Amerikansri Slovenec
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
37. številka
Joliet, Illinois, 25. avgusta leta 1905.
Letnik XIV
PRAVIJO, DA JE MIR ŽE ZAGOTOVLJEN,
Mikado malo popustil, ampak še premalo po mislili carjevih.
Roosevelt pritiska i posreduje.
Portsmouth, N. H., 17. avg. — Pretrganje mirovnih pogajanj nastopi lahko vsak hip. Sporazum glede vojne odškodnine in otoka Sahalina se zdi nemogoč.
Portsmouth, N. H., 18. avg. —
Če Japonci ne odjenjajo, se konferenca pretrga. Današnja seja.je bila brezuspešna. Prihodnja seja bo v torek popoludne.
New York, 18. avg. — Znani čifut Izidor Singer je naslovil neko pismo na g. Witteja, v katerem trdi, da mečejo Rusi svetu samo pesek v oči, če govore o nameravanih zbolj-šavah in olajšavah za ruskeijude,ker hočejo s tem pridobiti samo judovske bogataše za ruska posojila. A tega ne bodo dosegli, ker je prepozno. Sedaj Jnastane na Ruskem revolucija (judovska?).
Oyster Bay, L. J., 19. avg. — Predsednik Roosevelt se trudi zadnjo uro, podpiran po evropskih velesilah, da se mirovna pogajanja v Portsmouthu ne pretrgajo, nego da se sklene pameten mir.
Roosevelt posreduje.
Portsmouth, N. H., 20. avg. — Baron pl. Rosen je imel razgovor s predsednikom Rooseveltom včeraj, in danes je o tem poročal g. Witte-ju. Tri ure sta se posvetovala, nakar sta odposlala carju brzojavko, v kateri sta mu sporočila vsebino no vega predloga, k>i ga je stavil predsednik Roosevelt in s katerim je začasno preprečil pretrganje pogajanj.
Ruska zadnja beseda.
Postsmouth, N. H., 21. avg. — “če japonski cesar ne obvesti barona Komure, da odstopi od svoje zahteve za odškodnino, ne bo miru in vojna se mora nadaljevati,” je rekel g. Witte nekemu poročevalcu. “Govoreč kot poslanec carjev in carjev pooblaščenec na mirovno konferenco, Vam povem prav odkritosrčno in z vsem poudarkom, da Rusija ne bode plačala «Taponiji od-okodnine. Dovolite mi ponoviti, da boste umeli Vi in pa Vas ves svet. Rusija ne bo plačala odškodnine. Te izjave ne morem izraziti krepkeje; več ne morem storiti, da Vas prepričam, da govorim odkritosrčno.”
Zakaj plačati odškodnino?
Na vprašanje, ali noče Rusija plačati odškodnine saino sedaj ali sploh nikoli, je odgovoril g. Witte: “Nikoli, nikoli — kdo more prerokovati bodočnost? Ko bi Japonija prodrla v Rusijo, ko bi bili Japonci na Uralu ali v Moskvi, bi bilo to morda drugače, ampak Japonija še ni stopila na ruska tla, na prava ruska tla. To je kolonijalna vojna, ki o nji dežela, Rusija, malo ve. Naša dežela ima 3 36 milijonov prebivalcev. Ti niso občutili vojne; mnogi tisoči ne vedo, da se bije. Plačati odškodnino pod takimi okoliščinami je nemožno. Narod bi vprašal:	Zakaj plačati odškodnino
v končatev vojne, ki za nas ne po-menja ničesar? Narod bi rekel: Zakaj plačati odškodnino? Kje so pa Japonci? Ali so pri naših vratih?”
Časten mir ali pa nič.
Na vprašanje,ali bi Rusija odstopila otok Sahalin, če se Japonija odreče odškodnini, je rekel Witte: “Moj odgovor na to vprašanje je, da mi je car ukazal, naj ne dovolim, da se plača odškodnina ali odstopi Sahalin,zatorej odgovarjam na Vaše vprašanje: ne. Car lahko spremeni ta pogoja, a ne jaz. Njegovo veličanstvo želi miru, ampak častnega
miru. Armada ne želi miru in bi zavrnila mir, ko bi ga car kupil z odstopom Sahalina.”
Mir zagotovljen?
Portsmouth, N. H., 22. avg. — Mir je sedaj zagotovljen. Pogodba bo podpisana čez nekaj dnij,in sicer samo po prizadevanju predsednika Roosevelta. Obe stranki sta koneč-no voljni nekoliko popustiti. Temelj mirovne pogodbe bo sledeči:	1.
Rusija bo plačala Japoniji približno $350,000,000, a ne kot vojno odškodnino, nego za vzdrževanje ruskih vojnih ujetnikov in druge reči. 2. Razpor gleda otoka Sahalina se poravna s tem. da se otok razdeli: Rusija obdrži severni del in Japonija južni, kakor je bilo pred letom 1875, 3. Japonija se odreče zahtevi za omejitev ruske mornarice na daljnem vzhodu. 4. Japonija se odreče zahtevi, da se mojajo ruske ladije, ki so našle zavetjev nevtralnih lukah, izročiti njej. CeRusija podpiše te štiri točke, ne bo trpela na časti.
Konferenca preložena.
Portsmouth, N. H., 23. avg. — Izid današnje seje mirovnih pooblaščencev je bil pričakovan s posebno napetostjo. Ko bi bili pooblaščenci danes ravnali po napotilih iz Petrograda in Tokia, bi se bilo pogajanje bržkone pretrgalo, ker g. Witte še ni bil pooblaščen, sprejeti kompromisni ali dogovorni predlog japonski, o katerem se je imelo danes razpravljati. Gotovo je, da pogajanja še nikakor niso končana ali celo naglo pretrgana, in to okoliščino treba smatrati za ugodno miru. Kajti vsak dan pomnožuje pritisk, ki ga dela vnanja diplomacija na mirovno konferenco ter na vladarja Rusije in Japonije. Ob £3. uri popoludne ee je mirovna konferenca preložila do sobote tega tedna.
Se upanje.
Portsmouth, N. H., 23. avg. — Tu še vedno upajo, da se bo car zadnjo uro premislil in da bo sprejel kompromisni predlog predsednika Roosevelta. Za znamenje upa se tu smatra, da je imel ameriški poslanik Meyer avdijenco v Petrovem dvorcu. Kako resno umeva predsednik Roosevelt položaj, je pač raz vidno najbolj iz dejstva, "da je napotil poslanika, prikloniti se carju.
Kdo zakrivil nesrečo?
Cleveland, O., 20. avg. —Walter
F.	Miner, telegrafist na postaji v Mentorju, bo bržkone aretiran jutri pod obtožbo,da je povzročil nesrečo železniško dne 21. jun., ko se je brzovlak Twentieth Century Limited zaletel na kriv tir in razdejal,da je bilo 19 oseh usmrčenih in okoli 40 ranjenih. Miner je baje odprl ogibališče.
500 Ijttdij v nevarnosti.
Pittsburg, Pa., 20. avg. — Nad 500 moških, žensk in otrok se je danes zgreznilo 15 čevljev globoko v klet vsled zrušenja platforme med slovesnostjo za polaganje temeljnega kamena rusko-judovske ortodoksne sinagoge ob Miller cesti blizu Washington ceste. Skoro vsi so bili ranjeni, a nobeden ne smrtno. Med ranjenci so bili trije rabinci,ki so pa po prestanem strahu vendarle dovršili obred.
RUSIJA DOBILA SVOmRLAMENT.
Car ustanovil državni zbor, ki pa naroda popolnoma ne ustreza.
A vsekakor je začetek nove dobe.
Jeklarna v škripcih.
Fort Wayne, Ind., 20. avg. — Jeklarna zvana “Fort Wayne Iron & Steel Works” ne more plačati doteklega dolga v znesku $200,000 in je povabila svoje upnike na shod dne 26. avg., da ji podaljšajo plačilni obrok. Uradniki obljubljaj«, da bodo pokazali svojo zmožnost, plačati vse obveznosti pravočasno.
Padel, pa «oče več jesti.
Cleveland, O., 23. avg. — Michael Frohofer je padel na tlak blizu svoje hiše zadnji četrtek in odtedaj noče ni jesti ni govoriti, ampak ni videti, da trpi telesno.
Petrograd, 19. avg. — Car Nikolaj je danes razglasil, da dovoljuje ruskemu prebivalstvu svetovalen državni zbor, pod imenom “gosudai-stvennaja duma”, ki se ima sestaviti iz voljenih zastopnikov iz cele Rusije. Carjev manifest ali razglas, ki je obenem objavljen tu in v Moskvi in ki se prečita v vseh cerkvah prostranega carstva, je datiran v Petrovem dvorcu nocojšcega večera, ki odpira novo dobo za Rusijo. Razglas pravi, da ostane načelo samovlade ohranjeno, a da naj ima zanaprej narod pravico, voliti svoje zastopnike, ki bodo tvorili poseben svetovalen zbor v svrfco, da bo sodeloval pri predposvetovanju in dogovoru o novih naredbah in postavah ter pretresoval državno gospod: r-stvo. Sčasoma se ta zbor izpopolui in, če bo treba, tudi spremeni. Glede volitev se bo vse potrebno nemudoma ukrenilo, da se bodo narodni zastopniki mogli zbrati že sredi meseca januarja 1906.
Časopisi o “dumi.”
Petrograd, 21. avg. ■— “Novoje Vremja” in“Ruskoje Slovo” hvalita načrt za dumo neomejeno. Drugi časopisi pa kažejo manj navdušenja. Dočim s pol srcem priznavajo, da kaže načrt zboljiavo, pa odkrito obsojajo omejeno oblast dume in zahtevajo razširjeno svobodo časopisja, svobodo zborovanja in politično pomiloščenje. “Novoje Vremja” pravi, da je padel zid, ki je stoletja ločeval narod od samovla-darjev. “Ruskoje Slovo” pravi, da bo nova duma prinesla Rusijo v vrsto zapadnih držav. “Sin Oteče-stva” pravi: Dan 19. avgusta se bo v zgodovini smatral za dan zmage ruskega naroda nad mračnimi silami, ki se korak za korakom umikajo, dasi se trdovratno upirajo.
Moskvičaui niso zadovoljni.
Moskva, 22. avg. — Na javnem shodu v mestni zbornici se je danes razpravljal carjev razglas. Neki govornik je srdito obsodil načrt dume in neki drug je nujno pripo ročal oborožen upor. Tedaj so vstopili v zbornico mestni uradniki in župan knez Galicin. Po temeljitem nagovoru se je sprejela resolucija, ki izjavlja, da shod zelo ceni ustanovitev dume, kot prvi korak za udeležbo naroda pri postavodaj stvu, a da bo narodna vlada samo tedaj mogoča, če iruski narod takoj dobi vse državljanske pravice, svobodo tiska, govora in zborovanja, ter splošno volilno pravico. Reso lucija je bila sprejeta z velikim navdušenjem.
Poljaki odgovorili s širajkom.
Varšava, rusko Poljsko, 22. avg. Splošen štrajk je proglašen po vsem Poljskem kot ugovor,daiso se prezrle pravice Poljakov v načrtu za zastop v narodnem zboru.
Varšava, 23. avg. — Vsled splošnega štrajka so vse ječe prenapolnjene in vodje poljskih socialistov so dejani v zapor. Strajki v tovarnah v Varšavi in Lodzu so končani.
Varnost v Cbicagi.
Chicago, 111., 23. avg.'— V obljudenem okraju pred hišo št. 5807 na Washington ave. je bila sinoči ob poldeseti uri gospa E. F. Mize, iz New Yorka tu bivajoč na obisku, napadena na razsvetljeni cesti, po nekem razbojniku, ki ji je pomolil revolver pod nos, rekoč:	“Denar
sem, hitro!” Ker se je obotavljala, je sprožil dva strela in jo usmrtil. Niena spremljevalka in prijateljica, Wilson, je zbežala v Del Prado hotel. Obveščena policija je v nekaj minutah zasedla vso soseščino,a razbojnik je izginil in ž njim denar umorjenke.
Hocli vtretjič «šel vešalom.
Chicago, UL, 25. avg. — Johann Hoch, ki je bil radi zastrupljenja ene svojih neštetih “žen” obsojen na smrt in bi imel biti danes obešen, je spet utekel vešalom in to že vtretjič. Njegovi zagovorniki so izposlovali, da pride njegov slučaj v piegled pred naj višje sodišče države Illinois med zasedanjem oktobra meseca.
700 funte« orjak umrl.
Indianapolis, 22. avg. — Philip Krrigh, znan kot “700 funtni mož iz Indiane”, je umrl davi v svojem domu v Stilesvillu, vsled vročine. Več let se je Krrigh razkazoval v nekem cirkusu kot uajdebelejši mož na svetu. Dostikrat je tehtal 775 funtov. Visok je bil nad 6 čevljev, a kosti je imel jako drobne. Obleko sta mu morala meriti vedno dva krojača, ker ga eden ni mogel obseči.
South Chicago napreduje.’
South Chicago, UL, 29. avg. — Prihodnje leto bo Iroquois Furnace Company,ki pripada tvrdki Rogers, Brown & Co., zgradila tukaj nov plavež za $1,000,000, in več drugih velikih tovarn se razširi. Illinois Steel kompanije nova tovarna za železne trame (beam mill), ki se sedaj gradi in ho stala $1,200,000, ho “zaronala” rano prihodnje leto.
Newyorcaui sv. očetu.
New York, 22. avg. — Papež Pij
X.	je danes sprejel v posebni avdi-jenci v Vatikanu Charles Bacigalu-pa, odličnega trgovca italijanske naselbine v New Yorku, in prejel od njega opravo vredno $5,000 in tudi $3,500 v gotovini. Oprava, ki je baje najlepša, kar jih je nosil kdaj kak papež, je bila narejena v New Yorku, a $3,500 je Mr. Raci-galupo tu nabral mediltalijani.
! Vlak Iu kara trčila skupaj.
Butte, Mont., 21. avg. — Devet oseb je bilo usmrčenih in štirinajst bolj ali manj ranjenih, ko je napolnjena pocestna kara, na povratku od Golumba Gardens, trčila sinoči ob tovoren vlak na Butte, Anaconda & Pacific železnici. Kdo je kriv, se še ne ve.
Ciklon podlegel telefonu.
Winona, Minn., 23. avg. — Posvarjena po telefonu od več milj oddaljenega soseda, da se bliža ciklon, je družina Franka Sandersa zbežala od jedilne mize v bližnjo jamo na pašniku, kjer se je vsak vlegel z licem navzdol. Komaj so pribežali v to zavetje, ko je vihar pridivjal ter odnesel in razdejal hišo. Tako je telefon rešil sedem oseb.
Jan Kubelik.
Chicago, UL, 20. avg. — Jan Kubelik pride spet v Ameriko to zimo. Slavni češki goslar bo nastopil v 100 koncertih, začenši v Carnegie halli, New York, dne 1. dec. Topot bo igral v mnogih mestih, kjer doslej še ni, Poleg vzhoda injosrednjegajzapada bo obhodil tudi pacifiško brežino in južne države do City of Mexico.
Oropan izplačevalec.
Chicago, UL, 19. avg. — H. E. Board, pomožni blagajnik Cross Press & Sign-kompanije, 53 Dayton st., je bil napaden dopoludne po 10. uri 75 čevljev daleč od tovarne. Roparji so mu odvzeli kovčeg, v katerem je bilo $1,025 za izplačanje 150 uposlencev, izmed katerih so mnogi videli zločin.Roparji so ušli.
PRIRODNE SILE V DIVJEM PLESU.
Vihar s točo napravil hmlo škodo in usmrtil 20 ljudij v Minnesoti.
Potres v državah pod Chicago.
Chicago, UL. 23. avg. — Poročila, da je napravil škodo tupatam potres, ki je v ponedeljek zvečer po
11.	uri pretresel ponekod države Illinois, Missouri, Indiana, Kentucky in Tennessee,kažejo,Jda je bil potres hujši nego, se je sprva mislilo. E-najst delavcev je bilo ranjenih v St. Louisu včeraj zjutraj, ko se je porušila streha neke zgradbe na razstavišču, ker jo je potres omajal,da se je takoj podrla, bržko so jo de lavci došli popravljat. Father Charropin,zvezdoslovec na St. Louis University,pripisuje potres solnčnim pegam, ki so zadnjič prevladovale, in pravi, da odslej ne bo resnega potresa enajst let, ker so solnčne pege najmočnejše vsakih enajst let in njihov vpliv je bil sed; jiiopet največji. Vsled potresa so se ponekod ure ustavile in mize tresle, šipe so šklepetale in sklede rožljale. Čudno je bilo pri tem potresu, da mu je ponekod sledil hud veter in vihar in dež.
20 žrtev zahteval vihar.
St. Paul,21.avg. — Nič manj nego dvajset oseb je bilo usmrčenih in na tacate drugih ranjenih po strašni nevihti s točo, ki je besnela čez velik del Minnesote sinoči. Poleg tega je vihar napravil na stotisoče dolarjev škode na lastnini. Strehe so frčale s hiš, mostove je odnašala, voda, pšenične kopice so se lovile po zraku in rastoče žito je toča po-mandrala. Ker so brzojavne žice potrgane, so poročila o preslanih nezgodah pičla. Železničui promet je bil vsepovsod oviran.
IV. letno zborovanje
“Zveze slovenskih duhovnikov v Ameriki” se bo vršilo dne>5. sept. v Brockway, Minn., pri č, g. Jan. Trobec. Ker se bo obravnavalo na tem shodu o mnogih važnih rečeh tičočih ee dušnega pastirstva ameriških Slovencev, poživljamo člane Zvezine, da se ga udeleže polnoštevilno. Ob jednem vabimo na ta shod vse čč. slovenske sobrate-du-hovnike, katerim bije srce za naš narod.	Odbor.
Povila sedmerčke,
Honolulu, 18. avg. — Brezžična brzojavka iz Ilila pravi, da je žena necega Kitajca porodila enega otroka zadnji četrtek, dva v nedeljo, enega v ponedeljek, dva v torek in enega v torek ponoči. Vsi so mrli.
O Roždjestvenskem.
Petrograd, 23. avg. — Podadmi-ral Roždjestvenskij pravi v pismu svoji družini, da upa ozdraveti popolnoma od ran, zadobljenih v bitki v Japonskem morju, sredi septembra meseca, ko se z dovoljenjem japonske vladewrne na Rusko.
Novi rudniki v Wis.
Madison, Wis., 19. avg. — “The Wisconsin Steel Company” v North Freedomu, Wis., je podpisala členke inkorporacije(ali vknjižbe) v uradu državnega tajnika. Kompanijska glavnica znaša $1,000,000. Kom. panija bo odprla nove železne rudnike.
Mednarodni New York.
New York, 22. avg. — Po uradnem popisu je bilo rojenih v Manhattan u zadnje leto 59,196 otrok, izmed katerih je bilo 29,843 dečkov in 29,353 deklic. Boljšega dokaza za mednarodni značaj newyorš.kega prebivalstva ni možno dobiti, nego je dejstvo, da jih je od te skupne svote samo 11,903 imelo oba roditelja Američana. Od 49,674 otrok inozemskega pokolenja jih je imelo samo 1,781 mešane inozemske starše, 47,293 pa starše iste narodnosti. Največ otrok so imeli judje,namreč nad 16,000. Potem Italijani, 11,298.
Prerana razstrelba.
Spring Valley, UL, 23. *vg. — Joseph Jasrna, premogar, je bil usmrčen davi vsled prerane razstrel-be. Polfunten kamen je odletel skozi ponesrečenčevo telo in obe očesi sta mu iztekli.
Jolietska novica.
— Parada “Krieger Bunda” bo v nedeljo opoludne in ne zjutraj ob
10.	uri.
NOVA NEMŠKA CERKEV SV. BERNARDA V ST. PAULU, MINN.
Nova nemška katoliška cerkev sv. Bernarda v St. Paulu, Minn., katere vogelni kamen je blagoslovil mil. g. škof J. N. Starihadne 13.t.m., bo zgrajena v romanskem slogu v podobi križa po načrtih, ki jih je napravil naš slavni rojak, arhitekt Ivan Jager. Dolga bo 156 čevljev in široka 70, ozir. 84 čevljev. Zgrajena bo iz stisnjene opeke in bedfordskega kamenja. Sedežev bo imela za 1,000 oseb. Stala bo okoli $80,000. Cerkvena občina sv. Bernarda, ki je v oskrbi č. g. župnika Antona Ognlina, našega rojaka, je bila ustanovljena L 1890. in šteje 500 družin.
Joliet, 111., 23. avg. — “Joliet Evening Herald” z dne 18. t. m. je na prvi strani pod obširnim zaglav-jem poročal o sklepčni gradbi nove slovenske (ne“avstrijanske”) cerkve sv. Jožefa in rekel med drugim: “To je ena najlepših in vsekakor najtemeljiteje zgrajena cerkev v Jo-lietu. Vogelni kamen je bil položen Tavno to nedeljo pred letom dnij. Blagoslovljenje cerkve bo zanimalo mnogoternike, a vsako katoliško društvo jolietsko se bo udeležilo obreda. Mnogoštevilni dostojanstveniki od raznih stranij dežele bodo navzoči. Cerkev sv. Jožefa bo stala 8100,000 in imela bo sedežev za 1,000 ljudij. Namestovala, bo Itaro stavbo,ki je bila zgrajena pred trinajstimi leti. Neprestani goreči in neumorni napori č. ig. F. S. Šušteršiča in njegovih faranov v svrho, da se zgradi njihova nova cerkev, so vredni visoke hvale in uspeh njihovega truda bo za vedno ostal spomenik, ki bo nanj vsak meščan gledal s ponesom.”
— Cerkveni naš pevski zbor, ki poveličuje nedeljsko službo božjo pri sv. maši ob 10. uri je imel zadnjo nedeljo skupen izlet v bližnjo vas Troy, sedem milj od .Jolieta. Na dveh brzih vagonetih so se odpeljali naši vrli pevci in pevke v zeleno ložo pokratkočasit se pod milim nebom in košatim drevjem. V Desplains potoku so lovili ribe in rake, igrali zabavne igre,popevali in se zabavali po domače. Pevkam in pevcem so se pridružili mnogi drugi farani, da so se veselili vsi, mladi in stari. Da je bilo preskrbljeno za prigrizek in okrepčilo, se razume. Vreme je bilo krasno in vsakdo je bil zadovoljen z izletom. Pa tudi zasluži naš pevski zbor popolno priznanje. Pod spretnim vodstvom g. organista Ant. Grizold se vadi po dvakrat na teden v petju za dan blagoslovljenja nove cerkve.' In takrat hočejo pokazati, kaj znajo.
— Prijateljem miloglasne tamburice se nudi lep užitek v soboto 26. t. m. zvečer v Golobičevi dvorani. Slavni hrvatski tamburaški zbor “Velebit” iz Chicage priredi kon cert s plesom. Program koncerta je izborno sestavljen. Tamburaši na stopijo v krasnih narodnih opravah. Poleg sviranja se bodo pele krasne jugoslovanske melodije. Opozarjamo zlasti brate Hrvate na koncert in to zato iker smo jih malo opazili lani ob slični priliki.
— Alderman Anton Nemanich je začetkom tega tedna odpotoval v Toledo, Ohio, na konvencijo zveze “League of American Municipalities”. Poleg našega rojaka je šlo še pet mestnih svetovalcev na konvencijo. Tam se snidejo z županom Barrom, ki biva sedaj na vzhodu. Predsednik lige je naš bivši župan Crolius.	>
sedem vagonov dolg, prevozi razda ljo 284 milj med rečenima mestoma ravno v osmih urah.
—	Poskusi z brezžičnim brzojav stvom na lokomotivih ali parovozih Chicago <& Alton železnice so se tako obnesli, da bo kompanija opremila z aparati vse lokomotive. S tem se bodo preprečile mnogotere nezgode.
—	Salunar Frank Kowalski je v škripcih. “The Anheuser-Busch Brewing Association” ga toži za 81,500, katero svoto ji je ostal na dolgu.
—	Dr. Slominski, znani poljski žid, se je naveličal Jolieta. Svojo bolnišnico, zvano ‘Joliet Union Hospital’, je v ponedeljek nenadno prodal nekemu dr. R. D. Nasmythu iz Chicage, ki bo odslej edini zdravnik v tej “bolnišnici”, -kateri je obrnil hrbet dr. Slominski, ker mu je menda premalo nesla.
—	Zveza nemških vojščakov v Združ. državah, takozvani “Krie' ger-Bund”, bo imela svojo konvencijo v našem mestu prihodnji teden. Da kdo postane član te zveze, se zahteva od njega dvoje: časten od pust iz nemške armade ali mornarice in državljanske papirje Združ.držav.
V slučaju, da novodošlec vzame prve papirje a drugih ne, skrbi krajevni “Krieger-Verein”, da jih do-tičaik dobi. Tej nemški zvezi pripada okoli petinsedemdeset društev in več podzvez. Članov šteje zveza nad 6,000, ki so raztreseni po vseh Združ. državah. In delegatje te zveze pridejo v Joliet na konvencijo; lani so jo imeli v St. Louisu. Pride jih okoli 200. A poleg njih bo Joliet sprejel na tisoče nemških gostov iz Chicage, Pittsburga itd., ki pridejo“Krieger-Bundu” na po-, moč, da se bo bolj postavil. V nedeljo dopoludne ob 10. uri bo velikanska parada, katere se baje udeleži do 10,000 oseb, med njimi tudi župan Barr in mestai svetovalci.
Josipa Sterbenca je treščilo, ko je bila družina v najlepšem spanju Strela je udarila v dimnik, zrušila na njem opeko, potem šla v kuhinjo, iz kuhinje v spalnico moža in žene, kjer je omenjenega rojaka tako omamila, da se ni zavedel od 3. do 7 ure. Hujše nesreče ni bilo, hvala Bogu.
Crested Butte, Colo., 20. avg
Tu nas je okoli 2,000 Slovencev in Hrvatov. Delamo večinoma v pre mogovih rovih bogate družbe “The Colorado Fuq1 & Iron Co.” Z delom smo zadovoljni, hvalo Bogu, ker delamo vsak dan stalno, 8 ur dnevno. Plača ni najboljša, a za sedaj nam zadostuje. V ostalem se tudi ne moremo potožiti. Tukajšnji Slo venci in Hrvatje se kot bratje vedemo složno v vsakem pogledu.
J. T.
Kock Springs, Wyo., 19. avg.— brank Debevec, doma iz Bezuljaka pri Cerknici na Notranjskem, se je ponesrečil dne 8. t. m. pri delu. Padel je nanj velik kamen in ga usmrtil. Pogreb mu je preskrbelo društvo sv. Alojzija št. 18. V Ameriki še ni bival dolgo časa. Tu zapušča enega brata, v starem kraju pa očeta. Bil je miren in marljiv mladenič.
—	G. Janko Ogulin in ga. soproga sta se vrnila čvrsta in kot prerojena iz Mt. Clemensa, Mich., katerih toplic ne moreta prehvaliti.
—	G. Josip Sitar, član tvrdke Ogulin & Sitar Bros., odrine jutri t. j. v četrtek na zapad, da se malce oddihne. Obiskati namerava razstavo v Portlandu, Ore., ter San Francisco in Dead Valley t. j. dolino smrti, Cal.
—	“Herald” z dne 18. t. m. piše: Nikdar niso bile knjige Illinois Steel kompanij e tako dobro napolnjene z naročili kakor sedaj. Kom-panija je izjavila, da ne bo nikakor mogla vseh naročil izvršiti že to leto, dokler ne ‘zarona’ nova tovarna v South Chicagi. Jolietska jeklarna dela na vso moč in veliko število delavcev bo uposlenih stalno čez jesen in zimo.
—	Odbor treh mož v preiskavo sleparstev ob zadnji županski volit-vi si je privoščil sedaj kratke počitnice. Potem misli preiskavo nadaljevati, a bržkone pojde prej rakom žvižgat, predno bo spravil na dan resnico.
—	Novi brzovlak med Chicago in St. Louisom, takozvani “Alton Limited”, najmoderneje opremljen in
Calumet, Mich., 18. avg. — Mr. John Vertin in njegova soproga iz Little Falls, Minn., sta zadnjo soboto dospela na obisk v Calumet. Mr. Vertin je bratranec lastnikov znane naše tvrdke Vertin'Bros., dalje ima še več drugih sorodnikov med tukajšnjimi rojaki. V Little Falls, Minn., je Mr. John Vertin denar-ničar v tamošnjej lokalni banki. Gosta, ki sta se nastanila pri g. Joe Vertinu na Oak cesti,'ostaneta v Oa-lumetu okoli tri tedne.
—	V Adventure rudniku so zadnji teden zaštrajkali rudaiji.
—	Naši Hrvatje so zadnje dni ustanovili v Calumetu “Narodnu hrvatsku trgovačku zadrugu”. Gl.
Zahvala.
Za pogreb pokojnega Antona Jeriča so darovali:	Supervisor John
R. Herath, 812.00; Rev. F. S. Šušteršič, John Grahek, Frank Gnidovec, Jurij Jans"kovič, Frank Lavrič, Ogulin & Sitar Bros., Petrič & Legan, The Eagle, Jožef Zelnikar, po 81.00; Jožef Grili, Anton Horwat, John Hren, John Jakša, JoeJontes, Anton Košiček, John Lavar, Alojzij Mausar, Frank Rogel, Martin Slak, L. Štern & Son, John Šuštaršič, po 50c; Jožef Avsec, Jakob Bluth, John Bradač, Jožef Colarič, Anton Golo-bitsh, Grahek & Ferko, Frank Gregorčič, John Hren, John Jerman, Jožef Klepec, Anton Korevec, Frank Korevec, Jožef Kostelc, Anton Kotar, Jožef Kozlevčar, Jožef Krašo-vic, Martin Kukar, John Liberšar, John Mahkovec, John Papič, Mat Papič, J. & A. Pasdertz, Anton Perdič, Jožef Peškur, Louis Rolib, Ana Speiič, John Staršič, Alojzij Sterniša, Frank Sterniša, Anton Šetina, Jožef Šetina, Jožef Vidic, Nik Vraničar, John Vrbajs, Anton Zaletel, Jožef Zaletel, Louis Zalete), po 25c; Miha Bohinc, Jožef Kuke', po 20c; Albert Kompare, John Ra-boj, po lOc; vsega skupaj 836.85. Vsem darovalcem Bog povrni! Joliet, 111., 22. avg. 1905.
Anton Kocjančič, Anton Zaletel, nabiralca.
Zahvala. .
Cleveland, 0., 19. avg. — Jožef Papež, doma iz Glinj na Dolenjskem, je bil povožen v sredo zjutraj po 6. uri pri prehodu Superior ceste na Ontario cesto in tako ranjen, da je umrl v bolnišnici. Bil je vdovec brez otrok, star okoli 50 let in že dalje časa v Ameriki.
Poročen je bil v sredo v cerkvi sv. Vida slovenski trgovec g. John Gornik z gdč. Ivanko Novak.
Po K. I).
Podpisana se iskreno zahvaljujeva vsem svojim prijateljem in prijateljicam za obilo izkazano sožalje ob smrti najinega sinka Josipa, starega 11 mesecev, ter ob priliki njegovega pogreba v nedeljo 13. t. m.
Joliet, 111., 16. avgusta 1905.
Math. Pesek in soproga.
Conemaugh, Pa., 20. avg__Z
delom se ne moremo preveč pohvaliti tukaj. V vseh premogovih rovih se dela bolj počasi in rojaki zaslužijo le za vsakdanjo potrebo. Ni svetovati, da bi rojaki hodili semkaj sedaj, dokler se delavske razmere ne zboljšajo.
Barberton, 0., 20. avg__Fran
Zajec, star 60 let in doma iz Sodražice na Dolenjskem, je postal žrtev grozne nevihte, ki je razsajala tu v noči od 28. na 29. jul. Ko se je vračal zjutraj z dela, ga je ubila strela. V Ameriki je bival 14 let, a pri društvu ni bil nobenem. Tu zapušča enega sina in hči, a v starem kraju ženo in drugo hčer.
Dollar Bay, Mich., 20. avg. — Hudo nevihto smo imeli tu v noči od 10. na 11. t. m. V hišo rojaka
Kaj pravi Mr. Galus.
Mr. Galus iz Duncana, Neb., pra vi: “Použil sem več steklenic Tri-nerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina, ki je smatram za najboljše zdravilo na svetu za mojo bolezen. Krepča mi slast in daje oživljajoče spanje, a razun tega nadomešča namizno vino.” Tisoči tistih, ki so uživali ta izborni pri. pravek, pravijo isto. To je najboljše zdravilo za želodec, ker pomaga v vsakem slučaju. Kadarkoli se ti prebavilo izpridi, kar se navadno spozna po slabi slasti in izgubi moči, ne moreš dobiti boljšega zdravila nego je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To je čisto grozdno vino z grenkimi rastlinami, vzorno zdravilo za bolan želodec. Uživa je lahko mladina kot starina. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovalec, 799 So. Ashland ave., Chicago, 111.
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke ctne.
104 Jefferson St., blizo mosta.
Denar na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Mtjnroe Bros.
Delavnost!
BODIMO DELAVNI! Bodočnost pripada podjetnim in pogumnim. Stoječa voda postane kmalu kalna. Oni, ki stoji mirno zaostane na svetovnem pozorišču za drugimi, ki se energično pomikajo naprej. A le samo zdravi morejo biti delavni. Zato varujte dobro svoje zdravje. Posebno bodite oprezni pred želodčnimi bolezni, ki so tako škodljive umstvenemu in telesnemu položaju človeka.
Severov želodečni grenčec
je pravi lek zoper vse bolezni želodca. Ta grenčeč je že zadobil slavno ime kot jedmi lek, ki pomaga nasproti vsem neprilikam, da prebavni organi bolj pravilno m redno delujejo. Ta grenčec vzbudi močan, a naraven apetit, olajša bol v želodcu ter tvarja prijetno krepčilo. CenaSOcin n.
“Spoštovani gospod:-Vsprejmite mojo najsrčnejšo zahvalo za Vaša izvrstna zdravila Izkazala so se prav dobro, posebno želodečni grenčec. brez katerega nočem biti niti ne minuto. Hudo sem trpela vsled neprebavnosti.
Po vporabi ene steklenice pa se počutim veliko-boljšo.” Frančiška Meloun,
37 Berkley St., Cleveland, 0.
je glavnim činiteljem našega telesa. Zato jo je treba hraniti zdravo, močno in čisto.
Severov
kričistilec
ojači in sčisti kri, iz-leči izpuščaje, rane, ture in škrofeljne. Povrne vam zopet zdrav spanec in zadovoljnost. Cena 81.00.
Žrtev.
srčne bolezni je na milijone. In vendar se toliko neprijetnosti j vodečih do te strašne bolezni da ozdraviti z rabo
Severovega
srčnega
krepčilca.
Ta namreč ozdravi vse pomanjkljivosti srca in krvnega pretekanja. Prinese vam gotovo pomoč. Cena 81.00.
Čutni organi
v človeškem telesu so živci. Ako so ti razburjeni na katerikoli način, takoj čutimo duševno ali telesno bol.
Severov
nervoton
ojači živce, ter je zanesljiv lek zoper živčno opešanje. Po rabi istega bo vsak nered v živcih prešel, ker ojači ves sestav telesa. Cena 81.00.
Nerednost
dostikrat povzroči bolezen ženam in dekletom. ženske bolezni so vzrok mnogemu trpljenju v družini.
Severov ženski regulator
je zanesljiva zaščita ženam in dekletom. Ojači in ukrepi vse organe in povrne zdravje. Moral bi biti v vsaki družini. Cena 81.00.
Severova zdravila so naprodaj v vseh lekarnah.
W. F. Severa Co. ““"«7“
ŠESTNAJSTI LETNI
PIKNIK,
ki se bo obvršaval pod pokroviteljstvom
Central Trades and Labor Council
ZA WILL COUNTY
na Labor Day, v pondeljek 4. sept.
POFOLUDNE LTV ZVEČER
na Theilerjevem parku.
Navzoči bodo na slavnostni veselici razni znameniti govorniki. Za zabavo in razvedrilo bo poskrbljeno z raznimi igrami in športi.
Dopolndne bo velika parada vseh delavskih unij po mestnih ulicah.
Glavni maršal O. Martin,
pom. maršal Wm, Boyd.
Vstopnina 25 centov. Ženske in otroci prosti.
K temu pikniku so vabljeni najuljudneje vsi rojaki ter njih družine.
—	Ognjegasno društvo snujejo v Predosljah.
—	Umrl je v Dobu posestnikov sin Jožef Videmšek.
—	Toča je napravila v občini Št. Jurij pod Kumom 22. jul. za 20.000 k škode.
—	V Pšato skočil je 27. jul. Fr. Šlebir, gostilničar p. d. pri Vampku v Kapljivasi ter utonil.
—	Ogenj na Črnučah je bilo delo berača Antona Merčuna, katerega so že prijeli in izročili sodišču.
—	Svoje lastno . vežbališče bode imela nova brambovska vojašnica. Prostor (dvorišče) je precej obširen.
—	Mrtvega' so našli v njegovi kleti v Rihpocu, občina Trebnje posestnika Janeza Želko. Zadela ga je kap.
—	Vsled žganja ubit. Iz Gorij se piše: Ubili so pri nas na Fortuni kovača Jožefa Ulčarja na sv. Jakoba dan. Vzrok žganje.
—	Ukradel je posestniku Janezu Mirtu na Gorenjem Pijavskem pri Krškem neki človek, ki se je izdajal za vinskega trgovca, 450 K.
—	Umrl je v Bazovici tamošnji posestnik gospod Miha Ražem, oče gospoda Hrabroslava Ražma. Cer-kovniško službo je opravljal 43 let.
—	Tujci v Ljubljani. Meseca jul. t. 1. je došlo v Ljubljano 4203 tujcev — za 580 več kol meseca junija in za 622 več kot meseca julija lanskega leta.
—	Alojzijevišče. Za novega ravnatelja v kn.-šk. Aiojzijevišču v Ljubljani je imenovan prečast. g. dr. Andrej Karlin, stolni kanonik v Ljubljani.
—	Žrtev vročine
svetinjo za 40letno zvesto službova nje. V god sv. Ane, farne patrone, mu jo je č.gospod župnik vpričo fa ranov izročil. Gutman že 43 let opravlja cerkovniško službo pri farni cerkvi sv. Ane ter je blizu in daleč znana oseba. Osem let je služil kot vojak pri ljubljanskem pešpolku ter se udeležil bojev leta 1859. na Laškem.
—	Uboj vsled ljubosumnosti. Frančiška Brajar, posestnica, žena že dolgo v Ameriki bivajočega moža, ima neko razmerje z Antonom Bratim z Volavelj in vsled ljubosumnosti je zabodel dne 4. avg. 1905 mla-tilca Janeza Novak iz Podlibune, župnije Šmartno pri Litiji in sicer v veži imenovane Frančiške Brajar, Sostro št. 8, vulgo pri Potokarju. Ranjenca so odvedli v bolnišnico, potem ko je bil še ponoči previden. Ubijalec je menda ubežal.
—	Ogenj. Krašnja, dne 27. jul. Danes popoldne ob 4. urf je nastal požar v vasi Žirovše pod Sv. Valentinom pri posestniku J. Zajcu, po domače pri Anžiču. Pogorelo mu je vse, hiša, hlev, svinjaki, kašta in kozolc poln žita. Zgoreli so vsi dosedanji letošnji pridelki, vsa ob leka in kmetijsko orodje. Gasiti ni bilo mogoče,ker jebilo vse poslopje naenkrat v plamenu, ljudje pa pri delu na polju. Sreča je bila, da je veter plamen odganjal proti Limbarski gori. Zavarovan je samo za 400 k. Zažgali so otroci.
—	Fantje dveh nasprotnih taborov. Med fanti iz Moš in Mavčič vlada že od prejšnjih medsebojnih pretepov jeza in sovraštvo. Mošani so zvedeli,da jihMavčičani izzivajo na korajžo, zato so se neko noč prepeljali čez Savo v Mavčiče ter tam zaporedoma več fantov napadali, zlasti je dobil Franc Zevnik kamen v lice s tako silo, da mu je bila
spodnja čeljust prelomljena, njegov Iz Kandije |^rat	je ^ pa na levo pleče
pišejo, da je tamkaj umrla zasebnica udarjen_ Franc Florijančič, po. Frančiška Pirc kot žrtev zadnje ne- 8estQik iz Terboj je bil obsojen na znosne vročine. Pokojnica je bila jako marljiva ženska.
—	Griža posebno pri kmečkem ljudstvu, kakor se piše iz Novega mesta, močno razsaja. Vzrok je seveda vročina in vživanje preobilice sparjene vode in pri otrocih posebno: nezrelo sadje.
—	Toliko časa pil, da je umrl.
Umrl je v Kaplji vasi dne 28. jul. znani Valentin Lah vsled žganja.
Pil je žganje zjutraj in potem en liter žganja nesel domov in pil toliko časa, da je dušo izdihnil.
—	Vročina je bila huda tudi v Novem mestu. Tako so merili vročino dne 4. avg. na griču poleg “Portowald” krog 2 pop. in termometer je kazal nič več kot neverjetno visočino 54 stopinj Celzija. To je menda naj višja, številka kar so jo sploh v Novem mestu doživeli.
—	Iz Višnje gore in okolice.
Strela. Dne 22. julija je udarila strela v hlev in v god v Dragi po domače pri Lahovci. Pogorelo je vse do tal. Zgorelo je tudi več sto stotov mrve. — Z zgradbo nove šole se je pričelo dne 24. julija. Do-sedaj gre še bolj počasi, pa bo že šlo, ker mora biti zgradba do 1. okt. pod streho.
—	Zadavljena. Proti večeru dne 1. avg. je peljal Pavel Voljkar iz Zgor. Tuhinja voz pšenice domov.
Šel je pred živino. Za vozom pa sta nesli njegovi hčerki znavnano vrv, jo potem privezali za voz, jo odvijali, kar se pri majhni češplji 6 in pol letna Ivanka tako nesrečno zamota z vrvjo za vrat, da je bila v trenutku zadavljena.
—	Izginil je iz Kranja bivši u-rednik “Gorenjca” in pomožni uradnik pri notarju Šlambergerju,
Gašper Eržen. Napravil je, kakor se govori, več sleparstev s ponareje-jenimi listinami. Zadnji večer je opeharil še mestno hranilnico v Ra-doljiei za par tisočakov. — Sodijo, da»jo je pobrisal v Ameriko, pustivši v Kranju soprogo in dvoje otrok.
—	Odlikovanje. Topliški farni cerkovnik Franc GutAan je prejet
6 mesecev, posestnikov sin iz Moš Jožef Pelač in Jaka Zlate, vsaki na 4 mesece in France Cebušek na 3 mesece težke ječe.
—	Nov župan v Toplicah. No voizvoljeni občinski odbor je dne 31. jul.izvolil z 18 glasovi za župana g. Ivana Sitarja, kandidata kat.nar. stranke. Prejšnji župan je dobil 9 glasov, 2 nasprotna glasova sta bila razcepljena. Volivni boj je bil precej hud in nasprotna stranka je zadnje dni, zlasti 19. julija z vso močjo agitovala. Glavna ost agitacije je bila obrnjena proti g.Ivanu Sitarju, o katerem se je slutilo, da utegne zasesti županski stol. Vsakovrstne reči govorijo o njem, katere nareku je edinole zelena zavist. Ivan Sitar je nenavadno razumen in marljiv gospodar ter si čimdalje bolj pomaga naprej.
—	Novice iz Novega Mesta. Cigansko tatinsko druhal Sarkozy so dne 2. avg. s prvim vlakom iz No vega mesta eskortirali k*okrožnemu sodišču v Maribor, kjer bo zaradi več deliktov obsojena. — Ob času žetve se je razen Frančiške Pirc onesvestilo še veliko žanjic, ki pa so večinoma okrevale, le ena v Gabrijh je umrla- na solnčarici. — Prava afričanska vročina je dosegla dne 1. avg. svoj vrhunec letošnje neznosne vročine. Ob 2. uri popoldne je kazal termometer na prisojnih krajih 52 stopinj C, na prostem vetrovnem dostopnem polju 45 stopinj in v v sredi gozda v senci 32 stopinj C. Ajda, pesa in fižol so poparjeni kakor s kropom. Tudi koruza je vsa uvela. Drevje že kaže suhe rmene liste. — Utonil je v Krki Dularjev sin iz Cogolnic. Kopal se je z nekim drugim dečkom in že je odšel iz vode, kar pride na neko skalo in se mu spodrsne ter pade znak nazaj v vodo.
—	Sleparica Jerica Berentin sedi že nekaj dni v zanjo edino primernem “samostanu” sodišča Velike Lašče. Ker je po mnogem zanimanju in vprašanjih brezdvomno soditi, da je mlada sleparka oškodovala tekom tega leta širše kroge na
Kranjskem in Spod. Štajerskem,podamo tukaj podrobneji opis o tej sprideni deklici. Dekle je doma iz Mirne, nezakonska hči sedaj omože-ne matere Turk, zna dobro citati in pisati, je komaj 17 let stara,se lepo, vsaki vlogi primerno oblači, pred stavlja se najraje kot gojenka samo stana v Gradecu ali v Ljubljani, ali tudi kot nekaka aspirantinja reda usmiljenih sester. V teh “samostanskih” nastopih nabira obleko in kajpada tudi de.nar za “vboge”, ponekod se vdinja v službo kot boljša hišna ali varuhinja k otrokom, ostane pa le po en dan v službi, ta čas si seveda primerno “nabere” četudi stvari, katerih ne potrebuje, zlasti ima veselje na molitvenike bodisi doma ali v cerkvi, kakor hitro se je “kaj prime” pa že izgine kakor kafra. Rada pripoveduje, da zna latinski bolj nego slovenski, in govori bolj tiho. Že v nje zgodriji mladosti je bila zaradi hudodelstva tatvine na 3 leta obsojena v pobolj-ševalnico Lankovvitz pri Gradcu, od koder se je vrnila lansko leto. Ko so ji bila tla v okolici Novega mesta prevroča, mislila si je, najbolje je da grem k orožništvu služit, tam sem najbolj varna. In res se ji je kmalu posrečilo si pridobiti mlada srca nedolžnih otrok poveljnika o-krajne orožniške postaje stražmoj-etra g. Mohoriča, kjer so jo kot ne-kako“boljšo” varuhinjo otrok vspre-jeli. Tu bi bila torej res jako dobro spravljena, pa “žilca” ji ni dala miru, baje še isti dan si je “izposodila” v kapitelski cerkvi brevir č. g. vikarja. Od tu se ji je sicer posrečilo še pravočasno “izginiti” pa oko pravice je šlo za njo in v Vel. Laščah je prišla tudi pravici v roke.
— Znamenit dan je 6. avg. praznovala Ljubljana, 50letnico enega prvih svojih društev, “Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov”, ki je tekom te za društveno življenje dolge dobe dalo ljubljanskemu me stu na stotine poštenih rokodelcev in ki je v tem času zbiralo okolu sebe može, ki niso samo društvu na čast, ampak na katerih dela je lahko ponosna tudi bela Ljubljana. V svojem prijaznem domu ob Komen skega cesti je v soboto S.avg.zvečer pozdravljalo društvo od vseh krajev prihitele deputacije,svoje slovenske brate, pa tudi rokodelce tovariše z Dunaja in Gradca ter iz nekaterih drugih avstrijskih krajev. Pročelje društvene hiše je bilo slovesno okra šeno, kip sv. Jožefa na hiši je žarel v svitu električnih lučij. Tudi vrt je bil z električnimi žarnicami bajno razsvetljen in okrašen. Svirala je društvena godba. Med odličnimi gosti so bili zastopnik predsednika cent. avst. društva kardinala Grusche mnsg. Michele z Dunaja, svetnik trgovske in obrtne zbornice g. Gass nev,podpredsednik graškega društva rokodelskih pomočnikov g. Ljubša, urednik dr. Korošec iz Maribora in drugi. Dne 7. avg. je v nunski cer-kvi daroval slovesno sv. mašo pre-vzv. knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič,ki je zapel tudi slovesno zah valnico. Po sv. maši je prevzvišeni knezoškof blagoslovil novo zastavo “Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov.” Po izvršeni pobra-timiji društvenih zastav spremljala so društva novo društveno zastavo v slovesnem sprevodu na njeni prvi poti pobeli Ljubljani,kateri na čast in v prospeh njenega obrtništva naj vedno vihra. V sprevodu je vihralo 17 društvenih zastav.JtSprevod, katerega je gledalo na tisoče občinstva, se je pomikal pred “Mestni dom”, kjer se je vršila slovesna otvoritev obrtniške razstave. Lepše, kakor s to razstavo, društvo ni moglo proslaviti svoje 50letnice. Pokazalo je s tem, kako veleodličen vpliv je imelo na obrtniškem polju in da vzgaja tako vrle mojstre in pomočnike, da je nanje naša domo vina lahko ponosna. Tako lepe obrtniške razstave, s tako dovršenimi deli, ki se ne strašijo nobene tuje konkurence, še niso videli v Ljubljani. Na razstavi je z naji-menitnejšimi deli zastopanih nad 100 obrtnikov in rokodelskih pomočnikov vseh strok. Zastopana so poleg Ljubljane vsa večja kranjska mesta, kjer imajo rokodelska društva. Dvorana je natlačeno polna zanimivih razstavnih predmetov. Postavljenih je tudi nekaj motorjev za malo obrt. Otvoritve razstave so se udeležili mojstri- in pomočniki,
>
USTANOVLJENO LETA 1893.
SAJ(S£n
GLAVNA PISARNA:	* * j
109 GREENWICH STREET, NEW YORK
TELEFON 3795 CORTLANDT.
?
Podružnica :
1778 St. Clair St., Cleveland, 0.
ZASTOPNIK
VSEH PAR0BR0DNIH
DRUŽB.
Pošilja denarje
no najceneje
tre je.
Parobrodne listke ProdaJa
----—---------po izvirnih cenah.
VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New York
-	je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že
nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do-spete v New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite.
Z velespoštbvanjem
FRANK
109 GREENWICH ST., NEW YORK.
SAKSER,
1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND. ~
rfM
Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem.
V zvezi sera s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju,
deželni glavar pl. Detela, deželni pred. in dr. baron Heinr.
PRIMORSKO.
—	Ponarejeni bankovci na Reki. Na Reki so našli pri gostilničarju Francu Duiču več negativ in risb bankovcev za 1000 K. — Sedaj za sledujejo tudi v Trstu risbe ponarejenih bankovcev.
—	Pulj, 4. avg. — V Valmi pri Pulju sta se ločena zakonska Čelič grdo zmerjala. Ko je mož zapustil hišo, je ženi pi-etil s samokresom. Kar ga napadejo žena in njena d\*a brata Anton in Martin in ga ustre lita z lastnim samokresom. Žena se je potem vrgla na moževo truplo in ga z nožem razmesarila. Po glavi je tolkla s steklenico in pila kri, ki mu je lila iz ust. Zverinsko ženo in brate so zaprli.
Emil Bachman
ŠTAJARSKO
— Nov hotel nameravajo sezidati na Slatini. -Stroški so proračunjeni na 83.575 kron.
580 South Center ave., Chicago, 111.
Slovanski tvorničar
društvenih odznakov (badges), regalij, kap,. bander in zastav.
Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahteva-nje zastonj.
—	Velika suša. V Slov. goricah, na dravskem polju in v Halozah je bila tudi letos velika suša kot je bila lani. Po bregeh ni otave skoraj nič, po dolinah pa malo.
—	Bogata beračica. Dne 27. jul. je umrla v Gradcu neka Vincencija Breiner,ki je živela jako siromašno, iskala podpore javne dobrodelnosti in iskala po gozdih suhljadi. Spala je na dveh lesenih zabojih. Ko so po njeni smrti preiskali njeno stanovanje, našli so med cunjami za 410.800 kron vrednostnih papirjev. Žena se je bala roparjev, zato je živela kot beračica.
—	Rada ali nerada se je morala povrniti posestnikova hči Jožefa Košir iz mariborskega okraja k svojemu očetu. Zagledala se je namreč v nekega fanta, ki sedaj potuje v deželo “sreče”. Ker Pepica ni mogla preboleti,da bi ostala doma brez njega, jo je popihala ž njim proti Ameriki. Veselje ji je pa skalil oče, kateri je brzojavil ljubljanski policiji, da ne pusti svoje hčerke v Ameriko in da naj jo, ako jo izsledi, prime in pošlje nazaj. Tako sedaj “rajža” Pepica >a mesto v Ameriko, nazaj k svojemu očetu.
Jolietski Slovenci in Hrvati!
Naznanja se vam, da priredi
Hrvatski tamburaški zbor
iz Chicago, 111.
"Velebit”
KONCERT S P
v soboto 26. avgusta zvečer
v Grolobicevi dvorani.
Prednašale se bodo najprvo lepe hrvatske in druge skladbe na tamburicah, pri katerih nastopi zbor “Velebit” v hrvatski narodni noši, Pokonoertu se prične ples.
Rojaki, ne zamudite lepega večera in pridite na to veselico! Vstopnina za osebo 25 centov. Priporočamo se v obilno udeležbo in jamčimo najboljšo postrežbo in red.	Odbor,
4
AMEffiAHlSLOTIEG.
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi iti najstarejši slovenski katoliški lisi v Ameriki in glasilo K. S. K.Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SIMMO-II. TISKOVMA DRUŽBA,
Maroeiiiua, za Združene države le proti pred plači $100 na leto; za Evropo proti p red pl ari $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, 111.
Tisk&rtwj telefona Chicago in Interstate: 509 Uredništva’ telefon Chicago 1541.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 18 9 K
The drst and oldest Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G-. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the
Slovénie-American Printing Co.
Joliet, in.
Advertising rates sent on application.
cerkven; koledar.
27.	avg. nedelja	11. pobink.
28.	pondeljek	Avguštin.
29.	torek	Ivan.
30.,	sreda	Roza.
31.	četrtek	Izabela,
1.	avg. petek	Egidij, muč.
2.	“ sobota	Leonacij, muč.
Verska premišljevanja.
Rojakom v potrditev njih vere. LVIII.
Kdo me ljubi najbolj?
To vprašanje zadeva naše celo bitje. Ljubezen je življenje dušno. Kdor nima ljubezni v prsih,je nravstveno mrtev. Ljubljeni učenec Kristusov je izrazil tole slovesno resnico:	“Kdor ne ljubi, biva v
smrti” (L Sv. Janez III. 14). Brez ljubezni se človeški značaj mota in grbanči v neplodnost in brezčut nost. Ljubezen daje življenje in moč, barvo in vonjavo nravstveno probttjeBemu človeku. Kar je solnce itiovueuia svetu, to je ljubezen člo-vešvu; toploto in lepoto douaša v puščobo človeškega življenja. Ljubiti irt 'ljubljenemu biti je solnčni zvit srcu in tajni vir sreče. Kakor moramo dihati, da bivamo, tako moramo ljubiti, da živimo po volji Stvarnikovi. Po nebesih hrepenimo, ker so prostor jasne ljubezni; strašimo se pekla, ker je to kraj večnega sovraštva.
V jasaera soinčnem svitu ljubečih staršev začenja srce razvijati svoje mehke in nežne cvetne liste. Ko doraščatno, vlivajo ljubezni polna srca luč in pogum v naše lastno in je razvijajo pod dobrotnim uplivom ljubezni. In če smo ločeni od lju-dij, crahajamo tolažbo v druščini prijaznih živalij okrog nas, zvestega psa ali krotkega konja.
Prizadevamo si, da nas ljubijo človeška bitja; kajti človeška ljubezen je polna veselja in sreče, ker je senca «ebeške ljubezni, in kot senca nam rasedeva pričujočnost ljubezni nad nami in okrog nas. Karkoli je ljubezni vredno v ustvarjenih rečeh, je simo motni odsev večne ljubezni Boga samega. Kakor Zvezde oble-de ob slovesnem dohodu veličastne ga soinea, bliščeeega v. zlatu, tako izgubi vsa. človeška ljubezen svojo aijit.jn.oet, če božja ljubezen vrže svoje jasne žarke na človeško dušo. Bog me ljubi najbolj in najbolje, Bog me ljubi vedno in povsod. Moje sivce bi bilo vedno prazno in nessreč{i‘0,ako ne bi bilo te prevesele . resnice:	Bog me ljubi z neizmerno
in osebno ljubeznijo. Vsa človeška ljubezen je tako negotova in nepopolna. Naravna slabost, sprememba ruzmer, neusmiljena smrt — ti in drugi vzroki mi lahko odvzajnejo Bijboljša in naj nežnejša srca. Želim, si, da bi bil ljubljen vedno, v življenj«, in smrti; želim si, da bi Ml ljubljen iskreno, in tu pride neskončna Ljubezen in zašepeče v mojega lačnega duha po preroku: “Ljubi! sem te z večno ljubeznijo, zato sem te ustvaril, ker sem imel zrsmiL jetije s tabo”(Jerem.XXXI.3). Duh se kar meša nad neskončnostjo
te ljubezni. Ampak, vredno je neskončne Ljubezni, ponižati se do najnižje revščine, “imajoč usmiljenje z nami”, dvigajoč nas k Sebi. V žarečih črkah je Njegova ljubezen zapisana v naša srca; ustvaril nas je in ustvaril po Svoji podobi in priliki; in čuva nas. Pretvoriti nas ne more v Boga, zato se je sam učlovečil in postavil na isto višino z nami, da nas napravi Bogu podobne. Naš najstarejši Brat je v Svojem svetem človeštvu. A v svetem obhajilu izliva vse zaklade Svoje ljubezni, lu spoznamo čudeže Njegove neizčrpne, nesmrtne ljubezni za vsakega izmed nas. Kako čudovito ponižanje! Srce omedleva, če se drzne kdo govoriti o tem. čut spoštovanja nas sili, da pokleknemo ter častimo neizrečeno veličanstvo in lepoto neustvarjene ljubezni. Celo smrt, če gledamo nanjo v ljubezni božji, se zdi ljubezniva in mična; kajti ljubezen je močnejša nego smrt.
Če se je misel na božjo ljubezen vglobila v tvoj spomin, če je vstala v tvoji duša liki krasna zvezda, bli-ščeča se v svitu večnosti, o, potem se lahko izmenuješ srečnega, kajti tvoje življenje bo dolga in prijetna spomlad, tupatam z nevihtami, to je res, ampak z rastočimi listi in poganjajočimi brsti in cvetočimi rožicami, z vso naravo «polno obljube in upanja. Kakor vesela mati vzbudi svoje dete s smehljajem na svojem licu in poljubom na svojih ustnih, tako te ljubezen božja sreča s svitom in objame ti dušo in jo napolni z novim življenjem in mi-! rom,ko začneš svoje vsakdanje delo. Tvoje srce se nasiti z roso božje milosti, a skušnjave in križi, ki te doletajo, so zaželjeni zaradi priložnosti, ki ti jo nudijo v povrnitev ljubezni za ljubezen. Zabave posvetne postanejo neslane in dolgočasne njemu, ki je okusil sladkost božje ljubezni.^Ogenj osvobodi dragocene kovine vseh nečistih tvarin ter jim podeli njihov pravi blesk in sij; električna iskra razdene pogubo-nosne pare in očisti ozračje: ljubezen božja očisti srce pregrešnih strasti j ter je ožaljša s krepostmi in pretvori v domovanje svete Trojice. “Kdor Mene ljubi, njega bo ljubil Moj Oče in ljubil ga bom Jaz. . . in prišla bova k njemu in stanovala v njem” (Sv. Janez XIV. 23).
Ne zapravljaj svoje ljubezni na posvetne in goljufive nagnjenosti, sledeč senci in pozabljajoč na bistvo. Išči prave, večne, Deskončne ljubezni, ki ti edina more zadovoljiti srce, tako lačno resnične ljubezni. Kadar jo najdeš, okleni se je z vso svojo dušo in izkaži se ji zvestega s tem, da živiš po božjih zapovedih.
Konec.
Narodov zastop ruski.
Narodov zastop, ki ga je car podelil svojim podanikom v soboto 19. t. m., ni tisti, kot so ga zahtevali zastopniki zemstev na konferenci v Moskvi. Tudi ni tisti ,kot so ga zagovarjali izobraženci. Z gledišča zapadne Evrope in Amerike je ta zastop samo medla senca postavo-daj nega zbora. Malo moči ima glede postavodajstva ali nadzorstva državnih financ. To je bolj svetovalen nego postavodajen zbor. Sa-modržna ali samovladna moč carjeva ostane nezmanjšana. On drži mošnjo in meč. Kar se imenuje v tej deželi “neprodatne pravice državljana”, bo še nadalje zaviselo od njega.
Vendar je podelitev narodnega zastopa, dasi ima malo moč, začetek nove dobe v ruskem ževljenju. To je prva stopinja, ki stane največ. Ce niso Rusi drugačni od drugih ljudij, kajpak, se izvoljeni zbor, ki bo zastopal težnje bolj prosvetljenih in naprednih življev, ne bo zadovoljeval z majhno močjo, ki mu je dana, nego bo iztezal roke po večji. Narodov zastop utegne počasi napredovati v svojem prizadevanju, iztrgati samovladi moč, ampak nazadnje vedno zmaga.
Velik dobiček za Ilusijo je, da ima sedaj’narod zastopajoč zbor, dasi nepopoln, ki ga car lahko vpraša za svet. Po njem se bo razglašalo javno mišljenje na Ruskem in car bo lahko popolneje in primerneje spoznaval nego more sedaj, kaj je to javno mišljenje. Tudi če narodni zbor dolgo ostane čisto svetovalna skupščina,obdrži posebno vrednost.
To bo šola Rusom za vežbanje v parlamentaričnem življenju. To bo prostor, kjer bodo možje lahko izražali svoje misli s pametno svobodo in izvrševali v mejah pravico kritike ali presoje upravnih uradnikov.
Tisti, ki hodijo počasi, hodijo varno. Rusija ni pripravljena za splošno volivno pravico, tajno glasovanje in postavodajstvo z obsežnimi oblastmi. Modro rabiti še ne bi znala teh stvarij, ko bi jih imela. Nemodro bi bilo, da bi postali Rusi svoji lastni mojstri prenaglo. Še potrebujejo avtokracije ali samovlade. "Tudi potrebujejo odgoje. Ko je bodo vefi dobili, bodo dobili več pravic. Dobili bodo pristen parlament ali državni zbor in ne samo nekaj podobnega, kot je baš podeljeni jim narodov zastop,takozvana ‘gosudarstven-naja duma’.
Prodiranje krščanske demokracije.
Čim bolj propada samopašni, protisocialni liberalizem, tembolj se dviga krščanskodemokratična zavest, ki prodira že zmagovito v raznih deželah. Vsem naprej gre nemški “centrum” s svojo občudovanja vredno organizacijo, ki je zopet dosegla dve pomenljivi zmagi.
Bavarsko ljudstvo je zadelo liberalcem udarec, ki ga ne bodo tako hitro preboleli. Za liberalce je udarec tem hujši, ker niso pričakovali takega poraza. Delali so pristaši liberalne misli na vse kriplje. — Njihovi kandidati so prirejalipovsod shode kljub veliki vročini. In liberalni tabor bavarski je bil trdno prepričan, da zmaga. — Zvezali so se z liberalnimi “bauernbuadovci”, a vse je bilo zaman.
Ljudstvu je presedal način volitve za bavarski deželni zbor. Na Ba varskem volijo namreč še vedno volilne može, ki šele izvolijo poslanca in vlada ima pravico, da samovoljno razdeli volilna okrožja.
Naprednim “liberalcem” in “napredni” bavarski vladi je bil ta način volitve tako všeč, da so preprečili vsak poizkus izpremeniti zastareli volilni red. Posledice niso izostale: pri državnozborskih volitvah leta H03. so podlegli bavarski liberalci. Izid teh volitev je povzročil, da so propadli liberalci in bauernbundov-ci. A ker so bavarski liberalci v veliki svoji svobodoljubnosti preprečili vsak poizkus izpremeniti zastareli volilni red za bavarski deželni zbor, sta se našli za skupen nastop proti preperelim liberalcem stranki, ki ju drugače loči neprestopen zid. Katoliški centrum in socialna demokracija sta sklenila zvezo, da si priborita dvetretjinsko večino, ki je potrebna za volilno preosnovo.
Centrum je zmagal celo v Mona-kovem, ki--so ga smatrali liberalci za svojo glavno trdnjavo,in v Augsburgu, kjer je bil izvoljen od 1.
1887.	sem vedno liberalec. V prihodnjem bavarskem državnem zbora bosta 102 pristaša centroma, 34 liberalcev, 12 pristašev svobodne zveze, 10 socialistov in in en demokrat. Centrum ima 19 poslancev več, ko prej; izgubili so pa liberalci 10, svobodna zveza 7 in socialisti en mandat. Posledica bavarskih volitev bo, da bo moral odstopiti centrumu sovražni bavarski minister grof pl. Feilitsch in še kak drugi njegovih tovarišev. Izpremenjen bo pa tudi zastareli volilni red. Liberalni listi zdaj napadajo centrum in socialno demokracijo zaradi črnordeče zveze. Naj bodo prepričani, da ko pade stari liberalni red, bosta obe stranki nadaljevali sveži boj druga proti drugi.
Še pomenljivejša je zmaga centra na Badenskem, ki je vživalo doslej žalostno slavo, da je najliberalnejša nemška država. Drugi badenski volilni okraj je bil zdaj še zadnje zavetje narodnostnih liberalcev med katoličani na Badenskem. Zmaga je dvojna: pozitivno krščansko svetovno naziranje je porazilo naciona-listiško liberalno naziranje, in socialna načela centra so premagala ne-značajnost. Nemški volivci so obračunali z verskimi hujskači Iloens-broechove vrste. Zaslužen odgovor so dobili pni, ki so očitali nemškim katoličanom brezdomovinstvo in sovraštvo proti domovini. Razbita je tudi ladja besnih badenskih narodnih liberalcev, ki so hujskali na kulturni
boj. Liberalci so doživeli poraz, ki so ga pošteno zaslužili.
Posebno vesel je pa napredek italijanskih katoličanov. Praktično socialno delo rodi že obilo sadov v občinskem gospodarstvu. Cele vrste najimenitnejših mestnih občin v severni Italiji so zopet dobili katoličani, ki snujejo krepka ljudska društva. Kako se obrača javno mnenje na korist krščanski demokraciji, so pokazale posebno občinske volitve v Rimu, pri katerih so dosegli katoli čani tak uspeh, da so liberalci čisto propadli, vkljub veliki moči, ki jo ima liberalno uradništvo ravno v Rimu, v stolici “zedinjene Italije”.
Velik korak naprej so storili katoličani na Ruskem. Od znanega ukaza carjevega, ki je razširil versko svobodo, se katoličani bolj svobodno gibljejo, in posledica tega je, da na tisoče ljudi prestopa iz pravoslovja v katoliško cerkev. Samo vsled pritiska uradništva so se prištevali k državni cerkvi, a zdaj, ko se čutijo bolj proste, naravnost izjavljajo, da so bili v svojem srcu vedno katoliški. To velja posebno za uniate, ki so jih potegnili s silo v razkol.
Tudi v Avstriji počasi napredujemo, kar dokazujejo zmage na Nižjem Avstrijskem.
Samo Francoska ne more naprej. In zakaj? Ker se katoličani niso marali okleniti zdrave ljudske kr-ščansko-demokraške ideje.
Kjer pa se podajo na polje social nega dela, njihov trud ni brezuspešen.	Slovenec.
Kaj se dogodi onemu, ki ne čita novln.
“Figaro” je objavil zanimivo črtico, iz koje se človek lahko nauči, da tudi na potu treba citati pisma in novine. Slučaj je bil sledeči: Neki posestnik in plemič na Francoskem je potoval v Alžir, a da bode popolnoma svoboden in brez brige, ni hotel ostaviti niti naslova za zasebna pisma. Po trimesečnem odpočitku se je vrnil v domovino, a na železniški postaji ga dočaka njegov oskrbnik grajščinski. Ko ugleda oskrbnika, ga vpraša:	“Kaj je
novega?” — “Pes Nero je poginil od zastrupljenja.” — “Od kaeega zastrupljenja?” — “Jedel je meso od zgorelega konja.” — “Od kaeega zgorelega konja?” — “Tedaj, ko so konjski hlevi zgoreli.” — “Kaj, ali so hlevi zgoreli, kako je to bilo?”— “Veter je donesel iskre z dvorca.” — “Iskre z dvorca? Torej je tudi dvorec zgorel?” — “Da, en zastor se je zapalil od sveče o priliki pogreba gospe markize.” — “Ali Bože, torej mi je tudi mati umrla?” — “Tako je, in to baš na dan, ko je gospa grofica pobegnila”. — “Torej je tudi moja soproga pobegnila?” — Oskrbnik na koncu prav začudeno vpraša:	“Ali gospod grof o tem ne
ve nič?”
Slonu je delo, katero stol judij komaj opravi, lahka igrača.
Tokio, glavno japonsko mesto,je sto let starejše nego Petrograd.
V Springfieldu, 111., je nekdo ujel roj bučel, ki se je bil vsedel v sodček za pivo. Res, čuden ulj!
Borenje z meči je pri-šlo spet v navado na Angleškem. Nove borilne šole so se otvorile in mednarodne borbe se bodo prirejale,
I	I
Najdragocenejši okvir na svetu je tisti, ki je vanj dejana podoba Matere božje v milanski katedrali. Narejen je iz zlata in je vreden $125,000.
Iz Helene, Mont., se poroča, da so kanadski policaji na konjih zaplenili 2500 ovac, last Johna McLarena, Havre, Mont., ker so se pasle na kanadskem ozemlju
Stari Grki so med pojedino ali prav nič ali pa le malo pili, Koncem pojedine samo so vedrili duha s požirkom nemešanega vina. Kdor se potem ni hotel udeležiti popivanja, ki je sledilo pojedini, je šel domov ali pa se je izmuznil, kakor bi rčkli mi.
Trideset let je neprestano ležala v kataleptičnem ali
mrtvičnim spanju neka kmetica pri Burgusu na Španskem. Med tem časom so jo posečali zdravniki iz raznih dežel. Ko se je “zaspanka” zadnjič prebudila, ni hotela nikakor verjeti, daje tako dolgo spala.
Za “trampe” ali klati-viteze je zadnjič v mestu Kalamazoo, Mich., umrla Almira Kramer volila ustanovo v znesku $10,000. Klati-vitezi, ki se obrnejo na mestno policijo, bodo dobivali nakaznico za dober obed v restavrantu. Tudi si “tramp” lahko naroči toplo kopel, vendar se to ne smatra za pogoj.
Newyorske čolne obla. sti so sklenile, uvesti stroge naredbe v zatrt je razširjenega tihotapstva, ki se uganja s tobakom v luki Bayonne,
N.	J. Fredkratkim so zaplenili 27 bal ali cul izvrstnega tobaka iz Sumatre v vrednosti najmanj $2,000 v hiši neke ženske, ki je bila že dlje časaagentinja aa tamošnje tihotapce.
Med hudo nevihto s. točo je neka ženska imenoma Charles Norton v Marinettu, Wis., bredla pol milje daleč v jezero in rešila več mladih ljudij, ki jih je na jezeru presenetil vihar, da niso mogli na suho. Valovi so pljuskali čez glavo hrabre ženske, a to je ni motilo. Čoln in ljudi v njem je srečno privedla do brega.
Zadnja povodenj reke Parana v Braziliji je imela čudne posledice. Povodenj je odtrgala z reČDih bregov cele kose zemlje in jih gnala v Buenos Aires, kjer so se v luki nagromadili in utrdili kakor otoki. Na teh kosih zemlje je prišlo mnogo tropičnih živalij v Buenos Aires, med drugimi na stotine velikih kač in veliko krokodilov. Celo mlad tiger je bil v luki ujet.
-‘‘Hvala’’ je rekel, a dal pa nič. Policijski načelnik Murphy v Jersey City je dne 9. t. m. vročil Richardu Cullen $3,000,000 v hipotekah raznih podjetij. Hipoteke je Cullen izgubil, ko si je pral svoje roke ob Battery Park vodometu. Našel je hipoteke Peter McGovern iz . istega mesta, ki jih je pozneje izročil načelniku Murphyju. Cullen je bil obveščen, da lahko dobi hipoteke po dokazu, da so njegove. Šel je in dokazal svojo lastninsko pravico, nakar jih je dobil vrnjene. Rekel je “hvala” načelniku Murphyju, a pustil ni ničesar v nagrado za McGoverna. Takrat, ko je McGovern našel papirje, je obvestil Cul-lena, ki je predsednik Buluth Iron Manufacturing kompanije. Sešla sta se in govorila o nagradi. Cullen je rekel, da nima gotovine pri sebi, a ponudil je McGovernu hipoteko za $1,000. Ta je ponudbo zavrnil in bil aretiran. Izročil je hipoteke na čelniku Murphyju in bil osvobojen.
— Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le tl na leto.
Kupujte svoje cvetlice in šopke pri
The Soot Cash
na voglu Jefferson in Ottawa cest, JOLIET
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
ti
SIDRO”
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REVMATIZEM, POKOSTRICO, PODAGRO itd.
in razne reumatične neprilike.
S A nO ; 25ct. in 50ct. v vseh lekarnah ali pri
L F. At Richter A Co.
215 Pearl Street,
New York.
Izdelujejo se ukusni šopki in cvetlični okraski za poroke, pogrebe in druge priložnosti.
Cene so vedno nizke ter cvetlice izbrane in sveže. Pridite in se prepričaj te!
Ne pozabite na naš
Električni mlin
kadar imate za mleti kako žito za krmenje živine ali pa tudi za svojo uporabo, j Prodajamo vsakovrstno mleto žito na debelo in drob-Obila zaloga sena, slame in krme za no in perutnino, obilna naročila se priporoča
hti Pubentz, lastnik,
203-205 Division St., Joliet, 111.
N. W. telef. 631.
Obvestiti želimo vse občinstvo, da smo se preseliti v novo začasno mesto
121H. Chicago St.,
v Werner Hall poslopje,
kjer ostanamo toliko časa, dokler ne bo dokončano naše novo poslopje, ki se jame v kratkem graditi na našem prej snem mestu.
Izvršujemo kot po navadi še vedno vsa v zlatarsko fn urarsko stroko spadajoča dela.
Velika zaloga zlatnine in srebrnine. — Če rabite očala, pridite
k nam. Preiščemo vam oči zastonj in povemo kaka očalapotrebujete.
ROBT P. K1EP
121 N. Chicago St. JOLIET
Dovršenost na polja lekarniškega znanja!
FRANČIŠKANSKI
želodečni grenčec
Veliki krepčilec,
oživljalec sistema ^	in tvoritelj krvi.
Napravi slabotnega človeka modnega.
Poveča apetit, ozdravi neprebavljivost, dispepsijo in vse želodečne ' neprilike, kakor tudi vse bolesti v jetrih, krvi in ledvicah.
Cena eni steklenici $1.00, šest steklenic za $5. Mi plačamo vse pošil javne stroške.
h
(Red Cross Kidney Plaster.) dvojna velikost in dvojna moč proti bolečinam v hrbtu, boku in v ledvicah.
CENA 35c.
m	mm mm
104 Ottawa St., Joliet.
S. F. SCHICK, lastnik
ZASTONJ !
Da se naši občeznani
“JERSEY ELEKTRIČNI PASOVI”
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraj* in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj se nepoznani, smo pripravljeni na željo vsakomur jednega Zastonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od nage tvrdke. Za pas nam ni treba ničesar pošiljati, ker to jo darilo.
Kedar zgubljate svo^o telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi. slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpl jen ja živcev, bolečine na hrbtu„če ne morete prebavljati, imate sprideu želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi “Jersey električnega pasa” ozdravljeni.
Dobro vemo, da nag električni pas istinito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu in uporabi tudi drugim tolniuom priporočali, da zadobimo s tem Se večje priznanje, ko vas bode
ozdravel.
Občna priznanja.
Vag električni pas je torej vse učinil, kar ste mi obljubili, in ge več, pas me je izuova zopet pomladil. Fran Jenčič, 30 Iiryon Ave., Chicago, lil.
Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter nam dopogljite vaše ime in naslov ter prldenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj. Pišite na naslov:
Jersey Specialty Co.,
121 Cedar Street.	New York, N. Y,
«IHOČEMOTTOJ DENAR, TI HOČEŠ NAŠ LES!
če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi, les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiS Lumbr «glasi se pri nas, la oglej si naSo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumbér Yard je na voglu
DESPLAINES IN CLINTON ULIC.
K. S. K.
JEDNOTA
Nadzor-
niki:
Finančni • odbor:
Pravni
odbor:
Prizivni
odbor:
Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. D. A. 1898.
Predsednik: John K. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich.
I.	Podpredsednik: Mihael Skebe, Box R., Collinwood, Ohio.
II.	Podpredsednik: Frank Bojc,22 Messa ave., Pueblo, Colo.
Glavni tajnik: Mihael Wardjan, 903 Scott St. Joliet, 111.
II. Tajnik: Josip Jarc, 167? St. Clair St., Cleveland, O.
Blagajnik: John Grahek, 1012 North Broadway St., Joliet, 111.
Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 620—lOthSt., Waukegan, 111.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 360 Garfield ave., Chicago, 111.
Anton Golobitsh, 805 North Chicago St., olic-t, 111.
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Micb.
Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Rudolf Moraž, 700 S. Central Park Ave., Chicago, 111. Georoe Laič, 167 E. 95th St., So. Chicago, 111.
Joseph Dunda, 400 Collins St., Joliet, 111.
Martin Kremesec, 503 W. 18th Place, Chicago, 111.
Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, 111. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111 Frank Opeka, Box 477, Waukegan, 111.
Rudolf Moaž,700 S. Central Park Ave., Chicago, 111.
Novo društvo sprejeto:
Novo društvo sv. Petra in-Pavla 89, Etna, Pa., pristopilo h K. S. K. Jednoti. Imena:	8610 Stekovic Marko, roj 1887, 8611 Kusan Ma-
tija A., roj 1887, 8612 Kusan Matija B., roj 1887, 8613 Čunič Nikolaj, roj 1887, 8614 Bek Jure, roj 1886, 8615 Erdelja Janez, roj 1886, 8616 Starešinič Simon, roj 1884, 8617 Sujič Franc, roj 1884, 8618 Sestric Franc, roj 1883, 8619 Kusan Mihael, roj 1880, 8620 Maršič Janez, roj 1878, 8621 Erdelja Nikolaj, roj 1878, 8622 Strho-vič Jožef, roj 1877, 8623 Sladič Peter, roj 1877, 8624 Rujevčan Janez, roj 1875, 8625 Mačičevič Janez, roj 1875, 8626 Stukič Nikolaj, roj 1875, 8627 Maršič Štefan, roj 1874, 8628 Coholič Janez, roj 1874, 8629 Pavkovič Simon, roj 1874, 8630 Kuzmijak Franc, roj 1873, 8631 Bek Štefan, roj 1870, 8632 MravincJure, roj 1870, 8633 Subašič Luka, roj 1870, 8634 Maršič Franc, roj 1870, 8635 Mačičevič Jure, roj 1867, 8636 Spudič Matija, roj 1864, 8637 Lujan Karl, roj 1861, 8638 Benčekovič Jure, roj 1860, 8639 Novak Janez, roj 1860, spr. 22. avg. 1905.	Dr. š. 30 članov.
Pristopili:
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 8584 Kramarič Janez, roj 1887, 8585 Legan Jožef, roj 1886, spr. 22. avg. 1905.	Dr. š. 241 članov.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 6586 Mikatok Franc, roj 1873, spr. 22. avg. 1905.	Dr. š. 201 člana.
K društvu sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 8587 Kovačič Martin, roj 1886, spr. 22. avg. 1905.	Dr. š. 34 članov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 8588 Žitnik Anton, roj 1886, 8589 Kovač Franc, roj 1883, 8590 Terček Matija, roj 1882, 8591 Zdešar Anton, roj 1881, 8592, Kaplan Vinko, roj 1881, 8593 Japel Rudolf, roj 1880,t8594 Brešar Anton, roj 1876, 8595 Steblaj Janez, roj 1873, spr. 22.avg. 1905.	Dr. š. — članov.
K društvu Srca Jezusove'ga 54, Chisholm, Minn., 8596 \ ider Martin, roj 1882, 8597 Prepadnik Luka, roj 1880, spr. 22. avg. 1905.
Dr. š. 59 članov,
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 8598 Čelik Blaž, roj 1867, 8599 Turek Janez, roj 1862, spr. 22. avg. 1905.	Dr. š. 83 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 8600 Štepec Janez, roj 1887, 8601 Nemanič Anton, roj 1886, 8602 Pajk Benedikt, roj 1884, 86C3 Urbiha Franc, roj 1866, spr. 22. avg. 1905.
Dr. š. 213 članov.
K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 8604 Ivanuševič Marko, roj 1880, 8605 Micir Mihael, roj 1880, 8606 Flajnik Matija, roj 1864, spr. 22. avg. 1905.	Dr. š. 53 članov.
K društvu Marije Vnebovzete 77, ForestiCity; Pa., 8607 Novak Franc, roj 1880, 8608 Skubic Jožef, roj 1877, spr. 22. avg. 1905.
Dr. š. 50 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 8609 Likovič Janez, roj 1883, spr. 22. avg. 1905.	Dr. š. 17 članov.
Suspendovaua člana zopet sprejeta:
K društvu V. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 260 Metež Janez, 17. avg. 1905.
Dr. š. 72 članov.
K društvv sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 2324 Zobec Anton, 16. avg. 1905.	Dr. š. 191 članov.
Prestopili:
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 3017 Bajuk Janez, 3489 Nemanič Martin, 16. avg. 1905.	I. dr. š. 190 članov.
II. dr. š. 213 članov.
Od društva sv. Petra 80, Red Jacket, Mich., k društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower Minn., 4411 Slabe Franc, 16. avg. 1905.
1. dr. š. 300 članov.
II. dr. š. 19 2 članov.
Odstopili:
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 6605 Rakar Janez, 14. avg. 1905.	"	, Dr. š. 212 članov.
Od društva Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 4238 Jezernik Franc, 14. avg. 1905.	Dr. iš. 57 članov.
Od društva Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 3228 Zavolovšek Martin, 17. avg. 1905.	Dr. š. 54 članov.
Suspendovaui:
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 4991 Princ Franc, 3021 Svelc Franc, 3640 Zorc Anton, 5914 Medved Jožef, 7732 Wurdsin ger Peter, 6352 Tovornik Janez, 6356 Kral Ernest, 6461 Tomc Anton, 6460 Kostelec Janez, 912 Movrin Štefan, 4869 Hostnik Franc, 6464 Kres Rajmund, 14. avg. 1905.	Dr. š. 200 članov.
Od društva 1'. sv. Florjana 44, So. Chicago, 111., 3721 Stua Janez, 6181 Laknar Janez, 7718 Sarič Grga, 6191 Smrekar Martin, 14. avg.1905.
Dr. š. 129 članov.
Od društva sv. Jurija 64, Etna,Pa., 4779 Seljak Mihael, 5434 Seljak Nikolaj, 14. avg. 1905.	Dr. š. 50 članov.
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 5030 Papež Anton, 15. avg. ]905.	Dr. š. 112 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 5812 Virant Jožef, 6648 Gradišar Anton, 4290 Lavrič Janez, 4794 Pajk Franc, 15. avg. 1905.	Dr. š. 209 članov.
Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 6609 Romšek Franc,
17.	avg. 1905.	Dr. š. 66 članov.
Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 6457 Bedenik Jakob, 15. avg. 1905.	Dr. š. 48 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 8222 Setina Anton 8223 Pirman Matevž, 21. avg. 1905.	Dr s, 16 članov.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 514 Hajnšek Auton, 21. avg. 1905.	Dr. š. 125 članov.
Od društva V. sv. Florjana 44, So. Chicago, 111., 6579 Kambič Janez,
21.	avg. 1905.	Dr. š. 128 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 4613 Debevec Anton, 2904 Hodnik Andrej, 5537 Skopec Jure, 8350 Korenin Jožef, 21. avg. 1905.	Dr. š. 218 člavov.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 5083 Žigon Janez, 21. avg.1905.
Dr. š. 99 članov.
Izločeni člani:
Od društva Srca Jezusovega 70, St avg. 1905.
Od društva sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 8221 Godec Jožef, 8227 Ber senik Andrej, 21. avg. 1905.	Dr. š. 16 članov.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 1293 Skrjanc Janez, 6156 Šifler Jakob, 21. avg. 1905.	Dr.	š. 98 članov.
Od	društva sv. Roka 15, Allegheny,	Pa.,	3391	Adlešič	Peter, 4503
Perko Karl, 22. avg. 1905.	Dr.	š. 91 članov.
Pristopile članice:
K društvu sv. Barbare 23, Bridgeport, O., 2549 Hočevar Marija, roj 1887, spr. 22. avg. 1905.	Dr. š. 22 članic.
K dcuštvu sv. Alojzija 42, Steelton,	Pa.,	2550	Potočnik	Marija, roj
1881, spr. 22. avg. 1905.	Dr.	š. 32 članov.
K društvu Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 2551 Zalar Neža, roj 1881, spr. 22. avg. 1905.	Dr. š. 30 članic.
K društvu sv. Jurija 64,Etna, Pa., 2552 Winski Ana, roj 1875, spr. 22. avg. 1905.	Dr. š. 10 članic.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 2553 Skubic Marija, roj 1881, spr. 22. avg. 1905.	Dr. š. 11 članic.
Suspendovaua članica zopet sprejeta:
K društvu V.sv. Jurija 3, Joliet, 111., Metež Marija. 17. avg. 1905.
Dr. š. 42 članic.
Odstopile članice:
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 1301 Saje Frančiška, 17. avg. 1905.	Dr. š.	20	članic.
Od društva Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 1215 Giljoni Terezija, 1218 Klančnik Marija, 17. avg. 1905.	Dr. š. 24 članic.
Suspendovane članice:
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 50 Stonič Katarina, 15. avg. 1905.	Dr. š.	28	članic.
Od društva sv. Jožefa	12,	Forest City, Pa., 1668 Svelc Jera, 336	Mavrin
Marija, 14.	avg.	1905.	Dr. š.	86	članic.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 1905 Rožnik Antonija, 21. avg. 1905.	Dr. š.	46	članic.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 134 Plut Uršula, 19 avg. 1905.
Dr. š. 103 članice.
MIHAEL WARDJAN, glav. tajnik K. S. K. Jednote,
903 N. Scott St., Joliet. Illinois
L. STERN & SON
1005 Collins St., Joliet, 111.
ia 903 N. Chicago St.
Banka in

parobrodna
poslovnica.
Denar p°Siljamo
pri nas zanesljivo ceneno in hitro v staro domovino.
Posojujemo denar lia zemljiško lastnin ) proti nizkim obrestim Naprodaj hiše in lote v vseh delih mesta.
Zavarujemo hiše in lastnino proti ognju in drugi škodi.
Hiše, kijih imimo mi na prodaj se nahajajo na: Raub st., c<^
st., Broadway, Chicago st.. Jackson st., Indiana st., State st., Herkimer st., Chase ave., Francis st., Woodruff road in drugje' Naprodaj imamo dve veliki loti na Cora st., po H75 vsaka, in eno
vogalno loto na isti cesti za 1200.
Mnogo izmed hiš, ki jih imamo ml na prodaj, morete kupiti na lahke plačevalne obroke, skoro tako kot bi plačevali rent ali najemnino.
Pridite k nam kadar hočete kupiti hišo ali zemljišča. Naše cene so nai-nižje. IZVRŠUJEMO TUDI VSA NOTARSKA DELA.
J4040404040040404040404045
Društvene vesti.
5>0404040XH04040+OKI4040Č
Louis, Mo., 6080 Gerbec Mihael, 16.
Dr. š. 50 članov.
Joliet, 111., 23. avg. •— Društvo sv. Martina, štev. 80 W. C. U. ima prihodnjo nedeljo svojo redno me sečno sejo, pri kateri se bo vršila tudi volitev uradnikov za prihodnje leto ter bo predložen četrtletni finančni račun. Dolžnost vseh članov društva je, da se vdeleže te seje.
Z bratskim pozdravom
B. J. Chulik, tajnik.
Allfeglienj-, Pa., 21. avg. — Naznanjam vsem udom društva Marije Sedem Žalosti št. 50. K. Si K. Jednote, da se je naš sedanji predsednik Mihael Husič namenil odpotovati v staro domovino dne 22. t. m. Zatorej bode prevzel njegovo mesto sedanji podpredsednik Matija Mravinc.
Srčen pozdrav vsem udom po širni Ameriki, a tebi priljubljeni nam list, pa obilo uspeha!
Marko O stranic, tajnik in zastopnik.
040+040+04!H0404040*(H044
I Iz slovenskih naselbin.
♦
044040404040404040404040+0
Pittsburg, Pa , 20. avg.—Zadnja leta je železna in jeklena industrija v Pennsylvaniji cvela, da je bilo veselje. A procvitanja še ni konec. Vsepovsod grade nove tovarne, in pravijo, da bo še to leto treba najmanj 25,000 delavcev. Vse te tovarne, ki se ali zidajo nanovo ali stare razširjajo, se dvignejo v okolici Pittsburga,v takozvani ‘Mo-nongabela dolini’. In kdo jih gradi in kje?
Jones & Laughlin na South Side, Pittsburg, gradita tri nove ogromne peči za taljenje železne rude. Te tri peči bodo stale pol milijona dolarjev in dajale zaslužek 600 delavcem.
National Tube Co. gradi v Mc Keespoctu ogromne tovarne za izdelavo železnih cevij. Te tovarne bodo stale 11 mil. dol., a uposlenih bo v njih 12,000 delavcev.
Ista kompanija gradi v South Side,Pittsburg, 75 pudlerskih pečij, ki bodo stale 1 mil. dol. in uposlo-vale 1,000 delavcev.
Carnegie Steel Co. gradi v Tomp-sonovi tovarni za železo livarnico,ki bo stala pol mil. dol. in dajala delo 400 možem.
Ista kompanija gradi v Clair-tonu, Pa., plebarne, ki bodo stale 2 milijona dol. in uposlovale 2,000 ljudij.
American Steel & Wire Co. gradi v Rankinu žičarne za več mil. dol., ki bodo dajale zaslužek tisočerim delavcem.	,
Clintic Marshall Co. gradi tudi tovarne v Pittsburgu,da bo zaposlo-slovala okoli 600 ljudij.
Sarbison Walker gradi koksarne
za več stotisoč dol. ter bo i tu uposlenih nad 300 mož.
Carnegie Steel Co. gradi v Hotne-steadu, Pa., 12 peč j, v katerih se bo lilo jeklo in bo imelo zaslužek 1, 200d elavcev.
Ista kompanija gradi dve novi topilni peči za železno rudo v Du-quensu, Pa. Ti dve peči bosta
j vee j i, kar jih pozna doslej želez na industrija, a stali bosta čez 2 mil. dol. in dajali delo okoli 1,000 možem.
Pittsburg Steel Co. je sklenila, v Honessenu razširiti svoje jeklarne in zgraditi nove topilnice, kar jo bo stalo blizu 5 mil. dol. Ko se poprave dovrše, bo dražba rabila 1,000 delavcev.
Potemtakem obeta Pittsburg z okolico čvrstim delavcem jasno bodočnost.	jV. B.
Po domače vlada
občinski svet svojo občino tam nekje na Badenskem. Po nepisanem poslovniku mora plačati vsak ud občinskega sveta, ki zamudi “eno sejo, za kazen sodček piva; vsled tega pravijo, da slavni svet nikdar ne trpi žeje. Ker pa v ondotni okolici proizvaja pivo državna pivovarna, tak odbornik dela le za državno blagajno mnogo. Okrog tisoč duš broječa občina je menda zelo zadovoljna s svojimi odborniki. Ko se razdeljujejo vloge, t. j.ko so volitve, se vsem volivcem dobro godi. Pra vij o, da ni takrat noben lačen, še manj pa žejen.
Bele miši v službi.
Angleška mornarica je oficielno vzela v svojo službo bele miši. Zaznamovane so celo v službenih knjigah. Njihova služba je zares važna: rabijo jih namreč na njihovih podmorskih ladjah. Bele miši imajo jako razvit vonj, zato takoj zaduha-jo pline, ki so shranjeni v ceveh podmorskih ladij. Če ti uhajajo iz cevi, je to velika nevarnost za ladjo; zapazi se pa to jako težko, ker uhajajo plini iz tenkih luknjic. Kakor hitro začnejo miške cviliti, je to znamenje, da treba pregledati cevj in jih zamašiti. Miške imajo v kletki blizu cevi, dobro jih hranijo in jih negujejo tako,da so čisto krotke in udomačene.
Žabo je snedel.
“Hlas Naroda” poroča: V gostilni v Lhoti pri Vsetinu je pred kratkim stavil delavec J. Olšak za pet litrov žganja, da sue celo živo žabo — kroto. Stava je bila sprejeta in ljubitelj žganja je začel jesti žabo. Začel je živo žival griztipri zadnjih nogah, četudi se je mučena žival na vse kriplje branila. Sežvekal jo je celo, glavo pa je samo razgriznil ter potem izpljunil. Po tem “junaškem” činu pa je omedlel ter navzlic zdravniški pomoči — umrl.
— Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto.
▼\A/vV/TV“ “UtV^VvvVAJv 11V “v
MALI OGLASI . f
, . T	l
KADAR IŠČETE SLUŽBE,
svojega prijatelja ali kaj drugega, imate kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t, d. denite to med male oglase v našem listu,ki vedno prinašajo uspeh. Cena za jedno uvrššenje, Se oglas ne obsega veš ko 7 vrst, 25c, za hkratno pa 75c. Ge obsega oglas nad 7 vrst, pa za jedno uvrščenje SOc, in za hkratno $1.50. Rašuna naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsto. Spoto je poslati z oglasom naprej.
Vprašajte svojega mesarja za
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchansre Street Joliet
PRODA SE TAKOJ DOBRO OBL
skovana groceri jska prodajalna, ugodna za Slovenca ali Hrvata, radi preobilice drugih poslov, pod zelo ugodnimi pogoji. Ima dobro klet in hlev za konja. Več pove Anton Nemanich, 915 North Scott Street, Joliet, lil.	d34tfn
SLUŽBO DOBI TAKOJ DEKLE,
ki zna izdelovati avstrijske viržinke, Dobra plača in stalno delo v unijsk. delavnici. Več pove Anton Honvati 407 N. Chicago St., Joliet, Ili. d36t4
IŠČEM SVOJEGA BRATA JO-žefa Ogulin. Pred enim letom je bil v Eveleth, Minn. Kdor rojakov ve zanj ali njegov nasiov, naj mi ga blagovoli naznaniti: John Ogulin, 24 N. 2nd St., Kansas City, Kans. p3Gt4
OPOMIN. DOTICNE OSEBE V
Jolietu, ki šuntajo mojo sestro, da sem iaz prejet od Jednote denar po svojem še živem bratu, ter da ga odtegujem od nje, samo da z njim “business’ delam, opominjam, da opuste to govorico, ker drugače bi bil prisiljen postopati proti njim radi opravljanja drugim potom.JAnton Terdič. dz47tl
SLUŽBO DOBE TAKOJ V JO-
lietu pri The Novelty Goods Co., dve Slovenki, ki ste zmožni delati v Dry Goods oddelku inimati v tem poslu že izkušnjo. Obrniti se je osebno na ma-nager-jag Adams-a	d37t2
R. C. Bertnik.	L. B. Bertnik
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
Naša posebnost: JUDGE, NEW CENTURY.
10 centov.	5 cento?.
103CassSt., nadstr.______JOLIET.
ANA VOGRIN,
803 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727
IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam.
G. W. Brown, preds Robt. Plicher, pod preda. W. G, Wilcox, kasir.
18111
Kapital $100,000.00.
BARBER BUILDING. JOLIET. ILL.
Bar Bute.
and Porter.	q
«X. C SMITH
BOTTLER
414VanBuren St.	Telephone 171
G. F. REIMERS
izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon	1343.
N.229 Bluff Str., JOLIET. ILL.
MAUSAR BROS..
200 Jackson St., na voglu Ottawa, JOLIET, ILL...
...SLOVENSKA GOSTILNA...
V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom.
N. W. TELEFON ŠTEV. 1257.
Nerver!
To je Bauer-jev znameniti krepčilec. Človeka zbistri v eni uri ter ga napravi močnega in čilega.
KAJ JE TO ?
Neprekošen hranitelj za živce in želodec.
Na prodaj po vseh slovenskih gostilnah
Jedini lastniki in razpošiljavci.
A. BAUER Sc CO.
142-148 E. Huron St., Chicago
JOLIETJLL.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Scott and Clay Sts.	Oba telef. 26*
POMORSKI ROPAR.
Angleški spisal CaptaiD Marryat. Pçslovenil J. M.
VIII.
Napad.
(D ilje.)
Pojdimo sedaj na krov one ladije. Plula je v Indijo in bila ena izmed onih redkih, ki jih je poši-1 jaU portugalska vlada v to deželo, nekdaj popolnoma v njeni oblasti,a imajoča sedaj le še nekoliko milj ozepilja. Namenjena je bila v me-sto Goa in imela na krovu mal oddelek vojakov, novega guvernerja in njegova dva sinova, nekega škofa in njegovo vnukinjo, s služabniki. Redkokdaj se je prigodilo, da je odplula tako zelo obložena ladija, in zaradi tega je naravno, da se je že dolgo pred njenim odhodom pov-sodi govorilo o njej. Kajn je že pred nekaj meseci dobil vsa potrebna poročita o njenih tovorih in njenem cilju. Toda, kakor Portugalci dandanes navadno delajo, odlašali so dan za dnem in tako je ladija odplula šele tri tedne pozneje kakor je bilo od začetka določeno. Kajn je zaradi tega odplul proti že omenjenemu zalivu in pri tem pokazal, kako izvrstno je vse preračunal. Streljanje roparske ladijeje povzročilo veliko škodo. Mnogo mornarjev kakor tudi vojakov je bilo ubitih in ranjenih, in navsezadnje 10 uvideli, da je vsaka hranitev zaman. Kolikor jih je bilo še nera-njenih, so hiteli doli v spodnje dele ladije, da utečejo uničujočim strelom. V onem. času, ko je roparska ladija prenehala streljati s svojim ■velikim topom, ker je bil že prevroč, se je nahajal na portugalski ladiji samo kapitan in nek star utrjen mornar, ki je stal pri krmilu. V spodnjem krov« pa so se nahajali ostali mornarji in pa potniki, natlačeni v ozkem prostoru. Nekateri so oskrbovali veliko število ranjencev,drugi pa so klicali svetnike na pomoč. Sredi vseh pa je stal škof, mož visoke, častitljive postave in kakih šestdeset let star, pošiljal sedaj goreče prošnje gori k nebu, sedaj pa pripravljal na smrt ranjence,ki so jih tovariši prinesli doli in položili pred njim na tla. Poleg njega je klečala njegova vnukinja, osirotelo, kakih sedemnajst let staro dekle, ki ni odmaknilo očesa od njega, dokler je molil, potem pa se ozrla polna usmiljenja io solznih oči po svojih umirajočih rojakih, katerih zadnji trenutki so bili po svetih škofovih opravilih in molitvah nekoliko veselejši. Na drugi strani škofa je stal guveruer Don Filip de Ribiera s »vojima sinovoma, ki sta bila v prvih mladostnih letih in kljub temu le imela kraljevo službo. Žalost je bilo v ideti na obrazu Don Filipa de Ribiera, pričakoval je najhujšega. Njegov starejši sin pa je imel svoje oči uprte na ljubki obraz Tereze de Silva — šele tega večera sta si pri «prehajanju na krovu prisegla večno zvestobo — še tega večera sta plavala v «reči sedanjosti in sanjala o »reci v bodočnosti. Toda zapustiti jih moramo in se vrniti nazaj na krov.
Kapitan portugalske ladije je šel proti zadnjemu delu in stopil k Antonio, staremu mornarju, ki je stal pri krmila.
“Vedno še vidim sovražno ladijo, Antonio,in vseeno že ni sedaj skoro dve uri streljala; ali misliš, da se je morebiti kaj pripetilo njenemu velikemu topu? V tem slučaju bi imeti nekoliko upanja na rešitev.”
Antonio je zmajal z glavo. “Bojim set da imamo le malo upanja, kapitan; takoj po prvem strelu iz tega topa sem spoznal,da je iz medi; nobena. Ladija nima železnih, dolgih topov takega kalibra. Verujte mi, oni čakajo Le, da se top ohladi in da napoči zopet dan, sedaj pa, ko je ona na bolje m, smo izgubljeni.”
“Kakšna ladija to more biti — francoski kaper?”
“Rad bi, da bi bilo tako, in ob ljubil sem sv. Antonu srebrn svečnik, ako ne bode kaj hujšega; kajti potem moramo vsaj upati,da vidimo zopet svojo domačijo; toda bojim ae, da je ne bomo.”
“Kakšna ladija pa potem misliš da je, Antonio?”
“Ona roparska ladija, o kateri amo toliko slišali.”
, “Jezus, pomagaj nam! Potem mo-
ramo prodati svoje življenje kolikor mogoče drago.”
“Tudi jaz mislim tako, kapitan,” je odvrnil Antonio in zaobrnil kolo pri krmilu.
Napočil je dan in pokazal roparsko ladijo, ki je še vedno nadaljevala zasledovanje v isti oddalji,ne da bi se videlo najmanjše življenje na njenem krovu. Šele ko je stalo solnce že nekoliko višje nad obzorjem, je bilo zopet videti oblake dima, ki so se začeli vzdigovati iznad nje, in zopet so padale kroglje na portugalsko ladijo. Vzrok tega je bil, ker je hotel pomorski ropar počakati,da se povzdigne solnce nekoliko višje, da bode lažje videl, ali niso morebiti kake druge ladije blizu, predno ugrabi svojo žrtev. Portugalski kapitan je šel na zadnji del ladije in razvil svojo zastavo; roparska ladija pa ni pokazala ničesar. In zopet je zažvižgala kroglja po zraku in zopet padla na krov nesrečne ladije. Mnogo onih, ki so prišli na krov, da vidijo, kaj se godi, je zopet naglo bežalo nazaj v svoje prejšnje pribežališče.
“Pazi na krmilo, Antonio,” je dejal kapitan; “jaz moram doli, da se posvetujem z guvernerjem.”
“Nič se ne bojte, kapitan, dokler se bodo držali skupaj ti le moji udje bom izvrševal svojo dolžnost,” je odvrnil stari mož, akoravno je bil že močno utrujen vsled dolgega čuvanja in napora.
Kapitan je šel v spodnji krov, kjer je našel zbrane večji del skoro vse mornarje in potnike.
“Gospoda,” je dejal, ko je nagovoril guvernerja in škofa, “ona ladija ni razvila in ni pokazala nobene zastave, akoravno smo mi to storili. Prišel sem doli, da zvem, kaj mislite. Braniti se ne moremo več in bojim 8e,da smo popolnoma v oblasti pomorskega roparja.”
“Pomorskega roparja!”so vzkliknili nekateri, trkali na prša in klicali svetnike na pomoč.
“Mir, moji dragi ljudje, bodite tiho,” je mirno opomnil škof; “kaj je nojboljše, da storimo,” je nadaljeval ter se obrnil h kapitanu, “ne morem niti najmanjega svetovati. Jaz sem mož miru in zame toraj ni prostora pri vojnem posvetovanju, Don Ribiera, to moram prepustiti vam in vašima sinovoma. Nikar se ne boj, moja draga Terezija ali nismo vsi pod varstvom Vsemogočnega?”
“Sveta devica usmili se nas!” je vzkliknila Tereza.
“Pojdita sina,” je dejal Don Ribiera, “gori na krov, da se posvetujemo; nikdo drugi naj ne gre za nami. Nepotrebno bi bilo pripravljati še druga življenja v nevarnost, ki utegnejo biti še precejšnje vrednosti.”
Don Ribiera in njegova sinova so šli s kapitanom na krov in se skupno z Antonijem posvetovali, kaj storiti.
“Samo eno nam preostane,” je dejal starec čez nekoliko časa, “zavijmo zastavo, kakor da bi se hoteli vdati. Potem pride ladija bližje in roparji bodo hoteli priti na našo ladijQ ali s pomočjo čolnov ali pa takoj z ladije. Na vsak način bodemo takoj ‘spoznali kakšna ladija je, in ako je roparska, moramo prodati svoje življenje kolikor drago moremo. Ako vzamemo zastavo doli in pride ladija bližje, kakor mislim, da bode, naj bode potem vsakdo izmed nas pripravljen na obupen boj.”
“Prav imate, Antonio,” je odgovoril guverner, “pojdite, kapitan in vzemite zastavo doli — da vidimo, kaj stori ropar. Pojdita doli, fanta, in pripravita može za boj, da store svojo dolžnost.”
Zgodilo se je prav kot je rekel Antonio. Kakor hitro so zavili zastavo, je roparska ladij a prenehala streljati in zavila jadra na glavni jambori pa se je prikazala strašna črna zastava. Se enkrat se je vsula toča topovih krogelj na portugalsko ladijo in predno se je razkadil dim, ste že zadeli obe ladiji skupaj.
Mornarji portugalske ladije so skupno z vojaki tvorili precejšnjo
četo. Ko so zagledali črno zastavo, je sicer vsakomur zastalo srce, vendar pa je kmalu navdajal vse obupen
pogum.
“Nože, fantje, nože!” je vpil Antonio ter planil k napadu, za njim pa najhrabrejši.
“Kri zakril” je zavpil drugi krmar roparske ladije in vdaril proti staremu možu.
“Tu jo imaš,” je odgovoril Antonio, ko je s svojim nožem predrl roparjevo srce, mejtem ko se je v istem trenutku sam mrtev zgrudil na tla.
Bil je boj na življenje in *mrt, toda število in pa divjost roparjev je navsezadnje zmagala. Kajn je drl spremljan od Hawkhursta dalje naprej in podrl vse, kar mu je prišlo na pot. En sam udarec roparskega kapitana je presekal glavo Don de Ribiere do rame, drugi je ubil njegovega starejega sina, Hawk-hurst pa je prebodel mlajšega. Portugalski kapitan je tudi že padel in mornarji se niso mogli več ustavljati. Nastalo je splošno klanje. Trupla so pometali v morje, kakor hitro so jih pobili. Ni trajalo pet minut in niti enega živega Portugalca ni bilo več na krvavem krovu nesrečne ladije.
IX.
Zajetje.
“Daj povelje, da nikdo ne sme iti v spodnje prostore ladije, Hawk-hurst!” je dejal kapitan pomorskih roparjev.
“Sem že storil tako in razpostavil straže pri vhodih. Ali naj pripra-vimo našo ladijo za odhod?”
“Ne, ni potreba. Veter že ponehava in v pol ure bo popolnoma prenehal. Ali smo izgubili mnogo mož?”
“Samo sedem, kolikor morem dognati, toda med njimi je Wallace, drugi krmar.”
“Nekoliko odlikovanj in povišanj ne bo škodilo,” je odvrnil Kajn, “vzemi kakih deset najboljših mož ter preišči ladijo, nekoliko ljudi je gotovo ostalo še pri življenju. Vrhu tega odpošlji stražo na našo ladijo, samo Kroumani so na nji in—”
“Eden, ki bi ga bilo bolje odstraniti z nje,” je odgovoril Hawk-hurst.
“Kaj pa naj storimo z onimi, ki jih najdemo spodaj v ladiji,” je nadaljeval.
“Naj ostanejo pri življenju.”
“Prav imate; sicer bi morali dolgo iskati oni del ladijinih tovorov, ki je ravpo za nas,” je dejal Hawk-hurst ter odšel, da zbere ljudi, ki so že ropali na glavnem delu krova in pa v kapitanovi kabini.
“Sem, vi iz Malte, tja gori in do bro pazite in glejte ako ni videti nobene ladije!” je dejal kapitan in se podal proti zadnjemu koncu ladije.
Predno je zbral Hawkhurst svoje ljudi in jih odposlal nazaj na ladijo. je veter popolnoma prenehal, kakor je običajno le v teh krajih.
Kje pa je bil Francisco mej tem krvavim prizorom? Ostal je v kabini roparske ladije. Več kakor enkrat je prišel Kajn doii k njemu, da ga pregovori, da pride na krov in pomaga pri zajetju portugalske ladije, toda zaman — njegov edini odgovor na vse grožnje in prošnje pomorskega roparja je bil —
“Storite z menoj, kar vam je drago — pripravljen sem na vse — dobro veste, da se smrti ne bojim — toliko časa, dokler ostanem na tej ladiji, se ne bodem nikdar udeležil vaših krvavih činov. Ako v resnici spoštujete spomin na mojo mater, dovolite njenemu sinu, da si poišče poštenega in častnega dela.”
Franciscove besede so donele Kajnu v ušesih, ko je hodil gori in doli po portugalski ladiji, in kakor tudi ga je mladenič osramotil, je vseeno priznal, da mu je bil fant enak v telesnem pogumu, toda ga je presegal v duševnem. Premišljeval je sam pri sebi, kako naj postopa na-pram Franciscu, ko je pričel na krov Hawkhurst,spremljan od svojih ljudi, ki so vlekli seboj šest oseb, uteklih splošni moritvi. Bili *o to škof, njegova vnukinja, njena služabnica, neko portugalsko dekle, nadzornik ladijinih tovorov,cerkovnik in en duhovnikov služabnik. Pritirali so jih na krov in jih v vrsti
JOSEPH TBIKER'B
STOJ IN POMISLI! ! tiSk
v- , Cesa potrebuješ za življenje? !
REGISTERED
ZRAK IN HRANO!!
Brez tega ali onega ne moreš nikakor živeti. — Kar se tiče zraka si gotovo toliko pameten, da ga dobiš, kolikor ti ga je sploh mogoče. — Kaj pas hrano? — Znano ti je, da želodec večkrat De mara za živila, ne glede na to da so dobra.
TO NAZNANJA BOLEZEN V VSAKEM SI lir AIII_____
Kakor hitro se ti okus povrne, si zopet popolnoma ozdravljen.
Trinerjevo zdravilno grenko vino
je edino zdravilo, ki se zamore v takih slučajih popolnoma varno vporabljati. _
Ono spravlja zopet pokvarjen želodec v svoj pravi tir, ter pospešuje prebavanje v želodcu in črevah. — Ono vpliva na te organe, da vsako hrano, katero dobijo, lahko prebavijo. Sam dobro veš, kako prijetno je življenje takrat, kadar lahko — in kolikor hočeš — ješ to, kar ti ljubiš in sicer brez kakih posledic.
Trinmevn 7dn- zavaruje Ti zdravje,
11 lilvl Jt TU ¿Ul a	zavaruje Tvojo moč,
Vilno GTPIlkn vino zavam]e Tvojo srečo, t llllU gl vllIVU v 1I1U zavaruje Tvoje življenje za več let.
Daje se lahko otrokom, nežnim ženskam, trdnim možem in starim ljudem. _Pri vseh nered-
nostih želodca, živcev in krvi, je to vino najbolj zanesljivo in najboljše zdravilo na svetu.
Dobiva se v lekarnah in boljših gostilnah.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue
CHICAGO, ILL.
SVAitILO I Mnogo ljudi ponareja to zdravilno vino pod raznimi imeni. Kadarkoli 7	kupuješ kako čisto zdravilno vino, zahtevaj TRINER JEVEGA!
Trinpripv hriniPUPP P08^3,2^^’111 dnem bolj priljubljen, zato ker so naši ljudje sprevi-I 11IICIJCV Ul IllJuVub deli, da je najmočnejši in najčistejši.
ESE»
oo^o^^o^oo^o^^o^oo^o^^o^oc
I Anton Terdič
±	300 RUBY STREET, JOLIET, ILL. 1
S	N. W. Phone 825.	r
(Nadaljevanje na 7. strani.)
J Rojakom priporočam svojo	J
S SLOVENSKO GOSTILNO i
O kjer jim postrežem poleg drugih O X pijač tudi z najboljšim domačim S
0 vinom, ter finimi smodkami.	O
1	Prodajam trd in mehak premog po 2 O nizki ceni. Rojaki, dobrodošli, o
oo*o*^»C(^o+*o*o<>ao*^o*oo
USTANOVLJENA 1871.
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek S300,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALCOTT. blagajnik
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
"Tlie U. S.” lPc. in !‘Meerscliattinn 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, IIIs.
Matija Pogorelc
prodajalec ur, verižic, uhanov, prstanov in druge zlatnine.
4^1 BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG ^
Novicenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto. Pišite ponj.
Ure jamčene za 20 let in velikosti kot
slika s 15 kamni..........$16.00
Srebrna močna ura z enim pokrovom
in 15 kamni...............$‘14.09
Nikljasta ura s 7 kamai...$ 6.00
Dobe se tudi srebrne ure z dvojnim pokrovom, istotako tudi 14 karatov zlate kar naj cenjeni naročniki po želji navedejo v pismu.
Urno kolesovje pjiilj-im ktkoršno si kdo izbere Elgin ali Waltham.
Pošteno blago po zmerni ceni je moje geslo.
R iz 'le 1 tie s slik mi stivb tli naravnih o-izirnv raznih atniriškib držav 3 za 10, 12 za 35c. Velika razglednica s sliko cele sent! a tiiks razstave ena za 15 csv.av. Vr)'ik a i >5n) razglednice 3 za lOc 12 za
Razprodajalcem knjig dajem rabat ali popust po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah.
Naslov za knjige in cenik:
M. POGORELC, Boi 226, Wake-field, Mich.
Naročila za uro in zlatnino:
M. POGORELC, c. o. B. Schuette, Room 606 Masonic Temple, Chicago, III.
JOHN UMEK
toči Schlitz-evo pivo, ki je najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke:::::::::
Cor. Lake and Genesee Streets
Telefon 851 WAUKEGAN, ILL.
GEO.LA1CH
168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844.
—priporoča—
Slovencem in Hrvatom svoj novi
saloon,
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago.
ANTON NEMANICH
205-207 OHIO ST., JQLTETj ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
zavod in konjušnica.
Chicago Phone 2273.	#	Northwestern 416.
Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah.
Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza.
Stanovanie 913 IV. Scott Street, Northwestern Telephone 344.
M. F. LOUGHRAN,
Loaghran Bldg.	JOLIET, 1LL.
Prodaja hiše in lote v ugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in poso-juje denar na zemljiško lastnino. Obrnite'se do njega v vseh takih zadevah.
Anton Vogrin
HO RUbTSTREET
JOLIET, II.L,
Slovenski IP =—čevljar
Rojakom priporočam svojo čevljarsko delavnico, kjer šivam, krpam in popravljam čevlje lepo, hitro in po nizki ceni.
V zalogi imam tudi nove čevlje za moške in ženske.
PREMOG
TRD IN MEHEK, TER
kok in drva
ZA KURJAVO
prodaja v Jolietu po najnižjih cenah
Stefan Kukar,
Northwestern Telefon 348 in 1479.
FRANK MEDOSH
9478 Ewing A ve., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija South Chicago, 111.

Qostilnièai’ ...
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu.
TELEPHONE: SOUTH CHICAGO 123.
M. B. S c li us ter
Youtig Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietu.
ter zavaruje poslopja in življenj
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander Harass
Chicago tetef. 2794	N. W. telef. 927
122 Jefferson Street:;:::JOLIET, ILL
Tis Joliet JaM Ut
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,000.
T.A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLT, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
Denarje v staro domovino
pošiljamo
za I	20.55 ........... 100	kron,
za $	41.00	  200	kron,
za $	204.50 .......... 1000	kron,
za $1021.75 .......... 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh.
Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali re-gistrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER,
(Glas Naroda)
109 Greenwich Street, New York. 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Vina na prodaj
<<
Naznanjam icjakcm. da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, ries-3^4 ling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivotko. Pino muškate] vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Box 77—
Crockett, Contra Costa Co., Cal.
PRVA GOSTILNA
V ROCKDALE.
Naznanjam rojakom po Jolietu in okolici, da sem otvoril svojo novo gostilno, v kateri bodem točil vedno sveže Porterjevo pivo in druge pijače. Priporočam se vsem v obilen obisk, zagotavljajoč vsem dobro postrežbo.	27tfn
Jernej Marentič.
KAŠE SLOVENSKE GOSPODUJE VEDO
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast e zelo okusna ter je garantirano ista.

JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Broadway, Joliet, 111.
Northwestern Phone 1113.
Chicago Phone 4531
Ne pozabite nas povprašati za cene premogu čredno ga naročite za svojo zimsko potrebo.
Mi vam bomo. prihranili denar. Wilmington mehki premog v kepah In manjših kosih ter Scranton trdi premog.
F. A. Barthelme,
Urad: 414 E. Washington St.
Oba telefona 198
Naročila se tudi sprejemajo 1141 N. Hickory St. Chicago telefon 2302. Joliet, 111.
Pristen kranjski brinjevec,
katerega žge podpisani iz importiranega brinja, je najvspešnejše zdravilo za vse želodčne bolezni, posebno pa za ledvične napake. Cena zaboju (12 steklenic) je $15.00, šest steklenic za $7.50. Naročilom je priložiti denar.
John Kracker
J
1109 St. Clair Street,
CLEVELAND.
OHIO.
Na prodaj se 4 lote
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini
s 5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijske vino, dobro žganje in tržim n&jboljSe smodke.
Telef. 2252.
1012 N. Broadway, Joliet, llls.
(Nadaljevanje s 6. straki.)
postavili pred kapitana, ki jih je strogo ogledaval. Škof in njegova vnukinja stia gledala okoli. Škof je ponosno in pogumno pogledal Kajnu v oko, akoravno je vedel, da so njegove ure štete,dekle pa boječe gledalo okoli sebe, da vidi, ako je še kaj več jetnikov in ako je mej njimi njen zaročenec. Toda njene oči niso našle njega, ki so ga iskale — videla je samo bradate obraze pomorskih roparjev in s krvjo oškropljeni krov.
Zakrila je obraz z rokami.
“Pripeljite k meni onega moža,” je dejal Kajn ter pokazal na služabnika. “Kdo si ti?”
“Služabnik mojega milostivega škofa.”
“In ti?”
“Ubog cerkovnik v službi milostivega škofa.”
“In ti?” je zaklical tretjemu. “Nadzornik ladijinih tovorov.” “Na stran ž njim, Hawkhurst! “Ali potrebujete še ostale?” je vprašal pomenljivo Hawkhurst. “Ne.”
Hawkburst je dal znamenje nekaterim roparjem, ki so na to odpe ljali cerkovnika in služabnika. Ne koliko sekund pozneje je bilo čutu vdušen krik in težak udarec v vodo. Mejtem časom je roparski kapitan izpraševal nadzornika glede ladijinih tovorov, ko mu je nenadno segel v besedo eden izmed roparjev, ki mu je v naglici sporočil, da je bila la-dija zadeta pod vodno črto in da se hitro potaplja in pogreza v vodo. Kajn, ki je stal pri nekem topu z mečem v roki, je vzdignil svojo roko in udaril, hote ali nehote, roparja z ročajem tako močno po glavi, da mu je razbil črepinjo in je mož padel mrtev na krov.
“Tu imaš, jezičnež, za svoje poročilo; ako ostanejo ti ljudje trdo vratni, smo delali zastonj.”
Ostali ljudje so uvideli resnico kapitanovih besedi in niso prav nič nasprotovali tej kazni ter so odstranili truplo svojega tovariša.
“Kakšno usmiljenje zamoremo pričakovati od ljudi, ki so tako brezsrčni celo med seboj? je spre govoril škof in povzdignil svoje oči k nebu.
“Tiho!” je zakričal kapitan, kije izpraševal sedaj nadzornika o tovorih v spodnjem delu ladije; ubogi mož je odgovarjal, kolikor je znal in vedel. “Srebrnina — denar za vojake — kje je?”
“Denar za vojake se nahaja v v prostorih za pijačo, toda o srebrnini ne vem ničesar. Morebiti se nahaja v nekaterih zabojih, ki so lastnina škofa.”
“Hawkhurst! Pojdi takoj doli v prostore za pijače in poišči denar, mej tem časom pa bom stavil nekoliko vprašanj temu častitljivemu očetu.”
“In nadzornik — ali ga še potrebujete?”
“Ne; lahko gre.”
Ubogi človek je padel na kolena iz hvaležnosti, ker je mislil, da je rešen: toda nepotrebno je, ako povemo, da so ga v eni minuti raztrgali na kosce morski somi, ki so zavohali svoj plen in se sedaj igrali okolo ladije.
(Dalje prih.)
Okuženo mleko.
V mnogih slučajih so zdravniki zasledili vzrok poletni driski v nečistem in okuženem mleku. Ne samo otroci, ampak tudi odraščenci trpe vsled te nadloge, ki jo povzroča še marsikaj poleg pitja nečistega mleka. Ob vročem vremenu bolnik ne more prebaviti hrane, ki mu v hladnejših dneh ne povzroča nikake težave. Če se česa ne stori v olajš-bo črevesne nerednosti, daje prebavilo polje za razvitek vsakojakib bakterij. Pripravno olajšilo za krče, koliko ali madron in poletno bolezen je Severovo neizčrpno zdravilo zoper kolero in drisko. Ojača prebavilo. Frank Skala iz Mitchella, Tenn., piše:	“Imel sem najstraš-
nejše krče, dokler nisem mislil, da bom gotovo umrl. Steklenica Va šega zdravila zoper kolero in drisko je učinkovala čudovito in me ozdravila. ” Cena .2oc in 50c. V vseh lekarnah ali W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
— Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto.
CITAJTE M IZŠLO KNJIGO
ZDRAVJE!
SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS.
Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo njegovo življenje.
Knjiga piše v prvem poglavju o sestavi človeškega telesa kakor tudi o posameznih organih, za tem o čutilih, o človeški naravi ali temperamentu, premembi podnebja, hrani in spolnem životu moža ali žene. V drugem poglavju točno opisuje vzroke, razvitek in posledice vseh mogočih bolezni, kakor tudi bolezni možkih ali ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zdravje — ¡n v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in naj radikalneje ozdraviti.
Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnosti in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini.
Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa.
11 zdravi ali Bolni pilite po to knjigo ! Ako ste
bolni, to na vsak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila,
ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite.
Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESORJU COULENSU ker je to koristno knjigo napisal in to tem več ker je tudi preskrbel (la se:
SO tisoč? knjig zastonj razdeli med nas narod, po
celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onih 20.000. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga pošlje zastonj.
Edino Profesor Collinsu je bilo mogoče napisati tako sijajno in koristno knjigo, ker je ni bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana.
Berite knjigo pazljivo in bodete sprevideli kako zamorete v slučaju Bolezni na j Iti f reje zadoBi nazaj prvotno ZDRAVJE.
Kateri piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov;
Dr. E. C. COLLINS,
MEDICAL INSTITUTE,
140 W. 34th Street,
NEW YORK, N. Y.
POZOR! Rojake, kateri so knjige že naročili, tem potom prosimo, da nam oprostijo [da so mogli toliko časa čakali za nje, kajli nam ni bilo mogoče poprej postreči, ker so knjige j še le sedaj gotove.
Ali se zanimate za južne kraje?
Zelite-li izvedeti o čudovitem razvoju, ki se zdaj dodaja po
velikem osrednjem jngu?
O brezštevilnih priložnostih za mlade in stare može—da se obogate?
Ali želite izvedeti o bogatih poljedelskih zemljiščih, rodovitnih, ugodno ležečih, ob večji žeieznični progi, ki obrode dve, tri ali štiri letine na istem polju vsako leto, katere lahko kupite po zelo nizkih cenah in pod ugodnimi pogoji ? Ali morda o živinoreji v krajih kjer traja zimsko krmljenje kratkih šest (C) tednov? Okrajih, kjer prinaša pridelek zelenjadi in sadja vsako leto velike dohodke? O deželi, kjer se lahko živi na prostem vsaki dan leta? O priložnostih za vstanov-ljenje dobičkonosnih izdelovalnih industrij; o bogatih rudninskih legah in ugodnih mestih za kupčijo?
Ako želite 'zvedeti podrobnosti o jednem ali o vseh gori navedenih vprašanjih, pišite name. Z veseljem vam bom sporočil natanšno in resnično.
G. A. PARK. General Immisrration and Industrial Agent.
LOUISVILLE & NASHVILLE RAILROAD CO.
LOUISVILLE, KY.
F. KORBEL & BROS
prodaialec "vina otl trte? in žganja
Sonoma Co. Caliiornia.
Vbodna, zaloga vina in urad: 684-686 W 12 St.
TELEFON) 110 CANAL.
E.PORTER BREWING COMPANY
HENRIK H. STÀ8SEN
Sobe 201 in *202 Barber Bldg. JOLIET. ILLINOIS.
.f v in k
NOTAR
r*
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
r V
(
Í
Î
(
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
LoHghran & Schoenstedl
Poboj uje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske,vožne listke.
Cor. Cass & Chicago Streets,
I. nadstropje,

EAGLE BREWERY
Izdelovalci
ULEŽANE PIVE
PAL ALE IN
LONDON porter

Pivovarna: South Bluff Street.
Posebnost je Pale Wiener Bier.
JOLIET, ILLINOIS |
Petrič & Legan
209 Indiana Street, Joliet, Illinois
N. W. Phone 703
Slovenska s? gostilna.
Naznanjena rojakom, da sem prevzel pred kratkem že dobro-poznano gostilno ter se pripero-I čam vsem v obilen obisk.
Kje ie najbolj varno naložen denar?
Ž enski fini čižmi
iz teletine s kapico iz patent-usnja in vojaškimi petami. Nov jesenski kroj in vredni $1.50, velikosti od 3 do 8, pri ti prodaji par le za
Veliki izkaz
nove jesenske obleke za može in dečke. Cene so vselej najnižje v ti pro-dajalnici.
Hranilnih ulog je: 20 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je 700,000 kron.
t5RY GOODS co

Zanesljive ponudbe	*
TEK, SOBOTO IN PONEDELJEK
Mestna hranilnica ljubljanska
je najveeji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da nlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ite posojilnica, papilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljihljansKa pslnje i svoji palači y Prešernovih nlicah
Naš zaupnik v Združenih državah rf) A MI/ C A I/CCO je že več let naš rojak	rlTAniV DAIVOEIT.
Naša želja je, da naj pričakuje občinstvo dobiti pri na3 zanesljivo blago po veliko nižjih cenah nego drugje
Sledeče cene obljubljajo, da ne bodete presenečeni.
Tri špule najboljše črne pavo le, vsaka po 45 yardov C-le za......................Ut
33- za en yard, dobrega rj a-4U vega muslina, tričetrt yarda širokega. Ne več ko 20 yardov enemu kupcu.
Trije kosi likalnega voska ročajem; samo trije	fl
enemu kupcu, le za.......£
33- za en yard dobre rjave 4u canton flanele. Samo 10 yardov enemu kupcu.
Štirje kosi najboljše Marine
..............I0c
Le od 8. do 10. ure zjutraj.
33- za en yard najboljšega 4u sivega calico. Samo 12 yardov enemu kupcu.
Ukusno obrobljeni robci, obšiti in pravi bargain. Samo tri enemu kupcu.	Q-
Kos le po................Ju
trt- za najboljše pillow cases IZG velikost 45*36 palcev. Samo 4 enemu kupcu.
NAZNANILO
I A- za težke tuck-brisače,ve-lUll likosti 18x36 palcev. Pridite zgodaj za ta bargain.
Usnjati pasi, navadna 25c vrednost. Našli bodete lahko med njimi tudi svojo	|C-
velikost. Kos le po.......luu
JE DOBILO
Kupujte pri nas in prihra nili si bodete dokaj.
Primerjajte naše cene z onimi vašega grocerja.
zlato in srebrno kar dokazuje, da je neprekošeno.
The Sunny Brook Distillery Co
CHICAGO. ILL.
Ovratniki, hi se dajo obrniti, lepo šivani. Pridite si jih hitro izbrat ker ne bodo dolgo trajali. PJ-Kos po.............Jv
Ženske vestje, umetno o-krašene s čipkami, rdečkaste in plave barve. Navadna vrednost 15c. V petek, soboto in A -pondeljek pa kos le 7 L
Aurora Dinner Pails napravljeni iz močnega ple-ha, vredni 50c. Dobite jih v basementu ftr. le po.............Ct D v
Tri likalna železa, z ročajem in stojalom, navadna $1.25 vrednost. Dobite jih v base- nc\i' mentu le za....../ s C
Noži in vilice, z lesenim ročajem in jekleno klino. Dobite jih v basementu par za
Bele porcelanaste čaše in podčase. Dobite jih v
basementu par ,...5c
Vsi meščani našega mesta so najuljudneje povabljeni na
v nedeljo
avgusta 1905
Veselica se prične ob polu 3. uri popoldne s slavnostnim nagovorom. Med posameznimi točkami bo pel moški zbor pod vodstvom g. Schager-ja razne skladbe ter bo igrala Steel Works godba.
Tekom popoldneva se bo vršila tudi borba s sabljami in puškami med veterani ter kegljanje za dobitke. Tudi za druge zabave za mlado in staro bo obilo poskrbljeno. Zvečer ob 8. uri bo velika razsvetljava z umetalnim ognjem in raketami.
Nihče naj ne zamudi priti na park ob ti veselici. Vstopnina 25c za osebo. K najobilnejši udeležbi se priporoča ODBOR-
307 309 311 N.CHICAGO ST
1	
Velika prodaja Prihranimo vam eno tretjino na vaših priti, telefonirajte nam svoje naročilo Fini sladki krompir, T A -3 funte za	I vrv Sveže kisle kumarce, J*/» 3 funte za	JV Izbrani kalifornijski stopni riž, 1 A -3 funte za	1 Vrč	fine grocerije. življenjskih stroških. Ako ne morete Chicago telef. 166. N. W. telef. 240. Cisti jabolčni jesih, I C Z* American, Brick ali paLimbur- ji, ger sir, funt le za	14v Fini domače oljnate sardine, 1 A-tri konve za	1VV
Sladkor. Najboljši H. & E. zdrobljeni sladkor, 20 funtov	Grosby’s No. I Patent moka. Vsaka vreča garantirana, 49 funtna f\ Q vreča le za	
Fine kalifornijske slive, T A-3 funte za	1V v Izbrane rozine v velikih zavitkih. Q -En zavitek za	7v Novi tomatoes v konvah. Velika *7-trifuntna konva za	/ v Sveži soda crackers, P-funt samo za	Jk	Sladka koruza, letošnje letine, S -konva le za	 Novi zgodnji grah, ✓-konva le za	 Fine Bartlett hruške, v velikih A-konvah; konva 1 e za	71 Novo zelje, sveže vsaki dan, A -prav trde glave, kos po	
Krompir. Novi krompir, t Or*! 0in*er Snaps, A - en peck le za	funt le za	 . 4-V	
Sveže salame, 1 Q/» funt le po	I 0 v Nova suka čebula, Op pečk za 25c, funt za	Jv Posebno za nas žgana čista Santos "1 J-kava, funt le za	I^rv	Condensed mleko, Eagle Brand; -f Q-konva le za	 	U C Posebni japonski mešani čaj, Z)-1 -sušen na soinou, funt le po	£ Iv Old Country žajfa, t Cz* štiri kosi le za	13v