Grčin Varno in z dobro voljo kulinaričnih tekmovanj v Londonu za dva svoja sokova prejela tudi znak odličnosti Great taste 2015. Kot je povedal Peter Čvan, je na tekmovanju v Londonu sodeloval z dvema izdelkoma - bio jabolčnim sokom sine in motnim jabolčnim sokom mama, ki je osnova vsem ostalim Grčinovim sokovom. Iz njega nastanejo namreč vsi brezalkoholni napitki Družine Jabolčnik, kot so bistri očka, aronija, bezeg, ingver in malina. 16-članska komisija je obema sokovoma, ki ju je Čvan poslal v Veliko Britanijo, soglasno namenila znak kakovosti, Grčinovi pa so s tem postali prvi slovenski proizvajalci pijač, ki jim je uspelo pridobiti to prestižno nagrado. T. Tavčar Peter Čvan z zmagovalnima sokovoma Potem ko je lani domačija Grčin iz Podvina pri Polzeli s sokovi znamke Družina Jabolčnik postala zmagovalka Agrobiznisa 2014, se je tudi njimi uspešno pote- govala za odličja. Najprej je zanje na mednarodnem ocenjevanju pijač pred letošnjim sejmom Agra prejela tri medalje, pred kratkim pa je na enem največjih evropskih Prihodnji torek se za osnovno- in srednješolce začenja novo šolsko leto. Za lokalne skupnosti in njihove svete za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je zato konec avgusta tisti čas, ko se skupaj s policisti še posebej posvetijo varnosti šolarjev na poti v šolo in domov. Šole morajo preveriti svoje načrte šolskih poti oziroma vse poti pregledati ter skupaj z občinami kot ustanoviteljicami šol in s pristojnimi službami odpraviti morebitne nevarnosti. Na eno takšno kritično točko opozarjajo tudi prebivalci Škafarjevega hriba v Žalcu, zato bo na cesti od Ložnice proti Škafarjevemu hribu Občina Žalec poskrbela za dodatno brv čez potok Ložnica, da bo prečkanje varnejše za otroke oziroma vse pešce. Brv bodo zgradili že sep- tembra. Sicer pa morajo biti vse šolske poti ustrezno označene, prve dni pouka pa bodo kot vsako leto poleg policistov tudi člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjska dolina ter drugi prostovoljci skrbeli, da bodo otroci v prometu čim bolj varni. Za varnost so dolžni poskrbeti tudi starši, zlasti tisti, ki svoje otroke sami peljejo v šolo ali vrtec. Kljub jutranji gneči okrog šol in vrtcev si morajo vzeti dovolj časa, da varno in na za to ustreznih mestih ustavijo avtomobile, da otroci izstopijo iz njih ali da jih pospremijo v šolo. Prvi šolski dan bo po vseh šolah nekoliko slovesno obarvan, učence, zlasti prvošolce, in njihove starše bodo nagovorili tudi župani. Podrobna navodila v zvezi s prvim šolskim dnevom, šolskimi prevozi, prehrano in sprejemi prvošolcev bodo ali so že šole objavile na svojih spletnih straneh. Že 26. oktobra se začenjajo jesenske počitnice, ki se bodo nadaljevale z dvema državnima praznikoma 31. oktobra in 1. novembra (sobota in nedelja). 29. januar je zaključek prvega ocenjevalnega obdobja, zimske počitnice za šole v jugovzhodni Sloveniji pa bodo od 22. do 26. februarja, prost je seveda nato še vikend. Zaključek 2. ocenjevalnega obdobja bo 15. junija, 27. junija prihodnje leto pa se spet začnejo poletne počitnice. Vmes so seveda še božično-novoletne in prvomajske počitnice, kar nekaj državnih praznikov pa bo v prihodnjem letu na vikend, kar pomeni, da večina zaposlenih ne bo imela dodatnega proste- Ne spomnim se, kje sem slišala naslednjo misel ali kdo jo je izrekel. Namreč, da je nujno v tem življenju samo roditi se in umreti, vse ostalo je stvar izbire. Če se poglobiš v preprostost te trditve, potem ugotoviš, daje dejansko res. Izbira namreč pomeni, kako danosti, zapisane v genih, ali okoliščine, v katerih hodiš skozi ta svet od najzgodnejšega otroštva dalje, izkoristiš ali se zanje odločiš ali ne, da jih oplemenitiš ali zanikaš, zlorabiš. Ni mi treba posebej prepričevati, da čas hitro mine in da ko potegnemo skupaj tisto vmes, trajajoče nekaj let, desetletij, koliko nam je pač zapisano v zvezdah, vidimo, kako kar hitro uide svojo pot. Zakaj torej ob vsej kratkosti in možnosti izbire tega, da obstajamo, ne dopustimo, da živimo polno, in pustimo živeti, da se veselimo lepih stvari in tudi tega, da so drugi veseli in imajo lepe stvari, da privoščimo dobro drugim, tako kot privoščimo sebi, da se imamo lepo z drugimi in drugi z nami, da sprejemamo soljudi in njihovo drugačnost, drugačno razmišljanja in da nam tako vračajo tudi drugi...? Morda pa nujnost, omejena le na rojstvo in smrt, le ne drži. Morda je nujna v tem življenju tudi večna izbira, ki pa ni nujno in vedno usmerjena v dobro. Škoda, da razmišljamo o tem šele, ko se zgodi kaj velikega, ko nekaj ali nekoga izgubimo, Ko se naenkrat zavemo minljivosti vsega in vseh. Takrat vidimo, kako majhni smo ljudje v svoji veliki želji, da bi bili nekaj, da bi znali, da bi imeli in celo da bi bili, znali in imeli več kot drugi. In kako veliki smo v tem, da se zavedamo, da na svetu nismo sami, da imamo radi ljudi, da smo pošteni, odgovorni in odprti v odnosih, v katere vstopamo. Kako veliki smo v tem, da nam ni vseeno, kakšno (nematerialno) dediščino bomo zapustili in kaj se bodo od nas naučili potomci. A vsakemu koncu sledi tudi nov začetek. Od tistih, ki ostanejo, ki so se naučili, pa je odvisno, kako bo nanje vplival konec in kakšen bo potem nov začetek. Ali bo konec obstal le v svoji temni dokončnosti ali bo v nas še naprej živel z vsem bogastvom izkušenj in življenja pred tem, od katerega smo se tudi veliko naučili. In kot pravi Vlado Kreslin: »Tudi čez tisoč let tu bom stal, sonce bo moje srce, ena od tisoč zvezd mi bo prav, nosil bom njeno ime!« Pravijo, da je vsega lepega kdaj konec. Dobra novica je, da je tudi vsega slabega kdaj konec. In da tudi slabo lahko rodi kaj dobrega. Če hočemo, če si zares želimo. Kmalu bo konec počitnic in poletja in pred nami je ponovno začetek šolskega leta in jeseni. »Začetku začetek skoraj enak tisoč barv pa da le en cvet, prve stopinje, prvi korak, prvi dan obračajo svet,« še pravi Vlado Kreslin. Naj bo vsak konec priložnost za dober začetek. Obrnite vaš svet, da bo kot najlepši cvet! Lucija Kolar Vsakemu koncu sledi nov začetek e ŽALSKA NOČ MLADIH 4 92015 TABU ! VLADO KRESLIN j NUDE j ZMELKOOW ALEX RANERRO | LUKE SAMPLLER | MINLESS INFORMACIJE O DOGODKU IN PRODAJA VSTOPNIC Z ALSKANOCM LADI H.SI CINtHtX/ to 10*1 . h*ti ■ oom Vabimo vas, da nas obiščete na sejmu MOS, v hali D in v našem novem razstavnem salonu v Petrovčah. iGlasbena šola “Risto Savin“ Žalec v šolskem letu 2015/2016 vabi vse mlade plesalke (n plesalce k vpisu v PLESNO PRIPRAVNICO f6 - 8 let J in .; BALET Cod 9 let dalie J ____PLESNI URTEC f 4 - 5 let J iN INDIVIDUALNI BALET TRENING Spomin na uporništvo Gradnja ne bo okrnila programa 22. junija je na prireditvenem prostoru na Šlandrovem trgu v Žalcu potekala osrednja proslava ob dnevu državnosti v žalski občini. Prireditev je bila še posebej posvečena 25-letnici neoddaje orožja in Manevrske strukture narodne zaščite, slavnostni govornik pa /e bil predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo general Ladislav Lipič. Osrednjo proslavo so organizirali Občina Žalec, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline in žalski odbor Veteranskega društva Sever. Zbrane je najprej pozdravil župan Janko Kos in izrazil ponos na to, da sta bili pred 25 leti vodstvi takratne žalske občine in občinskega štaba Teritorialne obrambe enotni, da orožje iz skladišč Teritorialne obrambe (TO) ne predajo Jugoslovanski armadi. Slavnostni govornik general Ladislav Lipič je poudaril, da je bil čas pred 25 leti v marsičem drugačen od današnjega. Bil je čas vznesenosti, novega upanja v lepšo prihodnost, čas odločnosti, visoke samozavesti in poguma slovenskega naroda, ki se je odločil za samostojno pot v prihodnost, za življenje v samostojni in suvereni državi, v družini evropskih narodov. Vsi cilji so se po njegovih besedah uresničili, zahvaljujoč celotnemu slovenskemu narodu, ki je na plebiscitu dal jasno nalogo takratnemu slovenskemu političnemu vodstvu, da želi imeti lastno državo. Uresničitvi te jasno izražene želje so se pridružili takratni pripadniki Teritorialne obrambe in slovenske milice, ne smemo pa pozabiti tudi mnogih drugih, ki so delovali v vseh organiziranih službah civilne obrambe, pri gasilcih, zaščiti in reševanju ter drugih javnih službah, je poudaril slavnosti govornik. »Za svojo udeležbo in svoj prispevek v celotnem procesu osamosvajanja želimo samo pošten odnos. Še naprej bomo zagovarjali in jasno izražali naše poslanstvo, to pa je negovanje spomina na uporništvo slovenskega naroda. Zato ob dnevu državnosti povejmo na glas, da bodo vrednote, ki naj krasijo našo državo, poštenost, ponos, pravičnost, svobodoljubje, sožitje v sobivanju, spoštovanje pravic manjšin in skupno medgeneracijsko sporazumevanje. In zato se je pomembno spominjati dogodkov naše pretekle in polpretekle zgodovine. Zato, da bodo mladi ljudje s ponosom govorih, da so potomci ljudi, ki so bili pripravljeni za domovino dati svoja življenja!« Slavnostni govornik - predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, general Ladislav Lipič je svoj govor zaključil general Ladislav Lipič. Prav mladi so poskrbeli za kulturni program. Predstavilo so je več orkestrov, nastopil pa je tudi zbor Glasbene šole Risto Savin Žalec. K. R., foto: T. T. Simfonični orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec Slovenski praporščaki na žalski proslavi j' , ■B' iFn ; K - / »«St A, ■ 1 'L. Gotovlje praznovale pod lipami V zavetju stoletnih lip v Gotovljah so počastili kar dva praznika: praznik KS Gotovlje in dan državnosti. Goto-vljani pripravijo ob svojem krajevnem prazniku vsako leto kar cel festival, na katerem sodelujejo vsa krajevna društva in organizacije. Lovsko društvo Žalec, Športno društvo Borut, Društvo upokojencev Gotovlje in PGD Gotovlje so izvedli vsak svoj turnir za pokal KS Gotovlje. Lovci so pripravili meddruštveno lovsko strelsko tekmovanje, športniki turnir v malem nogometu v vseh kategorijah dečkov ter odbojko in košarko za odrasle, upokojenci meddruštveni turnir v raznih športnih disciplinah (pikado, krogi in rusko kegljanje), gasilci pa memorial Maruške Cokan, tekmovanje s starimi ročnimi in motornimi brizgalnami. V tem času je bila na ogled razstava starega denarja, ki sta jo pripravila numizmatika Franjo Pasarič in Lidija Florjančič. Pred osrednjo prireditvijo pod stoletnimi lipami je domači župnik Branko Zemljak vodil mašo za domovino, kulturni program pa je v sodelovanju z učenci tamkajšnje podružnične šole pripravilo Kulturno društvo Gotovlje. Zbrane sta nagovorila predsednik Sveta KS Gotovlje Bernard Gojzdnik in župan Občine Žalec Janko Kos, kulturnemu programu pa je sledilo družabno srečanje. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja. Bronasto plaketo so prejeli Ksenija Bauer, Boris Bornšek, Peter Cokan, Špela Florjanič, Jernej Javornik, Irena Klančnik, Milan Končnik in Jernej Nahtigal, srebrno je prejel Janez Vipotnik, zlato pa Olga Krajnc, Ivan Luskar in Kristina Savšek Luskar. T. Tavčar Sredi avgusta so začeli z gradnjo prizidka. Tudi stari del avle žalskega kulturnega hrama bo popolnoma prenovljen. Župan Janko Kos in direktor CE-investa Franc Cvetan ob podpisu pogodbe, ob županu koordinatorica projekta v Nataša Gaber Sivka Po treh desetletjih od odprtja bo Dom II. slovenskega tabora v Žalcu nekoliko spremenil svojo podobo. Zgradili bodo prizidek s povečano avlo, ob tem pa bosta nekaj dodatnih prostorov dobila tudi ZKŠT Žalec in Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Z gradnjo so začeli v začetku tega meseca. Dom II. slovenskega tabora je bil zgrajen leta 1985. Ker takratni časi niso bili naklonjeni velikim investicijam v kulturo, je bil projekt nekoliko prilagojen oziroma je bila zgrajena manjša avla od prvotno načrtovane. 212 m2 velika avla je s pol kvadratnega metra na sedež danes premajhna za potrebe doma. Potem ko so leta 1998 sanirali streho, leta 2005 pa uredili še klimatizacijo, se je Občina Žalec kot lastnica doma letos odločila za povečanje avle. Normativi za preddverje znašajo od 0,6 do 0,9 m2 na sedež, s prenovo in z razširitvijo pa bo avla velika 367 m2, kar pomeni 0,88 m2 na sedež. Z razširitvijo in s preureditvijo prostorov kulturnega doma bo avla poleg osnovnega namena za sprejem obiskovalcev postala dodaten prostor za izvedbo manjših kulturnih in drugih prireditev, prostori za garderobe obiskovalcev bodo ustreznejši, pridobili bodo nujno potrebne skladiščne in ostale prostore, v nadstropju prizidka na severnem in južnem delu pa bodo dodatni prostori, veliki 89 m2, ki jih bosta uporabljala ZKŠT Žalec in Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Hkrati z gradnjo prizidka je bila načrtovana energetska sanacija celotnega doma, ker pa trenutno ni razpisa za energetske sanacije javnih objektov iz evropskih sredstev in ker je gradnja samega prizidka kljub izvedenim pogajanjem dražja od prvotno načrtovanega, je žalski občinski svet potrdil županov predlog oziroma predlog občinske uprave, da v prvi fazi izvedejo samo gradnjo prizidka, v drugi in tretji fazi pa ureditev dodatnih prostorov in energetsko sanacijo. Za najugodnejšega izvajalca so izbrali podjetje CE-invest iz Trebnjega. Župan Občine Žalec Janko Kos je v petek, 17. julija, z direktorjem podjetja CE-invest Trebnje Francem Cvetanom podpisal gradbeno pogodbo, ki vključuje vse tri faze, drugo in tretjo z odložnim pogojem. Podjetje CE-invest je v žalski občini manj znano, pred kratkim pa je zaključilo energetsko obnovo preboldske šole. Direktor Franc Cvetan je izrazil prepričanje, da bodo v roku in kakovostno končali delo. V začetku avgusta je bil izvajalec uveden v delo, za končanje ima čas pet mesecev, za tehnični pregled pa še mesec dni. Nadzor bo opravljal Savinja projekt, ki je tudi projektiral prizidek. »Hvaležen sem našim prednikom, ki so zgradili ta kulturni dom. To je osrednji kulturni hram v občini, zaseden pravzaprav vse dni v letu, in definitivno je bila avla premajhna. Zdaj jo bomo razširili, da bo primerno velika in bo ustrezala standardom,« je povedal Janko Kos. »Denar je zagotovljen v proračunu Občine Žalec, vrednost prve faze je 500 tisoč evrov. Za drugo fazo oziroma za energetsko sanacijo doma pa bomo še videli, kako bo s sredstvi. Verjamem, da razpisi za ta namen še bodo,« je dodal župan in pozval obiskovalce doma k strpnosti in razumevanju v času del. Ob podpisu pogodbe je di- rektor ZKŠT Žalec Matjaž Ju-teršek poudaril, da so v zavodu, ki upravlja tudi z domom, zelo veseli začetka gradnje prizidka, saj je bila dosedanja avla res premajhna. Kljub gradnji bo dom odprt za prireditve: »S prireditvami nameravamo v dvorani začeti sredi oktobra, uporabljali bomo stranska vhoda. Morda bomo nekoliko improvizirali, nič pa ne bo odpadlo iz našega rednega programa.« Medobčinska splošna knjižnica Žalec bo morala še malo počakati, da bo lahko uporabljala dodatne prostore, se pa po besedah direktorice Jolande Železnik prav tako zelo veselijo začetka del: »Največ pridobljenega prostora bomo namenili razširitvi domoznanskega oddelka, omogočili pa bomo tudi bolj kakovostno bivanje našim uporabnikom, ker bomo precej razbremenili čitalnico in zgornji oddelek, tako da bomo lahko police postavili malce bolj na redko, kot so zdaj. Z veseljem bomo potrpeli še nekaj časa, da bodo prostori v prizidku še opremljeni, zelo pa smo veseli tudi tega, da so nas vključili v pripravo načrtov in da so nam prisluhnili, kaj potrebujemo, tako da ves čas aktivno sodelujemo pri tem projektu.« K. R., foto. T. T. Za boljšo vodooskrbo Priznanja za praznik pod zvezdami Na krajši slovesnosti, ki sta jo pripravila Javno komunalno podjetje Žalec in Občina Žalec, so predali namenu rezervoar in črpališče Košnica 2 v KS Liboje. Zbranim sta spregovorila direktor JKP Žalec Matjaž Zakonjšek in župan Občine Žalec Janko Kos. Poudarila sta, da je prostornina novega rezervoarja 60 kubičnih metrov, v objektu rezervoarja - črpališča Košnica 2 sta ločena strojni del s črpalkami za prečrpavanje vode v zgornji rezervoar in prostor s krmilno opremo za daljinsko upravljanje in nadzor delovanja črpališč Košnica 1 in Košnica 2 ter zgornjega rezervoarja. S tem so omogočili priključevanje novih uporabnikov na vodovodni sistem Košnica, saj stari rezervoar ni dopuščal širjenje javnega vodovodnega omrežja na tem območju. Iz- boljšala se bo kakovost vodo-oskrbe za približno 50 gospodinjstev, ki so že priključena na ta sistem. Vrednost del znaša 99 tisoč evrov, novo pridobitev pa so predali namenu župan Janko Kos, predsednik KS Liboje Uroš Feldin in dosedanji lastnik zemljišča Franc Krumpak, za veseli del pa je poskrbel Miro Klinc. T. Tavčar Na obisku ruski ataše Za nacionalni program Župana Občine Žalec Janka Kosa je 3. julija obiskal letalski in mornariški ataše Ruske federacije in kapitan bojne ladje Mihail Glagazin z ženo Veroniko in namestnikom vojaškega atašeja, podpolkovnikom Antonom Mamatyukom. Obisk je bil namenjen potrditvi dobrega sodelovanja med Občino Žalec in Rusko federacijo, ki potekal že od leta 2010, ko je Združenje borcev za vrednote NOB Žalec odkrilo spominsko ploščo humanosti petim mladinkam s Ponikve v Steski jami, kjer so od decembra 1944 do 15. maja naslednje leto negovale in skrbele za hudo ranjenega partizana 14. divizije ruske narodnosti in ga ohranile pri življenju. Dogodka se je udeležil tudi predsednik ZB za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik z ženo Majdo. Ob tej priložnosti je Janko Kos atašeju podaril grafiko Rudija Španzla, ataše pa je Janko Kosu izročil medaljo ministrstva za obrambo Ruske federacije. Obisk se je končal z ogledom Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu, pokušnjo piva Kukec in kosilom. T. T. Na spletni strani Občine Žalec je objavljena spletna anketa Mladinskega sveta Slovenije na temo najema stanovanj. Anketo je Mladinski svet Slovenije pripravil zaradi pomanjkanja podatkov v času priprave nacionalnega stanovanjskega programa. Namenjena je vsem, ki so v zadnjih desetih letih kadarkoli najemali stanovanje, hišo, sobo oziroma šteje vse, razen bivanja v študentskem domu. Po- datki se nanašajo predvsem na razmere, v katerih so živeli kot najemniki, pri tem pa ni pomemben pravni status oziroma ali je imel najemnik podpisano pogodbo o najemu, prijavljeno bivališče ali ne. K. R. OBVESTILO Občina Žalec obvešča lastnike stavb na območju starega trškega jedra v Žalcu in na območju historičnega jedra Petrovč, ki sta zavarovani kot kulturna spomenika, da sofinancira obnovo uličnih fasad. Prijavite se lahko na objavljeni javni razpis za sofinanciranje kulturnih projektov v Občini Žalec, ki jih bo v letih 2015 in 2016 občina sofinancirala iz občinskega proračuna. Podrobnejše informacije so na voljo na spletni strani www.zalec.si (javni razpisi) ali na Uradu za negospodarske javne službe Občine Žalec. Osrednji dogodek praznovanja KS Griže, kjer praznik te dni obeležujejo z različnimi prireditvami, pa je bila slavnostna seja krajevne skupnosti, ki je potekala v nedeljo zvečer v Letnem gledališču Limberk. Že pred slavnostno sejo so namenu uradno predali na novo asfaltirano in urejeno parkirišče pri Domu kulture Svoboda Griže. Investicijo so izpeljali s pomočjo sredstev Telemacha, Kmetijske zadruge Gotovlje in soglasjem KUD Svoboda Griže. Po prerezu traku, ki so ga opravili direktorica Kmetijske zadruge Gotovlje Andreja Jelen Prislan, predsednik KS Griže Marjan Vodeb, predsednica KUD Svoboda Griže Lilijana Jančič, nekdanji predsednik krajevne skupnosti Ivi Krašovec in župan Občine Žalec Janko Kos, so se skupaj podali v Limberk, kjer je bila osrednja proslava krajevnega praznika. Prireditev je vodila Jolanda Železnik, predsednik Sveta KS Griže Marjan Vodeb pa je med drugim spregovoril o nekaterih novih pridobitvah. Denimo o odprtju ceste mimo Verdnika in letošnji največji investiciji, ki jo Občina Žalec izvaja na njihovem področju, sanaciji plazu v Zagrebenu, ki naj bi bila predvideno končana oktobra, v svojem govoru pa se je dotaknil tudi saniranja dotrajanega vozišča Zabukovica-Matke in nekaterih drugih del. Prireditev je obogatil pester kulturni program, v katerem so nastopili Godba Zabukovi-ca, libojske mažoretke, šolska folklorna skupina Griški veseljaki, brata Žiga in Luka Sopotnik, Ubrane strune in Mešani pevski zbor DU Griže. V nadaljevanju so podelili letošnja priznanja krajevne skupnosti, ki so jih v prvem delu prejeli dr. Jože Hribar, Mojca Sporn, Planinsko društvo Zabukovica, PGD Griže in PGD Zabukovica, Lovska družina Gozdnik, Danica Ve-ligovšek, OŠ Griže, župnik Jože Planinc in Dani Vombek. V drugem delu so podelili priznanja športnikom, in sicer Matiju Čadeju (košarka) in Maticu Dosedli (rokomet), Alešu Božijaku (najboljši športnik šole), Gašperju Veligovšku in Jaki Kuharju (oba nogomet), Lini Pušnik (karate), Katji Vodeb (streljanje), ekipi Planinskega društva Zabukovica: Maju Vodebu, Tinetu Hribarju, Janu Krušniku in Janezu Leskošku (orientacija), Nastji Govejšek (plavanje), Kaji Verdnik (deskanje na snegu), Mihaelu Žganku, Roku Drakšiču in Luciji Polavder (vsi judo). Ob tej priložnosti je dobitnike priznanj in občinstvo nagovoril župan Janko Kos, za prijetno presenečenje pa je ob koncu uradnega dela poskrbela orientalska plesna skupina iz Dramelj. D. Naraglav Trak med slovesnim odprtjem parkirišča je pomagal prerezati tudi Zal Hajnšek. Policist na kolesu Občina Žalec uspešno sodeluje s Policijsko postajo Žalec in podpira delo policistov. Pred časom se je porodila ideja, da bi ponovno obudili prisotnost policista na kolesu, kot so ga lahko v občini videli že pred skoraj tridesetimi leti. V torek, 7. julija, je župan Občine Žalec Janko Kos s sodelavci pripravil krajšo slovesnost ob predaji kolesa Policijski postaji Žalec. Kot je povedal župan, znaša vrednost donacije tisoč evrov. Prisotnost policista bo zagotovo preventivno vplivala na obnašanje udeležencev v prometu, še posebej v poletnih dneh, ko je na cestah več kolesarjev in pešcev. Komandir Policij- ske postaje Žalec Gorazd Tr-bovšek se je ob predaji kolesa zahvalil občini in povedal, da bo s tem mobilnost policista Jake Udriha v mestu bistveno večja. V prihodnje bo občina nabavila še eno kolo, saj se je pokazalo, da ima prisotnost dveh redarjev ali policistov večji vpliv na mišljenje udeležencev v prometu. T. Tavčar DIMNIKI m KAMINSKE PEČI ¥ mm KAMINSKE PEČ» Izvajamo tudi krovsko kleparska dela. Dvojno praznovanje v Preboldu Bober za večjo poplavno varnost V Preboldu dopisna seja razdelitev sredstev programov športa na območju občine za leto 2015. Športna društva, klubi in zveza bodo v tem letu na osnovi izvedenih programov skupno prejeli 21.200 evrov. K. R. Ul uaiu K3/V» wcruwun.» a, nu uuaiuiiui jc-m on m i a umi %,j\s -Tešova li in uredili odvodnjavanje padavinskih voda s prečnimi skloni v mulde, ki se preko vtočnih jaškov navezujejo na meteorno kanalizacijo. Izvajalec del, podjetje Trgograd iz Litije, je bil kot najugodnejši ponudnik izbran v izvedenem postopku javnega naročanja. Vrednost rekonstrukcije znaša 122.094 evrov, od tega je Občina Vransko zagotovila 97.730 evrov, preostanek (24.364 evrov) pa je prispevala država. T. T. V dvorani Doma kulture Braslovče so ob koncu šolskega leta pripravili sprejem za devetošolce, s prireditvijo pa so obeležili tudi dan državnosti. Osrednji govornik je bil župan Branimir Strojanšek, ki je med drugim poudaril pomen praznika, bil pa je tudi kritičen do trenutnih razmer tako na političnem kot na gospodarskem področju. Ob tej priložnosti je še posebej nagovoril devetošolce, ki so v letošnjem letu zaključili šolanje na braslovški osnovni šoli, in med drugim dejal: »Naših otrok ne sme voditi v prihodnost le misel na oblast in denar, temveč moramo otrokom zagotoviti pogoje, da bo ponovno obveljalo edino pravilo: Delu čast in oblast. Zavedati se moramo, da moramo otrokom sedanje generacije čim prej povrnili vero in zaupanje v delo, kajti delo je pomemben del človekove istovetnosti in samozavesti. Da ne bomo rešitev iskali samo pri drugih, se moramo vprašati, kaj lahko storimo sami. Tudi sam si dnevno postavljam takšno vprašanje. Z lastnim in dnevnim angažiranjem, s stalno koordinacijo in sodelovanjem vseh, ki moramo v tem trenutku še bolj dobesedno zavihati rokave pri delu, upravičeno pričakujem odprtje novih delovnih mest v naši občini na področju zasebnega gospodarstva in turizma. Smo na stopnji, na kateri smo sposobni in dolžni razmišljati o vsem tem. Politiki se morajo teh vprašanj zavedati še posebej odgovorno skupaj z gospodarstveniki in iskati boljše in celovite povezave z državljani za boljšo obliko samonadzora, kar bo onemogočalo zlorabo oblasti v lastne namene, kakršni so korupcija, koncentracija moči in kapitala in poseganje na najobčutljivejša področja državljanskih svoboščin ...« Ob koncu jim je zaželel veliko uspeha na njihovi nadaljnji življenjski poti. Zahvalil se je tudi staršem in učiteljem, nato pa s knjižno nagrado Monografija Občine Braslovče nagradil enajst učencev, ki so bili v vseh devetih letih šolanja odlični in ki so se izkazali tudi na drugih področjih, ostale učence pa s praktičnim darilom. Ravnateljica Andreja Zupan se je ob koncu zahvalila županu Branimirju Strojanšku, devetošolcem, teh je bilo letos 51, lani 42, učiteljem in staršem ter ustvarjalcem kulturnega programa, osnovni šoli in vrtcu, MpZ Karla Viranta Braslovče,'Braslovškim Ajnzarjem in Folklorni skupini Vransko, ter vsem zaželela vesele počitnice. T. Tavčar Župan Občine Prebold Vinko Debelak je julija pripravil dopisno sejo. Od 21. do 22. julija so preboldski svetniki glasovali o dveh sklepih. Prvi sklep se nanaša na po- trditev tehničnih popravkov in sprejem čistopisa pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v preboldski občini za programsko obdobje od 2015 do 2020, drugi sklep pa na Po novem asfaltu Vransko Prejemnik grba Občine Prebold Drago Lobnikar, na njegovi desni župan Vinko Debelak, na levi pa predsednik komisije za priznanja Boris Kupec Dan državnosti je v Občini Prebold tudi občinski praznik. Slavnostna seja občinskega sveta je bila na predvečer dneva državnosti v športni dvorani. Med gosti prireditve so bili tudi udeleženci dogodkov v času osamosvajanja države, posebna pozornost pa je bila namenjena prejemnikom letošnjih občinskih priznanj. Tradicionalno so slovesnost začeli preboldski godbeniki, v nadaljevanju pa sta zapela Mešani pevski zbor Glas srca in Moški pevski zbor KUD Svoboda Prebold. Župan Vinko Debelak je v svojem govoru povzel aktualno stanje v državi in občini ter pozval k enotnosti in podpori tistim vrednotam, ki so Slovencem pred četrt stoletja zagotovile samostojno državo. 17 let je že samostojna tudi Občina Prebold. Župan je izrazil prepričanje, da vodstvo občine, občinski svet in vsi, ki oblikujejo in izvajajo občinsko politiko, delajo dobro. Med dosežki je izpostavil pravočasno sprejet občinski prostorski načrt, zaključuje se gradnja primarne in sekundarne kanalizacije v okviru projekta, ki ga preboldska občina izvaja s sosednjimi občinami. Tak uspešen skupni projekt je bil tudi regijski center za ravnanje z odpadki, tako da se občina lahko pohvali z zgledno urejenim področjem zbiranja, odvoza in odlaganja odpadkov, čeprav je res, da to pomeni tudi višje stroške za občane. Potrebno je urediti še cestno omrežje, omogočiti boljše pogoje za delo društev, že zdaj pa občina ves čas izboljšuje pogoje za delo v šoli in vrtcu. Župan Vinko Debelak je nato skupaj s predsednikom komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Borisom Kupcem podelil občinska odličja. Priznanja občine so prejeli Terezija Pavlina Širše iz Dolenje vasi, Ivana Golič iz Kaplje vasi, Metka Natek iz Sv. Lovrenca, Katja Huš iz Dolenje vasi, Žiga Hriberšek iz Prebolda in PGD Groblja ob 90-letni-ci ustanovitve. Bronasti grb so prejeli Henrika Gominšek iz Prebolda, Branko Skornšek iz Kaplje vasi in Ana Rudnik Pavlica iz Lat-kove vas, srebrnega pa Franci Jeromel iz Matk za svoje požr- Med izvajanjem gradbenih del pri izdelavi stopnic in za postavitev merilne postaje tvovalno delo v gasilskih vrstah, zlasti v domačem PGD Matke, v ožji in širši lokalni skupnosti ter na področju kulture in športa ter Janja Klančnik iz Latkove vasi, zelo prodorna in uspešna učiteljica razrednega pouka, po besedah ravnatelja izvrstna pedagoginja, zelo aktivna članica in vodja planinskih skupin Planinskega društva Prebold in tudi članica Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti Občine Prebold, prav tako pa prizadevno sodeluje tudi v PGD Groblja in RK Prebold. Zlati grb je župan izročil Dragu Lobnikarju iz Marije Reke, ki je že od nekdaj aktiven udeleženec in pobudnik dejavnosti v organizacijskem, političnem in družbenem okolju. Kot mlad prevzemnik domače kmetije se je takoj lotil njene obnove in modernizacije, danes pa na njej uspešno gospodarijo že njegovi nasledniki. Kot eden organizatorjev, neposrednih graditeljev ter finančnih in materialnih podpornikov je bil vključen v gradnjo električnega omrežja, telefonskih napeljav, gozdnih in lokalnih cest v Mariji Reki in celotni Spodnji Savinjski dolini. Bil je več mandatov tudi član skupščine v nekdanji Občini Žalec in nato štiri mandate tudi Ob mostu čez reko Bolsko v Preboldu so v preteklem mesecu potekala dela v okviru projekta Bober (Boljše opazovanje za boljše ekološke rešitve), ki ga v okviru ministrstva za okolje in prostor izvaja Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO). Gre za nadgradnjo sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji, ki se izvaja od leta 2009, z deli pa naj bi končali do 30. junija letos. Postavitev merilne naprave v Preboldu je tako med zadnjimi v okviru omenjenega projekta, ki je financiran s sredstvi Kohezijskega sklada Evropske unije in proračunskimi sredstvi RS. Pri projektu je pomemben predvsem vidik uravnoteženega prostorskega načrtovanja (boljše upravljanje z vodami) in gradnje reprezentativnih merilnih mrež, ki bodo podpirale ocenjevanje stanja vodnih teles. Z vidika varstva okolja ter učinkovite in trajnostne rabe naravnih virov sta pomembni predvsem zaščita pitnih voda - določanje nevarnih toksičnih snovi v okolju ter seveda zaščito zdravja in življenja ljudi in premoženja pred posledicami naravnih nesreč (zaščita pred poplavami in sušami), ki mora temeljiti na pravilni in pravočasni meteorološki in hidrološki napovedi in zagotavljanju podatkov v realnem času. Sicer pa so cilji projekta zlasti izboljšano spremljanje stanja vodnega okolja, poznavanje in ocenjevanje stanja vodnega okolja v Sloveniji in posledično kakovostne hidrološke in meteorološke napovedi, kar bo dolgoročno omogočalo natančnejše napovedovanje ekstremnih hidroloških razmer ter celovitejšo varstvo in òhra-njanje vodnih virov. Ocenjena vrednost projekta je 33 milijonov evrov. Preboldska merilna naprava, ki se napaja samodejno, s sončno energijo, z urejenim prostorom in s stopnicami, ki vodijo do nivoja struge, pa je ena od 248 nadgrajenih in novih merilnih mest v Sloveniji. D. Naraglav Ob dnevu državnosti z najboljšimi svetnik v Občini Prebold. Veliko vlogo je odigral tudi v času osamosvajanja Slovenije, saj je bilo na njegovi domačiji skrito orožje Teritorialne obrambe. Drago Lobnikar je bil tudi predsednik Gozdarske zadruge, še vedno je član PGD Dolenja vas-Prebold-Marija Reka, dolga leta poje pri preboldskem moškem zboru, v skupini Reški slavčki in pri cerkvenem zboru v domači Mariji Reki, pomaga pa tudi pri delu župnije. K. R. Bogdan DREV s.P. ParižlJ© 35a 3314 BRASLOVČE www.dimnikidrev.si Junija in julija je potekala v Podgradu v smeri Tešove v rekonstrukcija lokalne ceste dolžini 680 metrov. Vransko-Tešova od križišča Celotni odsek so asfaltira- DIMNIŠKI SISTEMI Slovenski ehmnik Giù m. o at m t k atam Brka "uARIf Novo gasilsko vozilo Braslovška iniciativa v Ljubljano T* ji j.' ~CE GR 989 Blagoslov novega vozila je opravil domači župnik Jože Kovačec. Druga julijska nedelja je bila za gasilce v polzelski občini, še posebej pa za gasilce PDG Ločica ob Savinji, velik dan. Ločiški gasilci so hamreč namenu predali novo gasilsko vozilo. Slovesnosti so se udeležili številni gasilci in krajani, med gosti pa so bili župan Občine Polzela Jože Kužnik, poslanec v državnem zboru Ljubo Žnidar, v imenu Uprave RS za zaščito in reševanje Dušan Naglič, predsednik in povelj- nik GZ Žalec Edvard Kugler in David Krk ter poveljnik GP Občine Polzela Vlado Košec. O novi pridobitvi, vredni kar 250 tisoč evrov (200 tisoč je prispevala Občina Polzela, 50 tisoč društvo in donatorji), so zbranim spregovorili predsednica PGD Ločica ob Savinji Bojana Žibret, župan Jože Kužnik in Dušan Naglič ter poudarili, da predstavlja novo vozilo pomembno pridobitev ne samo za ločiške, ampak tudi za polzelske ter andraške gasilce, saj na intervencijah vedno posredujejo skupaj. Ključe novega vozila je župan Jože Kužnik izročil poveljniku Roku Bastlu, v imenu voznikov pa jih je prevzel Aleš Ločičnik. Sledil je blagoslov, ki ga je opravil domači župnik Jože Kovačec, botrom in donatorjem pa so podelili 131 priznanj. Slovesnost je s svojim nastopom popestril Pihalni orkester Cecilija. T. Tavčar Sprejem za najboljše v Taboru Udeleženci sprejema skupaj s podžupanom (prvi z desne), z ravnateljico OŠ Vransko - Tabor Majdo Piki in vodjem POŠ Tabor Brankom Šketom Ob koncu pouka, ko so Občini Tabor poskrbijo, da znani sadovi trdega dela in nagradijo najboljše, truda, ki ga mladi vlagajo v Letos so na sprejem povabili učenje vse šolsko leto, tudi v pet najuspešnejših osnovno- SPLOŠNO KLEPARSTVO, KROVSTVO Zabukovica 162,3302 Griže 'N TESARSTVO GSM: 031/307 780 Krk Uroš, S.p. strehe.krk@gmail.com - izdelava vseh vrst ostrešij - dobava in montaža strešnih oken - sanacija vseh vrst streh - dobava in montaža strelovodov - izdelava in montaža vseh krovsko- kleparskih del - najem dvigal - izdelava in sanacija vseh vrst dimnikov (rosfrei) - pokrivanje streh; Gerard, Isola, Decra, Creaton, Tondach, Bramac, Trimo, šolcev in tri dijake srednjih šol. . Vse so že tradicionalno vpisali v knjigo najboljših učencev, sprejel in nagovoril pa jih je podžupan Ludvik Miklavc. Nekaj besed sta najuspešnejšim mladim in njihovim staršem namenila tudi ravnateljica OŠ Vransko - Tabor Majda Piki in vodja POŠ Tabor Branko Šketa. D. Naraglav ODKUP HRASTOVE HLODOVIME*^ AIDA, d.o.o., Prekopa 3, Vransko Civilni iniciativi Braslovče in Šmartno ob Paki sta se v sredo, 8. julija, z avtobusi in traktorji odpravili na protest v Ljubljano. Uro pred zasedanjem vlade so izrazili svoje nestrinjanje s traso F2-2, predsednik vlade Miro Cerar pa jih ni sprejel, ker je bil v tujini. Pred poslopjem vlade so protestniki ponovili svoje argumente zoper traso F2-2, ki ji nasprotuje tudi stroka, med drugim uniči največ kmetijskih zemljišč in je tudi naj- dražja. Med govorniki je bil tudi braslovški župan Branimir Strojanšek, ki je sedanji vladi očital, da ravna neetično in nezakonito in zato ne more legitimno zastopati njihovih interesov. Kot je povedal Urban Jeriha, je civilna iniciativa od aprila letos ministrstvo za okolje in prostor že štirikrat opozorila na nepravilnosti v študiji vrednotenja tras, na osnovi katere je bila ponovno izbrana trasa F2-2, potem ko jo je medresorska skupina strokovnjakov pred časom zavrnila. Protestniki so vladi predali podpisano peticijo proti trasi. Po uri mirnega protesta so odšli pred kmetijsko ministrstvo, kjer jih je sprejel minister mag. Dejan Židan. Z ministrstva za okolje in prostor so po protestu sporočili prav tako že znano in neomajno stališče, da je treba desetletno umeščanje trase hitre ceste končati in da je smiseln kompromis načrtovanje nove ceste po varianti F2-2. K. R. Občina Polzela skozi čas Urednica Jolanda Železnik s knjigo Občina Polzela skozi čas Sredi letošnjega poletja je izšla knjiga Občina Polzela skozi čas, ki ponosno ponuja dragocen vpogled v preteklost polzelske občine. Prepričani so, da bo zanimiva vsem občanom - starejši bodo ob njej obujali spomine, mlajši pa se bodo lahko čudili nad nekdanjo podobo kraja. Direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik, ki je knjigo tudi uredila, je povedala, da je hvaležna vsem, ki so sodelovali pri njenem nastanku. Tudi tokrat se je z veseljem odzval Konrad Brunšek, zbiratelj in hranitelj bogate preteklosti Andraža in Polzele. Vsebinsko je tekst, ki ga je napisala Karmen Kreže, pregledal dr. Blaž Podpečan, prevod iz gotice in transkripcijo je opravil Janko Germadnik, s fotografijo Polzele iz zraka pa jih je razveselil Bojan Plevčak. Vsi omenjeni so za opravljeno delo prejeli zgolj zahvalo. V knjigi, ki jo je oblikoval Jože Domjan, lektorirala Lea Felicijan, z uvodnim nagovorom pa jo je pospremil župan Občine Polzela Jože Kužnik, je 25 razglednic, najstarejša pa je iz leta 1904. Knjigo boste lahko kupili v Občinski knjižnici Polzela. k T. T. Na Vranskem 71 krvodajalcev Območna organizacija RK Žalec je v sodelovanju s tamkajšnjo krajevno organizacijo v prostorih Zdravstvenega doma Vransko pripravila letošnjo šesto krvodajalsko akcijo za celjski transfuzijski center. Akcije seje udeležilo 71 krvodajalcev (lani ob tem času 68), kar je za poletni čas po besedah organizatorjev dobra udeležba. Nevarno jezero Kopanje v rekah in jezerih je lahko usodno, saj v naši dolini ni urejenega in varovanega naravnega kopališča. Še posebej nevarno pa je nočno kopanje. V Braslovškem jezeru se je v soboto, 18. julija, okoli 23. ure utopil 32-Ietni moški. Truplo moškega je našla skupina obiskovalcev, ki se je prav tako odpravila na nočno kopanje. Policisti so izključili možnost, da je šlo za nasilno smrt. K. R. Prihodnji mesec bosta dve akciji, in sicer 17. septembra od 7. do 10. ure v prostorih OŠ Šem- peter in 21. septembra od 8. do 13. ure v veroučni učilnici pol-zelskega župnišča. T. T. Brglez, d. o. o. Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekarna in slaščičarna-proizvodnja Vransko: 703 30 38. Slaščičarne: Nik Žalec: 713 30 90, Petrovče: 713 30 84, Šempeter: 703 30 46. Trgovine: Žalec: 713 30 82, Griže: 713 30 80, Tabor: 703 43 70, Vransko: 703 30 42, Ostrožno Celje: 428 20 60, Laze v Tuhinju: 834 52 50, Jaka Zagorje: 566 02 80. Trgovina in bar Vrbje:7l3 30 86 (trgovina), 713 30 87 (bar). Dragi Savinjčani! Iztekajo se brezskrbni počitniški dnevi, tudi tropska vročina, a poletja še ni konec. Z veseljem vas vabimo v naše lokale, da si polepšate svoj vsakdan s kepico okusnega sladoleda ali z drugimi dobrotami iz naše slaščičarne ali pekarne. Še posebej vas vabimo v Slaščičarno Nik Žalec, kjer imamo v letošnjem poletju posebno ponudbo sladoleda, ki te popelje v sladki nostalgični svet in se mu noben jezik ne more upreti. Pa dober teki Kolektiv prijaznih ljudi Brglez Ob jubileju nova prikolica Pred akademijo zanimivi prikazi Gasilska zveza Prebold je letošnje praznovanje dneva gasilca združila s praznovanjem 90-letnice Prostovoljnega gasilskega društva Groblja. Na prireditvi v soboto, 27. junija, v športnem parku v Latkovi vasi so grobeljski gasilci prevzeli novo prikolico, slavnostna gostja pa je bila ministrica za obrambo Andreja Katič. Zaradi hudega naliva je prireditev potekala pod šotorom, zbrane pa je najprej nagovoril predsednik Gasilske zveze Prebold Branko Verk in povedal, da Gasilska zveza Prebold praznuje že 17. dan gasilca: »Gasilci so bili in smo ljudje različnih poklicev in mišljenj. Kljub naši raznolikosti pa nas povezuje pripravljenost pomagati sočloveku takrat, ko je naše nesebične pomoči najbolj potreben, in to ne glede na uro, dan in letni čas. Marsikdo se sprašuje, kaj žene nas, gasilce, da žrtvujemo svoje zdravje in tudi življenje, da pomagamo drugim. Ženejo nas humanost, prizadevnost, hrabrost in požrtvovalnost. Osebno menim, da so gasilci še vedno premalo cenjeni glede na vse to, kar opravljajo prostovoljno.« Da so prostovoljni gasilci lahko kos vsem nalogam, morajo veliko časa namenjati operativnemu delu, biti strokovno usposobljeni in učinkovito opremljeni, je še med drugim poudaril Branko Verk in se vsem gasilkam in gasilcem zahvalil za opravljeno delo, zahvalil pa se je tudi vsem tistim, ki so pripomogli, da je bilo njihovo delo uspešno. Župan Vinko Debelak je v svojem nagovoru poudaril, da so gasilci najpomembnejši in najbolj nepogrešljivi del v sistemu zaščite in reševanja tudi v preboldski občini. Zahvalil se jim je za vse, kar so storili, in jim čestital ob dnevu gasilca. Zbranim gasilcem je ob dnevu gasilca čestital tudi podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Jože Derlink in med drugim Ministrica za obrambo Andreja Katič med gasilci preboldske gasilske zveze; v ozadju nova prikolica za prevoz motorne brizgalne in gasilske opreme izpostavil, da seje PGD Groblja od skromnih začetkov pred 90 leti razvilo v sodobno društvo z urejenim gasilskim domom, s primerno tehniko in opremo ter z usposobljenimi gasilci. Z novo gasilsko prikolico se bodo lahko uspešneje izobraževali in usposabljali, seveda pa tudi uspešno opravljali intervencijske naloge. Slavnostna govornica je bila ministrica za obrambo Andreja Katič. »Gasilci s svojim predanim delom dokazujete, da ste ključna dobra organizirana in učinkovita ter najmnožičnejša splošna reševalna javna služba v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ste srčni, kompetentni in odgovorni člani naše skupnosti. Strokovno se spopadate s številnimi izzivi, ki jih prinašajo naravne ujme, industrijske in ekološke nesreče, težke prometne nesreče in tudi vsakdanje stiske ljudi. Vsa leta ste prav na vrhu lestvice poklicnih skupin, ki jim naši državljani in državljanke najbolj zaupajo. Prostovoljno razdajanje svojih sposobnosti in znanja za dobro soljudi je bistvo vašega poslanstva. Ob klicu na pomoč se ne ozirate na svoje trenutne osebne želje in potrebe, temveč odhitite reševati človeška življenja in premoženje. Zato smo vam iskreno hvaležni,« je med drugim povedala ministrica in pohvalila tudi prizadevnost, ki jo gasilci namenjajo urejanju gasilskih domov in drugim dejavnostim v svojih okoljih. PRODAJALNA LATKOVA VAS QQDOQSi^E) i DARILO GRABLJE in 134 8,€ REDNA CENA: 141,99 € MCCULLOCH T26 CS MOTORNA KOSA za veliko različnih priključkov Soft Start zagon črpalka goriva samodejno povratno stop stikalo: vedno pripravljena za zagon Tap 'n Go™ funkcija: hitro in natančno podalševanje kosilne nitke motor 26 cm3 moč 0,75 kW rezervoarja za gorivo 0,55 1 teža 5 kg PAN TIM d.o.o. Latkova vas 81 d. Sl - 3312 Prebold Slovenija T: 03 777 14 23 M: 051 665 566 E: trgovinaSuniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.30-16.00, sobota: 7.30-11.00 Preden so pozornost namenili 90-letnici PGD Groblja, je podpredsednik GZ Slovenije podelil gasilska odlikovanja in napredovanja v čine. Poleg ostalih odlikovanj so gasilsko plamenico prve stopnje prejeli Branka Kumer, Mojca Jezernik, Srečko Stepišnik, Janez Grenko in Prostovoljno gasilsko društvo Groblja. O 90-letnici PGD Groblja je nato spregovoril predsednik društva Matjaž Debelak in povedal, da je Latkova vas edina vas v državi z dvema gasilskima društvoma. Razlog tiči v letu 1925, ko je zagorelo v samem središču vasi. Vaščani so hiteli gasiti požar in varovati ostale objekte, v vsej vnemi pa niso opazili, da je zagorelo tudi v severnem delu vasi, na Groblji, kjer danes stoji gasilski dom. Lesen objekt je v celoti pogorel, napredni vaščani Groblje pa so takoj začeli s pripravami na ustanovitev še enega gasilskega društva v Latkovi vasi. Že čez nekaj mesecev po požaru so imeli ustanovni občni zbor, takoj začeli z nabavo potrebne gasilske opreme, uniform in shrambe za gasilsko opremo. Zelo dobro so se zavedali, da so brez ustrezne tehnike ob gašenju požara in drugih nesrečah bistveno manj učinkoviti, zato so slabo leto po ustanovitvi društva naročili v Pragi novo motorno brizgalno. Koje avgusta 1926 prispela na železniško postajo v Šempeter, je bil to velik dogodek za celo Savinjsko dolino, saj je bila to takrat prva motorna brizgalna v Savinjski dolini, je povzel zgodovino društva Matjaž Debelak. Danes PGD Groblja šteje 210 članic in članov, ki so zavezani poštenju, solidarnosti, tovarištvu in medsebojni pomoči, je poudaril njihov predsednik. Te vrednote prenašajo tudi na mlajše generacije in širšo skupnost. Danes ima društvo vozilo za prevoz moštva in visokotlačno črpalko na samostojni prikolici z lastno požarno vodo. Pred tremi leti so nabavili novo motorno brizgalno. Ko je letos zadnjič iz društvene garaže odpeljala odslužena gasilska cisterna, so sklenili nabaviti novo prikolico za prevoz motorne brizgalne in druge gasilne opreme. Novo prikolico za prevoz tehnike so svečano prevzeli v uporabo ob dnevu gasilca in 90-letnici društva, blagoslovil pa jo je preboldski župnik Damjan Ratajc. K. R. Slavnostna akademija seje začela s prihodom častne enote in praporov. Na začetku akademije so po Šlandrovem trgu pripeljala vozila prostovoljnih gasilskih društev žalske gasilske zveze. Ministrica za obrambo Andreja Katič in predsednik GZ Žalec Edvard Kugler med pregledom častne enote, za njima poveljnik David Krk Gasilska zveza Žalec je ob letošnjem praznovanju 60-letnice pripravila več prireditev, od majskega strokovnega foruma v Braslovčah, na katerem so razpravljali o najaktualnejših temah v sistemu zaščite in reševanja, do nogometne tekme na Vranskem. Vrhunec pa je bila prav gotovo slavnostna akademija v Žalcu, na kateri so v petek, 26. junija, počastili tudi dan gasilcev GZ Žalec, še pred tem pa so prikazali svoje delo. Pod geslom Skupaj rešujemo, skupaj tudi praznujemo so se na Šlandrovem trgu poleg gasilcev predstavili žalski policisti, celjska nujna medicinska pomoč, Slovenska vojska in Kinološko društvo reševalnih psov Celje. Zelo zanimiv tako za gledalce kot same gasilce je bil prikaz ukrepanja v primeru sumljive pošiljke z belim prahom, ki so jo po scenariju vaje prejeli na žalskem davčnem uradu. Gasilci morajo biti zaščiteni s posebnimi oblekami, strogo določen pa je tudi postopek ravnanja in prenosa sumljive snovi. Gasilci so nato uprizorili intervencijo v primeru prometne nesreče, pri čemer je zelo pomembna tehnična opremljenost, še bolj pa usposobljenost in previdnost pri reševanju poškodovanih oseb. Prav tako so prikazali, kako ukrepati v primeru nenadnega srčnega zastoja. Bistveno je, da z oživljanjem takoj začnejo že očividci, pred prihodkom nujne medicinske pomoči pa tudi gasilci prevzamejo ukrepanje z defibrilatorjem. Zvečer je na Šlandrovem trgu potekala slavnostna akademija, ki se je ob spremljavi Godbe Liboje začela s prihodom častne enote 60-ih gasilcev za 60 let Gasilske zveze Žalec, nato pa se je mimo pripeljalo 66 vozil 32 prostovoljnih gasilskih društev žalske zveze. Med gosti so bili poleg županov. občin, katerih prostovoljna gasilska društva so vključena v Gasilsko zvezo Žalec, tudi direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But, predsednik Gasilske zveze Slovenije Jošt Jakša in celj- ski škof Stanislav Lipovšek, osrednja gostja in slavnostna govornica pa je bila ministrica za obrambo Andreja Katič, ki je gasilkam in gasilcem čestitala za jubilej ter se jim zahvalila za požrtvovalnost in nesebičnost. Ministrica je napovedala, da bo v novem nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami znova izpostavljen status gasilcev oziroma vseh prostovoljnih reševalcev. Uveljavljene naj bi bile stimulativne rešitve predvsem na zavarovalniškem, socialnem, pokojninskem in davčnem področju. »Samo želela bi si, da bi tudi druga področja naše družbe prevevale takšne vrednote, kot prevevajo gasilstvo: požrtvovalnost, domoljubje, solidarnost, vse tiste najlepše vrednote, ki jih lahko človek goji. Gasilci so vedno pripravljeni tudi izpostavljati svoje zdravje in življenje, da poma- gajo sočloveku, kar je vredno največ. Zagotovo je tradicija gasilstva na Slovenskem zelo dolga. Požarne brambe so se razvile v dobro delujoče gasilske zveze in društva, ki imajo velik ugled v slovenski javnosti. Mislim, da je potrebno to še naprej negovati. Vesela sem, ko vidim, da je veliko članov, veliko žensk vključenih v gasilstvo in da je tudi veliko podmladka oziroma otrok med gasilci, kajti to pomeni zagotovljeno prihodnost za gasilstvo v Sloveniji,« je povedala ministrica za obrambo. Uradni del akademije se je končal z odhodom častne enote in praporov, kulturni program pa je nadaljevala celjska skupina Coda Express. Prizadevnim gasilcem in udeležencem akademije so na žalski tržnici postregli z golažem, ministrica in častni gostje pa so se zadržali še ob klepetu v atriju Savinove hiše. K. R., foto. T. T. Škof maševal pod velikim šotorom Ustanovili neodvisno zvezo Škof msgr. dr. Stanislav je Lipovšek blagoslovil številne romarje. Na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, so bile tudi letos najbolj obiskane romarske cerkve. Ta praznik je med Marijinimi najstarejši. V Petrovčah so slovesno bogoslužje letos prvič pripravili pod šotorom vzhodno od petrovške bazilike, kjer skupaj z Občino Žalec, KS Petrovče in Župnijo Petrovče urejajo vaški kulturni center, ki bo služil kulturnim, verskim in turističnim dogodkom razvijajočega se vaškega središča. Slovesno maševanje je vodil celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek, v pridigi pa je med drugim poudaril: »Kaj je tisto, kar nagiba ljudi, da na ta praznik množično obiskujejo Marijina svetišča? Tu gre za nekaj velikega, skrivnostnega, tu je Marija Vnebovzeta, ki je bila kot Jezusova mati po končanem teku zemeljskega življenja z dušo in telesom vzeta v nebeško slavo. In kaj se dogaja na tej poti našega življenja? Skrbi in vznemirja nas veliko stvari. Kar priznajmo, da smo že nekoliko utrujeni, morda tudi malodušni ob nenehnem soočanju z zaskrbljujočimi pojavi in s posledicami vsesplošne krize, ekonomsko-socialne pa tudi versko-moralne, ki ne popusti in se s svojimi zloveščimi lovkami priplazi celo v zavetje naših domov in družin, v sredo našega življenja. Ne bomo naštevali dobro znanih tegob in problemov, ki jih ne manjka ne doma ne po svetu. Upravičeno se sprašujemo, kam vse to vodi. Kje je rešitev? Verjemite, sestre in bratje, je rešitev. Resnična tolažba in rešitev je današnji praznik, praznik Marijinega Vnebovzetja, njegova vsebina in sporočilo. To ni privid, slepilo ali opij, kot so včasih rekli, ampak je znamenje, ki jasno govori, da na tem svetu niso samo problemi in tegobe, niso samo temine, ampak je na ta svet, v naše življenje posijala luč, ki še vedno sije; ta luč je Jezus Kristus, ta luč, to upanje, ta rešitev je njegovo delo odrešenja, ki se uresničuje v moči Jezusovega naročila učencem že 2000 let in se bo uresničevalo do konca sveta, do Kristusovega drugega prihoda, ko bosta nastopila novo nebo in nova zemlja, kjer prebiva pravičnost ... « Slovesni maši je sledila maša za ostarele in bolne, ki jo je daroval žalski dekan Mirko Škoflek, zaigrala je skupina Trinitas, večerno bogoslužje za mlade je vodil Robi Friškovec ob nastopu skupine Dominik, na večernem koncertu pa so se predstavile skupine Dominik, Petra Gorše in Up N downs. S praznovanjem so v petrov-ški baziliki začeli že na predvečer praznika, in sicer s slovesnimi večernicami, sveto mašo in procesijo po vasi, vodil pa jo je celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. T. Tavčar Verniki počastili praznik v Petrovčah Center za družine Na UPI - ljudski univerzi Žalec so pripravili zanimiv projekt Center za družine Upi, ki ga sofinancirajo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter občine Braslovče, Prebold, Polzela in Žalec. Namenjen je družinam, otrokom, staršem, starim staršem, za katere so vse dejavnosti brezplačne. Dejavnosti že potekajo, z njimi pa bodo nadaljevali tudi v letu 2016. Organizirano varstvo otrok je v tem zadnjem avgustovskem tednu že aktualna ponudba, sicer pa so pripravili tudi druge dejavnosti, kot so jesenske jezikovne počitnice, program učenja angleščine za predšolske otroke Jezikamo in se igramo, motivacijske delavnice za mladostnike, računalništvo za babice in dedke, jezikovni tečaje za brezposelne, pomoč osnovnošolskim otrokom - migrantom pri pi- sanju domačih nalog in vključevanju v slovensko družbo. Vsak delavnik je na Upiju odprt prostor neformalnega druženja za vse, ki potrebujejo krajše, občasno varstvo ali samo prostor za »starševski« klepet ob kavi. Več o projektu najdete na http://www.upi. si/projekti/druzinski-center, lahko pa jim pišete na center-zadruzine@upi.si ali jih pokličete na tel. št. 713 35 77. L. K. Z ustanovne seje (na desni predsednik zveze Milan Pečnik) V prostorih ZŠAM Savinjska dolina v Ločici ob Savinji je potekala ustanovna seja Neodvisne zveze Združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije, ki se je je udeležilo 36 članov - delegatov iz desetih slovenskih združenj šoferjev in avtomehanikov. Predsednik ZŠAM Savinjska dolina Milan Pečnik je na seji poudaril, da so se razšli z ZŠAM Slovenije zaradi nesoglasij v delovanju, nepoštenosti do članov in združenj ter zaradi nekorektnega odnosa sekretarja Dejana Vidica. Na kratko je predstavil, kako naj bi delovala nova zveza. Po sprejemu poslovnika ustanovne seje članic so sprejeli pristopne izjave združenj, ki želijo ustanoviti in sodelovati v Neodvisni zvezi ZŠAM Slovenije. Pristopne izjave so podali ZŠAM Zgornja Savinjska dolina, Velenje, Savinjska dolina, Slovenj Gradec, Murska Sobota, Rogaška Slatina, Radeče, Laško, Hrastnik in Trbovlje. Po sprejemu statuta so izvolili člane upravnega in nadzornega odbora, častnega razsodišča ter statutarne komisije, za predsednika Neodvisne zveze ZŠAM Slovenije pa so izvolili Milana Pečnika iz ZŠAM Savinjska dolina. Nova zveza naj bi imela okrog tisoč članov. Ustavni zbor je popestril Moški pevski zbor ZŠAM Savinjske doline, ki ga vodi Mija Novak. T. Tavčar S klobuki poklon prazniku Likovno delavnico Ko klobuki oživijo je vodil Silvo Lavtežar. V KS Levec, najmlajši krajevni skupnosti v žalski občini, ustanovljena je bila leta 1999, bodo ob letošnjem 5. krajevnem prazniku pripravili številne prireditve. V petek so pripravili likovno delavnico z naslovom Ko klobuki oživijo, jutri, v četrtek, 27. avgusta, bodo ob 17. uri pripravili srečanje starejših krajanov, v petek meddruštveno tekmovanje upokojencev, ob 19. uri pa slavnostno sejo Sveta KS Levec s kulturnim programom, v okviru katere bodo podelili priznanja za najlepšo hišo, odprli fotografsko razstavo Levec skozi čas ter podelili zahvale dosedanjim predse-, dnikom krajevne skupnosti. V soboto, 29. avgusta, zadnji dan praznovanja, bo praznik obeležila budnica, od 7. do 19. ure bo KO RK Levec merila holesterol in sladkor v krvi, ob 8. uri se bodo odpravili na tradicionalni pohod na Brnico, okrog 12. ure se bo na športnem igrišču začelo druženje krajanov, ob 14. uri bo predstavitev gasilske tehnike, ob 16. uri športne igre za odrasle, uro kasneje za otroke in iskanje zaklada, ob 19. uri pa se bo začelo rajanje ob glasbi pozno v noč. T. Tavčar IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si. Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35, 3311 Šempeter Tel.: 03 700 06 30 Mob.: 051 326 677 OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA (BREZPLAČNO OB NAKUPU OČAL): dr. Arsen Janjič in dr. Miran Falež Pregled vida: torek, 15., 22. in 29. 9. 2015. Naročite se! Tudi na zdravstveno kartico! VELIKA IZBIRA SONČNIH OČAL! 10-50 % POPUSTA NA GOTOVINO Obiščite nas in videli boste bolje! Manj neplačanih starih položnic Svet ustanoviteljev že odločal Na julijskem zasedanju državnega zbora so poslanke in poslanci brez glasu proti potrdili zakon o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov. O tem, da bodo dolžnikom odpisali dolg, morajo upniki (med njimi občine in komunalna podjetja) skleniti sporazum z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dolžniki pa morajo vlogo za odpis dolgov vložiti do 31. oktobra letos in skleniti dogovor o tem najpozneje do 31. januarja 2016. Po oceni ministrstva približno sto tisoč Slovenk in Slovencev pestijo stari dolgovi zaradi neplačanih računov za vodo, elektriko, plin, ogrevanje, druge komunalne storitve, za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, vrtec, šolsko prehrano, neplačane davke ali obveznosti vračila socialnih prejemkov. Pri mnogih ti stari dolgovi onemogočajo plačevanje tekočih obveznosti, kar je osnovni razlog za delni odpust oziroma odpis teh dolgov pod določenimi zakonskimi pogoji, vedno pa le na predlog dolžnika. Odpis je mogoč za dolg, katerega rok zapadlosti je na dan 31. december 2014 znašal več kot 12 mesecev in glede katerega mora obstajati izvršilni naslov ali verodostojna listina, vključevati pa mora glavnico, obresti in stroške. Po zakonu je mogoč le odpust tistih dolgov, ki izvirajo iz rednih gospodinjskih stroškov, dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bančnih storitev, za šolo in vrtec, preveč nakazanih socialnih prejemkov, ki jih morajo upravičenci vrniti, davčne obveznosti pa največ v višini 50 evrov. Zakon ne velja za dolg, ki izvira iz opravljanja dejavnosti, za neplačane prispevke za socialno varnost, akontacijo davka, na uvozne dajatve, davčne odtegljaje in tiste obveznosti, na katere učinkuje postopek zaradi insolventnosti. Upnik, ki lahko odpiše davčni dolg, je pravna ali fizična oseba, ki v svojem knjigovodstvu izkazuje terjatev do dolžnika, lahko je to država ali pa so to javni vrtci in šole, katerih ustanoviteljice so občine. Vendar pa mora biti upnik pred tem podpisnik sporazuma o izvedbi odpusta dolgov. Do odpusta dolgov so upravičene le fizične osebe, ki imajo dolg do upnika in so bile kadarkoli v obdobju od 1. januarja do 30. junija 2015 med prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, veteranskega dodatka ali otro- škega dodatka iz prvega dohodkovnega razreda (mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 180,97 evra), drugega dohodkovnega razreda (cenzus 301,62 evra) oziroma tretjega dohodkovnega razreda (cenzus 361,62 evra, poleg tega mora biti katerakoli oseba, navedena v odločbi za otroški dodatek, tudi prejemnica dodatka za nego otroka ali dodatka za veliko družino). Osebe, ki so v postopku osebnega stečaja, ne morejo biti upravičene do dopusta dolgov. Obrazci za odpis dolgov so dostopni na spletni strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, na centrih za socialno delo in pri humanitarnih organizacijah. Izpolnjene vloge pa upravičenec odda upniku, katerega prosi za odpis dolga, če je torej upnikov več, mora biti oddana vsaka vloga posebej. Upniki sami določijo višino, do katere bodo odpisali posamezniku dolg, samo pri davčnih dolžnikih je omejitev 50 evrov. K. R. Sporazum o izvedbi odpusta dolgov so med drugimi doslej podpisali tudi Občina Braslovče, Občina Prebold, Občina Žalec, Elektro Energija, d. o. o., Celje, NLB, d. d., zavarovalnice Triglav, Vzajemna in Adriatic Slovenica. UM LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC Kako boste pokazali, izjemni ste v resnici? Če ste: - zaposleni, stari 45 let in več, - brezposelni, stari 50 let in več, ■ : Preverite izobraževalno ponudbo UPI— ljudske univerze Žalec. \ 1 - mlajši odrasli in ste zgodaj opustili izobraževanje\ Vabljeni k vpisu! / - ali priseljenci, potem se lahko do vključno 31. oktobra vključite v projekt Svetovanje za odrasle 2015 v Savinjski regiji Skupaj z vami bomo izdelali osebne svetovalne načrte, ugotavljali in vrednotili neformalno znanje in po zaključku svetovanja tudi spremljali vaš napredek. Za poglobljeno svetovanje skrbi strokovno usposobljena svetovalka; tel.: 03 713 35 65 ali 041 699 260; e-pošta: mihaela.anclin@upi.si. Več informacij: www.upi.si. Pokažite vaše sposobnosti - skupaj z nami! Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete *Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.» REPUStS» SLOVENIJA mmsrasrvo za aaetuäBium. ZNANOST IN ŠPORT Novokonstituirani svet ustanoviteljev Javnega komunalnega podjetja Žalec je avgusta odločal o novem direktorju podjetja. Za nov štiriletni mandat je bil imenovan dosedanji direktor Matjaž Zakonjšek, spremembe v organizaciji upravljanja JKP pa so bile posledica zahtev komisije za preprečevanje korupcije. Komisija za preprečevanje korupcije je organiziranost upravljanja JKP Žalec pregledala na pobudo žalskega občinskega svetnika Lojzeta Posedela. Ugotovila je nezdružljivost funkcije župana s članstvom v skupščini tega podjetja. Sledila sta priprava in sprejem novega odloka o ureditvi statusa, upravljanja in organizacije JKP Žalec ter odloka o ustanovitvi sveta ustanoviteljev tega podjetja, ki so ju v enaki vsebini sprejele vse spodnjesavinjske občine, ustanoviteljice skupnega komunalnega podjetja. Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v JKP in usklajevanje odločitev v zvezi z zagotavljanjem te javne gospodarske službe je bil ustanovljen skupni organ občin ustanoviteljic JKP - svet ustanoviteljev, ki ga sestavljajo vsakokratni župani občin. Svet je že imel konstitutivno sejo, na kateri je bil za predsednika izbran župan Občine Žalec Janko Kos, za podpredsednika pa župan Občine Vransko Franc Sušnik. Vsak župan ima v svetu ustanoviteljev en glas na dopolnjenih 50 evrov osnovnega vložka, osnovni vložki in poslovni deleži pa znašajo: Občina Braslovče 23.830,55 evra - 13 %, Občina Polzela 23.830,55 evra - 13 %, Občina Prebold 21.988,20 evra - 12 %, Občina Tabor 9.161,75 evra - 5 %, Občina Vransko 14.658,80 % - 8 % in Občina Žalec 89.785,15 evra - 49 %. Svet ustanoviteljev med drugim imenuje in soglaša k odločitvam direktorja podjetja o poslovni politiki, dolgoročnih programih dela in srednjeročnih ter letnih poslovnih načrtih podjetja, obravnava cene in med drugim odloča o delitvi dobička in pokrivanju izgub. Lahko zahteva sklic skupščine ali nadzornega sveta. Svet ustanoviteljev je že imenoval novega direktorja JKP Žalec. Na razpis sta prispeli dve vlogi, samo ena je izpolnjevala vse pogoje oziroma kriterije, razpis pa je vodila komisija, v kateri so bili predstavniki vseh občin ustanoviteljic. Po novem odloku o ureditvi statusa, upravljanja in organizaciji JKP Žalec predstavnike v skupščino podjetja in nadzorni svet, ki pa še nista konstituirana, imenujejo občinski sveti. K. R. BREZPLAČNI PROGRAM OSNOVNE ŠOLE ZA ODRASLE Na UPI - ljudski univerzi Žalec že vrsto let uspešno izvajamo program osnovne šole za odrasle, ki je BREZPLAČEN. Brezposelnim pri šolanju pomaga Zavod RS za zaposlovanje. Več o programu in o vpisnih pogojih si preberite na http://www.upi.si/pridobitev-izobrazbe/osnovna-sola ali pokličite na tel. št. 03/713 35 65. Informativni dan: 22.9.2015 ob 16. uri. VABLJENI! Odpis ne bo rešil vseh težav Odpust dolgov mnogi ocenjujejo kot potezo države, ki bo socialno najšibkejše nekoliko razbremenila starih dolgov in jim omogočila lažje sprotno plačevanje nujnih življenjskih stroškov, drugi so mnenja, da gre le za simbolično razbremenitev najrevnejših prebivalcev in da zaradi tega, ker se v odpis dolgov prostovoljno vključujejo upniki, zlasti pa ne vse občine, vsi prebivalci v državi niso v enakopravnem položaju. K sporazumu o odpustu dolgov je pristopila tudi Občina Žalec: »Druge izbire pravzaprav nismo imeli glede na socialno in ekonomsko stanje ljudi, ki ni v žalski občini nič boljše kot v drugih občinah. Odpis dolgov te socialne stiske ljudi zagotovo ne bo rešil, lahko pa jih vsaj začasno, enkratno ublaži. Res je, da so že do zdaj javni zavodi reševali neizterljive dolgove in da moramo vsi delati predvsem na tem, kako preprečevati te stiske, da posamezniki in družine sploh ne bi prišli v takšne težke razmere, ne razumem pa tega, da nekateri še razmišljajo, ali .bi pristopili k odpisu, in da to obravnavajo celo kot politično vprašanje. Gre za čisto človeško vprašanje, za vprašanje empatije. Če lahko vsaj malo pomagamo, potem moramo pomagati, seveda pa moramo pri tem zelo paziti, ali so posamezniki upravičeni do odpisa. Preprečiti moramo zlorabe, vendar pa je tudi preveč posplošeno trditi, da se nekdo vozi z dragim avtomobilom, pa mu odpišejo dolg, ali je upravičen do brezplačnega vrt- ca, na primer. Treba bo zelo natančno presojati upravičenost v povezavi s centrom za socialno delo,« je povedal župan Občine Žalec Janko Kos in dodal, da znaša po prvih ocenah po šolah žalske občine skupen dolg, ki bi prišel v poštev za odpis, 14 tisoč evrov, približno 30 tisoč pa znaša dolg staršev vrtcem. V kolikšni višini bodo posamezniku odpisali dolgove, bo znano po tem, ko bodo konec oktobra oddane vse vloge in se bo vsak upnik zase odločil o višini. Javni zavodi, ki so se seveda že zdaj ukvarjali s problematiko dolgov, ki jih ni mogoče izterjati, bodo dolgove odpisovali v breme svojega poslovanja, če pa bo ob koncu leta to povzročilo negativen poslovni izid, ga bodo morale seveda pokriti občine kot ustanoviteljice. K. R. DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ŽALEC VABI K VPISU V PROGRAME ZA ŠTUDIJSKO LETO 2015/2016 ✓ novem študijskem letu se nam lahko pridružite v naslednjih izobraževalnih programih: ✓ angleščina začetni in nadaljevalni krožki ✓ nemščina začetni krožek ✓ italijanščina nadaljevalni krožek ✓ španščina začetni krožek ✓ francoščina nadaljevalni krožek ✓ računalništvo začetni krožek in nadaljevalni krožki ✓ likovni krožki ✓ kaligrafija ✓ komuniciranje in medsebojni odnosi ✓ urejanje in varstvo okolja ✓ spoznavanje kulturne dediščine ✓ dediščina Savinjske doline ✓ krojenje in šivanje ✓ ohranjanje kulturne dediščine naših babic - ročna dela Deteljica ✓ fotografiranje začetni in nadaljevalni krožek t/joga ✓ taj či ✓ plesni krožki ✓ fitnes ✓ šivanje krpank (Patchwork) ✓ zeliščarstvo, narava in zdravje ✓ godba veteranov K vpisu v naše programe vas prijazno vabimo od septembra dalje v času uradnih ur, in sicer vsak torek in petek med 9. in 11. uro, na sedežu društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec, Savinjske čete 4 v Žalcu (Bergmanova vila ob občinski stavbi). Za vse informacije smo v času uradnih ur dosegljivi tudi po telefonu 03/713 68 80. Prijazno vabljeni v našo zakladnico znanja k učenju in druženju. NASE STRANKE DOBIJO NAJVEČ' * DRUŽINSKI BONUS POPUST TAKOJ fife ERGO W GRAWE WIENER Ì STÄDTISCHE Vienna Insurance Group hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Praznovanje s pisanim sprevodom skozi trg na prireditveni prostor je pospremila tisoč glava množica, ki je za eno leto imenovala novo hmeljarsko princeso Ano Zupanc in starešino Alojza Jelena, pripravili pa so tudi več spremljajočih prireditev. Že dopoldne so na slavnostni seji, ki so jo pripravili v dvorani Doma kulture Braslovče, govorili o hmeljarstvu, na srečanju hmeljarskih princes in starešin in številnih gostov pa so zbrane nagovorili predsednik Društva hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije Anton Rožič, župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek, direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Martina Zupančič, župan Občine Žalec Janko Kos, v imenu Kmetijsko--gozdarske zbornice Slovenije njen podpredsednik Marjan Golavšek in drugi. V nadaljevanju sta o delu društva in svojem delu spregovorila dosedanja princesa Barbara Bosnar in starešina Ivan Janko Bizjak, nato pa sta se predstavila nova princesa, 22-letna Ana Zupanc, in starešina, 76-letni Alojz Jelen, oba doma iz Dobriše vasi v žalski občini. Svetovalka in specialistka za hmeljarstvo Irena Friškovec je med drugim povedala, da pridelujejo letos hmelj v Spodnji Savinjski dolini in Celjski kotlini 103 hmeljarji, osem hmeljarjev še izven Savinjske doline (Koroška, Dornava, Ormož), torej skupaj 111, obdelujejo pa 1406 ha hmeljišč, lani 1296. V zadnjih dveh letih se zaradi izboljšanja stanja na hmelj-skem trgu in dejstva, da lahko hmeljarji za prodajo ponovno sklenejo večletne pogodbe, povečujejo površine, posajene s hmeljem. Letos so hmeljarji tako na novo posadili 175 ha. Še vedno je največ sorte aurora, zelo pa so se povečale površine Novi starešina Alojz Jelen in nova princesa Ana Zupanc Irena Friškovec s tržno zanimivo sorto celeia. O vremenu in kakšen bo pridelek, pa je poudarila: »Letošnjo sezono so zaznamovali izraziti skoki temperatur, npr. nenavadno visoke temperature v začetku junija in močna ohladitev v njegovi zadnji dekadi in potem izrazito vroč julij. Seveda se to odraža v rasti in razvoju hmelja. Julija so se v dnevih z zelo visokimi dnevnimi temperaturami rastline v razvoju ustavile, po ohladitvi pa se razvoj nadaljuje, ampak ponovno se srečujemo s problemom, da imamo na isti rastlini tako cvetove kot že tudi storžke, kar bo seveda oteževalo odločitev o začetku obiranja, poleg tega pa vplivalo tudi na količino pridelka. Na težjih tleh. se pozna tudi mokro lansko leto. V mnogih nasadih, še posebno sorte aurora, so rastline zelo slabo razraščene, niso niti prišle do vrha. Del hmeljišč v Spodnji Savinjski dolini je že prizadela toča, na območju Polskave pa je podrlo eno žičnico. V hmeljiščih, ki jih je mogoče namakati, so hmeljarji lahko omilili posledice pomanjkanja padavin. O količini letos pridelanega hmelja je v tem času še preuranjeno govoriti, kajti veliko je odvisno tudi od pogojev v naslednjih dneh oziroma tednih (za pozne sorte). Če bodo pogoji optimalni, se bodo storžki lahko razvili do konca in potem se bomo lahko približali povprečni letini, če pa se bodo nadaljevale visoke temperature, bo to še dodatno znižalo pridelek. Lani smo v Sloveniji pridelali dobrih 2300 ton hmelja in tako beležili eno lepših letin v zadnjem desetletju.« Osrednja prireditev se je popoldne začela s povorko skozi braslovški trg do prireditvenega prostora, na čelu katere so bili konjeniki KD Mustang Gomil-sko, godba in mažoretke Pivo-- varne Laško, z vozovi so se pripeljali tudi starešine in princese ter gostje. Sledili so jim vozovi s prikazi nekdanjih opravil v hmeljarstvu. Tokrat je bila rdeča nit povorke priprava hmelja, kar so prikazali člani Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline, nato pa so predali starešinstvo in imenovali novo princeso ter nazdra- vili z vrčkom piva. Obred je že triinštiridesetič vodila Martina Zupančič, ob sprejemu »hmelj-skega mačka« pa je novi starešina Alojz Jelen poudaril, da si bo skupaj s princeso prizadeval slovenske hmeljarje zastopati častno povsod tam, kamor ga bodo povabili Pred družabnim delom je zbrane nagovoril predsednik Turističnega društva Braslovče Branko Ribizel, v imenu Kme-tijsko-gozdarske zbornice Slovenje jim je spregovoril njen podpredsednik Marjan Golavšek, v imenu Pivovarne Laško pa je obiskovalce pozdravil član uprave Matej Oset. Ob kmečkih hmeljarskih igrah v nadaljevanju so se zabavali tako nastopajoči kot gledalci, za veselo razpoloženje pa sta skrbela ansambla Savinjski kvintet in Modrijani. V okviru letošnjega praznovanja dneva hmeljarjev so pripravili tudi ribiško tekmovanje, turnir trojk v košarki, šahovski turnir in turnir v odbojki na mivki. Že v petek zvečer je Športno društvo Monotheist v sodelovanju s skupino Mladi za Braslovče na prireditvenem prostor organiziralo ROCK HMELJARJEV, v okviru katerega so se predstavile lokalne skupine Never Shaved, Cid Control, Under cover, Stone Orange in DB-virus. T. Tavčar Hmeljske starešine in princese Med govorom predsednika TD Braslovče Branka Ribizla V Braslovčah so slovenski hmeljarji drugo avgustovsko nedeljo slavili svoj 53. praznik. Prireditev, ki jo je spremljalo vroče poletno vreme, je pripravilo Turistično društvo Braslovče v sodelovanju z Občino Braslovče in Društvom S slavnostne seje (pozdravni govor župana Branimirja Strojanška) raročKA ZAVAROVALNO ZASTOPNIŠKA DRUŽBA Združujemo najboljše. C=ÌMt/t442/ —.< \u t >_< tl j n Av,J.('/< i(in « _ Za praznik rekordno število vrčkov piva Tokrat lastovki pristrigli krila dacarji Usoda Polzele, tovarne nogavic, spet visi na nitki. Kljub postopku prisilne poravnave in milijonu evrov državne pomoči ji je konec julija Finančna uprava RS zaradi neplačanih prispevkov blokirala oba transakcijska računa, zato je uprava družbe zaposlene s kolektivnega dopusta napotila na čakanje, za včeraj pa je bil napovedan zbor delavcev, na katerem naj bi izvedeli, kakšna prihodnost čaka tovarno. V polzelski tovarni nogavic je še 265 zaposlenih, v postopku prisilne poravnave pa sta njena večinska lastnika spet postala država oziroma Družba za upravljanje slabih terjatev ter Slovenski državni holding, ki imata 60 % delež, nekaj lastništva imajo še banke in majhni delničarji. Vodenje začasne uprave je julija prevzel Peter Kunstič, ki je zaradi blokiranih računov kljub zagotovljenemu delu oziroma naročilom delavce napotil na čakanje z 80-odstotno plačo. 13. avgusta so zaposleni prišli na zbor delavcev, kjer jih je seznanil z nastalim položajem in možnimi rešitvami. V prvi polovici letošnjega leta je izguba Polzele že presegala polovico osnovnega kapitala, družba je zato insolven-tna. Vendar ima vodstvo na voljo kar nekaj ukrepov, ki jih bo vse izkoristil, je zagotovil novi, vendar začasni predsednik uprave. Ti ukrepi pa zahtevajo sporazume z vsemi deležniki, tudi lastniki in upniki, in med drugim predvidevajo dokapitalizacijo. Vlada se zaveda pomena polzelske tovarne, je med drugim poudaril Peter Kunstič; ki je bil s strani nove lastniške Po prvem zboru delavcev zaposleni nazaj na čakanje Začasni predsednik uprave Peter Kunstič strukture družbe šele 7. julija letos imenovan za člana nadzornega sveta, čez teden dni je postal njegov predsednik in nato začasni predsednik uprave. Nadzorni svet je že v prejšnji sestavi začel postopek za imenovanje nove uprave, ki bo sposobna izvesti celovito, torej finančno, operativno in lastniško prestrukturiranje družbe. Ta naj bi nastopila mandat 1. septembra, ko bi Peter Kunstič spet postal predsednik nadzornega sveta. Za novega predsednika uprave je bil izbran Marko Klemenčič, ki ga je nadzorni svet še v prejšnji sestavi junija imenoval za prokurista. Med drugim je uspešno vodil prestrukturiranje podjetja Pinus Rače, zato ga je novi nadzorni svet imenoval za predsednika uprave. In kaj se je zgodilo z milijonom evrov državne pomoči? Peter Kunstič pravi, da je še premalo časa v družbi, da bi to ugotovil in da je bil verjetno porabljen za reprodukcijski material in plače. Če bo uprava ugotovila, da obstajajo sumi glede ravnanj prejšnje uprave, bo to prijavila ustreznim organom, je zagotovil. Prvi od odločilnih dni za nadaljnjo usodo tovarne je bil 18. avgust, ko naj bi delavci dobili vsaj del junijske plače, če bi finančna uprava Polzeli odblokirala račune. To se na ta datum ni zgodilo, čeprav ima po besedah Petra Kunstiča družba zagotovljena naročila in s tem prilive na račune, pred njimi so tudi tako imenovani dobri meseci za prodajo. Še vedno jim zaupajo tudi največji in uglednejši naročniki oziroma kupci, na primer Falke, s prisilno poravnavo tudi nekatere obveznosti zapadejo v plačilo šele leta 2019. Tako bi lahko postopno poplačali dolg za socialne prispevke. Vendar je prvi pogoj za ponoven zagon proizvodnje dogovor s Fursom. Je pa tudi država zaradi evropske zakonodaje omejena, kako Z;nanje nareaitt, umetnost proaati pomagati Polzeli, je poudaril Peter Kunstič, Delavci, ki za nastali položaj krivijo državo in prejšnje uprave, pa si želijo le tega, da bi se lahko vrnili na delo in da bi bili razmere in odnosi boljši kot v času prejšnje uprave. K. R., foto: T. T. Županovo pismo predsedniku vlade Zaposleni v Polzeli, tovarni nogavic, 18. avgusta niso prejeli plače za junij, ker FURS ni umaknila blokade računov. Župan Občine Polzela Jože Kužnik pa je predsedniku vlade poslal pismo, v katerem izraža presenečenje nad vestjo, da je FURS uvedel postopek izterjave zaostalih obveznosti družbe Polzela in da je finančna uprava zavrnila pisni predlog poplačila teh obveznosti. Župan opozarja, da bodo izgubljeni že pridobljeni po- sli, zaradi tega pa delovna mesta, kar predstavlja dodatne stroške za državo zaradi izplačila odpravnin in morebitnih drugih socialnih transferjev. Za Občino Polzela, ki ima 6 tisoč prebivalcev in ki je pred tremi leti zaradi stečaja Garanta že izgubila 400 delovnih mest, bi stečaj Polzele pomenil nepredstavljiv udarec, pokop več kot sto let stare blagovne znamke in izgubo prihodkov za nekaj manj kot 300 delavcev in še nekajkrat toliko družinskih članov. Župan je izrazil zaupanje v novo upravo, ki bo z zagonom in novimi pristopi zagotovo uspela sanirati podjetje, poiskati nove trge ter začeti novo poglavje v zgodovini Polzele, tovarne nogavic. Celjski kriminalisti naj bi sicer že nekaj časa preiskovali sum kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete, prejšnjo nedeljo ponoči pa naj bi prav delavci tovarne preprečili krajo modelov za nogavice, ki so nujno potrebni za nadaljevanje proizvodnje. Kot je za Delo povedal predsednik uprave Peter Kunstič, so delavci sami organizirali prostovoljno varovanje, ker družba za to ne more zagotoviti denarja. K.R. Menjave na tekočem traku Kadrovskih sprememb v vrhu tovarne nogavic s Polzele očitno še ne bo konca. V manj kot štirih mesecih so se na čelu podjetja zgodile že tri zamenjave, ki jim bo kmalu sledila še četrta. Marca letos je po odstopu Karmen Dvorjak funkcijo predsednika uprave začasno prevzel Branko Krašovec, ki je bil pred tem direktor tržne službe v podjetju. Junija, kmalu po tistem, ko se je v javnosti začelo govoriti, da se skupaj s hrvaškimi partnerji zanima za nakup tovarne, je zdaj že bivši nadzorni svet Krašovca odstavil in za novega predsednika uprave imenoval Matjaža Trtnika, vodjo proizvodnje v podjetju. Trtnik je bil imenovan za obdobje enega leta, in sicer do konca junija 2016. Novi nadzorni svet, ki so ga delničarji imenovali na seji skupščine 7. julija (Bojan Mandič, Peter Kunstič in .Anton Horvatič), pa se je odločil za postopek izbora predsednika uprave za 4 leni mandat. Medtem je nova lastniška struktura za predsednika uprave imenovala Petra Kunstiča z ljubljanskega inštituta za svetovanje in izobraževanje. T. T. Novi nadzorniki Delničarji družbe Polzela so 7. julija na redni seji skupščine izvolili tri nove člane nadzornega svet. Imenovana je bila tudi pooblaščena revizijska družba za poslovni leti 2014 in 2015. Na skupščini družbe Polzela so delničarji sprejeli odstop treh članov nadzornega sve- ta predstavnikov delničarjev, in sicer Branke Neffat, Stanke Pfajfer in Marka Slokarja, nato pa so bili na predlog nadzornega sveta za mandatno obdobje štirih let izvoljeni in imenovani trije novi člani nadzornega sveta, in sicer Bojan Mandič, Peter Kunstič in Anton Horvatič. Delničarji so bili seznanjeni tudi z odstopnima izjava- ma članov nadzornega sveta predstavnikov delavcev Žare-ta Pirnata in Biserke Novak, vendar odločanje o njunih mandatih spada v pristojnost sveta delavcev. Za pooblaščeno revizijsko družbo za poslovni leti 2014 in 2015 pa je skupščina družbe Polzela imenovala KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje. T. T. v Žalec V OBJEMU ZELENEGA ZLATA O problematiki tudi minister Gospodarski minister Zdravko Počivalšek meni, da je za družbo Polzela treba poiskati celovito in dolgoročno rešitev. Če bo program dela in poslovanja zagotavljal srednjeročno stabilnost poslovanja, potem verjame, da bodo na- šli rešitev. Na ministrstvu so v času njegovega mandata odtekli kar nekaj krogov in konkretizirali kar nekaj zadev v smeri pomoči, vendar pa se težave niso reševale dolgoročno, zato so po Počivalškovem mnenju skoraj na začetku. V vsakem primeru verjame, da mora do razpleta priti hitro. T. T., vir: STA /725® Hospic Slovensko društvo Slovensko društvo Hospic Območni odbor Celje Kocenova 4-8 tel: 03/54 86 011, 051 418 446 e-pošta: celje@hospic.si V Celju pripravljamo začetno usposabljanje za prostovoljce, ki bo jeseni 2015. Vabljeni, da se nam pridružite v sočutni podpori težko bolnim, njihovim svojcem ter žalujočim. Če ste pripravljeni podariti svoj čas in pomagati ljudem v stiski, bomo veseli, če nas boste poklicali, nam pisali ali nas obiskali na Kocenovi 4-8 v Celju. (DUTB) je v primer polzelske tovarne nogavic prišla prepozno, manevrskega prostora za ukrepe je po izkoriščeni prisilni poravnavi in državni pomoči zelo malo, je v petek ocenil vodja področja upra- vljanja posojil pri DUTB Miha Štepec. Družba za upravljanje terjatev bank pri dokapitalizaciji ne bo sodelovala, pa je sporočila Slovenska tiskovna agencija. T. T.,vir:STA organizira začetni in nadaljevalni tečaj šolanja psov ter tečaj v agilitiju. Uvodno srečanje bo v ponedeljek, 31. 8. 2015, ob 18.00 na vadišču društva na Ložnici pri Žalcu. Dodatne informacije: www.kd-pluton.si, solanje@kd-pluton.si, tel. št. 041 405 079 (Ivek) in 031 579 614 (Polonca). KD PLUTON, Šolska ulica 11, 3311 Šempeter v Sav. dolini Znanja in idej je dovolj Možnosti za izboljšave so ' Prvonagrajena inovacija je s področja medicine. Prof. dr. Matej Podbregar, ki je sicer Polzelan, zaposlen pa v ljubljanskem UKC, in Jure Zdovc iz podjetja Datcon sta prvo nagrado prejela za napravo in metodo za nepretrgano merjenje arterijske vaskularne kom-pliance, utripnega volumna in minutnega volumna srca. Prototip naprave za uporabo med operacijo srca je izdelan, zdaj pa inovatorja iščeta investitorja za proizvodnjo. Kot je povedal Jure Zdovc, ta metoda meri pešanje srca pri bolnikih, ki so že na intenzivni negi in imajo vgrajeno intraaortno balonsko črpalko, da jim pomaga črpati kri po telesu: »Metoda merjenja vseh teh parametrov sicer že obstaja, ta naša metoda pa je malo manj invazivna, to pomeni, da pacientu ni potreb- Območno razvojno partnerstvo Spodnje Savinjske doline je skupaj z Zbornico zasebnega gospodarstva Žalec in ob administrativni podpori Razvojne agencije Savinja tudi letos nagradilo najboljše inovatorje preteklega leta, ki so doma oziroma delajo v podjetjih v naši dolini. Podelitev nagrad je 10. julija potekala v prostorih podjetja Matjaž v Petrovčah. Na letošnjem razpisu je bilo manj prijavljenih inovacij kot lansko leto, ki je bilo po številu rekordno, vsebinsko pa so bile najpestrejše doslej, saj so med njimi inovacije, ki so plod aplikativnega raziskovalnega dela, rezultat razvojnega dela oziroma izboljšav na delovnem mestu, je povedal predsednik komisije za inovacije dr. Jožef Korber (člani komisije so Tone Repnik, Rajko Grenko, Robert Čehovin in Danilo Basle). Skupaj je bilo prijavljenih 7 inovacij, od tega tri skupinske, tako da je pri njihovem razvoju sodelovalo skupaj 10 inovatorjev. Izmed njih je komisija izbrala pet najbolje ocenjenih. Pravilnik namreč predvideva vsako leto največ pet nagrajenih inovacij, denarne nagrade pa so znašale od 2.115 za peto do 2.443 evrov za prvo mesto. Zaradi finančne krize letos v projektu nista sodelovali obči--ni Vransko in Tabor. Za napravo za spremljanje in boljšanje lastnosti vode -AyuaMelius sta 5. nagrado s priznanjem prejela Sebastijan Prislan in Iztok Medved iz žalskega podjetja Ursa, ki sta vsako leto med nagrajenimi inovatorji, za sistem za hlajenje tehnološke industrijske vode kot edini ali dodatni vir ogrevanja proizvodnih, skladiščnih in poslovnih prostorov v industriji je 4. nagrado s priznanjem prejel Kristjan Mohorič iz Šempetra. Janez Uplaznik in Simon Tominšek iz podjetja Sico, prav tako večkrat nagrajena, sta prejela 3. nagrado s priznanjem za horizontalni dvostransko delujoči cepilni stroj HDCS25, Robert Horvat iz Uniforesta pa 2. nagrado s priznanjem za vitel s samodejnim nadzorovanim uravnavanjem hitrosti odvijanja vlečne vrvi. Nagrajeni inovatorji (od leve proti desni): Iztok Medved, Sebastijan Prislan, Jure Zdovc, Kristjan Mohorič, Robert Horvat, Janez Uplaznik in Simon Tominšek Podelitev nagrad inovatorjem je potekala v prostorih podjetja Matjaž v Petrovčah. no vstavljati še enega dodatnega katetra za merjenje pretoka krvi, kar pomeni polovico manjšo možnost napake pri posegu, kar vemo, da je lahko zelo nevarno.« Mnoga podjetja načrtno spodbujajo inovativnost med svojimi zaposlenimi, pomena inovativnosti pa se zavedajo tudi v mnogih občinah, med drugimi v spodnjesavinjskem območnem razvojnem partnerstvu. Predsednik Območnega razvojnega partnerstva Spodnje Savinjske doline in župan Občine Žalec Janko Kos je ob podelitvi nagrad inovatorjem med drugim povedal: »Edina stalnica v življenju so spremembe in kdor se ne zaveda, da je potrebno nenehno raziskovati, razvijati in dajati koristne predloge, tisti je obsojen na propad. Danes, v pogojih težke finančne in ekonomske krize, moraš vedno nekaj početi, da te ne odnese. Majhen narod lahko z drugimi tekmuje s pametno specializacijo, z znanjem, raziskavami, razvojem in mnogi naši ljudje so dokazali, da so pametni in inovativni. Imamo pa včasih premalo podpornega okolja, mnogi nimajo dovolj podpore doma in gredo v tujino, kjer žanjejo uspehe. Zato moramo inovativnim ljudem nuditi podporo od začetka, torej že od vrtca naprej spodbujati inovativnost. Vse več firm se Jure Zdovc, soavtor prvonagrajene inovacije odloča, da nagrajuje pametne predloge s simboličnimi zneski, kar lahko na dolgi rok prinese lep rezultat. Če lahko kaj pomagamo kot lokalna skupnost, potem to naredimo, tudi tako, da nagradimo najboljše inovatorje.« Na priložnostni slovesnosti ob podelitvi nagrad inovatorjem, na kateri je inovacije predstavil direktor Razvojne agencije Savinja Žalec Stojan Praprotnik, je zbrane najprej v imenu gostitelja pozdravil direktor podjetja Matjaž Oset. Podjetje je nekaj tednov pred tem proslavilo 25-letni-co uspešnega poslovanja. Za glasbeni program je poskrbela mlada, na tekmovanjih večkrat nagrajena flavtistka Izza Štih ob spremljavi Melite Esti-garribia Villasanti iz Glasbene šole Risto Savin Žalec. K. R., foto: T. T. MALI OGLASI ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPOSTELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555 TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700,041 746 700 Nudim NEGO NA DOMU starejšim in pomoči potrebnim. Info.: 041 821 218 (Mateja) PRODAMO, dvosobno stanovanje, 53 m2 v Grižah. Cena: 46.000 EUR. Info.: 041 746 700 (Janko) Med nagrajenimi inovatorji za lansko leto je tudi Kristjan Mohorič, ki izmed ostalih inovatorjev še posebej izstopa po mladosti. Oktobra bo postal študent, kljub temu pa se že pri rosnih 20 letih lahko pohvali z velikim tehničnim znanjem in predvsem inovativnim razmišljanjem. Kristjan Mohorič je doma v Šempetru. Po osnovni šoli se je vpisal na Srednjo šolo za elektrotehniko, kemijo in računalništvo na Šolskem centru Celje in letos zaključil srednješolsko izobraževanje kot elektronik. Od oktobra naprej bo študent Fakultete za računalništvo, elektrotehniko in informatiko v Mariboru. Veliko pa se je že naučil tudi v domačem podjetju. »Doma imamo podjetje Severson. Ukvarjamo se s proizvodnjo točkovnih varilnih strojev. V industriji je veliko povpraševanje po hladilnih sistemih. Hladilni sistemi, ki se uporabljajo zdaj, so večinoma vodni stolpi. Ko se voda v teh stolpih hladi, energijo oddaja v zrak, ta energija se tako ne izkoristi. V mojem sistemu pa se odpadna energija preko hladilnega sistema pretvori v toploto, ki se uporablja za ogrevanje notranjih prostorov. Kar pomeni, da se nam zmanjšajo stroški ogrevanja upravnih, skladiščnih ali drugih prostorov oziroma teh stroškov sploh ni, ker smo energijo za hlajenje uporabili tudi za ogrevanje. Poraba fosilnih goriv je tako Mladi inovator Kristjan Mohorič nična. Takih sistemov po svetu je zelo malo, v Evropi jih še nisem zasledil,« je na kratko opisal svojo inovacijo Kristjan Mohorič. In zakaj mladenič sploh razmišlja o industriji in inovacijah? »Zanima me industrija nasploh, ker se mi zdi, da je veliko stvari v industriji, ki bi se jih dalo izboljšati, da niso dovolj učinkovite, pa tudi z energijo je potrebno bolj lepo ravnati in varčevati,« je povedal Kristjan Mohorič in potrdil, da imajo kakšno zaslugo za to tudi geni. Poleg očeta sodeluje v družinskem podjetju že tudi Kristjanov tri leta mlajši brat, ki je končal 2. letnik v programu mehatronik na Šolskem centru Velenje in je prav tako zelo uspešen, ga pohvali Kristjan. Brata že zdaj veliko sodelujeta in jima družinsko podjetje ni v breme, pač pa izziv za prihodnost. K. R. Po polovici leta rekordno SKRITA ŽELJA VA REZERVNI DELI ZA VSA VOZILA 031-323-441 in 710-40-13 Naročnik oglasa: Goleč - Dolar Romana s.p., Šlandrov trg 11, Žalec •povečuje. Vodilni slovenski proizvajalec fotonapetostnih modulov uspeva na najzahtevnejših trgih, kjer je konkurenca najmočnejša. Ob vsem tem je delež prodaje v Sloveniji neznaten in se še zmanjšuje. Ta je lani znašal 1,6 odstotka, v prvi polovici letošnjega leta le še 0,5 odstotka, kar BISOL Group uvršča med največje slovenske izvoznike. T. Tavčar Proizvodnja fotonapetostnih modulov BISOL v Lat- kovi vasi je v prvi polovici leta 2015 za 27 % presegla lanske količine v enakem obdobju ter za skoraj 40 % tiste iz prve polovice leta 2013. Predsednik uprave skupine BISOL Group dr. Uroš Merc pravi: »Z letošnjim prvim polletjem smo izredno zadovoljni. Tudi obeti za drugo polovico leta so več kot spodbudni, kapacitete se polnijo in prepričani smo, da bo leto 2015 rekordno, še (bistveno) boljše kot 2012.« Vedno večji delež BISOL se proda na trge, kjer za fotovoltaiko ni več nikakr- šnih podpor - glavni razlog za inštalacije je prihranek pri računih za elektriko. Značilna je razpršenost prodaje, saj domači proizvajalec prodaja svoje izdelke že v več kot 60 državah po svetu in čeprav Evropa še vedno dominira, se delež prodaje izven nje vztrajno in hitro Meteorski spektakel na nebu Tretji Žur pod Žvajgo Ležati in opazovati nebo Predsednik AD Saturn Uroš Čotar med razlaganjem delovanja teleskopa, ob njem predsednica TD Žalec Maja Šelekar V noči z 12. na 13. avgust se je na nebu dogajal svojevrsten spektakel - meteorski dež ali solze svetega Lovrenca, kot pravijo temu pojavu, ki si ga je sicer z manj pogostejšimi utrinki mogoče vsako leto ogledovati vse od 14. julija do 24. avgusta. Vrhunec pa ta pojav doseže prav v omenjeni noči. Letos je bilo zaradi izjemno jasnega in (zaradi mlaja) temnega neba ta pojav še toliko lepše opazovati. Opaziti je bilo tudi do sto utrinkov na uro. To noč so izkoristili tudi člani Astronomskega društva Saturn, ki imajo svoj observatorij s teleskopom v POŠ Trje v Galiciji. Ta pojav pa so se podali opazovat na Smrekovec. Skupaj s Turističnim društvom Žalec so naslednjo noč poskrbeli za opazovanje neba tudi na Trju, ob observatoriju, ki so ga poimenovali po svojem preminulem nekdanjem predsedniku in izjemnem astronomskem fotografu Srečku Lavbiču. Žal nas je le nekaj uživalo v opazovanju tega pojava in ob strokovni razlagi predsednika Astronomskega društva Saturn Uroša Čotarja. Najprej smo si ogledali njihove prostore in se povzpeli v kupolo, kjer nam je predsednik društva razložil delovanje in možnosti stacionarnega in računalniško vodenega teleskopa, ki je namenjen zahtevnejšim opazovanjem in predvsem astronomski fotografiji meglic, kopic, galaksij, planetov ... Ob tem nam je predstavil tudi prenosni Newtonov teleskop. Učna noč o vesolju in zvezdnih utrinkih Čotar nam je z laserskim žarkom pokazal najznačilnejša ozvezdja in posamezne zvezde ter galaksije, podrobneje pa je predstavil ozvezdje Perzeja in njegov roj, od koder navidezno izhajajo zvezdni utrinki, imenovani Perzeidi. V tem času so poleg roja Perzeidov še trije drugi roji Akvaridi, Ka-prikornidi in Cignidi, ki pa so manj številni. »Meteorski roji so eden najlepših in tudi najzanesljivejših astronomskih dogodkov. Svetlobni pojavi -utrinki oz. meteorji, kijih povzročajo majhni prašni delci, drobci kometov in asteroidov, so vidni, ko vstopajo v Zemljino atmosfero. Meteorji se pojavljajo vsako noč. Na temnem nebu lahko v povprečju pričakujemo kakšnih dvanajst naključnih oz. sporadičnih meteorjev. Ob določenih nočeh pa Zemlja sreča medplanetne potoke prahu in število meteorjev se močno poveča. Takrat se pojavi meteorski roj, za katerega je značilno, da vsi meteorji prihajajo oz. letijo z iste točke na nebu - radianta. Na število vidnih meteorjev vpliva tudi kakovost neba. Največ meteorjev je seveda vidnih na temnem nebu, brez svetlobnega onesnaženja in Lune. V primestnih in mestnih predelih, kjer je veliko svetlobnega onesnaženja, je vidnih nekajkrat manj meteorjev kot pod temnim nebom. Ker letos v tem času ni Lune, je opazovanje Perzeidov še toliko lepše. Če pogledamo v zgodovino opazovanja, traja to že okoli 2000 let. Prvi podatki o opazovanju prihajajo z Daljnega vzhoda. V Evropi so bili Perzeidi znani kot solze svetega Lovrenca, ker se pojav dogaja v času, ko goduje ta svetnik,« nam je med drugim povedal Uroš Čotar, predsednica TD Žalec Maja Šelekar pa: »V TD Žalec smo se odločili za tovrstni dogodek, ker imamo v svojem splošnem programu zapisano, da se čim bolj povezujemo tudi z ostalimi društvi. Letos smo med drugim stopili v stik z AD Saturn in tako smo zdaj tu. Moram povedati, da sem danes doživela res prijeten večer oziroma noč. Izvedela sem veliko zanimivega o našem vesolju in o tem pojavu, saj smo imeli ob sebi izjemnega poznavalca in ljubitelja astronomije, za kar se mu v imenu vseh še enkrat zahvaljujem.« D. Naraglav DAVIDOV HRAM Zakladnica vsega dobrega www.davidovhram.si DANILO PIKL, S. p., Starovaška ulica 1,3317 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709 186, E: danilo.pikl@triera.net MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA SERVIS BELE TEHNIKE ČIŠČENJE IN POPRAVILO ELEKTRIČNIH BOJLERJEV Turistično društvo Prebold je prejšnjo soboto v sodelovanju z Občino Prebold in radiem Antena organiziralo tretjo glasbeno in družabno prireditev Žur pod Žvajgo, ki ima že daljšo zgodovino, ponovno pa je zaživela pred tremi leti. Prireditev vsako leto poteka v prijetnem okolju preboldske- ga Gaja. Na tokratnem žuru pa so nastopili domači rock ansambel mladih glasbenikov Rock Out, njegovi člani so z delovanjem začeli že v osnovni šoli, ter popularni skupini Stone Orange iz Ljubljane, ki deluje od leta 2003, in The Drinkers, ki je bila ustanovljena leta 1993 v Litiji in je bila na tokratnem Žuru pod Žvajgo glavni magnet za občinstvo od blizu in daleč, ki se je kar gnetlo ob odru in neizmerno uživalo. Letošnji Žur pod Žvajgo je vsekakor popestril poletno dogajanje v Preboldu, bi si pa organizatorji želeli, da bi se glasbenega dogodka v Preboldu udeležilo več ljudi, saj je s pripravo prireditve veliko dela in tudi stroškov. D. N. Domača skupina Rock Out Zajčje jedi in košnja Taborski planinci so v sodelovanju s tamkajšnjo lovsko družino in društvom žena in deklet pri svoji planinski postojanki na Zajčevi koči pod Krvavico pripravili tradicionalno dvodnevno prireditev, imenovano Zajčevi dnevi. V soboto so v sodelovanju z lovsko družino organizirali prikaz ročne košnje na Šnepovi košenici, kjer je kosilo več kot dvajset koscev, ki so z veseljem in dobro voljo udeležencem prireditve pokazali, da še dobro obvladajo ročno košnjo, članice društva žena in deklet pa so med tem pripravljale okusne zajčje jedi. Poskrbele so tudi za sladke in druge dobrote, ki so popestrile tokratni jedilnik. Organizatorji in ostali udeleženci so uživali ob obujanju spominov na stara kmečka Zajčje jedi z Zajčeve koče opravila, kulinaričnih dobrotah in dobri volji. Ker se zajec oziroma kunec dandanes redkeje znajde na naših domačih krožnikih, je bila to za marsikoga priložnost za nekoliko drugačen jedilnik in kulinaričen užitek. D. N. Kosilo ja več kot 20 koscev. 08 SVETOVNEM DNEVU TURIZMA 6. september PRAZNIK OBČINE ŽALEC v spomin na II. slovenski tabor leta 1868 Pridružite se nam na prireditvah, s katerimi bomo proslavili praznik! 6.9. 11.00 7.9. 17.00 29. 8. 7.00 13. rekreativni kolesarski maraton Zelene doline, start ob 9.00 pri Mlekarni Celeia, Arja vas 29. 8. 8.00 Pohod po hmeljski poti, Ekomuzej* 3. 9. 16.00 Odprtje kanalizacije na Rimski cesti v Šempetru, dogodek na dvorišču poslovne enote Elektra Celje 3. 9. 19.00 Obrazi, odprtje razstave likovnih del članov likovne sekcije KUD Žalec, salon* 4. 9. 9.00 Kegljanje, pikado, krogi, DU Levec, Petrovče 4. 9. 19.00 Žalska noč mladih, ŠCŽ* 5. 9. 8.00 Vaške igre na Ložnici pri gasilskem domu 5.9. 18.00 Prevzem novega gasilskega vozila PGD Ložnica pri gasilskem domu na Ložnici 5. 9. 20.00 Gasilska veselica z ansamblom Donačka in Rock Partyzani pri gasilskem domu na Ložnici Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Žalec s podelitvijo priznanj in odprtje prenovljene OŠ Petrovče Od Celja do Žalca, odprtje 10. mednarodnega folklornega festivala, Šlandrov trg Srečanje podjetnikov, Ribnik Vrbje ali Ekomuzej* (v primeru slabega vremena) Od Celja do Žalca, 10. mednarodni folklorni festival, nastop za osnovnošolce Vebrov teniški memorial, ŠCŽ* Od Celja do Žalca, 10. mednarodni folklorni festival, gala koncert, I. OŠ Žalec Balinarski turnir, ŠCŽ* Družina kolesari, start pred Kolesarskim klubom Žalec Odprtje dela pločnika Šnajder-Volf, Galicija Mož, kije sooblikoval Savinjsko dolino, razstava ob 150-letnici rojstva Frana Robleka, Ekomuzej* » 18. 9. 18.00 Odprtje razstave ročnih del članov študijskega krožka Deteljica Univerze za III. življenjsko obdobje Žalec, MSK* 19. 9. 9.30 Tek po ulicah Žalca, Šlandrov trg 22. 9. 8.00 Balinanje, DU Žalec, ŠCŽ* 24. 9. 19.00 Razstava ob 150-letnici pošte v Žalcu, salon* 25. 9. 19.00 Slavnostna seja sveta Mestne skupnosti Žalec s podelitvijo priznanj, Gasilski dom Žalec 26. 9. Ob svetovnem dnevu turizma: 9.00 - brezplačen voden ogled Žalca, zborno mesto pri Savinovi hiši 10.00 - predstavitev turističnih društev Občine Žalec, Ribnik Vrbje (do 13.00) 11.00 - Ponirkove otroške delavnice in jezdenje ponijev, Ribnik Vrbje (do 13.00) - krožni avtobusni prevoz med Ekomuzejem*, Rimsko nekropolo in Ribnikom Vrbje (9.00-13.00) - 50 % popust za ogled Ekomuzeja*, Rimske nekropole in Jame Pekel 27.9. 14.00 Pozdrav jeseni pred Jamo Pekel ob svetovnem dnevu turizma 8.9. 10.9. 11. 9. 12. 9. 13.9. 13.9. 13. 9. 17. 9. 15.30 9.00 16.30 20.00 8.00 9.00 16.00 19.00 Legenda: ŠCŽ* - Športni center Žalec salon* - Savinov likovni salon MSK* - Medobčinska splošna knjižnica Žalec Ekomuzej* - Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije dvorana Petrovče* - dvorana Hmeljarskega doma KZ Petrovče alee V OBJEMU ZELENEGA ZLATA www.turizem-zale 13. Pohod po hmeljski poti Sobota. 29. 8. 2015. ob 8.00 : -,->r. ! k.-rnuzvju h in c'Jarš tv ;a in pivovarstva Sloveni) pry av nina 1 n E U K,, DRUGO MNENJE Dragi moji, z veseljem vam sporočam, da je v naši ljubi Sloveniji kar nekaj ljudi, ki jim je še marza nas. Poglejte samo vseh sto in več zavarovalnic, ki nas dnevno kličejo po telefonu, pridejo tudi na dom in ponujajo visoke naložbe, donose in rente, tako za tuzemno kot onostransko življenje. Sami včasih niti ne pomislimo, kako prav nam bo prišlo poleg dodatnega še nad-dodatno zavarovanje za primer, no, že za kak primer. In zadnjič so me poklicali še iz društva prijateljev drugega mnenja. Ime sem si seveda izmislila, prvič zato, ker si ga nisem zapomnila, drugič pa zato, da jim ne bi delala nepotrebne reklame. In prijazen glas na drugi strani mi je povedal, da lahko za dva evra na mesec, če pritegnem pa še ostale člane družine, pa samo za tri evre na mesec, dobimo kadarkoli drugo mnenje, seveda če s prvim mnenjem svojega izbranega ali drugega zdravnika ne bomo zadovoljni. Zaradi znanih primerov sem se takoj zavedala, da ta ponudba sploh ni tako slaba. Si lahko zamislite, kje bi bil danes naš Igor, če ne bi poiskal drugega zdravniškega mnenja? Kje bi bil Ivan, če ne bi imel drugih zdravniških mnenj? So pa tudi taki, ki jim niti drugo zdravniško mnenje ne pomaga kaj dosti. Na primer, ustavijo angeli v modrem kakega Frančeka in trdijo, da je vinjen. Pa kako bo vinjen, če vina sploh ne pije. In gre po drugo mnenje. In glej ga zlomka, zdravnik ugotovi, da je pijan. Naši bivši bratje bi rekli: »Isto sranje, samo drugo pako-vanje!« In lahko ste prepričani, da je Franček pošteno plačal obe mnenji. Pa niso pomembna samo druga zdravniška mnenja, pri nas je toliko institucij, ki si narobe razlagajo tudi zakone, če hočete, zato je še kako prav, da si poiščemo še drugo mnenje. Važno je le, da smo znani čas na znanem mestu, med znanimi strokovnjaki, pa se nam za prihodnost ni treba bati. Jaz pa si samo želim, da bi mi v prihodnosti vsi ti klicatelji, od dormeistov, alternatistov, dodatnih prehranjevalistov pa tudi vseh razno raznih zavarovalistov, pustili, da mislim s svojo glavo, da si ustvarim svoje mnenje. V upanju, da ste tudi vi mnenja, da preveč poslušamo druga mnenja, ki sploh niso zastonj, še več, prepričana sem, da nas zelo veliko stanejo, vas prav lepo pozdravljam. Ota Mar ' . • - O Na podlagi 6. člena Pravilnika o štipendiranju v Občini Žalec (Ur. 1. RS, št. 90/07, 55/10, 63/13 in 48/15) OBČINA ŽALEC V LETU 2015 RAZPISUJE 7 (SEDEM) ŠTIPENDIJ za dijake in študente kot pomoč pri njihovem študiju: - 2 štipendiji za deficitarne poklice, - 3 štipendije za nadarjene, - 2 štipendiji za študij v tujini. Celoten razpis z razpisno dokumentacijo (pogoji za pridobitev štipendije, višina štipendij, način prijave in druge informacije) je objavljen na spletnih straneh Občine Žalec (www.zalec.si), kjer je na voljo tudi obrazec "Vloga za pridobitev štipendije Občine Žalec - 2015". Obrazec lahko dobite tudi na Občini Žalec, Urad za negospodarske javne službe, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, soba št. 36. Dodatna pojasnila glede razpisa štipendij dobite po telefonu 03/713 64 32, kontaktna oseba Matej Pinter, višji svetovalec za vzgojo in izobraževanje. Vloga za štipendije mora biti oddana najkasneje do 8. oktobra 2015 do 12. ure v sprejemno pisarno - vložišče občine ali priporočeno oddana na pošto na naslov: Občina Žalec, Urad za negospodarske javne službe, Ulica Savinjske čete 5,3310 Žalec. OBČINA ŽALEC številka: 641-00-0010/2015 Vstopnice in «šfo: TIC Žalec T: 03 710 04 34, E: zScsttìc@sioJ.net šn prodajna mesta v sistemu Eventim Sl ter www.eyentim.si Otroške delavnice in jezdenje ponijev: sobota (razen 26. 9.): 16.00-18.00 26. 9.: 11.00-13.00 5.9. bodo samo delavnice Ob- sfafcerrr vrementt je BNFO ceutef zapft, etefcwrae trt jezdenja nt. Informacije: TIC Žalec, tel. 710 04 34, turizem-zalec.si Razveselite svoje najdražje s posebnim darilom: z darilnim bonom ZKŠT Žalec! Obdarjenec se bo lahko odločil za ogled predstave in koncerta na našem odru, za obisk muzeja ali pa za nakup izdelkov iz naše pestre ponudbe. Boni so vnovčljivi na vseh naših prodajnih mestih. Prodaja: TIC Žalec, Savinjski hram in -ZZ-~ Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije 9.00: brezplačen voden ogled Žalca 10.00- 13.00: predstavitev turističnih društev Občine; Žalec, Ribnik Vrbje 11.00- 13.00: Ponirkove otroške delavnice in jezdenje ponijev 50 % POPUST za ogled Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Rimske nekropole, Jame Pekel Brezplačni avtobusni prevoz med ekomuzejem, nekropolo in ribnikom, med 9. in 13. uro. 14.00: Pozdrav jeseni pred Jamo Pekel INFO: TIC Žalec, 710 04 34, www.turizem-zalec.si J^Žalec ' V OSWEMCJ ZE0.EMECA Z HAT* Delovni čas INFO centra v septembru: petek: 15.00-19.00 sobota, nedefKl0.GCM9.0Q alee V OBJEMU ZELENEGA ZLATA SOBOTNA VODENJA PO ŽALCU brezplačno vsako soboto do konca septembra Informacije: TIC Žalec, tel. 03 710 04 34, www.turizem-zalec.si S kolesom po dolini Gasilci s starimi brizgalnami Miran Pajer z novim kolesom Med nastopom ženske ekipe iz Braslovč Moška ekipa iz Letuša je v kategoriji ročnih brizgaln na tekmovanju v Braslovčah slavila zmago. Zadnjo junijsko nedeljo je v organizaciji ZKŠT Žalec in v sodelovanju z občinami Spodnje Savinjske doline potekalo 14. tradicionalno kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini. Na pot, dolgo 56 kilometrov, se je izpred Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu podalo 158 kolesarjev različnih starosti, vodila pa jih je od Žalca mimo Vrbja, Prebolda, Kaple vasi, Grajske vasi, Tabora, Vranskega, Podvrha, Žovneške-ga jezera, Braslovč, Polzele, Zgornjih Grušovelj in Goto-velj nazaj v Žalec. Za progo so kolesarji potrebovali slabe tri ure in pol, na poti so imeli pet postankov, kjer so jim v občinah Prebold, Tabor, Vransko, Združenje borcev za vrednote NOB Žalec, ki združuje svoje člane iz Mestne skupnosti Žalec, KS Gotovlje in KS Vrbje (vseh skupaj je 183), so se sestali na tradicionalnem tovariškem srečanju pri lovskem domu na Rinki. Kot je poudaril osrednji govornik, predsednik KO ZB za vrednote NOB Žalec Janez Meglič, je bilo letošnje srečanje posvečeno 70. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom in nekaterim pomembnim dogodkom iz NOB, nekaj besed pa je namenil tudi aktualnim političnim dogodkom. Zbrane sta nagovorila predsednik ZB NOV za vrednote Žalec Mari- Braslovče in Polzela pripravili okrepčilo za lažje nadaljevanje poti, na cilju v Žalcu pa tudi toplo okrepčilo. Na cilju so izžrebali prak- jan Turičnik in župan Občine Žalec Janko Kos, v svoje vrste pa so sprejeli tri nove člane. V kulturnem programu so tične nagrade, med katerimi je bila tudi glavna nagrada -gorsko kolo. Srečni nagrajenec je bil Miran Pajer iz Šempetra v Savinjski dolini. T. Tavčar nastopili Tone Vrabl, harmonikar Alfonz Lesjak in kitarist Marjan Lipovšek. T. Tavčar To poletje so po dolini pripravili več gasilskih tekmovanj, med drugimi tudi tekmovanje s starimi ročnimi in z motornimi brizgalnami, vsa pa so štela za pokal savinjsko--šaleške regije. Na 4. tekmovanju starih ročnih in motornih brizgaln v Braslovčah je sodelovalo 14 ekip, povprečna starost članic in članov ekip pa je bila 72,4 leta. Z ročnimi brizgalnami so se med sabo pomerile 4 moške in 2 ženski ekipi, z motornimi pa 5 moških in 3 ženske ekipe. Vrstni red motorne brizgalne moški: 1. PGD Paška vas, 2. PGD Šoštanj mesto, 3. PGD Topolšica; ženske: 1. PGD Šoštanj mesto, 2. PGD Topolšica, 3. PGD Kapla - Pondor; ročne brizgalne moški: 1. PGD Letuš, 2. PGD Vransko, 3. PGD Braslovče, ženske: 1. PGD Šoštanj mesto, 2. PGD Braslovče. Pokale in diplome so tekmovalcem podelili predsednik in poveljnik PGD Braslovče Jožef Matko in Danijel Pantner, poveljnik GPO Milan Šoštarič in podžupanja Danica Tajnšek. Na Vranskem so na igrišču za športno dvorano pripravili 6. tradicionalno tekmovanje, na katerem je nastopilo 16 ekip. V ženski, kategoriji motorne brizgalne so bile najuspešnejše tekmovalke PGD Kaplja - Pondor, pri moških pa tekmovalci iz Paške vasi, na drugo mesto so se uvrstili člani PGD Kapla - Pondor, na 6. pa člani PGD Gotovlje. Z ročnimi brizgalnami so bili najuspešnejši veterani Požarne brambe Vransko, 2. PGD Letuš, 3. PGD Braslovče itd. PGD Gotovlje je v okviru praznovanja praznika KS Gotovlje pripravilo 11. tradicionalno tekmovanje s starimi ročnimi in z motornimi brizgalnami za memorial Maruše Cokan, na katerem je nastopilo 8 ekip. V moški kategoriji mo- tornih brizgaln je zmago slavila ekipa PGD Kapla - Pondor, na 2. mesto se je uvrstila ekipa PGD Kaplja vas, Gotovljani pa so zasedli 4. mesto. Pri ročnih brizgalnah je zmagala moška ekipa Požarne brambe Vransko, 2. je bila ekipa iz Braslovč, pri ženskah pa je največ spretnosti z motornimi brizgalnami prikazala ekipa PGD Kapla - Pondor. T. Tavčar Lokostrelsko taborjenje že osmo leto Borci na Rinki Med nagovorom Janeza Megliča Druženje petrovskih upokojencev Tokrat so družabno srečanje prvič združili tudi s športnim tekmovanjem 1 /j V_' _ T.* ’mer r mmbc? i/FWä Jh-I " j Jf ^ Društvo upokojencev Petrovče obeleži vsako leto obletnico postavitve svoje društvene brunarice in ureditve športnorekreacijskega prostora v Rušah v Arji vasi. V okviru omenjenega dogodka pripravijo tudi družabni zaključek vseh sekcij, ki delujejo znotraj društva. Druženje so prvič popestrili s športnim tekmovanjem članov društva, ki so se pomerili v metanju krogov, pikadu in ruskem kegljanju oziroma ke- gljanju s kroglo na vrvici. Pri metanju krogov je bila med ženskami najuspešnejša Jožica Vrvnč, druga je bila Bernarda Čižič, tretja pa Majda Serežin. Pri moških je zmago slavil Ivan Lesjak, drugi je bil Ivan Vidmajer in tretji Iztok Hari. V pikadu je prvo mesto med ženskami osvojila Rezika Cvikl, druga je bila Bernarda Čižič, tretja pa Cilka Mlakar. Med moškimi je največ krogov zadel Franc Kranjc, drugi je bil Vlado Klinc, tretji pa Ivan Lesjak. V ruskem kegljanju je pri ženskah slavila Jožica Vrvnč, druga je bila Darka Uranjek in tretja Rezika Cvikl. Pri moških pa je največ kegljev podrl Roman Dobrišek, drugi je bil Ivan Vidmajer in tretji Žare Serežin. Najboljši so prejele medaljo, ki so jim jih podelili športni referent društva Ivan Vidmajer, podpredsednik društva Jože Glinšek in predsednik Ivan Glušič. D. N. Lokostrelski klub Sokol Ložnica pri Žalcu je tudi letos organiziral lokostrelski tabor, tokrat že osmi po vrsti, udeležilo pa se ga je 22 udeležencev iz štirih spodnjesa-vinjskih občin. Udeleženci so zgodaj začeli z delovnim dnem. V dopoldanskem času so se posvečali lokostrelstvu in nadgrajevali svoje znanje, popoldanski čas pa je bil namenjen igram z žogo, lokostrelskim igram, izdelovanjem puščic in druge lokostrelske opreme, seznanili pa so se tudi s teoretičnim delom lokostrelstva. V večernem času so kurili taborni ogenj, se pomerili na večernem tekmovanju z lokom in igrali razne domiselne ter družabne igre ob ognju, ob katerem so vsak večer tudi zapeli. Ob koncu taborjenja so svoje pridobljeno znanje preizkusili v lokostrel- skem tekmovanju s prirejenimi pravili. Vodja tabora Jože Železnik je skrbel za red in disciplino, za strokovni del so skrbeli Franc Romih, Bojan Božič in Jure Doberšek, za prehrano pa kuharica Tamara Pirnat. Zanimanje za lokostrelski tabor in lokostrelstvo se iz leta v leto povečuje, kar organizatorje spodbuja k nadaljnjemu delu. D. Naraglav Ponikva praznovala Smaragdna kraljica 21-letna Celjanka KS Ponikva pri Žalcu je v preteklem mesecu praznovala svoj praznik. V okviru praznovanja se je zvrstilo več prireditev, osrednja pa je bila slavnostna seja Sveta KS Ponikva s podelitvijo priznanj. Slavnostna seja je potekala v prostorih Gasilskega doma Ponikva. Z Zdravljico jo je začel Moški pevski zbor Ponikva, prireditev pa je povezovala Tatjana Jezernik. Predsednik KS Ponikva Srečko Lednik je podal nekaj informacij o delu in dejavnostih krajevne skupnosti v preteklem obdobju. Poseben poudarek je namenil novim pridobitvam, zlasti novi cesti skozi tako imenovano Zlato polje v dolžini 360 m in dvema krajšima odsekoma v Stebovniku oziroma Podkraju v skupni dolžini 200 m. Povedal je tudi, da so s prostovoljnimi prispevki zbrali za nakup defibrilatorjev 4.830 evrov in bodo sedaj s prispevki krajevne skupnosti kupili tri tovrstne aparate za oživljanje. Glede prihodnjih dejavnosti in pridobitev je izpostavil nadaljevanje rekonstrukcije ceste skozi Zlato polje, sanacijo makadamske ceste k vaškemu središču v Studencah in sanacijo dela ceste proti Šmigovcu na Marofu. V kulturnem programu so nastopili Moški pevski zbor Ponikva, Ljudske pevke Ponikva in moderatorka, ki je Tekmovanje z zračno puško Dobitniki letošnjih priznanj s predsednikom KS Ponikva (prvi z desne) in s častnim krajanom Ivanom Jelenom predstavila tudi letošnje dobitnike priznanj KS Ponikva. Priznanja so prejeli Franci Kos, ki je že drugi mandat predsednik Kulturnega društva Ponikva in je vsestransko prizadeven krajan ter organizator in član moškega in mešanega pevskega zbora, Danica Berce, ki je vodja Karitasa na Ponikvi že od njenega nastanka pred 11 leti in veliko pripomore k reševanju socialnih stisk in je tudi organizatorka raznih prireditev, Suzana Raševič, ki je vseskozi vpeta v delo turističnega društva, od 2012 je tudi njegova predsednica, kot vzgojiteljica je že 30 let zaposlena v domačem kraju in s prostovoljnim delom veliko prispeva k njegovemu razvoju, in Jani Ograjenšek, ki je prizadeven zlasti v gasilskih vrstah PGD Ponikva, kot poveljnik društva mnogo prostega časa preživi v gasilskem domu in ob njem in svoje znanje prenaša na mlajšo generacijo. Najvišje priznanje - častni krajan KS Ponikva pa je prejel Ivan Jelen, ki je bil kar pet mandatov predsednik krajevne skupnosti, peti mandat je svetnik v žalskem občinskem svetu, en mandat pa je opravljal tudi naloge poslanca v Državnem zboru RS. Na vseh funkcijah, ki jih je opravljal in jih še, so vidne sledi njegovega dela, je zapisala v obrazložitvi predsednica društva upokojencev, ki ga je tudi predlagalo za prejem najvišjega priznanja. Dodatno utemeljitev za priznanje in čestitke pa sta v svojem govoru dodala tudi župan Janko Kos in častni krajan Franci Kos. D. Naraglav Nogometni turnir generacij Društvo upokojencev Žalec je na balinišču v športnem parku v Žalcu pripravilo ekipno tekmovanje Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje v moški in ženski konkurenci. Na tekmovanju je nastopilo deset moških in šest ženskih ekip. Vrstni red ženskih ekip: 1. DU Žalec, 2. DU Gotovlje, 3. DU Šentjur; moški: 1. DU Žalec, 2. DU Slovenske Konjice, 3. DU Kasaze - Liboje itd. Prve tri ekipe v moški in ženski konkurenci so prejele medalje in pokale, vsa sodelujoča društva pa priznanja za sodelovanje na tekmovanju. Prvouvrščeni ekipi v ženski in moški konkurenci se bosta septembra udeležili republiškega tekmovanja. T.T. V organizaciji Turistično--kulturnega društva Levec in Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec ter ob pomoči številnih sponzorjev so na Šlandrovem trgu v Žalcu pripravili izbor za Smaragdno kraljico 2015. Prireditev, že trinajsta po vrsti, je na Šlandrov trg privabila številne gledalce, zmaga pa je tokrat odšla v Celje, saj je naslov osvojila 21-letna Celjanka Simona Kolmanič. Na letošnji izbor se je prijavilo enajst kandidatk, predstavilo pa se jih je sedem. Predstavile so se v treh izhodih, in sicer v dnevnih oblačilih, kopalkah in večernih kreacijah, tema letošnjega izbora pa je bila ljubezen. Desetčlanska komisija je za prvo spremljevalko imenovala 15-letno Nino Kokot s Polzele, za drugo pa 15-letno Ajlo Džafič z Vranskega. V spremljevalnem programu so nastopili Klara disco dance show, mažoretke in plesna skupina Arruba, vse v izvedbi Turistič-no-kulturnega društva Levec. T. Tavčar Na levi prva spremljevalka Nina Kokot, smaragdna kraljica Simona Kolmanič in druga spremljevalka Ajla Džafič Zmagovalci Žalčani Šahisti za hmeljsko kobulo Šahovski klub Braslovče je v sodelovanju s Turističnim društvom Braslovče v okviru dneva hmeljarjev organiziral 2. šahovski turnir za pokal hmeljske kobule. Turnirja, ki je potekal na prireditvenem prostoru v Braslovčah, se je udeležilo osemnajst šahistov iz braslovške občine. V absolutni konkurenci je prvo mesto osvojil Ivo Brinovec (7, 5 točke), drugi je bil Peter Žagar (prav tako 7,5 točke), tretji pa Marjan Vitanc s 7 točkami. V konkurenci do 15 let so si medalje priigrali Matej Kočevar (1. mesto), Vid Društvo upokojencev Vrbje je v soboto, 8. avgusta, organiziralo tradicionalno 13. odprto prvenstvo Vrbja v streljanju z zračno puško. Strelskega dogodka se je lahko udeležil vsak, ki ga veseli ta šport, edina omejitev za tekmovalce je bila starost nad 20 let, toda udeležba je bila letos morda zaradi vročine nekoliko slabša, saj se je tekmovanja udeležilo le 25 tekmovalcev. Pred začetkom tekmovanja sta zbrane pozdravila predsednica društva Pavlina Glušič in žalski župan Janko Kos, ki je izrazil zadovoljstvo nad organizacijo tovrstne športne prireditve in predlagal, da bi jo v prihodnje organizirali v občinskem merilu, ter izrazil željo, da bi se jim pridružilo več mladih strelcev. Najboljši moški strelci: 1. S tekmovanja Milan Goubar (Žalec), 2. Peter Turnšek (Griže) 3. Poldi Valant (Griže); najuspešnejše strelke: 1. Pavlina Glušič (Vrbje), 2. Marija Železnik (Andraž) 3. Karolina Ferme (Vrbje). Dogodek so organizatorji popestrili z zanimivo zabavno igro, in sicer s streljanjem v nevidno tarčo. Alojz Novšak iz Žalca si je pristrelil drugo in tretjo na- Udeleženci turnirja V športnem centru v Latko-vi vasi je tamkajšnje športno društvo pred počitnicami izpeljalo že osemnajsti nogometni generacijski turnir krajanov Latkove vasi. V lepem vremenu se je zanimivega športnega dogodka udeležilo 80 igralcev. Organizatorji so zelo veseli, da je nogomet igralo tudi 30 otrok in da jih je iz leta v leto več, ki sodelujejo na generacijskem turnirju. Odrasli igralci so bili razporejeni v šest ekip po generacijah, vsaka pa je odigrala najmanj dve tekmi. Končno zmago je slavila ekipa Večni zmagovalci (letniki 1970-1975), najštevilčnejša generacija pa je bila generaci- ja najstarejših, imenovana Asi. Najstarejši udeleženec turnirja je bil 66-letni Anton Prevoršek, najmlajša pa Mark Ropret in Jakob Nakov, rojena leta 2011. Vsi trije so prejeli priznanje in simbolično nagrado, s simboličnimi nagradami in z medaljami pa so nagradili tudi otroke. D. N. Ambrožič Satler (2. mesto) in Lan Grčar (3. mesto). T.T. grado, Srečko Rajh iz Andraža pa prvo. T. Tavčar Šport pod Žvajgo Šport pod Žvajgo je prireditev za vso družino in vse generacije. To soboto bo v Preboldu poleg odbojke na mivki še več drugih športnih dejavnosti. Na igriščih bodo igrali tenis, košarko, nogomet, lahko boste tekli z Urbanom Praprotnikom do Šmiglove zidanice in nazaj. V prijetnem okolju Gaja se boste lahko pridružili Stanki in Danici pri vadbi pilatesa in joge. Ljubitelji pohodov se boste lahko podali na pohod z vodniki PD Prebold, ves dan pa boste lahko plavali v bazenu. V popoldanskih urah bodo izvedli štafetno plavanje ekip 4 X 50 metrov. Organizatorji bodo za vse udeležence priskrbeli brezplačno kosilo in izvajali dejavnosti za najmlajše. Športno druženje bodo zvečer zaokrožili z zabavo na terasi bazena. ‘ D. N. Uspešne plesalke Harlekina Odbojkarski turnirji na mivki Planinsko društvo Polzela je zadnjo julijsko soboto pripravilo 11. gorski tek iz Andraža nad Polzelo na Goro Oljko. Teka, ki je štel za štajersko-koroški pokal, se je udeležilo 58 tekačev, ki so nastopili v sedmih moških in ženskih kategorijah. Absolutni zmagovalec je postal Dejan Dovjak iz Laporja, ki je za progo v dolžini 7,3 km in s 410 metri višinske razlike potreboval 35 minut in 25 sekund (lanski čas 33:34 minute), pri ženskah pa je bila najhitrejša Viktorija Modrijan iz Velenja, ki je progo pretekla v 42 minutah in 29 sekundah (lanski čas 40:48). Najstarejša udeleženka teka je bila 81-letna Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca, najstarejši udeleženec 74-letni Branko Janez Rojc iz Prebolda, najmlajši pa 16-letni Matej Meklav iz Dobriča pri Polzeli. Ob progi je bilo poskrbljeno za osvežitev, na cilju pa so najhitrejši v posameznih kategorijah prejeli medalje, absolutno prvi trije pokale, vsi udeleženci teka pa spominske majice in topel obrok hrane. let: Franc Fajfar (Kisovec), 3. Branko Janez Rojc (Prebold). Ženske do 29 let: Amanda Muršec (Spodnja Voličina), 2. Iva Pajenk (Dobrič pri Polzeli); do 39 let: Viktorija Modrijan (Velenje), 2. Tatjana Jazbec (Polzela); do 49 let: Iva Rojko (Negova); do 59 let: Bernarda Zver (Rečica ob Savinji); do 69 let: Erna Pudgar (Ravne na Koroškem); do 79 let: Lojzka Bratuša (Maribor); 80 let in več: Kazimira Lužnik (Slovenj Gradec). T. Tavčar Zmagovalci pri moških do 19 let in mlajši: Dejan Dovjak (Rimske Toplice), 2. Matej Meklav (Dobrič pri Polzeli); do 29 let: Gregor Bučar (Kostanjevica ob Krki); do 39 let: Matej Pušnik (Laško), 4. Rok Kukolj (Žalec); do 49 let: Dejan Žohar (Celje), 3. Borut Herodež (Šempeter); do 59 let: Jože Mori (Mežica), 5. Darko Kralj (Griže); do 69 let: Ivan Golob (Ormož), 9. Miroslav Jegrišnik (Breg pri Polzeli), 11. Zlatko Veselič (Arja vas); do 79 Udeleženci prvega plavalnega tečaja z vaditelji in glavno organizatorko Mojco Bobek (prva z desne) ŠD Partizan Prebold je v sodelovanju z Občino Prebold in Športno zvezo Prebold letos organiziralo tri plavalne tečaje, ki se jih je skupaj udeležilo 82 otrok. Glavna izvajalka tečajev je bila Mojca Bobek (ŠD Partizan Prebold), ki so ji pomagali štirje vaditelji. Prvega plavalnega tečaja, ki so ga zaradi ugodnih vremen- skih pogojev pripravili že konec junija, se je udeležilo 25 otrok, večinoma iz vrtca, na drugem je sodelovalo 32 otrok, toliko, kot je v razpisu organizatorjev določeno največje število udeležencev, na tretjem od 10. do 14. avgusta pa toliko otrok kot na prvem tečaju. Prvemu, deseturnemu tečaju sta sledila 15-urna nadaljevalna tečaja, tečajniki pa so ob koncu glede na osvojeno plavalno znanje prejeli priznanje. Mojca Bobek iz ŠD Partizan Prebold nam je povedala, da so veseli in zadovoljni, saj so letos veliko naredili na usvajanju plavalnega znanja med mladimi, ki imajo po zaslugi občine super možnosti za plavalne užitke med počitnicami, letos pa jim je šlo na roko tudi vreme. D. N. Plesalke uspešne na državnem Konec junija je v Medvodah potekalo državno prvenstvo v modernih tekmovalnih plesih, na katerem so padle tudi odločitve o zmagovalcih pokala Slovenije, ki je odraz celoletnega dela. Ponovno so pod vodstvom Katarine Maček in Tanje Kucler odlično zaplesale plesalke celjske Plesne šole Urška iz naše doline. Petrovčanka Ema Turnšek si je v paru s Pio Vrbovšek Pla-hutar v kategoriji najstarejših članov v disco danceu pribo- rila 3. mesto in s tem 3. mesto v skupnem seštevku. Petrovčanka Tamara Tavčar je v kategoriji solo članice zasedla 4., Ema Turnšek pa 6. mesto. V kategoriji malo mlajših sta s 6. mestom uspeh dopolnili še Polzelanka Nives Kolenc in Petrovčanka Lara Vita Klinc. Mala skupina Power, v kateri pleše tudi Lara Vita Klinc, je zasedla odlično 1. mesto. Petrovčanka Tia Brance je v pionirski kategoriji zasedla 2. mesto in s tem tudi 2. mesto v pokalnem seštevku. Petrovčanka Tia Brance si je skupaj z Nejo Turnšek priplesala 1. mesto in s tem tudi 1. mesto v skupnem seštevku. Mala skupina Ultrasupercvetke, v kateri plešeta tudi Petrovčanka Tia Brance in Žalčanka Taja Čerč-nik, pa je skočila na 2. mesto. Konec junija si je Petrovčanka Tamara Tavčar v street danceu med solo članicami priplesala bronasto medaljo, mlajši pionirki, Petrovčanki Anina Petek in Ana Cizej, pa med pari 4. mesto. L. K. 11. gorski tek na Goro Oljko Najboljše štiri so se uvrstile v četrtfinale, v polfinale pa ekipe Veseljaki, Hrastje, Jadna ruka in Tutti fruti. V finalu sta se pomerili ekipi Hrastje in Jadna ruka, zmago je slavila ekipa Hrastje, v boju za tretje mesto pa je slavila ekipa Tuti fruti, ki je premagala Veseljake. Na drugem turnirju v soboto, 1. avgusta, so sodelovale le štiri ekipe, v finalu za prvo mesto pa sta se pomerili ekipi Ka-menče in Kuglagerji. Zmagala je ekipa Kamenče, v drugem obračunu za tretje mesto pa ekipa Hrastje, ki je premagala ekipo Veseljaki. Na sobotnem turnirju trojk to soboto bodo ekipe sestavljali z žrebom, tako da ni potrebno imeti svoje ekipe, pač pa se lahko vsak, ki želi sodelovati, prijavi in bo z žrebom dobil tudi sotekmovalca. D. Naraglav ŠD Partizan Prebold je v poletnem času organiziralo dva odbojkarska turnirja mešanih trojk na mivki, tretjega pa bodo izpeljali to soboto, 29. avgusta, v okviru športne prireditve Šport pod Žvajgo. Vsi turnirji potekajo na igriščih ŠD Partizan ob bazenu, v ekipi, v kateri mora biti vsaj ena ženska, pa ne smejo sodelovati igralci, registrirani pri Odbojkarski zvezi Slovenije. Na obeh že izpeljanih turnirjih so bili udeleženci večinoma občani in občanke preboldske občine, nekaj jih je bilo tudi od drugod. Športno dogajanje je ves čas spremljala glasba, prijavnina je znašala 10 evrov, za kar so igralci prejeli malico in pijačo ter prost vstop na bazen, zmagovalci pa denarno nagrado (50 evrov) in tri pice. Na prvem turnirju v začetku julija je sodelovalo deset ekip. S prvega letošnjega odbojkarskega turnirja trojk Trije plavalni tečaji »Plesalke Harlekina - društva za umetnost plesa so se letos prvič prijavile na kvalifikacije in se prebile v finale A (obstajajo trije rangi kvalifikacij: A-liga, B-liga in izpad po predtekmovanju). Plesalke je za tekmovanje pripravila koreografinja Andreja Šraj,« je povedala Ana Vovk Pezdir, vodja celjske plesne šole Harlekin. L. K., foto: arhiv Harlekin V Poreču je konec maja potekalo tekmovanje Dance Star World Dance Master, na katerem so se v hudi konkurenci več kot tisoč plesalcev z vsega sveta pod budnim očesom mednarodne žirije odlično odrezale plesalke Harlekina - društva za umetnost plesa iz Celja, v katerem sodelujejo tudi plesalke iz naše doline. Harlekinova skupina Akt junior je v finalu A (modern/ contemporary, junior group) osvojila 4. mesto. V točki Without words so plesale Živa Steiner, Maja Kovačič, Neža Čuvan, Ajda Šarman in Naja Podbrežnik. V kategoriji modern/con-temporary - senior/solo je tekmovala Vita Vybihal (Akt Harlekin), ki se je v finale prebila že lani na tekmovanju na Portugalskem, letos pa je s plesom Dark matter osvojila 5. mesto. OBČINA ŽALEC Četrtek, 3. september, ob 16. uri odprtje kanalizacije na Rimski cesti v Šempetru; dvorišče poslovne enote Elektra Celje. Četrtek, 3. september, ob 19. uri odprtje razstave likovnih del članov likovne sekcije KUD Žalec - Obrazi; Savinov likovni salon (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 4. september, ob 9. uri kegljanje, pikado, krogi; Petrovče (DU Levec). Petek, 4. september, od 19. ure dalje Žalska noč mladih; Športni center Žalec (ŠK Žalec, www.zalskanocmladih.si). Petek, 4. september, ob 20. uri 93. kavarniški večer: gost večera Željko Perovič; Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje (GLD Aletheia, 031 659 485). Sobota, 5. september, ob 6. uri Rogovilec-Račka vrata; odhod izpred pisarne PD Žalec (PD Žalec, 041 442 993). Sobota, 5. september, ob 7. uri Zelenica-Vrtača; s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244). Sobota, 5. september, oo 8. uri: vaške igre, prijave od 7.30 do 8. ure, ob 18. uri: prevzem novega gasilskega vozila, ob 20. uri: gasilska veselica, Donačka in Rock Partyzani Pri Gasilskem domu na Ložnici (PGD Ložnica, 041 783 107). Vsaka septembrska sobota med 8. in 12. uro Podeželska tržnica Žalec (JKP Žalec, 713 67 73). Sobota, 5. september, med 8. in 12. uro kmečka tržnica pod stoletnimi lipami; Gotovlje (TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589). Vsaka septembrska sobota ob 9. uri brezplačni vodeni ogledi Žalca; pred Savinovo hišo (TIC Žalec, 710 04 34). Vsaka septembrska sobota med 16. in 18. uro Ponirkove otroške delavnice in jezdenje ponijev; izjeme: 5. 9. samo delavnice, ponijev ni, 26. 9. oboje med 11. in 13. uro; v primeru dežja delavnice in jezdenje odpadejo; info center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 6. september, ob 5. uri Jezerska in Kokrska Kočna; zborno mesto Kili Liboje (PD Liboje, 041 519 836). Nedelja, 6. september, ob 6. uri Stegovnik; odhod iz Migojnic (PD Zabukovica, 040 587 188). Nedelja, 6. september, ob 10. uri 1. tekaški gorski kronometer na Bukovico; start v Migojnicah (Tekaško društvo Savinjčan, 041 208 822). Nedelja, 6. september, ob 11. uri slavnostna seja občinskega sveta ob prazniku Občine Žalec s podelitvijo priznanj in odprtje prenovljene Osnovne šole Petrovče; Petrovče. Nedelja, 6. september, ob 18. uri koncert Prijatelji tamburice, Patrovi tamburaši z gosti; Letno gledališče Limberk v Grižah (Petrovi tamburaši - sekcija KUD Grifon Šempeter in KUD Svoboda Griže, 031 697 229). Ponedeljek, 7. september, med 9. in 17. uro vpis abonmajev ZKŠT Žalec; sedanji abonenti od 7. do 18. 9., novi od 26. 9. dalje; Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 7. september, ob 17. uri odprtje 10. mednarodnega folklornega festivala Od Celja do Žalca; Šlandrov trg. Torek, 8. september, ob 15.30. uri srečanje podjetnikov; Ribnik Vrbje, v primeru slabega vremena ekomuzej (RA Savinja). Četrtek, 10. september, ob 20. uri Kino pod zvezdami: Drevo, slovenski film; atrij Savinove hiše (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 11. september, ob 16. uri prireditve ob prazniku KS Griže: srečanje starejših krajanov; dvorana DU Griže (KS Griže, 051 205 486). Petek, 11. september, ob 16.30 Vebrov memorial; Športni center Žalec. Petek, 11. september, ob 19. uri Trianglov lovski glasbeni večer s ščepcem kulinarike; Vila Herberstein Velenje (Rezervacija in prodaja vstopnic: TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 12. september, ob 5. uri Pot miru; odhod izpred pisarne PD Žalec (PD Žalec, 041 705 738). Sobota, 12. september, ob 6. uri Porezen; zborno mesto Kili Liboje (PD Liboje, 070 743 817). Sobota, 12. september, ob 6. uri Štukljev pohod; odhod iz Migojnic (PD Zabukovica, 031 539 839). Sobota, 12. september, ob 20. uri 10. mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca - gala večer; telovadnica I. OŠ Žalec. Nedelja, 13. september, ob 5. uri Grintovec-Kočna, vrhovi prijateljstva; odhod iz Migojnic (PD Zabukovica, 031 344 333). Nedelja, 13. september, ob 8. uri balinarski turnir; Športni center Žalec. Nedelja, 13. september, ob 9. uri Družina kolesari (17 km); start pri ŠC Žalec (KK Žalec, 041 220 525). Nedelja, 13. september, ob 15. uri 11. tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev ter 10. tradicionalna likovna razstava; Kerčmarjeva domačija, Petrovče 161, v primeru slabega vremena v dvorani Hmeljarskega doma v Petrovčah (KD Petrovče in Zlatko Kerčmar). Nedelja, 13. september, ob 16. uri: odprtje pločnika Šnajder-Volf; ob 17. uri: slavnostna seja Sveta KS Galicija s podelitvijo priznanj in odprtjem balinišča; ŠRC Trnuljčica (KD Galicija, 041 882 970). Torek, 15. september, ob 17. uri informativni dan: glasbena šola za odrasle; UPI - ljudska univerza Žalec (UPI Žalec, 713 35 50). Četrtek, 17. september, ob 7. uri Čavn; odhod iz Migojnic (PD Zabukovica, 041 763 288). Četrtek, 17. september, ob 19. uri odprtje razstave Mož, ki je sooblikoval Savinjsko dolino: razstava ob 150-letnici rojstva Frana Robleka; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (Ekomuzej, 571 80 21). Petek, 18. september, ob 18. uri odprtje razstave ročnih del študijskega krožka Deteljica Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec; razstava bo na ogled v času odprtosti knjižnice do ponedeljka, 21.9.; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52). Sobota, 19., in nedelja, 20. september, ob 6. uri Ruška planinska pot; odhod iz Migojnic (PD Zabukovica, 041 688 055). Sobota, 19. september, ob 8. uri Kozjansko - Pilštanj; s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244). Sobota, 19. september, od 9. ure dalje tek po ulicah Žalca; Šlandrov trg (ZKŠT Žalec, 712 12 67). Sobota, 19. september, ob 9. uri srečanje Savinjčanov in Zasavcev na Mrzlici; odhod iz Migojnic (PD Zabukovica, 041 763 288). Sobota, 19. september, ob 19. uri odprtje likovne razstave; razstavni prostor Doma kulture Svoboda Griže (KUD Svoboda Griže, 031 447 623). Torek, 22. september, ob 8. uri balinanje DU Žalec; Športni center Žalec. Torek, 22. september, ob 16. uri informativni dan: osnovna šola za odrasle; UPI - ljudska univerza Žalec (UPI Žalec, 713 35 50). Torek, 22. september, ob 19. uri večer z Majo Gal Štromar, s katero se bo pogovarjal Zoran Pevec; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52). Od srede, 23. septembra, do petka, 25. septembra, 11. dnevi slovenskih svetovalnih središč (UPI Žalec, 713 35 50). Četrtek, 24. september, ob 19. uri odprtje razstave Venija Feranta: 150 let Pošte Žalec; po odprtju bo srečanje sedanjih in nekdanjih uslužbencev Pošte Žalec; Savinov likovni salon (Filatelistično društvo Žalec, 041 332 080). Od petka, 25. septembra, do nedelje, 27. septembra, društvena razstava malih pasemskih živali; razstava bo odprta: petek in sobota: 8.00- 19.00, nedelja: 8.00-15.00; Polzela (Savinjsko društvo gojiteljev malih žival Občine Žalec, 031 669 970). Petek, 25. september, ob 19. uri slavnostna seja sveta Mestne skupnosti Žalec s podelitvijo priznanj; dvorana Gasilskega doma Žalec. Petek, 25. september, ob 19. uri predavanje dr. Vita Hazlerja: O vinskih svetnikih; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52). Sobota, 26. september, ob 7. uri Čemšeniška planina; odhod iz Migojnic (PD Zabukovica, 041 325 102). Sobota, 26. september, med 10. in 13. uro ob svetovnem dnevu turizma: 9.00: brezplačen voden ogled Žalca, zborno mesto pri Savinovi hiši, 10.00- 13.00: predstavitev turističnih društev žalske občine, info center pri Ribniku Vrbje, 11.00- 13.00: Ponirkove otroške delavnice in jezdenje ponijev (ob slabem vremenu dogajanje ob Ribniku Vrbje odpade). Ob ogledu ekomuzeja, Rimske nekropole in Jame Pekel 50 % popust. Med 9. in 13. uro zagotovljen krožni avtobusni prevoz med ekomuzejem, nekropolo in ribnikom. (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 27. september, od 14. ure dalje Pozdrav jeseni pred Jamo Pekel - ob svetovnem dnevu turizma; (TD Šempeter, 031 645 937). Ponedeljek, 28. september, med 2. iz 7. uro zjutraj opazovanje popolnega Luninega mrka; Astronomski observatorij Srečko Lavbič na POŠ Trje (Astronomsko društvo Satrun, 051 421 216). Ponedeljek, 28. september, ob 18. uri Po pravljici diši - pravljična ura; Krajevna knjižnica Liboje (MSK Žalec, 712 12 52). Torek, 29. september, ob 17. uri Po pravljici diši - pravljična ura; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52). Torek, 29. september, ob 19. uri večer rime in globine s predstavitvijo književne revije Vpogled; Savinova hiša(TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 30. september, ob 18. uri Po pravljici diši - pravljična ura; Krajevna knjižnica Griže (MSK Žalec, 712 12 52). Sreda, 30. september, ob 19. uri 5. pogovor iz cikla Narava in vloga ženske, Zlatka Jambrovič; Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34). mm*\ m OBČINA BRASLOVČE Sreda, 2. september, ob 20. uri Tadej Toš; Dom kulture Braslovče (Občina Braslovče, 703 84 12). Sreda, 2. september, Andraška planinska pot; PD Dobrovlje Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151). Sobota, 5. september, pohod na Jezerski stog; PD Dobrovlje Braslovče (Katarina Rožič, 031 873 838). Sreda, 16. september, ob 17. uri 6. turnir v pospešenem šahu (letnik 2000 in mlajši); v prostorih Braslovče 29; prijave do sobote, 12. 9. 2015; Šahovski klub Braslovče (Ivana Flander, 040 648 069). Sobota, 19. september, pohod na Montaž; PD Dobrovlje Braslovče (Stanko Križanec, 031 690 916). Sobota, 26. september, ob 9. uri šahovski turnir za osvojitev IV. kategorije; v prostorih Braslovče 29; prijave do srede, 23. 9. 2015; Šahovski klub Braslovče (Ivana Flander, 040 648 069). Sobota, 26. september, ob 9. uri tradicionalni pohod »Dveh jezer«; DPM Letuš (Suzana Kovač, 031 836 974). Nedelja, 27. september, pohod na Obir; PD Dobrovlje Braslovče (Silva Šketa, 041 973 768). Sobota, 5. september, ob 20. uri koncert Mance Izmajlove; Dvorana Prebold (031 722 250). Nedelja, 6. september, košarkarski turnir trojk; Športno igrišče Latkova vas; ŠD Latkova vas (Jože Halàdeja, 031 622 386). Nedelja, 6. september, dan odprtih vrat in srečanje letalcev; vzletišče v Kaplji vasi; Aeroklub Prebold (Edvard Potočnik, 041 710 578). Petek, 11. september, atletski troboj; igrišča pri Bazenu Prebold; ŠD Partizan Prebold (Janko Napotnik, 051 667 560). Torek, 15. september, ob 18.30 Odkrivamo in predstavljamo ...; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40). Torek, 15. september, od 19. do 20. ure meritve holesterola, krvnega sladkorja, trigliceridov in RR; prostori RK Prebold; KO RK Prebold. Petek, 18. september, pohod v Marijo Reko; DU Prebold (Ivan Dežnikar, 031 307 493). Sobota, 19. september, od 8. do 11. ure kmečka tržnica; Režajeva domačija; TD Prebold (Občina Prebold, 031 722 250). Sobota, 19. september, srečanje Savinjčanov, Zasavčanov in Laščanov na Mrzlici; občine (Občina Prebold, 703 64 00). Nedelja, 20. september, zakonski jubileji; cerkev v Preboldu; Župnija Prebold (Damjan Ratajc, 572 41 83). Nedelja, 20. september, test hoje na dva kilometra; športno igrišče v Kaplji vasi; ŠD Kaplja vas (Dušan Kuserbanj, 041 783 048). Nedelja, 20. september, ob 19. uri srečanje ljudskih pevcev in godcev; Dvorana Prebold; KD Marija Reka (Monika Lobnikar, 041 241 203). Sobota, 26. september, tekma v ribolovu za pokal društva; veliki ribnik Preserje; Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milan Radeljič, 031 531 947). Sobota, 26. september, pohod na Jezerski stog; PD Prebold (Matic Pečovnik, 070 550 314). Nedelja, 27. september, svetovni dan turizma - 15. let muzejske zbirke Prebold skozi čas in predstavitev društev; Režajeva domačija; TD Prebold in ZND Prebold (Občina Prebold, 031 722 250). Nedelja, 27. september, Juretov memorial; po poteh Marije Reke; KD Marija Reka (Monika Lobnikar, 041 241 203). Torek, 29. september, Prisluhnimo pravljici; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40). POSEBNA PONUDBA ZA NOVE NAROČNIKE UTRIPA Ob odločitvi za letno naročnino na Utrip Savinjske doline do preklica prejmete 2 številki Utripa brezplačno. Postanite naročnik na edini tiskani časopis, ki izhaja v Spodnji Savinjski dolini! Utrip Savinjske doline izhaja mesečno, razen julija, skupaj torej izide 11 številk. Polna letna naročnina znaša 16,06 EUR. POSEBNA PONUDBA DO PREKLICA 9 številk + 2 številki brezplačno 13,14 EUR ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec OBČINA PREBOLD Torek, 1. september, Ustvarjalno v knjižnici - razstava; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40). Sobota, 5. september, veteransko in hitrostno tekmovanje za pokal PGD Groblja; Športni park Latkova vas; PGD Groblja (Darinka Plaskan). Sobota, 5. september, od 8. do 11. ure kmečka tržnica; Režajeva domačija; TD Prebold (Občina Prebold, 031 722 250). Sobota, 5. september, prečenje Vrata-Kriški podi-Trenta; PD Prebold (Mitja Četina, 031 801 738). Sobota, 5. september, ob 9. uri športno družabno srečanje veteranov; Gaj Prebold; . ZWS (OE Žalec), PVD Sever za celjsko območje in ZB KO Prebold | (Adi Vidmajer, 031 682 317). L NAROČILNICA ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk - julija časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06 € z 9,5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si/utrip. *Ime in priimek (ali naziv podjetja) *Naslov *Poštna številka __ ID za DDV (samo v primeru podjetja) Telefon/gsm Elektronska pošta *Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Utrip Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, tel.: 03 712 12 80, zkst.utrip@siol.net Nuša Ilovar: Vihravo ravnovesje Odlična žalska tolkalca Na predstavitvi Nušine nove pesniške zbirke V Savinovem likovnem salonu v Žalcu so v družbi ilustracij Dareta Zavška zadnji julijski četrtek zazvenele pesmi iz nove zbirke Vihravo ravnovesje žalske pesnice Nuše Ilovar. O avtorici je spregovorila Lidija Koceli, sledila pa je predstavitev Nušine uglasbene poezije s Simono Kropeč (projekt Čas na vrvici) in soustvarjalci Kristianom Koželjem, Elo Dolšak in Frenkom Funkljem. Od leta 2000, ko so izšle prve pesmi v knjigi Klovnom življenja, je to Nušina že šesta pesniška zbirka. Klovnom so sledile Slike v mislih (2004), Igra usod (2007), Potovanje v globine (2009) in Šepet brezčasja (2012). Nuša je stalna sodelavka revije za književnost in kulturo Vpogled, ki že desetletje izhaja v Žalcu, je od vsega začetka članica celjskega literarnega društva in ena najaktivnejših članic Glasbeno-literarnega društva Aletheia iz Žalca. Nova zbirka prinaša podobno tematiko in motive kot vse prejšnje, vendar na doslej najgloblji ravni. Nič ni več na površini. Kadar se veseli, je to veselje iz polnega bitja, in kadar je žalostna, zakrvavijo rane iz največjih globin. Sprašuje se o svojem pravem obrazu, sprejema celo paleto občutkov in čustev, iz vsake krize se dvigne v novo upanje in zaupanje, preizkuša meje svobode na eni in ujetosti v kletko na drugi strani ter nemirno tipa po polju erotike. Spremni besedi Lučke Zorko (Lahkota rok), sledi v »celoto, ki diha« zaokrožen sklop Nu-šinih pesmi, tem pa še Nušina lastna predstavitev skozi vloge, ki jih v življenju sprejema, čeprav ne mara kalupov. Je pesnica, upornica, hči, prijateljica, ranjena ljubimka, učenka/ učiteljica, ponočnjakinja in plesalka. Edina oznaka, ki so ji jo nekateri hoteli nadeti, a je ni nikoli sprejela, je oznaka, da je nesposobna. Upornica v njej je dokazala prav nasprotno. Ne samo da je razvila svoj pesniški dar, oblikovala se je tudi v sočutno osebo, ki stopa po poti resnice, odkritosti in pristnosti. T. Tavčar Nuša Ilovar je ob izidu pesniške zbirke Vihravo ravnovesje svoje pesniško ustvarjanje primerjala z vzponom alpinista: »Najprej sta želja in zastavljen cilj, da se povzpne na goro, da osvoji tisočaka. Ko je vse to dosegel, ga žene naprej in zopet so njegove želje in cilji zastavljeni višje. Tako je pri mojem pisanju pesmi. Najprej ena zbirka ter potem zopet želja po drugi in tako naprej. Z vsako zbirko nekako vedno bolj dozoriš in tudi po oceni drugih se slog pisanja vedno bolj izoblikuje in je vedno boljši. V veselje mi je, če drugi opazijo, da se učim in se iz ene zbirke v drugo na nek način ustvarjalno izboljšam. Saj veste, dokler so želje in cilji, imaš motivacijo ... To pomeni, da še vedno si. Volja, ki me tiho v nočeh žene naprej, me pripelje do ustvarjanja, in ko izpod prstov na tipkovnici nastajajo nove in nove pesmi, takrat jih tudi položim v novo pesniško zbirko. Vsebinsko je nova zbirka preplet vibracij in odsevov, ki jih prinaša vsakdanjik, ter ženskega pogleda na njena hrepenenja. Vse skupaj se z besednim preigravanjem spreminja v vihravo ravnovesje, zato takšen naslov zbirke. Največja sprememba pri novi zbirki pa je njena zunanjost, saj ima trde platnice in je grafično ter oblikovno čisto nekaj posebnega, kar je meni osebno zelo všeč.« V mestu Povoletto v Italiji je potekalo 19. mednarodno tekmovanje mladih glasbenikov. Na tekmovanju je sodelovalo kar 132 tekmovalcev iz 12 držav, razdeljenih v štiri starostne kategorije. Tekmovanja sta se pod mentorstvom profesorja Antona Alatiča udeležila tudi učenca Glasbene šole Risto Savin Žalec Lev Podbregar in Gašper Hlupič. Nastopila sta v starostni kategoriji B in kljub veliki konkurenci dosegla odlične rezultate. Gašper Hlupič je osvojil 3. nagrado, Lev Podbregar pa je s svojim enkratnim nastopom osvojil 1. nagrado in 1. mesto. Glasbenika je na klavirju spremljal korepetitor Jernej Kirbiš. Prvonagrajenci so nastopih tudi na slavnostnem večernem koncertu v Udinah, kjer je s svojim odličnim nastopom ponovno zablestel Lev Podbregar. Na tem tekmovanju sta nastopili tudi pianistki Neža Pogačar in Tajda Randl (mentorica Melita Estigarribia Villasanti). T. T. Lev Podbregar in njegov mentor prof. Anton Alatič Nova zgoščenka Poslavljanja V atriju Savinove hiše sta zadnji julijski petek nastopila Simona Kropeč in Dani Bedrač, ki nastopata tudi kot duo Simona & Dani, pred leti pa sta delovala skupaj v skupini Aletheia. Izvajata avtorsko glasbo (uglasbeno poezijo) Danija Bedrača ob spremljavi akustičnih kitar, orglic in irskega buzukija. Za njima so nastopi na samostojnih koncertih in številnih literarnih večerih po Sloveniji. Sta člana Glasbeno--literarnega društva Aletheia iz Žalca, skupaj pa sta posnela naslednje zgoščenke: Na drugi strani, Trgatev in Le eno pesem še napišem. Na koncertu Savinov dan Med nastopom Simone Kropeč in Danija Bedrača v atriju Savinove hiše sta tokrat predstavila svoj zadnji izdelek Poslavljanja in seveda večino svojih starejših, med poslušalci že priljubljenih pesmi. Na zgoščenki je slišati tudi klasično kitaro Lucije Lavbič Šorn. T. Tavčar Ojffset tisk digitalni tisk / vezava diplom /knjigoveštvo poslovna darila darilne vrečke sitotisk grafično oblikovanje offset tisk digitalni tisk vezava diplom knjigoveštvo poslovna darila darilne vrečke sitotisk grafično oblikovanje 11. julija se v Žalcu spominjajo rojstva pomembnega slovenskega skladatelja Rista Savina. V atriju Savinove hiše so pripravili glasbeni večer, posvečen, znamenitemu Žal-čanu - skladatelju, ki je svoje poklicno življenje preživel kot častnik v vojski avstro--ogrske monarhije in ga zaključil leta 1918 kot generalmajor Friderik Širca. Številni obiskovalci so poslušali dela Brahmsa, Savina in Shosta-kovicha v izvedbi klavirskega tria imenitnih mladih glasbenikov, ki prihajajo iz različnih evropskih držav. Petra Koprivec je pianistka, ki je z odliko diplomirala pri prof. Dubravki Tomšič - Srebotnjak, se šolala na Akademiji Franza Liszta v Budimpešti, zdaj pa zaključuje magistrski študij pri svetovno priznanem profesorju Aleksandru Ma-džarju na Kraljevi akademiji v Bruslju. Petra je predvsem široka glasbena umetnica, odlikujejo jo izjemna senzibilnost, prefinjenost, globina in strast, ki jo lahko občutimo vsakokrat ob njenem izvajanju. V Bruslju je spoznala še dva izvrstna glasbenika, s katerima so ustanovili klavirski trio. Izjemno talentiran violončelist žametnega, polnega tona Jorge Sanz Ramos prihaja iz Madri- Med nastopom treh izvrstnih mladih glasbenikov Slikar prostora V Savinovem likovnem salonu bo do petka, 29. avgusta, odprta razstava slikarskih del Žalčana Uroša Kocelija z naslovom Slikar prostora. Na začetku je zbrane pozdravila Lidija Koceli iz ZKŠT Žalec, o razstavi in avtorju pa je spregovoril umetnostni zgodovinar Mitja Plevnik. V kulturnem programu sta nastopila kitarista Jaša Koceli in Matic Kriter. Mitja Plevnik je med drugim poudaril: »Avtor se predstavlja s svojimi značilnimi likovnimi deli, ki na jasen in berljiv način vsebujejo celotno likovno produkcijo neskromnih 35 let. Tako je obiskovalec soočen z najnovejšim slikarskim opusom, pot ga vodi preko akvarelov vse do avtorjevih začetkov, kjer je predstavljena zlasti človeška figura v vsej svoji pojavnosti in problematiki. Likovna znanja in izkušnje si je nabiral pod vodstvom raznih mentorjev, ki so mu pustili velik pečat tako na likovno formalnem kot tudi na izraznem področju. Ti so Pavel Ščurek (navdušil ga je nad tehniko akvarela), Ru- dolf Španzl (pod njegovim mentorstvom se je naučil discipline, proporcev in izraznih možnosti risbe) in Uroš Potočnik (ki avtorja spodbuja v svobodnem likovnem izrazu, podprtem s kombinacijo fotorealizma in impresionizma). Koceli najraje ustvarja v tehnikah akvarela in akrila tia platno, saj je pri obeh učinek opazen takoj, obenem pa tehniki ustrezata tudi splošnemu značaju njegovih del, saj lahko ustvarja hitro, drzno in impulzivno. Motivno slikarju najbolj »ležijo« krajine, ki so v opusu najpogostejše. Mestoma pa krajine preidejo v žanrsko slikarstvo, kot so urbana krajina (vedute), morska krajina (marine), nočna krajina (nokturno), do panoram. Zlasti pa so Koceliju blizu urbane krajine. Pri avtorju je treba izpostaviti to, da svoje likovne zamisli in vsakokratne likovne problematike uspešno prenaša na platno.« T. Tavčar h da, violinistka Bernardett Bi-czó pa je z Madžarske, kjer je z odliko diplomirala na Franz Lisztovi akademiji. S triom so se predstavili v Bruslju in Antwerpnu, kjer so za svojo izvedbo Shostakovi- cha prejeli odlične strokovne kritike in poželi velik uspeh. Na tokratnem Savinovem glasbenem večeru je Petra Koprivec izvajala celoten Brahmsov opus 118, nato pa je sledila glasba Rista Savina. T. Tavčar tiskarna www.tiskarna.eu.com Tiskarna Golc d.o.o. Vrbje 80/a, 3310 Žalec tel.: 03/710 24 60 gsm: 051/647 540 info@tisk-golc.si KULTURA avgust 2015 Urejeno dvorišče pri kulturnem domu Glasba za dušo in srce V Letušu so končali z deli pri ureditvi dvorišča pred kulturnim domom. Moči so združili Občina Braslovče in prizadevni člani ter prostovoljci iz Letuša. Ureditev dvorišča pri KD Letuš je bila nujno potrebna, saj neurejene makadamske površine res niso bile primerne za kulturne dogodke pred domom in na urejenih površinah za njim. Zdaj je dvorišče tlakovano, uredili so odvodnjavanje, v jesenskem času, ko bodo to dopuščale zunanje temperature, pa bo sledila še parkovna zasaditev z drevesi. Občina je prispevala sredstva za gradbeni material in del Pri urejanju dvorišča gradbenih del, ostalo pa so izvedli člani KO Letuš prostovoljno. Obenem so prebarvali tudi stavbno pohištvo in notranjost doma. T.T. Savinjski zvon navdušil MoPZ Savinjski zvon iz Šempetra v Savinjski dolini je v župnijski cerkvi sv. Petra v Šempetru pripravil letni koncert, na katerem je kot gostja nastopila Vokalna skupina Grič iz okolice Šentjurja. MoPZ Savinjski zvon ima za sabo že 23 neprekinjenih pevskih sezon. Leta 1995 je vodstvo prevzela zborovodkinja Metka Jagodič - Pogačar. S petjem se ukvarjajo ljubiteljsko in tedensko se srečujejo na vajah, pred pomembnejšimi nastopi pa poskrbijo za dva- do tridnevne intenzivne pevske vaje. Letos so bili v Izoli. Zasedba se tu in tam rahlo spreminja, letos pa so še posebej ponosni na podmladek, ki je poskrbel, da je v zboru zavel svež veter. Večina članov vztraja pri zboru od vsega začetka. Repertoar pe- (vi//»uc( n///* z ni/ji zj omku4, v un- smi je raznolik, pojejo umetne pesmi domačih in tujih avtorjev iz različnih obdobij glasbene zgodovine. Glavnino repertoarja zavzemajo ljudske pesmi v izvirni obliki ali najrazličnejših priredbah, ki so slovenskemu človeku najbližje in nikoli do konca izpete. Sodelujejo s šolo ter z vsemi V duhu umetniških delavnic Dvorec Novo Celje je v predzadnjem počitniškem tednu postregel s pestrim ustvarjalnim programom za otroke in odrasle. Pet ustvarjalnih delavnic je skupaj obiskalo več kot štirideset udeležencev. Delavnice za otroke so potekale od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. 21 otrok je ustvarjalo v štirih delavnicah, in sicer v čutni umetnosti, keramični delavnici, v delavnici Od risbe do slike in delavnici animiranega filma, na zaključni prireditvi pa so otroci skupaj z mentoricami predstavili svoje izdelke staršem in ostalim obiskovalcem, ki so bili navdušeni nad ustvarjalnostjo svojih otrok. Mentorice, akademska slikarka Alja Krofi, magistrica umetnosti Hana Repše, profesorica likovne umetnosti Milojka Drobne in akademska slikarka Anja Jerčič Jakob, so otroke usmerjale med njihovimi idejami in jih popeljale v svet kreativnosti in z umetnostne aeiavmce za atjaice m Starejše izražanja. S slikarsko delavnico je pod mentorstvom Uroša Potočnika v popoldanskem času ustvarjalo tudi 20 odraslih, ki so za svojo tematiko vzeli krajino v okolici dvorca. Tako ustvarjalci kot mentorji so bili nad letošnjimi ustvarjalnimi delavnicami navdušeni in z velikim veseljem pričakujejo naslednje leto, ko se bodo lahko po- Kulturno društvo Vrbje je v letih 2004-2012 organiziralo poletne večere ob kresnem času na Ribniku Vrbje. Prireditev je bila v znamenju obujanja ljudskega izročila -šeg in navad (od pregovorov, izštevank, ljudskih pesmi, glasbe do kresnih jedi in prižiganja lučk na ribniku), ki so jih v kresnem času gojili naši predniki. In v tem času se je zvrstilo veliko kakovostnih in dobro obiskanih večerov. Da bi prireditev ponovno postala zanimiva in da bi obiskovalcem lahko ponudili nekaj novega, se je porodila ideja o vsakoletnem glasbenem večeru ob kresnem času. Na prvem v sklopu prireditev - etno festivalu Šentjanževka - so nastopih Fake Orchestra iz Ljubljane. Vodja je priznani glasbenik Igor Leonardi. Skupina je nastala 1997 in je ena izmed pionirjev priredb slovenskih ljudskih pesmi v modernejše glasbene oblike, kot so jazz, soul, funk, rock, afrobeat x«wn/j/ on,i*j/trto x (4nc vricon u i-c J-jUUljurtc in druge. Predstavili so znane in manj znane ljudske pesmi v novih preoblekah. Uživali so tako poslušalci kot glasbeniki. Pevka Ana Vipotnik in ostali člani benda so ustvarili prijetno vzdušje, glasbo za dušo in srce. Po koncertu so se obiskovalci zadržali na prijetnem druženju ob pokušanju kresnih jedi in pijač. V prihodnje bodo nastopili tudi glasbeniki drugih narodov in narodnosti, kar je nedvomno zanimivo, saj na ta način skozi glasbo in pesem spoznavamo druge narode in njihovo kulturo. Gre tudi za povezovanje in spoštovanje drugega in drugačnega. T. T. Planinski svet na platnu in fotografijah društvi v kraju in okolici, radi sodelujejo z drugimi zbori, ki jih vabijo v goste in jim nastope tudi vračajo. S takim sodelovanjem širijo prijateljstva, pridobivajo nove pevske izkušnje, predvsem pa je to odlična priložnost za predstavitve in nastopanje po Sloveniji. T. Tavčar novno zbrali v navdušujočem okolju Dvorca Novo Celje. T.T. Kulturno društvo Svoboda Griže je prejšnji petek v svojem razstavno-prireditve-nem prostoru odprlo likovno in fotografsko razstavo z naslovom Planinski svet, ki so jo posvetili 65-letnici Planinskega društva Zabu-kovica. Svoja likovna in fotografska dela je za razstavo prispevalo 42 avtorjev. Kot je ob odprtju povedala vodja tamkajšnje likovne sekcije Lidija Tamše, so prvotno načrtovali samo likovno razstavo, a ker je med pohodniki veliko takih, ki radi fotografirajo, so se odločili tudi za fotografsko razstavo. Likovna sekcija je na temo planinski svet organizirala dve slikarski delavnici pod vodstvom mentorja Oskarja So-vinca, razstavljene slike, ki so jih avtorji ustvarili v akrilni tehniki, olju, akvarelu in pastelu, pa so plod teh delavnic. Razstavljene planinske fotografije pa so nastale ob različnih priložnostih na raznih izletih in pohodih. Odprtja razstave se je udeležilo veliko avtorjev in ostalih ljubiteljev likovne umetnosti, fotografiranja, planinarjenja in drugih občanov. Prireditev je povezovala Olga Markovič, zbrane pa sta poleg Lidije Tamše nagovorila predsednica KUD Svoboda Griže Lilijana Jančič in predsednik PD Zabukovica Jože Jančič, ki je razstavo tudi odprl. Lep kul- Lidija Tamše med svojim nagovorom turni dogodek so z glasbo in s petjem obogatili člani glasbe- nega tria Ubrane strune. D. Naraglav A VABIJO AKADEMSKI PEVSKI ZBOR RISTO SAVIN iz Žalca vabi k sodelovanju nove pevce. Vse, ki bi se nam želeli pridružiti, vabimo na avdicije, ki bodo potekale vsak septembrski petek (prva že 4. 9.) ob 19.15 v večnamenskem prostoru Doma II. slovenskega tabora Žalec. Dodatne informacije na ristosavinapz@gmail.com ali na 040 277 121 (Bojana Omladič, predsednica). ZKST ŽALEC VABI K VPISU ABONMAJEV! Izvrsten program, odlični izvajalci. Prelistajte abonmajsko knjižico in se prepričajte! Popusti za upokojence in za mlajše od 30 let. Različne možnosti plačila. Nagrajujemo pridobivanje novih abonentov! Vpis: dosedanji abonenti od 7. do 18.9., novi abonenti od 24. 9. dalje INFO: TIC Žalec, tel. 710 04 34, in www.zkst-zalec.si S tremi medaljami skočil do sanj Zlata, srebrna in bronasta medalja Na poletnih svetovnih igrah specialne olimpijade v Los Angelesu v atletiki, plavanju, balinanju, kolesarstvu, judu, namiznem tenisu in nogometu je nastopilo tudi 24 slovenskih športnic in športnikov, ki so skupaj osvojili 8 zlatih ter 9 srebrnih in 9 bronastih medalj. Na igrah je nastopil tudi učenec II. osnovne šole Žalec Martin Dernovšek, doma iz Topovelj v braslovški občini, ki je osvojil tri meda-lje. Martin je na igrah, ki so se končale 2. julija, osvojil srebrni medalji v skoku v višino (1,65 metra) in v skoku v daljino (5,18 metra) ter bronasto medaljo v štafeti 4 X 100 m. Specialna olimpijada ni le šport, pač pa daje priložnost drugačnim biti enaki. O Martinu sta trenerka Karmen Posedel Golob in razredničarka Nina Vouk zapisali: »Leta 2008 je začel Martin sodelovati na igrah specialne olimpijade Slovenije (SOS). Porajali so se mešani občutki strahu, negotovosti, na drugi strani uspeh, veselje. Z leti je dozoreval in rad sodeloval v disciplinah, v katerih je bil uspešen. Spoznaval je nove ljudi, tkal prijateljstva, se spogledoval z dekleti. Vedno je prinašal informacije o uspehih, o novih ljudeh, doživetjih in si je redno izmenjeval stike z ljudmi. SOS mu je omogočila nov pogled na svet, odprl se mu je svet, v katerem je lahko izkoristil svoje sposobnosti. Pridejo trenutki, ko te ljudje občudujejo, se s tabo veselijo, odpirajo se nove razsežnosti, zbujajo občutke, ki jih prej nisi poznal. Šport je sčasoma postajal del njegovega življenja, oblika sprostitve, veselja in pozitivne energije, pridobival je na samozavesti. Kljub občasnim nihanjem in trenutkom, ko je zašel na stranpoti, je ostajal šport tisti, kamor se je lahko zatekel in se zopet našel. V šob smo mu vedno nudili podporo, ga spodbujali, mu stali ob strani, tudi v težkih trenutkih. Predvsem ravnateljica Petra Petrovič Pražnikar, Karmen Posedel Golob, Nina Vouk in Jaro Vybihal so s svojim trudom, vztrajnostjo, pozitivno naravnanostjo in srčnostjo, poleg vseh ostalih, najbolj verjeli vanj, ga motivirali in mu želeli na vsak način omogočiti nepozabno izkušnjo Los Angelesa, ki ga bo zaznamovala za vse življenje. Glede na finančno stisko mu brez sponzorjev ne bi uspelo uresničiti svoje izjemne športne poti. Iskrena hvala Klubu borilnih veščin Fudoshin Šempeter, Medobčinskemu društvu Sožitje Žalec in vsem, ki so kakor koli pomagali, da smo lahko uresničili Martinove sanje. Ob Martinovih uspehih in dosežkih so naši občutki prijetni, lepi, saj je uspel dokazati, kako je lahko izjemno uspešen ob podpori, pozitivni motivaciji Zupan Branimir Strojanšek je čestital Martinu za tri osvojene medalje. Skok v višino Martina Dernovška m H liri «t vi jhag.l lite $ in spodbudi ljudi, ki verjamejo vanj. Verjamem, da bo izkušnja v Los Angelesu pozitivno vplivala na njegovo samopodobo in zaupanje vase. Želimo mu, da bo tudi v življenju izkoristil svoje sposobnosti in da mu bo ostal nepozaben spomin na doživeto in na ljudi, ki so mu ves ta čas stali ob strani, ga imeli radi in so ga spodbujali«. Ob vrnitvi domov je Martina obiskal tudi župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek, mu čestital za ta velik uspeh in mu v imenu občanov Občine Braslovče izročil priložnostno darilo. Za udeležence svetovnih iger specialne olimpijade v Los Angelesu je včeraj, 25. avgusta, pripravil sprejem tudi predsednik republike Borut Pahor. Čestital je 24 športnikom in športnicam, ki so skupaj osvojili 8 zlatih ter po 9 srebrnih in bronastih medalj. T. Tavčar Na Kongresnem trgu v Ljubljani je v okviru mednarodnega turnirja Ljubljana Beach Volley Challenge potekal tudi zaključni turnir državnega prvenstva za mlajše kategorije, ki je najuspešnejšim mladim odbojkaricam in odbojkarjem SIP Šempetra na mivki prinesel naslove državnih prvakov. Nekoliko slabše, na trenutke tudi deževno vreme in nič kaj poletne temperature niso zaustavile mladih odbojkaric in odbojkarjev, ki so se v središču prestolnice med seboj pomerili za državne naslove. V kategoriji Ul5 (dečki letnika 2001 in mlajši) sta odšla naslova državnih prvakov v roke Roku Možiču in Jaki Udrihu, ki sta bila v finalu z 2 : 0 boljša od Urbana Hafnerja in Anže-ta Marovta. Tretje mesto sta osvojila Urban Fužir in Luka Stožir. Na finalnih tekmah v kategoriji Ul7 sta se zlate kolajne veselila Žiga Kumer in Martin Valenčič. Fanta sta v finalu z 21 : 18 in 21 : 12 odpravila Jako Udriha in Roka Možiča in tako sta poraženca slavila srebro. V starostni kategoriji U21 sta si zmago za državni naslov priigrala Žiga Donik in Sergej Drobnič, srebrno odličje pa je pripadlo Jerneju Vrhuncu in Nejcu Ma-rovtu. T. T. Zmorem preplavati 100 m Prvo julijsko soboto je na bazenu v Preboldu v organizaciji ZKŠT Žalec, Športne zveze Prebold, ŠD Partizan Prebold in Občine Prebold potekala tradicionalna prireditev Zmorem preplavati 100 m. Ta dan so vsem plavalcem omogočili prost vstop na bazen, poleg plavanja so se lahko udeležili tudi turnirja v odbojki na mivki v organizaciji ŠD Partizan Prebold, člani ekipe Prej potem pa so na svoji stojnici dajali nasvete o zdravem življenjskem slogu, prehranjevanju in skupinskih vadbah. Vsi, ki so odplavali 100 m, so prejeli nagrade, ki so jih prispevali organizatorji in picerija na bazenu Prebold. Zmagovalci so prejeli pice, otroci pa Kako hitro lahko preplavaš 100 m? sladoled pokrovitelja in praktične nagrade organizatorjev in pokroviteljev. Prireditve se je udeležilo 58 plavalk in plavalcev, ob koncu se je pomerilo tudi pet štafet v plavanju 4 x 50 m, slavila pa je ekipa Prej po- tem. Prireditev je štela za izbor naj rekreativca in rekreativke Občine Prebold za leto 2015, ki ju bodo razglasili prihodnje leto v okviru prireditve Naj športnica in športnik leta. D. N. Turnir odbojke na mivki V Braslovčah so v okviru dneva hmeljarjev pripravili dvodnevni ženski in moški turnir odbojke nä mivki, ki je z odlično igralsko in množično udeležbo navdušil braslov-ško občinstvo. V ženski konkurenci se je 11 ekip od zgodnjega vročega popoldneva do poznih večernih ur potegovalo za najvišja mesta. Številni gledalci so uživali v lepi in kakovostni odbojki in prekrasnem večeru. Zmagovalki ženskega turnirja sta Schnabl in Kotnik, ki sta v finalu z 2 : 0 premagali dvojico Premk in Kocjan. V tekmi za tretje mesto sta bili Begovič in Kuzman prav tako z 2 : 0 boljši od dvojice Jakovac in Seničar. Naslednji dan so ljubitelji dobre odbojke lahko videli zanimive dvoboje kar 14-tih moških dvojic. Tekme so bile atraktivne za braslovške gledalce, saj so na turnirju sodelovali pred- vsem domači igralci in fantje iz Šempetra. Od četrtfinalnih bojev do finala so bili dvoboji na zelo visoki kakovostni ravni in gledalci so lahko uživali v prikazani borbeni igri in pre-nekaterih atraktivnih potezah motiviranih igralcev. Finalni boji so potekali pod reflektorji v poznih večernih urah. V boju za tretje mesto so se pomerili braslovški fantje, med katerimi sta bila Borut Markovič in Rok Volovlek boljša od dvojice Jakob Rojnik in Andraž Šoštarič. V boju za prvo mesto pa sta bila Alan Košenina in Ion Samocraini (iz Maribora in Šempetra) boljša od izkušenih bratov Cestnik iz Šempetra. V soboto je potekal tudi turnir mlajših igralcev in igralk. V kategoriji do 13 let (Ul3) sta domača igralca Nik Matko in Tan Planinšek premagala dvojico Nik Jerič in Žan Zajc iz Lju- bljane. Za tretje mesto sta bila po ogorčenem boju spet boljša Braslovčana Luka Marovt in Dominik Verbovšek, ki sta premagala šempetrsko navezo Kirni Cestnik in Jan Zobec. V kategoriji do 15 let (U15) sta domačina Gal Ibrišimovič in Luka Stožir v finalu premagala Jaka Udriha in Aneja Kranjca iz Šempetra, tretje mesto pa je osvojila mešana dvojica Maša Božič in Jernej Štojs iz Šempetra, ki sta premagala Nika Matka in Tana Planinška. T. T. Obe odbojkarski ekipi v novi sezoni v 1. ligi Bronasti Rok Odbojkarice in odbojkarji iz Šempetra so s pripravami na novo sezono začeli v ponedeljek, 17. avgusta. Po lanskem ponovnem preboju odbojkarjev v 1. DOL se bosta med najboljšimi ekipami merili ženska in moška ekipa. Ženska odbojkarska ekipa Alianse bo nekoliko spremenjena in pomlajena, njen trener pa bo še naprej Beno Božič. Od lanske sezone, v kateri so Šempetranke osvojile osmo mesto, v ekipi ne bo več Anastazije Žnidar, ki se je preselila v Braslovče, prav tako pa dresa Alianse ne bosta več nosili Anja Kavčič in Ana Pehnec. Bodo pa odbojkarice Alianse močnejše za pet novih igralk. Iz Celja se jim bo pridružila sprejemalka Tjaša Ovčar, iz Ljubljane Volley je prišla Sara Štrukelj, iz Škofje Loke bloker-ka Katrin Kopač in iz Šoštanja prosta igralka Anja Mazej. Novinka je tudi Andreja Tomc. »Želja je, da bi ekipo okrepili še z eno blokerko in sprejemalko. Pogovori potekajo, kaj več pa bo znanega sredi septembra. Podobno kot z moško ekipo si tudi z žensko želimo zagotoviti neposredni obstanek med najboljšimi slovenskimi klubi,« je ob začetku priprav dejal Sebastjan Cilenšek, predsednik OK Šempeter, ki je ob Calcit Vol-leyballu edini slovenski klub z moško in žensko ekipo v prvoligaški konkurenci. V prvem krogu državnega prvenstva bodo Šempetranke 10. oktobra gostovale v Kopru. Šempetrski odbojkarji bodo po treh letih ponovno igrali med najboljšimi slovenskimi klubi v 1. DOL, v vodstvu kluba pa so odločeni, da ne le za eno sezono. V ta namen so tudi okrepili svoje vrste. Že pred časom sta pogodbo z matičnim klubom podpisala mladinski reprezentančni organizator igre Jernej Vrhunc in nekdanji mladinski reprezentant Žiga Zupanc. Vendar to nista edini okrepitvi, kajti pogodbi sta podpisala še izkušeni korektor Danijel Pokeršnik, ki je lani z ACH Volleyjem osvojil naslov državnega prvaka, pred tem pa je igral za Calcit Volleyball, Astec Triglav, Olimpijo in Fužinar, ter nadarjeni Bine Oder, tudi kadetski reprezentant (do zdaj član Mislinje). Kot pravi Sebastjan Cilenšek, si tudi pri fantih želijo okrepitve s še enim blokerjem, kar bo znano v sredini septembra. »Naš osnovni cilj je, da si zago- Okrepitve med šempetrskimi odbojkaricami: Andreja Tomc (št. 8), Tjaša Ovčar (št. 14), Anja Mazej (št. 9) in Sara Štrukelj (št. 6) Nove okrepitve pri odbojkarjih: Žiga Zupanc (št. 13), Bine Oder (št. 7) in Danijel Pokeršnik (št. 11) tovimo neposredni obstanek v ligi, kar pomeni, da prvenstvo končamo najmanj na osmem mestu.« Od lanske ekipe, ki si je v dodatnih kvalifikacijah z zmago proti Go Volleyju zagotovila prvo ligo, manjkata De- Zelene Doline s pretežno domačimi igralkami Rokometašice RK Zelene Doline Žalec se bodo to soboto v Kopni na slovenskem rokometnem superpokalu pomerile z ekipo Krim Mercator, kar je »nagrada« za zgodovinski finale v pokalu Slovenije ob koncu lanske sezone, ko so postale podprvakinje. Udeležba na tako prestižni prireditvi, v kateri se bosta merila tudi prva moška kluba Celje Pivovarna Laško in Gorenje Velenje, obeležuje vrhunec pripravljalnega obdobja nove sezone, s katerim so začele 3. avgusta. Žalska rokometna ekipa bo vstopila v novo sezono z mlado ekipo, ki jo tvorijo pretežno domače igralke. Tudi v tej sezoni bo ekipo vodil trener Jernej Rantah, njegov pomočnik bo Srečko Stepišnik, za vratarke (ne le članske selekcije) pa bo še naprej skrbel trener Luka Kisovec. Kot je povedal športni direktor Mitja Turnšek, s to ekipo, ki jo že večinoma sestavljajo domače igralke, sledijo dolgoročni viziji, ki so si jo zastavili v klubu. »Ekipa je v povprečjtl ena najmlajših ekip v ligi s povprečjem malo nad dvajset let, za katero pričakujemo, da se bo v polni moči izkazala šele v dveh letih. Letos pričakujemo rezultate nekje v sredini lestvice 1. ADRL,« je povedal Mitja Turnšek. Rokometno igralsko kariero je sklenila Tana Sutaj, ki ostaja v klubu trenerka mlajših selekcij, prav tako se je poslovila desna zunanja igralka Špela Okleščen, ki bo sklenila rokometno kariero. Vratarka Amra Pandžič se je preselila v Krim Mercator, krožna napadalka Sabina Majcen se poslavlja zaradi porodniške odsotnosti, krožno napadalko Patricijo Feldin pa so posodili v Velenje. Ekipo je obogatila izkušena krožna napadalka iz Levca Katja Čerenjak, ki je v žalskem klubu že igrala, nazadnje pa je bila njena ekipa Krka Novo mesto. Na parket se je vrnila po porodniški odsotnosti. Pred njo je bila državna članska reprezentantka. »Katja je naša največja pridobitev, ki zelo dobro vpliva na večinoma mlajše in manj izkušene kolegice v ekipi,« je o tem povedal trener Jernej Rantah. Nosilka ekipe ostaja državna reprezentantka, desna zunanja igralka Jasna Turnšek, ki kljub vabljivim ponudbam doma in v tujini še ostaja v klubu. Po enoletnem premoru sta se vrnili tudi domači igralki srednja zunanja Eva Tratnik in vratarka Karmen Križan. Ker bo tudi vratarka Jerneja Potočnik zaradi študijskih obveznosti v tujini odsotna do januarja, je vratarske vrste dopolnila še mlada Ajda Zubak, ki prihaja iz Zagorja, lani pa je branila vrata kluba iz Nazarij. Še ena mlada igralka je prišla iz Rač, to je levičarka desna zunanja igralka Asja Frangež. V ekipi ostajajo tudi domače igralke leva zunanja Petra Cede, krilašici Maruša Kompan in Anja Pirc, sestri S sobotne prijateljske tekme proti RK Mlinotest Ajdovščina, kjer so se Žalčanke pomerile tudi z ekipo iz Čakovca; na sliki krožna napadalka Katja Čerenjak (levo, št. 11) in nosilka ekipe Jasna Turnšek (levo, v ozadju). Jana (krilo) in Maja Košir (krožna napadalka). Že nekaj let je del ekipe tudi srednja zunanja igralka iz okolice Ljutomera Patricija Korotaj. Ekipo zaokrožujejo v članski ekipi najmlajše domače igralke, kot so kadetska državna reprezentantka srednja zunanja igralka Anika Strnad, krilna igralka Maja Danijel in vratarka Lucija Lobnikar, ki so bile .del članske ekipe že lani, na novo pa še krožna napadalka Tina Kruleč. Klub je pred novo sezono zaradi boljšega razvoja rokometa in vzgoje igralk podpisal tudi pismo o nameri z RK Nazarje. »Povezovali se bomo na področju izmenjave igralk in trenerskega kadra, organi- zacijskih izkušenj pri vodenju kluba, pri organizaciji turnirjev, rokometnih šol in taborov. Z njim želimo vzpostaviti še drugo dimenzijo kakovostnega razvoja rokometa in našega kluba, ki širi domače okolje in bazen vzgoje in razvoja rokometašic ter izmenjave dobrih praks v rokometu na daljši rok,« je o tem povedal Mitja Turnšek. D. N. Slovenski judoist Rok Dra-kšič je na evropskih igrah v Bakuju osvojil bronasto medaljo. V borbi za bron je s končnim prijemom ugnal Rusa Denisa Jarčeva in Sloveniji priboril tretjo medaljo. Drakšič je dvoboj odlično začel, po desetih sekundah prišel v vodstvo z vazarijem in imel veliko prednost. V drugi minuti borbe mu je sicer za trenutek zmanjkalo koncentracije, kar je za met izkoristil Jarcev, ki so mu sodniki najprej prisodili ipon. Po pritožbi in razveljavitvi je Rus prejel najmanjšo oceno yuko in dvoboj se je nadaljeval. Prav na koncu je Drakšiču uspelo Ina na EP Rok Drakšič zgrabiti tekmeca in tekmo je končal s končnim prijemom. T.T. jan Udrih, ki se je poslovil od aktivnega igranja odbojke, in Gašper Vrhunc, ki je odšel na študijsko izmenjavo na Finsko in se bo soigralcem pridružil januarja prihodnje leto. T. Tavčar Potem ko je Ina Rojnik s Polzele osvojila bron na atletskem pokalu za članice junija v Celju, ji je uspel še odličen dosežek na mladinskem državnem prvenstvu v Mariboru, kjer je v teku na 400 m s časom 56,41 osvojila srebrno medaljo. V začetku julija je nastopila tudi na našem največjem atletskem mitingu v Velenju, Iger je v mednarodni konkurenci med članicami na 400 m osvojila odlično tretje mesto. Uvrstila se je tudi v člansko reprezentanco Slovenije, bila je članica štafete 4 x 400 m, ki je nastopila v 2. evropski ligi v Bolgariji (Stara Zagora) in v konkurenci osmih držav osvojila četrto mesto. Ina je potem zaradi poškodbe ene od atletinj nastopila tudi v štafeti 4 x 100 m, ki je zasedla sedmo mesto. Kljub dejstvu, da je Ina šele prvo leto mladinka (U20), je bil njen glavni cilj sezone uvrstitev na mladinsko evropsko prvenstvo na Švedskem v mestu Eskilstuna. Kljub temu, da ji je do norme na 400 m zmanjkalo pol sekunde, so se na Atletski zvezi Slovenije odločili, da zaradi izjemne generacije mladih tekačic na 400 m na Švedsko pošljejo tudi štafeto 4 Ina Rojnik X 400 m, v kateri je bilo mesto rezervirano tudi za Ino. Štafeta je nastopila v finalu in osvojila osmo mesto v Evropi. Uspeh je velik, saj so dekleta zaostale le za velesilami, kot so Velika Britanija, Francija, Italija, Rusija, Nemčija, Norveška in Češka. Sezona še ni povsem končana, Ina bo septembra nastopila tudi na nekaterih domačih tekmah, prav tako bo v dresu Kladivarja tekla na evropskem klubskem pokalu državnih prvakinj v Istanbulu. T. T. ROKOMETNI KLUB ZELENE DOLINE ŽALEC vabi k vpisu v mini šolo rokometa deklice in dečke od 1. do 5. razreda osnovne šole. Vadba bo potekala v telovadnicah I. OŠ Žalec, OŠ Griže, OŠ Petrovče in na POŠ Trje. Informacije: Tana Sutaj (040 742 567, tana_828@hotmail.com) ali info@rkzalec.com. Novice iz kluba so na voljo tudi na www.rkzalec.com. ODBOJKARSKI KLUB SPODNJA SAVINJSKA IN ODBOJKARSKO DRUŠTVO ŠEMPETER vabita k vpisu deklice in dečke od 1. do 9. razreda za šolsko leto 2015/2016. Dodatne informacije in prijave na tel. št. 031 847 212 (Sebastjan) ali na e-naslovu scilensek@ gmail.com. Rokometašica članske ekipe RK Zelene Doline Žalec Anika Strnad je bila tudi del državne kadetske reprezentance, ki je na minulem evropskem prvenstvu v Makedoniji (ki se je končalo minulo nedeljo) dosegla odlično 5. mesto (24:22), po zadnji zmagi z ekipo Hrvaške. Srednja zunanja igralka, sedemnajstletna Anika Strnad, je bila s 6 goli najboljša strelka in najboljša igralka odločilne tekme, pa tudi sicer na vsaki tekmi tega evropskega prvenstva prva ali druga strelka in izjemno koristna igralka v celoti. Anika je bila izbrana tudi za najboljšo igralko tekme proti Makedoniji v prvem krogu tekmovanj. Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. UTRIPOV HOROSKOP Pisma bralcev OVEN Vse do 25. septembra bo vaš vladar Mars potoval po sorodnem znaku leva, kar vam bo dajalo veliko energije in za svoje cilje se boste znali postaviti. Tudi Venera bo ves ('mesec v levu, od 6. dalje tudi v direktnem hodu. Mars in Venera sta kljufna planeta za ljubezen in predstavljata v ognjenem znaku pravo eksplozijo strasti. Od 18. septembra dalje se bo sorodno znamenje strelca vrnilo v Saturjüöwto bo potrebno in prioritetno delovati razumsko. 28. septembra bo ob polni Luni tudi Lunin mrk, velja povečana previdnost! BIK Sonce v sorodni devici yam bo vjprvilv treh tednih meseca dvignilo raven fizične energije, zato bo počutje boljše. Dobro se boste znašli v skupinskih projektih, zdaj ni čas; da bi bili solo igralec! Jupiter bo omogočil lep napredek rojenim v prvi dekadi, zato ne odevajte z uresničitvijo svojih zamisli. V času pred mlajem, ki bo 13. septembra, sočasno z delnim Sončevim mrkom, bodite previdnejši prav ha vseh življenjskih področjih. DVOJČKA Vstop v zadnji poletni mesec vam bo povzročil nostalgično razpoloženje, saj bi želeli, da bi poletje jtrajtdp. Resno in zelo odgovorno se boste lotevali svojih vsak^Meymh obveznosti. Opozicija Saturna, ki bo od 18. dalje ponovno delovala tja rojene v prvi dekadi, bo od vas zahtevala dobro organiziran pristop na Vseh žitljenjskih-področjih. Na zasebnem in čustvenem področju bo zadl^vo.jFrevtwosJf'vélja v času mlaja in ščipa ter ob obeh mrkih, ki ju bosta*? teiujneseeulspremljala, ter od 17. dalje, ko bo vaš glavni planet Merkur stopil v retrogradno smer. RAK Pri delu se boste odlične) znašli, še posebej bodo prišle do izraza vaše organizacijske sposobnosti. V prvem tednu septembra boste lahko ugodno rešili neko konkretno finančno situacijo. Vašfe sposobnosti dogovarjanja bodo velike, zato boste uspešni tudi na tem področju. Na zasebnem področju bo zavel svež veter, na vidiku bo že jesenski ciklus. LEV Mars in Venera bosta skoraj ves mesec vaša zaveznika in spremljevalca. Finančno lahko ugodjpo» rešite,morebiten zastoj ali dobite zadržani denar. Energije boste imeli Več kot dovolj, zato delujte pametno, naj se vam ne mudi preveč. Od 18. dalje vam bo nudil oporo tudi Saturn, ki bo deloval spodbudno. V ljubezni bo pestro in zanimivo, od strasti bo kar prasketalo. Tisti, ki še samevate, lahko najdete sorodno du|ó po 7. septembru. Zanimivi in privlačni boste za nasprotni spot. DEVICA Čas vladavine vašega znamenja je tradicionalno najugodnejše obdobje v vsem letu. Poleg tega bosfe pojeni v prvi dekadi čutili vpliv blagodejnega Jupitra, ki vam bo nudil lažje napredovanje na različnih področjih. Po 13., ko bo mlaj v vašem znaku, bo nastopil tudi delni Sončev mrk, zato velja v tem obdobju največjaprevidnost. Pogoj za napredek je slovo od preživetega, in to bo vaše spozrtanje v tem času. V zadnjem tednu meseca bo Mars vstopil v vaš znak, zato boste izjemno dejavni in drzni na vseh področjih. TEHTNICA Vaša vladarica Venera se bo 6. v mesecu obrnila direktno in vam omogočala lep napredek na vseh področjih. Imeli boste veliko energije in odličen nastop. Ker bo ves mesec v vašem znaku Merkur, ki je zadolžen za delo in dogovarjanje, boste z malo truda lahko dosegli veliko. Z vsem pomembnejšim pohitite v prvi polovici meseča! Zasebno bo september zanimiv mesec, še zlasti po 23., ko bo Sonce vstopilo v vaš znak. Iz dneva v dan se boste bolje počutili. Previdnost velja okoli 13. in 28., ko bosta ob mlaju in ščipu tudi Sončev in Lunin mne ŠKORPIJON Vaš vladar Pluton, ki potuje po znaku kozoroga, bo 25. v mesecu ponovno vstopil v direkten hpd. To bo sprostilo katero do zdaj blokirano situacijo, lažje boste napredovali. Saturn bo iz vašega znamenja izstopil 17. v mesecu, kar bo za vas predstavljalo,svojevrstno olajšanje. Lažje boste zadihali, manj boste obremenjeni in optimizem bo v porastu. Z najpomembnejšim opravite do 17. v mesecu zaradi vpliva gibanja Merkurja. Tudi za vas velja previdnost1 v časti Luninih men in mrkov. STRELEC Vaš vladar Jupiter potuje po resnem in dobro organiziranem znaku device, v katerem je v tem času tudi Sonce. V tem položaju vas bo varoval pred pretiravanjem vseh vrst, saj bbsta modrost in previdnost prioriteti. Mars in Venera vas bosta odlično podpirala, zato boste lahko uspešni pri vsem. Saturn bo po 18. vstopil vvaše znamenje, po katerem bo potoval skoraj dve leti. V tem času bo s svojimi lekcijami omogočal, da se boste znebili preživetih vzorcev razmišljafija in postavite zdrave temelje svoje prihodnosti. To včasih ne bo lahko, bo pa nujno. KOZOROG Vaš vladar Saturn bo do 18. potoval še po zadnjih stopinjah škorpijona, potem pa se boste dokončno poslovili od tega znaka in vstopili v strelca. Vztrajnosti in discipline,yam ne lip primanjkovalo, to sta tako ali tako vaši osnovni značilnosti, bo pa dodal še veliko mero strasti v delovanju. Sonce in Jupiter v sorodni devici ter Pluton i| sorodnem znaku vam bodo nudili odlično podporo v zadnjim poletnlsf mesecu. Na zasebnem področju previdno ob mrkih in Luniriifrmehah. VODNAR Vaš vladar Uran potuje še vedno retrogradno, zato imate pogosto občutek, da ne napredujete dovolj hitrp oz. da se vrtite v začaranem krogu. Merkur v sorodnem znaku vam bo odlično služil. Pohitite z vsem pomembnim do polovice meseca, kajti po tem d atti mu bo retrograden in lahko prihaja do zapletov ter zamud. Nacustvenem področju se boste v prvem tednu meseca še zelo intenzivno ukvarjali s preteklostjo, po tem datumu pa boste z vso strastjo in z zavzilèstjé àìctivirali svoje potenciale za ustvarjanje bolj bleščeče prihodnosti. In pri tem boste zelo uspešni! RIBI Vaš vladar Neptun, ki potuje po vašem znaku, bo ves september retrograden. Zaradi tega boste pogostb doživljali občutek ujetosti v določene situacije. Izhodi vedno obstajajo, vendar previdno zlasti v času mlaja 13. in polne Lune 28. v mesecu ter obeh mrkov, ki bosta spremljala ti meni. Čustveno prenapetost morate*Spfostiti: na planeren način, paziti je potrebno, da ne bo prihajalo do sporov ? partnerstvih. Povečajte gibanje in rekreacijo, naj bo to sestavni del vašega življenja:’1* Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter facebook dolores astro). Hitre ceste čez braslovška polja kljub poskusu umeščanja v prostor ne sme biti V sredo, 17. 6. 2015, je v Braslovčah potekala predstavitev in javna razgrnitev hitre ceste trase F2-2. Predstavniki dveh ministrstev, Darsa in projektanti so z navedbami, da je trasa F2-2 najustreznejša trasa, da so kmetijska zemljišča povsod in da nobena trasa ne bo idealna za vse, poskušali predstaviti potek trase in njeno pravilno izbiro. Trditev, ki se je MOP oklepa, da je trasa F2-2 najustreznejša, ne drži. CIB je dokazala, da je bilo vrednotenje najustreznejše variante napačno in zavajajoče, čemur je pritrdila tudi stroka. Tega dejstva MOP ne sprejema. Na predstavitvi najustreznejše variante je bilo s strani MOP-a rečeno, da je traso F2 izbral računalnik za pičli 2 točki razlike. Se je morda zmotil računalnik? Dejstvo, da so kmetijska zemljišča ravno na trasi F2-2 NAJBOLJŠA in se uniči največ hektarjev, MOP sedaj s težavo že priznava, vendar navaja, da kmetijska zemljišča niso edini kriterij in da je izbor najustreznejše variante sinteza več kriterijev. Res je tako. Toda kateri drugi kriteriji kažejo v prid,F2-2 v primerjavi s traso F3b in ostalimi trasami? Trasa F2-2 je daljša, je občutno dražja, ne povezuje regionalnih središč, ne poteka v smeri največjega prometa in sploh ni razvojna os, kot je bilo zamišljeno v Razvojni strategiji Slovenije. Morda pa obstaja še en kriterij, ki ga javnost ne sme izvedeti in je ravno ta tako odločujoč? Hitro cesto med Velenjem in Al so razglasili za nacionalni interes! Če je temu tako, mora biti trasa F2-2 nemudoma preklicana, ker ta trasa povozi najboljša kmetijska zemljišča, ki so in morajo biti v nacionalnem interesu najvišje kategorije vsake države, če nočemo biti lačni. Na takšnih zemljiščih, ki jih Slovenija premore bore malo, kjer so urejeni namakalni sistemi, kjer so izvedeni komasacije in trajni nasadi, kjer je neprecenljiva vrednost zemlje dodatno oplemenitena s trudom kmetov, kjer je vložen državni in evropski denar, se cest ne umešča, še posebej, ker obstajajo druge, boljše možnosti. Na takšnih zemljiščih se ne sme niti razmišljati o načrtovanju hitre ceste, kaj šele sprejeti sklepa vlade o pripravi DPN-ja. Javna razgrnitev DPN-ja čez najboljša kmetijska zemljišča, kar jih Slovenija premore, se dogaja v času, ko Evropa zagovarja strategijo za varovanje tal kot naravni nenadomestljiv vir. Če že sami nismo dovolj osveščeni, nam bo Evropa morala povedati, kako se umešča infrastrukturne objekte v prostor? Ukrepajmo takoj, Evropa nam žuga! Za CIB Franc Kralj, Rako vij e 19, Braslovče Komentar na uredniški uvodnik majske številke časopisa z naslovom Ali je komu kaj jasno? Tudi urednica Utripa Savinjske doline Lucija Kolar se večkrat ne more upreti skušnjavi novodobnega novinarstva: vse povprek kritiziranju in nizanju »provokativnih« vprašanj brez odgovorov. Izhaja iz prepričanja, da so »običajni« ljudje dobri, pravični in pošteni, izvoljeni politiki pa pokvarjeni, ozkosrčni in koristoljubni, tisti grabežljivci torej, ki so izvoljeni, da načrtno »zajebavajo« ljudi. To je sicer dobrodošla vsebina na anonimnih elektronskih forumih, v rumenih časopisih in za šanki. Ko pa sem uvodnik s takšno vsebino prebral v majskem izvodu Utripa, ne morem mimo svojega nestrinjanja z napisanim. Če je »jeza« urednice v prvem delu uvodnika še sprejemljiva, ko se nanaša na umeščanje avtoceste v prostor, kjer bo kmetijski minister v vladi pri nasprotovanju pozidavi na najboljših kmetijskih zemljiščih najbrž preglasovan, se Kolarjeva v nadaljevanju komentarja preda popolnemu kritizerstvu z zelo močnimi splošnimi obsodbami neimenovanih ljudi, ki se, kajpak, v njenih razmišljanjih tako nikoli ne najdejo/-mo. Nisem pristaš tistih lokalnih časopisov in novinarjev, ki so trobila županov, v službi hvaljenja dosežkov lokalnih obla- sti. Toda stavki, kot so: ali se mi sanja ali sem še pri zdravi pameti ..., v kakšni državi živim in kdo pravzaprav odloča o tem ..., nikoli ne veš, ali gre za stroko ali je kako drugo ozadje, ki nima zveze s stroko, seveda pa nihče ne ve, s čim sploh ima ..., z vsakim dnem preskočimo kakšno poleno ..., kdaj bomo tole konfuzno situacijo, kjer vsi vemo, da je veliko narobe, in predavamo, da je zadnji čas, da ukrepamo, delamo pa popolnoma nasprotno, celo onemogočamo ljudi, ki še imajo voljo kaj narediti prav ..., kdaj bomo to situacijo privedli do najbolj absurdnega vrhunca ..., kdo smo mi, ki moramo vse to stoično prenašati ..., bedaki, ki moramo spoštovati pravila in zakone, dobivajo brezplačne vstopnice za prireditve, ki jih nekaterim nikoli ni treba plačati ..., bedaki, ki ne dobivamo sejnin, veliko pa prostovoljno delamo ... fuj! Vsi ti »miselni izlivi« so v uvodniku lokalnega časopisa, ki ga financiramo lokalni davkoplačevalci in se ne prodaja na trgu. Vprašanja brez enega samega konkretnega odgovora jemljejo še tisto malo optimističnega vzdušja, ki si ga vsi tako želimo. A je res najlažje reči: »Ujemimo tatu, zamenjajmo vse politike, ne bomo več prenašali, kaj delajo, kam vse to pelje ...« Ali je dobra novica res le še slaba novica tudi v lokalnem časopisu? Ali nam bo kaj bolj jasno, če bomo kritizirali vse in vsakogar? Vojko Zupanc, Šempeter Zmagovalni novinarski razred OŠ Griže v Barceloni V organizaciji Radia Hudo!, oddaje Program za mlade 1. programa Radia Slovenija, se je celo šolsko leto več kot 180 učencev 12 osnovnih šol urilo v novinarskih veščinah, še posebej v pripravljanju radijskih prispevkov. Delavnice sta na šolah vodila novinarja Tadeja Bizilj in Dejan Petek. Po zaključku delavnic je vsak novinarski razred v oddaji Program za mlade 1. programa Radia Slovenija v živo pripravil svojo oddajo na izbrano temo, hkrati pa je posnel še avdio in video tekmovalni posnetek Moj kraj. A s tem še zgodbe ni konec. Novinarski razredi so se zagnali v bitke za glasove poslušalcev. Piko na i je s svojimi glasovi dodala še strokovna žirija v sestavi Tadeja Bizilj, mentorica Radia Hudo!, Igor E. Bergant, voditelj Odmevov, in Darja Groznik, v. d. odgovorne urednice Prvega programa Radia Slovenije. Sklepna prireditev se je odvijala na Radiu Slovenija, kjer smo bili zbrani novinarski razredi OŠ Koroški jeklarji (Ravne na Koroškem), OŠ Griže, OŠ Ivana Groharja (Škofja Loka), OŠ Naklo, OŠ Louisa Adamiča (Grosuplje), OŠ Cirila Kosmača (Piran), OŠ Ivana Cankarja (Vrhnika), 2. OŠ Slovenska Bistrica, OŠ Mengeš, OŠ Dragotina Ketteja (Ilirska Bistrica), OŠ Leskovec pri Krškem in OŠ Preserje. Do razglasitve zmagovalcev sta ves čas prireditve vladali v zraku in v srcih mladih novinarjev in njihovih mentorjev vznemirjenost in napetost, ki so ju do konca prireditve stopnjevali voditelja Tadeja Bizilj in Dejan Petek ter glasbena skupina StillOut. Ob razglasitvi zmagovalnega novinarskega razreda, ki potuje v Barcelono, najprej nismo dojeli, da smo to ravno mi. Šele na avtobusu za Barcelono smo se zavedali, da smo bili za svoje celoletno delo nagrajeni. V družbi naših mentoric, Vesne Dru-žinec Pilko in Polone Čmer, novinarjev Tadeje Bizilj in Dejana Petka, super vodnika Uroša ter RTV Slovenija smo preživeli pet hudoooo dobrih in nepozabnih dni. Obiskali smo Park Guell, videli Sagra-do Familio, se fotografirali na stadionu Camp Nou, od blizu videli morske pse v Aquariu-mu, se kopali na čudoviti barcelonski plaži, se sprehajali po Rambli in uživali v dobrotah na tamkajšnji tržnici. Pa še in še ... Za nami je nepozabna življenjska izkušnja. Novinarski razred OŠ Griže Oratoriji 2015 - »Hočem biti svet« Tudi letos so v župnijah po dolini pripravili oratorije, v katerih so otroci prebili prve počitniške dni. Oratoriji so letos potekali pod geslom Hočem biti svet, ki govori o življenju sv. Dominika Savia, ki je že zelo zgodaj spoznal smisel svojega življenja in želel postati svet. Prvič so oratorij pripravili v šempetrski župniji, v njem pa je sodelovalo 60 otrok. »Naj veselje bo tvoja cesta, ki peljala te bo v svet, in dobrota naj bo gesta, da boš srečno znal živet... « so prepevali udeleženci prvega oratorija. V dveh dneh oratorija so v dramski igri spoznavali življenje in kreposti svetnika Janeza Boška, ustanovitelja oratorija, katerega 200-letnico rojstva praznujemo prav letos. S svojim zgledom je navduševal nad iskanjem in sledenjem življenjskim sanjam, želji po novem znanju, skrbi za dobroto, pravičnost in spoštovanje. V Petrovčah so pripravili že 7. počitniški teden - oratorij, na katerem se je zbralo okrog 60 otrok in 20 animatorjev iz okoliških župnij. Nad njimi so bedeli voditelji katehistinja Katja, sestre dominikanke in pater Vanči. Petrovske sestre dominikanke, ki prihajajo iz Nigerije, Pakistana in Italije, so jim predstavile svoje redovniško življenje. Ob zgledu Dominika Savia, zavetnika ministrantov, so podrobno spoznavali ministrantsko službo, odpravili so se na kopanje v Laško, zadnji oratorijski dan jih je obiskala Metka s harmoniko, ob njeni spremljavi so tudi zaplesali in zapeli, oratorij pa so zaključili s sv. mašo. Največ udeležencev, skupaj z animatorji kar 130 iz celo-, tne braslovške občine in tudi njene okolice, je bilo v začetku julija tudi letos na oratoriju na Gomilskem. Družili so se v ustvarjalnih in glasbenih delavnicah, pripravili so odbojkarski in nogometni turnir, igro, preko katere so spoznavali življenje Dominika Savia, kateheze, piknik z vodnimi igrami in se odpravili na izlet v Ljubljano, kjer so obiskali parlament, Slovenski šolski muzej in Radio Ognjišče. Ogledali so si Opero in se igrali v parku Tivoli. V soboto zvečer so ob ognju peli pesmi in pekli hrenovke, oratorij pa v nedeljo zaključili s sveto mašo. Sredi julija je pod vodstvom Vida Pesjaka potekal oratorij tudi na Polzeli, udeležilo pa se ga je 60 otrok in 16 animatorjev. Dan so začeli s petjem himne, z dvigom zastave in jutranjo telovadbo. Sledila je dramska igra, ki je prikazovala delček življenja glavnega lika oratorija - Dominika Savie. Nato so se otroci zbrali v krogu in se na skupni katehezi pogovarjali o igri. Sledile so kateheze po starostnih skupinah, nato pa ustvarjalne delavnice: dve umetniški, novinarska, skavtska in kuharska. Po kosilu so se urili v pevski delavnici, nato pa so ponovno uživali v igrah. Ob štirih so se zbrali v krogu, spustili zastavo in zapeli himno ter tako zaključili oratorijski dan. Odšli so tudi na izlet v Slovenske Konjice v mini živalski vrt, obiskali pa so tudi Čebelarstvo Žvikart. V začetku avgusta so že 19. oratorij pripravili v domu sv. Frančiška v Libojah. Skupaj z animatorji je sodelovalo 30 udeležencev. Nekateri so bili že na počitnikovanju v Ankaranu, ki ga je prvih štirinajst julijskih dni organizirala Župnija Griže pod vodstvom župnika Jožefa Planinca. Letos so praznovali četrt stoletja izvajanja tega poletnega programa. Letovanja v Ankaranu se je udeležilo okrog čere so preživljali na igrišču ob kopanje v Terme Čatež. 130 mladih in otrok. izvajanju športnih dejavnostih T. Tavčar V Libojah so ves oratorijski ali družabnih igrah, odpravili teden potekale delavnice, ve- pa so se tudi na celodnevno Na Gomilskem je bilo tudi letos največ udeležencev. Na oratoriju v Petrovčah z animatorji, s sestrami dominikankami, z župnikom Patrom Vančijem in s katehistinjo Katjo Udeleženci šempetrskega oratorija z animatorji in župnikom Mirkom Škoflekom Na Polzeli udeleženci oratorija z župnikom Jožetom Kovačcem Nesreča pri igri Miha je imel 1. 12. 2014 rojstni dan. Na rojstnodnevno zabavo je povabil svoje prijatelje Janeza, Lovra, Gašperja in Petra. Ko so prišli, so se odločili, da gredo igrat nogomet. Janez je rekel, da bo vratar. Vsi so se strinjali. Igrali so Peter in Gašper proti Lovru in Mihu. Peter je spotaknil Lovra, ta pa si je pri padcu zlomil roko. Očka ga je odpeljal v bolnico v Celje in prijatelji so odšli z njim. Zelo dolgo so čakali v čakalnici. Ko so prišli na vrsto, so Lovru slikali roko ter mu nadeli mavec. Pri športni vzgoji Lovro dva tedna ni smel telovaditi. Ko se je pozdravil, so s prijatelji spet igrali nogomet. Kljub nesreči so ostali dobri prijatelji. Iza Zorenč, 3. c Igraje s poleni Z bratcem sva pomagala staršem pri delu. Igraje sva zlagala drva. Nenadoma pa je začela bližnja lestev drseti in se je podrla na Urbana. Padel je na polena tako nesrečno, da si je prebil glavo. Dvignil sem bratca in ga nesel k mamici. Urbana so morali starši odpeljati v bolnico na šivanje. Domov se je vrnil vesel in zdrav, toda z zašito glavo. Ker sva vztrajna in delovna, bova še igraje, toda bolj previdno, zlagala drva. Žan Stiplošek, 3. c Boleča nesreča Tine je povabil dva prijatelja, Toneta in Jako, da bi se igrali igro Človek ne jezi se. Prišla sta oba. Začeli so z igro. Tone je zmagal, Jaka je bil drugi, Tine pa je izgubil. Poraženec se je tako zelo razjezil, da je brcnil v mizo in si zvil prst. Zelo ga je bolelo. Mama ga je morala peljati v bolnišnico. Prijatelja sta ga pospremila. Zdravnik pa je Tonetu nadel mavec. Prijatelja sta se mu podpisala na mavec. Svetovala sta mu, naj se ne jezi, kadar igra Človek ne jezi se, saj jeza prinese nesrečo. Eva Drnolšek, 3. c vsi POŠ Tabor Ni igrača Moja muca Mija Ko se zvečeri, rada prede in crklja se moji muci spati ni. ter me zelo rada ima. Tačke in kožušček umije si in na lov odhiti, Zjutraj in zvečer ji sladko mleko zadiši. da miške vse polovi. Če pes se zapodi za njo, Jaz pa najrajši z njo se igram, hitro spleza na drevo. čeprav mama pravi mi, da muca igrača ni. Franja Kos, 3. c, POŠ Tabor * Odprtje proge in državno tekmovanje (T)ako (E)nostavno (K)oristen Na prvi tovrstni progi v Savinjski dolini V Kaplji vasi, v neposredni bližini letališča Aero kluba Prebold, so letos uredili tudi vadišče in tekmovališče preboldske podružnice Društva modelarjev Modelar Velenje (DMMV). Tretjo julijsko soboto so progo, imenovano Struga, slovesno odprli in pripravili prvo tekmovanje za državni pokal električnih avtomobilčkov na daljinsko vodenje (Elektro Challenge Cup). Odprtja proge in pokalnega tekmovanja so se udeležili ■tudi predstavnica Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) Mija Kordež, predsednik Društva modelarjev Modelar Velenje Janez Melanšek, vodja preboldske podružnice društva Uroš Škoflek, župan Občine Prebold Vinko Debelak ter Stane in Dejan Cigler, člana preboldskega društva modelarjev in tudi glavna pobudnika ter izvajalca za nastanek proge Struga. Predstavnica ZOTKS Mija Kordež je pozdravila tovrstni dogodek in poudarila, da je to 4. tekma za Electro Challenge Cup v Sloveniji in da se veseli sodelovanja s člani društva in umestitve tovrstnih tekmovanj pod okriljem ZOTKS. Janez Melanšek je predstavil društvo, ki je bilo ustanovljeno pred 52 leti, pred kratkim pa so se zaradi velikega zanimanja za tehnično kulturo letos odločili za odprtje podružnice v Preboldu. V svoje vrste vabijo mlade in tudi mlade po srcu, da se včlanijo v društvo in na ta način spoznajo bogato tehnično kulturo, ki je v svetu že zelo razvita in prepoznavna. Župan Vinko Debelak je izrazil veselje nad prizadevanji za razvoj tehnične kulture med mladimi, še posebej nad novo pridobitvijo, ki je s prizadevanji domačih ljubiteljev tovrstnega športa, zlasti Dejana in Staneta Ciglerja, zanimiva pridobitev za občino in njeno prepoznavnost, saj bodo tu potekala tekmovanja državnega in tudi mednarodnega ranga. Ob koncu svojega nagovora je s častnim krogom uradno predal progo svojemu namenu. Pred začetkom tekmovanja sta zbrane nagovorila tudi Stane in Dejan Cigler in pozvala tekmovalce, naj se tudi v prihodnje udeležujejo tekmovanj na njihovem tekmovališču. Zahvalila sta se vsem, ki so pripomogli k nastanku proge, in pozvala vse, željne tekmovanja ali le preproste vožnje z radijsko vodenimi avtomobili, da progo po predhodni najavi tudi koristijo. Tekmovanje Electro Challenge Cup poteka z avtomobili na daljinsko upravljanje, in sicer po načelu treh kvalifikacijskih voženj. Najboljši vožnji štejeta za skupno zmago v A- -finalu ter skupno zmago v B-finalu. V A-finale se uvrsti deset najhitrejših tekmovalcev (upoštevajoč najboljša rezultata vseh treh voženj), v finale B pa ostali tekmovalci. V finalu A je zmagal Žiga Pajek, drugi je bil domačin Dejan Cigler in tretji Peter • Cej. V finalu B je zmago slavil Drago Lackovic, drugi je bil Matej Vrčkovnik in tretji Jure Part. ZOTKS je najhitrejše obdarila s praktičnimi nagradami, Stane in Dejan pa sta priskrbela izvirne pokale. Posebno nagrado je društvo podelilo Janu Nemečku, najmlajšemu udeležencu tekmovanja, in Juretu Pajku, ki je postavil rekord proge, a se mu žal ni uspelo uvrstiti med najboljše tri. Predsednik preboldske podružnice Uroš Škoflek je ob koncu povedal, da bo že septembra (26. in 27.) tu potekalo državno prvenstvo OFF-road 1 : 8, ki ga bodo pripravili v sodelovanju z Zvezo avtomo-delarskih društev Slovenije in Zvezo organizacij za tehnično kulturo Slovenije. »V preboldskem društvu modelarjev bomo veseli tudi vsakega, ki se želi preizkusiti v tehničnih sekcijah ali pa že ima doma kakšen RC-buggy avtomobil. Vabimo vse, da se oglasite na Strugo in skupaj odpeljemo kakšen krog« je še dejal Uroš Škoflek. D. Naraglav V Občinski knjižnici Prebold je bila predstavitev knjižnega prvenca Bela dama avtorice Jasmine Kozine Praprotnik, ki je napisala življenjsko zgodbo o najstarejši slovenski tekačici, 87-letni Heleni Žigon. Slednja je 13. aprila lani, prav na svoj 86. rojstni dan, pritekla v cilj 1. istrskega maratona (21 kilometrov), tekla je tudi na tradicionalnem ljubljanskem maratonu, kot tekačico pa smo jo srečevali tudi v naši dolini. Helena Žigon je bila skupaj z Urbanom Praprotnikom, rojenim Preboldčanom, decembra 2013 gostja pogovornega večera, imenovanega Večer na zofi. Ta dogodek je bil tudi povod za nastanek knjige o življenju naj starejše slovenske tekačice. Tek je življenje in veselje Zakonca Praprotnik se spominjata tistega večera, ki ju je navdušil, še posebej ženo Jasmino, da se je lotila knjižnega izziva. O razlogih zanj je dejala: »Ob koncu takratnega pogovornega večera je voditelj Janez Vedenik Heleno Žigon vprašal, če bo kdaj napisala knjigo o sebi in teku. Pa se je zasmejala in rekla, da najbrž nikoli, saj nima volje ne časa.« Kmalu nato sem stopila do Helene, ki je rade volje pristala na sodelovanje in v več kot tridesetih urah pogovorov se je izluščila njena življenjska zgodba. Dobivali sva se vso zimo, ki je bila zaradi žleda zelo katastrofalna tudi za Heleno. Pripoved sem nato uredila »po kilometrih«, spoštujoč splošno smer časa, ne da bi Heleno omejevala pri asociativnem preskakovanju. Vse njene spomine in misli sem snemala in jih strnila v obseg dobrih 230 strani knjige, ki omogoča, da sem besedilu dodala še likovno gradivo, od fotografij ljudi, krajev in dogodkov, ki so bili Helenini življenjski mejniki in opore. Najino sodelovanje je obrodilo še dodatne sadove. Skupaj sva lani poleti obiskali nekatere kraje iz Heleninih spominov,« je med drugim na predstavitvi knjige povedala avtorica Jasmina Kozina Praprotnik, ki je Blagoslovili konje V okviru praznovanja godu sv. Marjete, polzelske župnijske zavetnice, so pripravili več prireditev, med njimi že 14. blagoslov konj v parku dvorca Šenek, ki ga je organiziralo društvo Malteška konjenica Polzela. Praznovanje je trajalo tri dni, v tem času so pripravili več svetih maš, glasila se je pesem orgel in zvonov, poskrbeli so za koncert ritmično duhovne glasbe, pripravili so več športnih prireditev, praznovanje pa so zaključili s slovesno sveto mašo, procesijo in z druženjem. Na blagoslovu konj v parku dvorca Šenek so zbrane nagovorili župan Občine Polzela Jože Kužnik, malteški vitez Stanko Novak in domači župnik Jože Kovačec, ki je blagoslovil konje in njihove rejce. Predsednik društva Zvone Zupanc se je v imenu rejcev in društva ob koncu zahvalil za blagoslov. T.T. Z blagoslova konj ::§g j Jasmina in Urban na predstavitvi knjige v Preboldu po izobrazbi magistrica znanosti iz antropologije in univerzitetna diplomirana kulturologi-nja. Prihaja iz Portoroža in živi v Ljubljani. Skupaj z možem Urbanom vodita tekaško skupnost Urbani tekači. Je tudi mati treh otrok in med zadnjo nosečnostjo je štiri dni pred predvidenim rokom poroda pretekla polovico ljubljanskega maratona. Med predstavitvijo tudi telovadba Na predstavitvi knjige sta Jasmina in njen mož Urban marsikoga navdušila, da bi se več gibal, hodil in še zlasti tekel. Urban je poskrbel, da so obiskovalci občutili, kako se prileže gibanje po sedenju, postregel pa je tudi z mislijo, da je korak, ki bi ga naredili, a si tega ne upamo, tisti del nas, zaradi katerega nikoli ne bomo to, kar želimo biti. Helena Žigon je po besedah avtorice knjige pravih korakov naredila zelo veliko. Na poti se ni nikoli ustavljala, prišla je na cilj in dobro si vedel, da bo prihodnjič spet prišla. O njej v knjigi beremo intimno hvalnico dejavnemu življenju in ne moremo se ustaviti, ko spoznavamo pot od mladosti do modrosti Helene Žigon pa tudi Jasmine in Urbana, ki pravita, da so izgovori proti temu, da bi se ukvarjali z gibanjem in še zlasti s tekom, dejansko odgovori in razlogi za tek. Primeren način ukvarjanja s tekom vodi le v dobre izkušnje in podaljša življenjsko dobo. »Preprosto povedano, tek je (T)ako (E)nostavno (K) oristen, da se preprosto moramo imeti toliko radi, da vsak dan najdemo čas in voljo za gibanje. Helena Žigon je za to najboljša izkušnja in primer,« pravita Praprotnikova. D. Naraglav Nova maša v Galiciji Župan Janko Kos čestita novomašniku, patru Danijelu Golavšku, ob njem domači župnik Janko Cigala. V Župniji Galicija, ki spada v žalsko dekanijo, so zadnjo julijsko nedeljo ponosno praznovali novo mašo, ki jo je v župnijski cerkvi sv. Jakoba bral pater minoritskega reda Danijel Golavšek iz Hramš. Novomašnik izhaja iz družine s štirimi otroki, dva fanta in dve dekleti, starejša je redovnica - salezijanka. Priprave na ta slovesni dogodek, kakršnih je v slovenski cerkvi iz leta v leto manj, so galicijski župljani vzeli za svoje, tako da je bila nova maša tudi priložnost za družabno srečanje. V čast novomašniku, ki so ga od doma v Hramšah s kočijo pripeljali na slovesen sprejem, so ob poti postavili kar osem mlajev. Med tistimi, ki so ga ob tej priložnosti pozdravili, je bil tudi župan Občine Žalec Janko Kos, vesel pa je bil tudi svojih osnovnošolskih sošolcev iz krajevne skupnosti. Nedeljsko slavje se je začelo z novo mašo, med katero je po stari navadi in po novomašni-kovi izbiri pridigal minoritski pater Janez Ferlež. Sledila je pogostitev, za slovesno vzdušje pa so poskrbeli cerkveni pevci, godba iz Hramš in pritrkovalci. T. Tavčar Pod Reško planino veselo živimo »Skok čez kožo« nekoliko drugačen Tokrat so skupaj zapeli Reški band in Reški slavčki. Letošnja 19. tradicionalna tridnevna prireditev Pod Reško planino veselo živimo je postregla z novostjo, ki so jo poimenovali Srečanje kulturnikov sosednjih občin. Sicer pa so tokrat pripravili že 13. festival domačih ansamblov za veliko nagrado Savinjske doline in kar nekaj športnih dogodkov. Že tradicionalno je prvi dan potekalo športno srečanje med domačim športnim društvom, ekipo občinskega sveta in preboldske občinske uprave ter Prostovoljnim gasilskim društvom Groblja, ki je letos praznovalo 90-letnico. Ekipe so se pomerile v nogometu in različnih družabnih kmečkih igrah, skupno zmago pa so slavili domačini, drugo mesto je osvojila ekipa občine, tretje pa je pripadlo gasilcem. Športno obarvana je bila tudi sobota, ko so se iz doline od Kranjčevega mlina do Doma pod Reško planino podali kolesarji, popoldne pa je potekalo prvo srečanje kulturnikov sosednjih občin, ki so se ga udeležili Katarinski fantje iz Čeč nad Trbovljami, Folklorna skupina Vransko, Prijatelji 6 Še iz Šešč pri Preboldu ter tri domače kulturne skupine, in sicer Reški bend, Reški trio in Reški slavčki. Prireditev je povezovala Jožica Zupan, v skečih pa se ji je pridružila Monika Lobnikar. Na nedeljski prireditvi, 13. festivalu domačih ansamblov za veliko nagrado Savinjske doline, je nastopilo devet ansamblov. Občinstvu in strokovni komisiji so se predstavili Artisti iz Vuhreda, Dolinarji iz Trebnjega, Hopla iz Radelj ob Dravi, Kumske punce iz Dobovca, Potepini iz Vinske Gore, Srčni muzikantje iz Vuzenice, Štajerski kvintet iz Pesnice pri Mariboru, Vižarji iz Stranic in Vrh iz Mozirja. V revijalnem delu, med štetjem glasov občinstva in zasedanjem strokovne komisije, ki so jo sestavljali Erika Zakonjšek, Jože Galič in Jože Burnik, so nastopili lanskoletni zmagovalci - Klapo-vühi iz Benedikta v Slovenskih goricah. Strokovna komisija je za zmago prispevala polovico točk, podelila pa je tudi posebno strokovno nagrado za inovativnost in svež pristop. Zmago in posebno nagrado je tako osvojil ansambel Vižarji iz Stranic, ki uspešno deluje že devet let, njegovi člani pa so vodja Domen Jevšenak, Oto Črešnar, Grega Oblak in pevka Sanja Planko. Na drugo mesto se je uvrstil ansambel Hopla, tretje mesto pa so osvojili Potepini. Zmagovalci so si prislužili veliko nagrado Savinjske doline in zmagovalni pokal ter brezplačno snemanje v znanem glasbenem studiu. Prireditev je potekala pod okriljem Kulturnega društva Marija Reka z Moniko Lobnikar na čelu in pod budnim očesom glasbenice Cite Galič. Letos vreme organizatorjem ni bilo najbolj naklonjeno, upajo pa, da bo prihodnje leto tudi v tem pogledu bolje, saj bo na vrsti jubilejna, 20. prireditev Pod Reško planino veselo živimo. D. Naraglav Ansambel Vižarji z glavno organizatorko tekmovanja Cito Galič Dva para zlatoporočencev Pred skokom čez kožo, ki gaje opravila Jolanda Železnik. V Letnem gledališču Lim-berk v Grižah so obeležili dan slovenskih rudarjev. Vsakoletno prireditev je pripravilo Etnološko društvo Srečno, podprli pa so jo Turistična zveza Slovenije, Občina Žalec, Krajevna skupnost Griže, Krajevna skupnost Liboje, KD Svoboda Griže in Ahac NG (PE Kamnolom Liboje). Rudarji nekdanjega rudarskega revirja Zabukovica in Liboje ter ostali rudarski »ka-meradi« so se najprej zbrali pred kulturnim domom v Grižah, kjer so ob zvokih pihalne godbe prejeli rdeče nageljne in nato ob igranju koračnice in na čelu z zastavonošami odšli v Letno gledališče Limberk. V povorki so bili poleg rudarske čete iz Zabukovice in Liboj tudi uniformirani rudarji iz Laškega in drugih krajev Savinjske in Šaleške doline. Prireditev se je začela z rudarsko himno. Po starem rudarskem izročilu iz 15. stoletja je oblast nad prireditvijo prevzel »slavni častni in nezmotljivi prezidij«, ki so ga sestavljali Anton Planinc, Jože Hribar in Anton Pinter. Ti so izpeljali tradicionalni rudarski običaj »skok čez kožo«. Toda namesto rudarjev je tokrat na Na prireditvi so nastopile tudi libojske mažoretke. V farni cerkvi na Vranskem so se zbrali zakonci jubilanti, ki v letošnjem letu praznujejo 5, 10, 15 ... 50 let skupnega življenja. Med jubilanti so bili tudi Ana in Ivan Mihevc ter Nada in Franc Cizej, ki v letošnjem letu praznujejo zlato poroko - 50 let skupnega življenja. Med mašo so zakonci obnovili zakonske zaobljube in si obljubili zvestobo v sreči in nesreči, bolezni in zdravju vse dni skupnega življenja, po cerkvenem obredu pa so se zadržali ob kozarčku pred farno cerkvijo. T. T. Jubilanti z domačim župnikom Jožetom Turinkom povabilo predsednika Etnološkega društva Srečno dr. Jožeta Hribarja skok čez kožo opravila kar voditeljica programa prireditve Jolanda Železnik, ki izhaja iz libojske rudarske družine. Rudarskemu poklicu se je posvetil tudi njen mož Bogdan, ki je vpet v dolgoletno delovanje nekdanje rudarske godbe oziroma sedanje Godbe Liboje. Libojska godba in Godba Zabukovica, ki letos praznuje 135 let delovanja, pa predstavljata tudi osrednje kulturno dogajanje ob vsakoletnem rudarskem prazniku. Kot nam je povedal dr. Jože Hribar, je ta običaj vedno postregel tudi z veliko smeha. Ta šega je menda nastala v rudarskem okolju Banske Štiavnice na Slovaškem, kamor so ogrski kralji že v srednjem veku pripeljali slovite saške rudarje. Ti so po svojem znanju in sposobnostih sloveli daleč naokrog, rudarili so po celi Evropi, dostikrat daleč izven svoje domovine. Ti rudarji so s sabo prinesli tudi ustrojeno živalsko kožo, ki je bila del njihove rudarske opreme in tako so jo začeli podeljevati tudi drugim rudarjem ob sprejemu v rudarski stan. Rudarjem je služila kot pripomoček proti vlagi in hladu pri sedečem delu in za drčanje po nagnjenih jamskih prostorih. Kmalu je postala zaščitni znak rudarjev in častni simbol pa tudi del slavnostne nošnje. Koža je bila tudi zunanje znamenje časti. Kdor se je pregrešil proti pravilom stanu, je bil izgnan iz rudarske bratovščine, koža mu je bila odvzeta, s tem pa razglašena tudi njegova izguba dostojanstva. Kož že dolgo ne podeljujejo rudarjem, ostal pa je običaj, ki je tudi tokrat dodobra nasmejal občinstvo. V kulturnem programu so nastopili trio Ubrane strune, recitatorka Olga Markovič, libojske mažoretke pod vodstvom Alenke Polšak in Tamare Kralj, Mešani pevski zbor Griže, ki deluje v okviru Društva upokojencev Griže - Zabukovica in pod umetniškim vodstvom Zdenke Markovič, za prijetno presenečenje pa je poskrbelo pet rudarjev pod vodstvom Januša Grobelnika, ki so si nadeli ime Kvintet knapi, zapeli pa so tri pesmi. Tokrat so v goste povabili folklorno skupino iz Senovega, ki je pripravila splet plesov v rudarskih uniformah (moški) in kozjanskih nošah (ženske). Ob koncu kulturnega programa so rudarje in ostale udeležence pozdravili župan Občine Žalec Janko Kos in predsednika obeh krajevnih skupnosti, kjer se je nekoč rudarilo, Marjan Vodeb in Uroš Feldin. Uradni del prireditve se je končal s tradicionalnim skupnim nastopom obeh pihalnih godb, sledilo pa je prijetno druženje ob knapovski malici. D. Naraglav Šempetrani o svojem kraju nekoč Omizje z gosti, ki so učence z zanimivimi pripovedmi popeljali v preteklost. Na Osnovni šoli Šempeter je pred počitnicami potekala zanimiva okrogla miza o spominih, zgodovini in običajih v Šempetru in njegovi okolici. Prireditev je sodila v sklop celoletnega medpredmetno in vertikalno zasnovanega projekta Vse poti vodijo v Šempeter. Njen namen je bil, da bi učenci podrobneje spoznali zgodovino svojega kraja in nekdanji utrip življenja. Vse to so jim omogočili njihovi gostje - krajani Marjana Žnidar, Franc Udrih, Andrej Volk, Igor Matko, Franc Pri-vošnik, Jože Vedenik in predsednica Krajevne skupnosti Šempeter Zdenka Jan. Skupaj z devetošolci in predstavniki osmih ter sedmih razredov so dopoldan preživeli v pogovoru o Šempetru nekoč in danes. Okroglo mizo je vodila knjižničarka Natalija Knez, tudi sama Šempetranka in ljubiteljica svojega domačega kraja. Nekaj drobcev iz svojega življenja v Šempetru je najprej opisal Andrej Volk, ki so mu rekli tudi Mlinski Drejc. Njegova družina se je leta 1931 s Primorske preselila v Šempeter, kjer so kupili Wolfov mlin in ga obnovili. Mlinarskega znanja niso imeli in pri začetnih delih jim je pomagal mlinar Miha Vodončnik, po domače Kompostov Miha, ki je v tem mlinu delal že pred njihovim prihodom. Mlinarju so bili za njegove izkušnje hvaležni in večkrat so se pošalili, da so' skupaj z mlinom kupili tudi mlinarja. Leta 1939 je Volkov mlin namlel prvo moko in pognal svoj »kšeft«. Tudi mali Drejc je moral pomagati v mlinu, čeprav je raje bral, je kljub hrupu vanj prinašal knjige. Oče ga je zato kdaj tudi oštel. Kot mlad fant je rad pokukal čez »Cvenklnovo« ograjo, kjer so imeli bobre in trgovino in so se ukvarjali z vrtnarstvom. Kasneje je pri njih tudi služboval, nato pa se je zaposlil pri Elektru. Pripovedoval je tudi o elektrifikaciji Šempetra, kajti že leta 1912 je bila na Rojah zgrajena Šribarjeva elektrarna. Naslednji gost Igor Matko je pokazal sto let staro petrolejko, ki jo je dobila njegova babica, ko se je izšolala za trgovko. Dedek in babica sta potovala po Sloveniji in s trgovanjem služila denar. Leta 1929 sta kupila zemljišče v Dobrteši vasi, kjer sta postavila hišo, ki jim je služila za dom, trgovino in gostilno. Še danes jim služi kot dom, v njej imajo še vedno tudi gostilno. Na trgovino jih spominja babičina petrolejka, s katero so osvetljevali trgovske prostore. Nekoč je bila trgovina videti povsem drugače kot danes. Imeli so pult, za katerim so prodajali tako, da so sproti tehtali živila, našteli recimo cigarete. Igor Matko je udeležence tudi spomnil, da so leta 1999 ime Dobrteša vas ukinili in preimenovali v ulice. Dejal je tudi, da so Dobrtešani do- bri ljudje, od koder izvira tudi ime, zato v katastru in v njihovih srcih ostaja ta del Šempetra Dobrteša vas. Nekateri gostje so se pošalili in dejali, da je Igor Matko najboljši geograf med gostilničarji. V njihovi gostilni se veliko pogovarjajo z gosti o zgodovini kraja, navdih pa jim daje tudi fotografija nad točilnim pultom. Cesta skozi kraj je bila pomembna kot jantarna pot še pred Rimljani, zato ni naključje, da je bilo ob cesti veliko kovačij, kar tri v Šempetru. Ljudje so hitro sledili napredku, leta 1929 je imel trgovec Oset prvi avto in v kraju, ki se je hitro prilagajal napredku, je nastala tudi mehanična delavnica Pri Pakle. Pošta v enem dnevu z Dunaja v Trst Franci Privošnik je pripovedoval o njihovi gostilni, ki je bila znana kot »furmanska gostilna«. V njej so se ustavljali furmani iz bližnjih in bolj oddaljenih krajev. Furmani so z delom zaslužili denar. Po vsaki »furi« so si radi privoščili »fri-šno« pečenko, vampe, obaro ali golaž. Zraven so pili tudi vino ali jabolčnik, ki so ga Privo-šnikovi stiskali sami iz svojih jabolk. Pri gostilni so poskrbeli tudi za »furmanske« konje, imeli so vodnjak ali po domače »štepih«, kjer je bilo vedno dovolj vode. Že leta 1930 so zgradili hladilnico brez elektrike, po led pa so hodili pozimi v Šribarjev tajht v Podlog. Leta 1939 so hladilnico opremili z elektro motorjem, ki je vrsto let brezhibno deloval. Hladilnica je bila sodobna, kakovostna, stala je celo premoženje, za vloženi denar bi lahko kupili hišo, še danes pa služi svojemu namenu, seveda s posodobitvami. Svojo zanimivo zgodovino ima tudi bližnja Tajčbirtova domačija, o kateri je govoril Jože Vedenik, ki je pokazal star rodovnik, iz katerega je razvidno, da se je njihov rod začel z ženo, ki je bila nezakonska ali »pankrt«, kot so nekoč rekli nezakonskemu otroku. A uspelo ji je ustvariti družino in zagotoviti nasledstvo, ki še danes biva v kraju. Tajčbirtova rodbina je zelo razvejana in iz rodovnika je razvidno, da je tudi Juhartova družina del njihovega rodu. V družini Juhart je bilo deset otrok, mama je bila gospodinja, oče pa mizar. Njegove lepo izrezljane klopi so krasile šempetrsko cerkev. V skromnih razmerah se je izšolalo kar sedem njihovih fantov, nekateri izmed njih so bili ugledni pravniki in so v svetu sodstva prepoznavni še danes. Po bratih Juhart se je vrsto let imenovala tudi šempetrska šola. Zanimivo je, da je bila Tajčbirtova domačija prva gostilna v Šempetru, kar še dodatno dokazuje, kako pomembna pot je vodila skozi Šempeter. Pri njih so se ustavljale na poti Dunaj-Trst poštne kočije in drugi popotniki, menjali so utrujene konje, se okrepčali in nadaljevali pot. Tako je na relaciji Dunaj-Trst prispela nujna pošta prej kot v enem dnevu. V ta namen so nastajale obcestne gostilne, kajti konje so menjavali približno na 10 kilometrov, skupno tem gostilnam je bila končnica njihovega priimka »birt«. Jože Vedenik je pripovedoval tudi o razvoju kraja ob prometnicah, tako ob cesti kot tudi ob železnici, ki je imela kar tri tire, da so zmogli pretovarjati blago. Na železniški postaji - »štacjonu« so pretovarjali les, platno, hmelj in še marsikaj. Pri tem so imeli veliko vlogo furmani, ki so bili. običajno kmetje s konji in z vozovi, to delo jim je omogočalo dodaten zaslužek in hkrati pospešilo razvoj kraja. Mimoidoči popotniki so morali poskrbeti za konje, vozove, kasneje za vozila in tudi zase. Omenil je tudi zanimivost »holzgas« avtobusa, ki je bil v lasti zakoncev Jugovič in bi mu danes lahko rekli okolju prijazen avtobus, saj ga je poganjal plin, pridobljen s kurjenjem drv. Od 60 sošolcev še edini V nadaljevanju okrogle mize so udeleženci z velikim zanimanjem prisluhnili Marjani Žnidar ali po domače Cven-kovi Marjani. Povedala je, da so prišli njeni predniki s Kozjanskega, sodeč po dokumentu - »grunt listu«, ki ga je pokazala, je bilo to leta 1885. V osrednjem delu Šempetra, prav nasproti cerkve, je njena stara mama odprla gostilno. Domačini poznajo to gostilno po imenu Cvenk. Kot je povedala, se je njihov priimek menjal zaradi ženskega potomstva, vesela pa je, da so zdaj pri hiši tudi moški potomci in se bo priimek ohranil. Da pa pri njihovi hiši ženske niso bile kar tako, vidimo iz potnega lista njene babice, ki se je šolala za gostilničarko v Gradcu. Potni list je bil izdan leta 1927 in na njegovi hrbtni strani so napisani pravila in ukrepi pri ravnanju s tem dokumentom. Tudi gospa Marjana se je šolala najprej v Šempetru, nato v Žalcu in v Celju, kar ni bilo povsem običajno za dekleta tistega časa. Zanimiva je bila tudi njena pripoved o kulturnem življenju v Šempetru. Njihova gostilna je imela dvorano, kjer so potekala srečanja, igrali so igre, plesali. Kunaverjeva gospa je igrala na citre ter gostom bogatila večere. »Bilo je lepo, bilo je kulturno in zabavno. Čeprav so ljudje živeli skromno, na druženja in kulturo niso pozabili,« je dejala in spregovorila tudi o sosedih Lenkovih, ki so imeli kmetijo in oljarno. V spominu so ji ostali kot prijazni in delovni ljudje. Tudi Wolfi so bili sosedje, v njihovi hiši pa je po pripovedovanju ljudi prespala takratna cesarica Marija Terezija. Kot zadnji je spregovoril Franc Udrih, stari oče uspešnih košarkarjev Sama in Bena Udriha. Svojo pripoved je začel s fotografijo 60 sošolcev iz prvega razreda, ki je nastala leta 1930. Danes živi le še on, Jeričev Frence, kot ga kličejo domačini. Kasneje se je izučil za krojača, za ženskega krojača, je poudaril. Otroštvo je preživljal v zanj najlepši vasici v - Grušovljah. Opisal je takratno življenje na kmetih, ki je bilo vse prej kot lahko. Kot deček je največkrat slišal očeta reči: »Pobi, gremo kosit!« V družini je bilo veliko otrok, vsi so bili pridni pri delu in tudi pri »jelu«. Jedli so iz ene sklede in kar tekmovali, kdo bo dobil največ zabele na žgancih. Zjutraj pred šolo so morali stepati mleko, da je nastalo maslo, ki ga je mama prodala, da je kupila stvari, ki jih na kmetiji niso mogli pridelati, na primer sol, kvas in še kaj. Mama je bila Ob potoku Reka v Grajski vasi v braslovški občini je od leta 1908 do 1934 deloval mlin v lasti mlinarja Antona Zupana, ki je svojo obrt po 26 letih delovanja odjavil. Vse do leta 2000 je bil mlin prepuščen vremenskim in drugim nevšečnostim, omenjenega leta pa je Občina Braslovče dobra in odločna ženska. Spominja se, da jim je gospod The-mlj, lastnik tekstilne tovarne v Šempetru, prinesel celo balo platna, da so potem dobili nova oblačila. Iz hvaležnosti mu je mama podarila lep kos svinjske pečenke. Pripovedoval je tudi, kako so se po končanem delu v vinogradu radi poveselili in kaj zapeli, rad je prepeval in še danes rad zapoje. Ob tej pripovedi je Marjana Žnidar pokazala fotografijo pevskega zbora Savinjski zvon, ki je nastala leta 1929 in je dokaz, da so se v kraju kulturno z domačimi postavila spominsko mlinsko kolo z zapornico, ki so ga izdelali Vinko in Boris Topovšek ter Darko Laznik. Zob časa je načel novo kolo in po petnajstih letih ga je bilo potrebno obnoviti. Tokrat so se dela na pobudo sedanjega lastnika Darka Laznika lotili Nejc in Iztok Derča, Franc udejstvovali že davnega leta in da to tradicijo uspešno nadaljujejo tudi danes. Srečanje so zaključili z iskrivimi šalami enaindevetdesetletnega »Fren-ca« in z željo, da bi tudi naši mladostniki imeli radi svoj domači kraj. Voditeljica pogovora Natalija Knez pa je pogovor sklenila z besedami: »Naši gostje so nam lep vzgled, kako ohranjati zgodovino, se veseliti življenja in imeti rad kraj, v katerem živimo. Vsem se zahvaljujemo, ker so bili pripravljeni deliti spomine z nami.« D. Naraglav Medenjak in Jani Pajer, Občina Braslovče pa jih je finančno podprla. Dela so opravili v mesecu dni, pri tem pa uredili tudi zapornico za perišče, ki sta jo izdelala Žiga Topovšek in Nejc Derča. Opravljeno si je ogledal tudi župan Branimir Strojanšek in pohvalil prostovoljce. T. Tavčar Darko Laznik ter Nejc in Iztok Derča ob novem mlinskem kolesu Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s, p. s i • . « L. < Art Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si Obnova »Sveteluga« mlina CZbttt4yf2/ NAGRADNA KRIŽANKA avgust 2015 l/ Razvojna agencija Savinja Gospodarsko interesno združenje Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija tet.: 03/713 68 60; 713 68 64; fax: 03/713 68 70 e-pošta: ra.savinja@rasavinja.si; www.rasavinja.si AKTUALNE INFORMACIJE - SEPTEMBER 2015 JAVNI RAZPISI V TEKU Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije Štipendije za deficitarne poklice za šolsko leto 2015/2016 - 194. JR (Ur. 1. RS, št. 55/2015). Rok: 30.10. 2015; informacije: 01/434 58 97. Slovenski podjetniški sklad Javni razpis Pl 2015 - Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (Ur. 1. RS, št. 17/2015). Rok: do 7. 10. 2015 oziroma do porabe sredstev; informacije: 02/234 12 53, bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si. Javni razpis Pl TIP 2015 - Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere, namenjene tehnološko inovativnim projektom (Ur. 1. RS, št. 17/2015). Rok: do 15. 10. 2015 oziroma do porabe sredstev; informacije: 02/234 12 53, bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si. Javni razpis SK200 2015 - Semenski kapital - lastniški vstop za rast inovativnih podjetij v višini 200.000 EUR (Ur. 1. RS, št. 12/2015). Rok: 31.10.2015 oz. do porabe sredstev; informacije: 02/234 12 61, nina.polanec@ podjetniskisklad.si. Slovenski regionalno razvojni sklad, Ribnica Javni razpis za pred-financiranje projektov z odobrenimi evropskimi sredstvi za leto 2015 (Ur. 1. RS, št. 43/2015). Rok: 21. 9. 2015; informacije: 01/836 19 53. Ministrstvo za kmetijstvo RS Javni razpis za podukrep 6.1 - Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2015 (Ur. I. RS, št. 57/2015). Rok: 18. 9. 2015; informacije: 01/580 77 92. Eko sklad Javni poziv 29SUB-OB15 - Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb (Ur. I. RS, št. 28/15). Rok: do 31. 12. 2015; informacije: 01/241 48 20. Javni poziv 31SUB-EVOB15 - Nepovratne finančne spodbude občanom za električna vozila (Ur. 1. RS, št. 24/2015). Rok: do 31. 12. 2015; informacije: 01 241 48 20 RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM V okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za podjetnike vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve. Več na http:// www.ra-savinja.si/projekti/e_vem.html. IMAŠ IDEJO/PROJEKT? Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevale k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam jih zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in Savinjske regije. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-pošta: ra.savinja@ra-savinja.si ali na spletni strani http://www.ra-savinja.si. 19.9. SOBOTA OD 9.00 iV.c**} DALIE 1 TEK PO ULICAH ŽALCA 2015 PREDPRDAYE DO: H9.201S ZAKUOCEK AKCIJE GLAVNA NAGRADA - G9RSK9 K9L9 ŠPORTNA ANIMACIJA IN OGREVANJE ODPRTO ŠOLSKO PRVENSTVO V □LIČNIH TEKIH HMELJKOV TEK NAJMLAJŠIH S STARŠI OB 11.15 ŠTAJERSKO KOROŠKI POKAL MALT RACE KANA REKREATIVNI TEK NA ŽALSKO MILJO FB: RAZPNIMOJADRA WWW.ZKST-ZALEC.SI PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LOŽNICA PRI ŽALCU vas vabi v soboto na prevzem NOVEGA GASILSKEGA VOZILA GVM-1 in GASILSKO VESELICO Z ANSAMBLOM DONAČKA IN ROCK PARTYZANI. Organiziran je brezplačni avtobusni prevoz od 17.00-2.00 ure. Odhod avtobusa je vsako uro iz postajališč na relacijah: ŽALEC 17.00 - VRBJE 17.03 GRIZE 17.05 - ZABUKOVICA 17.10 - ŠESCE 17.15 -ŠEMPETER 17.20 -, POOLOG 17.25 GOTOVLJE 17.30 - VELIKA PIREŠICA 17.40 ■ LEVEC 17.50 PETROVČE 17.55 m' % Pri prireditvi sodelujejo: Občina Žalec, Mestna skupnost Žalec, Izletnik Celje, Petre šotori_ Avtoservis Rona. Robert Vasle s. p. Zgornje Roje 29 3311 Šempeter v Savinjski dolini rotìfert.vas!e1'{g)sio1.net Ü .041 4111342 IM ABOTA: norčija DEA: francoska igralka KIST: čopič VISLO: prečni drog na jamboru BREZINA: češki pesnik VOLIVEC: votant ANSA: italijanska poročevalska agencija Nagradna križanka »AVTOSERVIS RONA« Rešitev križanke »RIZA KEBAB«, objavljene v junijski številki Utripa: DOBRODOŠLI-V-ŠEMPETRU-IN-ŽALCU-KEBAB-RIZA-JE-ZAKON. Izžrebani nagrajenci: 1. Anton Fonda, Kamenče 15, Braslovče; 2. Marija Gaber, Podvin 3, Polzela; 3. Ana Ropret, Šlandrov trg 24, Žalec. Nagrajence bo o nagradi obvestilo podjetje PE RIZA KEBAB, Bedžeti Vaidin, s. p., Ob rimski nekropoli 2, Šempeter. Pokrovitelj tokratne križanke je podjetje AVTOSERVIS RONA, Robert Vasle s. p., Zgornje Roje 29, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. ______________Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 21.9. 2015._ Milan Lesjak starejši vitez hmeljarstva Največ udeležencev doslej Ribiči za hmelj sko kobulo Na letnem svetovnem hme- ljarskem kongresu, ki je konec julija potekal v kraju Bad Gögging na Bavarskem, je Milan Lesjak starejši prejel mednarodno odlikovanje vitez reda hmelja. Za to mednarodno priznanje ga je predlagalo Društvo hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Milan Lesjak starejši iz Oj-striške vasi, hmeljarski starešina iz leta 2003, je hmeljar iz ranih mladostnih let. Sodobno je uredil kmetijo, ki jo že 11 let uspešno vodi njegov sin Milan z družino, na 11 ha pa pridelujejo hmelj. Hmeljarstvo je Milanu v krvi in lahko bi rekli, da mu je ta grenka roža v veliko skrb in veselje. Leta 2004 je bil med pobudniki ustanovitve slovenskega društva hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes, ki šteje danes že 175 članov. V društvu Milan Lesjak starejši je dva mandata uspešno opravljal funkcijo predsednika, zdaj pa je predsednik nadzornega odbora. Milan Lesjak starejši je hmeljar s srcem, ki ohranja in prenaša tradicijo slovenskega hmeljarstva na mlajši rod. Podelitev častnega naslova vitez reda hmelja pa mu bo prav gotovo dala še večji zagon pri uspešnem hmeljarjenju in prenašanju izkušenj v hmeljarstvu na mlajše. T. Tavčar Nove raziskave in uspehi Ribiška družina Šempeter je v sodelovanju s Turističnim društvom Braslovče ribniku v Preserjah organizirala tekmovanje v lovu rib s plovcem za hmeljsko kobulo. Udeležba je bila letos precej številčnejša kot lani, kar kaže, da tekmovanje pridobiva na popularnosti in prepoznavnosti. Udeležilo se ga je 27 ribičev iz vse Slovenije, najboljši pa so prejeli pokale. V sektorju A je bil najboljši Matija Grivec iz Studenc (član RD Šempeter), ki je ulovil 8960 gramov rib, v sektorju B je bil najuspešnejši Grega Ce- S tekmovanja v Preserjah rar iz Ljubljane z 8900 grami s Ptuja, ki je ulovil 6920 grain v sektorju C Darko Vukovič mov rib. T. Tavčar Preboldski in topolški jamarji na eni od svojih skupnih akcij v Breznu presenečenj na Dobrovljah Preboldski jamarji so imeli v zadnjih treh mesecih veliko dela na raziskovalnem in na turističnem področju. Slednje se navezuje na Snežno jamo na Raduhi in letošnjo turistično sezono v tej najvišje ležeči turistični jami v Sloveniji, ki obeležuje letos 25-letnico odprtja. Na raziskovalnem področju pa so organizirali nekaj zanimivih in zahtevnih raziskovanj. Precej raziskav so opravili skupaj z jamarskimi kolegi iz JK Podlasica Topolšica. Letos so skupaj raziskovali v vseh največjih oziroma najglobljih jamskih objektih, kot so Brezno presenečenj na Dobrovljah z globino 442 m, Kle-menškov pekel na Podolševi z globino 310 m in številnimi rovi, Ravbarjevo brezno pri Podvinu in še več drugih brezen. Našli in raziskali so tudi zanimivo vodno jamo, imenovano Savinjska burja v dolžini blizu 200 m in se, kot so ugotovili, še nadaljuje. Na tradicionalnem vsakoletnem taboru na Vodotočniku v Ka-mniško-Savinjskih Alpah pa so naleteli na izjemen jamski sistem, ki bo zahteval še veliko raziskovalnih dni. Svoj delež na področju raziskovanja so dodali tudi starejši jamarji, ki so raziskali tako imenovano Bokovo brezno v Kovkah v bližini Dola pri Hrastniku. Sicer pa so največ svojega časa namenili delu pri Snežni jami, ki je bila letos odprta od 15. julija do konca avgusta, ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih. Za najavljene skupine (nad 20 ljudi) pa tudi izven tega časa. D. N. Društvo za pomoč mačkam Mačja vila Ekipa DPM SSD Polzela je prejela posebno nagrado za najlepše urejen voz, imela je tudi najboljšega kosca in na koncu slavila tretje mesto. V Sv. Lovrencu pri Preboldu je bila prva avgustovska nedelja v znamenju koscev, grabljic in Štangarjev. Tradicionalna turistično- etnografska prireditev Tekma koscev in grabljic, ki ima korenine že v času pred II. svetovno vojno, v današnji podobi pa živi že 34 let, privabi v Sv. Lovrenc tudi do dva tisoč ljudi in je po številu obiskovalcev med največjimi prireditvami v preboldski občini. Zaslugo za to imajo prizadevni gasilci PGD Sv. Lovrenc, ki so glavni organizatorji, in mnogi drugi vaščani, ki tako nadaljujejo tradicijo nekdanjega predvojnega društva kmečkih fantov in deklet. Letos se je v košnji, grabljenju, postavljanju hmeljevk in šaljivi igri pomerilo kar 11 ekip: Marija Reka, Matke, Kališe nad Trbovljami, DPM Tabor, DPM Šaleške doline, DPM Šentjur, DPM Slovenske Konjice, DPM SSD Polzela, PGD Vrh nad Laškim, Ado team Šmartno v Rožni dolini in PGD Gorenje pri Zrečah. Zmagali Marijerečani, najboljši kosec Gregor Jezernik Tekmovanje se je začelo s povorko skozi vas ter prihodom ekip na tekmovalni prostor. Čelo povorke je z igranjem koračnic popestril Pihalni orkester Prebold, za njim so se s kočijami pripeljali voditelj iger Boris Kopitar, hmeljarske starešine, ki so ocenjevale kakovost opravljenega dela, in šentlovrenške gospodinje v kmečki noši, ki so po končanem tekmovalnem delu poskrbele za kmečko malico za tekmovalce, sodnike in goste. Lovoriko najboljšega kosca si je tudi letos priboril kosec Gre- Zmagovalna ekipa Marija Reke gor Jezernik iz ekipe DPM SSD Polzela, najhitreje so pokošeno travo pograbile grabljice iz ekipe Marija Reka, člana katere sta bila tudi najhitrejša pri postavljanju hmeljevk in tudi najmočnejša Štangarja. Zmagovalna ekipa, ki si je priborila nagrado za 7-dnevno letovanje za celotno ekipo v Kanegeri pri Umagu, je postala ekipa Marija Reka, drugo mesto je osvojila ekipa DPM Slovenske Konjice, tretje pa ekipa DPM SSD Polzela, ki je prejela tudi posebno nagrado za najlepše in domiselno okrašen voz. Tekmovanje je potekalo v pravem borbenem, pa vendar prijateljskem razpoloženju. Zaradi večjega števila ekip je trajalo nekoliko dalj časa, tako da se je po končanem tekmovanju še toliko bolj prilegla prava kmečka malica. Organizatorji so pripravili tudi bogat srečelov, za prijetno počutje, hrano in pijačo pa so poskrbeli številni domači gasilci. Predsednik PGD Sv. Lovrenc Igor Novak nam je ob tem povedal, da je, tako kot vsako leto, v dopoldanskem času potekalo tudi tradicionalno gasilsko hitrostno tekmovanje za pokal Sv. Lovrenca, ki se ga je udeležilo 23 tekmovalnih enot iz žalske in preboldske gasilske zveze ter društva izven Savinjske doline. D. Naraglav O zavrženih mačkah smo pisali že v marčevski številki letošnjega časopisa, zdaj pa v žalski občini deluje društvo, imenovano Mačja vila, ki je bilo ustanovljeno kot društvo za pomoč mačkam. Sedež ima v Gotovljah, njihova predsednica pa je Suzana Gradišnik, ki skupaj s svojimi člani poskuša čim bolj pomagati zavrženim, prostoži-večim oziroma nelastniškim mucam. Za vzdrževanje zdrave kolonije mačk in prijetno sobivanje z njimi je potrebno nekaj več, kot samo pustiti jih pri miru. In kakšna je rešitev problema? Kot je povedala Suzana Gradišnik, sta zakonsko sprejemljivi rešitvi le dve, in sicer, da se mačke veterinarsko oskrbi, socializira in odda v nov dom ali da se mačke sterilizira oziroma kastrira in veterinarsko oskrbljene vrne v okolje, kjer nekdo zanje skrbi. »Ta rešitev je sprejemljiva za mačke, ki se zelo bojijo, so do človeka napadalne in pri katerih v določenem obdobju ni nobenega izboljšanja glede socializacije. Za tako rešitev se odločamo tudi, ko ni nikogar, ki bi se lahko ukvarjal s socializacijo. Mačke, ki jih vrnemo v okolje, morajo biti zdrave. Okolje, kamor jih vrnemo, morajo poznati, poleg tega pa mora biti blizu oseba, ki bo te mačke hranila. Mačke vrnemo v okolje šele nekaj dni po posegu, ko smo prepričani, da se šivi lepo celijo in da je negativen vpliv narkoze že popustil. Do takrat žival namestimo v varen prostor, iz katerega nam ne more pobegniti,« pravi Gradiškova. Za večjo pomoč mačkam so se odločili za zbiralno akcijo, ki bo potekala 19. in 20. septembra od 9. do 19. ure v garažnih prostorih PGD Žalec. Zbirali bodo humana zdravila, mokro in briketirano hrano za mladiče in odrasle mačke, posodice za hrano in vodo, mačja stranišča, posipe za stranišča, plenič-ne podloge, krtače in valjčke za nego dlak, hladilne in grelne blazine, transportne bokse, večje bokse za namestitve, postelje in ležišča, praskalnike, brisače in odeje (lahko tudi stare), razkužila, elektronske termometre... V tem času bodo prodajali promocijski material, izkupiček pa namenili oskrbi mačk, članice društva pa bodo delile nasvete in odgovarjale na vprašanja. D. Naraglav I Žalec i,,w V OSJEMU ZELENEGA ZLATA Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Minile zate vse so bolečine, a v naših srcih pustila nepozabne si spomine. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in praprababice ter sestre JOŽEFE JELEN po domače Oglarjeve Zofke iz Studenc pri Žalcu (1.4. 1926-30. 7. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, sveče in svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku Janezu Kraševcu in pevcem MoPZ Ponikva za lepo odpete pesmi slovesa. Hvala KO ZB NOB, DU, PGD in PS Ponikva ter PD Žalec in PD Galicija za lučke spomina. Posebna hvala velja JKP Žalec in pogrebni službi Ropotar za lepo opravljeno storitev in govornici Magdi Šalamon za besede slovesa. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sinovi Branko, Dani, Tina in Janko ter hčerke Mira, Silva in Nada z družinami ter sestra Milka z družino Prazna sta dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Tiho in mnogo prezgodaj nas je zapustila draga MOJCA REZMAN iz Grajske vasi (17. 5.1965-7. 7. 2015) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, kolektivu Doma upokojencev Polzela in vaščanom. Vsem vam iskrena hvala za podporo in pomoč, za podarjeno cvetje, sveče, za svete maše, denarno pomoč in izraze sožalja. Hvala tudi vsem, ki ste nama v teh žalostnih trenutkih stali ob strani in jo v tako velikem številu pospremili na njeni prezgodnji zadnji poti. Ohranite jo v lepem spominu. Žalujoča: mož Toni in sin Igor Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. ZAHVALA Z globoko žalostjo in bolečino v srcih smo se poslovili od naše mnogo prezgodaj umrle preljube mame, partnerke, babice, sestre, tete in botre OLGE HRIBAR roj. BALOH iz Prebolda Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem za izrečena sožalja in sočutne stiske rok, za darovano cvetje, sveče, denarno pomoč in za svete maše. Posebna zahvala osebni zdravnici dr. Hrovatovi in patronažni sestri Martini za lajšanje bolečin v zadnjih dneh njenega življenja. Hvala planincem, praporščakom, pevcem za lepo odpete žalostinke, trobentaču za zaigrano poslednjo melodijo, Heleni Slogar za ganljiv govor, pogrebni službi Ropotar ter župniku Damjanu Ratajcu za lepo opravljen obred. Še enkrat se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo poznah, bili del njenega življenja, jo imeli radi in se od nje poslovili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik (v času odsotnosti Nina Juteršek), lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana Polje. Naklada: 11.800 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip. Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. Naročila na GSM: 041 611 087 Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini Ognjemet sreče ugasne hitro -jj?* kot vsak ognjemet. .fi Ob izpolnitvi stote želje -! drhtiš zavoljo stoprve. Hi In se zaveš, 'HB3HHBBV' da želje rastejo v neskončnost... mm Človek ni neskončen. (Neža Maurer) Čeprav se je poslovil, bo vedno z nami. Živel bo v naših srcih, v vsem, kar smo počeli in imeli skupaj. Z vsem, kar je bil, živel in zapel s svojim žlahtnim tenorskim glasom. Naš ljubi mož, oče, dedi in tast IVAN GROBLER iz Arje vasi (18. 5. 1944-29. 7. 2015) Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga nesebično spremljali skozi življenje in ga v mislih, besedah in pesmi pospremili tudi ob slovesu. Hvaležni smo pevcem vseh generacij Komornega moškega zbora Celje in Okteta Savinjski zven, govornikom Marku Jagriču, Dušanu Banku, Cvetu Jančiču in Društvu Prijatelji Celje, patru Vanču in patru Viktorju, bratu Jožetu za poslednji Ave Marijo in zdravico ter čudovito glasbeno spremljavo pri sv. mašah, Andreji Zakonjšek Krt in Primožu Krtu za glasbeno popotnico osmine. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli olajšali slovo in se poklonili spominu na našega dragega. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, stiske rok in objeme. Hvala za številne cvetove in svečke, ki bodo še dolgo gorele v njegov spomin. Zahvaljujemo se dr. Neli Sršen z univerzitetne klinike v Padovi za vrhunsko medicinsko oskrbo in globoko prijateljstvo, prijateljema v bolezni in zdravju Stajki in Nejcu Skrbinšku, zvestim prijateljem dr. Majdi Bizjak, dr. Juretu Bizjaku in Franju Verdniku za neprecenljivo pomoč in podporo. Zato, da so bolje kot drugi razumeli stisko in bolezen, smo hvaležni tudi dr. Rudiju Čajavcu, dr. Saši Djuriču, osebju njune ambulante medicine dela in laboratorija ZD Celje ter skrbni patronažni službi ZD Žalec, posebej patronažnima sestrama Milici in Jasni. Hvala Viliju Pozniku za številne nasvete in dobro energijo. Hvaležni smo sorodnikom in prijateljem, ki ste našemu dragemu stali ob strani in mu kakorkoli pomagali v težkih trenutkih bolezni. Hvala vsem, ki ste njegovo življenje obogatili na različne načine in se ga boste spominjali kot odličnega in častnega človeka, zanesljivega prijatelja, trdega borca ter žlahtnega tenorista. Njegova pesem bo zvenela večno. V naših srcih se bo prepletla z bogato dediščino pozornega in ljubečega moža, skrbnega očeta, igrivega in toplega dedka ter tasta odprtega srca. Žalujoči: žena Marjeta, hči Lucija z Blažem in sin Boštjan z Matejo ter vnuki Živa, Ana, Kaja, Mija, Tinka in Benjamin Praženje dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas. Bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Umre srce, ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. V 33. letu nas je zapustil dragi sin, brat in stric DANIJEL RIBIČ iz Braslovč 56 (5. 2.1983-19. 7.2015) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste z nami delili težke trenutke ob preranem slovesu našega Danija. Zahvaljujemo se Gasilskemu društvu Braslovče za organizacijo pogreba, gospodu Milanu Šoštariču za govor, pevcem, citrarju gospodu Petru Napretu, pogrebni službi Ropotar, župniku Milanu Gosaku za cerkveni obred in sveto mašo. Zahvaljujemo se tudi vsem za darovane sveče, za svete maše, za potrebe cerkve in vsem, ki ste darovali za gasilsko društvo. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in sveče ter ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN dragemu sošolcu in izjemnemu prijatelju IVANU GROBLERJU (1944-2015) Pred letom dni smo še skupaj praznovali 50. obletnico mature nekdanji sošolci s srednje kmetijske šole v Mariboru. Ivan je bil med soorganizatorji srečanja na Inštitutu za hmeljarstvo v Žalcu. Preteklo je leto dni upanja, da bo zahrbtno bolezen vendarle dokončno premagal. Pa nas je, njegove sošolce, usoda ponovno z žalostjo združila v Žalcu ob njegovem grobu. Veliko nas je prišlo iz številnih slovenskih krajev. To je samo skromna oddolžitev in hkrati potrditev, da smo ga imeli radi, da smo čtitili našo medsebojno povezanost, čeprav si tega nismo vedno znali povedati. Tudi tokrat so prevladala čustva pred besedami in dejanji. Ivan se je rodil 18. maja 1944 v Lokah pri Taboru v Savinjski dolini, kjer je preživel tudi rosno mladost s sestro Metko in z bratom Jožetom. Pri desetih letih, ko je izgubil mamo, se je soočil s kruto realnostjo minljivosti življenja. Osnovnošolske obveznosti je zaključil v Celju, kjer je tudi živel, vendar se je rad vračal v Tabor k starim staršem. Naključje naju je pripeljalo na najino daljšo skupno pot, pot velikih pričakovanj in hrepenenja pa tudi odrekanj v velikokrat neusmiljenem vsakdanjem življenju. Vedno bom ponosen, da sem z Ivanom prehodil dobršen del življenjske poti ob iskrenem prijateljstvu. Začelo se je v dveletni nižji kmetijski šoli v Vrbju pri Žalcu, ko smo pretežno z delom na tamkajšnjem posestvu in hmeljarskem inštitutu pridobili poklicni naziv kvalificiranega kmetijskega delavca in traktorista. Med delovno prakso so naju edina za pol leta poslali v kmetijsko šolo v Šentjur kot inštruktorja za hmeljarstvo. Tam sva morala tudi stanovati, da sva lahko še dežurala v hlevih. Od takšnih delovnih »inštruktaž« si nisva veliko obetala, sploh pa ne videla prihodnosti. Skupaj sva se odločila nadaljevati šolanje in se izšolati za poklic kmetijski tehnik na srednji kmetijski šoli v Mariboru. Po srednji šoli se je Ivan odločil ostati v kmetijstvu in nadaljevati študij agronomije v Ljubljani. Vseskozi, od Vrbja, Šentjurja, Maribora in do Ljubljane, sva bila »cimra« in delila vse dobro in slabo. Edino pevske poti ne. Ivan je imel čudovit tenorski glas in se je udejstvoval v faznih pevskih zasedbah, povsod, kjer ga je vodila življenjska pot. Pel je kar 65 let. Začel je s sedmimi leti še kot sopran v celjski farni cerkvi sv. Danijela, pel skozi vso šolsko obdobje, med drugim kot tenorist v Študentskem oktetu v Ljubljani. Komornem moškem zboru Célje je posvetil največ pevskih letih, več kot štirideset, svojo pesem pa je sklenil v oktetu Savinjski Zven Žalec, katerega ustanovitelj je bil. Kot inženir agronomije se je najprej zaposlil v Hmezadu. V tem obdobju je spoznal svoji največji ljubezni, soprogo Marjetko in Komorni moški pevski zbor Celje. Tudi kasneje, v xMerxu, sva imela veliko poslovnih stikov, ko je vodil Agropromet in delal na področju trženja v SOZD-u Mene. Glede na njegovo delovno energijo in široka poznanstva ga to delo ni zadovoljevalo v celoti. Svojo pravo zagnanost, doslednost in redoljubnost pri delu je dokazal v 13-letnem direktorovanju v trgovskem podjetju Izbira v Laškem, kjer se je leta 2004 upokojil. Ob vseh njegovih vrlinah moram še posebej izpostaviti Ivana kot izrednega družinskega človeka. Družina mu je bila vedno v ospredju. Bil je pozoren soprog ženi Marjeti, vzornik in vzgojitelj otrokoma Luciji in Boštjanu ter dedi za razvajanje svojih vnukinj in vnuka. Vsi ga bodo neizmerno pogrešali. Njegovi sošolci se ga bomo vedno radi spominjali po njegovi pokončnosti, poštenju in prijateljstvu. Veliko nas je bilo, ki smo osem let nemočno spremljali njegov boj premagati bolezen. Bili so padci in vzponi. Ivan se je po padcu vedno znal pobrati, zato smo vseskozi upali, da bo dokončno premagal bolezen in da bomo organizirali še mnogo skupnih srečanj. Ivanu sicer ni uspelo, a kot velik človek in odličen prijatelj bo ostal v naših srcih in bogat spomin nanj bo vedno živ. _________________________Edvard Stepišnik (tudi v imenu sošolcev) DANI JU V SLOVO (1983-2015) Počiva jezero v tihoti in listje rahlo mi šumi, ob jezeru v temni noči mlad partizan molče stoji ... Tebi, Dani, naš partizanček, naš prijatelj, tako draga pesem. Radi smo jo zapeli skupaj s tabo, radi jo bomo zapeli v tvoj spomin. Čeprav bo tisto »jezero«, ki je bilo tisti trenutek resnično v tihoti, vedno tako zabolelo. Bil si, si in boš naš in mi tvoji za vedno. Nekateri že od ranega otroštva, spet drugi malo kasneje, a čisto vsi smo hodili po isti poti s tabo. Znal si nas nasmejati, znal si nas razjeziti... Tudi mi tebe, a nikoli s slabimi nameni. Bil si iskren prijatelj vsepv nam, ki te neizmerno pogrešamo. Manjkaš povsod in vedno. Če smo le znali in če smo le zmogli, smo vedno poskrbeli, da smo bili drug z drugim varni. Tokrat pa je imela usoda zate in za nas napisano drugačno zgodbo. In tisti zgoraj nam je priča, da smo se na vso moč trudili, da bi v tej zgodbi spremenili vsaj eno besedo ... Vse bi dali, pa nismo mogli. Dragi prijatelj! Pustil si nam na tisoče zgodb. Ne mine dan, da ne bi vsaj nekje nekdo izmed nas vrnil spomin na katero izmed njih. Vsak od nas še vedno po tihem upa, da te bo srečal nekje sredi vasi, da bo spet vse, kot je bilo nekoč ... Toliko bi še morali skupaj doživeti. Tiste tvoje lepe oči so izžarevale neko toplino, ki je včasih morda nismo znali prepoznati, zdaj pa vemo, da si bil od vseh angelčkov na nebu ti poslan k nam s poslanstvom, ki si ga izpolnil, in se vrnil tja ... Mi pa vsak dan potihoma stopamo tja, kjer počivaš, da prižgemo lučko, da te v spomin objamemo, da ti povemo, da te imamo preprosto radi. Za vedno tvoji prijatelji, zanje Tanja Marčinko Od tu naprej se pota več ne pno. Skrbi in želje vse zamro. Končal si svojo pesem kakorkoli, prebrodil stiske in prestal vse boli. (I. Klobučar) Nenadoma je odšel najin dragi ati JANKO STEBLOVNIK iz Pariželj (6. 2. 1955-29. 7. 2015) Na njegovo željo smo se od njega poslovili v najožjem družinskem krogu na pokopališču na Polzeli. Žalujoči: sinova Sandi in Peter z družinama Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mamice in babice marije Super Na zelenici 10, Prebold (7. 12. 1957-29. 6. 2015) se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, stali ob strani, darovali sveče, izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Tonči, hčerka Darja in sin Tadej z družinama Pogrebna služba - cvetličarna GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115 www.pogreinnorana.si E-mail: moraiM.stebkwnik@siol.net Aleksander Steblovnik s. p. % Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Ni smrt tisto, kar loči nas, so vezi močnejše in brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA Zgodnje torkovo jutro se je od nas poslovila, tako kot je živela in kot si je vedno želela - mirno, tiho in dostojanstveno ANTONIJA MUHOVIČ roj. OCVIRK iz Grajske vasi 1 a (25. 5.1928-9.6. 2015) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečene in napisane izraze sožalja in tople misli. Hvala vsem, ki ste jo pospremili ob zadnjem slovesu, darovali sveče, cvetje, prispevke za cerkev in za svete maše. Hvala dr. Centrihovi, patronažni sestri Jelki, gospodu župniku Martinu Cirarju za opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Morana, pevcem Seksteta Gomilsko, govorniku gospodu Banku, Cvetličarni Boža ter vsem ostalim, ki ste kakorkoli sodelovali pri zadnjem slovesu od naše drage mame. Del nje ostaja z nami. Vsi njeni Noč, ki ni poznala jutra, ni bila tvoja poslednja noč. Naselila se je, z zvezdami posuta, v očeh tvojih dragih, vseh, ki sijih ljubil nekoč... ZAHVALA V 89. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedi in brat JANKO BOŽIČ st. iz Šempetra, Rožna ul. 4 V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, pomagali, nas tolažili in ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Pogrešali ga bomo. Žalujoči: žena Vera, sin Janko z Zdenko, vnukinji Melita in Janja Prižiga se luč spomina, a v srcu ostaja tiha bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija, dedija, strica in brata HERBERTA KUZME iz Pongraca 58 a (24. 8.1942-23.6. 2015) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku Jožetu Planincu za opravljen obred, govornici za besede slovesa, pevcem, gospodu za odigrano žalostinko, pogrebni službi Ropotar in Godbi Liboje. Hvaležni smo, da nam je bilo dano živeti z njim. Žalujoči: žena Vida, hčerki Vida in Ksenja z družinama ter sestra Margit z družino ■ Zapustila nas je naša draga mama, tašča, babica in prababica GABRIJELA ARISTOVNIK Od nje smo se v ožjem družinskem krogu poslovili 30. 6. 2015 na pokopališču v Žalcu. Žalujoči: vsi njeni Izgubili smo, kar smo najbolj ljubili. BREDA IZGORŠEK roj. VASLE (21.10.1947-27. 6.2015) Iskrena hvala vsem, ki ste jo spremljali do zadnjega trenutka in spoštovali njeno zadnjo željo. Družina a■■ Tiho čez polje tiho mesec gre, z njim gre žalostno srce ... Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in sestre ZORKE MARIJE GODLER iz Kasaz 105, Petrovče (23. 1.1931-26.6. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vse besede sožalja, za darovano cvetje in sveče. Hvala pevcem, Godbi Liboje, govornicama Ivanki Ropotar in Jolandi Železnik ter pogrebni službi Ropotar. Iskreno se zahvaljujemo kolektivu Doma upokojencev Polzela za oskrbo. Pogrešali jo bomo. Žalujoči: sin Jani z ženo Danico, vnukinja Mateja s Tonetom, vnuka Janez z Barbaro in Uroš z Niko, pravnuki Eva, Lara, Nika, Neža in Filip ter sestra Cvetka z družino Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil upokojeni sodelavec BRANISLAV ŠPEGLIČ Branislava bomo ohranili v lepem spominu. Sodelavke in sodelavci iz Petrola Mnogo prezgodaj si za vedno odšel, v naših srcih pa boš večno živel... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina in brata JURETA RIHTERJA iz Gotovelj 87 (21.4.1964-13. 7. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in ostalim, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovane sveče, za svete maše, izraze sožalja in denarno pomoč. Žalujoči: mama in brat Milan z družino ZAHVALA V 80. letu nas je zapustil dragi brat in stric IGNAC OCVIRK iz Grajske vasi (29.11.1935-9. 6.2015) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku, pevskemu zboru in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Delo, bolezen in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečin zdaj več ne trpiš, le v srcih naših še živiš. ZAHVALA DRAGICA TURNŠEK iz Kamenč 23 (30. 10.1930-7. 6. 2015) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izrazili sožalje. Hvala dekanu za opravljen cerkveni obred ter pevcem, govorniku in pogrebni službi Morana. Žalujoči: vsi njeni POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12,3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269,041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi... Med nami si! V SPOMIN 9. avgusta je minilo eno leto, odkar je mnogo prezgodaj odšla draga mama ANICA GREBOVŠEK iz Galicije Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in se je spominjate z lepimi mislimi. Vsi njeni Svoje bele sanje sanjam. Angel z dobrimi očmi mi jih nosi in poklanja iz vse bližnje večnosti. (T. Pavček) V SPOMIN SILVA in EDI ZUPANC (5. 12. 1948-1. 9. 1997) in (12. 3. 1946-28. 8. 2009) .. tam, kjer je tišina, tam, kjer sta vidva, kjer je vajina ljubezen, kjer sta toplota in dotik daljnega življenja, tam, kjer je misel srečanja brez konca in začetka ... kot beli golob, ki živi za vedno ... Branka z Markom, Janez z Vanjo ter vnuki Nejc, Maša, Lovro, Luka in Jaka Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka. Sedaj v tišini groba spiš, a v naših srcih še živiš. v SPOMIN VINKO BABIČ (4. 9.1945-13. 8. 2000) Vsem, ki se ga spominjate, postojite pri njegovem grobu in mu prižigate sveče, iskrena hvala. Vsi njegovi Mama je tista, ki te prva objame, ki te prva tudi v naročje vzame. Mama ti prva na čelo križ naredi, vse življenje v molitvi in skrbi zate živi. Mama te tudi nikoli ne zapusti, pa če na zemlji ali v nebesih živi. V SPOMIN ZOFIJI ZUPAN (11.2. 1932-23. 7.2013) Minili sta dve leti, odkar te ni več med nami. Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižigate sveče in postojite ob njenem grobu. Vsi njeni, ki jo neizmerno pogrešamo V SPOMIN Srce boli in duša joče za vama, najina draga sinova RAJKO VELER m DAMJAN VELER (18.4. 1977-9. 5. 2002) (28. 8.1973-28. 8. 2012) Nevidno prihajata nazaj s svojo ljubeznijo, od katere živiva, in vajina prisotnost je povsod, najbolj pa v najinem srcu. Hvala vsem, ki posvetite trenutek spomina nanju. Življenje je omejeno, ljubezen in spomin pa sta neskončna. Večno vajina mami in ati V SPOMIN 28. julija so minila štiri leta, odkar nas je tiho zapustila naša draga ANICA CAKS iz Žalca (9. 7.1935-28. 7.2011) Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu. Vsi njeni Zahvale za septembersko številko Utripa sprejemamo do 21. septembra 2015 oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec. (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel: 03/712 12 80. Odšla si tiho, mirno, brez slovesa, tja gor v nebesa. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, sestre in tete TEREZIJE STROJANŠEK Dobrovlje 39, Braslovče (19. 9. 1935-18. 7. 2015) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v trenutkih žalosti stali ob strani, nudili pomoč, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in darove cerkvi. Hvala tudi gospodu župniku Milanu Gosaku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in pogrebni službi Morana za opravljene storitve. Iz srca hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin in hči z družinama ter sestra V SPOMIN 19. julija je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in brat EDVARD KOLENC iz Malih Braslovč Hvala vsem, ki ga imate v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče. Vsi njegovi Ni te več na klopci ob hiši, nič več se tvoj glas ne sliši. Vse ure, dneve in noči povsod si z nami v srcih ti. V SPOMIN 9. julija je minilo dve leti, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in stari oče ALBERT KOTNIK iz Podgorja pri Letušu Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu in prižgete svečko. Žalujoči: vsi njegovi Draga mama, že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih naprej živiš, ker dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. V SPOMIN ANTONIJA VERDEL roj. POLAK (8.1.1932-24. 8. 2014) * Ob obletnici smrti se zahvaljujemo vsem, ki postojite db njenem grobu in ji prižgete svečko v spomin. Vsi njeni, ki jo zelo pogrešamo Narodnozabavne viže s Savinjskim kvintetom Prvi s »tanarbol« starimi Živahno poletje v mestu Petja Grom ob svojem nagrajenem starodobniku Letošnje poletje je v Žalcu obogatilo pestro prireditveno dogajanje, ki je prijetno zaokrožilo mestni utrip in dokončno osmislilo vsebino prenovljenega mestnega jedra. Najpestrejše je bilo na osrednjem prireditvenem prostoru in tudi na drugih lokacijah Šlandrovega trga ter v atriju Savinove hiše, nekaj tudi v Dvorcu Novo Celje. »Poletni večeri v Žalcu. Prijetni. Topli. Za sprehode in uživanje ob požirku hladne pijače ali sladoleda. Z glasbo, uličnim gledališčem, s kinom pod zvezdami, festivali, z otroškimi delavnicami, lepotnim tekmovanjem, s proslavo, z okroglimi obletnicami, razstavami ...« so o teh prireditvah zapisali organizatorji z ZKŠT Žalec. Pripravili so jih v sodelovanju s Študentskim klubom Žalec, Hišo sadežev in Mestno skupnostjo Žalec, Glasbeno--literarnim društvom Ale-theia, Turistično-kulturnim društvom Levec, Turističnim društvom Žalec, ARS Ramovš iz Ljubljane, KD Celinko in drugimi... Za zaključek poletja in pred začetkom prireditev ob prazniku Občine Žalec sledijo še jutrišnji koncert Flanders Recorder Quartet (flamski kvartet kljunastih flavt) v Dvorcu Novo Celje, petkov festival akustične glasbe FAG v atriju Savinove hiše in v soboto koncert godb na pihala (Godba Nabrežine pri Trstu, Godba veteranov Žalec in Godba Liboje) na Šlandrovem trgu. L. K., foto: T. T. Glasbeni večer Spet v Žalcu z Jašo Kocelijem in Maticem Kriterjem v atriju tekmovanju za starodobna vozila Concours d’Elegance Villa d’Este. Gre za tradicionalni dogodek ob jezeru Como, ki se odvija že vse od leta 1929. Poudarek na oblikovanju, zgodovinski pomembnosti vozil, izvirnosti in odlična ohranjenost vozil so tam tudi letos združili najpomembnejša in najlepša vozila z vsega sveta. Občudovati je bilo mogoče približno 50 avtomobilov, izdelanih med letoma 1920 in 1980, in 35 motociklov, narejenih med letoma 1912 in 1980. Na tekmovanju so bila razstavljena samo vozila, ki so jih po mednarodnem predizboru izbrali med več sto prijavljenimi v različnih kategorijah. Slovenski PUCH N, letnik 1912, številka SVAMZ, certifikat n°195, last Petja Groma z Vranskega, je torej zmagal in si prislužil prvo nagrado v kategoriji A, in to v zares elitni konkurenci. T. T. To poletje so po naši dolini pripravili kar štiri gasilska tekmovanja, in sicer v Braslovčah, na Vranskem, v Gotovljah (glej stran 14) in Kaplji vasi pri Preboldu, kjer pripravijo vsako leto tudi tekmovanje s »tanarbol« starimi gasilskimi brizgalnami. Začetek tovrstnih tekmovanj sega v leto 2003. Takrat je namreč Nejc Potočnik obnovil staro društveno brizgalno iz leta 1935, pri tem pa se je povezal s tovarno Risenbau-er, kjer je dobil rezervne dele, pri obnovi pa mu je pomagal oče Edo. Vse skupaj ni ostalo samo pri obnovi brizgalne, ampak so člani društva navezali stike s kustosom gasilskega muzeja na Vranskem in se začeli pripravljati na nastope s svojo »novo« brizgalno. S tem so okužili tudi druga gasilska * društva in tovrstnih tekmovanj je na širšem območju Savinj-sko-Šaleške regije zdaj že kar nekaj. D. N. Puchov storodobnik nagrajen Slovenski starodobnik skega, je zmagal in si pri-znamke Puch iz leta 1912, ki služil prvo nagrado na naj-je v lasti Petja Groma z Vran- pomembnejšem evropskem Štorklji spodletel prvi polet V Grajski vas imajo štorklje. In mlada štorklja se je popoldne odpravila na svoj prvi polet. Uspelo ji je sicer odjadrati iz gnezda, nazaj pa ni šlo brez pomoči gasilcev. V gnezdo so ji pomagali ga- silci Grajske vasi s pomočjo av-tolestve. Tako so v Grajski vasi prvič uporabili avtolestev za »intervencjo«, ki se je uspešno končala. T. T. Poveljnik PGD Grajska vas Aljoša Ramšak s štorkljinim mladičem Dalmatinska glasba z MOPZ Gotovlje in s Petrovimi tamburaši V Kaplji vasi so tamkajšnji gasilci prvi v Savinjski dolini organizirali tekmovanje s starimi brizgalnami. ' T " Uti Avditorij žalskega mestnega jedra je pozdravil tudi Joe Hammand band s pevko.