DELAVSKI LIST ZA 1» KO LETAKE i: JE MISLECE ^ IT ATELJE PROLETAREC Official Organ Yu#o*lav Federatiou, S. I'.--Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze GLASILO PROSVETNE MATICE IN J. S. Z. ST. — NO. 1686 " •'•» ••»• «. MOJ. •< t>. m> m imk m . Mm «•" m m*.» m mm ». un CHICAGO, ILL., 3. JANUARJA (January 3), 1940. PnfclUk.d WMklr al U»1 So. LtnJilt A«. LETO—VOL. XXXV. SIMPTOMI, KI OZNANJAJO NOV VAL REAKCIJE Napad na Finsko bil za Rusijo slaba poteza KDO VSE JE V PROPAGANDI BODISI ZA ENO ALI DRUGO STRAN? — NEPRIJETNA NEVTRALNOST1 SKANDINAVSKIH DE2EL. — HOOVER POMAGAL TUDI SOV. UNIJI! Zvezni pokojninski zakon dosegel svoj rok Volna na Finskem je postala va/nejši pr?c!m t svetovmga zanimanja kot pa vojna med Nemčijo, Anglijo in Franci1;), aii karkjli drugega na svetu. K;i j je \ z rok ? Velikan proti palčku Ako b- se Ru-i.ii posrečilo, sk.mčati .-\uio vojno nad F'nt i v dveh tednih, k«>t s 1 ie Hitlerju na Poljskem. hi tudi v /.cd. drža v ;ih ne hilo opaziti nikuke sentimentalnosti radi tcra. Poljaki. ki so od prvega dne za- , čeli v neredu bežati, niso vzbudili in tudi niso mogli priklicati nase nikakega občudovanja, pač pa so bili deležni pomilovanja. Dve velesili sta šli v vojno radi njih. in se to ni povzročilo v Zed. državah nič posebnega začudenja ali presenečenja. Občudovanje uspešnega odpora Šele ko se na Finskem ni dogodilo kot .se je na Poljskem, ali s Čehoslovaško, se je zdrznil ne le ameriški, ampak tudi ostali svet. Kajti ljudje so navajeni simpatizirati s šibkim, ako se mogočnežu dobro upira. Fincem se je to posrečilo in svet se čudi — kako je }o rno-go*e — tri in pol milijona jih je, pa jim ne more kaj taka sila, ki ima dvakrat toliko vojakov kot vsa Finska ljudi. Tu pa so stopili vmes interesi velesil in razredov, ki skušajo stvar dramatizirati vsak v svoje posebne namene. Napaka Kremla Očividno je. da je Stalin s svojo diplomacijo in pred vsem s svojim generalnim štabom narobe računal. Bilo mu je zagotovljeno — to ni več ugibanje — ampak resnica, da finska vlada med svojim ljudstvom nima zaslombe. Na i jo torej zmuči z vabili na podajanja v Moskvo, kjer naj uvidi, da jo čaka enaka usoda kakor tri baltiške državice, re ne zlepa, pa z grda, podati se mora. Finska vlada je sklenila, da pogojev ne sprejme, a vendar, ko je uvidela, da misli Sta'in zires. i? re ignirala in ustanov-' iena ie lola nova. A Moskva j ni hotela dati prilike za spravo iicvo i ie poiskala iz pobe-i «rlih finskih komunistov novo "demokratično" finsko vlado. mi 'a v ada je Rusijo "povabila", naj poš'je na Finsko rdečo armado iztrebiti "belogardiste". Neizpolnjeni upi Moskva je torej to novo "fin--k i" vlado priznala in ljudstvu preko meje sporočila po radiu in z letaki, ki so jih trosili ao-1 vjei.sk j letalci, da je izkoriščanja na Finskem zdaj konec, delavci dobe v bodoče plačano počitnice (imajo jih seveda že mnogo let), kmetom bodo odpuščeni davki, veleposestva bodo razdeljena itd. Sovjetski generalni štab je na podlagi zagotovil ne nove "finske" vlade računal, da bo ruska armada • sprejeta med delavci in kmeti na Finskem z odprtimi rokami, pa jo je poslal tja večinoma druge ali tretje vrednosti. Toda kar iznenada se jim je v Kremlu posvetilo, da je finsko ljudstvo z vlado v Helsinki, naj bo pač kakršna že, in da je tista "finska" vlada, ki jo je priznala Moskva izmed finskih komunistov, brez zaslombe med narodom. Ruske čete, namesto da bi bile sprejete s pio-skanjem in živio-klici, kakor so kovarji invazije v Kremlu pričakovali, so bile obsute s kro-jgljami. V snegu ob finsko-ru->ki meji jc zdaj že zelo z*lo veliko krvi vojakov sovjetske armade, in naravno, da so v bojih na nož žrtve na obeh straneh. Kaj jc propaganda in kaj resnica? Ker se ruski armadi torej ni posrečilo vzeti Finske v enemu (Nadaljevanje na 5. strani.) 35-letnica Proletarca bo praznovana v Chicagu 3. marca K 35-letnici Proletarca priredi klub št. 1 s sodelovanjem naročnikov v nedeljo 3. marca slavje, čigar spored bo "vreden namenu jubileja. Več o tem bo poročal pripravljalni odbor. Končno vendarle! Social J'curity čeki »o tdaj v cirkulaciji. Do njih j« upravičen do določene vsote vsakdo ki jr dopolnil 65. lato in je »avarovan aa pokojnino. Zakon, ki bi po prvotnem načrtu dovoljeval iaplačevan>e pokojnin šele čes dve leti, je bil pod pritiskom razmer in potrebe sprem«* p jen, da s- is njegovega sklada isplačuje po predpisanih odredbah določene vsote še s tem letom. Na gornji sliki je uradnik v i varnem sakladniitvu Jokn W. Thomas. ki podpisuje "social securitjr" čeke. Okiroma vrii to delo itrcj avtomatično, ki ga on le operira. Z njim podpiše 2S tisoč čekov na dan. Ako bi to delo vršili ročno, bi bilo treba sa toliko čekov doka i več kot onega človeka. • PRESOJ**. doma dogodkov po sveti; silami ali Rusija rs Finskem v enem mesecu lr ubitih ter r»n;eniS v Analnl ji ■ NARAVNE SILE JAČJE KOT VOJNA Pol resna kstustrof« n puli leden v da dognano ko bo ta list ie tiskan. Tu.čiji je porut.la v par dneh vre Potresnim katastrofam se je ne-m-st .n va»i kot j h je moKla Ne-cij« -rt.*«e isogniti. Pridejo nenasnanje na Poljskem s svojimi un č v lnim> ne Človek nad njimi še nima moči. d* jih bi preprečil, in ns diplomacijo nič ne porajtajo. Ampak vojnim katastrofam se člo- ir uomn ier r»n rrin v /--»>■■•.... j. ..... . j im jr bilo veliko več. k,t jih je v it?'"«* vendarle lahko ogne s tem. da JIH rivresečni vojni med N-mcijo, Fran- 1 prepreči, k.jt, to ,e v njegov, rnoci. '•i»o in Anglijo. udi gorje prizadetega lju;'st\.\ v «urski Aratclij. je večje 'tot v marši-kaki vojni. Vo.iainice »o *e zrušila na »peče vojak«, kWe na ljud,, tisoči in tisoči, ki so v obupni groai še mogli »•teči. pa so bili na poljiS zajeti v .nežni vihar ir silen mraz, iz kst.re-niso mogli nikamor več b-i,ti K t a j i. ki jih je z«Utela t» trafe«Jija «o ob Črnem morjv. ki je vsled oo j tre * in vihar*di»i«l° *«m-Io * naraslimi valovi hiše z obreija, ko fker jih ni i« -ričil potre., razbi^lo d je ir jih potapljalo z mornarji d Koliko je bilo ubiliS. koliko «mr-|er h ir utopljenih, koliko ranjenih koliko zna*, škoda, ni še to.no igotovl j«no. fo. kar vemo dozdaj, so le površne > n i t v e Pravijo, da j- okrog 40 t.soč rtvih, kakih 70 «*«*č poškodovanih, r noge pa jih p«.r«*.jc Mnogi cen„o j '■levilo mrtvih H- r—jmih v vseh krajih Ta.iij. 1»» ** dosegel potres. ( ie mnogo v.č. Točno število bo mor- Harry Bridges, vodja pomol-skih delavcev na zapadu. ni komunist. Tako je sporočil delavski tajnici Perkinsovi vladni preiskovalec James M. Landis. S tem ga je otel deportacije v Avstralijo, kjer je bil Bridges rojen. V Evropi so zdaj glavni problem krušne karte, t'vedli so jih ta mesec tudi v Angliji, v Nemčiji so na njih zmanjšali količino že prej itak malo odmerjenega .sladkorja na osebo, tudi v Belgiji trda prede z živili, revno ljudstvo v Jugoslaviji strada kruha, in tako sedanja vojna pozna najbolj na zmanjševanju hrane, do katero je v dovoljenih količinah opravičen vsakdo, toda dobi jo le. če jo je v prodajalnah tudi zanj na razpolago, in pa ako ima denar. Brez tej*a pa mu tudi krušne karte ne koristijo. American Študent Union je ena izmed takozvanih "šoit-nih", "frontnih", ali kakor jih imenuje Oneal, "inocent" organizacij komunistične stranke. Prošli teden je imela konvencijo v Madisonu, Wis. Navzoč je bil kot gost tudi ta jnik kom. stranke Kari Browder. V resnici je bil on izza zastora voditelj svojih mladih pristašev, ki so tvorili večino te takozvane konvencije ameriškega di.ia- štva. Glavna sporna točka je bila resolucija za obsoditev ; Rusije vsled njene vojne na Finskem. Brovvderjeva večina jo je zavrgla, zahtevala pa je "mir", to je, da se Zed. države ne vmešajo v vojno. To pa ne radi miru, nego da se s tem neposredno ojača "mirovno" politiko zveze Moskva-Berlin. Kakor Liga za demokracijo in mir. tako je bila s tem tudi ta razgaljena za golo orodje kominterne. ki pomaga plačevati njene izdatke in potne stroške lelegatom, katerim zaupa, da delujejo zanio. Istega drifc se ie ršila v Chicagu nasprotna zve->a dijakov, katere ime je National Vouth Anti-\Var Con-1 . Ta pa je kajpada obsodila vse totalitarne države, ne-vlede na njihovo barvo, in napad Sovjetske Unije na Finsko. Toda slednja je bila vsled manjših gmotnih sredstev mnogo manj "impozantna", kakor pa zbor Brovvderjevih dijakov v Madisonu. VVis., četudi se je je udeležilo okrog 400 delegatov. ki so izjavili, da zastopajo 3,500,000 mladih ljudi v 39 državah ameriške unije. V minulih praznikih je bilo \eč avtnih in drugih nesreč kot povprečno prejšnja leta. Neka-I ter- pravijo, da je to znamenje I (Nadaljevanje na T*. strani.) Druž. koledar priporočen Calumetčanom Kutie Junko v Detroitu, ki je bila rojena na Calumetu in se Qndotnih razmer s svojih otroških let dobro spominja, piše v Prosveti o zgodovinskima spisoma v Am, druž. koledarju, ki se tičeta Slovencev na Calumetu in njihovih društev. Priporoča rojakom na Calumetu in onim, ki so kdaj živeli na bakrenem okrožju, naj ta letnik Ameriškega družinskega koledarja naroče že zaradi onih dveh spisov, če e ne vsled druge vsebine. Garnerjeva ambicija Podpredsednik Zed. držav John Nance Garner, ki je drugače znan kot reakcionaren politik in voditelj demokratske stranke v Texasu, se je odločil kandidirati za predsednika te republike. Sedanjemu predsedniku Rooseveltu nasprotuje za-: radi njegove "zapravljivosti" in "radikalizma". Star je 70 let. John L. Lewis ga je lani javno ozmerjal za ~kvartopir-ca. Ano psa rja in zlobneža", kar je Garnerju veliko več koristilo kot Škodovalo. Ampak ako ga bo konvencija demokratske stranke res tio-mimrala za predsedniškega kandidata, kot se Garner nade-i ja. bo dobil med delavstvom , uni i CIO malo zaslombe, ako sploh kaj. PREISKAVE KONGRESNIH KOMISIJ IN JUSTIČNEGA ODDELKA NEVARNE TUDI CIVILNIM SV0B0DSC1NAM KOMUNISTI IN NACIJI DAJEJO DOBRO PRETVEZO ZA PONOVITEV PATRIOTIČNE HISTERIJE, KAKRŠNA JE DIVJALA V PREJŠNJI SVETOVNI VOJNI Obisk v Rimu Kralj in kraljica sta obiskala papeža Pija XII., ta jima je vrnil obisk v Kvirinal, izročali 1 so si čestitke drug drugemu — prvič od kar je bila papežu odvzeta posvetna oblast. Zdaj bo še Mussolini rekel svoje, in "prijateljstvo" med sveto sto-i lico, dinastijo in vlado bo še bolj utrjeno. Mar se to ne glasi, kakor da bo papež poslal še bolj orodje italijanske vladne politike nego je bil doslej? Dies slabo preiskuje Kongresnik Dies je čudoma odkril, da je med igralci filmske industrije v Holywoodu ze-! lo veliko "komunistov". Naravno. To je njim zabava. Saj so jih v Beogradu odkrili celo v družinah najbogatejših ministrov in bivAih ministrov? Nekaj romantičnega mladi ljudje morajo početi, ako imajo časa in denarja v izobilju. oedanja zmeda po svetu oja-}uje reakcijo vsepovuod. Zedi-ljene države, dasi niso v vojni, o polne simptomov, ki prerokujejo nevarnost. Večina ljudi :ih sicer ne opazi, ker ji priha-;ajo pred cči v mamljivih ob-•ikah. Grožnje s preiskavami Preiskave ki jih vodijo razni ongresni odseki, so tako mamilo. Z dobrimi dognanji zakrivajo slabe namene. Diesov kongresni odbor vzame na piko tu in tam kakega Hitlerjevega agenta in ga oglasa, nato s pomočjo bivših komunistov, ki so bili v službi *voje stranke, večinoma na njenih najodgovornejših mestih, odkriva delovanje "komunističnih agentov" v tej deželi, dasi ie to lahko vsakemu znano brez drage kongresne preiskale, a tendenca Vfrmu temu je obnoviti pod masko borbe proti komunizmu val tudi proti tistemu delavskemu gibanju, ki mrzi intrige, kakršne uganja cominterna, bolj nego kongres-;uk Dies, ampak radi tega, ker okužujejo delavsko gibanje. To bi moralo biti reakciji pravzaprav všeč in ji tudi je kajti le pod pretvezo boja proti "komunizmu" lahko udari s spretno sestavljenimi zakoni tudi po listemu delavskemu gibanju in ustanovah, ki je nevarno najetemu *4komunizmu" in finančni oligarhiji ob enem. Murphy v akciji V oiigled sedanjih tokov, Jei jih pritiska z ene strani domača reakcija, z druge pa v tej deželi naciji in "komunisti" Bro\vderjevega aparata, se je že pred meseci zganil tudi bivši michiganski governer, sedaj zvezni generalni pravnik Mur-phy, in preiskuje, da kaj. Njegovi detektivi so dognali, kako so Brovvder in razni drugi komunistični prvaki v Ameriki rogovilili po svetu s potvorje-nimi ameriškimi potnimi listi, in dognali so tudi, kdo je te ljudi plačeval, čemu so šli po vsem j evropskem kontinentu, v Afriko in po Kitajskem ter Japonskem in kdo jim je dal sredstva, kajti take "šale" leto /a Za razkosanje Rusije Pravijo, da mnogi magnati v Parizu in drugje resno razmišljajo o razkosanju Rusije. A kdo jo naj razkosa? letom stanejo več kot pa si jih morejo privoščiti proletarci. Komunisti v Michiganu, ki so Murphyja v njegovi governer-ski kampanji na vso moč hvalili, sklicevali shode zanj in rotili delavce, naj njemu dajo svoje glasove, so bili v zmoti, ako so mislili, da so pred njim skrili svoje prave motive. Kajti njegova tajna preiskava proti njim in nacijem se v Detroitu in drugod v avtni industriji že vrši. Dolženi so špijonaže in sabotaže, oboje jako kaznjiv prestopek. Ali dela Murphy to iz svojih nagibov, ali iz pritiskov, se bo kmalu pokazalo. V kolikor se je že, se ne obeta "špijonom" in "sabotažnikom" nič dobrega. In prav je, da se agente provokatorje predstavi za to, kar so, in če niso, da se za preganjane žrtve persekucij vsi zavzammo. Ampak oni, iti so bodisi na nacijski ali komunistični plačilni listi ne zaslužijo tudi ako bodo preganjani, nobenega zaupanja. Kajti enako so vpili o preganjanju in apelirali za zaščito tisti vodilni plačani komunisti, ki so v prošlem letu pred Diesom kakor za stavo pripovedovali o slabostih, intrigah, korupciji in pro-danosti stranke, katero so vodili. Sredstvo reakcije Diskreditiranje komunistov skušajo civilnim svobodščinam in unijam ter delavski politični akciji sovražni krogi izrabiti za okrnjenje svobode govora, tiska in zborovanja vsem. In v tem je nevarnost. Boljše je komunistom pustiti, da se sami iz povedo bodisi že pred kakršnokoli komisijo, kakor pa jih delati za mučenike in potem zaradi njih ovirati unije, delavske politične akcije, prepovedovati shode itd. "Cambridge" Pod masko borbe proti "komunizmu" je občinski odbor mesta Cambridge (ki je mesto elite) koncem decembra soglasno prepovedal kakršnokoli tiskano stvar, na kateri sta besedi "Lenin" in "Leningrad". Bil je skrajno bedast sklep, toda (^aJaijevanje na 5. strani.) UNIJE, KAKRŠNE NISO VZOR DEMOKRACIJI V uniji razvažalcev mleka v Chicagu, ki ima zdaj 4.700 čla-nev in pripada zvezi prevoznike in šoferjev (AFL), ni bilo volitev odbora 18 let. Včasi je imela že okrog 6.000 članov. Nekateri njeni uradniki so bili v odborih že nad 30 let. Po osemnajstih letih se je članstvu vendar posrečilo izvo-jevati volitve. Apelirali so dolgo na odbor svoje zveze, da naj odbornike lokalne unije primora dati članstvu priložnost 7. glasovnico izreči, ali so '.a sedanje odbornike, ali za premembo. Opozicija, ki je zahtevala volitve, je bila napa-lana za "komuniste , a je ven-larle zmagala. Volili so koncem decembra. 4,098 izmed 4,700 članov se je udeležilo glasovanja. Glavni st ari odborniki so padii. Plače nekaterih so znašale nad $5,-000 na leto, vrh tega jim unija plača avto, stroške za vzdrže-| vanje avta in razne druge izdatke. Ni čudno, da se odborniki unij tako neradi poslov« od svojih mest, kandidatov zanje pa je več nego mnogo. Slučaj tega velikega unijske-ra lokala ni edini, v katerem lemokracija ni bila priznana. Mnogo jih je, kjer odbor kontrolira člane ako potrebno s Pft^tmi in tudi umori zaradi <1užb in grafta niso v njih nič izrednega. Delavstvo, ki zahteva demokracijo v občini, okraju in državi, bi ji moralo biti v svojih organizacijah vzor. Krivo ni v vseh slučajih članstvo, ampak utaborjena klika, ki vlada ako z lepa in pošteno ne more, pa nasilno in z goljufijami. Volitve v omenjenem lokalu razvažalcev mleka so nadzorovali glavni odborniki zveze prevoznikov in šoferjev. Kajti če bi jih imeli pod oblastjo lokalni odborniki, bi gotovo našteli večino zase. kot se to le prev> likokrat dogaja. Upati je, da bo novi preporod ameriškega delavstva po-mel t reakcijo in gangster-stvom v unijah in jim dal vsepovsod resnično demokratično obliko in kontrolo. USPEH, KI JE VREDEN JUBILEJNIH PROSLAV Vstrajanje socialističnega ali kakega drugega načelne delavskega lista v borbi nad tri desetletja je v tej deieli redkost. Prcletarec je ena i*med izjem, kajti v Um letu slavi 35 letnico V Chicagu priredimo slavje k temu jubileju Prole-tares v nedeljo 3. marca, ki bo v priznanje vsem, kateri sc kadarkofi v 35 letih pomagali, da imamo list, ki je vreden tega triumfa. Orje in seje pod okriljem socialistične crganizacije, v uverjenju. da bo ietev vsekdar čimboljia v prid delavstvs, kateremu sluii. Nadejamo se, da bodo klubi JSZ in Konference Pro-rvetne matice peakrbeli rm araniiranje sličnih jubilejnih proslav* Kjer teh organizacij ni. naj tako prireditev aran-i?rajo naročn ki. To bc listu gmotna in moralna oomoč. Ta jubilej naj nam bo ob enem vipedbuda za poja-čanje agitacije v prid širjenja lista. Le na ta način bomo vre .Jrc proslavili delo, ki ga Proletarec tako častno vrši vzMc reitetim oviram ie 35. leto. Sodrugi, naročniki in somišljeniki, naj bo to leto 1940 res tudi jubilejno leto Proletarca! = PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. VOJNI AEROPLANI ZA FINCE IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Drušba. Ckica«o. III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenffi clrlavah r.a celo leto $3.00; z« po! leta $1.75; /.a četrt leta -t 1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vsi \ okopi*i in oKla->i morajo biti v na*r*n uradu najmočneje • Frank 2aitz Busineds Mun^ffvr s vw$. „ ~ Charles Pogorelec Aast. Editor and Asst. Buaine«a Managei -------Josuph P rasi ai 8UBSCRIPTION RATES: United States: One Yt»ar $3.00; Six Moaths $1.751 fhrep Montha $1.00. v h\»reijrn Countriea, One Year $3.50; Sta Montha $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Telepkone' RO€KWELL 2164. V PKTI.\ M Ameriška vojna mornarica jo dovolila, da ao 44 vojnih aereplano« (eden iamcd njih na gornji slilu), prepusti Finski, k* jik je nar^ila. toda a met iška vojna mornarica ja imela do njih prednost. Pravi, da w nji na midi toliko, da bi vse, kar so jik producira po njenem naročilu vsela sproti, oljno podredile ^tujemu »^i.Il:ll;ll|k ls niMI milo* rine* vp!i\p, ali pa da so morale no- ■ OlkOjlline, KI ■ siti posledice svoje upornosti. Mnogo, mnogo let prepričevanja in bojev je vzelo, predno (Konec članka je bil cenzu- je bil »prejet v kongresu zakon, zvan "Social Security Act". To rimi.) j *e je zgodilo šele leta 1985'. Med drugim obsega zavarovanje ------- za p0k0jnjnei g pričetkom 1. 1940 so jih deležni vsi, ki so stari Novi odbor klubo Št. 1 JSZ 65 let in &o plačevali zanje. En odstotek od svoje plače oni, en in njeqovih odsekov oehtotek delodajalec, pri katerem so bili uposleni. . tll n , f ,, j Znašajo ne manj kot $10 in ne več kot $85 na mesec. Za-Chicago, III. — Poset na tfeji , , .. . .. . . . ^ „ kluba št 1 d ne 22 decembra i v*rov*n« v tem P^očju ao tudi vcjove onin, ki so plačevali v je bil zelo dober. Poročila .o ! * rledoletni otroci in sirote vpokojencev. bila vzpodbudna in razprave Oddelek zvezde vlade za pokojnine, ki posluje pod določ- atvirne. Volitve, upoštevajoč ^ami omenjenega zakona, je že v tem prvem početku ogromna ste v jI nost ocfbora, ki ga ima ta ustanova. Nedvomno bo izboljševana od leta do leta, kajti Ijud- klub, so ** izvršile se dokaj »tvo je končno le spoznalo, da edino v skupnosti si lahko po- gladko. V odboru ln v odsekih magamo. za leto 1940 so: , Pckojnlne,. ki so prišle v veljavp s tem letom, niso milo- Cha*. Pu^oretec, tajnik-bla- sčina. Kdor je zanjo plačeval, je je deležen, pa Če je milijonar gajnikJo^in Sprohar, zapitim- ajj revež. In prav v tem je naša glavna pridobitev. Kajti dokler li/rap? in so slične podpore dobivali samo reveži;»o morali dokazovati na Drasler, organizatorja. VHe pietege, da so ke botj bedni nego ^ fa vsak ček jim ie bil Kararjf odbor: Oscar Go- odrinjen, češ, na, beračr dina, Fred A. Vider in Angela Nove pokojnine nimajo tega pečata, kakor ga nimajo na Za,tz primer čeki, ki jih prejemajo člani naših podpornih organizu- Dramski odsek: Louis Beni- ger, J ose jih Drasler in Frank cij za bolniško podporo, operacije ftrf. Upravičeni so do njih, pa naj bo član imovit ali pa brez centa v žepu. Edini pogoj je, da je zavarovan zanje. S to številko stopa Proletarec v petintrideseto leto svojega obstoja. Prva njegova številka je isila januarja 1906, ko so se sa socialne pravice ljudstva borili samo socialistično usmerjeni listi. 2e s prve številko je stopil odločno na stran onih, ki so bili sa isboljšanje življenakih razmer delavcev, sa skrajšanje delavnika (takrat je še večina delavcev rm rala garati po 10 in več ur na dan po šest in mnogi vseh sedem dni v tednu). Takrat ni bilo v svesni vladi nikogar, ki se bi navduševal sa kak "ncw deal" v prid ljudstvu, ali za socialno zavarovanje. Pokojnine so določali le onim na vrhu, katerim jih ni bilo treba, za zavarovanje brezposelnih in starostno zavarovanje delavcev pa se niso brigali. • O kakem zakonu sa ščitenje unij njim še na misel ni prišlo. Za vse to so se ona leta borili socialisti takorekoč osamljeni in dostikrat »meseni radi svojih sahtev celo najbolj med onimi, sa katere so ce bojevali. V teh pionirskih naporih takratnih organisiranih delavcev je po svojih močeh pomagal Proletarec in si je sveet, da je v vseh borbah služil edino ljudskim koristim. Tak stopa v svoje 35. leto. Mnogo od tega. kar je bil one dni socialistični minimalni program, sc posnejša leta morale sprejeti pod pritiskom ras-mer in jačje delavske organisirane akcije tudi sakonodaje posameznih driav in končno poslednja leta svesni kongres. Akc bi bilo socialno savarovanje uvedeno ob pravem času — socialista Victor L. Berger in Meyer London sta ga v kongresu predlagala in sagovsurjala še dolgo tega, toda osamljena — bi ljudstvo v tej krisi ne pretrpelo toliko revščine in stotisoČem se ne bi bilo treba potikati po brlogih, kot so se morali sedaj. To, kar socialisti se od poČetka uče sa isboljšanje gospodarske uredbe, sa odpravo socialnih krivic, za sgraditev reda, v katerem bo človek res gotov vseh pogojev sa obstanek, je dobro. Kajti posedujoči sloji — vsi oni na vrhu — so morali vselej, kadar so se proglasili za "prijatelje ljudstva" ali sa "prijatelje delavstva" učiti is socialističnih programov, ako so mu hoteli dati kak odlomek isboljšanja ali mu olajšati breme. Bili so časi, ko je bil Proletarec v stavkovnih bojih poleg glasila SNPJ edini slovenski list v tej deieli, ki je bil s delavci odločno v borbi in načeljeval v akcijah njim v pomoč. Tudi sam se je težko boril sa obstanek. Dostikrat is je is-gledalo, da ne bo zmogel ovir, ki So se zdele nepremagljive, a vselej se je dobila skupina, ki se je naloge pogumno lotila in otela Hst. Sodrugi, ki so se odločili ustanoviti Proletarca, so to storili v prepričanju, da je socialistično glasilo slovenskemu delavstvu več kot nujno. Potrebovalo je probuje, vzgoje o organizacijah. ki delujejo njemu v korist, potrebovalo je bodrila v stavkah, rabilo je nekoga, ki mu bo volilne boje pravilno razjasnje-val, a tudi potreba po kulturnem delu v delavskem duhu je obupno klicala po vodniku. Že s svojo prvo številko je stopil Proletarec v borbo proti nazadnjaštvu in razkrival savajalce. Tako je nadaljeval. Zato je postal med nasadnjaki, koristolovci, savajalci in med onimi, ki so jim sledili skrajno obsovražen list. To mu je bile v dokaz, da vrši pošteno nalogo. Nasprotniki v nasadnjaških, v renegatskih in raskolnttkih vrstah niso štedili s sredstvi v naporih, da spravijn Proletarca s poti. Poskušali so celo s ustanovitvijo posebnih listov proti njemu in se v teh prizadevanjih mučijo še danes. Uspeli niso, ker zavedni, razumni slovanski delavci vado, da je Proletarec na pravi poti. Ponosen je nanjo — na to svojo pot — in vsi oni, ki so iskreno delali z njim. Enako vedo, da je Proletarec preizkušen v ognju in se nanj lahko zanesejo. Načel ne menja, ne obrača se po vetru, oportunisma ni v njemu. Tak stopa v svoj novi jubilej. aato v tom slučaja lahko počaka. Naravno, da iaia ta sklop admiralitete odo- ZnitZ. branja vlade v VVashingtonu. — Finska jo v primeri « Rusijo takarekoč bres 6ih lahko rabi a- Finskem bre« nevarnosti , Frances V MCrJ a. svojo druge meje dva tisoč, a jih jo aa enkrat kakih «00 ».dosti. C. jik ^predsednic*. Anton Gar- M ADAH Jtf A FINCIf A Ril . bi Finci imoli tisoč, bi bil Leningrad prod njimi M bolj v nevarnosti kot ja de^ UjilUC, /iL Rak, Zapi.sni- l\U 1 lllUllV/ U IL pred sodanjim malim številom, da jo vae dolge noči v temi. Mo*no W da Joseph Turpin, arhivar, rm a Df TOV I/\ OI ADA HATF7 A tz™^jtt^jrz^f&rizz*: AIeSh jZA kumjo slaba puilza minulega lota naročenih 30 vojnih lotal. a Italija jih ji jo poslala preko Arttort Uartfen,' Frank Zaiti. . Nemčije šolo v pričotku decembra, ko jo Rusija io udarila na finsko. Nom- P^blfci jskl OdSCtk Donald J. (Nadaljevanje S 1. Strani) Vzlic temu to Rusije ne o- i. ,u.ii. ^uu P,— P. ...i. i. ...i. . utf ' **> ugani. B finsko republiko. _________'"■"»f Odbor za agitacija mla- i. . .. ^ . _ _ _ A 0 ««« /\ d]no:, Joseph Drasler, Al Kak, KAKO SODIJO V STAREM KRAJU 0 T ^ ^. .. r x ___. _ _____ /v Junior Guilcr; Kristina Tur VZROKIH F1NSK0-RUSKE VOJNE? ....... prišla finski obrambi na pomoč še zima, ki je tam vse kaj drugega kakor pa na primer v l\ l\ GLASKA FRANK ZAITZ (Nadaljevanje.) Mrak je legel na Kras, v vrtove po njemu in na njegove kamenite goline. Samo v Dalmaciji in v črni gori se mi je zdelo več kamenja kot v teh krajih. Zavili smo v vrt gostilne J uren v Krajni vasi, od katere je do Trsta le nekaj milj. Dvorišče je ograjeno, v kolikor ameriške "doma posušene". Zrezala jo je v male koščke, nato ubila v lonec kak ducat jajec, morda jih je bilo več — zmešala zrezano meso v njih in položila vse skupaj na peč. Ko je bilo to skuhano in položeno na mizo, se mi je zdelo je posušena na solnru in v bur-kot nekaka gosta nič kaj mikavna juha. A treba mi je bi sploh je ograjeno, s kamenjem. ,0 ,e pokusiti in ugotovil sem, kajti tega imajo v izobilju. V rt. !(la bo ^ p0jedli smo vse in še v katerega smo prišli, je mika- ■ precej kruha zraven, naši Koven. Drevje in pod njimi mize | stitelji pa so bili veseU| da so za goste. Tik zraven je velika nam ustregli. hiša, hlev in klet. V kleti pa Tona se je med tem ve8 čas mogočni sodi in v njih kraški ' um in ||ag zabavala z (k)vti-teran. V enih je prvovrsten, v pi čudno, da prihaja sem drugih nekoliko slabse kako- mn0g0 g08toV iz Trsta in okoli-vosti. toda ves jako dober, je ce ne Bamo radi terana, ampak pojasnjeval gostilničar, ki je tudi da p0Siušaj0 nj0t ki jj hu. stane in to je glavno kar šieje prjreditev Cankarjeve USt0-ik*llt trgovca Krnca, in ko se pri nas. — Frank Barbič. 1 1 «—J1JI—-- ----«----- Iz severne Minnesote nove — dramo "Kralj na Betojnovi" odloči kandidirati za poslanca, zasenči domačega župnika, da mu odobri kandidaturo za poslaniki mandat. Krneč ima sina Maksa, kateri je študent in je v ljubezenskem poznanju s Kantorjevo hčerjo Francko. On je poštenjak in ga jezi, ko vidi, kako oblastveno postopa Kantor nad svojimi vasčani in jih po vrsti poganja na kant. Pri ljubezni s Francko pa ima tekmeca v osebi tehnika in posestnika Franca Bernota, ki je brezbri- nam vse to razkazoval. "Tudi naše najslabše vino je boljše kot katerokoli, ki ga prodajajo v Ljubljani," je zatrjeval. Mislim. da ni ravno pretiraval. Njegovo vino v Ljubljano ne more zaradi visoke carine. Pod -.Avstrijo je bilo drugače, kajti takrat pri Rakeku ni bilo meje. Vrhtega imajo ljubljanski gostilničarji še zmerom starodavno navado, da se jim še celo dolenjski cviček zdi premočan za - goste, pa ga mešajo z vodo. Tako sem slišal praviti marsikoga, seveda ne gostilničarje, nego one. ki zahajajo k njim. Ampak v gostilni J uren se dobi teran kakršnega je opeval Oton Zupančič in še marsikdo izmed slovenskih pesnikov, a v pravem razpoloženju pa tudi ljudje brez pesniškega daru. "Tone," o kateri so nama na poti sem toliko pravili, ni bilo doma. Prva. ki nas je pozdra- - vila, je bila ženska, kateri se je poznalo, da je že veliko delala in med vojno v teh krajih bržkone mnogo trpela. Na dvorišču je bilo par otrok, enega pa je imela gospodinja v naročju. Predstavljal sem si, da je Tona pač njena najstarejša hči, ali morda sorodnica, ki zna oživeti vsako družbo, kajti drugače bi Matija nama ne bil toliko pravil o nji. "Vidiš, tamle prihaja/' je rekel šofer, ko je zagiedal jer-bas na njeni glavi. Kmalu je bila na klancu navzgor in na dvorišču. Matija in njegova žena sta se z njo šaljivo pozdravljala. Očividno so si stari znanci. "Par Amerikancev smo ti pripeljali " je dejal Matija in naju predstavil. Obrisala si je roke ob predpasnik in prise-dla. "Prinesi to in to, in pa še to vino," je naročala Jurnu, "da bosta videla, katero jima bo bolj pasalo." Uvidel sem brez pojasnjevanja, da je Tona mati gospodinje. Vzlic visoki starosti je Še izredno trdna, živahna in ravna ko sveča. Moške je povabila na "pokušanje" k sodom. Matija je predlagal, da tudi na večerjo ne smemo pozabiti. Gospodinja, o kateri sem prej mislil, da je mati Tone, je prinesla gnjat. Matija je rekel, da je posušena na solncu in v burji. Mogoče. Izgledala je res drugačne barve kot Armourje-va ali Swifto,va v Chicagu. ali morja nikoli ne zmanjka. "Eno hčer imam tudi v A-meriki. Živi v Toledu, v državi Ohio," je nama pojasnila. "Piše se Antonija Stolfa." "Pošljimo ji razglednico," je predlagala Angela. Izbrala je eno in kmalu je bila polna podpisov. Ko je nekaj mesecev pozneje tudi ona prišla tja na obi>k, je nama vrnila s pozdravom "neznanima prijateljema v A-meriki od neznanke Antonije Stolfe." In zraven je bil pripisan pozdrav njene matere, zdaj tudi najin** znanke Tone. Po prvih pomenkih je Tona vstala, izpraznila prinešeno blago iz jerbasa. večerjala s hčerjo in zetom polento, nato vzela otroka v naročje in spet prisedla k naši mizi. Iz svoje Po naselbinah iron ranga je Cleveland, O. — Ko je leta bilo minulo jesen in poletje ve- 1909. pisatelj Ivan Cankar liko agitacije za čikaške kato- končal komedijo ''Za narodov j liške liste, posebno za meseč- blagor" je pisal prijatelju nik Novi Svet. Organizirana je Kraigherju z Dunaja: ! bila jako spretno, toda ne od i "Se nekaj drugega mi ne da | tukajšnjih ljudi, nego iz Chica- miru in kadar mi pride na um, | ga, oziroma od čikaškega za- me napravi čudovito nervoz- stopnika. neirn. A tudi drugače je katoliška Predno se lotim te stvari, politična in verska stvar tukaj pojdem prej za nekaj časa v zdaj jačja nego pred leti žara- domovino na Dolenjsko in No- l^^ik Kantorjevih idij" d, velike pomoči pri mladini tranjsko. Pisati hočem kmečko &tPudent Maks pridJe v do J. Vcasi so bili še katoličani za dramo; tisti žalostni vsesplošni vinrjem in Maksom in I zmkih so jo bile vse slovenske tem propadanju ; ta strašna pa-1 t«jo vreči kajwrja. v tej ek«Pediciji »o prcsal« n« njihove transporte nem- cerkve polne. V Ne\v Duluthu sivnost je nekaj velikanskega. ika podmornice, toda »o »e jim »rečno ogibale Gornja slika jih pri kai« j« j j0 je prm0 na sveti večer 24^ Misli! 1 boft morda da pl Prve kanadske čete »o despele v Anglijo koncem dei.embm^da ji pomagajo v njeni vojni • Hitlerjem Pred 24. leti pa »o priile tja, da ji poma ob prihodu v pristan. Ko se v Angliji še bolj iavežbajo, bodo poslane v dol-gočasenj« na "aapadni fronti". Namroč v dolgočasvnje U. ako se Hitler medtem no odloči pričeti s svojo obetano ofensivo. dec. toliko, da ni bilo prostora tiravam; ali meni se zdi, da vi-za vse in so morali mnogi oditi. dim stvar| dobro< pomisij na Farmarska delavska stranka primer _ aH nismo mi Vsi, — je za enkrat, kakor izgleda, iz- Tjf Zupan*ič in jaz 8jn0vi ban-gubila privlačnost. Krivi so ko- i krotnih ljudi? -Polovico sloven-munisti, ki so se pod raznimi skih Studentov na Dunaju je maskami urinili vanjo in izrabljali njene dobro misleče politike, kriva je nesloga, in kriv na istem kakor mi!" In res je izšla že leta 11»02 nova drama "Kralj na Betaj-novi" v Schwentnerjevi zalo-] žbi, ki jo je spisal Ivan Cankar. Ce ne bi bil pokojni Cankar vse svoje življenje napisal ničesar drugega kakor samo to 'domu, ki je mnogo starejši ka kor ona. toda vojaška komanda ni kot kočijaž ali šofer, ki je navajen čakati. Oblekla je hitro otroke, vzela s sabo kolikor mogoče prtljage in odšla z njimi in z drugimi vaščani kamor jim je bilo določeno. Ko jih je videla, da so še bolj obupani kakor ona, jih je bodrila, da bo morda boljše med begun- rale zdaj domače, zdaj sovra- se mu privadili in se ravnajo žne čete. Težko je bilo begun-! po ukazih. Veseli so, ako jih ceni one dni. "Boljše je to ver- oblast pusti v miru in pazijo, jeti kakor poskusiti." je pri- j da se ji ne zamerijo, pomnila v šali. | Ne pa Tona v Krajni vasi. Končno je bilo vojne konec. Ko jim je bilo najhujše, je nad j sedanjemu nezanimanju za F. Begunci so se vrnili. Med njimi uradniki in orožniki kričala po|L. P. je še posebno poraz pri vsi oni, ki so imeli domačije, slovensko in po italijansko, ko- zadnjih volitvah, ker so važne Mnogi iz Trsta in Gorice pa so j Ukor je znala. V uradih v Go-j mandate dobili politiki drugih rajše ostali v novih krajih, po- rici in v Trstu se je postavila strank, predvsem republikanci, sebno tisti, ki so imeli prej dr- ne le za svojce nego tudi za so- Do leta 1916 je bilo v tej državne službe. Teh bi zanje ne sede in to dela še danes. Ta- žav» veselje delati za socialisti- SV«J<> tfloboko odersko delo, S katerim ie tako resnično predstavil do neba zavdajoče stanje socialnih razmer in laži-morale, bi si že samo s tem delom stekel sloves velikega pisatelja. In to delo ima še to posebnost, da je lahko umljivo in eno najpopularnejših Cankarjevih umotvorov. Vsaka večja vas ima kakega samopostavljenega kralja, kisi lasti pravice nad ubogimi pohlevnimi vaščani ln ki se za dosego svojega cilja zveže s cerkveno gosposko in tudi državna oblast mu pomaga ščititi krivico, včasi še celo proti nje govi volji. — Tako si je Cankar vzel za simbol iz pokvarjenega družabnega reda bogataša in izkoriščevalca Kantorja, kateri je predel kakor pa j k svoje mreže in omrežil vse gostr.Če, kočarje, kmete in delavce, če mu pri njegovem delu stavi kdo oviro, ga spravi s poti — tudi če treba s sveta. Priklenjeno na sebe ima svojo ženo Hano, hčer Francko, Pepčka, Franceljna in sorod-nico Nino, katerim je dal nagobčnik molčečnosti. Svojega bratranca Martina — Ninincga očeta — je spravil s silo s sveta. da se je tako polastil njegovega premoženja; spravil na bilo več. * krat so rekli: "To je Tona iz ! čno stranko. Pa so jo razbili. Ko so naši ljudje dospeli na Krnjne vasi. Blede se ji vsled Najboljše bi bilo, ako se jo bi svoje domačije po Goriškem, težav, ki jih je preživela v moglo obnoviti. Sedaj ima v Krasu in Notranjskem, jih je vojni." Minnesoti prav malo članov, sprejela nova oblast. Iz pod- se m* n' hledlo, pri moji Zaradi velikih naročil železa iožnikov Habsburžanov so po- j veri da ne. Le njim se je!" so v minulem letu tukajšnji od-, stali podaniki italijanskega v teh časih, ko je nevarno prti in zaprti rudniki dobro steklenice vina je nalila še eno i kralja. To jim je bilo neprijet- izgovoriti vsako neprevidno be- obratovali, toda večinoma s čašo in jo dala otroku. no. Ampak domačije se ne mo-1 sedo, se Tona še zmerom ne stroji. Stari majnarji pravijo, Zdelo se mi je čudno, am- re preseliti kakor pohištvo. Ni l)ay*- Pravi* jo oblasti tudi da bo kmalu tako, da bo lopata pak vpraša T sem brez začude-i jjm kazalo drugega kakor sedaj dobro poznajo. Kadar se jn kramp samo še za delavce nja. če otroku morda poln ko-I ostati na njih, ali pa jih proda- i» zazdi, da delajo nji ali nje-; pri VVPA. — Opazovalec. zarec vina ne škoduje.\\ikakor ti. če bi zanje dobili kak vre- nim ljudem krivico, ali da se - ne. mi je zagotovila. "Veš. pri den denar, in se izselili v Južno »e pobrigajo za kako njihovo |s|j Spremembe nas smo dostikrat v stiski za Ameriko. Mnogi iz Trsta in o- stvar kot bi sc morali jih Tona (prijatelju Charleviu vodo. vina pa imamo veliko Ta- kolice 80 «,, tja. nekateri v Ka- i obišče in kritizira kakor si n,- ' premenjal sluzbo) . Za ko se ga vsakdo že od mladega nado, ve|jk() pa jih je dobilo hce drugi ne upa. ■Sta« »• privadi," je rekla. "Mar se me- dej(> v Jugoslaviji. Tako se je in kolesce ji manjka," ni pozna, da mi je škodov alo? I slovensko prebivalstvo po Pri- j !)a poslušajo'. "Stara je že pravijo. koga delaš sedaj? Charley: Za isto ko prej: za prebivalstvo po Pri-1 P* J<> posiusajo. ^ jn otrok In poglej otroka, kako zdrav morskem jako zredčilo. ' "Le naj mislijo to, pravi To-__ je! Spil bo kozarec vina in po-! *Da bj vi(|va videla kak^en j na. "jaz jim pa le povem kar. Presojanje dogodkov doma in po svetu (Nadaljevanje s 1. strani.) tem spal vso noč. \ ei, včasi, je bi, tale dom, ko smo se vr- J'nJ ... je nam manjkalo tudi hrane. nilj,.. Je vzel, Xona «Nava-| Ksd"»® razjez. je najbite ne samo vode. Tako smo vili a s|.m l)jia veljko huUejM in res zel« strojta m Klas,.a. Toda vfaA-ttrdi vsled lakote. , a tu se mi je vendar ■ "J*"® «kren«st in pogum, nje- ».« • -j | vse zagnusuu. Labirinti vse. .. . .. stali v nji. 0kr0jr hiše in še tam. kjer so \l « VI' vfuJ.a rišli na ta Loiaki ležali, je vzkliknila, kovanje tudi pri onih. ki naie- na ljubezen do ljudi in kraja, Obrnil sem pomenek na voj- vse zaj,rnusilo! no. Ej, veliko so prestali Nekega večera so prišli j- ...........— dom vojaški ljudje in ji ujcaza-1 Sku*aI aem v mxs\ih uganiti, če «li Mudstva nimajo radi. li: "Nemudoma morate iti.- niso "labirinti" najbrže strani-Rada bi ostala kar tu. na tem Ko je potem še pripovedo- vala, koliko časa jih je vzelo, "predno so vse zakopali" in "posnažili", sem uvidel, da res pomenijo nekaj takega. (Dalje prihodnjič.) 0 božični priredbi kluba št. 49 JSZ Cleveland, O. — No, kako ci kot pa jim je bilo doslej. Lmo se podali!" Živine seveda ni bilo več v ste pa kaj naredili na veselici hlevu, nc perutnine, ne par vašega soc. kluba 25. decem- prašičev, ki so jih imeli, ne bra? Moram povedati resnico, hrane, ne vina. Same gole stene nič drugega, kakor čisto resni- in nesnaga vsenaokrog. ci. Bili smo enaki društvu "V Otroku je dala spet požirek boj" št. 53 SNPJ, ki je imelo vina in vzkliknila: "Mislite, da veselico dne 12. novembra. boljših časov, drugi pa. da se ameriško ljudstvo veseli, ker ni zapleteno v vojno. Mehiška vlada se trudi dvigniti šolstvo. To si prizadeva že ves čas, od kar je bil vržen kle-ro-fcvdalni diktatorski režim. Predvsem je sedanji mehiški vladi na tem, da ljudsko šolstvo osvobodi klerikalne vzgoje in veronauka na državne stroške. Podtalno je organizirala demonstracije veri udanih Mehičanov in vrh. tega nabrala na protestne peticije mnog*jl| podpisov atarftev, ki sahtevaj<^ "Kamenje bomo že kje dobili." Očividno ne, to vendar priča nov, socialistični klub pa ne-je rekla, "da nam ne bo dolg dom. ki je spet spremenjen v 1 kam nad 19. Torej se še lahko čas po njemu." dostojno človeško bivališče. V reče, da znamo, ali so pa ne- Vsled naglega odhoda so hlevu je spet par glav živine, j kateri hoteli reči staremu "raz-morali na ukaz poveljstva pu- kokoši imajo, sodov so si naku- bojniku" goodb.ve in na svide- DruŠtvo ima sedaj nad 500 fla-'da ^ njihove otroke v držav- stiti doma vse: opremo, živino, pj)j jn pričeli gostilno. Delali nje v nebesih. Stroškov in do-in seveda tudi vino. Vojaki so so jn stradali, oblast jim je de- bička je skoro enako na obeh vse lahko porabili. |aia sitnosti, potem je prišel še veselicah. Dosedaj še tudi ni- ' fašizem in povzročil nove nad-!*mo slišali, da bi kdo izjavil, loge z zatiranjem njihovega je- da ga radi Barbiča ni bilo. zika, ki so ga prej svobodno j "Zarjani" so bili skoro vsi na mestu. Upravnik I^ouis Zorko Domove beguncev so okupi- » Ameriški Družinski Koledar /a leto 1940 vsebuje 11 povestnih spisov in črtic, 3 spise ix zgodovine naših organizacij in naselbin, potopis o Mehiki, 9 razprav, člankov in opisov, 11 informativnih spisov, koledarske podatke, pesmi, okrog 70 slik in drobiž. Obsega 224 strani in je vezan v platno. Stane 75c, kar je za slovensko knjigo v takem obsegu in s tako bogato vsebino izredno malo. Razpošilja ga knjigarna "PROLETARCA", 2301 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. govorili. Prej so bili navajen* av\fln>.un/\ itiun no U' /1 o a I \ aa I i t,.. i.i M n /-I i IVI r\\j it i m i ===== na vodstvu kominterne količkaj dalekovidnih, resnično mednarodno mislečih ljudi, ne bi dopustili, da je prišlo tako daleč. Kajti ueno x udarci na osvoboditev izpod angleškega lahkomiiljene komunist« hofel imperializmi, Ampak ko jj reakcij« udaru, tud. tisto de- An"!jja 0dlf0VJirja> da „aj naj. lavftko gibanje, katerega se ,kuitt ustvar|ti red me<1 največ boji. Kajti zgolj komu- • ima tnHi tn svnin unnu ugotoviti še to, da je tudi nekaj takih, ki niso drli v "novo linijo" za Stalinovo-Hitlerjevo zvezo, nego so tudi o nji, ne Indija se upravičeno bori za samo o Finski, pisali resnico. iz Moskve, označena iz biroja Associated Press in datirana 25. decembra.) odnusno njen ne\v deal. Vsaj | piti, kar ostaja. Med imovitimi tako trdi zvezni senator, repu-1 jmH povprečno vsak toliko do-blikanec, Taft iz Ohia hodkov kakor 99 zaposlenih Morda se huduje radi tega, delavcev, toda pojesti pa je v ker od imenovanega leta na- stanju samo za en trebuh. pre.) new deal ni uničil dovolj „,dprodukciie ie to- produktov da bi prestale ve- rej kapiuliirtkni sUUm. p, se Pueblo, Colo. .... . , seboj, ima tudi to uvojo upra nistično. kolikor ga kontrolira Angliii pa daje pr*. Brovvder. ji m mč škodovalo. u.e/0 V2lrajaMJa prj kontroli. Pac pa mnopro vef Koristilo. « I)ne 22 dec so se v Lucknovvu, žati. Pozvani policaji so ga skušali izgnati s plinskimi bombami. Solzavice so ga pregnale iz sobe, a pobegnil je skozi okno ter skočil na streho so- Stari Louis Mihelich (Mihel-čič)se je nekega dne pred Božičem zaprl v "Minervi** na W. Northern Ave. v sobo in grozil, i, ... . * .... ... . „ da ubije z revolverjem vsako-Urednik "Enakopravnosti** ( Indija, spet dogodilii veliki ver- f ^ ^ ^ ^ bi si moral vendar že najti ne- akt pretepi med hmdustanci in kaka trdna tla. saj je tu zima, muslimani, v katerih je bilo teko celtf vojni tanki vozijo po j ranjenih kakih 50 oseb. Ta-se je izključitve Rusije iz lige j |edu. Finsko demokracijo ne; kih ne pri lik je mnogo ru? le razveselil v Italiji samo papež. primerjati generalu, ki je med verskimi sektami, nego tu-Toliko je kontrastov v "Radnl- n& -------i« ------i> di med kaatami ali socialnimi čki Borbi", da ne veš, je li ona fin nja naslad,Ti ga je'^1! gasilo JE v mladih.letih v New Yorku in »tov ali Radnički Glasnik v blht napadena pol------- drugje Koliko familij je bilo Pittsburghu. , Kremla. Te se gre pa le za ose-Ijejo po njenem zatrdilu civili- deležnih njegove dobrohotno- ^ Anton Keroiee Je bil do- Vr *** ™ati.*acijo in humanitarnost, sti, lahko izračunate iz te2a. . žandar proti deiavskim Stalina s Stalinom.... SuMin KUinf stara 76 let, da je vsaka dobila 10 funtov ~nijam socialističnih smernic Leon Trocki in Aleksander stanujoča v Chicagu, vdova, j odpeljali v bolnišnico, mesa. Za par dni jim je to no- -n proti iskr#nim delavskim Kerenaki se lahko veselita Sta- »ma pet otrok, val 3draščeni in y Washingtonu je dne 24. magalo, ampak po Božiču z»v kulturnim druitvom, dočim so linovih neprilik, ampak s kaki- dobro preskrbljeni. Pozabili pa dec. umrI 71-letni kongresnik _ _____________________________mi pričanji zoper "komuni. *o mater. Nedavno je neki sod- john A Martin, ki je bil ogla- čas, dokler je bil notranji mini- iem" pred Diesovo komisijo ne i nik ukazal njene^mu sinu Char- 7a branitelja ljudskih koristi in eden izmed boriteljev za sprejem socialnega zavarovanja. V kongresu je zastopal tu-■I pip ip _ _ bil v nrwT HitUr ! nimajo tako srečnih otrok, da bi zaslužili po $250 na mestec. Waugekan ima včasi tudi nekaj šale, ne samo tragedije, kakor pred par leti pri neki jeklarski korporaciji v No. Chicagu. Sedaj se je tja prištulil nov dnevnik — pravijo, da izhaja od 5. sept. m. 1., dočim News-Sun, ki je že star wauke-ganski časopis, zatrjuje, da je prvoimenovani list usiljlvec Či- Tole mi ne gre v glavo? "Pri Fincih** moramo razločevati Fince kot narod in Fince kot država. Kot narod morajo imeti vso svobodo razvit-ka. ampak kot država so bili le sredstvo v rokah Angležev, da Rusiji zaprejo zrak. Orjak je pa kihnll in palček se mora umakniti." Gornje je napisal župnilc J. M. Trunk v Am. Slovencu z dne 19. decembra. Pravijo, da si bo Naprej vsled selitve v Col-linvvood iskal novega urednika. Prijateljski nasvet: čemu ne bi najeli Trunka? — J. P. V Chicagu otvore čez dober me«ec aH dva veliko tovarno za plinske maske. V čudnih časih se gode ČU- naj tu navedem tudi uničeval- simpatizirajo z mano, ker sem no delo pod Hoovrom, pod ka- brezposeln. Pustim naj 4džunk* terim so bile uničene ne samo | (Časopise in knjige) ter se zaČ-milijarde v investicijah in vlo- nem ukvarjati s šivankami, žbah, ampak, tudi ogromno | trakovi in slično drobnarijo. blaga. | Rekla mi je še, da Slovenci | A uničeval je tudi sistemati- itak poznajo to takozvano du-Čno. Leta 1931, ko je bilo po- ievno robo, ker so zadosti iz-maujkanje že jako občutno, se | obraženi. Poučevati naj torej je pod njim na debelo in siste- i«Tem druge narode, našemu pa matično uničevalo pridelek grozdja, dasi pomeni grozdje ne samo vir za vino, nego služi v razne prehranjevalne namene. Ampak imenovanega leta pouka ni več treba. Svojemu možu pa je zapovedala, da če kupi od mene Družinski koledar, ne bo imel miru v hiai. Ker sem videl, da misli ženska re- je bilo uničenega 400,000 ton »no, in bi morda res pr&lo do pojasniti zadevo glede Vuko- dne stvari. Josef Stalin je od« vega prevoda "Enoinštiridese- govoril Hitlerju, da mu je hva- ti", o katerem Naprej sedaj za- ležen za čestitko k svoji 60-let trjuje, "da Je bil njemu obljub- niči rojstva in izrazil nado, da Kaj pravaaprav je 'ruski ko-munisem', - Stalinov komunizem, Leninov komuniiem, Trocki jev komunizem, Browderjev 'komunizem* ali papežev 'ko- ller' prijateljstvo Nemčije in Rusi-! muniaem*? lani je svojim kritikom v kongresu izjavil, da je bil on "newdealer" že davno prej predno je čul o kakemu F. D. Rooseveltu. Ko je delal na železnici, se je učil prava. Od-vdniAki poklic je izvrAeval v Pueblu. Med Slovenci in drugimi tu-jerodci, posebno med Italijani, je imel veliko prijateljev. Oklenili so se ga najbolj v času prohibicije, ker je branil one, kl so kršili prohiblcijski zakon in tudi zahajal je mednje. Časopisi p ga je v Času njegove smrti opisovalo za spretnega politika liberalnih nazorov. O nastopu zdravstvene oblasti proti tukajšnji slovenski la-drugi je bilo v tem listu nekoliko že poročano. Skušali so jo spraviti v neprilike vsled ne-voščljivosti. Naša zadruga je prodajala in še prodaja meso tudi malim trgovcem, ker ga dobivajo pri nji po zmerni ceni in vedno svežega. Drugim razpečevalcem mesnin to seveda ni bilo všeč. Kazni zadruga ni pla<čala, zadevo za zadrugo pa ima v rokah odvetnik Ko« chevar, ki med drugim zahteva tudi preklic poročila v lokalnem dnevniku, ker je bilo neresnično in zadrugi škodljivo. Poročano je bilo v Proletarcu tudi o rojaku Tefiavcu, kl sa je ljudem predstavljal za ave-znega uradnika v oddelku za državljanstvo in obljubljal za denar preskrbeti nedriavlja-nom "drugi papir*'. Mož je pod $1000 poroAtva. Ukanil nI nobenega tukajšnjega rojaka, ali 800 milijonov funtov grozdja. Da si lož je predočite, kolikšno težo je predstavljalo \<\ grozdje, naj iz statistike citiram, da bi bilo treba zanj 130 tisoč truckov po 3 tone teže, na katere se bi ga naložilo, karavana teh truckov pa bi bila 2,500 milj dolga, ali od San Francisca do Pittsburgha, Pa. S tem grozdjem in njegovimi produkti bi se lahko prehra- ČAKAJTE prepira med njima, sem se mirno poslovil, z zagotovilom, da jih je mnogo, ki se ne branijo tega "džunka", ki ga razpeča-vam. Se to sem jima omenil, da tej svoji nalogi ostanem zvest do konca. Ko bom truden In pride smrt, bom šel lahko z njo (Nadaljevanje na 5. strani.) njevalo 5 milijonov otrok skozi! 200 dni. Ako ljudje ne morejo kupiti, kar potrebujejo, naj se blago uniči, je načel t profitar-skega sveta. V isti dobi je bilo v Braziliji zvrnjenih v morje 27 milijonov vreč kave po 132 funtov teže. Ko so valovi nekaj vreč kave prinesli na obrežje in so hoteli po njih seči revni ljudje, ao jih straže spodile stran. V Zed. državah se vsled obilice sadja uničuje pod vodstvom agrikulturnega oddelka zvezne vlade tudi sadno drevje. Za izruvanje vsakega teh dreves (jablan, hrušk, breskev Rd.) s koreninami vred *e.plačuje WPA po $2.50. Vzrok temu je, da je preveč sadja in vsled tega prepoceni. Naj ga >o torej manj, da se ga bo dražje prodajalo. da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu. MILLER'S CAFE •SOS St. Clair Ava., Clevalaad, O. fino pivo, vino in ijr*njs. Vask pa-tak ribjs večeHa, ob sobotah ko-koAJa. — Kina pontreftba. Dobra godba. iMIMMMlMIlllllllllMj PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI ! PODPORNI JEDNOT1 ; I *NAR0CITR SI DNEVNIK i ••PROSVETA" i Slana aa cala lata $4.00, Ml Uta $3.00 Ustanavljajte nova društva. Daaat članov (Io) Je treba aa novo drufttvo. Naslov za list in ia tajnifttvo js: ; 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. 0M»»MMIIMIMMMIH .....I........................................... ZA LIČNE TI8KOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS it..................I*...........Mil......... Sluga velikega delfina (Vesela zgodba — Pripoveduje IV. VUK.) lači šejka Supur-Gija in tudi, Ker pa točno le nwo vedeli, z hitih dukatov mu ni bilo tre- kako je a tinto »godbo o veli-oalo plačati za razbito skledo. | delfinu in morda je res Ce ga j« kedaj kuhar ali kd° |njpg.ov prijatelj, ho se ga vse- AVTEIfTKNO POROČILO O NAPREDOVANJU Rt)EČE ARMADE Nekoč, kdo bi pomnil, morda zvezde, ki migljajo na nebu, je živel v jutrovi deželi šejk Supur-Gi, kar pomeni veličanstvo. Bil je slaven in bogat. Ali poleg svoje slave in bogastva je bil velik skopuh. In najbrž je bila ta skopost tisti ozna-njevalec, ki ga je oznajala vsepovsod, a ne njegova slaVa in bogastvo. Zakaj bolj glasna je slabost kakor pa vrlina. Imel je šejk Supur-Gi prekrasno palačo belega marmorja. Široke stopnice so iz palače vodile v reko T-jngo. Paleg os-mero velikih gozdov, polj in vrtov je imel šejk Supur-Gi tudi mnogo slug, kakor je to že običaj pri bogataših, ki so ga zato ubogali na vsak migljaj, kar je tudi običaj vseh slug. Med temi slugami je bil tudi sluga Ta-Bak po imenu. Bil je len. Njegovo najljubše delo je bilo jed in spanje. Samo v plavanju in potapljanju je bil mojster. In samo radi tega ga 'je imel šejk Supur-Gi v svoji službi. Zakaj veselilo ga je, če je vrgil dukat v reko Tongo, da je gledal, kako je Ta-Bak skočil v reko, se potopil in prinesel dukat iz globine. Nekega dne — je že tako, nesreča nikoli ne počiva — je ista srečala Ta-Baka. Pravkar je nesel veliko srebrno skledo. Ustrašil se je nesreče, ko se mu je predstavila in srebrna skleda je padla na tla in se razbila. "Sto dukatov je škode", se je razjezil skopi šejk. •'Odslužil mi jih boš, lenuh!" Beseda "odslužil" je strašno zvenela v ušesih Ta-Baka. Tako zamišljenega in v skrbeh ga je vprašal kuhar: •'Zakaj si tako v skrbeh. Ta Bak?" sebi, ali vendar glasno, je govoril ; "0, Ta-Bak, kje si?'' lil Čuj, naenkrat zasliši gias, ki je bi) kakor gla* duhov: "ftejk Supur-Gi, šejk Suimr-Gi. tukaj sem!" 3ejk Supur-Gi se zamuden ozre. In glej, iz vode kuka mokra glava Ta-Bakova in gornji del njegovega telesa se zibije na valovih. A drugi zbadal in opominjal • ne bo tako len in naj manje je, I je odgovarjal: , "Ne jezite me! Ce ne, vas bo odnesel veliki delfin, ki je moj i zaščitnik!" kakor nekoliko bali. In Ta-Hak 'je lenaril, jedel in vedel, kakoi se mora delati z ljudmi, ki ne znajo misliti in sklepati. Ker tako se najlepše živi. KDO JE VAINO TANNER. FINSKI MINISTER ZA VNANJE ZADEVE? dobro godilo. Vzrok velikega napredka Fin ke je smisel njenega ljudstva za zadružno deio. Polovico trgovskega prometa na Fin- V propagandi za Finsko in proti Rusiji ali v obratni je od "Tako mi prtrokove brade", ,jednje finska vlada na^adana je rekel šejk Si*pu"-Gi, "duša reakcionarno, za tolpo ba-mrtvega Ta-Baka. ne dotikaj; l0nov, bankirjev in služabni- I se me. Odpuščam ti svoj doig. j roV imperialistične Anglije ter(> kem opravljajo zadruge. Tudi Potopi se zopet v svoj mokri mednarodnega kapitalizma, j produktivne zadruge so na Fin-grob, Ta-Bak!" dočim druga stran opisuje lin- 'ekem jačje kot razmeroma v Ali duh je rekel: vlado za skupino patrio-1 drugih deželah. Eden glavnih "Odpuščaš mi dolg, šejk Su- toVf kj m pristaši miru in de- graditeljev zadružništva na pur-Gi?" . mokracije. Trdijo, da nihče iz- Finskem in celo v mnogih dru- "Odpuščam", je ponovil šejk. med njih ni iskal te vojne, nego j gih deželah pa je Vaino Tan- "Rdeča armada napreduje"' je naslov preko 3. kolon Na-1 preja v izdaji z dne 27. decembra. V drugem podnaslovu po-jasnuje, da "napreduje metodično in počasi, ker »e noče po-služiti brutalnega napada". In da ta prodiranje se bolj podpre, pravi v prvem podnaslovu pr^ko 3. kblon, "da arr.e-riiki listi prinašajo parno njiva poročila, nepristranskih poročil ne objavljajo". Poročilo ped temi tremi naslovi pa se takole pričenja: "Moskva. Sovjetska Rdeča armada v Finski stalno napreduje, ker so vremenske prilike neugodne za hitro potovanje." Kaj je narobe z gornjim stavkom? Kdor zna slovensko, bo to brez truda uganil. Dalje v istem poročilu: ne bo prvi sovjetski general, ki bi ga zmlela taka usoda. Naprej se lahko zgraža nad "lažnjivimi" poročili v drugih listih, ampak to mu ne daje moralne pravice prinašati V veljko bolj zlagana nasprotni^ poročila. (Iz poročila iz Moskve dne 29. dec."le razvidno, da se ro-v j etika vlada alede generala Mmekoffa (Meretskova) ne *ti*nj& z "Naprejevim" opravičevanjem njegove počasnosti. Kil je pozvan na zagovor in ' 1- r.ije, ki je sedaj del Vickerso-| ve, \ zadnji svetovni vojni BO (angleških plemeuitašfv,, 15 ba-roničev, 20 vitezov, 8 članov angleškega parlamenta in 8 I časnikarjev. Pa tudi škofov ni manjkalo med Vickersovimi delničarji v zadnji svetovni vojni. Med njimi oni iz Chestera, Newcastla, Adelaide, potem dekan katedra ie sv. Pavla in pa predsed-Inik angleške trgovske zbornice Wu!ter Runciman. Ta biatov*?ina nam nudi zelo zanimivo in značilno sliko, ki priča, da ko kralji, plemeni-tasi. baronje, baroniči, vitezi, škofje in bogataši domala vsepovsod vzajemni v stvareh, ki prinašajo ogromen dobiček in itavljan od poveljstva* armade . . na i miki fronti, na njegovo me- j P'jej0 JlK,*ko kri-sto pa imenovan general G. M. Shtern, ki je lani poveljeval ruskim četam v Sibiriji in v Vna-nji Mongoliji v "miniaturni" vojni z Japonsko.) Cdletavanje glav v Nemčiji V Nemčiji je bilo obglavljenih v minulem letu nad 40 o-seb. Koliko jih je umrlo v mu- "Ako je tako, o šejk Supur Gi. teda j se ne potopim. Vrnem se k tebi. Zdaj sem sluga velikega delfina, kateremu služim zvesto na dnu reke Tongo, ali tebe ljubim bolj!" Tn Ta-Bak je stopil iz reke. "Ne lažeš?", ga je vprašal šejk napol nezaupno, na pol radovedno. jih je v njo primorala Rusija s svojimi brezobzirnimi zahtevami, katerih ne bi mogla sprejeti nobena dežela, ki ima kaj spoštovanja do sebe. Eden sedanjih članov finske vlade v Helsinku je Vaino Tanner. V delavskem in zadružnem n er. Sprednje straže konsolidi- Štiri jeklarske ilružhf zal«. čilnicah, ni znano. ČE SI OKAJEN, NE VOZI AVTOMOBILA , , , ,, _ , gibanju jc svetovno znan. Pod Ne lazem, šejk ^PmM'1-1 carizmom je bil upornik in rešitelj — Jusefa Stalina pred Takrat, ko sem bil tako žalosten radi svoje usode, sem si privezal kamen okrog vratu in se utopil. Ali komaj sem se po-greznil, je priplavala riba. Pre-grizla mi je vrv in kamen je odpadel, mene pa je odpeljala v palačo velikega delfina, ki sedi na prestolu od samih ko-rald in vlada nad ribami. In veliki delfin je rekel: 'Oh, to si ti, Ta-Bak, najboljši vseh slug? Pozdravljen in ostani pri meni, zakaj bolj kakor šejk te bom nagradil.' Ostal sem tako pri velikem carjevimi preganjalci. Isti Sla-lin si zdaj prizadeva preganjati Tannerja, svojega starega tovariša v bojih proti carjevi diktaturi, sedaj pa se je Tanner primoran boriti proti drugi ruski diktaturi, ki jo vodi Stalin. Pogajanj s sovjetsko vlado prošlo jesen v Moskvi se je u-deiežil kot zastopnik finske rer publike tudi Tanner, ki je znan pacifist, ne samo socialdemokrat in zadružnik. Toda Stali- "Življenje me več ne vesel I I I na ni mogel uveriti. da gre v i delfinu. Glej, podaril mi je svo- | svojih zahtevah predaleč, kajti i", j je zlato bodalo, vso z dragim i pmhka se ne bo zlepa odpove- je rekel Ta-Bak. "Privezal si bom vrv okrog vratu, na vrv pa velik kamen." < "Zakaj na vrv velik kamen", se je čudil kuhar. "Skočil bom v vodo, v reko Tongo. In da bi si ne premislil, ko bddo valovi peli okrog mojih ušes in se mi posmehovali ter bi radi tega ne splaval na vrh, mi bo kamen, ki tega ne bo dovolil." In resnično, kakor je rekel, je naredil. 2e drugi dan so našli na obali reke Tongo Ta-Ba-kov beli turban. Brez dvoma — Ta-*J>Jk se je utopil. Potekali so tedni. Nekega lepega večera je stopil šejk Supur-Gi k reki Tongo. Sedel je v svoj lepo izrezljani čolnič, da se malo poziblje po tihih valovih reke Tongo. Tako sedeč v Čolnu in plavajoč po reki, se je nehote spomnil svojega sluge Ta-Baka. Žal mu je postalo, da ga je zgubil. Nekaj radi tistih sto dukatov, ki so mu radi tega propadli, nekaj radi njegovega mojstrstva v potapljanju. Nekako sam pri zlepa odpov kamenjem posuto/' |(jaja Hv0ji neodvisnosti. Ta-Bak. govoreč, je pokazal | Vaino Tanner je eden gjav-šejku staro zarjavelo bodalo, nih ravnateljev zadružnih.a ki mu je viselo ob pasu. na Finskem, ki je razvito so- "Ta-Bak, kako to. saj to je razmerno boljše in popolnejše vendar zarjavelo, umazano bo- kot v katerikoli drugi deželi na dalo?!" se je čudil šejk. i svetu. Tanner je tudi predsed-Ta-Bak je pogledal in njego- nik mednarodne zadružne zve-ve oči so se čudile: ze, ki ima v 37 državah po sve- "Da, vidiš, resnico govorim", (tu 70 milijonov članom. _____ .....Na zborih* v listih in kjerkoli mogoče Tanner uči, da je rešitev gospodarskih problemov, pod katerimi trpi svet, v kooperaciji. Kot dober poznavalec socializma in gospodarstva ve, da so sedanje vojne, kot prejšnje, posledica po- Alkoholna pijača je odgovorna za petindvajset odstot-kov avtnih smrtnih nesreč v Ameriki. K temu zaključku je prišel po triletnem opazovanju in preučevanju komite Sveta za narodno varnost, kateremu načeljuje sodnik Harry H. Por-ter in ki ie poročal o svojih dognanjih na osemindvajsetem letnem kongresu varnoatnega sveta dne 17. oktobra letos. Po sodnikovem poročilu »o okajeni vozniki odgovorni za 20 odstotkov avtnih smrtnih nesreč, natrkani pešci pa za 15. Ponoči največ smrtnih ne«reč Pijanci in taki »podobni ljudje, ki ga popijejo en ali dva kozarčka, »o glavni vzrok nočnih smrtnih nesreč. Tri Četrtine smrtnih nesreč, v katerih ao prizadeti okajeni vozniki in , pešci, se pripeti med solnčnim zahodom in solnčnim vzhodom. Te številke so mnogo višje od vseh. kolikor jih je bilo doslej objavljenih o vlogi, ki jo igra alkohol v povzročanju avtnih nesreč. Porterjev odsek je de- rajo svoje pozicije, za katerimi1 pa nastopajo pojačane akcije, i ako naletijo na kak odpor. Sovjetska armada je prodrla od 30 do 80 milj na dolgi liniji in zaznamuje uspehe v vseh bitkah." Kajne, sijajno poročilo. Bitk pravzaprav ni, le sprednje straže mogoče tu in tam nalete "na kak odpor". A v istem stavku pa spet, "da zaznamuje uspehe v vseh bitkah". Ampak šale ni še konec. Naprej pojasnuje dalje, da *e ruskemu generalu Jlarekoffu nikamor ne mudi, zato "postop-i zelo počasi in previdno, ker £iijo »nirt na evropskih bojiščih Evropska vojna mori, uniču- j je iu ruši kakor vsaka druga.1 Za sabo pušča smrt, razdeja-! nje, revščino, bedo in moralno propalost. Vse, kar je dobrega in lepega, vse, kar si ljudje ustvarijo s svojim umom in svo- Vojni stroški Kanade Vojni stroški Kanade bodo na podlagi sedanjih njenih izdatkov v vojni z Nemčijo zna-Sali $315,000,000 na Iru.. Prebivalstvo sveta Na vsem svetu je približno 2 jTmi"rokami, pokonča. Ii ljudi | milijardi 143 milijonov prebi-nar< di /.\ eri, iz krasnih mest | v*lcev' 0(1 teh nad Polovic* v razvaline, iz obdelanih pol j pu> Aziji. sti nje. Evropska vojna besni in razsaja ž orožjem, ki ga večinoma izdelujejo štiri velike jeklarske kompanUe- Te so: Schneider & Cie. v FVanciji, Vickers-Arm-' strong Ltd., na Angleškem, Moskva ima z ameriškimi agenti slabo srečo ima dovolj časa na ^^f^rich Kkipp" Akti^^eli: S/ ^L^ TJZ da prodira metodično in s. vza- ^^ y ^ |f| pa dkodove *itBik owwnaiwmmii, MM|i tovarne na Oeškem, ki so sedaj j ood nemško kontrolo. O beta v ost vojnih profitov ob- rne dolgo Časa. Dotičnik, ki je to "poročilo" v Napreju skrpucal, prvič ne zna slovensko, drug« pa je iz 2animanje za lo> kdo ,a. tu ctirane zmede »esed v < jzdelovalnice preju oS.vidno. kako *elo ne moJri,nt;Ka oro4ja. Ti,te štiri UrvM T v ' l kompanije so zalagale Evropo viČil "metodično prodiranje ruske armade in pa čemu pro- Kon|re«pik Dim ae i ivajo koa-gretno komisije, ki preukuj« "proti-ameriške aktivnosti", še vedno takt* ljudmi, ki so bili najvišji urad- in sjtsik •• drog s dira 'tako počasi". r?asa ima dovolj, to je vse. Ampak čemu ni general Ma-rekoff rajše čakal prihodnje jal, da so policijske statistike iz spomladi, če se mu nikamor ne je rekel. "Ker sem pobegnil velikemu delfinu, se je razjezil in spremenil zlato v rjo. Ali glej, vendar ostanem rajše v svoji službi, kakor da nosim zlato bodalo posuto z dragulji in služim velikemu delfinu." 3ejk Supur-Gi je pokimai z raznih krajev in delov te dežele nezanesljive. Svet narodne varnosti priporoča vsem državam, naj sprejmejo zakone, po katerih se bodo morali ljudje podvreči ke-miCnim preskušnjam za ugoto- mudP Zakaj puščati na tisoče sovjetskih vojakov zmrzov&li v finski zimi, ki je hujša kot kjerkoli v Zed. državah? Poročajo sicer, da je bil general Marekoff vsled "počas- glavo in vzel zopet Ta-Baka za manjkanja smisla za sodelova-svojega slugo. , nje v zadružnem duhu. Zato si Kuhar pa, ki je vse to slišal, i hočejo močni šiloma jemati na je pristopil in zaklical: • "Goljuf je, o šejk, ne verjemi mu! Pred dvema dnevoma sem ga videl kako je na trgu kupoval fige!" "Da, za velikega delfina sem jih kupoval", je odgovoril Ta-Bak. "Zakaj fige ima zelo rad!" Tako je Ta-Bak prteel zopet do svojega toplega mesta v pa- račun šibkih, posledice pa trpe oboji, namesto da bi se vsem nega" prodiranja Že aretiran, vi te v, ali so pod alkoholnim kar j« lahko resnica in lahko j? vplivom, ali ne. tudi izmišljeno, oziroma laž- Država Indiana in Maine sta njivo poročilo, postavno pooblaščeni do takih Ampak ako je bil aretiran, preskušenj. Zakonska osnova, ne bo to nič čudnega, kajti on pod vzeta po novi postavi v In- j -?. . ■ , •,., in i^m^r—-n-diani, je bila letos predložena državni legisLaturi v Spring-fieklu, IU., v odobrenje, pa je propadla. Preiskave kongresnih komisij in justičnega oddelka nevarne tudi civilnim svobodščinam PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA DESET CLANOVilC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO . NAROČITE SI DNEVNIK "PROSVETA 99 Naročnina u Zdrui««« driove <»■»•«« CMeofo) in K.nado fe.00 no lotos $3.00 se pol ltU| $180 letej ae Chiee.e im Cfeero • $7.eO se cele letej $3.78 se pel letei *a inesemitvo $».00. Naslov za list in tajništvo j«; (Nadaljevanje s 1. strani.) to, da je bil v tako važnem kraju soglasno sprejet, je še posebno nevaren simptom. K sreči je župan mesta Cambridge na nasvet svojih prijateljev drugje dotično ordinanco pustil na polici nepodpisano fn led tega gi dobila "veljave". Ako bi jo, bi ne smeli v fcam-bridge niti patriotični listi, tf-ničiti bi bilo treba vse knjfge š podatki o deželah, zemljevide, besednjake, o, večinoma Vse, kot so izjavili nekateri načelniki ameriških javnih knjižnic, katerih poklic je poznavanje književnosti. V marsikakem a-meriškem mestu so prepovedane knjige najslovitejŠlh pisate- Dobo uničevanja, da se povečuje pomanjkanje (Nadaljevanje s 4. strani.) s smehom na ustnicah, svest si, da sem storil do človeške družbe vso svojo dolžnost. Kaiti naloga človeka je stremeti po izboljšanju svoje uredbe in se truditi zapustiti svet lepši kakor smo ga tni dobili. čitateljem Proletarca, Pro-svete in Cankarjevega glasnika zagotavljam, da nisem leta 1930 nič zaostal z delom, ki sem ga izvršil z razpečava- s kanoni in slično uničevalno ropotijo dalj kakor sto let. Nji-hni lastniki so se med tem časom menjavali in ustroj njihne družbene zgradbe se je mnogokrat preobrazil. Ali vsaka je vselej obdržala svojo istovetnost in pomembnost, dasi je vsa okolica izdelovalcev morilnega orožja vedno zavita v skrivnostno meglo. Mnogokrat je že ta ali oni poskusil dognati, kdo so pravzaprav delničarji teh o-gromnih pospeševateljic smrti in razdejanja. Take preiskave so pokazale, da sta najmanj dve kraljevi hiši finančno zainteresirani v tiste kompanije. Bivši nemški cesar Viljem II., ki živi sedaj na Holand-skem v pregnanstvu, je imel dokaj denarja vloženega v Kruppovih tovarnah in frank-furtski jeklarni, ki je znana pod imenom Metaligesellschaft von Frankfurt. Pokojni angleški menja tudi vodjo CIO Johna L. Lewisa. Petrillo ga ne mara in je ukaza), ali tisto o Lewisu izpustiti, ali pa bo godce in odrsko osobje pozval v stavko. , , - . .... .. . . Tudi Petrillo, kakor očanci te£ P«Mkac|j, Majskega v Cambridgu, se je ukanil. Do- Glata, tt^rja in brošur od bil je fz svojih lastnih vrst toli- Panjih let. Raje sem ga iz-ko protestov, da ga Je postalo vr*1 a "*tančno te Aram in je skušal blamaio po- »tat.stike še nisem prvpravU. Koledarja letnika 1940 sem praviti z izjava; da se le "šalil". Ampak Lčwl*oVo ime je bilo iz prizadetih skfc vendarle fžpuščeno. Neprevidni odgovorni ljudje Petrillo kajpada V unijskih krogih ni edini, ki reakciji — najhrže nennmenoma. pomaga opravičevati nj^na kratenja civilnih svobodščfn. Ameriško ljudstvo je vsled ljev. Filme cenzurirajo ali pa j zasedenosti V histerični "patri-jih prepovedujejo, ako niso po [otiz^m" v stanju odobriti mar-volji merodajnim mestnim oče- i ^aj. kar bo končno vsem Škotom in njihovim mllostljlvim dovalo. Zato je zdaj ura, da se lepo mesto najde, še zmerom gospem. j predvsem unije združijo za o- staro vrednost. hrambo svobodščin, ne pa da V tem duhu želim vsem, da jih bi same negovale. Kajti ako bi leto 1940 bilo srečno za vse. zvezni kongres, ki se zbira k Saj imamo letos obilo pri-zAs^danju te dni, sprejme vsaj ložnosti delovati za izboljšanje ra2pečal do minulega tedna 125 komadov in imam upanje, da ga bom prodal vsaj še toliko, predno zaključim, ako mi bo zdravja ugodno in smrt slepa. Minulo leto je bilo sicer burno in marsikje bi se lahko spustil v prepire, vendar Tone s* jim je po njegovi naravni moči izogibal, kajti večina delavstva je za slogo in so ji prepiri zoprni. V slogi je moč In vrh tega Ima ROBERT PITKOFF drugim kosajo, kako čimbolj oireiti pokret. katerega se prej »levili se "edino pravo re'votucio*erBo „ gike-rje". Ko so ae s njim akrefeli, ae priznali resnico po avoje, njlkovs »leske pa ao vseli drugi "pravi revole-cionarci". Politični komunisti niao edini, ki prišli pred Dieaov odbor pričeti ptoti stranki, ki ao jo do pred leti oei vodili. Diet je dobil oporo v svojih razkrivanjih "komunicme" tedi w se- kralj Jurij V. je bil, kakor se ttopnikih milijonerske sovjetske tr-meni, solastnik Vickersovega gov»ke agentur« Amtor«, ki vodi pro-I met med Sovjetako Ueijo i« Zedinje- arzenaia. ip.mJ dr4av.mi nJilBi bjj n0. Ko je 1. 1934. preiskoval se- b S. Clark St, Chicago — Har. 3006 PRIREDBE KLUBOV •Ve S. Ze JANUAR DETROIT, MICH. — V nrdeljo 21. Ibaretincic & son POGREBNI ZAVOD Tel. 1475 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. pregovor, da lepa beeeda j ^ sHora Sa. Laundalf Avenne J iDhiragOe Illinoi* | "Unij»ki" censorji Ko je zagrmel mestni odbor v Cambridgu proti imenoma Leningrad in Lenin, je V Chicagu povzročil škandal glavar linije godbenikov, James C. Pe- ' MAREC CHICAGO, ILL. — Slavje 35-let. , niče Proletarca v nedeljo 3. merta v dvorani SNPJ. CHICAGO. ILL. ~ Koncert "Se-e nedelje 7. aprila v dvo« sni ' SNPJ. | nekaj izmed kupov osnutkov,; razmer in za naše zahteve. Ki so predlagani za omejevanje Predsedniška kampanja bo nesvobode g6vora, tiska in zboro- dvomno zanimiva. Ali se naj vanja, čenžurfranja Časopisja, vrši le v znamenju boja med ^^ klebe Naprej tt. 11 JSZ ^ ? ael-ote 27. aprila v dre* t ve ni dvore ni trillo. On je tudi v važnem političnem uradu, demokratski I proti tuj^rodč^m itd., bo vz^lo starim in novim "dealom politik itd. Njegova unija pri-' spet leta in l*ta, predno se Mnogi hočejo kampanjo za od april | bkidgeport, o. — Majska pri- pada v AFL. V par gledalcih so začeli to zimo vprlzarjatl norčljive skice, v katerih se o- Ijudstvo zopet otrese ukazov, pravo obeh. T*m se ja* prid ritki bi mu do kraja pristrigli dra- žujem in Jim želim uspeh, gocene svobodščine, ! Anton Zornik. JUNIJ CHICAGO, ILL. — Pikeik v Isorisl Proletarca v nedeljo 30. jnnije ns Ksflsrsm vrtu t WI1low Springs«. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OmCE HOURS: 2:0C—4:00; 7:00—8>30 Daily At 3724 W. 261 h Stmt T«|. Crawford 2212 At 1868 W. Cermak Rd 4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canel 1100 Wedne»day afid Sunday by sppolntments o»ily Reaidence Tel.! Crawferd §440 If ee saivsr — Cal A*.tin S700 A Yu?Ofllav Weekly Devoted to the Interest of the Workeri OKFJCIAL ORGAN OF Yutfoslav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPER ATI VB COMMONVVEALTll NO. 1686. fublithad W««kly at 2301 3o. L«wnd«l. Av«. CHICAGO, ILL., J#nuary 3, 1940. VOL. XXXV. 40,000,000 TOO POOR TO BUY HEALTH CARE Phy»ician» DocUr« Government Muil Provid« Tr«*lmrnt| Priiiri W*gn«r Acl Ali talk of providing medica! čari through voluntary insurance ky*tems brca Um up on tht* "hard fact" that 40,000,000 person« are trying to live un Incoim that barely a!low for mere existence. That aa* the ait*wer of Dr, Err.est T. 'Hoas, prpfcuor of medicine al th? Collige of Physkians and Surgeon*, Columbia Univeisity, to . phyaici.ini who are fighting Kovernnient heulth proteetion. , "lt requires no survey or dialetic little , di*cu>sion," Dr. Boai said, "to rtcog- VVHEN WAR COMES The bells will peal, the drums will sound, the clergymen will pray for successful slaugther—and the old story will begin again. The editors of the daily press will begin virulently to stir up men to hatred and manslaughter in the name of patriotom, happy in the receipt of an inereased income. Manufactur-eis, merchants, contractors for mi)itary stores, vviU hurry joy-ously about their business in the hope of double receipts. Ali sort s of government official« will buzz about, foreseeing a pos-sibility of purloining something more than usual. The military authorities will hurrv thither and hither, ilrawing double pay and rations, and with the expectation of Teceiving, for the slaughter of other men, various silly ornamenta which they so highlv prize, as ribbons, crosses, | nize that thia one-third of our pop«, oiders and stars. Idle ladies and gentlemen will make a great wW* fuss entering their names in advanee for the Red Cross Society, He .s«id the VVagner llealth bili i* and ready to bind up the wounds and those whom their hm- un honest and inteiligant effort to bands and brothers will wound and mutilate; and they wiili«"'™* the situation._ imagine that in so doing they are performing a most Christian work. \La Follette Commitee And smothering despair within their souls by songs, ličen-j Reve(tls Baekers of tiousness and liquor, men will trail along torn from peaceful •t Southern Califor- a truce will be made, the vvounded wfll be picked up anyhow, nians, Inc., three big oil companics, four bank«, the Canners ____________ _____w Pikl»#Ak*nta * k.. killed will be covered with earth and lime—and once niore the crowd of deluded men will be led on till those who have devised the project, weary of it—or till those who thought to find it profitable, receive their spoil. And so once more men will be made savage, fierce ani brutal, and love will wane in the vvorld, and the Christianizing of mankind, which has already begun, will lapse for hundreds of years.—Count Leo Tolstoy. THE M-PLAN AND LABOR (From "Justice" ILGVVU Official Organ) MAY PLANS CONGRESS DRIVE TO MILITARIZE CCC B0YS By GEORGE SHORT—In The New Leader Ali divisions uf the United States' ( tone forts. Nine civilian achools are protertive torccs militury — and in full »wing, training part of the non-combative—are aetive on a tide j .">,60«) pilotu who will evcntually be-front perfectinj their organizations 1 ent ' tho reaerve for the Federal air and streumlining their equipment eorps. whib the ai iny-inindcd men of the >Yom tho same source romn the oountry, in un attempt to act under ne vs that Att'»rney General Frank cover ot America a symp.ithy for the V uphy in about to aind up his probe Allies, prepare to pufth their pet mili- i >1 Ihe activities of foreign agents in tary projeeta when ihe next Čonjresj this country, Much cf the evld.nce open*. his ugents have due up concerns vio- Sat even the most fervent support- Utona b.v »uch rgents of laws cover er Heie of the erusnde against Nar.it in Fee* the need for speiuling $3,000,- ing income taxes, passports und failure lo refcistcr with the Stat® De- 000,100 on the Army and Xavy while psitment. millions are parad from the Works I>or,siers have been preparad and Progress Administration. ieady for action by the invonti gating grand jury which will meet ea»;y in Januury. The jury will go aftni* the man at the top, according to the General Attorne.v. "Associated Farmera,** which planning a drive to spread its anti-union organization throughout the ors. ances, learned that comributions be-tvreen 1934-39 amounted to $77,911.-31. LeaJing contributor* among rhe "farmers" were the Southern Pacific an i £anta Fe railroads, the Pacific Coiigres« i* undoubtedly defe:,.-e-minded and Congressman May (Dem-ocrat chairman of the Houne Military Committee) for one is set to take ad-vantuge of the European storm. His i new plan is to convince the House to turn the Civilian Conservation Corps into a military force. H in legislative drafters have prepared a bili for him which pro vi le« for "valunteer" military training ant week when the city council voted to ban thi word Lenin and Leningrad from ali printt d mntter in that city. Are on the eve of an idiotic wavv of censor^hip and book-burning the sick will be brought in and huddled together in heap,. the and three large sugar companies. AMERICANS HELP PAY FOR WAR Raw Products ControlUd By Foreign Nation« Aro Hiko^ In Pričo That foreign nations are making Ameiican consumers pay part of the eost of the wars in Europe and Asia was disclosed Ust week bv a Monopol Committee report. telling about recent inereases in the prices of raw materiala. It says that "products controlled by loreign nations continue to show the greatest priče advanee. C<»coa beans. shellac and burlap are »elling at tMrice their pre-war prices. Qu»ck silver prices are again rising and are no\v about 75 p?r cent higher than in August. "Silk has doubled its priče of Ust January. Bananas. which though im-ported. are largely controlled by a domestic Corporation, the United Fruit Company, rose almost 50 per cent in priče during a single weck." The report warns that "if the cur-rent rise in raw material prices per-sis** and broadens. its effect on fin-ishee of need, we sra told, there is % draft of an "Industrial Mobilisation Plan." This "M-PUn," which has been in coursc of preparation for nearly twenty years, we are further told, provides that in the event of war, aH male citizens over 18 years of age, may b« drafted for armed serriee or for service in the industrial plant* of the nation and rcquired to work under conditions and for wage?» decided upon by their superior o(-ficers. The entire pUn irould be left to be carried out under the direetion of some "leading citizens," who, we may safely assume, would be drafted from tbe ranks of big industrUlists and financiera. VVith such direetors in charge of the ' M-Plan,M it may again be safely assumed, aH labor legislation and ali the agencies administering labor laws. such as the National Labor Relations Board, the National Mediation Board, and similar bodies operating in the various Statea, would become as dead as the dodo. The labor unions would become equa!ly impotent, and, to ali practical purposes, might as well shut theij- doors. True, befort it can become effective, this "M-Plan" would have to be approved by Congress. But who can seriously doubt that, in the event of emergency, such approval might not be difficult to obtain? Whcn recently the President ap-pointed. under the authority of "li-«uited emergency," a War Resources Bo^rd, it was noted that its person-nel wan composed of men represent-ing powerful business interests only. Not one labor msn was on it. There is food for thought and ap-prehension in this ignoring of laboi in a matter that is of such vital im portance to the workers of America. Everyone in our Und fervently hoper that we may be spared the horrorr of war but no one can safeiy say thai Wf inay etteape them. U ia not a moment too soon, therefore, for the organized labor movement, regard-less of faction, to begin aafeguarding its rights and positions in the event READ AN AMERICAN ADVENTURK IN UYDERST«NDING aMt America Bjr LOUIS ADAMIČ Priče $3.75 Order from PROLETAREC 2301 So. Lownd«U Aoonno CHICAGO, ILL of an emergenej. If war comes. organized labor must be aasured ade-quate plače and part in aH agencies and boards that would formulate or j cxecute the industrial defense plan* of the nation. Only wilh labor/ spokejmen present on such boards will it be possible to save from de-struetion the standarda and the work conditions which have Uken genera-tiona of toil and sacrifice to obtain for the wage eamers of this country. wh»ch include* the CCC. Although the project in bein< fought vchin»ently by C(^C Direetor Bob Fechner, a group of legislators are »eacetime ( Lindbergh'« "Listen, the Wind" has conseription and forced military \ heen banned by some cities becauae training There are some 300,000 j her hu,blir,d accepted a German de-nien non in 1,500 CA C camps conition. During the world war, the throughout the counUy. In the past bookn of Nietzsche and other German years about 2,400.000 youngstei-s philoaophers were ezeluded, as was have stayed for an average of ten j stephen Crane's "Red Badge of months at these camps. , fCourage." Antipathy against compulsoiy train- Through this measure Harvard ing has intcnsified here in recent university's library \vould bc guttad years. The essontial of large scale in a very sad way. Among those training ia regimenUtion—and the books no longer eligible for a plače impregnation of goose stepping in ihe mind* of millions of young Americans can prove dangerous to American democracy. Moieover, pr«>posaU to militariae the CCC, uith the p<»«sihility thst. in on its shelves would be: every ency-clopedm. every book of commentary» ali annual editions of periodicals for the last 10 years. ali modem hia-tories. and ali up to date geographiaa. Foitunattly, the citv mayor, John War Nations Face Collapse Financial Burdens of "Second VVorld War" Are Already Piling Up To Shaky Heights By SCOTT NE AR ING The second world war has entered its second phase. Between 1931 and M*38 it wa< fought in colnnial regions meh as China and Abvssinia. or in ivil wnr areas like Spain. In Septem-Her, 1030. is spread aeross Europe ^o include Poland, the North Sea and Chc *e*tcrn front. Thc preliminary ronflicts in the *o!onies were eznensive enough. The icw Japanese budget for $8,702,-100,000 contain« a militarv item of t5,0M,280.000, which is 64<£ of the ^otal. The government s prospectlve Income is less than $4,200.000,000. Mora than half of the 1940 expendi-tUroa must be met l>y borrowing. The Japaneae-Chinese mixup is an "incident," not a war. But it ha* trained Japan's economic resources to the utmost for yeart and the drain continues. "Pkonjr" War Castlg . Some militar.v experts conaider the war in the west a phonv. Certainly it has not been prosecuted arith any-thing approaching the vigor that "haractarized the war of 1914. But the bills are already coming in, and the.v are very high. France, in a favorable position vvith her outlets to the sea largely jnobstructcd, spent $1,750.215.000 during the first ten weeks of the war. If the country h«d remained at peace. its (zpenses for the entire year of 1940 aro u Id have been at least $2<>S,-600,000 less than the outlay for *»nly ten weeks of war. Indications are that the French war budget for 1940 will be four times the civilian budget. During recent years the Frenoh government has not been able to raise enough funds to meet its regular expenses. The bulk of 1940 expendi»ures must bc met by loans or carrency inflation oi both. Nasi« la Bod Waj The German position is far worse than the French. In normal times Gcrman.v buys large aying for these imports hv cxport-ing manufactured goods. German un-nortp in 1936 to ta led $1,680.000.000. In 1937 and anain in 1338 they wore worth $2,184,000.000. and exports we?e rouxhly the samo. But the Britiah-French blockadc »as |»ritically destroved Germsnyfs •ea-borne trade v\hil<* the par machine demands rdditional materiih. Unlcss replacements are possible from the Balkans, Scandinavia, the Lo\v Countries, and Russia, economic "xhaustation is only a matter of time. Recent nevvs disnatehes indicate that the pressure is already severe. From Britain comes the report of sn almost comical instance of economic dislocntion resulting from the «'■<-. The depopulation of British cities in anticipation of bomhing raids may have given Ix>ndon slum children more sunshine and fresh air, but it has left London shopkeepers high and dry. Their rents, taxes, insurance and other chargcs remain as high as thcy were before the evacuation. Their rustomers have departed. hoarever, and with them went the pennies, six-pences and shillings upon which the shopkeepers depended for their run-nine exnenses. The bili of parliculai* might br considerably extended. Plenty of evidence is piling up to prove that war costs more than it brings in. Million« of Japanese, French, Ger-mans. and British are realtzing that Franklin was right whcn he said tnat there is no such thing as a good war or a bad peace. BEAUTIFUL OHIO Tn Cleveland they hold the belief That reliefers can live without beef On just apples and flour, And if bellies turn sour They take apples alone for relief. even of wai, carnp enrollees would be W. Lyons. shovvcd more sensa than k THE WRECKERS Witn aH the toois of wreckers' trade. That man s inventive genius made, A gang of men were tearing down A bullding in a seaport town. As higher grew the rubbish pile. Their foreman wore a pleasant sniile. And as the roof and rafters fcll, The vreek-gang gave a lusty yell. Thc stout-built walls could not with-stand 3uch havoc arrought by tool-armed hand, And turabling down with deafening thud— Came steel, cement, and Ftone and Hood. Till nothing but an empty lot VVas aH remained to mark the spot. VVhat took twelve months for to erect. In two weeks' time that gang had arrecked. In penaive mood I gazed awhile. Jpon that shattered motley pile, \nd Aas I did. another kind 0t "tear-down-gang" caine to my mind. Vandals garbed in builder's gown, Versed in the arts of tearing down, 3os.;-class stooges, trained and drilled To wreck what labor strives to build. .»ossessed of slander tongue and pen To scandalize their brothermen, ^eekers after Pelf and Plače, red roses from the JSF Junior iuilJ, for which I thank the boy* and jirls of the Guild most sincercly. I hope to convey my appre^?iation nore adequetly when I see you st •ur meeting on Friday, Jsnuarv 5, >940 nt 8 p. m. at Slovene Labor Center. As this is our first meeting in the icw year, let us each be there on time 'trepared to take part intelligently and as agreed and planned at our '»ecember ineeting, Ann« Beniger. Withdfawal of steamship lines from service has left airpUnes the only mean« of dfrect communication l>e-tween Jam »ica and Halti, conscripted immediat«ly, .»ave raised the objeetion that this would be clas« diserimination, sinca the young men come from poor families. Conseription must apply to ali alikt. Certain practical questions also ha1 e hcen raised. James J. McEntee, as^istant -di- fhe combined council. Mlten he stated that he will not sign the measure. C onsumer \oies ! t "Quocks" Stili Thrive A COLUMN OF USEFUL HOUSEHOLD INFORMATION PULITZER SCHOLARS In 1889 the late great Joseph Pul-itzer, publisher of the famed New York VVorld, established a scholarship fund for poor boys. Mr. Pulitzer's plan horrified practical citizens. Chauncey l)epew predieted that Mr. PuMtzer's nampered »cholars would end as paupers. Since then, ten or tarelve penniless New York City boys have been cho<*en (by cxaminations) each year for the scholarship — $250 a year for four years (plu« free tuition if the.v go to Columbia Universit.v). Ali told, 551 boys (mostly sons of im-| migrants) were chosen. In these boys a round $1,000,000 was invested. A Columbia Pulitzer Scholar, Harr.v Schvartz, having investigated to see what 50 years of the Pulitzer schoUr-ship had produced. now shows that Chauncey Depew talked thro\igh his top hat. Having tracked down 268 of the 366 living Pulitzer graduates, he reported: Among them are 52 engineers, 36 lawyers, 31 doctors, 31 college pro-fessora, 27 schoolteachei-s, 16 bu*i-ne^smen, twelve scientists, nine Jo urna llat s. Pulitzer scholars have uritten 91 books. One scholar, a prosecutor, *«ent Gangster "Leg*" Diamond to jail. One scholar built several of the biggest U. S. hydroelectric plants. Only twi have been indieted for crime (erimes: mismannging a bunk, evading sales tazes). —Tini". A thriving, prosperous business a Store or so years ago, and widely rd-reetor. Ukes the position that the verti^ed in most Slovene ncwspipera, purpose of the CCC is to train young thc flood of "quack" medicine ad-} men and to con serve the nation's re- vertisements which filled column j sour«.es through a work program and "P«n column of ncwspaper sj>ace, hia, that this can not be mixed with a in recent years subdued and in some military program. .sUtcs been entirely outlawed. In opposing militarization of the "Quack" doctors with their fake CCC be(ore the House Labor Com- mediclnes stili do a big business, es- , mittee, Mr. Fechner pointed out that pecially in the field of sexual discis-many of the •ssentiala of miliUry es, and though their advertisaments training alrcady are embodied in the are not as promincntly displayed in i CCC program discipline, improve- ne\v*papora, thcy stili reach the maas ment of health. refinement of pro-1 of gulliblaa through other medlums. curement and supply. tiaining of A book revealing the set-up and thousands of officers to handle nnd lead men. maiKier in uhich these charUtans conduct their nefanious business is "In substance," he said, "we have , Ivan Molek'a "Zajedalci." written achieved many of the objeetivea] some years ago. In delves deeply Into which those \vho advocate greatly in- the problem, disclosing the mhole creased militaiy activities have been rotten game from the viewpoint of calling for. nnd we have not abrkigcd the "sucker" who is fleeced out of his the civil rights and privileges which monev, and the fakers, who gip the have been cherished b.v the nation poor out of millions of dolUrs each for more than 150 years." year. - Ia the meantime Secretary of War Our čolumns have never been tain-Woodring is spending millions on ted v ith these adsj on the conti*nry, safeii iiarding vitsl spots in the A mer- , our polky has been, and is, one of »can defense system. *35,000.000 constantly exj>osing aH fake schemes goin< to improve the Panama Canal to our readers. 'WAR IN THE A!R;/ Heart-Breaking The most heart-breaking thing4 are '•an think of is the satanic sneer with whirh the American presa greets the faintest flutter of the angels of >caf<\— American Guardiar/. Teach tis delight in simple thing* And hirth that has no hitter spring«: Forgivenes« free of evil done, A ud iove to ali men 'neath the sttn. —Rud.vard Kipi ing Experts of the Department of Agriculture lay sion. ParticuUrly important for campers is the rule* Never put gas or keroaene into lamHs, Untcrns, stoves, or hcators arhile thev are burning. If you do stoi-e gasoline or kerosene, for eve"y-one> safety keep it outsidc of the home. Second, when you clean at home. do not use inflammable liciuids, such as gasoline, naphta, or benzine. There are plenty of safe fluids for drv cleaning, such as carbon tetra-chloride, that can be purchascd at any drug store. lt's a good idea, too. to dry clean out of doors where fumes have a chance to excape. , Third, if you live in an apartment house equipped with an incinerator, never throw anvthing in po*dcred form—such as dirt from a vacuum cleaner. floor sandings, flour, etc.— down the incinerator vrithout first arappinff it tightly in paper or rags. Serious explosions have resulted when powd«red wastes have been tossed down incinerators. Finally, campers and picnickers should remember the rule that forest-ers repe a t every season: Don't throw matehes around care1assly; «nd don't leave a camp fire until you're sure lt*s complete!y out. Far Coat B«ajror«s Road th« Labol! Fur coat buyers should look at la-bels as u-ell as styles. Falr Trrtde Practice rules issued ijr the Federal Trade Commission la.«t yeav strike hard at misrepresen-♦ation* in lahels and advertisements of fur dealers, arites tke Consumera' Guide, publication of tile Consumers' Counsel Di ris ion of the A A A. Undar the rulee, there can be no misreprecentation of the grade, qua-Htv. or kind of fur. Brandtng a fur arith some eoined name arlthout explanation at the same time «just what kind of fur it actuellv is. ia forbidden. Like.vise forbidden is advertislng a fur as coming from a non-existent animal. «uch as "seallne." Dealers must not teli consumers that a fur ia from a foreign animal, if such is not the čase. Lnbels and advertiaements must give consumers full Information if furs are tinped. hlended. pointed, or dyed; if a garment ki made of fur odds and ends, or of tail«, piece«. or naws; if the fur ia made from second-hand. worn. or used fura; or If the garment itself ia second hand, torn, or used. Labels that name furs must give the true name of the fur and if it is dyed. or blended, this fact, must be stated too. For cxample. a rabbit which ia dyed to rcsemblc seal must be labeled "Seal-Dyed-Rabbit;M or if the fur is muskrat, then "Seal-dycd-Muskrat." Fur dealers are prohibited from falsely purporting to seli "whole-sale" or to advertise themselves as manufacturers when they are not. Banned are also advertisemenis of "fi-ee" storage or repairs when these services are actually included in the purchase priče. Fake sales of *4sam-r»les" nnd fake "markdowns" are also outlaa'e«l. It is up to the consumer to warch lab'h and advertisements carefullv to insure obscrvance of these rules. A good lule is to buy from reputabte meichants who pla.v the gnme fair. COOK COLNTY SOCIALIST PARTY CONVEMTION CHICAGO.—The annual convtn-tion of the Cook County Socialist Part.v will be held Sat. and Sun., Jan. 13-14 at the Slovene Labor Center, 2301 S. Uundalc Ave. This arill be a membership convention with ali members in good stand-ing eligible to participate. It will elect officers to guide the Psrty through the coming ycar, plan the 1940 campaign,. and act on niany other important matters. S. P. PLEDGES AID TO FINN W0RKERS The folloaing cablrgram wns sent by the Socialist Partv of the United States to the Social Democratic Pai-ty of Finland: Suomen Sosiali Dcmokraattinen Poulue Paasivunrenkatu 3 Helsinki, Finland. OUR ORGANIZATION PLEDGES ALT POS&1BLK SUFPC»RT FIN N1SH WORKlNG CLASS IN PHE8-KNT CRLSIS. Travers Clement, National Secretary, Socialist Party. U. A. • - - - - -i Japan's aummer autumn silk cocoon production thia year has been astim-ated by the government as 19.5 per cent greater than laat jrear. Among the new a«r^p)pne instru-ments is a fuel aniTx-t^rthat auto-maticallv informs a pilot If his fuel mixture is too rich or tno lean.