Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 ‘
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija . . Lir 10.000 Letna inozemstvo ....	» 15.000
Letna inozemstvo, USA dol.	18
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
i
Mk
Leto XXXI. - Štev. 8 (1541)
Gorica - četrtek, 22. februarja 1979 - Trst
Posamezna številka Lir 200
Novo oledanie na poklice in službe v Cerkvi
Na tržaškem škofijskem zborovanju je tretja komisija govorila o duhovnosti, poklicih in službah v Cerkvi. Razdelila se je na tri podkomisije, ki je vsaka obravnavala eno izmed gornjih tem. Prišlo pa je tudi do skupnih srečanj, zlasti še neposredno pred zborovanjem. Končno poročilo ima tako tudi tri naslove, na začetku pa je uvod, ki govori o krščanski skupnosti, ki je osnova za vse nadaljnje razglabljanje.
KRŠČANSKA SKUPNOST
Že koncil je dal velik poudarek krščanski skupnosti, ko je govoril o Cerkvi kot o »božjem ljudstvu«. To novo gledanje na Cerkev, ki ga je prinesel koncil, je sprožilo tudi novo gledanje na marsikaterem področju. Zato, dokler ne razumemo in predvsem ne doživljamo te skupnosti, tudi marsičesa ne bomo mogli razumeti glede bogoslužja, duhovnosti, duhovništva, poklicev in služb.
Krščanska skupnost obstaja, ko smo sposobni, da si drug drugemu posredujemo vero. Ta skupnost se oblikuje, ko se soočamo z božjo besedo, med seboj in s svetom. Ta skupnost ne obstaja, ker opravlja neki obred, ampak ker z obredi izraža svojo vero in svoje upanje. Tudi te vere in tega upanja ne drži zase, ampak oboje izpričuje svetu. Skupnost mora tudi pritegniti vsakega posameznika, da služi vsem z darovi, ki so mu dani, in po potrebah, ki jih skupnost čuti.
DUHOVNOST
Duhovnost ni v begu pred svetom, ampak v tem, da iščem in ustvarjam Kristusovo navzočnost v današnjem svetu, je način, kako v soočenju z božjo besedo živim novo zapoved ljubezni do svojih bratov: kako brata sprejemam, ga skušam razumeti in ga ljubim. Duhovnost je tudi teženje k popolnosti in postopno uresničevanje lastnega poklica v korist skupnosti. Obstajajo različne duhovnosti, ker različni so darovi in različne potrebe posameznikov'. Izrečena je bila tudi želja, da bi redovne družine postale središča duhovnosti in da bi tako njim lastno duhovnost posredovale tudi navzven.
POKLICI
Mogoče je kdo pričakoval, da se bo tu govorilo o duhovniških poklicih, pa je glede tega razočaran, ker se skoraj ne omenjajo. Tega je krivo novo gledanje na Cerkev, ki smo ga v komisiji odkrivali. Spoznali smo namreč, da je v Cerkvi cela vrsta poklicev, in če bi govorili le o duhovniškem poklicu, bi na vse druge pozabili. Tako se je govorilo o zakonskem po-kllcu, o poklicu očeta ali matere, o poklicu vzgojitelja, socialnega delavca itd. Temeljna poklicanost vsakega je seveda ta, da smo ljudje. Krščanska poklicanost Pa se začne s krstom in utrdi z birmo in to je poklicanost k svetosti in pričevanju. Način, kako se ta poklicanost podrobneje določa in uresničuje, pa zavisi od karizem ali darov posameznika in od potreb krščanske skupnosti, ki ji kdo pripada.
Poklic, ki ga nekdo čuti, da izpolni neko nalogo v svetu ali v Cerkvi, je gotovo oseben in je on osebno poklican, da nanj odgovori, toda ni ta klic namenjen njemu, ampak v prid skupnosti. Skupnost mora seveda posamezniku pomagati, da ta klic odkrije in ga uresniči. Kdor klic zaduši ali Pl,sti, da drugi to storijo, ima veliko odgovornost pred Cerkvijo in družbo.
V Preteklosti se je govorilo le o duhov-em poklicu v skrbi, da bi napolnili izpraznjena mesta, in se zato ni posvečalo pozornosti celi vrsti drugih poklicev, ki j h lahko imenujemo »laični poklici v
erkvi«. s tem se noče zanikati važnost duhovniškega pokUca k, Je eden lzmed
vi > amPak mu dati njegovo specifično go. Ni prav, da duhovnik osredotoči v vse poklice, ampak mora težili za
pJw* k m Pride boSastvo posameznih poklicev bolj do izraza.
SLUŽBE
Govor o službah v Cerkvi je gotovo nekaj novega za nas, toda nič novega za Cerkev. Dovolj, da vzamemo v roke sv. pismo, npr. Pavlovo pismo Korinčanom (I. Kor 12, 4-11), pa vidimo, kakšno bogastvo služb je obstajalo v prvi Cerkvi in tudi da so bile te službe različne v različnih Cerkvah, ker so bile pač potrebe različne (Rim 12, 4-8; Ef 4, 11).
Najprej pa je treba poudariti, da smo vsi služabniki in da se bogoslužje oz. služba Bogu ne vrši samo v obredih, ampak v življenju tako, da služimo bratom. Kristus sam je prišel, ne da bi se mu služilo, ampak da bi on služil in dal življenje za nas (Mk 10, 42-45; Lk 22, 24-27). V to služenje smo vsi poklicani z darovi, ki so nam dani. Papež, škof ali duhovnik ni postavljen zato, da bi izvrševal svojo oblast, ampak da je služabnik božjih služabnikov. Služba papeža je služba edinosti v svetu, škofa v škofiji, duhovnika v župniji.
Ko se danes govori o službah laikov, se tudi ne misli klerikalizirati laika, ampak iaiku priznati njemu lastne službe za rast božjega kraljestva. Podeliti nekomu neko službo ne pomeni porazdeliti delo ali mu dati neko odlikovanje, temveč mu omogočiti, da uresničuje svoje karizme v skupnosti in izven nje v imenu skupnosti. Tudi nima pomena, da bi postavili neko službo, ki je skupnost ne potrebuje ali ne razume, ker bi bila taka služba verjetno obsojena na neuspeh. Zato je tudi težko reči, katere naj bodo te službe. Potrebno je zato, da posamezne skupnosti pomagajo te službe odkriti glede na njih lastne potrebe.
Mogoče nekatere službe laikov že obstajajo ali so v preteklosti neuradno obstajale, toda večkrat niso bile pojmovane kot službe cerkveni skupnosti, ampak kot pomoč duhovniku. Spet je druge službe opravljal mogoče samo duhovnik in je zato laik mislil, da jih on ne sme opravljati. Poleg tega novi časi zahtevajo tudi nove službe.
Seveda bodo te službe zaživele, ko se bo krščanska skupnost zavedala sama sebe, v kolikor bodo v skupnostih padle razne pre-graje in se bo uresničevala medsebojna povezanost ter soodgovornost vsakega posebej. Bogastvo služb bo izraz vitalnosti neke krščanske skupnosti.
FRANC VONČINA
■ Albanski list »Zeri i Populit« je obtožil papeža Janeza Pavla II., da je obiskal Mehiko »kot glasnik ameriškega imperializma«, in da je šel ondotna ljudstva prepričevat, naj se podvržejo izkoriščanju po kapitalizmu in se predajo mističnemu vplivu vere.
Več kategorij narodnih manjšin
Dne 22. decembra 1947 je ustavodajna skupščina v Rimu sprejela sedanjo ustavo italijanske republike. V tej ustavi je v členu 6 zapisano: »Republika s posebnimi zakoni ščiti jezikovne manjšine.«
To ustavno načelo je bilo treba uveljaviti s potrebnimi zakoni in tu se začne križev pot narodnih manjšin v Italiji, ki so jih kmalu razporedili v več kategorij. Francozom v Dolini Aosta so kmalu priznali avtonomijo in druge pravice. Z Nemoi na Južnem Tirolskem je šlo težje. Toda ker je za njimi stala Avstrija in tudi Zahodna Nemčija, so le našli ustrezen jezik in s tem ustrezne rešitve o zaščiti nemške narodnosti. Da je do tega prišlo, imajo veliko zaslugo tudi južnotirolski Nemci sami, ki so se politično trdno opredelili za eno samo stranko, Volks-partei. S tem so postali v deželi najmočnejša stranka. In kdor ima večino, v demokraciji vlada.
SLOVENCI V TRETJI KATEGORIJI
V tretjo kategorijo smo prišli mi Slovenci v deželi Furlanija-Ju-lijska krajina. Zadovoljivo rešitev naše zaščite so 30 let pogojevali različni dejavniki. Predvsem dejstvo, da smo številčno šibkejši kot Nemci v Južnem Tirolu ali Francozi v Dolini Aosta.
Potem to, da smo bili in smo politično razcepljeni. Nismo imeli in nimamo svoje močne slovenske stranke, ki bi na raznih ravneh zagovarjala naše narodne pravice. V glavnem razcepljeni med
italijanske stranke smo morali pri le-teh moledovati za svoje pravice. Slovenske komisije pri socialistih in komunistih so morale tovariše šele prepričevati o naših potrebah in zahtevah. Italijanski tovariši so pa imeli večji ali manjši posluh z ozirom na svojo politično strategijo, to se pravi z ozirom na svoj politični interes.
Zato bi bilo zanimivo narediti pregled npr. kakšna je bila politika PCI do slovenske narodne manjšine v povojnih letih. Pregled bi bil zelo poučen. Morda ga bo kdo napravil. Vsekakor so partiji bili naši narodnostni problemi dolgo časa deveta briga, kadar nam ni naravnost nasprotovala.
Tretje dejstvo so ostanki liberalizma, framasonstva in šovinizma, ki so ostali v vrstah ne samo MSI, temveč tudi v vrstah DC in PSDI. Te relikvije starega italijanskega nacionalizma so se politično uveljavile pri zadnjih volitvah z Listo za Trst.
Končno dejstvo je to, da za našo manjšino ni stala kaka Avstrija, Nemčija ali Francija, temveč povojna socialistična Jugoslavija. Do mirovne konference v Parizu je stala na nacionalnih pozicijah. Ko je bila prisiljena odpovedati se Trstu in Gorici, se je njen interes do slovenske narodne skupnosti zmanjšal oz. omejila se je le na socialistično usmerjene Slovence. Ni ji bila pri srcu slovenska narodna skupnost kot taka, temveč le tisti Slovenci, ki so brezpogojno podpirali njeno notranjo in zunanjo politiko.
Rdeči imperializem se je razkril
V petek 16. februarja ob 17. uri so kitajske čete na fronti, dolgi 1.200 km prestopile vietnamsko mejo. Šlo naj bi po besedah kitajskega ministrskega predsednika Deng Xiaopinga za »lekcijo«, ki so si jo Vietnamci zaslužili zaradi neprestanih obmejnih spopadov in zaradi vdora v Kambodžo.
Ker ima Moskva z Vietnamom posebne obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe o medsebojni pomoči, se je bilo bati, da spopad ne bo ostal omejen na indokitajski pro-
Si. ote tMskuie pimke iuoniie
Papež Janez Pavel II. je preteklo nedeljo 18. februarja obiskal rimsko predmestje Magliana, ki je nastalo leta 1960 ob špekulaciji brezvestnih načrtovalcev, kateri so 43 ha tedaj zelene površine spremenili v stanovanjski blok osemnadstropnih hiš, kjer se vidi zeleno le še na balkonih stavb. V tem naselju živi 50.000 ljudi. Tudi ko so Jcomunisti prevzeli upravo rimske občine, se ni tu ničesar spremenilo: ceste kot prej, brez zadostne razsvetljave in polne lukenj, higienske naprave nezadostne, šole prepolne, tisoč ljudi na en hektar.
V tem naselju deluje župnija sv. Gregorja Velikega, ki jo oskrbujejo štirje duhovniki. Deluje 8 župnijskih svetov z 20-30 člani vsako. Letno gre 800 otrok k prvemu sv. obhajilu, sv. birmo pa jih prejme 300.
To župnijo je torej obiskal sv. oče preteklo nedeljo. Spremljala sta ga kardinal-vikar rimskega mesta Poletti in pomožni škof za to področje msgr. Ragonesi. Sv. očeta je dočakalo 10.000 oseb. V pridigi se je sv. oče dotaknil iproblemov te mestne četrti, »ki ni vrasla samo v številu prebi-
valcev, temveč tudi v številu aktivnih vernikov«.
Prihodnjo nedeljo pa bo papež obiskal rimsko četrt »La Rustica«. Tam je župnija Naše Gospe Čestohovske. Oskrbujejo jo benediktinci iz silvestrinske veje. To župnijo je pred leti, ko je Poljska praznovala tisočletnico pokristjanjenja (1969) slovesno odprl bogoslužju tedanji krakovski kardinal Wojtyla, danes rimski papež.
* * *
Sv. oče je preteklo nedeljo, preden je zmolil angelsko češčenje, omenil 30.000 zbranim vernikom tudi znane dogodke, ki so pretresali Iran in dežele indokitajskega polotoka. Dejal je:
»Dogajanje v Iranu ima za to deželo zgodovinske razsežnosti. Prosim Vsemogočnega, da bi Iran čimprej našel svoj notranji mir v redu, pravičnosti, napredku in v slogi njegovih prebivalcev.«
Glede spopada Kitajska-Vietnam pa je rekel: »Od danes zjutraj je nepričakovan dogodek vse pretresel: nova vojna na meji med Kitajsko in Vietnamom. So ljudstva, ki se vojskujejo in so ljudje, ki umirajo. Tudi njim naj velja naša molitev.«
stor, kar bi lahko ogrozilo svetovni mir.
Vendar se je že po nekaj dneh pokazalo, da Kitajska spopada ne misli širiti. Vse naj bi bila le omejena akcija, pri čemer Peking po besedah svojih predstavnikov »noče niti enega metra vietnamskega ozemlja«.
ZDA so sklenile, da se v spopad direktno ne bodo vmešavale, SZ pa je Kitajsko opozorila, naj »preneha z napadom, dokler ne bo prepozno«. Države vzhodnega bloka mečejo vso krivdo za nastali položaj na Kitajsko, zahodne države ter Japonska pa zahtevajo, naj Vietnam zapusti Kambodžo, Kitajska pa Vietnam. Jugoslavija je kot voditeljica neuvrščenih »izrazila zaskrbljenost«, obenem pa podčrtala svoje stališče, da je treba takoj prekiniti z ognjem ter odstraniti vse čete iz tujega ozemlja, ne da bi koga po imenu omenila.
Vsekakor nudijo države socialističnega tabora kaj klavrno sliko: najprej Vietnam, neuvrščena država, ob sovjetski pomoči napade drugo neuvrščeno, tj. Kambodžo. Nato se spet socialistična država kot je Kitajska z orožjem spravi nad Vietnam. Kje je torej imperializem močnejši: v socialističnih »demokracijah« ali v demokracijah liberalnega kova? Dogodki govorijo sami od sebe.
■ Zdi se, da duhovni vodja iranske revolucije Homeini skupaj s predsednikom začasne vlade Bazarganom proti pričakovanju dobro obvlada notranji položaj v državi. Po treh mesecih neprestanih stavk je spet stekla proizvodnja. Ponovno je začela delovati tudi velika naftna rafinerija v Abadanu. Seveda pa revolucija ne bi bila revolucija, če ne bi bilo procesov s smrtnimi obsodbami. Do sedaj je bilo že usmrčenih 12 generalov, govori pa se, da čaka taka usoda še 15 drugih visokih častnikov iranske armade.
To so nekatera negativna dejstva, ki so zavirala, da ni prišlo prej do reševanja globalne zaščite slovenske etnične skupnosti v Italiji, kot predvideva 6. člen ustave.
NEDOSLEDNOST PCI
Pred dvema letoma je prišel Osimo. V tej pogodbi je rečeno, da vsaka država podpisnica skrbi za zaščito svoje narodne manjšine v okviru lastnih državnih zakonov. Zaradi tega podpisa je tudi Italija morala začeti misliti, kako bo zaščitila slovensko narodno skupnost v okviru svojih zakonov, to se pravi v duhu 6. člena ustave.
Vsled tega se je problem naše globalne zaščite premaknil z mrtve točke. Ob tem dejstvu so tiste stranke, ki pobirajo slovenske glasove bile prisiljene, da izdelajo svoj zakonski osnutek o globalni zaščiti. Dočim sta se namreč Slovenska demokratska zveza že od leta 1948 in za njo Slovenska Skupnost vedno in dosledno borili za zaščito slovenske narodne manjšine, so se ostale stranke zganile, ker so jih k temu prisilile politične razmere. Prepričan sem, da bi se brez Osimskega sporazuma tudi PCI nikoli ne borila za globalno zaščito Slovencev v Italiji kot se pred Osimom ni.
REAKCIJA ŠOVINISTOV
Pravijo, da se v parlamentarnih komisijah razpravlja o zakonu za celovito zaščito slovenske narodne skupnosti. To je vznemirilo ostanke nekdanjega liberalizma, nacionalizma in framasonstva v naši deželi.
Ti ostanki, ki jih najdemo v raznih slojih naših italijanskih in furlanskih sosedov, se oglašajo v časopisih kot »pisma bralcev«, pa v člankih, brošurah, v raznih govorih. V Trstu so dijaki take vrste zasedli nekatere šole. Oglašajo se, češ da hočemo Slovenci privilegije. Mi pa hočemo le, naj se izpolnijo določila ustave. O tej slednji je bivši predsednik Giovanni Gron-chi ob neki priložnosti rekel, da se ustavna določila ali izpolnijo ali spremenijo.
Zakaj se torej upirajo izvršitvi nekega jasnega ustavnega določila? Zakaj se upirajo izpolnitvi neke mednarodne obveznosti, ki jo je italijanska vlada sprejela in parlament potrdil?
Pri tem se na Goriškem in Tržaškem sklicujejo na neki vitimi-zem in na privilegiranost Slovencev, češ da bi z globalno zaščito bili Italijani oškodovani, Slovenci pa bi dobili določene privilegije. Toda naš privilegij je samo v tem, da so naši otroci od osnovne šole dalje primorani se učiti dveh jezikov, slovenščine in italijanščine, in da imajo zato na srednjih šolah 6 ur pouka več kot dijaki na šolah z italijanskim učnim jezikom. To je naš »privilegij«. Pozneje nam seveda kdaj dvojezičnost tudi prav pride v kaki službi. Toda za to smo se morali in se moramo še vedno pošteno truditi.
Zato si bodimo odkriti: Nasprotnike globalne zaščite muči občutek večvrednosti nad Slovenci in sedaj se jim zdi, da bo te večvrednosti konec, če bodo Slovenci res enakopravni državljani z njimi. Za tem grmom se skriva zajec, ki ni najbolj plemenite sorte.
K. H.
Jasne papeževe besede Škofom V Poebli Evangelij med muslimani
Sveti oče Janez Pavel II. je govoril zbranim južnoameriškim škofom v Puebli v Mehiki v nedeljo 28. januarja. Za ta govor je vladalo veliko pričakovanje. Sv. oče je razvil in poudaril tri osnovne ideje: škofje naj bodo učitelji resnice, škofje naj gradijo edinost in končno, škofje naj pospešujejo človekovo dostojanstvo.
ŠKOFJE NAJ BODO UČITELJI RESNICE
Sv. oče pravi: Za pastirja vseh vernikov je velika tolažba, ko vidi, da ste se zbrali tu ne kot strokovnjaki, ne kot politični parlament, ne kot kongres znanstvenikov in tehnikov, čeprav so podobna srečanja zelo važna, ampak kot pastirji Cerkve. Kot pastirji pa se prav dobro zavedale, da je vaša glavna dolžnost biti učitelji resnice. Tu ne gre za človeške in razumske resnice, ampak za Resnico, ki prihaja od Boga in ki prinaša človeku pravo osvoboditev. Samo ta resnica nudi solidne temelje za praktično delo.
Skrbite za čistost nauka, ki je osnova za gradnjo krščanske skupnosti. Od vas, pastirjev verniki vaših dežel upajo in zahtevajo predvsem stalno in goreče podajanje resnice o Jezusu Kristusu. Od dobrega poznanja te resnice zavisi moč vere milijonov ljudi. Od tega zavisi tudi pogum, da so člani Cerkve in tudi njihovo aktivno krščansko delovanje v svetu.
Izpovedovati moramo vero v Kristusa pred zgodovino in pred svetom s trdnim prepričanjem, kakor jo je izpovedoval apostol Peter: »Ti si Kristus, sin živega Boga!«
To je v nekem pomenu edina resnica, iz katere in za katero Cerkev živi. Iz nje Cerkev zajema vse, kar more nuditi ljudem brez razlike narodnosti, kulture, rase, časa, starosti in položaja.
ZMOTE
Sveti oče nato omeni zmote v tem oziru: Danes so marsikje — pojav ni nov — odkrili evangelij, ki je rezultat teoretičnih razmišljanj, ne pa resnična božja beseda. Vse to povzroča zmešnjavo, ker se oddaljuje od vere Cerkve in se oznanja krščanskim skupnostim kot kateheza. V nekaterih primerih se zamolči Kristusovo božanstvo ali se zapade v razlage, ki so v nasprotju z vero Cerkve. Kristus naj bi bil samo prerok, oznanjevalec kraljestva in božje ljubezni, a ne pravi božji Sin in zato ne bi bil predmet in središče evangeljskega oznanila.
V drugih primerih skušajo Jezusa prikazati kot politika, ki se je boril proti rimski nadvladi in proti mogočnikom. Zapleten naj bi bil v razredni boj. Taka ideja o Kristusu politiku, revolucionarju, uporniku iz Nazareta se ne sklada s katehezo Cerkve. Evangeliji jasno govorijo, kako je Jezus zavračal vse, kar naj bi spremenilo njegovo poslanstvo božjega služabnika. Ni sprejemal stališč tistih, ki so mešali božje stvari s samo politiko. Brez pridržka zavrača nasilje. Svoje poslanstvo spreobrnjenja nudi vsem ljudem brez razlike. Ne izključuje niti javnih grešnikov. Njegovo poslanstvo je mnogo višje. Obstaja v popolnem odrešenju po ljubezni, ki spreminja, ki pomirjuje, odpušča in prinaša spravo.
Brez dvoma je vse to izredno zahtevno za kristjana, ki želi resnično služiti najmanjšim bratom, ubogim, potrebnim, potisnjenim na rob življenja; skratka do vseh tistih, na katerih obrazih odseva trpeči Gospod.
V nasprotju s teorijami, ki se zdijo morda sijajne, a so krhke, morate sedaj in v prihodnje oznanjati v Latinski Ameriki vero Cerkve v Jezusa Kristusa, Sina božjega, ki je postal človek, da bi se približal ljudem in jim nudil z močjo svoje skrivnosti največji božji dar, odrešenje.
Iz te vere v Kristusa v naročju Cerkve dobivamo sposobnost, da služimo človeku, našim narodom, da prepojimo z evangelijem njihovo kulturo, spreminjamo njihova srca in napravljamo sisteme in strukture bolj človeške. Kakršna koli okrnitev skrivnosti Jezusa Kristusa, ki se oddaljuje od vere Cerkve, ne more biti pravo sporočilo evangeljskega sporočila.
POSLANSTVO CERKVE
V nadaljevanju je sveti oče govoril o poslanstvu Cerkve. Dejal je: VI, učitelji božje resnice, morate neprenehoma in s posebno močjo ob vsaki priložnosti razlagali resnico o poslanstvu Cerkve. Gospod jo je ustanovil kot občestvo življenja, ljubezni in resnice ter kakor telo in Kristusov zakrament, v kateri biva polnost božanstva. Cerkev moramo spoštovati, ji služiti, ker nihče ne more imeti Boga za Očeta, kdor nima Cerkve za mater. Ne moremo ljubili Kristusa, ne da bi ljubili Cerkev, ki jo Kristus ljubi in v kolikor ljubimo Kristusovo Cerkev, imamo Svetega Duha.
Nimamo jamstva za resno in učinkovito evangelizacijo, če ni zdravega nauka o Cerkvi.
V obširnem dokumentu, ki ste ga pripravili za to konferenco ob sodelovanju številnih krajevnih Cerkva ni povsod prave razlage o poslanstvu in naravi Cerkve. Nekateri razlikujejo Cerkev in božje kraljestvo, ki pa se tolmači v zelo posvetnem duhu. V kraljestvo naj bi ne prišli po veri in po pripadnosti Cerkvi, ampak le po spremembah struktur in po socialno-politični zavzetosti. Kjer je zavzetost za pravičnost, tam naj bi bilo prisotno božje kraljestvo.
V nekaterih primerih se izraža nezaupanje do tako imenovane uradne Cerkve, ki da človeka odtujuje in tej nasproti naj bi bila druga, ljudska Cerkev, ki se rodi iz ljudstva in se uresničuje med ubogimi. Zadnji koncil je predočil naravo in poslanstvo Cerkve in kako jo pomagajo graditi zlasti tisti, ki so v službi občestev in morejo računati na sodelovanje vsega božjega ljudstva. Če smo oznanjevalci evangelija razdeljeni in v prepiru o poslanstvu Kristusa in njegove Cerkve, kako naj ne bodo zmedeni verniki, ko jim govorimo?
Ena naj večjih slabosti sedanje civilizacije je nepopolno gledanje na človeka. V današnji dobi se brez dvoma veliko piše in govori o človeku in o usodi človeka. Istočasno pa je naša doba, doba globoke tesnobe za človeka, doba spraševanja po njegovi identiteti, o njegovem namenu. Kako si to razložimo? To je posledica brezbožnega humanizma. To je drama človeka, ki so ga odtrgali od njegove bistvene razsežnosti, od njegovega hrepenenja po neskončnem. Cerkev ima v evangeliju resnico o človeku in to Cerkev neprestano poglablja in oznanja. Človek je božja podoba in ga ni mogoče ponižati na preprosto celico narave ali na brezimen element v človeštvu.
Cerkev ima pravico in dolžnost, da oznanja resnico o človeku, resnico, ki jo je prejela od svojega učitelja Jezusa Kristusa. Bog ne daj, da bi kakšna zunanja sila to preprečevala! Predvsem pa Bog ne daj, da bi Cerkev lo oznanjevanje opuščala ali zaradi bojazni ali zaradi dvomov, ali ker se je dala zastrupiti od drugih naukov o človeku ali zaradi premajhnega zaupanja v svoj nauk.
ŠKOFJE NAJ BODO ZNAMENJE EDINOSTI
Drugi del papeževega govora je krajši. Sveti oče vabi škofe, naj bodo znamenje edinosti v Cerkvi in naj edinost tudi gradijo. Škofovska služba je ena in nedeljiva. Edinost škofov se potem nadaljuje v edinosti duhovnikov, redovnikov in vernikov. Duhovniki so neposredni sodelavci škofov v dušnopastirskem poslanstvu, ki bi bilo neuspešno, če bi med njimi ne bilo tesne edinosti.
Sveti oče je povabil redovnike, ki predstavljajo večino duhovnikov v Cerkvi Latinske Amerike, naj se stavijo na razpolago škofom, kajti njim je poverjena skrb za božje ljudstvo. Oni imajo nalogo, da dajejo smernice za pastoralno delo.
V zaključnem delu je govoril sveti oče, kako naj škofje skrbijo za človekov napredek in dostojanstvo. Vsaka doba cerkvene zgodovine je poznala škofe, ki so pogumno branili dostojanstvo ljudi, ki so jim bili zaupani. Človekovo bitje je teptano, kadar se mu ne prizna svoboda, pravica izpovedovati svojo vero, fizična in psihična celovitost, pravica do potrebnih dobrin, do življenja.
Ni nam neznano, s kolikimi problemi te vrste se srečujete v Latinski Ameriki. Kot škofje do teh vprašanj ne morete biti brezbrižni. Tu so konkretna vprašanja. Kristus je v priliki o usmiljenem Samarijanu pokazal, kako moramo biti občutljivi za vse človekove potrebe.
Cerkev se ne vključuje v noben politični ali socialni sistem. Cerkev rešuje celega in vsakega človeka. Tu je vprašanje lastnine. Po nauku Cerkve je privatna lastnina tudi družbeno zadolžena. Cerkev mora oblikovati vest, da bi se vsi čutili odgovorni drug za drugega. Ko cerkev oznanja in brani človekovo dostojanstvo, s tem dela tudi za izboljšanje njegovih življenjskih pogojev.
Iz časopisnih poročil zvemo, da so škofje svoje delo usmerili po naukih svetega očeta in to je prišlo do izraza tudi v zaključnem poročilu.
ZAKLJUČEK KONFERENCE V PUEBLI
V torek 13. februarja se je zaključila škofovska konferenca v Puebli. Zaključne slovesnosti so bile izredno veličastne. Kon-celebrirana maša je bila na obširnem trgu semenišča, kjer je 28. januarja maševal
papež Janez Pavel II. Predsednik konference kardinal Baggio je vsakemu škofu posebej izročil izvod zaključnih dokumentov. Knjiga ima 234 strani. Vsebuje sadove 15-dnevnih posvetovanj.
Zaključni dokument dobiva še posebno veljavo, ker je zanj glasovalo 178 škofov in le eden se je vzdržal. Da so na konferenci dosegli tako soglasje, je brez dvoma zasluga sv. očeta, ki je pokazal, kako je treba danes služiti božjemu ljudstvu. Sklepe konference v Puebli bodo predložili sv. očetu v odobritev, potem jih bodo začeli vnašati v življenje Cerkve v deželah Latinske Amerike, odmev pa bodo našli tudi v ostalem katoliškem svetu.
STANKO ZORKO
Poročna slovesnost v Vatikanu
5.	januarja se je sv. oče vračal iz Castei-gandolfa v Vatikan. V bližini Vatikana so rimski pometači pripravili izvirne jaslice. Janez Pavel II. si jih je ogledal. Viktorija Janni, 22-letna hči pometača, ki je imel glavno skrb za jaslice, je izkoristila priložnost in povedala sv. očetu, da se bo v kratkem poročila. Prosila ga je, če bi morda on blagoslovil njen zakon. Sedaj je dobila odgovor, da je sv. oče ugodil njeni prošnji. Poroka bo v nedeljo 25. februarja ob desetih v Pavlinski kapeli v Vatikanu. Viktorijin zaročenec je Mario Maltese, po po klicu tehnik. Po poroki bosta odšla na potovanje v Lurd.
■ Zemeljski usad blizu Beneventa je povzročil železniško nesrečo, pri kateri pa k sreči ni bilo 'smrtnih žrtev. Brzovlak Na-poli-Lecce je zavozil v zemeljsko gmoto, pri čemer je iztirilo 5 od 11 vagonov.
B Pod streli »oboroženih komunističnih proletarcev« sta padla v Milanu draguljar Pierluigi Torregiani, v vasi S. Maria di Saba pri Benetkah pa mesar Lino Sabbadin. »Kaznovana« sta bila, ker sta se ob prejšnjih roparskih napadih branila, pri čemer sta izgubila življenje dva napadalca.
■ Namesto umrlega Kardelja je bil imenovan v predsedstvo SR Jugoslavije Sergej Kraigher, ki ima 65 let ter je predsednik parlamenta SR Slovenije. Predsedstvo Jugoslavije sestavlja 6 zastopnikov zveznih republik, dva zastopnika avtonomnih pokrajin in predsednik Zveze komunistov.
■ V Varšavi je prišlo sredi mesta v poslopju mestne hranilnice do hude eksplozijo, ki naj bi jo povzročil uhajajoči plin v podzemeljskih prostorih stavbe. Oblasti so skušale čim bolj omejiti obseg nesreče in so javile 45 mrtvih ter 77 hudo ranjenih, avstrijski dnevnik »Die Presse« pa trdi, da je bilo ubitih 228 oseb. Papež Janez Pavel II. je takoj, ko je zvedel za nesrečo, poslal sožalno brzojavko kadinalu Višinskemu.
■ Spremembo režima v Iranu je hitro izrabil vodja Palestincev Arafat in obiskal Homeinija v Teheranu. Nova iranska vlada je že preklicala diplomatske odnose z Izraelom in poslopje, kjer je bilo izraelsko poslaništvo, izročila Palestinski osvobodilni organizaciji. Obenem je iranska vlada sklenila, da Izrael in Južna Afrika ne bosta več prejemala nafte, kar bo vsaj v začetku obema državama napravilo nemalo težav.
■ V Kabulu, prestolnici Afganistana, je bil ugrabljen severnoameriški veleposlanik Adolph Dubs. V spopadu med policijo in ugrabitelji je nato veleposlanik izgubil življenje. Ameriška vlada je nato protestirala pri sovjetski vladi, ker da so bili sovjetski svetovalci tisti, ki niso znali odvrniti afganistanskih policistov od napada na hotel, kjer je bil ugrabljeni ameriški veleposlanik.
■ Severnoameriški predsednik Carter se je konec preteklega tedna mudil v Mehiki, kjer se je srečal z mehiškim predsednikom Lopezom Portillom. Mehika je za ZDA, zlasti odkar ni več računati na nafto iz Irana, postala še bolj zanimiva, saj računajo, da ima Mehika pod zemljo toliko petroleja kot Saudska Arabija, a ta ležišča še niso dovolj izkoriščena. Vsekakor sta si obe državi potrebni druga drugi. 70 % mehiškega izvoza gre v ZDA, te pa so v Mehiki že naložile tri milijarde dolarjev. Stalna senca med obema državama so mehi-kanski delavci (kar 4 milijone), ki delajo na črno (in zato proti slabemu plačilu, ker niso socialno zaščiteni) v Sev. Ameriki. O tem in o bolj »pravičnih« cenah nafte in zemeljskega plina sta se Carter in Lope/ Portillo obširno pogovarjala, a nazadnje ostala pri dosedanjih stališčih. Z drugo besedo: Carterjev obisk ni prinesel zaželenih rezultatov.
Tiho in neopazno se je posvetil misijon skemu poslanstvu slovenski duhovnik Franc Zajtl. Naj ga predstavimo.
Doma je iz Male Breze pri Šentrupertu nad Laškim v občini Celje. Luč sveta je zagledal 31. marca 1947. Svoja prva salezijanska leta je doživljal v Križevcih na Hrvaškem. Nekega pomladnega dne 1969 je prišel inšpektor z Vzhoda snubit mlade poklice v Slovenijo, ki jih je bilo tedaj veliko.
Odzval se je Franci. Rečeno je bilo, da bi šel za dve leti pomagat vzgojiteljem v Aleksandrijo v Egiptu. V zahvalo bi se šolal za duhovnika v Sveti deželi, potem bi se pa lahko vrnil. Toda Jezusova dežela je mladega idealnega fanta prevzela in osvojila. Po svoji novi maši 1976 je ostal na Vzhodu. Njegov misijonski poklic mu .je tudi uradno potrdil tedanji vrhovni predstojnik Luigi Ricceri.
Lani ,je prišel za nekaj mesecev domov na oddih. Oglasil se je tudi pri Mariji Pomočnici na Rakovniku. Pokazal je z diapozitivi predel Kaira z ljudmi in salezijanskim zavodom, v katerem dela. Ob tem je pripovedoval:
Salezijanci so prišli v Kairo leta 1925. Sprva so želeli zgraditi zavod v uglednejšem delu mesta, v Zamaleku, toda vrhovni predstojnik je dejal, da smo poklicani za revno mladino in so zato postavili svoje obrtne delavnice v najbolj ubožnem predmestju.
Takšno je ostalo vse do danes. V njem živi okrog 2 milijona ljudi, v celem Kairu pa kar 10 milijonov'. Sicer pa mesto sorazmerno ni tako zelo razsežno. Do piramid je komaj 15 km. Mesto leži na kraju, kjer se konča puščava in se začenja Nilo-va delta. Prebivalci Egipta se v pretežni večini smatrajo za Arabce in so muslimani. Za prave Egipčane se imajo prvotni prebivalci, ki se imenujejo Kopti in so kr ščanske vere. Teh je okrog 4 milijone, 10 odstotkov vsega prebivalstva.
V Kairu imajo razne redovne družbe svoje šole. Salezijanci imamo srednjo tehnično šolo za mehaniko in elektrotehniko s triletnim in petletnim učnim programom. Šola ima velik ugled in je na visoki tehnični ravni, tako da je zgled državnim ustanovam. Šolo obiskuje 570 fantov, od teh 240 koptskih kristjanov, drugi so muslimani.
Vseh salezijancev v zavodu je 25, ki so povečini Italijani. Zavod je namreč italijanski in ga podpira italijanska vlada. Med salezijanci je tudi že 6 domačinov in
VERSKE
Vedno bolj proč cd Cerkve
Franzoni, nekdanji opat pri Sv. Pavlu zunaj obzidja v Rimu, kateremu je pred kakim letom tudi del slovenskega tiska dajal hvalo, vse dokler ni bil odstavljen zaradi zavzemanja za razporoko, izdaja svoje glasilo »Com - Tempi Nuovi«. V njem je o zadnjem dogajanju v zvezi z zadnjimi kritikami v Italiji na papeža Janeza Pavla II. in kardinala Benellija izjavil:
»Sedanja gonja skrajnežev v italijanskem katoliškem svetu ob posegu samega papeža nas ni presenetila: papeštvo je samo po sebi monarhična in avtoritarna ustanova, četudi je lahko papež sam kot oseba bolj ali manj odprt...«
Marisa Galli, danes poslanka radikalne stranke, nekdanja redovnica (Male oblat-ke) pa je za revijo »Panorama« povedala, da je sedanji papež »začel prav slabo, z dvema vpadoma Cerkve v itali jansko dogajanje. Prvič s tem, da je terjal Cerkvi prednost pri javni dobrodelnosti, drugič pa glede splava, kar je še težje in resnejše, ker bo v deželi znova sprožilo bitko, ki je bila že v dobri meri dobljena.« In je še dodala: »Nihče ne more sprejeti načela osvoboditve samo v prihodnosti, v onstranstvu. In to tudi zato — ne pozabimo —, ker je tu bil koncil, ki te vabi v resničnost boja z brati; začeti je treba, skratka, tudi z osvobajanjem na zemlji.«
Ker sedanji papež ne namerava uresničevati smernic zadnjega koncila na način, kot si ga zamišljajo bivši redovniki in redovnice, ki dejansko delajo tlako komunistom, ga ti krogi javno napadajo. Verni kristjani bi se morali vznemiriti, če sc to ne bi dogajalo.
• Katoliška škofa v Bolgariji sta se ponovno obrnila na vlado v Sofiji, da bi dala dovoljenje za odprtje semenišča za pripravo duhovniških poklicev. Prošnja pa je bila kot že večkrat v preteklih letih odbita. Tako bodo še naprej duhovniki pripravljali duhovniške kandidate kar po župniščih kot je bila to navada v času pred tridentinskim koncilom.
še nekaj iz drugih narodnosti.
Glavno naše delo je vzgoja fantov ob poučevanju predmetov splošne izobrazbe in še posebno tehničnih predmetov. Za versko-moralno vzgojo fantov zelo skrbimo. Ob ponedeljkih prihaja v šolo neki arabski profesor, ki je nekak predstavnik vlade; v svojem govoru daje etične smernice in politične informacije. Ob torkih naš duhovnik govori fantom o veri. Ob sredah je maša v italijanščini za osebje in sestre, za druge pa v arabščini v koptskem obredu. Seveda je maša le za kristjane. Za kristjane je še posebej ena ura tedensko posvečena verouku, za muslimane pa pouk korana.
V tem je naša vzgoja: predstavitev evangelija in ekumenski duh, ki ga nevsiljivo gojimo v teh fantih, ki bodo v svojem poklicu imeli popolnoma novo, odprto miselnost in pristop do soljudi v svojem okolju. Mi pričamo za evangelij z življenjem in delom, z besedo pa tudi kristjanom.
Razen dela v šoli imamo tudi mladinski dom za zunanje fante. Nudimo jim kulturne in moralne vrednote ob načrtni uporabi prostega časa z igrami, športom in podobno. Fantje so vsi kristjani, kopti. Doslej jih je prihajalo okrog 400, sedaj ko smo bolj zahtevni glede verskega življenja teh kristjanov, pa jih prihaja le 150, čeprav nikogar ne zavračamo.
Ljudje, med katerimi živimo in delamo in nas poznajo, nas imajo radi in cenijo naše delo za mladino.
Ko gledam na svoje življenje in delo v Egiptu, sem vedno bolj prepričan, da je naše kulturno-tehnično in versko delo potrebno in koristno. Ta mladina bi v obstoječih okoliščinah bila brez nas praktično na cesti. S svojo šolo jim nudimo možnost, da pridejo do boljšega in lažjega kruha. S tem jim pa tudi omogočimo, da pridejo do spoznanja, kako sta tudi vera in nravno življenje potrebna za popoln razvoj človeka. Vsi naši fantje dobijo takoj delo pri podjetjih v Kairu.
Moja glavna naloga je poučevanje. Imam 26 ur šole na teden: tehnično risanje in tehnologijo. Poleg tega imam na skrbi še fante v internatu, kar pa ni lahko delo, čeprav jih je samo deset. Vendar znajo cenili moje prizadevanje zanje.
V zavodu vodijo gospodinjstvo tri naše sestre, zraven zavoda pa imajo svoj zavod za deklice, kjer jih vzgajajo in poučujejo v raznih ženskih obrtih. Tudi one imajo mladinski dom za žensko mladino.
F. Z.
NOVICE
• Kljub ugovorom španskih škofov so se nekateri duhovniki odločili, da bodo kandidirali na bližnjih parlamentarnih volil-vah. Najbolj se komentira ravnanje nekega duhovnika, ki nastopa kot kandidat na komunistični listi v mestu S. Coloma de Gramanet blizu Barcelone.
• Grška pravoslavna Cerkev je razglasila leto 1979 za »leto sv. Bazilija Velikega«, ker mineva 1600 let od smrti tega cerkvenega učitelja in očeta vzhodnega meništva.
★
Hrvaški škofje pri sv. očetu
V petek 16. februarja je sv. oče sprejel pet hrvaških škofov in sicer zagrebškega nadškofa Kuhariča ter njegovega pomožnega škofa Kokša, zadarskega nadškofa Oblaka, splitskega nadškofa Franiča in šibe-niškega škofa Arneriča.
★
Oddaje v tujih jezikih
Koliko oddajajo in koliko stanejo?
Radio Moskva oddaja na teden okrog 2000 ur v tujih jezikih (tudi slovenskem) na različnih valovih. Samo v angleščini oddaja 24 na 24 ur. Vse le oddaje stanejo na leto več kot 150 milijonov dolarjev.
Radio Peking oddaja tedensko v tujih jezikih približno 1440 ur, kar ga stane letno okrog 120 milijonov dolarjev.
»Glas Amerike« (The Voice of America) oddaja 840 ur tedensko v 36 tujih jezikih (tudi slovenskem), za kar porabi 75 milijonov dolarjev. Iz Munchena oddajata v lujiih jezikih še dve ameriški postaji: »Radio Liberty« (Svoboda) v 16 jezikih Sovjetske zveze po 448 ur tedensko; »Radio Free Europe« (Svobodna Evropa) pa v 6 jezikih za vzhodnoevropske države. Obe postaji staneta 85 milijonov dolarjev na leto.
»Deutsche Welle« (Nemški val) oddaja v 34 jezikih (tudi v slovenskem) in sicer več kot 1.000 ur tedensko za ceno 92 milijonov dolarjev. Britanski radio BBC pa oddaja v 39 jezikih (tudi slovenskem), 710 ur na teden in porabi za te oddaje 66 milijonov dolarjev.
nm mi nm
Praznovanje solunskih bratov
Ni se še poleglo navdušenje ob izredno lepi slovesnosti blagoslovitve nove kapele pri Dornju v čast bi. p. Leopolda, ko smo se člani ACM ponovno zbrali v nedeljo 11. februarja z domačimi verniki župnije Ricmanje-Domjo, z Marijinimi družbenka-mi iz ul. Risorta in iz Rojana, da v ekumenskem središču prvič obhajamo god solunskih bratov.
Naš vzhodni dom, ki ima poleg p. Leopolda kot zavetnika tudi sveta brata Cirila in Metoda, se ju bo spominjal ne samo na Vejni v juliju, temveč tudi 14. februarja, tj. na dan smrti sv. Cirila v Rimu leta 869, kar je tudi v skladu z reformo liturgičnega koledarja.
Že na vratih nas je po lepi slovenski navadi pozdravil venec iz bršljana, v okusno okrašeni kapeli pa se je čutil prijeten vonj puhasto mehkih mimoz, cvetic, ki so pozdrav iz domovine p. Leopolda iz Herceg-novega pri Boki Kotorski. Ta omamni vonj je segal vse do ikon, ki krasijo ta bogoslužni prostor.
Med rumenimi cveticami so se vzpenjali, kot na oknih slovenskih domov, rdeči nageljni. Roka redovnice jih je vpletla med sveže zelenje, da bi tako izpričali svetima bratoma, da ju čutimo prisotna, da ju ponovno potrebujemo, kot je dejal sv. oče Pavel VI. ob 1.100-letnici njunega prihoda med nas.
O svetih bratih, o njunem delu in pogumu nam je govoril naš ekumenski vodja, domači župnik dr. Angel Kosmač. Prav gotovo je z velikim zadoščenj em pripravil in vodil to duhovno slavje. Saj sedaj končno lahko vidi sadove svojega dela v domači župniji, kjer se ob njem zbira toliko faranov.
Sledilo je somaševanje, ki ga je vodil msgr. Jože Jamnik, ki je prišel med nas, da se skupno z nami Bogu zahvali za vse prejete milosti v svojem plodovitem mašni-štvu. Domača deklica mu je ob pristopu k oltarju čestitala in poklonila slovenski šopek za njegov življenjski jubilej in izrekla hvaležnost nas vseh.
Msgr. Jamnik nas je z izbranimi beseda-
mi o hvaležnosti Bogu za vse, kar smo v življenju prejeli, popeljal v doživljanje svete daritve. Ob njem sta somaševala kapucin p. Valič in msgr. Stanko Zorko.
Preden smo zapustili novo kapelo, smo zavzeto zapeli himno: Opevajmo junaka dva... z odpevom: Svet Ciril in svet Metod, varujta nam slovanski rod. Petje med slovesnostjo je vodila ga. Komar.
V ekumenskem domu so nato domače žene in dekleta pripravile prijetno srečanje. Ob zakuski smo zapeli venček narodnih in zaključili z Marijinimi pesmimi, ki jih radi prepevamo ob vsakem skupnem srečanju.
Razhajali smo se v prepričanju, da bo prva kapela na slovenski zemlji, posvečena p. Leopoldu, obogatena z njegovo relikvijo, postala vernikom na Tržaškem in Goriškem ljuba in nepogrešljiva in da se bodo radi zatekali vanjo ob vsaki stiski in se z zaupanjem obračali k sodobnemu apostolu edinosti in zakramenta sprave, p. Leopoldu, ki je vedno imel toliko sočutja s človeško bedo.
Kot smo do danes romali v Padovo z zaupanjem v njegovo pomoč, tako se bomo sedaj zatekali k njemu v novo kapelo pri Domju in tako opravili v zbranosti malo romanje. Sedaj, ko nas čas priganja in skoro ne utegnemo reševati naših vsakdanjih stisk, nam bo njegova bližina in priprošnja v uteho.
Vsak četrtek ob 17.30 pa se daruje v kapeli sveta maša njemu v čast in nam v pomoč. Pri tem srečanju bomo vsakikrat spoznavali njegovo bogato duhovno življenje in veliko vero. Vedno je blaženi priporočal vsem trpečim: »Imej vero! Bog je zdravnik in zdravilo!«
Da je božja roka prisotna, se lahko prepričamo, če se zamislimo, kako je prišlo kljub vsem oviram v teh nenaklonjenih časih do postavitve kapele v tako kratkem času. Res je, da se glavni pobudnik dr. Angel Kosmač še vedno bori s finančnimi težavami, a zaupamo, da mu bo po naši radodarnosti pomagal p. Leopold.
Evelina Pahor
Sadovi protislovenske gonje
Kot je bilo predvidevati, je protislovenska gonja, ki sta jo prejšnji mesec začela Lista za Trst in DC, obrodila prve sadove. Navzel se je je najšibkejši del tržaškega prebivalstva: dijaki. Najšibkejši zato, ker je najbolj podvržen kvarnim vplivom demagogov. Poleg peščice zagrizenih fašističnih mladincev so dobili demagogi dober teren pri tistih dijakih, ki se jim teden dni zasedbe šol pred pustom in ob koncu polletja zdi kakor teden zasluženega (ali ne?) dopusta pred pustnimi plesi.
Tako je prišlo do zasedbe klasičnega liceja Dante in znanstvenega liceja Galilei v znak protesta proti osnutku zakona senatorke Grbčeve, ki naj bi pomenil »poslovenjenje« Trsta. Čudno je, da je na obeh šolah sodeloval kot »izvedenec« pri zborovanjih, ki so odločala o zasedbi omenjenih šol, znani misovski voditelj Alfio Morelli. Res odličen vzgojitelj bodoče tržaške razumske elite!
Med tem pa je tržaški župan pokazal, da ima zelo slab spomin. Pred dvema mesecema je o Slovencih izjavil takole: »Spoznati moramo njihovo kulturo in jih spoštovati kot bratrance, saj skoro ni Tržačana, ki bi ne imel med svojimi predniki ali sorodniki kakega Slovenca.« Na seji 16. februarja v občinskem svetu pa je med drugim dejal: »Zakon o zaščiti Slovencev je napo-treben: saj se lahko Slovenci mirno zanašajo na omiko tržaških Italijanov.« Ali nas ina naš gospod župan za tako lahkoverne kot so njegovi volivci? Ali misli, da smo pozabili, kakšno omiko so pokazali Tržačani v času fašizma in po vojni? - /. P.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi na večer
ARISTOTEL IZ STAGIRA
ob 1300-letnici smrti
Predava Vinko Ošlak v Peterlinovi dvorani, ui. Donizetti 3 v ponedeljek 26. februarja ob 20.15.
Dolina
Občinski proračun. Dolinski občinski svet je na seji 16. februarja z večino glasov odobril finančni proračun za leto 1979, ki predvideva 3.812.056.000 lir izdatkov. Od teh odpade 670.127.000 lir za plače uslužbencev, 411.899.000 lir pa na izdatke za delovanje občine kot take; 1.718.516.000 za razna javna dela in 458.751.000 za plačilo pasivnih obresti, amortizacij in za javne prevoze.
Svetovalska skupina Slovenske skupnosti je že novembra zahtevala, naj občinska uprava pri sestavi proračuna upošteva tudi naslednje predloge: urediti javne ure v zvonikih v posameznih vaseh, zvišati prispevek za popravila cerkvenih zgradb; ob noviti in redneje vzdrževati šolska in druga javna poslopja, ki so precej zanemarjena kot je pokazal primer poslopja otroškega vrtca v Dolini; obnoviti nekatere
Izšla je nova številka »Zaliva«
Nova številka te revije pomeni vsakokrat idejno in kulturno osvežitev. Ce se njena izdaja zakasni, nastaja duhovna suša. Pri vsej kulturni ali polkulturni živahnosti pogrešamo namreč na Primorskem jasnih stališč in hotenj.
Tako nas že uvodnik v tej številki povsem iztrezni, če smo mislili, da bo tako imenovana globalna ali celo »maksimalna« zaščita, predvidena v Osimu, zares zašči-iila slovensko skupnost v okviru italijanske države. Zadnja gonja po italijanskih listih, vprašalne pole beneškim županom ter njih odgovori nam kažejo, kakšna bo • a »maksimalnost«. Industrijska cona na Krasu, ki bo zadušila tamkajšnje slovenstvo, pa še bolj.
Josip Merku končuje tokrat svojo odlično študijo o tržaškem okoličanskem bata-ionu in dogodkih leta 1868, ki so privedli do njegovega razpusta. In sklopa: »Ko so v Sarajevu počili streli Gavrila Principa, je iilo že prepozno, ker je Avstrija izgubi-
.oJ rst ln. slovensko Primorje 14. julija .« študija bi zaslužila ponatis v knjigi, saj Trst s svojim gospodarstvom in slo-venskim kulturnim življenjem ni bil pred P o svetovno vojno nič manj pomemben °d Ljubljane.
l7rMeid',Uginli. pHspevki Vstopa razprava n a Križnika. Izhodišče mu je Berlin-
guerjeva izjava v listu »La Ropubblica«. Berlinguer odgovarja na vprašanje urednikov, če so italijanski komunisti leninisti s trditvijo, da Lenin še nekaj mesecev pred oktobrsko revolucijo ni izključeval možnosti za miren razvoj socialističnih revolucij, ni izključeval pluralizma, socializem pa je pojmoval kot družbo, ki naj bi jo uresničili ob popolnem spoštovanju demokracije. »V takem pomenu besede,« pravi Ber-'inguer, »smo (italijanski komunisti) leninisti.« F. Križnik pa pride do drugačnega prepričanja in sicer, da leninizma v tistem pomenu besede, ko ga hoče videti Berlinguer, v resnici ni.
Zanimivo je gledanje P. P. Pasolinija, furlanskega pesnika in znanega italijanskega filmskega režiserja na narečja in narečne kulture. Pasolini je ustanovil v Ca-sarsi celo furlansko akademijo pesništva, proden je odšel v Rim. O tem poroča (v prevodu Marije Kacin) Tavo Burat.
Spis »Slovenci in slovanstvo« zasluži pozornost z odkrivanjem ideologij, ki so že pred prvo svetovno vojno prizadele pojmovanje slovenske izvirnosti in istovetnosti, panslovanstvo, liberalizem, manjvrednost. Te ideologije so širili največ liberalni slovenski listi, katere so tvarno podpirala razna ruska društva in češke banke. Vsedline iz listih časov čutimo še danes.
Boris Pahor nas tudi tokrat preseneti s svojim prefinjenim dnevnikom. Objavlja vtise in doživetja s kongresa mednarodne zveze za zaščito ogroženih jezikov in kultur (AIDCLM), ki je bil lansko poletje v Barceloni. Dnevnik ima literarno in eseji-sično vrednost, pisan je sproščeno, pa tudi kritično do kulturnih in narodnostnih vprašanj. Pisateljska roka zna mojstrsko nakazati številna vprašanja, ki nas zanimajo, ali pa težijo ob prepletanju osebnih doživetij in nazorov.
Ob koncu te številke so še zanimive predstavitve novejših knjig in kritični zapiski, med temi odgovor B. Pahorja J. Javoršku. - oi
★
• Poljski minister za odnose z verskimi skupnostmi Kazimir Konkol je izjavil, da ni »nobene politične ali diplomatske ovire, ki bi preprečavala obisk papeža Janeza Pavla II. na Poljskem«. Papež WojtyIa bi rad obiskal Poljsko v začetku letošnjega maja, ko bodo v Krakovu velike svečanosti ob 900-letnici mučeniške smrti škofa sv. Stanislava. Konkol je še dodal, da čeprav med Poljsko in Vatikanom še ni rednih diplomatskih odnosov, ga bodo sprejeli kot je to primerno za tako visoko osebnost. Tudi pogovori o vzpostavitvi diplomatskih odnosov »so na dobri poti«.
cestne table z imeni vasi in jih premestiti na bolj ustrezna mesta ter urediti zunanje okolje na križišču cest pri vhodu v vas Mačko vi je.
Iz predloženega proračuna in razprave o njem je bilo razvidno, da je občinska uprava gori omenjene zahteve delno ali v celoti upoštevala in zagotovila, da bo skušala upoštevati tudi vsa druga priporočila v skladu z zahtevami proračuna.
Glede na gori omenjena zagotovila se je svetovalska skupina SSk pri glasovanju proračuna vzdržala kot je enako storila v teh zadnjih letih. Vzdržali so se tudi svetovalci DC. Pozitiven glas za proračun pa so oddali svetovalci PCI in PSI, to je političnih skupin, ki vodita občinsko upravo.
Marijin dom v ul .Risorta 3 v Trstu vabi na pustno prireditev v nedeljo 25. februrja
ob 17. uri. Na programu je spevoigra
»NA TRGU«
Nastopi mladina od Sv. Jakoba. Poskusili boste lahko srečo na bogatem srečolovu.
Izidi volitev na tržaški univerzi
Kot znano so od 13. do 15. februarja potekale volitve na tržaški univerzi za upravni svet, za upravni svet podporne ustanove ter za športno ustanovo. Udeležba študentov na voliščih je bila povsod zelo nizka, na tržaški univerzi je znašala le 8,9 %.
Enotno napredno listo, ki je dobila največ glasov, so sestavljali Zveza komunistične mladine Italije, Zveza socialistične mladine Italije, mladina Slovenske skupnosti, mladinski odbor SKGZ in Demokratična organizacija grških študentov.
V upravni svet je bil izvoljen tudi en slovenski študent, Branko Jazbec; dobil je 185 preferenčnih glasov; Goran Rustja pa, ki je zastopal mladino SSk, je dobil 105 glasov. Iz teh podatkov lahko razberemo razveseljivo dejstvo, da so se slovenski študentje razmeroma številno udeležili volitev na univerzi.
»Komedija v komediji« v Bazovici
Na predpustno nedeljo 18. februarja so člani dramskega odseka PD »štandrež« poskrbeli za dve uri pristnega razpoloženja kot se za ta čas spodobi.
Ko smo sledili naraščajočemu zapletu in nato razpletu komedije in smo se vživljali v težke razmere današnje ženske, razpete med družinskimi dolžnostmi in zaposlitvijo izven družine ter stalno iskanje ljubezenske topline, nismo niti za hip pomislili, da imamo pred sabo amaterski oder: vsi nastopajoči, zlasti nosilci glavnih vlog, zaslužijo pohvalo in priznanje. Redkokdaj so v Bazovici bili igralci deležni takega sprejema kot prav štandrežci! Še en vzrok več, da bi ta bleščeča komedija obšla vse naše odre v zabavo, pouk in v trezno razmišljanje.
Mešani pevski zbor »Marij Kogoj« iz Trsta priredi 25. februarja ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, ul. Brandesia 27/1
PREŠERNOVO PROSLAVO
Na sporedu so pesmi, recitacije, klavirski nastop in samospevi. Sodeluje sopranistka Ljuba Berce-Košuta. Dirigent: Nada Žerjal-Zaghet.
Sv. maše v slovenskem jeziku v Trstu
Barkovlje: med tednom ob 18. uri; v soboto (veljavna za nedeljo) ob 18. uri; v nedeljo ob 8. in 11. uri.
Rojan: med tednom ob 7.30; v nedeljo ob 7. in 9. uri (prenos po radiu).
Sv. Ivan: med tednom ob 7. uri; v soboto (veljavna za nedeljo) ob 19. uri; v nedeljo ob 7. in 10. uri.
Skedenj: med tednom ob 17.30; v soboto (veljavna za nedeljo) ob 17.30; v nedeljo ob 10. uri.
Sv. Jakob: v nedeljo ob 9. uri.
Sv. Vincenc: v soboto {veljavna za nedeljo) ob 17. uri; v nedeljo ob 8. uri.
Novi ,s'v. Anton: v nedeljo ob 8. uri.
Salezijanci: v nedeljo ob 10. uri.
Sv. Ana: v nedeljo ob 10. uri.
Kolonkovec: v nedeljo ob 8.30.
Podlonjer: ob 9. uri.
Nekdanja sudanska sužnja na poti za blažene
Sv. oče je 1. decembra 1978 priznal herojske kreposti redovnici Jožefi Bakhita. Umrla je v mestecu Schio 8. februarja 1947. Bakhita se je rodila leta 1869 v severnem Sudanu. Oče je bil vaški poglavar. Ko ji je bilo devet let, so jo ugrabili Arabci in ji dali ime Bakhita, kar pomeni Srečna. Kot sužnja je služila različnim gospodarjem. Končno jo je kupil italijanski konzul v Hartumu in jo pripeljal v Italijo. Prepustil jo je bogati prijateljski družini. Leta 1890 je prejela sv. krst in sv. birmo. Prosila je za sprejem med novinke reda kanosijank v Benetkah. Slovesne zaobljube je napravila 8. decembra 1896. Odlikovala se je po izredni ponižnosti in delih usmiljenja. Ob njeni smrti so ljudje govorili, da je umrla svetnica.
Slovenci po svetu
Slovenci v Milanu
V nedeljo 11. februarja je bilo v Milanu redno mesečno srečanje slovenskih rojakov. Sestanek je bil kot po navadi v cerkvi sv. Tomaža v ul. Broletto.
Tokratno srečanje je bilo nadvse veselo in prijateljsko, ker so bili med nami posebni gostje: obiskal nas je Jožko Kragelj, župnik v Vrtojbi pri Gorici; poleg tega smo zabeležili nekaj novih članov, rojakov iz Proseka in Tolmina. Sv. mašo sta darovala vodja naše skupine g. Jurij Rode ter župnik Jožko Kragelj, ki je med govorom opozoril na vesoljno privlačnost prikazovanj v Lurdu ter poudaril smisel, naj bi vsi prisotni privabili na naša srečanja še druge Slovence, ki živijo v Milanu in okolici. Omenil je še potrebo trdnosti v veri, ki nam je v tujem okolju še bolj potrebna.
Po maši je sledilo prijetno in veselo srečanje v bližnji dvorani, med katerim smo imeli tudi kratko Prešernovo proslavo. Za smeh in dobro voljo je poskrbel g. Jožko Kragelj. Zlasti je razgibal prisotne, ko je prebral dobrodošlico novoporočencema Klari četrtič in Antonu Donno iz Milana, ki sta se poročila v Tolminu 25. novembra lani.
Prihodnje srečanje bo v nedeljo 11. marca, vedno v cerkvi sv. Tomaža v ul. Broletto v Milanu ob 16. uri. Za vse informacije se lahko obrnete po telefonu na štev. (0332) 283401 ali (02) 872990 ali (0142) 74232.
Bruno S.
IZ KANALSKE DOLINE
Uk ve
Mešani zbor »Planinka« iz Ukev je v soboto 10. februarja nastopil na Prešernovi proslavi v Zabreznici na Gorenjskem. Zapel je štiri pesmi, med temi tudi priljubljeno koroško »Rož, Podjuna, Zila«. Nastop ukljanskih pevcev je vodil domači župnik Mario Gariup. Nastopil pa je tudi otroški zbor in moški oktet. Na Gorenjskem so Ukljane prav lepo sprejeli in jih povabili, naj bi še kdaj prišli. Ob slovesu so izrekli željo po večkratnem srečanju in dejali, da bi bili veseli, če bi jim zapeli še več. Po proslavi so bili Ukljani povabljeni z oktetom v gostilno Trebušnik v Žirovnici na večerjo, kjer so se zelo prijetno imeli.
Šport
KATOLIŠKI GLAS list za kritične bralce
PRVENSTVO MOŠKE C LIGE
Olympia - Apies 0 : 3
(6 : 15, 8 : 15, 9 : 15)
S tem porazom je 01ympia zaključila prvi del prvenstva. Bila je to morda naj-ilabša tekma goriške ekipe, saj so gostje že v prvih potezah popolnoma strli vsak odpor domačinov. Apies (Fiume Veneto) se je v tej tekmi odlikoval z učinkovito igro ob mreži in z zelo požrtvovalno obrambo. Razumljivo je torej, da se je slovenska ekipa kaj kmalu predala usodi, zlasti ker so bili odsotni kar trije standardni igralci. 01ympia je včasih zaustavila nasprotno ekipo le v bloku, saj je napad trpel zavoljo običajno nezanesljivega sprejema. Enoličnost tekme in pa zavest, da je vsako prizadevanje zaman sta se končno polastila vseh domačih igralcev, ki so tako predali nasprotniku dve dragoceni točki.
Za 01ympio so igrali: Antonič, Malič, Cotič Š., Kuštrin, Špacapan, Bagon.
01ympia bo pričela drugi del prvenstva šele po dveh tednih premora, ko bo igrala z Mogliano Veneto, ki je prav v tem kolu dohitel tržaški Bor na vrhu lestvice. - F. B.
II. ŽENSKA DIVIZIJA
Julia TS - Olympia 3 : 1
(15 : 12, 13 : 15; 15 : 8; 16 : 14)
N*a Mali Cecilijanki 1978 je nastopil med drugimi tudi mladinski zbor iz Doberdoba pod vodstvom domačega župnika Antona Lazarja
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI priredi v nedeljo 25. februarja ob 16. uri v Katoliškem domu
Veselo pustovanje
Nastopile bodo dramske in glasbene skupine iz Štmavra, Števerjana, Štandreža, Doberdoba in Gorice. Deloval bo tudi bar s pijačo in raznimi dobrotami.
Vstopnina 1.000 lir, otroci 500 lir.
Proslava sv. Cirila in Metoda v Gorici
V nedeljo 18. februarja je bila popoldne v Katoliškem domu proslava slovanskih apostolov in blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Letošnja proslava je sovpadala s 1110-letnico smrti sv. Cirila. Dr. Mari-lka Koršič-Cotar je napovedovala spored. V začetku je pozdravila vse navzoče, nato je ekumenski pevski zbor iz Gorice pod vod stvom Zdravka Klanjščka zapel izbor pesmi iz vzhodne liturgije. Na sporedu so bile: Milost mira (Milost miru), Oče naš, Blaženi, Iže heruvimy i(Kerubska pesem).
Nato je predsednik ACM dr. Jože Mar-kuža spregovoril o pomenu svetih bratov danes. Poudaril je zlasti njun trojni namen potovanja v Rim. Tu je namreč papež Hadrijan II. odobril in potrdil bogoslužje v slovanskem jeziku, posvetil prve slovanske duhovnike in sv. Metoda imenoval za nadškofa v novi cerkveni pokrajini Veliki Moravski in slovenski Panoniji. Prvi papežev načrt se je v resnici deloma uresničil šele z ustanovitvijo cerkvene pokrajine v Ljubljani leta 1968.
Sveta brata sta pogumno znala vsepovsod zagovarjati svoje uspešno in pravo misijonsko delovanje. Cirilovo zagovarjanje in učenje o »pradednih časteh« pomeni v sodobnem jeziku uveljavljanje človekovih pravic. Vsi ljudje smo enakopravni, vsi smo otroci enega Očeta, vsi bratje in sestre v Kristusu, vsi imamo pravico do človeka vrednega življenja in dostop do nebes. To, kar sta sveta brata učila, je šele drugi vatikanski cerkveni zbor uzakonil za vso Cerkev. Zato je njuno učenje še danes aktualno in pomembno za naš verski, kulturni in narodni obstoj.
Po govoru je ekumenski zbor zapel še psalm Gospodovi služabniki slavite Gospoda ruskega skladatelja Ivanova, starokrščansko himno Edinorodni Sin skladatelja P. I. Čajkovskega in skladatelja Jakova Gotovca iPjesme večnog jada (Pesmi večne žalosti).
V drugem delu sporeda je gdč. Ivanka Furlan iz Trsta prikazala diapozitive, najprej z ekumenskega potovanja po Vojvodini in Fruški gori, nato pa še iz raznih romanj po Španiji, Lurdu in na Poljskem v Čestohovi. - om
Predsednik senata odgovoril na protest SSk
Pred kratkim je deželna Slovenska skupnost poslala predsedniku senata protestni telegram v zvezi z razpravo v senatnih podkomisijah o zakonskih osnutkih PCI in PSI glede globalne zaščite slovenske manjšine, pri katerih ni prišla v poštev tudi peticija SSk. Predsednik Fanfani je v pismu deželnemu predsedniku Slovenske skupnosti Andreju Bratužu pojasnil, da proračunska podkomisija ni pristojna za razpravo o peticiji, ki bo skupno s prej omenjenima osnutkoma prišla v razpravo glavne komisije za ustavna vprašanja, kot predvideva pravilnik senata.
Srečanje kulturnih organizacij na goriški občini
V petek 16. februarja je bilo v prostorih občinskega sveta srečanje kulturnih organizacij in društev, ki delujejo v mejah go-riške občine. Srečanje je sklical odbornik za kulturo Fantini. Udeležba je bila zelo številna, kar priča, da je problem kulture v Gorici precej občuten. Zastopane so bile tudi slovenske kulturne organizacije od SSO in ZSKP do SPZ in nekaterih društev.
Odbornik Fantini je v uvodu povedal, da je sklical to srečanje zato, ker so se pritožile nekatere kulturne ustanove, češ da dela občinska uprava razlike v uporabi Avditorija v ul. Roma. Zaradi tega želi slišati mnenje kulturnih zastopnikov.
Iz živahne debate, ki je sledila, je res prišlo do ugotovitve, da se je kulturno življenje v Gorici močno razmahnilo prav odkar so odprli Avditorij. Toda ne gre samo za Avditorij, so pojasnili nekateri, temveč tudi za uporabo nekaterih drugih prostorov, ki so last občine ali jih ta upravlja (zavod Lenassi, palača Attems idr.). Naj bi ne vladala samovolja od strani občinske uprave in cenzura, kaj spada v neke prostore in kaj ne. Do občinske uprave so bili kritični posebno zastopniki levičarskih kulturnih krožkov, ostali so bili bolj umirjeni. Vsi pa so dali priznanje občini in županu, da se je z odprtjem Avditorija zelo razmahnilo kulturno življenje v našem mestu.
S strani Slovencev so se oglasili dr. D. Paulin kot zastopnik SSO, M. Waltritsch
v imenu SPZ in dr. K. Humar v imenu ZSKP. Dr. Paulin je opozoril na nepozna-nje slovenske kulture, ki vlada pri večini meščanov italijanskega jezika. Zato je M. VValtritsch uporabil priložnost in opisal kulturno delo SPZ in njenih članic v mestu in na deželi, dr. Humar pa je posebej poudaril delo GMD in zlasti še njeno pobudo pri izdajanju Slovenskega biografskega leksikona, ki je edinstveno delo te vrste v naši deželi.
Debata je zašla tudi izven pravega okvira, vendar je pokazala, da so taka srečanja potrebna in koristna. Odbornik Fantini je zato zagotovil, da bo do sličnih srečanj še prišlo.
Smrt zaslužne redovnice
Zvesta bralka »Katoliškega glasa« je odšla k Bogu. Ni bila samo bralka, bila je tudi molilka za vse zadeve, o katerih je v listu čitala. Potem je poskrbela, da so tudi drugi dobili v roke priljubljeni časopis. Bila je to s. Martina Koser, ena najstarejših učiteljic goriške mladine. Imela je 94 Tet. Mnoge njene bivše učenke se je s hvaležnostjo spominjajo.
Prišla je v naše mesto iz zelene Štajerske, bila gojenka v zavodu pri notredam-kah in pri njih ostala. Leta 1905 je z odliko maturirala na goriškem učiteljišču in se takoj posvetila delu za mladino. Po maturi je stopila v kongregacijo Šolskih sester naše ljube Gospe. Mlada, pobožna, brhka in nasmejana sestra je bila privlačna točka mladih src, ki so se je z ljubeznijo oklepala in se prepustila njenemu blagodejnemu vplivu. Poleg šolskih predmetov je poučevala tudi ples, kot je bil takrat zaželen za tedanje gojenke, hčerke plemenitaških družin.
Predstojniki so spoznali v njej izredno globino duše in jo kmalu po preobleki postavili za prefekto v kandidaturi, pozneje za voditeljico novink. Bila je prava redovnica. S svojim zgledom je svetila vsem v hiši, v šoli, vsemu redovnemu naraščaju. Mlade duše so ji sledile po poti kreposti z lahkoto in navdušenjem; bila je praktična, uvidevna, skrbna in materinska. Kako se je znala vživeti v položaj vsake posameznice! Za vsako posebej se je zanimala, v svojo ljubezen je vključila tudi vse njene domače, znance in prijatelje. V dolgih urah adoracije je vse priporočala Bogu in njegovemu očetovskemu vodstvu. Znala je trpeti s trpečimi in se veseliti sreče vsake svoje varovanke.
Med prvo svetovno vojno je morala zapustiti goriško mesto in delo pri mladini. Z nekaterimi drugimi sestrami je odšla na Dunaj in potem v Zuckmantel. Takoj po vojni se je vrnila v Gorico med drage goriške otroke in redovne kandidatinje. Njeni nauki, zgledi in besede bodo ostale zapisane v njihovih dušah.
Kakor vse življenje je zlasti v zadnjih mesecih pokazala junaško potrpežljivost. Ves čas hude bolezni ni prišla iz njenih ust tožba. Svojim domačim je sporočila, da je bolna in da naj se ne vznemirjajo zavoljo nje. Vsem je zatrjevala, da moli zanje in da bo to delala do smrti. »Na svidenje v lepi večnosti!«
V nedeljo 18. februarja zvečer se ji je ta želja izpolnila. Odšla je k Njemu z besedami Jezus, Jezus! na ustnicah. Ta dan je bil tudi praznik sv. Bernardke Lurške. Pogreb drage pokojnice je bil naslednji torek na goriško pokopališče. Naj se spočije v Bogu.
Skavtski cocktail v Sovodnjah
V skavtskem življenju imajo glavno besedo mladi, zato večkrat popolnoma pozabljamo na vlogo, ki jo imajo ali ki bi jo vsaj morali imeti starši v naši organizaciji. Starši se bolj malo zanimajo za naše delovanje, mi pa si preveč ne prizadevamo za tesnejše stike z njimi.
Da bi vsaj delno razgibali medsebojno brezbrižnost, smo skavti in skavtinje II. čete 11. februarja priredili skavtski cocktail v Kulturnem domu v Sovodnjah. Program je zajemal zabavne in resnejše točke. Ob koncu smo člani vodstva orisali številnim staršem glavne smernice naše organizacije.
V razgovoru, ki je sledil, je bilo razvidno, da so si starši ustvarili precej jasno podobo o našem delovanju, o naših ciljih in težavah. Taka srečanja so važna prav zato, ker se na njih starši seznanijo z našimi problemi in nam v potrebi lahko dejansko priskočijo na pomoč.
S.G.S. II. četa
Širite „Katoliški glas"
Seja pokrajinskega tajništva SSk v Gorici
V sredo 14. februarja se je sestalo pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti v Gorici ter razpravljalo o raznih aktualnih vprašanjih. Sejo je vodil pokrajinski tajnik Marjan Terpin, prisotni pa so bili člani tajništva Marko Brajnik, Andrej Bratuž, Karlo Brešan, Damjan Paulin, Vladimir Šturm in Božo Tabaj.
Najprej je pokrajinski tajnik poročal o pripravah na bližnji pokrajinski kongres stranke, ki bo v prvi polovici marca. Nanj se temeljito pripravljajo strankine sekcije ter izbirajo delegate in preverjajo strankino politiko. Nato je tajnik poročal o obisku, ki ga ima SSk v načru pri SZDL v Novi Gorici, s čimer bo vrnila lanski obisk Slovenski skupnosti.
Razprava se je nato razvila okoli problemov informacije in tiska. S posebnim ozirom so člani tajništva obravnavali problem glasila SSk »Naša pot« ter izrazili željo, da bi pri njem sodelovalo čim več sotrud-nikov in bi tako našla dostop med širše plasti našega ljudstva.
člani pokrajinskega tajništva so tudi poglobili vprašanje šolstva s posebnim ozirom na samostojni šolski okraj in se zavzeli za uspešno rešitev istega, saj je -šolstvo ena izmed srčik našega narodno obrambnega dela v zamejstvu.
Nato je bil govor še o nekaterih problemih Slovenske skupnosti v deželnem okviru, med drugim o obisku enotne slovenske delegacije v Ljubljani ter o nedavnem sestanku manjšinskih strank v Domodossoli v pripravi za evropske volitve. Pri vseh teh je aktivno sodelovala tudi Slovenska skupnost.
Vrh. sv. Mihaela
Skoro nepričakovano je odšla za svojim možem Andrejem Marija Juren por. Vižintin. 20. februarja bi spolnila 77 let življenja, ki je bilo polno udarcev in preizkušenj. Moč je pokojna Marija zajemala iz žive vere, ki jo je vodila v cerkev, k pogostnemu prejemanju zakramentov in nagibala k neprestani molitvi. Krščansko je vzgojila številno družino, ki ji je dala lep zgled nesebičnega žrtvovanja. Mnogo je darovala v dobre namene. Dober tisk je imel v njeni družini vedno domovinsko pravico. Ves čas izhajanja je bila naročena tudi na naš list. Pokopali so jo v petek 16. februarja na vrhovskem pokopališču. Sinu in hčeram ter ostalim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje.
★
■ Končno je tudi uradna PCI postala žrtev teroristov. V Turinu je skupina nasilnežev napadla in zažgala sedež PCI. Kasneje je bilo sporočeno, da si je odgovornost za akcijo prevzela skupina »oboroženih proletarskih patrulj«.
DAROVI
Za katoliški tisk: N. N., ZDA, 20.000; Uršula Petaros 5.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: De Reja 3.000; Julka Skvarča v spomin Milke Rupnik 5.000; družina Bolčina-Bratina v spomin Silvije Kogoj-Ferlat 20.000 lir.
Za Alojzijevišče: družina A. M. v spomin na Silvijo Kogoj-Ferlat in na kolegico Pavlo Hvala 10.000; N. N., Sovodnje, 10.000; nekdanji gojenec Bogomil Kranjec iz Michigana (ZDA) 50.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: Marija Malič 10.000 lir.
Ludmila Velikonja: za Zavod sv. Družine, za cerkev sv. Ivana v Gorici in za Katoliški dom po 5.000 lir.
N. N. za Alojzijevišče in za lačne po svetu po 5.000 lir.
M. F., Gorica: za skavte 5.000 in za lačne po svetu 3.000 lir.
N. N., Sovodnje: za Sv. goro in za katoliški tisk po 10.000 lir.
Družina Ožbot, Sovodnje: ob četrti obletnici očetove smrti za Katoliški glas, Alojzijevišče in Zavod sv. Družine po 5.000 lir in za pevski zbor Rupa-Peč 10.000 lir.
Za skupnost Družina na Opčinah: Slano Škabar z družino namesto cvetja na grob Rudolfa Guštin 5.000; Tržaški jamarski klub 100.000; Marta Mužina namesto cvetja na grob Francke Pečar 5.000; Albert Kralj 10.000; družini Lipanje-Cijak v počastitev spomina Elze Pertot 15.000; N. N. 10.000; Anica Hudorovič, Avstralija, 10.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Viktorija in Tončka ob 21. obletnici smrti Alojzija Kalina 50.000; Hudorovič Anica, Avstralija, 10.000; Trento Anica v čast Materi božji zdravja 10.000; škerlavaj-šuligoj Angela v spomin vseh svojih dragih pokojnih 5.000; Vremec Milko 10.000; Mevlja-Gorkič Anica v spomin pok. mame Marije 10.000; Gombač Valerija v spomin pok. staršev in brata 20.000; razni 2.500 lir.
Za cerkev pri Ferlugih: družina Cavic-chioli namesto cvetja na grob Franca Pu-rič 5.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Za kapelo p. Leopolda pri Domju: N. N.
4.000; N. N. 31.000; NN. in N.N. 45.000; Mario Zahar, Zabrežec, 10.000; N. N. 10.000; Tončka Curk, Trst, v spomin na blago Gerdolovo mamo 25.000; N. N. 10.000; N. N. 20.000; N. N. 2.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: Marija in Bernarda Kuret, Ricmanje, v spomin na pok. starše 15.000 lir.
Zuodar Justina, Como: za katoliški tisk, za lačne po svetu po 10.000 lir in za Mari-janišče in Alojzijevišče po 5.000 lir.
Za Sv. goro: Pina Tavčar 5.000 lir.
Za lačne po svetu: Pina Tavčar 5.000 lir. Za gobavce: Terezija Škerlavaj 5.000 lir. Za misijon p. Kosa: IN. N. 5.000 lir.
Za misijone: župnija Žabnice 60.000; Pepca Beričič za misijonarja Cukaleta 40.000 lir.
Za žrtve potresa (po g. Gorkiču): N. N., Gabrje, 3.000 lir.
★
Občni zbor SLORI bo v petek 23. februarja ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. sv. Frančiška 20.
Slovenski kulturni klub v Trstu priredi pustovanje v soboto 24. februarja ob 19.15 v društvenih prostorih, ul. Donizetti 3.
V Kulturnem domu v Trstu bo SSG uprizorilo igro Bertolda Brechta »Mati korajža in njeni otroci« v četrtek 1. marca ob 16. uri, red H; v petek 2. marca ob 16. uri, red I; v soboto 3. marca ob 20.30, red F in v nedeljo 4. marca ob 16. uri, red G.
Otroško pustno rajanje bo v nedeljo 25. februarja ob 14.30 v Kulturnem domu v Trstu. Rezervacije po telefonu 734265.
Postni govori po radiu 1979
2. marca: Pomni človek, da si prah in da se v prah povrneš (1 Mojz 3, 19 - dr. Lojze Škerl).
6.	marca: Spreobrnite se in verujte evangeliju! (Mr 1, 15 - msgr. Jože Jamnik).
9. marca: Postimo se, skesajmo se in se spreobrnimo; Gospod nam bo odpustil grehe. (Prim. Joel 2, 13 - Anton Lazar).
13. marca: Bog noče smrti grešnika, ampak da se spreobrne in živi. (Anton Be-denčič).
16. marca: Poboljšajmo se, v čemer smo se pregrešili, da ne bomo ob smrtni uri iskali čas za pokoro, a ga ne bomo' našli, (dr. Jožko Markuža).
20. marca: Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike. (Mr 2, 17 - dr. Oskar Simčič).
23. marca: Molitev s postom in miloščino je boljša kakor spravljati zaklade sveta. (Tob 12,8 - Franc Vončina).
27. marca: Tako naj sveti vaša luč pred l judmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očota, ki je v nebesih. (Mt 5, 13-16 - Franc Pohajač).
30. marca: Gospodovi služabniki duhovniki prosijo: Prizanesi, Gospod, prizanesi svojemu ljudstvu. (Prim. Joel 2, 17; Est 13, 17 - dr. Jože Prešeren).
3. aprila: Naj ne živi človek samo od kruha, ampak od vsake besede, ki izhaja iz božjih ust. (Mt 4, 6 - Jože Kunčič).
6.	marca: Če hočeš priti v življenje, spolnjuj zapovedi! (Mt 19, 17 - dr. K. Humar).
10. aprila: Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno živijolje in jaz ga bom o-budil poslednji dan. (Jn 6, 54 - Anton Prinčič).
13. aprila: Glejte les križa, na katerem je viselo zveličanje sveta. (Jože Jurak).
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19.; kratka poročila ob 11., 14.; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. uri sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15.
Spored od 25. febr. do 3. marca 1979
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Oddaja o Benečiji. 10.30 Utripi prosvetnega življenja. 11.05 Mladinski oder: »Popotovanje naše Jelice«. 11.35 Nabožna glasba. 13.00 Ljudje pred mikrofonom. 13.20 Poslušajmo spet. 15.00 Nedeljsko popoldne.
Ponedeljek: 8.05 Jutranji almanah. 9.30 Vroči svinec. 10.05 Koncert. 11.00 To je bila zabava. 11.35 Radi smo jih poslušali.
12.00 Prizori iz zdravniške ambulante. 12.20 Vesela glasba. 12.45 Pristopanje k deželnim oddajam. 13.15 Slovenski samospevi. 13.30 Socialna problematika. 14.10 Kulturna beležnica. 14.20 Glasbeni ping pong. 16.30 Žive povestice. 17.05 Skladatelj Z. Prelovec.
Torek: 8.05 Ženska stran neba. 9.30 Filološki utrinki. 10.05 Oddaja za otroški vrtec. 10.15 Koncert. 11.00 Pavlina Pajkova: »Dora«, 1. del. 11.35 Z glasbo po svetu. 13.15 Zborovska glasba. 14.10 Literarni utrinki. 14.20 Od prvih uspehov do danes. 15.00 Mladi izvajalci. 16.30 Čudoviti otroški svet. 17.05 Mi in glasba. 18.05 Problemi slovenskega jezika. 18.20 Operna glasba.
Sreda: 8.05 Koder teče, ondod moči. 9.30 Nekdanji avtorji. 9.40 Iz zborovske zakladnice. 10.05 Koncert. 10.45 Oddaja za šole.
11.00 Ljudje in dogodki. 12.00 Zafrkon, radijski variete. 13.15 Naši zbori. 14.10 Mladi pisci. 14.20 Kličite Trst 31065. 16.30 Otroci pojo. 17.05 Mi in glasba. 18.05 »Mesečnik«. Satirična oddaja. 18.25 Operna glasba.
Četrtek: 8.05 Jutranji almanah. 9.30 Družina v sodobni družbi. 10.05 Koncert. 10.45 Oddaja za šole. 11.05 Pavlina Pajkova: »Dora«. 11.35 Iz revij in glasbenih komedij. 13.15 Cccilijanka 1978. 13.45 Gospodarska društva v deželi. 14.10 Danes bomo govorili o... 14.30 Glasbene oblike in izrazi. 15.35 Priročnik lahke glasbe. 16.30 Kje je napaka? 17.05 Mi in glasba. 18.05 Epigram kot literarna oblika. 18.20 Operna glasba.
Petek: 8.05 Ženska stran neba. 9.30 Iz zapiskov Josipa Tavčarja. 10.05 Koncert.
10.30 Drugorazredne narodnosti v Italiji.
11.00 Oddaja za šole. 12.00 V starih časih.
12.30 Iz operetnih partitur. 12.45 Pristopanje k deželnim oddajam. 13.15 Primorska poje 1978. 14.10 Vinko Beličič: Ob stoletnici Murnovega rojstva - I. del. 14.30 Gremo v kino. 16.30 Otroški vrtiljak. 17.05 Mi in glasba. 18.05 Kulturni dogodki v deželi.
Sobota: 8.05 Radijski trim. 9.05 Kulturno pismo. 10.05 Koncert. 11.00 Jugoslovanski pevci. 11.45 Na goriškem valu. 13.15 Slovenske ljudske pesmi. 14.10 Vinko Beličič: Ob stoletnici Murnovega rojstva - II. del.
14.30 Vse lepo, vaš Peter! 16.30 Odprimo knjigo pravljic. 17.05 Mi in glasba. 18.05 »Vrnitev«. Izvaja Radijski oder. 18.45 Vera in naš čas.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 100 lir, osmrtnice 150 lir, k temu dodati 14 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
t
Prezgodaj nas je nenadoma zapustila
Erminija Ronko roj. Fabjan
Od četrtka 15. februarja počiva na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu.
Žalujoči: mož Jože, svaki, svakinje In ostalo sorodstvo
Trst, 19. februarja 1979