Tečaj Lil i I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljubljani plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 ki Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 27. aprila 1894. Politiški oddelek. «r napačno umevati. Iz tega še nekakor ne sledi, da je za tak zakon večina ogerskega prebivalstva. Na Ogerskem volilni red tako nenaraven, da parlament nikakor ne Srbski tabor v Karlovcih. more Litve veljati za izraz prebivalstva, še manj, nego tostran Če povemo, da imajo na Ogerskem madjarski ple- Naši čitatelji dobro vedo, da se na Ogerskem pri- menitaši volilno pravico, ako tudi pasejo svinje, dočim ne pravljajo liberalci, da vpeljejo civilni zakon. Vsekako je volijo v nekaterih krajih pod krono svetega Štefana niti vlada že blizu temu svojemu smotru, ker glasovanje v možje plačujejo 80, da celo 100 gld. davka, potem je zbornici je pokazalo, da je veliko več ogerskih politikov pač jasno, da parlament ne izraža mnenja prebivalstva za vladno cerkveno politiko, nego se je dosedaj mislilo. Ves volilni red je tako prikrojen, da morajo Madjari do- Nekateri avstrijski konservativni listi so poprej že raču- biti v • Zato pa Ogerskem mej Madjari bil silen nali, da vlada morda še večine ne dobi. Večina 175 strah, ko je grof Taaffe predložil na Dunaji pravičnejši glasov je tako velika, da mora vsekako vplivati na go- volilni red. Bali so se, da se tudi onostran Litve začne spodsko zbornico, tako velika, da vlada lahko reče, da kako gibanje za razširjenje volilne pravice, katera ima zaupanje zbornice poslancev, torej tudi zaupanje vo- pripravila Madjare v manjšino, lilcev. Ako stvar nepristransko preudarimo, moramo reči, da res skoro nimamo upanja, da bi gospodska zbornica začelo silno gibanje za občno volilno pravico, ko jih Preverjeni smemo biti, da bi se onostran Litve bilo to- rgla sklep zbor poslancev, ker je večina pač tako stran Litve bili stvari se resno lotili. Navadno je ogersko velika, da skoro ni misliti, da ne bi izražala mnenja ve- prebivalstvo za politična vprašanja še bolj občutljivo in. dunajski list je res po svoji veliki kdo ve, če bi danes na Ogerskem že ne bilo tako mo- čine volilcev Neki modrosti iztuhtal, da je to glasovanje celo nezaupnica za gočno gibanje za razširjenje volilne pravice, da bi sedanjo vlado, ker bi ne bila dobila večine, da je vsa opozicija cerkveno politiko odrinilo v stran. Zatorej lahko rečemo, proti glasovala, in da ministri niso glasovali. Mi pa re- da se bode Wekerle imel mnogo zahvaliti avstrijskim kon- čemo, da smo zasledovali razna parlamentarna glasovanja servativcem, ki so vprašanje o občni volilni pravici nekako ali reči moramo, da nikjer tako stvari ne ume- odrinili, ako zmaga s civilnim zakonom. v vajo. Pač kaka vlada odstopi, ako dobi v kaki važni Vpraša se morda kdo, kako je to, da je mej Mad predlogi neznatno večino, in bi bila ostala v manjšini, jari tako naudušenje za proticerkvene reforme. Nekateri ako bi je ne bili podpirali nekateri opozicijonalci. Nikjer listi dolže tega liberalizem sploh, potem pa žide in kal- pa ne računajo s tem, kak bi utegnil biti izid, ko bi tisti vince. Nam se pa dozdeva, da se tisti daleč motijo, ki opozicijonalci, ki so glasovali za vlado, glasovali proti stvari tako presojajo. Da kalvinci in židje sami odlo njej, posebno ne, ako je večina velika Sicer pa do čevali proti volji naroda, je jako malo verojetno Njih tični list s svojim modrovanjem pač ogerskim liberalcem vpliv obstoji jedino v tem, da faktično svojo politiko naredil le lepo uslugo. Mari liberalci sedaj ne morejo uravnajo po želji narodovi Politika ogerskih vlad, od kar imamo dualizem je reci, da mora civilni zakon pač posebno biti prikladen ogerskim razmeram, da morajo volilci biti posebno vneti merila na to, da se potujčijo vse nemadjarske narodnosti zanj, ako celo tako število opozicijskih poslancev se ni in tako vse slijejo z madjarsko narodnostjo. Madjarski upalo glasovati proti njemu, dasi tudi so nasprotni vladi, politiki so ves narod naudušili za to veliko idejo, veliko Vsekako so take razmere žalostne, ali mi mislimo, kulturno nalogo. Vse stranke madjarske so služile tej da ni umestno jih prikrivati in olepšavati. Rekli smo, da večina volilcev za civilni zakon, ali nas nikdo ne sme ideji. Tudi mnogi madjarski duhovniki primas, mej njimi prejšnj delali za to „vzvišeno" nalogo madjarskega na 160 roda. Čut za pravico je vseh krogih madjarskega naroda se prepreci popolnoma izumrl. Kako daleč je prikipel madjarski šo Predsedoval je baron Ivan Živkovć podpred sednika sta bila dekana Borota in Stojsić, poročevalec vinizem, da je celo nadškof Samassa prišel počastit ostanke hrvaški deželni poslanec Pavel Juvanovič, govorili so pa Kossuthove v Budimpešto, da si je bil pokojnik nasprotnik župnika Preradović in Strajnić ter dr. Polit cerkve in države. Najprej shod poslal udanostno adreso cesarju » Mi s tem nikogar ne obsojamo, ker mnoge sedanje potem so se pa prečitale resolucije v katerih naglašajo može sabo nosi tok, ki se je zanesel mej narod. Za civilni zakon in druge cerkvene reforme je mej Madjari zaradi tega tako naudušenje, ker s tem se raz- da so si njih predniki s prilivanjem krvi za domovino pridobili avtonomijo svoje cerkve, katero sedaj hočejo braniti. ker se misli kratiti s cerkvenimi reformami ogerske širi delokrog vladnih organov, torej delokrog za madja- vlade Vsi ogerski uradniki zmatrajo za svojo pr nzacijo. glavno dolžnost, širiti madjarizacijo imel opraviti z uradniki, tembolj m rodno resolucijah se zahteva, da se takoj skliče na kveni kongres, da povzdigne svoj glas v tej Čim več bode narod stvari. Srbi hočejo proti cerkvenim reformam ogerske vlade bodo lahko vplivali vzajemno postopati z drugim narodnostmi. nanj Na duhovnike vlada ni mogla tako vplivati i kakor Govorniki so v naudušenih govorih utemeljevali na uradnike, zlasti na tiste ne, ki nosti Za niso madjarske narod- predloge in narodu pojasnovali nevarnost, ki mu preti v adnike bede pa že dobila ljudij, ki bode z narodnem in cerkvenem oziru. Na to so se resolucije vsemi silami delali za potujčenje Slovanov. Iz povedanega je vidno, da proticerkvena vladna po litika ni naperjena naudušeno odobrile. proti cerkvi, temveč tudi proti vsem nemadjarskim narodnostim in baš zaradi tega je mnogo brzojavov iz vseh delov naše dr žave, Došlo tudi od visocih cerkvenih dostojanstvenikov. Več madjarski narod naudušen zanjo Druge odnosti so se Shode Slo- telegramov prišlo od po krvi sorodnih Slovakov in po jele oglašati že davno proti civilnemu zakonu, vakov v ta namen je vlada s silo preprečila. Tudi na izjavo Rumunov in sedmograških Saksoncev v tem oziru se vlada ni ozirala, zbornica pa tudi ne. Posebno slovesna je pa bila izjava Srbov dne 19. . m. v Karlovcih. Tu se je o tem duševnem središču avstrijskih Srbov zbral mnogobrojen tabor, da protestuje proti politiki ogerske vlade. Ta tabor je bil tako veličasten, da moramo reči, da so redki tako slovesni shodi. Sešlo se je kacih 20.000 ljudij iz celega cesarstva. Prišli so bili tudi Srbi iz Dalmacije. Veselo je bilo videti, da pri srbskem narodu v Avstriji vlada najlepša sloga mej veri sorodnih Rumunov. Došli so pa tudi brzojavni pozdravi iz Srbije, urnogore in Rumunije. Vsekako je bil ta dan velice odovinskega po mena, bodi bodo skem ali narodnem oziru. Mi vemo » Srbi dosegli sedaj svoj namen, ali če ga tudi ne dosežejo, ta shod ne bode zastonj. To je začetek velikega gibanja, začetek upora madjarski nadvladi. Upamo, da se to gibanje razširi mej nemadjarskimi narodnostmi po vsem Ogerskem, in naposled pomede sedanje budim peštanske mogočneže Vsaka sila le jeden čas trpi Narod srbski se nadeja, da že sedaj doseže svoj namen duhovščino in posvetnjaki Došlo bilo nad 700 odpo še bskih cerkvenih občin. Velikost tega slavlja se prav ceniti, če se pomisli, da so ogerska slanstev pa more oblastva gotovo vse storila, da bi preprečila odhod depu- Temu shodu so se delale še vse drugačne ovire, tacij. kakor katoliškemu shodu v Budimpešti, ker na tem shodu Ako bode gospodska zbornica vsprejela civilni zakon, kar je precej verojetno, bode patrijarh peljal veliko deputacijo k cesarju, da ga bode prosila, da ne potrdi zakona. Deputacija bode opozorila cesarja, da ogerski parlament nima pravice samovoljno določevati o stvareh, ki se zadevajo ob srbsko cerkveno avtonomijo. Ta avtonomija je od ogerske ustave pripoznana in kralja potr- se je imela oživiti ne verska, temveč tudi narodna jena pravica ki se ne sme jednostranski rušiti srbska ideja, katere se pa silno boje. Ta shod je povzdignil Tak korak ogerskih Srbov bode vsekako otežil mogočno slovansko zavest, ter napravil madjarizaciji silno ogerski vladi pridobitev sankcije, ker stališče ogerskih oviro. Ne da se popisati lep prizor, ko so v Karlovce Srbov je utemeljeno v obstoječih zakonih in ministerski bski kmetje v narodnih nošah, s predsednik Wekerle tudi ne bode mogel kar tako pre- Mi želimo ogerskim Srbom najboljši celo jutro prihajali si cerkvenimi zastavami s križi na vrhu in pa črnožoltimi gnati teh pomislikov zastavami. Ponosno so prihajali bivši graničarski častniki vspeh, ker vemo da bi zmaga liberalizma na Ogerskem in vojaki z odlikovanji za hrabrost na prsih, in Banata so pripeljali se Srbi na dveh parnikih s črno rumenimi zastavami. Poleg mnogobrojne srbske duhovščine došlo je tudi šest katoliških duhovnikov, katere so vsi da bi pomislili naudušeno pozdravljali. Iz Bačka imela slabe posledice tudi za našo državno polovico, kjer zadnji čas liberalizem pridobiva vedno večjo veljavo in ga podpirajo celo možje ki so ga še nedavno pobijali da bodo nasledki njih politike , ne tako žalostni, kakor so na Ogerskem. Začelo se je z zmešnjavo božjo Pred zborovanjem je imel patrijarh Branković službo pojmov, potem se je pa začelo zborovanje. Patrijarh je dal samo po kakor se je bilo na Ogerskem, drugo pa pride sebi. da zborovalcem blagoslov in jim v nagovoru zagotavljal, bode v gospodski zbornici z drugimi škofi glasoval zoper civilni zakon in vse storil, kar je v njegovih močeh, da Politični pregled. Državni zbor je rešil minoli teden zakon o zglaševanji črnovojnikov. Potem zakonu se bodo morali črnovojniki prvega sklica zglašati vsako leto pri županu ali pa pri kakem oblastvu, kar se bode še le z naredbami natančno določilo, da bode vojna uprava imela nekak pregled o njih. Temu zakonu so ugovarjali Mladočehi in protisemitje, ker je novo oteženje za prebivalstvo. Predlagali so nekatere olajšave, ki so se odklonile, ker koalicijska večina se ne upa ničesa oporekati vladi. Posebno odločno je pri tej priliki govoril Lueger. Očital je kmetskim poslancem, da se ne oglase proti predlogi, če tudi bode obremenila posebno kmetsko prebivalstvo. Za predlogo so seveda Poljaki, ki že vidijo polke, ki se premikajo, da napadejo razrušitelja njih države, in pa Madjari, ki hrepene po maščevanju za poraz pri Vilagossu. Potem je vojno upravo prijemal zaradi mučenja vojakov in pa zaradi dvoboja. Kdor kliče na dvoboj je hudodelec, vojna uprava pa celo pospešuje dvoboje. Nato je pa spregovoril še o nekem drugem dogodku. Dunajski korni poveljnik baron Schonfeld se je udeležil banketa, katerega so priredili liberalci, ali kakor se je izrazil Lueger, kapitalisti in njih hlapci novemu dunajskemu županu. General je pri tej priliki imel govor, v katerem je obetal, da bode vojska stala za tistimi, ki so pri tem banketu, in varovala jim, kar so si s trudom pridobili. Lueger je osvetljeval, s kakim trudom so se pridobili premoženje udeleženci bankete, zlasti predsednik borze, ki je bil tudi zraven. Ta shod je bil političen, in vojaki se ne smejo udeleževati političnih shodov Če sme dunajski korni poveljnik hoditi na shode, se to tudi ne sme braniti drugim. Lueger tudi misli, da vojna ni zato, da bi varovala premoženje tistim, ki so obogateli na stroške drugih, ker sicer bi se ne smela imenovati cesarska, temveč Rotšildska Vojni minister ^e zagovarjal vojno upravo, dunajskega kornega poveljnika in opravičeval dvoboje, ker po njegovih mislih obstoječi zakoni časti dovuli na branijo. Priznal je pa, da vojna ni za to, da bi varovala tiste, ki narode obirajo. Sedanja vojska je narodna, in se ne da za vse porabiti, kakor so se dale vojne iz plačanih najemnikov. — Potem je državni zbor rešil budget deželnega brambnega ministerstva in zacel razpravljati o budgetu učnega ministerstva. V generalni debati je že rešil ta proračun in začel podrobno razpravo. Govoril je mej drugim tudi učni minister, pa za nas Slovence ni nič veselega povedal Govoril je, da vlada hoče podpirati kulturne težnje vseh narodov, vendar naprednejših bolj, kakor druzih. Pri vseh zahtevah bode pa dobro premišljevala, ali kje gre res za kulturne težnje ali za politično nadvlado. V poslednjem slučaji se bodo težnje odbile. Vlada se bode pred vsem ozirala na one težnje, za katere so državni poslanci vseh " L -V i * i -!. * ^ r IL- r* 1 ... jrV narodnostij kake dežele ali pa vse stranke deželnega zbora. Ce pa razmere zahtevajo, se pa bodo tudi sicer osnovale kake srednje šole. Reči moramo, da izjava učnega ministra nam ni napolnila z nobenimi posebnimi nadami. Dobili smo tak vtis, da na celjsko gimnazijo niti misliti ni. Volilna reforma. — Odsek za volilno reformo je sklenil, da se stvar odloži, dokler se mej strankami ne doseže kako sporazumljenje in vlada ne predloži volilne predloge. Stvar je s tem odložena za dolgo časa. Odloženi so s tem ob jednem vsi tisti predlogi, ki so merili na to, da se vsaj posamične krivice sedanjega volilnega reda odpravijo. Govori se, da so se Poljaki in pa nemški liberalci sporazumeli, da volilna reforma v tej volilni dobi ne pride več na vrsto. Bojé se namreč nasprotstva od grofa Hohenwarta, ki je prišel s svojim volilnim predlogom. Leta 1896. pa Hohenwart več ne kandiduje za državni zbor, je že prestar in je tudi svojo vlogo doigral. Nova volilna doba bode trajala potem do leta 1902 in gospodje bodo že gledali, da bodo volilno reformo le proti koncu rešili. S tem si pridobe 8 let. Seveda 1902. leta se utegne tudi že kaj pripetiti, kar bode naredilo nepotrebno volilno reformo. Parlamentarna komisija. — Vedno bolj se zbližujejo konservativci in liberalci v državnem zboru in kmalu bodemo lahko govorili le o jedni židovskoliberalnokatoliškokonser-vativni stranki , ali pa židovskokonservativnokatoliško liberalni stranki, kakor bode komu bolje ugajalo, ako si gospodje sami ne izmislijo kacega primernejšega imena. Te dni se je osnovala parlamentarna komisija, kateri je namen tesneje združiti te koalicijske stranke. V tej komisiji so po trije člani iz levičarskega, Coroninijevega, poljskega in konservativnega kluba. Slovence zastopa v njej grof Hohenwart, o katerem pričakujemo, da bode z vso odločnostjo naglašal slovenske tečaje, posebno sedaj, ko je od Gorenjcev dobil zaupnico, ker je na višjih mestih zagovarjal pravice našega naroda. Želimo, da bi ta komisija nam Slovencem prinesla kaj koristi, upamo pa nikakor ne. Civilni zakon na Ogerskem. — Predloga o civilnem zakonu na Ogerskem se je že izročila gosposki zbornici, ki jo je izročila pravnemu odseku. V tem odseku imajo večino vladni privrženci. Glasovanje v zbornici bode še pred lOtim dnem maja, tako da zakon še v maji se lahko razglasi, ako bode vsprejet. Škofje ogerski so zbrani v Budimpešti in na vse strani pišejo svojim plemenitim pristašem, da naj pridejo v gosposko zbornico glasovat proti civilnemu zakonu. Vlada pa tudi ne drži križem rok. Njeni privrženci se vozijo od grajščine do grajščine in agitujejo za vlado. Boj se bode prav za prav odločil že zunaj zbornice. V zbornici se baje tudi ne bode nič govorilo, temveč kar glasovalo. Liberalci imajo precej upanja, da zmagajo. Konseivativci so pa nekoliko potrti. Italija. — Italijanska vlada je v zbornici, kakor je bilo tudi pričakovati, dosegla lep vspeh. Predlog opozicijonalne stranke, da naj se stroški za mornarico znižajo, se je zavrgel z veliko večino. Crispi, ministerski predsednik, je namreč vedel zbornici toli na srce govoriti in risati vsako zmanjšanje mornarice za pogin Italije, da se je večina udala vladnim željam. Nedvomno je zdaj, da bo vlada prodrla tudi z drugimi finančnimi predlogi in da bodo predlogi opozicije, ki gredo na to, da se zboljšajo državne finance s tem, da se vojska pomanjša in se sploh pri državni upravi štedi, — vsi pali in bodo sprejeti finančni predlogi vlade. Srbija. — Vlada jela je strogo izterjavati davke, katerih je na milijone pustila na dolgu radikalna prejšnja vlada, ne izterjajoča jih. Ta vladni sicer pravični čin bodo gotovo radikalci pri prihodnjih volitvah v svoj prid porabili. — Dne 22. t. m. kot spominskem dnevu osvobojenja Srbije je pri slovesnem obedu odgovoril kralj na govor ministerskega predsednika, proslavljajoči dela Miloša Obrenovica, z napitnico narodu, vojno in zvestim Belgračanom, posebno naglašajoč delovanje Miloša, Mihajla in Milana, katerega spoštuje kot očeta, prvega kralja osvobojene Srbije in zvestega podložnika. Govor so navdušeno pozdravljali, zlasti odstavek, ki se tiče Milana. Rusija. — Ruski prestolonaslednik veliki knez Nikolaj Aleksandrovic zaročil se je s princezinjo Alico Hesansko. Ca-revič je sedaj v 26tem letu, nevesta, hči velikega vojvode Lu-dovika Ernesta Hesenskega je pa stara 22 let. Ker po hišnem zakonu ruske vladajoče rodbine Romanov morata car in carica biti pravoslavne vere, novozaročenka je pa protestantovka, morala bo ta prestopiti v pravoslavno vero. — -Tej zaroki hoče se dati političen pomen, češ, da je to približevanje Nemčije in Rusije, vendar se pa mora smatrati ta zaroka za zgolj rodbinsko prijateljstvo, ki se na ta način sklene, mej dvema vladarskima hišama. Zaroka v Rusiji menda ni vzbudila posebne zadovoljnosti. Portugalsko. — Kakor znano, pojavlja se na Portugalskem vedno bolj republikanska ideja in se podkopujejo tla kraljestvu. Vlada seveda kolikor moč mori to idejo, toda mišljenje narodno predrugačiti ni lahko. Te dni vršile so se volitve v poslansko zbornico. Vlada si je pač pridobila veliko večino, na kar ni mislila, a vedeti se mora, da je delala z * 162 vsemi silami in ovirala svobodno volilev. Nasprotni stranki je čem naj bode ta dokaz in za katere prepovedala vse, kar bi jim služilo v agitacijo. Na ta način kraje naj se vpelje? . * • • • 1 1 «1 1 1 V • _ _ J > 1 ___ V • ______ ______ seveda si je pridobila vlada večino, toda reči se mora prav odkrito, da taka večina, ki ne predstavlja mišljenja in volje večine naroda, ne more dolgo se obdržati. Izvedenec Lenček: Vprašanje je potrditi. Dokaz zmožnosti naj obstoji s tem, da se je dotičnik tri leta učil in bil tri leta pomočnik. Zahteva naj se pa dokaz «i' «51 y "SE* Obrtnija. zmožnosti le v krajih, ki imajo nad 5000 prebivalcev. Izvedenec Kune: Takoj bi se dokaz zmožnosti ne dal vpeljati, ker se vsaj na kmetih nikdo tega obrta ne Kranjski odposlanci pri obrtni enketi na Dunaji. (Dalje.) • ■ " \ Poslanec Richter: Vi sami sebi nekako nasprotujete. Rekli ste, da se nikdo ne bode silil v mali obrt, ako se ga ni učil, potem pa navajate, da so trgovski pomočniki uci. j in hlapci nakrat mojstri postali. Kune: To se je zgodilo vzlic dokazu zmožnosti, kaj je pa nam pač potem koristil. Richter: Potem se pa dokaz zmožnosti ni izvajal. prehodnem času naj bi oblastvo, ki daje koncesijo — katero torej more zabraniti, da jih ne bode preveč, kar je naposled v nasprotju rokodelstvu v interesu občinstva — oziralo na tiste, ki so se izučili, potem še na druge prosilce. Polagoma bi pa prišli do dokaza zmožnosti, ako se že želi. Izvedenec Supančič: Jaz mislim, da bi tukaj bilo najbolje omejeno število. 6. vprašanje. Naj oblastvo že pri dopu ščenji dostopa k obrtu vpraša dotično zadrugo in naj bodi li navezano na njeno mnenje: Kune: Izvajal se pač, ali se tako tolmačil, Izvedenec T um Meni je moja zadruga naročila ? da je le nam v škodo. Poprej so deželne vlade in tr- da naj odgovorim na to vprašanje, da se mora zadrugo govske zbornice odločevale, da konfekcijonarji nimajo pra- vprašati že pri nastopu kakšnega obrta. Dogajajo se slu vice jemati mere. Tako je bilo povsod do razsodbe uprav- čaji da pošlje oblastvo kakeršnokoli spričevalo načelniku nega sodišča. Poslanec Lueger Tega pa pač ni zadruge, da ga kolekuje, kar je po tem in tem paragrafu kriv dokaz določeno, da ga občina mora prekolekovati. Tudi meni zmožnosti. se je dalo tako spričevalo, v katerem je stalo n denca Poročevalec dr. Ebenhoch: Jaz sem gospoda izve- je toliko in toliko let pri meni delal". Ker jaz dotičnega tako razumel, da on sedanjega dokaza zmožnosti gospoda poznam že 16 let in imena druzega še nisem ne zmatra za dobrega, ter prav za prav ni noben dokaz nikdar slišal, mislil sem si, ta pač ne more biti, da bi zmožnosti in se napak izvaja. tlači j Kune: Ne, temveč večjega pa ne. zaradi tega, ker malega bil delal pri njem, pa bi jaz ne bil ničesa slišal o tem ker sem bil vendar vsak dan tamkaj. Rekel sem dotič niku, da drugi dan pošljem spričevalo obrtnemu komi Richter: Se v Ljubljani pogosto ustanovljajo sarju Šel sem policij ? da so pogledali, kje je dotičnik velika podjetja za izdelovanje rokodelskih izdelkov. delal, ali ga niso našli. Sel sem k komisarju in vprašal Kune: Navadno izdelano konfekcijsko blago prihaja kdo je dotičniku naredil spričevalo. Tam sem izvedel od zunaj in naš ves denar tudi žal gre na tuje. Mi ni- da dotičnik ni nikjer delal, bil je na Gradu zaprt in se mamo velike produkcije. Izvedenec Schlegel po nalogu svoje zadruge moram priučil obrtu. (Veselost). Če se proti zadrugam tako tedaj mi nismo prav nič. Zadruga ima sitnosti, postopa izjaviti, da naj se ravno tako od tovarnarja zahteva na dokaz trud in dolžnosti, pravice pa nobene. Vložil sem vlogo ^mr i m zmožnosti, kakor od malega obrtnika. Izvedenec Šturm: Da se nikomur ne zgodi kaka krivica, naj se v izpraševalno komisijo, zlasti za pomočniške izpite pokličejo tudi delavci. na visoko vlado, da pri tolikih pritožbah, ki smo jih že ni še nazaj prišla nobena odločitev. Komisar, ka imeli terega sem v tej stvari poprašal, mi je odgovoril: „Teg* nismo dolžni storiti!" Naj se stvar ogleda, kakor koli i Izvedenec Supančič: Dokaz zmožnosti za roko- mi smo le za žogo, katera se meče tje in sem. Če se delski obrt naj se raztegne tudi an tovarniška podjetja, ker hoče kaj pomagati i dati se mora zadrugi kaj pravice v drugače ničesa ne koristi. Zakaj merilo. 4. vprašanje. Si naj bi se z dvojno mero vsakem oziru. Spominjam se še, ko sem na Dunaji delal 12 let, da so tukaj že tedaj bile zadruge, katere so se tudi za trgovske pa bolj podpirale. Bila je navada, da je pomočnik moral naj obrte tudi zahteva dokaz zmožnosti? čem naj obstoji ta dokaz? na leto plačevati 3 gld. 20 kr. in dokler ni vplačal, ni dobil spričavala. tem oziru bi prosil, da bi se dala Izvedenec Regali: Jaz temu vprašanju pritrjujem, kaka pravica zadrugam, če že obstoje in morajo biti pod- kajti tudi trgovcu je treba znanja in dokazati mora, je zmožen voditi svojo trgovino. da Drugi izvedenec se k temu vprašanju ni oglasil prašanj Naj bodi in točarsk brt navezan na doka gostilničarsk ; zmožn osti? pora državi. Pokazalo se je tudi, da je kdo prišel s kmetov in pokazal spričevalo podpisano od mojstra, v resnici je je pa spisal in podpisal kak pomagač. Poslanec Richter: Vi se torej niste jasno izrekli. Mislite li, da bodi oblastvo navezano na mnenje zadruge ? 163 Turna: Seveda. m če tem prištejemo še dobiček Richter: Nadalje bi rad vedel, kako je na Kranj- splošne rezervne zaklade . skem z osnovo zadrug? Turna: Doslej se še niso uvedle, dajo večje pravice, tedaj bodemo že gledali, da se ustanove. in dobiček posebne rezervne zaklade (Je se zadrugam znaša ves dobiček 1893. Izvedenec Sturm: Jaz sem za to, da bi bilo obla tedaj v primeri z dobičkom iz 1. 1892. stvo navezano na mnenje zadr kadar gr zato da se komu da obrtna pravica, ker so se v zadnjem in v prejšnjih časih godile sleparije s spričevali. Oblastvo tega pri najbolji volji ne more nadzorovati. Zato naj se pa vpraša zadruga, bode že vestno postopala in dala obrtno pravico komur gre. več, in to vkljub višjej režiji. Y Ce uvažamo na dalje, da se v vlani izkazanem dobičku . . . nahaja dobiček....... ? Supančič: Jaz sem za to, da se občino popraša za mnenje, katera bi se pa morala podpreti z razlogi ne bode videti, kakor da se hočej Sicer je pa to že obsežeuo î da komu sitnosti delati, v besedi „mnenje" Izvedenec Kune: Jaz sem ravno te misli, točneje naglašam, da naj bode oblastvo zavezano î da da katerega je dosegla v efektnem poslovanji, vidimo, da je leta 1892. dobila v ostalem poslovanji . . . L. 1893. ima hranilnica kakor že omenjeno........ dobička in mej tem pri efektih predloži dotične strokovne dokaze zadrugi, da jih pretrese, predno da obrtno pravico. Izvedenec Ferlinz: Kei ima gostilničarski obrt upravnega imetja dobička a pri obeh rezervnih zakladah kurzne izgube..... pa tudi govoriti v tem vprašanji, bi jaz tudi predla g da tedaj skupnega efektnega dobička 1 » 29 7*40Va n 70-11 gld. 8.77l'l5Va tt 8.297-82% gld. 473-33 tt 8.297*82% tt 3.733*37 gld. 4.564-45V2 • » 8.771* 15% » 1.229-11 tt 8.65 gld. 1.220-46 obrtno oblastvo vpraša zadrugo in se drži njenega mnenja, tako, da je dobila pri ostalih strokah gld 7.550'691/2 Oblastvo more kraj določiti iz policijskih ozirov 5 za t gld 2.986.24 ali nad 65°L več nego lani druga se pa mora izreči o osebi. (Dalje sledi.) Ker pa sme vedno efekti prinesejo jej lahko na ta dobiček računati izgubo je letošnji vspeh v primeri z onim iz 1892. osobito z ozirom na zdatno Obrtnijske raznoterosti. Naftino milo se napravi, ako se 250 gramov mar- ziljskega mila, 250 gramov petroleja, 125 g amonjake, 125 g povišano režijo je tako ugoden, da nas navdaja z naj boljšo nado. terpetina in 2250 g nafte zmeša in v paru segreje. Kolikor po Od dobička pri upravnem imetji odbitku mej izgubo poštevanih gld. 8.403-64 nafte izhlapi mej delom, se zopet nadomesti. To milo je dobro ustanovnih troškov v znesku za vsako snaženje suhim potom. n 990" 44 Va Vpliv morske vode na cement. Poskušnje so pokazale, da se cement v morski vodi ne strdi tako hitro kakor v navadni vodi. Posebno če ni mavta mastna, v morski vodi se drži. položila je dobiček pri efektih gld tt 7.4 i 3'19 Va 1.229-11 Bolj drži se, če pridene nekoliko apna, ali biti ga pa v posebno rezervo zaklada za kurzne tudi ne sme prev razlike, a ostanek gld 6.184-08% • V Hranilnica in posojilnica v Smihelu pri Pliberku dejala je na splošno rezervno zaklado * ^m Ta posojilnica obrestuje po 4%, posojilo pa daje po 5% Kakor kažejo pozneje navedene postavke; narastla Denarnega prometa je lani imela 99.044 gld. 94 kr. Posojila je na ta način splošna rezervna za- znašajo 78.390 gld. 60 kr vloge pa 49.900 gld 50 kr klada na . ........gld. 13.988.43V in posebna rezervna zaklada na . „ 2.985*75 Kmetijstvo. rnsSmem « . tedaj obe skupaj na gld. 0.61% vseh vlog ali za dobro Vs nego IC.974'181/ vlani. 2 Računski zaključek ljubljanske mestne i* hranilnice. (Konec.) Čistega dobička ima hranilnica za leto 1893........ in če istim priklopimo še omenjenih katere bi lahko šele čez nekaj let odpisala ali vsaj skozi daljšo vrsto let amortizovala, dobimo pri upravnem imetji dobička..... Namen naše hranilnice je znan ; faktorji, ki odlo-čujejo o nje poslovanji, so si tega vedno svesti, in zato iskreno želimo, naj se je oklenejo radi tega vsi rodoljubi . » razlike mišljenja, da jej bo mogoče delovati vse- gld brez stransko in v večjej - - » i ' i*- namenov. ? meri v prospeh nam vsem, skupnih 7.413.19 Va tt 990-441 2 Iver je mestna hranilnica tako rekoč naroden zavod, jo podpirali vsi slovenski rodoljubi in ne nalagali naj svojega denarja v tuje zavode, ki večkrat baš dobiček od slovenskih vlog vporabljajo proti naši slovenski narodnosti. gld. 8.403-64 164 Kmetijske raznoterosti. Varstvo živalij pri Slovencih. Letos se bode vršil jednajsti mejnarodni kongres za varstvo živalij v Bernu pod skoro nič ne stane; polovico ali po dve tretjini gre pokroviteljstvom švicarske vlade. Kot tretja točka programa pa kar zastonj mej svet, vse stroške plačajo razglasi. svetu ni toliko časopisov, kateri v največ slučajih niso druzega, kakor listi za razglase, naročnina je tako je postavljena: Razprava o varstvu živalij pri južnih Slovanih. To razpravo bode predložil kongresu tajnik društva za varstvo živalij v Zagrebu gosp. konzul dr. Dragotin Čech. Vsled tega prosi duhovščino, učitelje, prijatelje živalij in pisatelje, da mu Razen časopisnih razglasov je cela vrsta druzih na- \B0zSf ' -f^Mn|Ba|,11 ^ZJ—I' .9H Bk mp . flU .■TL"^ j- 1 < -i1JH činov za razglaševanje. Ograje, zadnji zidovi poslopij, pogosto tudi strehe, vse je pokrito z reklamami. Mnoge priobčijo v slovenskem ali nemškem jeziku vse, kar jim je trgovske tvrdke imajo poseben oddelek za razglaše- znanega v tem pogledu n. pr. kako pazi slovenski narod na vanje, ki stane na desetine tisoč dolarjev na leto. svoje domače živali, kako postopa ž njimi, katere so mu bolj priljubljene, katere menj, posebno pa kako ravna s pticami pevkami, da bode imenovani gospod zamogel v svoji razpravi omeniti tudi delavnosti slovenskega naroda v tem oziru. Pisma Državna pošta je kar zavaljena z okrožnicami, reklamami in knjižicami teh podjetnih slovstvenikov. Jako pogosto se javnih mestih postavijo deske in prostor naj se pošiljajo z naslovom: Konzul dr. Dragotin Čech, Me- na njih se drago prodaje. omnibusih, tramvajskih duliceva ulica št. 22. v Zagrebu. Vsi oni Slovenci, ki bodo tako prijazni ter s kakšnim koli literarnim prispevkom pripomogli, da se Čim bolj seznanijo širni krogi s kulturnim življenjem Slovencev, se bodo v razpravi imenoma navedli. in električnih vagonih, na železniških postajah so vse stene in bruni olepšani s takimi razglasi, včasih v bogatih okvirih in z lepimi barvami in velikimi črkami kakimi dvema meseci se je na dražbi nabijati reklame na i. t. Pred prodala pravica za jedno leto Poučni in zabavni del. = &IB : úm^fé : S* » Deset let v Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. T verskega.) IV. (Dalje.) Amerikanci so jako bogat narod, veliko kapi stenah visečega mostu glavnega vhoda v newjorško postajo čez Ist-River in je nek podjeten posrednik za trgovino z milom za to pravico dal 17.000 dolarjev. Naposled so nekateri bistroumni spekulantje prišli na misel, ako najmejo posebne vagone, katerih vnanje stene dajo popisati s pohvalami njih blaga in jih odpravijo na potovanje po vseh Zjedinjenih državah. Najdražji, najbolj razširjenj, in najneprijetnejši tala išče mesto, kje se naložil in zaradi tega je konkurenca v vseh tovarniških predmetih silno ve- ljudij, To so lika. A V^« ' J Jednega ali drugega blaga se izdeluje preveč, ne more se prodati, ker ne prihaja dosti naročil, kako način objavljenja je razpošiljanje posebnih katere tukaj imenujemo bobnarji (drummer), spretni, zgovorni, zviti mladi ljudje, navadno gizdalinsko oblečeni, s prikupljivim vedenjen, precej pre- Glavna skrb vsacega tovarnarja je, kje in prodal svoje blago. Delavci so dragi, plačati jih je treba vsako soboto. Sedaj je ni države v Ameriki, da ne bi bilo zakona, da se morajo delavci popolnoma plačati vsaj dvakrat na mesec. Če se blago sproti ne proda, treba je v vsem dvojnega ali trojnega kapitala, da se more nadaljevati delo. Tukaj posrednik reši tovarnarja. Vsi posredniki so jako bogati ljudje, ki morejo rešiti tovarnarja v težavnem času. Ponudijo času, ko denarja manjka brisani in bahati, kovčke z vzorci Tak bobnar ima seboj ogromne blaga, katero prodaja, včasih on jemlje blago na račun in ga gosto pa dela za prodaja za dobiček, bolj pogotovo plačo, pri čemur mu go- spodar plačuje tudi stroške. Tak večnopotujoči mládenec obhodi po tri tisoč trgovin na leto in še več. Spretni dobivajo na leto po pet tisoč, in posebno od-likujoči pa tudi po petnajst tičoč dolarjev na leto. Poznam več trgovinskih hiš, ki imajo po deset, tudi po se navadno v težavnem petnajst tacih trgovskih potovalcev, poznam kacih in ga posebno potrebuje industrija. Tak posrednik kupi od tovarnarja navadno vse blago, kupi jo po svoji ceni in potem ima navadno dolgo tovarnarja v svojih rokah. Ukazuje mu, kaj naj se dela, kdaj naj se več ali manj dela, kdaj naj se delo popolnoma ustavi za nekaj časa. Kaki deset zavodov, ki plačajo za objavljenja vsake vrste, mej drugim tudi za bobnarje, po več kakor sto tisoč dolarjev na leto. Samo po sebi se razume, da vse te stroške popolnoma poplačajo tisti, ki blago potrebujejo. Ti nesrečneži niti slutijo ne, da na svoj račun vzdržujejo mlinar v Minnepoliji, ali volneni tovarnar v Ohaii, tako strašno armado, dvakrat ali trikrat večjo, kakor lesni industrijec v Alabani je popolnoma in brezpo- katera koli si bodi vojna v Evropi, da morajo plačati gojno odvisen od kakega posrednika v Aziji in Avstriji ali Južni Ameriki in je orodje sukanje, vsesvetnega trgovišča in njega glavnih vratil. pogosto po deset ali petnajstkrat dražje, kakor je blago zares vredno. poslednjih desetih letih, zlasti prav zadnji Samo po sebi se razume, da si posrednik na čas, jako mnoge panoge industrije in trgovine teže vso moč prizadeva razširiti svojo trgovino, sredstev po neki občni organizaciji, k pespeševanju svojih koristij ima veliko, in rabi vse mogoče zvijače, da hitreje in po ogromnih monopolih. Znamenita Standard Oil Com- boijo proda po o©ni priHnhijpnn Nago. Ogromne svote pany, katere dandanes brezpogojno ovladuje ne denarja tratijo se na razglase vsake vrste. Nikjer na trgovino temveč tudi proizvajanje vsakovrstnih oJj 165 — po vseh Zjedinjenih državah, je s svojim čudovitim pod vodo s potapljavci z dvema nepremočljivima zrakoplavoma, vspehom položila temelj temu teženju, ki se vedno in vedno nevarnejše širi, in proti kateremu se vsaj dosedaj zastonj boré postavodajstva posamičnih držav. katera sta bila pripeta na obe strani čolna, potem pa napi- hana z zrakom. Povoljni vspeh ju je naudušil k še večjemu podjetju, da namreč vzdigneta „Viktorijo." Njena teža je 10.470 ton, ter jo nameravajo premakniti z desetimi zrako- Ti tako imenovani trusti obstoje v tem, da kake plavi, katerih vsak bode obsegal 1.700 kubičnih metrov. vrste tovarne, kakor mlini, steklarne, sladkornice i. t. d. dina težkoča obstoji v tem, da „Viktorija" leži 138 Je- ni. glo- se cenijo gotovo vsaka po posebni komisiji srede boko, kar daje preračunjenih štirinajst zračnih tlakov. To tež- tovarnarjev samih, potem se pa prodajo trustu, kateri jim plačuje za udeležitev pri skupnem podjetju. Potem kočo pa hočejo premagati s potapljalno sobo, dovolj močno, da podpira tlak, in tako vrejeno, da bode potapljalcem možno pripeti zrakoplave k ladijnim podrtinam, ne da bi ostavili sobo. se izbere izmej udeležencev osrednja uprava, ki vodi V načrtu ni nič novega ; podvodnji inženir W. Bauer, vzdignil vse vnanje posle trusta, določuje, koliko se ima delati, kupuje surovine, in določuje prodajalne cene in je 1863 s pomočjo zrakoplavov parnik „Ludovik", se je bil potopil 1. 1861 v Bodenskem jezeru. napravlja občno skladišče blago i. t. d. ^î O L F fin j ci ^(.rřv ^ÝyÝl^ÝUÝiíÍií^ íffi ríffí^iíÝUÍflíÉwfe uprava vsake tovarne in oskrbovanje malenkosti ostane v rokah pravega lastnika, katerega dohodki so, ker je udeležnik skupnega podjetja, odvisni od občnih vspehov trusta, kajti dobički in zgube zadevajo ves trust ali ne le posameznih udeležencev. Zgoraj imenovana S. O. C. je vsled železne odločnosti in podjetnosti « Novice. r« % Si? W «Ř Njegovo veličanstvo pres vitli cesar in ce sarica praznovala sta v torek dne 24 t. m. 401etnico svoje poroke Vsa širna Avstrija se je tega lepega dne spominjala s primernimi slovestnostmi in pošiljala vroče želje Vsega- leta. Tudi Habsburški dinastiji vsikdar zvesti in vdani slo- upraviteljev Rocksfellerja in Flagnerja dosegla ogromne mogočnemu, da bi ohranil presvetlo cesarsko dvojico še mnoga vspehe ; vsaka konkurenca je vdušila na najneusmiljeni način. Pred dvema letoma se je cena za kerosin ponižala kr.) funt, dočim navadno stane po 10 na centa ali 11 centov, da so udušili novo društvo, ki se je venski narod želi tem povodom svojemu predobremu vladarju in njegovi presvitli družici še zdrava mnoga leta. — Šolska mladina je praznovala prelepi praznik s sveto mašo, deputacije dež. odbora, občinskega zastopa ljubljanskega, trgovske poleg trusta osnovalo v Ohaiu. Osnovatelji poslednjega in obrtniške zbornice, kmetijske družbe, mestne hranilnice, ve- društva so zgubili milijon v nejednaki dobi, in uni- teranskega kora in društev „rudečega" in „belega" križa, pa so se oglasile pri dež predsedniku s prošnjo, da prijavi tem čeni so bili v kakih štirinajstih dneh, ali Rocksfeller in Flagner se štejeta mej najbogatejše ljudij v Ameriki, ako nista najbogatejša. Prvi ima 25 milijonov dohodkov na leto. Poslednji dve leti so se osnovali povodom najudanejše čestitke Nj. Veličanstvima. cesarja Petdesetletnica Nj. Veličanstva presvetlega V namen, da se kolikor mogoče slovesno praznuje 1898. petdesetletnica vladarja nesega presvetlega cesarja trusti za sladkornice, ovseno phanje, za navadno in in se za to praznovanje doseže sporazumljenje za skupno po- zrkalno steklo, pšenično moko, belila i. Veliko borbe stopanje po celem cesarstvu, sešel se je Dunaji po inicijativi nižjeavstrijskega sklepa obrtnega društva slavnostni odbor obstoječ iz zastopnikov najuglednejših dunajskih korporacij in društev. Ta odbor vabi k posvetovanju ki se bo vršil v ta v vseh točkah, če tudi se je posrečilo razkriti neka- namen na Dunaji v nedeljo dne 29. aprila t. 1. vse avstrijske tere stvari, ki se tičejo notranje uredbe zlasti dobička, deželne zastope, župane dež. stolnih mest trg. in obrt. zbor- je sedaj mej sladkornim trustom ter upravo in sodišči novojorški državi. Do sedaj je trust zmagal stvari, ki so se dosedaj skrivale občinstvu. (Dalje sledi.) nice, kmetijske družbe in razna druga odlična društva in korporacije. Namen odbora je pred vsem prirediti veliko narodno Poučni in zabavni drobiž. Kdaj se smejo ženiti? Nemčiji se smejo ženiti V razstavo 1. 1898. na Dunaji, ki naj bi pokazala, koliko so vsi avstr. narodi napredovali v duševnem gmotnem in homa-nitarnem ogledu za dobe vladanja premilostnega našega cesarja. Osobna vest. Upravilno svetovalstvo banke „Sla-vije" v Pragi je povodom praznovanja svoje 50letnice odlikovalo tukajšnjega svojega generalnega zastopnika g. Iv. Hribarja fantje, ki so spolnih 18., dekleta ki so spolnila 16. leto. Avstriji je postavna starost za oba spola določena s 14 letom, z naslovom ravnatelja in to za zasluge, katere si je pri- vendar se tako mladi z enij o navadno v Dalmaciji. Na dobil za zavod Spanjskem štirinajstletni deček lahko vzame dvanajstletno nevesto, ravno tako tudi na Grškem, Portugalskem in Ogerskem, Jezuitje kupili so, kakor se čuje ob Poljanski in novi cesti, ki vodi v Streliške ulice od gosp. Dečmana precej kjer se pa protestantje smejo vendar še s 18 oziroma de- obsežno stavbišce, kjer bodo zidali cerkev in samostan. kleta s 14 leti ženiti. V Italiji se zahteva od ženina starost Družba sv. Mohorja v Celovci se s tiskarnico 18, od neveste 15 let, ravno tako tudi v Franciji, Rusiji in in knjigoveznico preseli v svoj novi dom te dni. Včeraj so Rumuniji. V Švici se v raznih kantonih zahteva različna sta- dozgrajeni res krasni dom cerkveno blagoslovili. Družba šteje rost in sicer od ženinov od 14 do 20, od nevest od 14 do do 9000 članov več nego lani. Vseh članov je torej sedaj do 17 let. 1 1 K mi I Zrakoplavi za vzdiganje potopljenih ladij. Dva 66.000. Prelepo število, na katero mora biti ponosen vsak Slovenec. Da bi družba v novem domu na čast in ponos slo- ruska inženirja, Novički in Pokeršijewnicki, se baje pogajata venskemu narodu še lepši napredovala to je gotovo iskrena z angleškimi admirali, da na suho potegnili križačo „Vikto- želja vsakega rodoljuba. njo, ii ki se je potopila na maloaziškem obrežji 22. junija, Pred porotnim sodiščem vršila se bode v pri- 1893. Inženirja poskušala sta že svoj dobro preudarjen način hodnji sesiji obravnava proti zločincem, ki so pred dvanajstimi . WKě 0MIMîipMV!!l . .'V\ lfjL ', - ^^ Na Čoln je tičal 9 m. globoko pod vodo, in inženirja sta veslala sled se ie prišlo zločincem po izpovedbi nekega uietnika. Pre- vzdiganja meseca avgusta pr. 1. na reki Visli, blizu Varšave, leti umorili škofjeloškega okrajnega sodnika dr. Krausa. * 160 iskava, ki se je vsled te izpovedbe vršila, ponudila je res dr- nekaj časa mirno gledala to gibanje, govori se, da za žavnemu pravdništvu toliko sumljivega gradiva, da je to dvignilo proti dotičnikom zatožbo. Mej zatoženci je tudi znani Pre- radi tega, da boljše poizve, kako so delavci organizovaní lov šek iz Trzina, ki je že več let zaprt na ljubljanskem g^adu. Na dolenjske železnice progi Ljubljana-Kočevje vozilo se je mesesa februvarija t. 18.553 osob in se pře- jeden tajen policist je celo vstopil mej socijalistične de lavce. Udeleževal se je celo njih shodov. Nakrat je po« licija konfiskovala razne tiskovine in zapisnik socijali vozilo blaga 20.791 ton, za kar je došlo dohodkov 33.426 stiske družbe. gld. Od 1. januvarja do 31. marca t je imela proga do- hodkov 97.211 gld. in še 65.226 gld. za prevoz premoga za lastno porabo. Komisijski vlak vozi danes na progi Ljubljana-Novo mesto-Straža Vlak odpeljal se je iz Ljubljane južni kolodvor ob 7. uri 49 minut, je došel v Stražo ob 12 uri 37 minut. zvečer. Kovač se je napotil k mestnemu glavarstvu in zahteval, da naj mu vrnejo takoj konfiskované tiskovine ir zapisnike. Ker je bil precej surov, so mu pokazali vrata jeli. Ko je pozneje hujskal delavce k uporu, so ga pri-To je delavce silno razburilo. Hoteli so vdreti v Novega mesta je odšel vlak ob 4. uri 50 minut mestno poglavarstvo. Razgrajalci so polomili drevesa v Novi vozni redi stopijo v veljavo z dnem 1. maja na južni in na državnih železnicah. Ustrelil se je danes teden v šentpeterski vojašnici trobentač 8 kompanije 17. pešpolka, imenom Pavel Sterk, doma iz Starega trga v črnomaljskem okraji. Kroglo pognal si je ljanje niso zmenili, skozi srce in je bil takoj mrtev. Vzrok samomoru je bil strah pred kaznijo. Nesreča. Minolo sredo zjutraj se je pri vlaganji surove opeke v opekarnici Jak. Matjana v Zgornji Šiški udrla do fant, katerega je opeka podsula je bil takoj mrtev, dva druga delavca sta težko ranjena, dva pa lahko. Delavci so bili Lahi. Krivda o nezgodi zadene opekarskega mojstra. Nesreča. Tukajšni dimnikarski mojster Fran Kovač pal je minolo nedeljo tako nesrečno z gugalnice, katero si je parku. Bila je velika nevarnost. Da ljudij razženo, so žandari jeli streljati. Poškodovali so štiri osebe, in sicer dve smrtno. Ljudstvo se pa niti ganilo ni. To je prvi pot, da se ljudje za stre- Potem je 75 huzarjev s silo izpraznilo prostor in še več 100 ljudij poškodovalo. Došlo je potem še več vojakov iz M Szegedina, da bodo vzdržavali red. Šestdeset oseb so zaprli. metre široka in 3 metre visoka plast opeke. 1 Sletni Ženitveni slepar Gradcu so aprli 291etneg kočijaža Adalberta Hoppingegja, ki je štiri dekleta osleparil za 243 gld., obetajoč, da jih vzame. Zaljubljenca zaprli. Te dni je na Dunaji trgovec s perilom Stolz naznanil pri policiji, da mu je ukradenih za priredil doma na dvorišči, da si zlomil tilnik in vsled tega 600 gld srečk hranilna knjižica z 2000 gld 700 de kmalu na to umrl. naria. Sumljiva te tatvine sta bila njegov bivši trgovski po Novo avgmentacijsko skladišče za 17. pešpolk močnik Janez Reichebner in njega ljubico Antonija Liška zgradilo bode ljubljansko mesto. Sedanje skladišče, nahajajoče sta zadnje dni ostavila Dunaj. Ta sum je bil opravičen Pri neki sestričini Liškini na Dunaji našli so zavitek, v katerem so bile Tkradene hranilnične bukvice. Pobeglo dvojico so zaprli Cestarja Gregorca iz Kašlja, ka- pa v njiju rojstvenem kraji Benešovu na Češkem in pri njima se kakor znano v popolnoma nepripravnih prostorih v Dolgih našli ulicah, ne zadostuje več. Najden mrtvec. teri se je pogrešal že od konca januvarija meseca t. so minolo soboto v Ljubljanici pri tovarniškem jezu na Fužinah pod Ljubljano. Našli so pri njem 17 gld. denarja ter srebrno uro. Sodnijsko reztelesenje je pokazalo, da je utonil in da je vsak domnevani umor popolnoma izključen. našli več ukradenega denarj Zastrupljenje krvi. Čuden zastrupljenja krvi v • si- Gregorc pripetil se je v Dunajskem Novem Mestu. Neka šivilja vala je neko zeleno oblačilo. Pri tem se je pa zbodla v dolenje ustno, ki jej je jelo otekati. V dveh dneh je pa umrla Gregore je bil tisti večer, ko se ga je zadnjikrat videlo precej za zastrupljenjem kn pijan, je torej moral v nočni tmini pasti v Ljubljanico in utoniti. so t Ubita roparja. Pri Sassasiju na Sardinském Pallesrija in Melloja ustrelili žandarji. Ta dva roparja Socijalistično gibanje na Oger skem. roparja sta malo poprej oropala in ubila rodb štirih oseb Košut o svojem pokolenji. Košiški policijski pokojni ogerski t koncipijent Lud. Košut ima pismo, katero je puntar pisal njegovemu očetu. V tem pismu vabi Košut vse Na Ogerskem se tudi začenja socijalistično gibanje, svoje sorodnike da naj pojdej v Rim in ogledajo vse doku Po Po več mestih so se že socijalisti dobro organizovali, večjem zahtevajo osemurni delavnik in pa občno volilno pravico za vse zastope. Vsi socijalisti so v zvezi z glav- mente o njegovem rodu. Iz teh papirjev se razvidi izvira najbrž iz latinskega imena Kossutius. da Košut Strašen dogodek. V Domavu na Ogerskem ru- nim odborom v Budimpešti Pa ne v mestih, temveč darju Hodobu umrla žena On je vsled tega bil silno otožen in je iz obupnosti ustrelil dva otroka, dve deklici stari 11 tudi po deželi je socijalizem že močno razširjen. Socijalne oziroma razmere Ogerskem dosti boljše, kakor na Laškem let. in sebe Napad v Cerkvi Večina zemlje imajo bogati grajščaki, katerim ljudje delajo kot delavci in najemniki. Take razmere so najboljše torišče za socijaliste. V cerkvi Notre Dame v Parizi je te dni bila slovesna služba božja v proslavo Device Orle anske. Nakrat je čudno napravlj mož stopil k velikemu tarju in trikrat ustrelil po cerkvi, jedenkrát v tabernakel. Člo veka nobenega zadel, kar je čudno. Policija ga je pr Posebno se je socijalizem razširil v Hodmezova- Sodi se, da je blazen sarhelyju. Ondu so socijalisti si nakupili neko poslopje, kjer so se zbirali. Njih vodja je bil neki kovač. Delavci imeli so posebno blagajnico, iz katere so plačevali svoje vodje. Železnica na prodaj. Dne 1. maja bode na javni dražbi prodana železnica Winona & Southwestern" v Ameriki Ta družba je do vratu v dolgeh ; jeden sam dolg iznaša 2 mi lij 368.000 dolarj Družba je izgubila neko tožbo Napravili so že bili cel načrt, kako si bodo raz- vsied katere mora biti na vsak način 1 mai železnica pro delili mej seboj hiše in posestva v tem kraji. Policija dana, bodisi pod ugodnimi ali neugodnimi razlogi — V dinamitnih delavnicah družbe Acma Powder Co. na Black Run, železnice Allegheny Valley pripetila se je pred 3 tedni velika nesreča. Nastala je neprevidoma eksplozija, vsled katere je izgubilo čvetero mož svoje življenje. Mnogo delujočih oseb je bilo smrtno ranjenih in več lahko poškodovanih. Vsa škoda znaša 15.000 dolarjev ; z grajenjem nove hiše prično takoj. — Strašen umor. V Wersendorfu blizu Thorna v Prusiji so roparji vdrli v hišo kočarja Zebediesa, umorili so njega, ženo in dva otroka s sekirami. — Zaprli so na Dunaju nekega natakarja. Nanj je prišlo 36 pisem s šifro „J. R. 0474". Bil je dal anonco v liste, v kateri obeta dober zaslužek ljudem, ki mu pošljejo znamke za odgovor in spričevala. Sodi se, da se je natakar hotel okoristiti tujih spričeval. — Živinsko mučenje. Dne 22. t. m. je bil blizu Ki- kinde na Ogerskem nekdo sam doma s svojo ženo, s katero je že bil 36 let oženjen. Poklical jo je v sobo in sobo zaklenil, Ukazal jej potem, da naj se sleče. Ko se je to zgodilo, jo je zvezal in za roke obesil na neki tram, preteč jej, da jo ubije, če ne pove, Če je imela s kom kako znanje, predno sta se vzela Ko jo je nekaj časa pretepal, so nekateri sosedje na krik prihiteli, vdrli skozi okno v sobo in ženo odvezali. Mož je menda znorel. Takoj so ga tudi zaprli. — Čikago. Dva delavca zgubila sta upanje, da bi dobila delo. Prosijačila sta po ulicah toliko Časa, da sta si za-mogla kupiti strupa za podgane. Na to sta se usedla v vežo in zavžila. Mlajši ni zamogel prestati bolečin, zate je zbežal in ga še niso dobili ; starejšega pa so prenesli v bolnico, kjer je kmalu umrl. t — V Crokstonu, Min. je divjal v začetku tega meseca hud vihar. V petek je začelo snežiti, v soboto je pa nastal vihar, ki je podrl vse, kar je le mogel. Prodajalnice so zelo poškodovane in raz druzih hiš je večinoma povsod odneslo opeko. Razni prihajajoči vlaki so se zamudili za 24 ur. # yT — Ogenj pokončal je v začetku tega meseca nad petdeset poslopij v mestu Rarry, Pike Co. ; zacel sev je v opernem gledališči in razširil v kupcijski oddelek mesta. Skoda ceni se na 200.000 dolarjev. — Vodovodna cev se je razletela v Peorii v Ameriki in napravila pok, da se je slišal po celem mestu. Puščala je že več dnij. Ravno so jo pa nameravali popraviti. Nekaj otrok se je igralo v bližini, moč vode zagnala jih je pol bloka daleč. 141etni deček bil je mrtev takoj, trije delavci težko poškodovani in nekaj druzih lahko poškodovanih. Dve hiši sta zelo poškodovani in par druzih bilo je vrženih raz podstavo. — Sodnik Lynch. V Silvaniji v Ameriki je zamorec Seymour Newland umoril 821etno žensko. Zaradi tega so ga bili zaprli Zbralo se je veliko ljudij pred ječo in zahtevalo od jeČaria, da ga sami kaznujejo. Jecar je poklical na pomoč vojake. Ljudje so pa vzlic vojakom napali ječo, zamorca ven privlekli in ga grozno razmesarili. — Delavsko gibanje v Ameriki. V šestih državah v Severni Ameriki se v premogovnikih zaradi štrajkov nič ne dela. Vsakdan je vsled tega 125.000 dolarjev škode Delavci, ki so brez dela, se zbirajo, in marširaj o v Washington, da bodo pritiskali na zbornici in vlado, da zanje kaj store. — Turški sultan misli letos potovati po Evropi. Kraljica angleška je že sporočila, da želi, da bi sultan bil njen gost. — Samomor. Finančni ravnatelj v Kološu, Franc So-ovary, ki je zadnji čas prišel iz Budimpešte na to mesto, se je ustrelil. Kaj je krivo samomoru, še ni znano. — Napačni monter. Na Dunaji se je pri neki trgovski vdovi oglasil te dni neki mlad človek, češ, da je monter. Ker je bilo pri vodovodu nekaj treba popraviti, so mu izročili delo. Ko je kake pol ure nekaj poskušal, je odšel, češ, da mora iti iskat nekega orodja. Povrnil se ni več, pač pa so opazili, da je ž njim zginila zlata ura z zlato verižico. — Obsojen redar. Dne 19. junija lanskega leta so bili v Brnu neki poboji mej delavci in policijo. Zaradi teh neredov je bilo obsojenih petdeset delavcev. Delavci so trdili, da so jih civilni policisti Silgert in nekateri drugi policisti kam-nali. Civilni policist Silgert je to oporekal kot poklicana priča in svoje izpovedbe s prisego pritrdil. S časom se je pa le pokazalo, da je bilo na vsem nekaj resnice. Začela se je torej proti policistu preiskava in te dni je bil obsojen v dvamesečnu ječo zaradi krive prisege. — Obsojen dinamitard. V jednajstletno ječo in da se potem postavi pod policijsko nadzorstvo obsodili so rudarja Pfeifferja, ki je v Bachunu v Prusiji izvršil več dinamitnih napadov na uradna poslopja, — Kobilice so se v gromnem številu pokazale na otoku Sardinija. Znano je, da te živalice vse pokončajo, kjer se prikažejo, ne ostane niti lista niti bilke. Zadnja leta so posebno hudo škodo delale v Algieru v Afriki. Več tisoč ljudij pobira in zatira to živo kugo. Vlada plačuje 30 centezimov ali kacih 12 krajcarjev za kilogram nabranih kobilic. Izračunali so, da se jih je jeden dan nabralo do 800 milijonov, kajti na vsak kilogram ;ih pride okolu jeden milijon. — Mesto pogorelo. Kacih 8000 ljudij broječe mesto Janov v kovnski guberniji na Ruskem Poljskem je pogorelo. Skoda je silno velika. Več ljudij se je pri požaru ponesrečilo. Goreti je začelo v več krajih mesta A — Dijaške demonstracije. Neki list v Benetkah je nekaj razžalil padovske vseuciliščnike. Te dni jih je prišlo kacih 500 v Benetke demonštrovat proti listu To je pa poprej izvedela policija in vojaki so obstopili uredništvo. Dijaki so se zastonj prizadevali, da bi vdrli v uredništvo. Kričali so nekaj časa, zabavljali, potem pa razsajali po mestu. Nekatere je policija zaradi razgrajanja prijela, drugi so se pa pomirili in vrnili v Paduo. — Ponarejalci bankovcev. V Budimpešti zaprli so na ovadbo kisaške občine v baškem komitatu družbo ponarejevalcev bankovcev. V omenjeni občini je neki Pavel Kardelió dobil iz Budimpešte pismo, da naj se oglasi pri Karolu Palo- taju v Budimpeštu, ki mu po ceni preskrbi petakov in sicer za tisoč 10.000 gl. Ko je policija v Budimpešti izvedela, šel je neki tajen policist k Karolu Palotaju in je rekel, da je Pavel Kardelió. Tukaj je dobil nekega litografa in štiri druge osebe, ki so delali bankovce. Z nekim izgovorom je odšel, in pripeljal policijo, ki je ponarejalce bankovcev zaprla, pobrala nekaj ponarejenih bankovcev in več priprav za izdelovanje. — Gozdni požari. Pe nekem poročilu iz Lanaka so gozdni požari v Javorniku, Turzansku in Zaloczah v Galiciji napravili mnogo škode. Tudi iz drugih krajev poroča se o veličili požarih. — Košutov duh v Hrvaški. Spiritistični nauki tudi v Zagrebu dobivajo vedno več privržencev. Posebno mnogo di-letantov se peča s tem, da se pogovarjajo z duhovi, kadar ni-majo druzega dela. Te dni so zagrebški spiritisti priklicali tudi Košutov duh in ga izpraševali za osodo Hrvaške. Duh se je izrazil, da se hrvaški opoziciji zjedinita pod skupnim imenom „pravna stranka". V šestih letih se Reka združi s Hrvaško in sicer še pod sedanjim banom, kateri bode Hrvaško vladal še deset let. Še štirinajst let se bodo morali domoljubi hrvaški boriti za idejale, tedaj se združijo s Hrvaško Bosna, Hercegovina, Dalmacija in Istra. Prihodnji ban bode Hrvat z dušo in telesom. Seveda moramo odgovornost za to prepuščati tudi Košutovemu duhu, če tudi so na Hrvaškem nekateri trdno prepričani, da se vse to izpolni. Vlak je skočil s tiru mej Lupkovom in Vidrayjem. Štiri železniški služabniki so lahko, dva pa težko ranjeni. Umori. V Brescii našli so mrtvega bogatina Came-morilcih ni najmanjšega sledu. V Carleonu sta ne- odvetnika Bentivoglia in ga valija. našli so razmesarjeno truplo grajščaka znana človeka napali z bodaloma umorila Pri Girgentiji Biondo. Iz maščevanja. Dekla Prostoits v Budimpešti je imela znanje z nekim pismonošo. Ko je umrl otrok, ki je bil posledica tega znanja, je pismonoša začel zapuščati deklo in menda se mislil drugj oženiti. To jo je tako razdražilo da je sklenila ga usmrtiti. Nekega dne ga povabi v hišo je služila. Ko je prišel, ga je ustrelila potem pa v se sama sebe Strah v gledališči nekem gledališči v Benetkah se je nekaj začelo smoditi na odru da nastal velik dim Ljudj so drli iz gledališča. Y hodniku so jih več pohodili Mrtev ni ravno nobeden, pač več poškodovanih Ogenj odru so bili pogasili, policija je s težavo ljudij prepričala, da ni nobene nevarnosti in naredila red. Predstava se je nadaljevala, dasi je gledališče se bilo skoro popolnoma izpraznilo. Izneverjenje. Pri inventuri nakofalverske hranilnice bi bilo po bilanci moralo biti 75.000 gld. glavnice, in 5.000 pa našla prazen kraj-t. rezernega zaklada. Sodnijsk? komisij prostor brez vse oprave in brez blagajnic. Niti jedne carja ni bilo najti. Ravnatelja te hranilnice so že dne 19 m zaprli V bolniško blagajnico je vlomil V Miskolczu na Ogerskem vsprejeli so v bolnico nekega Gustava Klame rika, ki se je delal bolan. Po miznico noči je ta mož vlomil v pisarno kateri je bil denar in hotel pobegniti čez bolniške zidove. To se mu pa ni posrečilo, temveč so ga prijeli. Srbski roparji. V Belemgradu zaprli so neko srbsko roparsko druhal, ki je več kot z veliko predrznostjo opravljala svoj posel. Dva člana te družbe vinski trgovec Milija Stoja- noví c in se ponočni čuvaj Marković sta se v ječi obesila. Govori pa, da so ju obesili sokrivci, ker so se bali, da bi kaj se ne izpovedala. Trdovraten samomorilec. Neki urarski pomočnik na Dunaji je zastavil več ur, katere je prevzel od ljudij, da jih popravi. Ker so ga zaradi tega izročili sodišču, je pil solno kislino, da se zastrupi. Hitro so ga prenesli v bolnico, kjer mu je zdravnik ponujal neko zdravilo, ali ga nikakor ni hotel vzeti in je v kratkem umrl. Roparji v Makedoniji. Roparji v Makedoniji se hitro množe. Nedavno sta dva angleška pomorščaka bila v Solunu v sredi mesta napadena in ubita. Pri Kilendiru so ro- parji napali po noči barako italijanskih delavcev, ki delajo pri zgradbi železnice Solun-Dedeagh in jo popolnoma izropali. Pet italijanskih delavcev so roparji ubili, nekega avstrijskega nižjega podjetnika pa razsekali. V Mitrovice so blizu železniške postaje našli ubitega in oropanega mladega Grka. Bil je z bajoneti prehoden. Sodi se, da so ga umorili vojaki. Y Solunu sta na trgu bila ubita in oropana tudi dva italijanska delavca. Tržne cene. V Ljubljani dne 11. aprila 1894. Pšenica gld. 8'25 kr. rž gld. 6-40 kr., ječmen gld. 6*40 kr., oves gld. 7 30 kr., ajda gld. 8'50 kr., proso gld kr turšica gld. 5 50 kr leča gld. 13 kr., grah gld. 13. kr., fižol gld. kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Loterijske srečke. V. Brnu dne 25. aprila t. Na Dunaji dne 21. aprila t. V Gradci dne 21. aprila t. 5, 83, 53, 8, 43. 84, 29, 56, 41, 26. 22, 7, 44, 55, 47. kupuj pri branjevci, temveč pri trgovci pravi star pred lahko porablj moje podjetje, kajti tako ve- lika trgovina, kot je moja, ima vsled kupovanje velikih mno žin blaga za gotov denar in drugih prednosti nizke stroške kateri so naposled le kupovalcu v korist. Mičnl vzorci zasebnim kupovalcem zastonj Bogate vzorčne knjige, kakoršnih še nikdar krojače nefrankovano. franko bilo. Blago obleke Peruvien dosking visoko duhovščino, predp blaffo uniforme kr. uradnikov veterance, požarne brambe telovadce, livreje, sukno bilard igralne prevlake vozove, loden tudi nepremoč lovske suknje, perilno Ceno blago, potni pledi pošteno, trdno, čisto volneno sukno cene cunje jedva sp krojač, pripor Janez Stikarofski Brno (avstrijski Manchester) največja zaloga sukna Pošilja vrednosti milijona goldinarjev proti povzetj Dopisuje nemščini, češčini, ma lijanščini, francoščini Ijarščini, polj angleščini. t * kaplj ice želodec 4 ► I 4 4 4 ► ► C. izgotovljene v lekarni k „angelu varhu" BJRADY-a y Kromerižu (Moravsko) 4 4 i > > ► ► 4 > so staro, zanesljivo in znano zdravilo ter so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna dela. (20) t 4 steklenice 40 kr i ► Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. Cena: dvojne steklenice 70 kr. Vsebina je naznanjena. Marijaceljske kapljice za želodec prodajajo se pi v Ljubljani: lek 4 > lek Karl Fabiani v Ra Piccoli in lek. Svoboda ; v Postojni : lek. Fr. Bec carich; v Škofji Loki: dovljici: lek. Alex. Roblek; v Novemmestu: lek Dom Rizzoli in lek. Bergmann ; v Kamniku : lek Močnik; v Črnomlju: lek. J. Blažek. < 4 4 4 4 » f Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba Blasnikovi nasledniki