TEDNIK
KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt	-	Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	p, p. J),
LETO XXI / ŠTEVILKA 2	CELOVEC, DNE 9. JANUARJA 1969	CENA 2.50 ŠILINGA
Povečanje napetosti na Bližnjem vzhodu
Dne 26. decembra 1968 sta napadla dva arabska terorista iz Libanona na atenskem letališču izraelsko potniško letalo z bombami in strojnicami; en potnik je bil mrtev, ena stevardesa ranjena.
Dne 27. decembra 1968 so pristali s heli-hopterjem na beirutskem letališču izraelski komandosi ter uničili po poročilih nekaterih časopisnih agentur 13 arabskih letal; smrtnih žrtev ni bilo.
Malo navrh so obsodili Združeni narodi Izrael zaradi tega napada. Po vsem svetu se je razširil val ogorčenja.
Postopek gotovo ni bil pravilen. S silo je težko odpraviti silo s sveta. Poleg tega je bil Libanon tista arabska država, ki se je najbolj trudila za mirne odnose z Izraelom. Predlanskim se kot edina arabska država ni vpletla v vojno proti judovskemu sosedu.
Po tej logiki je bilo torej izraelsko ravnanje zgrešeno, tem bolj, ker bodo dobile zdaj teroristične organizacije, kot n. pr. Al Fatah in druge še več vzrokov za napade na Izrael in ker jih bo ljudstvo še bolj podpiralo. Ti napadi bodo gotovo zahtevali smrtne žrtve. Teroristi pa se lahko zavedajo tega, da OZN ne bo ukrenila ničesar zaradi njihovih junaštev. Nadaljevali se bodo obmejni spopadi, bombni atentati, ki bodo uničili človeška življenja, ki bi zopet lahko povzročili kako večjo vojno ali vsaj kako izraelsko akcijo proti oporiščem teroristov v arabskih državah.
Izraelski zunanji minister Aba Eban je pred kratkim izjavil, če bi Arabska liga trdila pri Združenih narodih, da Zemlja ni krogla, ampak ploskev, bi jo podprlo vsaj kakih 40 držav. Ta primer jasno pokaže vso zmedo v palači ob Eeast Riverju v New Yorku.
Združeni narodi so na Bližnjem vzhodu odpovedali kot tudi že marsikje. Zastopniku OZN Gunnarju Jarringu tudi ni uspelo, da bi vsaj zmanjšal napetost. Napetosti tudi zaradi tega ne bo kmalu konec, ker prevladujejo pri Arabcih še vselej čustva pred razumom. Stalni obmejni spopadi in teroristična dejavnost, državna podpora tem podtalnim organizacijam pa pomaga v Izraelu samem tudi zagovornikom trde roke. Ti vejo prav dobro, da razumejo Arabci uajboije odgovor trde roke.
Napetost pa se tudi ne bo zmanjšala, ker jo Sovjetska zveza nujno potrebuje. Zato c °havlja orožje in vojaško opremo režimom Juriji, Egiptu, Iraku, Alžiriji. Zato po-'S1ua tja svoje vojaške inštruktorje. Zato podpira Arabce v nesmiselnem upanju, da ,° °stala zadnja vojna zanje brez terito-ftalnih posledic. To bi jih pa zopet lahko opogumilo za kako nadaljnjo vojaško dejavnost proti Izraelu.
Nasser, Bumedien in drugi si tudi že-lj° teh nemirov, ker ljudstvo potrebuje ventilov za lastno nezadovoljstvo. Gospo-_arski položaj teh držav je namreč klavern.
udi Husein, ki bi si srčno rad želel spo-1'azuma z Izraelom, da bi vsaj rešil svojo ■ , zavo, ne more drugače, ker je vezan na sklepe arabskih srečanj.
Teh težav in zapletljajev se bo moral zavedati tudi novi ameriški predsednik X1X011 v odnosih do držav Bližnjega vzhoda. ^sa.ta vzvišena politika pa gre mimo ales(inčev samih, ki so najbolj prizadeti, m $i po večini ne želijo ne Jordanije ne gipta, ampak lastno državo, kot so to pred Vetpk°t 20 leti sklenili Združeni narodi.
, ravega miru tam ne bo vse dotlej, do-i er ne usedejo skupaj za zeleno mizo " rand in Izraelci in sklenejo mirovno po-§? k°, ki bo zagotovila vsem državam živ-‘Jtnjske pravice in napredek. Velesile tu lahko samo pomagajo.
ZDA terjajo odškodnino od Pariza
Pred nekaj tedni so Združene države Amerike pozvale Francijo, da bi s pogajanji uredili finančne probleme, ki so nastali v zvezi s prisilnim umikom združenih vojaških enot Organizacije severnoatlantskega pakta (NATO) leta 1968 iz Francije. Kot je vladni predstavnik pretekli teden v Wa-shingtonu sporočil, Pariz na to ameriško zahtevo do sedaj še ni odgovoril.
Združene države Amerike bodo pri prihodnjih pogajanjih predložile Franciji račun o vseh vojaških napravah in zgradbah, ki so jih. Američani zgradili tam. K tem napravam spadajo: letališča, morska oporišča, naftovodi, skladišča, železniška nakla-dišča, administrativne zgradbe in šole. Kot poročajo iz VVashingtona, so Združene drža-
Po mnenju generala F. Chapmana, poveljnika mornarice Združenih držav Amerike, pripravlja Viatkong v mesecu februarju ponovno ofenzivo v Južnem Vietnamu. Koit je general Chapman v ponedeljek izjavil v Tokiu, je ameriška vojska pripravljena na tako ofenzivo. Uspehe Vietkonga lani v istem razdobju je pripisati presenečenju, ki ga je osvobodilna fronta pripravila, kar se letos ne bo več zgodilo, je dejal ameriški general.
Cabot Lodge v Pariz
Diplomatsko zavlačevanje otvoritve razširjene konference o Vietnamu v Parizu se je v ponedeljek nadaljevalo, ne da bi pri tem dosegli sporazum. V vrsti izjav je predstavnik severnovietnamske delegacije Nguy-en Tharnh Le dejal, da Ha-noi odklanja vsaik ameriški predlog, .ki meri na to, da bi vietnamsko konferenco cepil na »dva tabora«.
ve Amerike investirale za gradnjo vseh teh naprav od leta 1959 do 1968 več kot 560 milijonov dolarjev, ali v našem denarju 14 milijard šilingov. Kakšno odškodnino bodo zahtevali od Francije, doslej še niso natančno ugotovili. Pariz do danes še v-o-bče ni priznal nobenih obveznosti za ameriške izgube in stroške.
Razen Združenih držav Amerike je tudi NATO kot organizacija v Franciji investirala za vojaške naprave, preračunano v avstrijskih šilingih najmanj 14 milijard. Znotraj Organizacije atlantskega pakta, po vesteh ameriškega vladnega predstavnika, sedaj še razpravljajo, ali bo NATO v prihodnosti zahtevala tudi odškodnino od Fran-cije.
Novi ameriški vodja delegacije pri pariških mirovnih pogajanjih o Vietnamu se imenuje Henry Cabot Lodge. Predstavnik novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike Nixona je v nedeljo izjavil, da je Cabot Lodge eden izmed najbolj sposobnih in izkušenih diplomatov v ministrstvu za zunanje zadeve, ki bo zamenjal dosedanjega letečega veleposlanika in vodjo delegacije v Parizu Harrimana.
Sedaj 66-letni veleposlanik v Bonnu Cabot Lodge jie bil od avgusta 1963 do junija 1964 in od avgusta 1965 do aprila 1967 ameriški veleposlanik v Saigonu.
Vlada v Saigonu je imenovanje Cabota Lodga za vodjo delegacije v Parizu z navdušenjem sprejela, kajti tam imajo tega izkušenega diplomata za »starega prijatelja« Južnega Vietnama. Njegovo imenovanje, tako pravijo v Saigonu, bo pomagalo »razčistiti ozračje«. Cabot Lodge velja kot osebni prijatelj južnovietnamskega podpredsednika Caoa Kyja.
KRATKE NOVICE
B Začel se je sodni proces proti Sirhanu,
mlademu Jordancu, ki je obtožen, da je 5. junija lani ubil sen. R. Kennedyja. Majhno sodno dvorano so spremenili v pravo trdnjavo, okna so zavarovali z jeklenimi ploščami. Pravijo, da bo sodna obravnava trajala najmanj dva meseca in da bodo zaslišali nad dvesto prič.
■	Plačo ameriškega predsednika Ricar-da Nixona so v ponedeljek podvojili še preden je nastopil svojo službo. Od 20. januarja, po zaprisegi, bo Nixon zaslužil letno 200.000 dolarjev, to j-e dvakrat več kot njegovi predniki. Za davek pa se mu odtegne 50.000 dolarjev letno. Kot neobdavčen je dohodek v višini 40.000 dolarjev, ki jih predsednik porabi za potovanje in družabne prireditve.
■	V ostrih spopadih, do katerih je v soboto, 4. januarja, prišlo med katoličani in protestanti v Londonderryju na Severnem Irskem, je bilo ranjenih 26 oseb, med njimi pet policajev. Približno 2000 -katoličanov je tam pričakovalo več sto protestantov, ki so se -zbrali v skupščini. Katoličani pravijo, da so glede na protestantsko večino diskriminirani, zato so organizirali pohod za državljanske pravice.
B V središču Saigona j-e v ponedeljek priletela granata v avtomobil, s katerim se je peljal prosvetni minister Minh Tri. Minister in njegov osebni varuh sta bila težko ranjena, medtem ko je bil šofer takoj mrtev. Atentator, ki se j-e pripeljal z mopedom je zbežal. Minh Tri je nekaj ur kasneje umrl za hudimi poškodbami.
H V Sovjetski zvezi so v nedeljo, 5. januarja, ob 7.25 po -srednjeevropskem času izstrelili avtomatsko postajo »Venera 5«, ki naj bi sredi maja prodrla v ozračje istoimenskega planeta in tam »mehko« pristala. Postaja -tehta brez zadnje -stopnje nosilne rakete 1130 kilogramov, vanjo pa so vgradili več znanstvenih naprav kot v »Venero«, ki je oktobra 1967 »mehko« pristala na Veneri.
B Sirsko visoko sodišče za državno varnost j-e v nedeljo izreklo razsodbe 73 ljudem, ki so jih obtožili, da so skušali septembra 1967 strmoglaviti sedanji režim. Med tistimi, ki so jih obsodili na dosmrtno prisilno delo, j-e tudi nekdanji ministrski predsednik Šalah el Bi-tar, ki je pobegnil. 58 obtožencev je obsojenih na zaporne kazni od pol leta do 12 let.
Prva slovaška vlada zaprisežena
Vlado sestavljajo sami liberalni komunisti
Vietkong ponovno do zob oborožen
Dotok orožja iz Severnega Vietnama — Ameriški general prerokuje ofenzivo
Če bi se razbila pariška pogajanja o Vietnamu, bi se Američani v Južnem Vietnamu znašli v težkem položaju, kajti medtem prihajajo tja iz Severnega Vietnama nove vojaške okrepitve in orožje. Severni Vietnam je namreč od začetka prekinitve bombnih napadov 1. novembra 1968 poslal Vietkongu na jug ogromne količine sovjetskega in kitajskega orožja, hkrati pa je izboljšal pota za pošiljanje in oskrbovanje osvobodilne fronte. Do tega zaključka je prišel posebni vojaški odbor, samih strokovnjakov, ki so k temu vprašanju izrazili svoja stališča.
Zaprisega prve vlade „Slovaške socialistične republike«, nove manifestacije v prid predsednika parlamenta Smrkovskega, nenehna kritika nasproti sovjetskemu zasedbenemu časopisu »Zpravy«, so bile značilnosti razvoja na Češkoslovaškem ob koncu preteklega tedna.
Slovaški vladni vodja je postal po pričakovanju Štefan Sa-dovskv, član prezi-dija izvršnega centralnega komi-teja -komunistične partije Češkoslovaške. V njegovi vladi, ■kii j-e -sestavljena iz dveh -namestnikov ministrskega predsednika i-n 16 ministrov, so izključno -samo liberalni člani komunistične partije Slovaške. V zahodnih -političnih krogih j-e vzbudilo posebno pozorno-st imenovanje generalmajorja Pepicha za notranjega minisitira. Generalmajor Pepich je bil namreč prej vodj.a politične glavne uprave -češkoslovaške armade.
Manifestacije za Smrkovskega
O -novih -manifestacijah v prid predsednika parlamenta Smrkovskega -so poročali tudi trije praški časopisi, V resoluciji zahtevajo-, n-aij bi bil novi predsednik zvezne
skupščine — Čeh, v tern primeru Smrkovski. Resolucija j-e -torej naperjena proti zahtevam vodje komunistične partije Slovaške dr. Hu-saku, -k-i se j-e zadnje tedne zavzemal za to, da bi zasedel to mesto Slovak.
I-z Češkoslovaške -pa prihajajo vesti, da je prebivalstvo -zmerom bolj nezadovoljno s sovjet-skim zasedbenim časopisom »Zpra-vy«. Po -poročilih sindikalnega časopisa »Prače« prihaja v uredništvo lista na sto--stine pisem bralcev, v katerih zavzemajo ostra stališča proti, -k-o-t ga bralci imenujejo »nezakonitemu listu«.
Praški mladinski časopis »Mlada fronta« pa je te dni objavil številna pisma bralcev, v -katerih zahtevajo umik vseh sovjetskih ■zasedbenih enot iz Češkoslovaške.
Velika letalska nesreča
B V nedeljo s-e j-e dogodila v bližini Londona huda letališka nesreča, pri kateri je izgubilo življenje 50 oseb. Neiko indijsko letalo s 54 potniki in 9-člamsko posadko se je zaradi megle zaletelo v neko hišo in eksplodiralo.
■ Biafra je obsodila ameriško vlado, da
pošilja zvezni nigerijski vladi orožje in jo diplomatsko podpira. Hkrati so v Biafri sporočili, da so letala Rdečega križa do konca decembra opravila 719 poletov v to deželo in pripeljala okoli 7 tisoč ton hrane, zdravil in druge pomoči. V teh akcijah so sodelovali: Švicarji, Švedi, Francozi, Američani, Nizozemci, Britanci, Norvežani in Španci.
Sovjetska zveza in Kurilski otoki
Predstavnik japonskega zunanjega ministrstva veleposlanik Narai-chi Fuj-iyama j-e .potrdil, da je sovjetski veleposlanik na Japonskem Trojan-ovski v pogovoru z japonskim zunanjim ministrom Aichijem označil vprašanje Kurilskega otočja za zaprto. Prav tako j-e japonski predstavnik potrdil, da je sovjetski veleposlanik o-pozo-ril, da bi nadaljnji -japonski pritisk v -tej smeri lahko poslabšal dobre japonsko-sovjetske odnose. Opo-zorila Trojanovskega pa najbrž niso prepričala tokijske vlade, za katero vprašanje Kuri-lov še nikakor ni rešeno.
Politični teden
Po svetu ...
BODOČI TEAM RIHARDA NIKONA
Izvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Richard Nixon je objavil seznam politikov, ki bodo v njegovi vladi. Dvanajstčlansko vlado sestavljajo v celoti republikanci in izključno samo belci.
Tako izgleda Nixonov kabinet: William Rogers (zunanji minister), Melvin Laird (obrambni minister), David Kennedy (finančni minister, ki pa ni v nobenem sorodstvu z družino umorjenih Kennedyjev), John Mitchell (pravosodni minister), Win-ton Blount (poštni minister), W alt er Hickel (notranji minister) Clifford H ar d in (kmetijski minister), M a uri c e Starns (minister za trgovino), George Schultz (minister za delo), Robert Finch (socialni minister), Georg Romey (gradbeni minister), John Volpe (prometni minister) in Robert Mayo (kot proračunski direktor, velja kot 13. minister, ki pa pravzaprav ne spada k pravemu kabinetu.
Richard Nixon je svojo vlado predstavil po televiziji iz hotela Shoreham v Washing-tonu. Predsednik je opisal vsakega ministra posebej. Ko je govoril o svojih treh glavnih ministrih: Rogersu, Kennedyjn in Laird u, je dejal, da bodo ti trije njegovi glavni svetovalci v svetu narodne varnosti. Toda vsi člani vlade, je potem nadaljeval Nixon, so sposobni reševati zunanje in notranje probleme Združenih držav Amerike v prihodnjih štirih letih.
Politični opazovalci v ameriški prestolnici so Nixonovo vlado označili kot »skladno, izenačeno in zmerno«. V njej so štirje poslovni ljudje, en namestnik guvernerja in en član kongresa. V vladi pa ni demokratov, črncev, žensk in ne oseb pod 43 leti (srednja starost ministrov je 53 let).
Ob koncu televizijskega prenosa je novi ameriški predsednik še pohvalil sedanjega zunanjega ministra Deana Ruska ter druge člane sedanje Johnsonove vlade.
Nixon je tudi sporočil, da bo črnski župan glavnega mesta Walter Washington ostal na svojem mestu, v tej zadevi je že zavrnil proteste nekaterih južnjakov.
Pri sestavi svoje vlade je Nixon skrbno pazil, da ni vzel vanjo politikov skrajnih levic in desnic. V bistvu gre tu za vlado izvedencev. Odsotnost vidnih osebnosti priča, da hoče Nixon sam prevzeti glavne naloge. To velja zlasti za zunanje ministrstvo. Prav tako se bo N bron močno posvetil vprašanjem rasnih in varnostnih problemov.
Opazovalci sodijo, da je s tem že jasno nakazana osebna vloga, ki jo bo Nixon prevzel v prihodnji vladi. To pa je v nasprotju z napovedmi, ki jih je dajal pred volitvami. Tedaj je zatrjeval, da bo opustil metode preteklosti, in si izbral odgovorne ministre, ki bodo imeli široko svobodo delovanja na svojih področjih.
SOVJETSKA ZVEZA SOVRAŽNIK
ŠTEVILKA 1
Francoska tiskovna agencija poroča iz Pekinga, da smatra današnja rdeča Kitajska — na 'podlagi informacij iz diplomatskih krogov v Pekingu — za svojega glavnega sovražnika v tem trenutku Sovjetsko zvezo. Zato ni izključeno, da se utegne Kitajska odločiti za bolj realistično politiko nasproti Zahodu, in to predvsem nasproti Združenim državam Amerike. To so sicer domneve, vendar precej utemeljene. Po izvolitvi predsednika Richarda Nixona je Kitajska poročevalska agencija presenetila zahodne diplomate s pozivom na naslov Združenih držav Amerike, naj se umaknejo iz predelov, ki jih zdaj zavzemajo njihove čete in naj posvetijo večjo pozornost Evropi. Pozornost je tudi vzbudila - izjava glasnika kitajskega zunanjega ministrstva, s katero je napovedal 135. sestanek poslanikov Kitajske in Združenih držav Amerike v Varšavi. Te »avances« sodijo v diplomatskih krogih kot poskus, ki naj doseže diplomatsko z bližan j e med komunistično Kitajsko in Zahodom.
IZPUSTITEV ČLANOV POSADKE
AMERIŠKE LADJE »PUEBLO«
Po dolgih desetmesečnih pogajanjih so predstavniki severnokorejske vojske izročili na mostičku, ki deli Severno in Južno Ko-
rejo, 82 mornarjev .posadke ladje »Pueblo«, ki so jo pred 11 meseci zadržali, ker je bro-darila baje v zemeljskih vodah Severnokorejske republike. Predstavniki Združenih držav Amerike so za izpustitev članov posadke podpisali izjavo, v kateri so priznali, da se je »Pueblo« nahajala v teritorialnih vodah, kot je sicer izhajalo tudi iz priznanj, samega poveljnika ladje in drugih članov posadke.
Izjava, ki so jo podpisali predstavniki ameriške vlade, pa je bila samo ukana, kajti takoj po osvoboditvi posadke »Pueblo« sta najprej general Woodward, ki jo je podpisal, nato še zunanji minister Dean Rusk odločno zanikala vsebino izjave.
Woodward je iskreno priznal, da je podpisal izjavo, v kateri se Združene države Amerike oproščajo severnokorejski vladi, samo zato, da bi dosegel osvoboditev posadke »Pueblo«. Dean Rusk je prav tako zanikal veljavnost izjave in dejal, da je bila samo pretveza.
Enako so se ravnali tudi mornarji s »Pue-bla«, ki so takoj po osvoboditvi zanikali vse izjave, ki so jih 'podpisali in .potrdili stališče zunanjega ministrstva. Seveda ni jasno, če so to storili, ker se boje obtožbe veleizdaje ali zato, ker so sami znali za ukano. Dejansko je res, kar je sam Dean Rusk izjavil na svoji tiskovni konferenci, da zgodovina diplomacije še ne pozna tako čudnega postopka, oziroma take zahrbtne in nečastne ukane.
Ladja »Pueblo« je vsekakor ostala kot vojni plen Severni Koreji.
ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH
NARODOV OBSODILA IZRAEL
Atentat dveh arabskih »komandosov«, članov tajne arabske organizacije »El Fa-tah«, na izraelsko potniško letalo v Atenah, pri katerem je izgubil življenje izraelski inženir, je že močno 'pokvaril ozračje, v katerem skuša predstavnik Organizacije združenih narodov Jarrimg doseči kompromis med Izraelci in Arabci.
Sledilo je .povračilno ‘bombardiranje civilnega letališča v Beirutu, med katerim so Izraelci uničili menda 13 libanonskih civilnih letal. Na pritožbo Libanona je Organizacija Združenih narodov ostro obsodila
Nixonova vlada od leve na desno:	Kennedy (finance), Laird
(obramba), podpredsednik Sirpo Agnew, predsednik Nixon, Volpe (promet), Mayo (kot 13. minister); Finch (socialni minister); druga vrsta: Rogers (zunanji minister), Blount (pošta), Mitchel (pravosodje), Stans (trgovina), Romev (gradlieništvo), Hardin (kmetij, stvo), (Schultz (delo), Hickl (no. tranji minister.
Manjšine v evropskem mozaiku
Načelo 19. in-tudi še 20. stoletja je bila tako imenovana nacionalna država, ki naj bi 'imela v svojih mejah samo en narod. Manjši narodi naj bi se asimilirali. Večinoma se je to dogajalo nasilno. Avstro-Ogrska monarhija, katere razpad smo praznovali lansko leto, se je razsula prav zaradi nacionalnega gledanja Nemcev in Ogrov, ki so se branili na vse kripljc dati drugim narodom enakopravnost.
Toda še danes doživljamo v Evropi, ki se vendar hoče združiti, dogodke, ki niso vredni človeka. V Evropi sta samo dve nacionalni državi, Portugalska in Islandija. Od vseh drugih držav jih je samo peščica, kjer imajo manjšine res popolno enakopravnost; so to skandinavske države in Švica.
Vzorni švicarski model nam je znan. Tam živijo štirje narodi, Nemci, Francozi, Italijani in Retoromani. Sicer smo brali in čuli proti koncu lanskega leta marsikaj o sporih v bernskem kantonu, kjer se borijo francosko govoreči Jurasijci za lasten kanton ali vsaj za avtonomijo v bernskem kantonu. Zaradi nemirov je poslala vlada tja vojaščino, kar pa je povzročilo zlasti v nemškem švicarskem tisku hudo negodovanje. Zaradi tega je vlada vojaščino tudi umak-
nila in začela reševati ta problem. Retoro-mane je državna oblast zavarovala z zakoni in jih rešila pred zatonom. In to ne glede na njihovo število.
Švedi na Finskem uživajo pravtako popolno enakopravnost. Na otokih Alands v Baltskem morju se smejo naseliti sploh samo pripadniki švedske manjšine. Švedi na finski celini imajo ugodnosti, ki so za nas neverjetne. Ta zavarovanost pa ne povzroča nobene zaprtosti in izolacije, nobenega narodnega boja, ampak utrjuje samo državno enotnost.
Nemci na južnem Danskem in Danci v Sohlesvvigu v Nemčiji imajo pravice, ki jim zagotavljajo vsestranski narodni razvoj. Tam nobeden ni vprašal, koliko jih je.
Prebujanje narodne zavesti
V vseh drugih državah pa se morajo boriti manjšine za vsako najmanjšo pravico. Ureditev na papirju je dostikrat precej drugačna od dejanskega stanja. Ponekod doživljamo še danes zatiranje posameznih narodov. Vzemimo samo Baske in Katalonce v Španiji, Makedonce v Bolgariji in Grčiji, Romune, Ukrajince, Beloruse, Lit-vance, Letonce, Estonce, finske Karelijce in
druge v Sovjetski zvezi. Nekateri teh narodov nimajo -niti najbolj, osnovnih pravic.
Na splošno lahko z veseljem ugotavljamo, da se narodne manjšine v Evropi zadnje čase prebujajo, nekatere bolj, druge manj,Najbolj znan je trenutno primer Baskov v Španiji im Franciji. Pa tudi Šiptarji v Jugoslaviji se zdaj, ko mi več Rankovičeve oblasti, zavedajo vse močneje lastnega narodnega dostojanstva. V Jugoslaviji pa se borijo tudi državni narodi, Slovenci, Hrvati in Makedonci za uveljavitev lastnih pravic proti srbski hegemoniji. Sicer pa lahko rečemo, da spada manjšinska ureditev v Jugoslaviji med najboljše v Evropi.
Dogodke na Češkoslovaškem moramo gledati tudi z vidika narodnega prebujanja. Nova federalna ureditev daje končno Slovakom iste pravice kot jih imajo Čehi; manjšinam pa so zagotovili pravice, ki jim omogočajo uspešen narodni razvoj.
Zanimiv je preporod keltskih narodov. Stoletja so se bojevali proti Angležem in Francozom. Odkar je postala Irska samostojna, se je vse bolj prebudilo narodno gibanje med Bretonci v Franciji ter Kelti v Veliki Britaniji, Vali Žani in Škoti.
Strpnost in spoštovanje naj gradita Evropo
Če se hoče Evropa zares združiti, potem bo najprej treba, da pripravijo pot posa-
Iizrael, češ da je prekršil osnovne obveze, ki ji'h nalaga listina svetovne organizacije svojim članicam. Varnostni svet je poleg tega 'mnenja, da ima Libanon pravico do odškodnine za letala, ki so jih uničili Izraelci.
Izraelci so bombardirali libanonsko letališče, češ da Libanon dopušča, da se pristaši arabske tajne organizacije zbirajo in •urijo na njegovem ozemlju. Splošno vlada
iv	krogih Organizacije prepričanje, da so se Izraelci prenaglili, čeprav svetovna javnost obsoja prav tako atentat na potniško letalo
v	Atenah, v katerem so že bili pripravljeni potniki na odhod.
PREDLOG TIROLSKEGA
DEŽELNEGA GLAVARJA ZA
SPORAZUM Z ITALIJO
Kot je pred kratkim pisal dunajski list »Die Presse«, je deželni glavar Tirolske Eduard Wallnof er za sporazum z Italijo predlagal sledeče:
1.	skupno zgodovinsko delo, za katero je 'tirolska vlada pripravljena prispevati 50 tisoč šilingov;
2.	ustanovitev skupnega odbora znanstvenikov in strokovnjakov za posamezne odseke, da proučijo odnose ter kulturno-gospo-darsko in politično izmenjavo med obema državama;
3.	sestanki novinarjev, literatov, agrar-cev, graditeljev cest, čuvarjev prirodnih lepot in podobno obeh dežel;
4.	povečanje vzajemnega podeljevanja štipendij in drugih pomoči študentom z vzajemnim priznanjem diplom;
5.	razgovori o Južni Tirolski naj bi se vršili zunaj okvira vlad.
SESTANEK SVETA DEŽELE
TRENTINO - JUŽNA TIROLSKA
Zadnje dni decembra se j« v Boznu sestal prvič novoizvoljeni svet dežele Tren-tino—Južne Tirolske, ki sestoji iz 52 deželnih svetovalcev, od katerih jih je 27 Italijanov in 25 Južnih Tirolcev nemškega jezika. Po statutu (pravilniku) se predsednik in podpredsednik deželnega sveta menjujeta in mora biti izmenično predsednik odnosno podpredsednik Italijan ali Avstrijec. Tokrat so z 41 glasovi izvolili za predsednika skupščine odvetnika Berrorella, krščanskega demokrata, za podpredsednika pa dr. Dejaca poslanca južno tirolske ljudske stranke (SVP), ki si bosta izmenjala mesti po dveh letih.
Deželni svet je opravil še neke druge formalnosti in še ni pričel z razpravo o ustanovitvi deželnega odbora, ker se še zmerom vršijo pogajanja med krščanskimi demokrati in južnotirolsko ljudsko stranko, ki je sicer pripravljena sodelovati, vendar pa sta vi j a kot predpogoj, da se bo v okviru nove vlade lahko pričelo ponovno govoriti o znanem »paketu«.
mezne države. Treba bo končno uresničiti načelo enakopravnosti med narodi ne glede na njihovo število. Treba bo prenehati z vsakim postopanjem, ki .pospešuje asimilacijo manjših narodov in narodnih manjšin. Da lahko živijo štirje različni narodi v slogi in enakopravnosti, nam dokazuje Švica. Tam ni narodnega hujskanja in iredentističnih gibanj, vsak je najprej Švicar.
Do take vzorne ureditve pa bo prišlo samo, tudi pri nas, če se bo uveljavila miselnost strpnosti, predvsem pa spoštovanja do pripadnikov drugega naroda, do njihovega jezika in njihovih običajev. Manjši narodi niso nobena ovira proti evropski združitvi, ampak samo obogatitev za Evropo. Državne in deželne oblasti naj se resno in iskreno potrudijo, da odpravijo vsako nestrpnost. To bo možno samo, če bodo dale narodnim manjšinam vse pravice, ki jim grejo že po naravnem zakonu in po deklaraciji o človečanskih pravicah.
Če prirejamo skupne prireditve, sestanke med Koroško, Julijsko Krajino in Slovenijo, če se trudimo za zbližan j e med narodi m državami, če odpiramo meje, če govorimo o dobrih sosedskih odnosih in enakopravnosti, če hočemo graditi Evropo v duhu strpnosti in spoštovanja do drugega, potem začnimo s tem kar najbolje pri nas na Koroškem.
Jože Wakounig
Slovenska sodobna glasba v evropskem razvoju
Danes, po okoli šestdesetih letih že lahko bolj zanesljivo zasledujemo rast in specifično podobo slovenskega sodobnega glasbenega izraza.
Slovenska sodobna glasba nam ob takšnem pregledu razpade v dve polovici: 1. obdobje od začetka 20. stoletja do leta 1940 in
2.	od leta 1945 do danes.
Prvo obdobje
V	tem obdobju si je slovenska glasbena ustvarjalnost pričela zavestno iskati (kot tudi tedanja evropska glasba) svoj specifični izraz v okvirih umetniških stilov, ki so močno razburkali evropsko glasbo v prvih desetletjih 20. stoletja. Za evropsko glasbeno sodobnost vobče je enako značilen odklon od poznoromantičnih smeri kot tudi gradnja novih narodnih obeležij pri komponistih različnih narodnosti, ki so tako ali drugače stopili v izpovedni svet prevratniških zamisli sodobnih ideologov glasbe.
Sodobna češka, ruška, madžarska, španska in italijanska glasba ni toliko značilna po sodobni tehniki kot takšni, ki jo v novi, izvimejši luči skladatelji odkrivajo evropski kulturi. Narodna glasba je v sodobnem razvoju 'bolj vsestransko doživela »voj drugi preporod.
Tudi slovenska glasba se je svojevrstno in s 'posebno duhovno dispozicijo za glasbeno umetnost ikimalu priključila sodobnim tokovom v razvoju. Posebno močno pa šele tja od dvajsetih let 20. stoletja naprej. Glasbeni ekspresionizem je bila tista duhovna osnova, v kateri so slovenski ustvarjalci najprej in najbolj popolno našli sami sebe. Ta navezanost na ekspresionistični izraz je mentaliteti slovenskega glasbenega ustvarjanja prirojen in najbolje ustreza mehkemu, zastrtemu in vase pogreznjenemu premišljevanju. Te značilnosti odlikujejo zlasti pozinoromamtika Antona Lajovica, še bolj pa notranje čustveno poglobljeni smeri Janka Ravnika in našega največjega simfonika Lucijo Marija Škerjanca, ki je [X)leg impresionistične osnove močno vpletel v svoja dela tudi ekspresionistični izraz.
Tudi ostali naši vidni skladatelji sodobnih smeri, kot Matija Bravničar, Danilo Švara, Pavel šivic in drugi so veliko zajemali jz ekspresionizma.
Iz ekspresionizma si je slovenska sodobna glasba počasi utirala pot v sodobnejše in novejše smeri. U1 traekspresionist Marij Kogoj je v svojem delu, predvsem v operi Črne maske, dosegel zadnji krčeviti vrh te glasbene smeri. Skladatelj Slavko Osterc, ki ga Slovenci prištevamo med resnične ideologe in propagandiste sodobne glasbe pri oas, je ubral drugačna pota — smer glasbenega konstruktivizma, ki je v njegovem "asu prihajal vse bolj v ospredje. Pa vendar je tudi ta skladatelj v najdepših partiturah 'zpričal še vedno dovolj močno ekspresionistično težnjo, k.i nas domačno ogreva.
Drugo obdobje
V	povojnih letih se ni moglo sprva -poja-whi nadaljevanje in navezovanje na ekstremnejše sodobne smeri, ki so bile že markantno začrtane nekaj let pred vojno. Vse popolnejše in zajetnejše informacije o sodobnih tokovih v evropski glasbi pa so že
v zavest predse pričeli iska-
j ------ . „.. ______ . jz'voj u. če si je
slovenski avantgardni ansambel nadel ime lavko Osterc, pomeni ta vsaj v splošnih obrisih nadaljevanje smeri, 'ki jo je ta skla-1 'ire'lj začel pri Slovencih najbolj radikal-110• Seveda je to poimenovanje tudi zgolj precej plet etično, ker se sicer delovanje skladateljev pod imenom »Pro mušica vi-va«, katerih glavni instrument je omenjeni 'risanibel, v ustvarjalnem delu le precej 1 azlikuje od dela Slavka Osterca. Kot vse dajekstremmejše sodobne smeri v glasbi je ' lu*i slovenska vznikla kot odpor proti u-staljcnemu in za nas Slovence še posebno značilnemu vztrajanju pri tradiciji, ki se nam . dozdeva nedotakljiva. Skladateljska
upina Pro mušica viva je svojo idejno usmerjenost našla že nekje v letih 1953-54, ° so mladi skladatelji ustanovili svoj klub omponistov na akademiji za glasbo v Ljubljani.
Avantgardna usmerjenost je vznikla že 'am in. dosegla svoj vrh v skupini Pro mu-r*ca’ Li si je nadela to ime po sugestiji dr.
ragotina Cvetka. V svoj idejni krog je
pričele tudi močneje vdirati ' sem mlajših ustvarjalcev, ki ti svoje mesto v e-v ronskem r;
zbrala skladatelja Iva Petriča, Alojza Srebotnjaka, Milana Stibilj a, Darjana Božiča in na začetku še nekaj drugih mlajših skladateljev. Skladateljsko delo je prav kmalu pokazalo lepe rezultate s samostojnim u-stvairjalnim delom kot tudi s predstavi j a-injem avantgardnih del tujih skladateljev. Tako je ansambel Slavko Os-trce, ki je pod vodstvom Iva Petriča postal znan doma in na tujem, prvi izvedel znano skladbo Hiro-šima Pendereckega ko-t tudi do zdaj pri nas neznane avantgardne skladatelje Henzeja, Ligettija iin 'drugih. Z velikim uspehom je startal ansambel tudi na Varšavsko jesen kot enega od reprezentativnih centrov za sodobno glasbo v Evropi. Tudi domača reprodukcija sodobne glasbe na ta ansambel, ki ima že kar svoj domicil na radenskem festivalu, opatijski glasbeni tribuni in zagrebškem 'bienalu.
Veliko skladb te -škupine je doseglo u-speh ne 'le doma, ampak je močno prodrlo tudi na tuje glasbeno tržišče: kantata Alojza Lebiča, Požgana trava, ki jo je z velikim uspehom predstavil Samo Hubad tudi v času miuzikološkega kongresa, Meditacijo za
čelo in violo istega skladatelja, skladbo, ki jo je zagrebška glasbena mladina imela kar 40-krat na programu, pa Srebotnjakovi Mi-'krosongs, Petričeve Simfonične mutacije s prvo izvedbo na Japonskem ali pa Stiibi-li-jeva Skladja. Na pariškem bienalu mladih je doživel lep koncert za trobento Darjana Božiča, kot leta 1967 simfonija istega skladatelja. Dejavnost te skupine, ki si je zbrala svoj avditorij v Moderni galeriji, kaže na pomen te naj novejše struj e v sodobni slovenski glasbi in reprezentiranje le-te.
Mladi skladateljski rod se kljub težavam ipogumno ozira za evropskim razvojem in raven skladb in izvedb se temu že precej približujeta. Tudi pri najmlajših skladateljih opažamo srečno združitev razuma, in-telekta in emocije, doživetja. Ta naj ekstremnejša slovenska glasba še nima velikega zaledja poslušalcev, brez katerih j<e vsaka trajnejša glasbena reprodukcija nemogoča. Glasba brez širokega kroga poslušalcev je nesmisel. Dela teh skladateljev, čeprav so trdno prepričani o idejni pravilnosti svojih hotenj, se še niso prav ujela v vrenje sodobnosti pri Slovencih.
Finžgarjeva hiša bo muzej
Akcija za ureditev Finžgarjeve hiše v Do-slovičah pri Žirovnici se nadaljuje. Avgusta lani so kajžo, kjer se je pisatelj pred 98 leti rodil, odkupili od sedanjega lastnika. Letos poleti jo bodo začeli preurejati v muzej, ki naj bi ga odprli še pred koncem leta.
V	načrtu je predvideno, da bodo spodnje prostore uredili v sodobnem stilu v galerijo. V njej bodo prikazali Finžgarjevo pisateljsko delo. V zgornjih prostorih pa bo etnografski muzej, kjer bodo skušali čim verneje podati njegovo ožje življenjsko okolje. Etnografski muzej v Ljubljani že ureja pisateljevo zapuščino in pripravlja zbirke.
V	etnografsko ureditev bodo vključili tudi skedenj. Iz Most pri Žirovnici bodo
prenesli nazaj originalno leseno poslopje, ki je nekdaj stalo na Finžgarjev! domačiji.
Kot pa sedaj ugotavljajo, bo treba pridobiti še nekaj zemlje okrog hiše. Treba je namreč računati na obisk tudi po sto in več ljudi hkrati. Zato bo treba primemo urediti prostor ob hiši, kjer si bodo obiskovalci lahko odpočili ter pripravili razgovor. Predavanje ali kaj podobnega.
Za hišo so odšteli 60.000 N dinarjev, to je skoraj ves denar, ki so ga doslej zbrali. Za ureditve bodo rabili blizu 100.000 dinarjev. Tako je sedaj na vrsti drugi del zbiralne akcije, ki bo moral biti še obsežnejši kot prvi.
Slovenski zavod v Rimu
(1. nadaljevanje)
Kaj delajo rimski zavodi in kakšno bo Slo veni ko vo poslanstvo?
1.	Ena izmed glavnih nalog je nudi ti možnost, da študentje obiskujejo papeške univerze in se spopolnjujejo v teološki in filozofski vedi, spoznajo Rim in se povežejo med seboj.
In kateri so njihovi sadovi: Statistika nam pove, da je veliko vodilnih cerkvenih osebnosti prišlo iz rimskih zavodov. Od sedanjih slovenskih škofov je bil rimski gojenec mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik in pa edini slovenski kardinal Missia.
2.	Rimski zavod zagotavlja uradno prisotnost naroda v rimski cerkveni kuriji in ga predstavlja pri njenem vsakdanjem življenju. Med letom je več priložnosti, ko se snidejo narodni predstavniki pri raznih slavjih, katera nudijo lepo priliko za medsebojno spoznavanje in informacije. Težko pa je ceniti narod, ki ni navzoč in kaj lahko zaključijo, da ne obstoji. Večkrat se je zgodilo, da smo morali razlagati, kje je Slovenija in kako živimo. Italijani nas večkrat zamenjajo s Slovaki. Kuriji tega pač ni mogoče zameriti, saj do ustanovitve Slovenika v vsakoletnem obširnem letopisu Svetega sedeža .slovenskega imena sploh ni bilo. Zato nas ni bilo na uradnih sprejemih ne na narodnih slavjih; celo na rednih cerkvenih prireditvah ali obredih Slovencev uradno ni bilo. Ko smo nesli prvič svečo sv. očetu za svečnico, nas sploh ni bilo na seznamu; prihodnje 'leto pa so drugi imeli za pravo čudo, ko je med drugimi zazvenelo tudi slovensko ime, in so povpraševali po podrobnostih. Poznali so nas le zgodovinarji.
še hujše je bilo, kadar so bila mednarodna zasedanja ali so delali načrte za svetovne 'kongrese. Slovencev ni bilo nikjer in zato se za nas niso -zmenili. Ako pa so razpravljali o nas, je -bilo to brez prisotnosti in so sklepali večinoma -po tis-tem, kar so o -nas drugi poročali. Kongregacija za semenišča je n. pr. pred leti izdala zgodovinski pregled vseh semenišč. O slovenskih je dal informacijo 'tuj prelat. Tako se je zgodilo, da je pri slovenskem semenišču naveden naslov v hrvaškem jeziku, med tem ko j-e knjiga v latinščini. Z ustanovitvijo in življe-
njem Slovenika se kaj -takega ne bo več zgodilo.
3.	Življenje -rimskih zavodov logično vodi -k zbiranju zgodovinskih podatkov o cerkvenem razvoju istega naroda. Vsak narod ima več ali manj polno zbirko cerkvene zgodovine, življenjepise svojih rojakov, opis dogodkov, zadnjo kroniko, da more osvetliti obiskovalcem svoje življenje. Včasih je treba po-zabiti na boječnost in pokazati svojo kulturo in versko imetje drugim. V zadnjem svetovnem viharju so posamezni -zavodi nabrali cele omare snovi, ki bo važna za bodoče zgodovinarje in so ga znali spretno uporabljati v svojo korist. Slovenci tega niso storili, 'kar bo za naše bodoče zgodovinarje velika vrzel. Nekateri zavodi so bili ustanovljeni ravno za časa silnih verskih težav. Nemški 1552, Angleški 1578, Litvanski 1948, Škotski 1600. Katoličani navedenih dežel so čutili, kakšno uteho bodo dobili v uri preizkušenj pri Petrovem nasledniku.
4.	Zbor 50 ravnateljev narodnih zavodov, -ki 'poznajo dobro domače razmere, nudi lepo priložnost za medsebojne informacije in razna posredovanja. Burokratska pot se večkrat -silno -vleče in zgublja v neskončnosti. Zato j-e bolje najti neposredne stike. Ako bi imeli Slovenik že pred 50 leti ali 100 leti, bi 'bilo -danes naše ime bolj znano.
5.	Rim-ski arhivi hranijo veliko število dokumentov, iz -katerih zasije zgodovina narodov v novi luči. Te dokumente je treba zbrati, jih ipreštudirati i.n objavljati. V okviru rimskih -zavodov cveti cerkveni zgodovinski študij- -rimskih arhivov. Slovenci ne moremo misliti na poseben zgodovinski inštitut -v večnem mestu. Pač pa je gotovo, da je t-udi še veliko naših dokumentov, ki jih še nihče ni poiskal -in proučil. Kdo se bo pod-sto-pil dela? V New Yorku s-o začeli izdajati Studia Slovenka, ki -so pokazala ameriškemu svetu že precej strani naše narodne zgodovine. Romunski duhovnik objavlja periodično vse rimske -dokumente, ki govorijo o Romuniji. V okviru Slovenika bo mogoče ustanoviti zgodovinski inštitut, ki bo prevzel -to nalo-go. V Rimu j-e trenutno 10 -uni-verziitetrnih profesorjev. Lepa moč, ki bi prav gotovo dala svoj -delež, a-ko bi prišlo do organskega zgodovinskega inštituta v Rimu.
SLOVENCI
doma in po imIII
»Ukana« Toneta Svetine v srbohrvaščini Beograjska literarna zadruga „SIoboda” bo v krat. kem izdala prva dva dela vojne trilogije Toneta Svetine ,,Ukana”. Srbohrvaška izdaja tega romana bo izšla v petih delih (knjige bodo vezane v platno) in v nakladi več tisoč izvodov. Na ščitnem ovitku bo upodobljena znana pisateljeva skulptura iz granitnih drobcev „Stotnik Smrt”. Za izdajo Svetinove „Ukane” se v zadnjem času resno zanimajo tudi v Zahodni Nemčiji ter na Poljskem, kjer čakajo, da bo izšel še zadnji del trilogije. Ta del bo izdala založba „Borec”, kakor je povedal pisatelj, čez leto dni.
Prevod Bevkovega »Razbojnika Saladina« Švicarska založba Blaukreuz-Verlag v Bernu je pravkar izdala v lepo natisnjeni knjigi, ki jo je opremil in ilustriral s številnimi risbami Hanns L-angenberg, prevod znane povesti Franceta Bevka „Razbojnik Saladin”. V nemščini je ta spis slovenskega pisatelja dobil naslov ,J)er Rauber Saladin" in šteje 120 strani. Povest je prevedla Else Byhan, ki je že s prejšnjimi prevodi pokazala prikupno zanimanje za slovensko literaturo in znanje našega jezika. Na ovitku te knjige so podatki o Francetu Bevku kot mladinskem pisatelju, o prevajalki pa je zapisano, da skuša s svojim delom zgraditi mostove med mladino raznih dežel.
Novice iz Argentine
Kadar umre kdo med Slovenci, tam daleč od doma, v tujini, je človeku hudo, še huje mu je, če umre mladostnik, mladostnica, deček ali deklica, ali celo otrok. In tak otrok je bil še Fajdigov Andrej ček, star komaj šest let, pa je bil že vključen v živo slovensko skupnost v Argentini kot učenec prvega razreda Slovenske šole dr. Franceta Prešerna na Pristavi v Buenos Airesu. Prav zaradi tega je njegova smrt močno prizadela ne samo njegove starše, njegovega bratca in sestrico, tudi ne samo sosesko, v kateri je živel, kjer so ga vsi poznali in imeli radi, ampak vobče vso slovensko skupnost. Fajdigov Andrejček je zbolel namreč za levkemijo; zdravniki so poskusili vse, da bi rešili dečka, a vse prizadevanje je bilo zaman.
Akcijski odbor za gradnjo Jakopičevega paviljona
Na nedavnem pogovoru o perečem položaju likovne umetnosti, ki ga je organiziralo Društvo slovenskih likovnih umetnikov, so med drugim predlagali — glede na to, da bo ob 100-letnici rojstva Riharda Jakopiča retrospektivna razstava njegovih del — da bi bilo treba takoj ustanoviti akcijski odbor, ki bi poskrbel za pospešitev začetka gradnje novega Jakopičevega paviljona, ki ga Ljubljana zelo pogreša.
Ako je Slovenik znak naše verske polnoletnosti v nekem bistveni element, ki dopolnjuje strukturo slovenskega katolicizma, bo obenem trajen spomenik naše vere.
Ob 1200-letnici -pokristjanjenja bo pač vsak -veren Slovenec pomislil, kakšna milost je zanj, da j-e bil rojen, da je živel in u-pa, da bo tudi zaključil svoje življenje v pravi veri. Milost, ki si jo le s težavo predstavljamo -ter doumemo njeno vrednost. Kolikokrat nam je v težkih urah, morda v hipu obupa, razsvetlila življenjsko pot. Dosti, da se spomnimo pretekle vojne vihre ali dalje nazaj kmečkih uporov. Koliko solza je obrisala vera, -koliko joka je potolažila Kristusova obljuba.
Spomenik našim duhovnikom, ki so znali brisati solze -trpečim materam, tolažiti vdove in sirote, prižigati pogum fantom in m-ož-em. K j-er ni bilo več slovenskega duhovnika, je klonil tudi naš narod. Kjer pa je ostal, -molil in -dela-1 naš duhovnik, -tam se je ohranila 'tudi slovenska -beseda. Naj bi slovenski zavod v Rimu še bo-l-j poglobil Kristusovo besedo v dušah naših duhovnikov, s katerimi j-e, živel in trpel, dela-l in tudi umiral naš narod — naj bi poglobil njihovo znanost in tesneje povezal s skalo resnice, da bi še v bodoče svetili, bodrili in ohranili slovenski -narod pri življenju.
Od več strani prihajajo vznemirljive novice o -ras-ti in bolezni našega narodnega -telesa. Nekateri menijo, da s-o odkrili prve znake neozdravljive bolezni in se bojijo za njihov obstoj. Slovenik je znak zaupanja v bodočnost -in nosilec idealov. Slovenski narod j-e večkrat padel na dolgi križevi poti, a je vedno -tu-di vstal. Slovenik naj bi bil spomenik današnje katoliške zavesti, ki se ne boji bodočnosti, ampak z zaupanjem gleda v -prihodnja stoletja ter bi rada 'bodočim rodovom 1-e olajšala življenjsko pot.
6b cobu pM/edaM-
»Heimattreu« — domovini zvest
Pravi čudež je, če človek ne bere vsaj enkrat tedensko v kakem časopisu besede, ki učinkuje kot magnet — »heimattreu« — domovini zvest ali »Heiimabtreue« — zvestoba domovini.
Končno bo vendar treba, da se malo ba-vimo s tem pojmom. Kdo je torej »heimattreu« — domovini zvest in kaj je to sploh?
V zgodovini smo se učili, da so zapustili Langobardi leta 568 po Kristusovem rojstvu Koroško ter da so se tam naselili Slovani, predniki nas, Slovencev. S tem letom se je baje končalo preseljevanje narodov.
Potemtakem smo mi Slovenci — vsaj zgodovina nas uči tako — na Koroškem nič manj kot 1401 (tisoč štiristo in eno) leto. Lepa doba za narod, ki ga menda ni. Kajti če bi — za nekatere kroge — zares obstajali, nas ne bi bilo treba ugotavljati. Ker pa smo tukaj že najmanj 1401 leto — gremo torej samozavestno in pogumno v 15. stoletje bivanja na Koroškem —, nas veže močna zgodovinska zavest. Koroške kneze so ustoličevali vse do leta 1414 po starem običaju v slovenskem jeziku, — kar pa skušajo nekateri krogi ovreči. Pred petimi leti smo praznovali na Gosposvetskem polju 550-let-nioo zadnjega ustoličevanja koroških knezov v slovenščini. Saj se tega dogodka spominjamo! Bilo je kar zanimivo.
Čemu vse to? Zato, ker hočemo mi, koroški Slovenci ohraniti našo domovino takšno, kot smo jo podedovali od prednikov — slovensko. Nočemo nikogar posiljevati; to nam tudi ne leži. Toda tudi sami ne bomo trpeli nasilja in narodnega pritiska; to nam prav tako ne leži! Hočemo služiti svoji slovenski domovini v deželi Koroški, ki je tudi domovina drugega, nemškogovore-čega naroda. To od nas zahteva že zvestoba do naše domovine; — torej smo prav mi, zares domovini zvesti — »heimattreu«!
Božični milodari
Za Božič pač hodi nekdo po svetu, ki deli darove. To je taka šega in je tudi dobro. Božič je praznik miru in veselja. Zares eden izmed najlepših praznikov, če je mir in veselje.
Revščina pri nas na južnem Koroškem, mora biti zares strašna; predvsem otroci — šolarji — morajo trpeti grozno lakoto. To se je namreč čulo že do Leobna in še dalje. Kajti prav od tam prihajajo vsako leto za Božič — oprostite, za Juliest — svojevrstni »kristkindlni« in delijo miloščino — pač ljubezen do bližnjega, najvišja zapoved — našim revnim, sestradanim južnokoro-škim otrokom.
Če razni krogi mislijo, da smo lačni domovinske zvestobe, potem naj nehajo končno s tem, da za nas koroške Slovence stalno preprečujejo pravično ureditev, ki nam bo dala vsaj toliko, kot imajo južni Tirolci. Če pa mislijo, da smo lačni kruha in sladkarij, potem jim lahko zagotovimo, da smo na tem področju siti. Tudi oblečeni nismo slabo. Če res hočejo pregnati lakoto, naj žrtvujejo kaj iz svojih denarnic za lačne otroke v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki. Tam bodo napravili veselje in bodo tudi pomagali miru. Pri nas na Koroškem kurijo samo narodno nestrpnost in nemir v deželi, česar pa mi nočemo, ki hočemo služiti domovini in hočemo biti domovini zvesti.
'Vit za IfL&f t
e SMUČI
FISCHER in
O PALICE ZA SMUČI
•	SMUŠKE VEZI e SANI ZA BOB ® SANKE
•	ANORAKI
@ SMUŠKE HLAČE
sedaj v veliki izbiri v
KAUFHOF - VELETRGOVINA
VALENTIN Z7)/ v . in ANGELA JJlCLŽL(?^
PLIBERK - LIBUČE tel. 04235-394 (noč. štev. 302)
n nas mMmketi
Pogled za kulise Dunajske drsalne revije
Če izvabi Dunajska drsalna revija pri vsakoletnih nastopih okoli štiri milijonom obiskovalcem vzklike, kot »aah« in »oooh«, si le malokateri od teh predstavlja, koliko truda in znoja ter velikanskih stroškov je bilo potrebno, p redno so postavili na ledeni oder tako pravljično revijo.
Zato vas prosimo, da nam sledite za par minut v središče Dunajske drsalne revije.
Z več kot 500 kostumov prekaša ta revija vsako drugo te vrste. Več kot 200 oseb je zaposlenih pri šivanju teh kostumov. Za to je potrebno 10.000 metrov blaga (crepe crenyla, žameta, blaga s svetlikajočimi barvami, lasteksa, lurek&a, platna, popelina, ripsa in tila), 2000 metrov podloge, 5000 metrov čipk, 6000 metrov modnega traku in bleščečega pramena, 2000 metrov naborka, 1500 metrov nojevih in marabujevih peres, 1500 m zaklepkov.
V kostumih je vdelano: 340 kilogramov žice in obročevime in okrasje v vrednosti 200.000 šilingov.
Klobuke izdeluje 6 oseb pet mesecev v akordu. Pri tem rabijo 6500 kosov peres,
180.000 kamenčkov, 3000 metrov žice, 2900 umetnih cvetic.
Ves material Dunajske drsalne revije je zložen v 173 kovčkih in zabojih ter tehta 25 ton; prevažajo ga iz kraja v kraj s šestimi tovornimi avtomobili, katerih dolžina meri 75 metrov.
Magična moč Dunajske drsalne revije pa je v ansamblu. A svetovno slavo ji prinašajo znani zvezdniki in zvezdnice. Da se da v tem oziru celo tukaj doseči še višja stopnja slave, priča nova letošnja revija z imenom »CONFETTI!« Nobena druga drsalna revija si ne more privoščiti toliko vrhunskih drsalcev!
Seveda je sanjska dvojica pri drsalni reviji »Confetti« poklicni drsalec trikratni svetovni in štirikratni evropski prvak EMMERICH DANZER in srčkana dunajska mladenka INGRID WENDL, ki je bila še do nedavna pri ameriški reviji »Ice Ca-pades«. Ingried Wendl je vzela slovo od dolarjev, kajti hrepenenje po domu je bilo prehudo.
V Celovcu bo Dunajska drsalna revija gostovala od 6. do 16. februarja 1969 s čisto novim sporedom »Confetti«.
Slovo od dveh kulturnih delavcev
f France Nachbar, Jopov oče
Vse nas je pretresla prometna nesreča na cesti iz Pliberka v Dob, pri kateri je bil Jopov oče hudo poškodovan. Vendar smo imeli upanje, da bo spet ozdravel v bolnici v Celovcu. Prišlo pa je drugače, podlegel je hudim poškodbam. Hudo nam je bilo, ko smo slišali humške zvonove žalostno zvoniti rajnemu v slovo. Kot bi tožili za svojim očetom, saj je zbiral pred leti neumorno darove za njih nabavo. Kot predsednik nabavnega odbora je obiskal vse hišne gospodarje bližnje in daljin je okolice in nabral potrebno vsoto za vse štiri zvonove. Višek njegove sreče je bil, ko je g. prelat Zechner — sorodnik rajnega — blagoslovil božje klica rje in so ti zapeli svojo melodijo »Salve regina — pozdravljena, Kraljica«.
Rajni se je rodil pri Kropu v Vidri vesi leta 1902. V šoli je trpel zapostavljanje zaradi narodne zavednosti Kropove družine. Prav zaradi tega se je slovenstva še bolj oklenil, postal član Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva v Pliberku. Čez 10 let je opravljal tam službo knjižničarja. Vsako nedeljo je po prvi sveti maši pri Brezniku izposojal knjige. Veliko je tudi sam čital in si s tem pridobil odlično izobraženost. Pomagal je tudi pri igrah in pevcih. Za petdeset let društvenega delovanja je rajni lami prejel »Drabosnjakovo priznanje«, odlikovanje, ki ga je bil prisrčno vesel.
Rajni je bil vedno pripravljen bližnjemu pomagati. Napisal je svojim soobčanom na stotine vlog in prošenj na oblasti, posebno v zadnji vojni. Pomagal je manj veščim pri-i z polnitvi davčnih izjav, za finančni urad. In to vse za bogplačaj. Tudi za" občino je zapisoval im štel po vaseh zastonj.
Že s 17. letom je prevzel zastopstvo Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani im ga do plebiscita v zadovoljstvo vseh opravljal. Po glasovanju je ljubljansko zavarovanje prevzela Kalabrand. Mlademu zastopniku Narhbariu pa so pisali, da ga zaradi slovenske dejavnosti nočejo prevzeti v svojo službo. To ga je zagrenilo in je zato pozneje tako agilno razširil konkurenčno zavarovalnico Ri um ione in ji pridobil vse svoje nekdanje zavarovance. Pa tudi tam ga je nekdo očrnil, da so ga po desetih letih u-spešnega dela odpustili. Prevzel je nato Graško zavarovalnico, jo razširil in spravil do ugleda. Na poslovni poti ga je doletela nezgoda.
Pred dobrimi 40 leti se je rajni priženil k Jo,pu v čirkovče. Z ženo Jerico sta vzgojila močno družino. Rodilo se jima je 10 zdravih otrok, šest fantov in 4 dekleta, ki so že vse dobro poročene. Tudi fantje imajo vsi svoje poklice. Vendar bodo dobrega oče-
ta vsi zelo pogrešali. Pogrešalo ga bo tudi Slovensko prosvetno društvo v Pliberku, kakor tudi bližnja in daljnja okolica. Posebno pa naši izletniki, za katere je vsako leto organiziral več romanj s Sienčnikovim omnibusom v Slovenijo, Goriško ali Gradiščansko.
Na njegovi zadnji poti ga je kljub ostremu mrazu 31. decembra 1968 spremilo o-gromno ljudi. Sprevod so vodili štirje duhovniki s prelatom Zechner jem na čelu. V pridigi je g. prelat orisal zasluge pokojnika. Foltejevi pevci so zapeli na domu in ob odprtem grobu, v cerkvi pa zelo ganljivo domači cerkveni zbor. V imenu občine in prosvetnega društva se mu je zahvalil podžupan Mirko Kumer. Nato je domača zemlja zasula truplo blagega pokojnika.
Posnemajmo njegov zgled! Ostanimo Slovenci! — Zaostalim naše iskreno sožalje.
t Janez Randev, pd. Mežnar v Dobu
Janez Randev, pd. Mežnar v Dobu nas je zadnje dni v letu 1968 za vedno zapustil. Dne 30. decembra smo ga ob veliki udeležbi položili v Nonči vesi v družinski grob. Hvalil ga je mestni župnik kot dobrega kristjana, ki je zvesto oskrboval po-družno cerkev sv. Boštjana v Dobu. Bil je tudi cerkveni ključar in član farnega odbora. V njegovi hiši so bili duhovniki vedno dobro sprejeti.
Že njegovi starši so bili globokoverni in so spoštovali duhovnike. Istotako njih otroci, sedaj že rajni sestri Julka in Mojcka, ter Urška, ki še živi kot oskrbnica pri župniku dr. Zeichinu v St. Rupertu pri Velikovcu. Julka je oskrbovala' orglam j e v Nonči vesi in pri Božjem grobu. Učila je mladino petja in kulturnega nastopanja in je vcepljala ljubezen do svoje narodnosti. Isto pot je hodil rajni Anizej. Kot mladenič je že deloval pri takratnem Slovenskem katoliškem izobraževalnem društvu v Pliberku. Bil je tam blagajnik. Udejstvoval se je na odru. Najbol j so mu uspele šaljive vloge, kot Krjavelj, Urh in podobno. Redno je hodil k vajam, vedno peš. Naučil se je tudi maskiranja. Okusno je znal pripraviti igralce za nastope. Pomagal je tudi pri sosednjih društvih v Vogrčah in Žvabeku. Pa ne samo v kulturi, tudi v politiki je rajni bil zelo delaven. Pred vsakimi volitvami je obi-skaval volivce in jih nagovarjal, da so volili slovensko, bodisi poslance ali pa občinske odbornike.
V življenju je rajni veliko trpel. Že 17-letni je moral v 1. svetovno vojno. Bil je tam ranjen. Komaj še živega so ga poslali domov s pohabljeno roko. Pozneje je doma zašel z drugo roko v slamoreznico. Od-
Naše prireditve
Farna mladina iz Šmihela priredi v nedeljo, dne 12. januarja 1969, pri Miklavžu v Bilčovsu ob 19.30 zvečer igro Joža Vombergarja
»VRNITEV«
Prijatelji lepih odrskih predstav so prisrčno vabljeni!
o
Farna mladina iz Žitare vesi priredi v nedeljo, 12. januarja 1969, ob pol treh popoldne pri Voglu v Št. Primožu božični misterij
»HENRIK GOBAVI VITEZ«.
Ljubitelji odrske umetnosti so prisrčno vabljeni!
O
8. a razred bo nastopil v nedeljo, 12. januarja, ob pol treh (14.30) pri ILGU v KAZAZAH. Na prireditvi bodo peli, recitirali, domače viže bodo igrali
»VESELI ŠTUDENTJE«.
Prav prisrčno vabljeni!
rezalo mu jo je v zapestju. Rente pa mu niso hoteli pravično pri poznati. Zahtevali so, da naj odda posestvo, če hoče dobiti prispevek za postrežnino.
Sedaj je rešen trpljenja. Odšel je po plačilo k Bogu. Mi mu bomo ohranili časten spomin. Njegovi ženi Doroteji, ki mu je lepo stregla in sinu Jakeju, ki stopa po stopinjah rajnega prosveta rja očeta, naše iskreno sožalje.
SELE
Veliko veselje je zavladalo pri p. d. Pipanu, ko sta v začetku decembra mladi gospodar Florijan Božič in njegova žena Iva dobila prvorojenca. Pri krstu je dobil očetovo ime. Nekaj dni pozneje se je pa v Zgornji Trklovi družini k trem bratcem pridružila mala sestrica Daniela.
Vseh novorojenčkov je bilo v preteklem letu 20, umrlo pa je 11 faranov. Vendar se 'prebivalstvo ni pomnožilo, ker se Selani tudi izseljujejo, kar cele družine. Borovlje s svojo industrijo so tisti magnet, ki vleče delavce, da si gradijo stanovanje bliže dela.
V decembru smo imeli dve prireditvi. Dne 8. decembra so naši študentje uprizorili igro »Pribežališče grešnikov«, nato so nastopili ljubki angelčki s petjem in rajanjem in nas pripravili na prihod Miklavža. Ta je bil radodaren in je pridne otroke obdaroval, kakor so njihovi starši želeli. Na Štefanovo smo se zopet mnogoštevilno zbrali v farni dvorani k predstavi času zelo primerne tragedije »Vrnitev«. Igralci, ki smo j lih pred leti večkrat videli na odru, so vnovič nastopili in pokazali, kaj znajo. Vsebinsko napeto 'igro so igralci podali tako naravno, da je občinstvo, tudi otroci pozorno sledilo dogajanju na odru in je v dvorani vladala tišina kakor malokdaj. Hvaležni smo igralcem za ta duhovni užitek!
Snega imamo dovolj. Naši športniki smučarji to ga veseli. V nedeljo, 29. decembra, je bila o tvor j ena 250 metrov dolga žičnica na bregu nad Trk lom. Ta bo zdaj smučarjem prihranjev.ala zamudno in utrudljivo hojo navkreber. Teren je za začetnike smuškega športa ugoden in žičnica jim bo dobro služila. Začetnik in lastnik te naprave je naš rojak Adolf Kelih, p. d. Meležnikov. Biva sicer že dokaj let v tujini, a svoje sel-®ke domovine le ni pozabil.
HUTTENBERG-JESENICE BOROVLJE
Železni rudnik v Hiittenbergu se bori za svoj obstoj. Jesenice potrebujejo cenene železne rude in Borovlje cenenega surovega železa.
Medsebojna pomoč treh podjetij bo za-sigurala vsem trem nadaljnji obstoj.
Hiittenberg bo dobavil za Jesenice železno rudo, in sicer zaenkrat 20.000 ton letno-Avstrijska železnica je znižala za to rudo prevozne stroške, tako da bodo Jesenice dobivale to surovino po nižji ceni kakor iz Bosne. Jesenice pa bodo letno producirale 2000 ton surovega železa za Borovlje.
Srečanje županov v Ljubljani
Tri dežele, ena miselnost: evropska ideja
Spoznanje, da predstavlja medsebojno človeško razumevanje mestnih poglavarjev najboljše izhodišče za premagovanje sosedskih problemov, je botrovalo pri novoletnem srečanju županov mest Celovca, Gorice, Nove Gorice in Ljubljane, ki je bilo ob koncu preteklega decembra (27.) na magistratu v Ljubljani.
Ljubljanski župan, inž. Miha Košak je sprejel delegacije omenjenih mest. V svojem pozdravnem nagovoru je inž. Košak govoril o »odprtih mejah«, ki so bile še nedavno skoraj popolnoma zaprte, skoraj bi rekli, dežele so si stale nasproti v sovražnem razmerju. Danes pa so to meje, ki lahko služijo kot vzor drugim evropskim državam.
Celovški podžupan Walter Flucher, ki je zastopal odsotnega župana Hansa Ausscr-winklerja in je bil na čelu 10-članske delegacije, v kateri je bil tudi magistralni direktor dr. Josef Platzer, je govoril o enakih komunalnih problemih Nove Gorice, Ljubljane in Celovca. V nadaljevanju svojih izvajanj je celovški podžupan dejal, da zahteva današnji čas iskanje novih življenjskih oblik, ki se naj zrcalijo v dobrem sosedskem sodelovanju.
V tej smeri je mnogo storil župan Ausser-
winkler, to priča podelitev evropske zastave kot viden znak njegovega dejanja in nehanja v prid miselnosti združene Evrope. Da pa bo bodoča celovška visoka šola, na kateri se bodo verjetno šolali tudi študentje iz sosednih držav in mest, delovala v tem duhu in v smislu sporazumevanja, se razume po sebi, je naglasil ob koncu podžupan Flucher.
Italijansko Gorico je zastopala sedemčlanska delegacija z županom Martinijem na čelu, medtem ko je slovensko Novo Gorico zastopala devetčlanska delegacija z županom Milanom Vižintinom. Župan Martino je naglasil, da se današnje državne meje ne dajo več primerjati z varljivim slikanim svetom, ki ga vesoljci z velikanskih višin fotografirajo.
Novogoriški župan Vižintin pa je govoril o manjšinskem problemu svojega mesta.
Umetniška poslastica za inozemske goste je bil ob koncu srečanja koncert (prirejen na čast obeh tujih mest) Slovenskega okteta, ki je zapel nekaj izbranih pesmi iz Slovenije, Koroške in Furlanije, eno Schubertovo in eno črnsko duhovno pesem.
Domenili so se, da bo letos tako srečanje teh mest v Celovcu.
Avstrija troši več za znanstveno raziskovanje
Avstrijsko gospodarstvo je zadnja leta zelo povečalo izdatke za znanstveno raziskovanje. Leta 1966 je bilo za raziskovanje v podjetjih uporabljenih 950 milijonov šilingov, kar ustreza 0,36 odstotkov avstrijskega bruto nacionalnega produkta. Skupaj z izdatki države in visokih šol so v ta namen uporabili 0,6 odstotkov bruto nacionalnega produkta.
Kljub napredku, ki ga je Avstrija zabeležila v zadnjih letih, je mesto, ki ga zavzema v tem pogledu v mednarodni razpredelnici, zelo nizko. Že leta 1962 sta Švica in Švedska potrošili za znanstvena raziskovanja 1.7 odst. bruto nacionalnega produkta, Nizozemska pa 1,8 odst. in Belgija 1 odstotek.
Raziskovanja po naročilu znašajo le 1,68 odst. celotnih izdatkov za raziskovanje, čeprav pri nas v Avstriji prevladujejo mala in srednja podjetja. V tem pogledu ni tovrstno raziskovanje preseglo pomena, ki ga ima v drugih državah in ki le dopolnjuje notranje raziskovanje v podjetjih.
Avstrijska industrija in obrt sta se zavedeli pomena, ki ga imata raziskovanje in tehnični razvoj: 39 odst. zaposlenih v industriji dela v podjetjih, ki se ukvarjajo z raziskovanjem. V celotnem avstrijskem poprečju znaša delež malih podjetij približno 6 odst., srednjih 17. odst. in 70 odst. velikih podjetij. Mala podjetja so primorana najprej najti sebi primerne naloge, take pač, ki ne presežejo njihovih organizacijskih in finančnih možnosti. To pomeni, da so se taka podjetja skoraj popolnoma specializirala.
V gospodarskih vejah, ki se aktivno ukvarjajo z raziskovanjem, je vsako podjetje, ki hoče ostati konkurenčno, prisiljeno intenzivno posvečati se raziskovanju. Tudi zelo majhna podjetja igrajo v tem pogledu pomembno vlogo, zlasti v kemični, kovinski, strojni, jeklarski in železarski industriji. Toda tudi podjetja srednje velikosti v elektrotehnični industriji so v tem pogledu zabeležila precejšnje uspehe.
= Pri nas na Koroškem =
ŠT. VID V PODJUNI
Dne 22. decembra, na adventno kvatmo nedeljo je predvajal č. g. Zaletel barvne slike iz Hongkonga. Zahvaljujemo se mu /a obisk in ga vabimo, da nas kmalu zopet obišče.
■ Dne 2. decembra pa je bil pri fari pogreb Marije Damej, Damejeve matere v Nagelčah, ki nas je zapustila v starosti 87 et. Na domu se je poslovil od nje njen ne-t ak g. Jožef Darnej, kaplan v Pliberku, ki je > aroval zanjo tudi mašo zadušnim.
Dne 21. decembra je bil zopet pri fari Pogreb Martina Ražuna, pd. Jernejevega
očeta .na Horcah, ki je u-mrl v starosti 83 let.
Pevci so se od obeh poslovili na domu in * grobu s primernimi žal o strokami, go-vpod župnik pa se je od obeh poslovil s točilnim nagovorom. Rajnim želimo večni jnir, žalujočim sorodnikom pa izražamo nase prisrčno sožalje.
IZ OKOLICE BOŽJEGA GROBA (Kulturne vesti)
Javno mnenje, četudi ni vselej popolno-nia pravilno, nosi mnogo resnice v sebi. Če Posameznik ali skupnost ne ve izhoda iz zamotane zadeve, vpraša druge za mnenje, ako npr. razpišejo ankete, izvedejo volitve m podobno.
. '^asti v kulturnih zadevah se razvije kri 1 a, bodisi ugodna ali pa tudi ne. Na pri božična pesem »Sveta noč, blažen; oc« je bila v začetku pri ljudeh z navdu Jnjem sprejeta in če bi jo hoteli prepove a!T bi to naletelo na oster odpor pri mne
g1 h narodih.
‘ ,aj na'vedemo in povemo' na videz čisti malenkostne, a zanimive primere ljudskeg; mnenja iz naše okolice.
r*ži in druga sveta znamenja ob našli
poteh in tudi glavnih cestah so gotovo lep kos kulture, morda celo zgodovine našega ljudstva. Naši predniki so jih postavili iz globokih notranjih nagibov. Zob časa pa, kot vse drugo, jih seveda razjeda. Tu pa tam so še zmeraj idealni ljudje, ki dajo take lepe spomenike popraviti. Tako je Kotnikov Jurij dal na lastne stroške obnoviti že čisto razpadla križa, ki stojita ob 'poljski poti in na njegovi njivi. Ko smo bili pri blagoslovitvi, srno čuli izključno samo u-godno kritiko. Da sta križa zelo lepa, četudi preprosta in da se lepo ujemata z naravno okolico.
Tudi občina skrbi za ohranitev enakih znamenj. K sreči ima zelo skrbnega kulturnega delavca gospoda ravnatelja Valentina Vavtija. G. Vavti je našel ob poti, ki pelje v Vogrče, podrto kužno znamenje. S pomočjo Lipeja iz čirkovč ga je nanovo pozidal. Poslikal ga je Mi-kčev sin iz Komelna, tudi o tem delu čujemo samo pohvale. Prav posebno hvalijo mladega umetnika. Javno mnenje pravi, da je znamenje lepo popravil, ker ni popačil človeških podob.
Ko pa so pred leti gradili mimo nas novo cesto, jim je bilo v napotje zidano znamenje na razpotju v Cirkovce, kakor tudi ono gori v Notici vesi. Čirkovško znamenje, pravimo mu tudi Kosov križ, so za nekaj metrov prestavili. V Nonči vesi bi ga, ker je bolj obširno, raje podrli in zato plačali 3000.— šilingov. Iz previdnosti, da bi potem me sezidali novo in napravili nove modeme slike, so bili Nončani soglasno zato, da se lepi, od slikarja Jerina slikani križ, prestavi in ohrani, kakršen je. Javno mnenje je bilo torej: našega, lepo naravno slikanega znamenja si ne pustimo vzeti.
Čirkovško znamenje pa se je pri prestavljanju seveda malo poškodovalo. To pa se tudi ni ujemalo, da bi ob novi moderni ce-
sti stalo talko poškodovano. Nekega dne so prišli slikarji in »naslikali« (vsaj po našem mnenju) čudne spake. Ljudje so zmajevali z glavami in delali različne opazke. Letos pa 'je po zaslugi kulturnega referenta dobilo tudi to novo skodlasto (šintlasto) streho. Pokrila sta ga Martin Pavlak in Lipej iz čirkovč. Ker je -to ob prometni cesti, je šlo tod med kritjem mimo mnogo ljudi. Vsi so bili istega mnenja: »Prav in lepo, da ga .pokrijete, a kdaj pa ga boste preslikali?«
Tudi en način javnega mnenja.
PLIBERK (Igra »Sneguljčica«.)
Pisatelj Pavel Golta je napisal mnogo otroških iger. Ena izmed teh je pravljična igra v osmih slikah »Sneguljčica«, ki so jo pred vojno v Ljubljani mnogo uprizarjali. Vsebina dela je prav gotovo vsem znana iz nemške pravljice »Scbneewittchen«.
Navedeno Golijevo igro je uprizorila na Štefanovo naša farna mladina.
G. župnik je pred začetkom igre pozdravil v nabito polni dvorani občinstvo. Otroški zbor je zapel nekaj božičnih pesmi in tako vnesel v dvorano nastrojenje tega časa. Tu je naš g. kaplan pokazal, da zna biti tudi dober pevovodja.
Že v prvi sliki smo opazili, da so oder prenovili, in sicer zelo posrečeno. Glavna vloga Sneguljčice je bila prepričljivo podana, prav tako tudi vloga kraljice. Režiser je spretno izbral Friceta in Fraceta, ki sta ti vlogi doživeto predstavljala. Živo nam je še v spominu slika »v gozdu«, ko bi moral lovec po ukaizu kraljice umoriti Sneguljčico.
Ker pa tega ne more storiti, jo ipusti v gozdu samo, da zbeži. Utrujena Sneguljčica zaspi na posteljiai iz mahu. Toda deklico močno zebe. Tedaj pridejo gozdne živali in jo grejejo s svojo telesno toploto.
Kraljica pa nas je prepričala, da je zmožna storiti za lepoto vse, celo umor je ne ovira. Kako zna biti hinavska, je pokazala v sliki »pri škratih«. Končno le zmaga dobrota, kajti le ona zna tudi odpuščati.
Zvečer so igro ponovili v Vogrčah. Tudi tam so navdušili ljudi. Prav hvaležni smo vsem igralcem; velikim in malim. Ne smemo pa pozabiti tistih, ki jih na odru nismo videli, ki pa so bistveno pripomogli k uspehu te 'igre, tako npr. M. Hartmanovi z božičnim prizorom, zlasti pa g. kaplanu za njegove zamisli (ogledalo) in ves trud.
RAD IO CELOVEC
NEDELJA, 12. januarja: 07.00—07.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 13. januarja: 14.15—15.00 Informacije. — Žena, družina, dom. — 18.00—18.15 Za naše male poslušalce. — TOREK, 14. januarja-14.15—15.00 Informacije. — Od tedna do tedna na Koroškem. — športni mozaik. — SREDA, 15. januarja: 14.15—15.00 Informacije. — Pet minut za gospodarstvo. Iz ljudstva za ljudstvo (Pomenek z Artačem na Obirskem). — ČETRTEK, 16. januarja: 15.00—15.30 Informacije. — Slovenski pregovori, reki in prilike v novi obleki — 6. (Prof. M. Rus). — — PETEK, 17. januarja: 14.15—15.00 Informacije. — Solistična ura (J. Falout — M. Lipovšek). — Kulturna panorama. — SOBOTA, 18. januarja: 09.00—10.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Ljudska igra: „IZPOD GOLICE"
Slovensko prosvetno društvo »Rož« nam je posredovalo novo ljudsko igro, ki je društvu v čast in v dokaz, da se zaveda svoje kulturne naloge.
Pisatelj Slavko Savinšek je napisal dve ljudski povesti, ki sta obe dramatizirani: »Grče« je dramatiziral Zdravko Novak v Clevelandu in so jih uprizorili na Koroškem v Št. Janžu in v Vogrčah in so slednji z njimi gostovali v Šmihelu, Globasnici, Žvaibciku, št. Vidu im na Reki pri Št. Jakobu. Dramatizirano povest »Izpod Golice« pa so lami prvič uprizorili v Selah in sedaj drugič v Št. Jakobu.
Snov za povest »Izpod Golice« je vzel pisatelj iz časa po prvi svetovni vojni, ko je bilo mnogo tihotapstva čez mejo med Avstrijo in Jugoslavijo. Iz Avstrije so tihotapili predvsem saharin, vžigalnike in kamenčke za vžigalnike, iz Jugoslavije pa predvsem tobak. Tihotapstvo samo je že po naravi napeta, nevarna in romantična zadeva, zato se omenja v mnogih naših ljudskih igrah, če pa je zvezano še z ljubeznijo, pa še bolj vžge.
Tihotapci so bili iz vasi pod Golico na obeh straneh, na oni strani iz Jesenic, Sv. Križa, na tej strani iz Breznice, št. Jakoba, Reke in Podgorij. Dejanje se vrši deloma na Golici, deloma pri Sv. Križu, eno pa v Ljubljani. Pisatelj je vzel za podlago resničen dogodek, ki ga je seveda po svoje razpletel, dramatiziral, spremenil pa je imena oseb, hiš in krajev.
Zgodba se razplete predvsem ob lepi »planinski roži« Hribarjevi Cilki, ki je vžgala srce, -kar dvema glavnima junakoma povesti: tihotapcu Kobentarjevemu Matevžu iz Breznice pri Št. Jakobu in njegovemu naj večjemu nasprotniku: financarju Ivanu Žomtarju. Cilka ljubi seveda le Matevža od tedaj, ko ga je rešila pred finan-carji. In ker je Ivan kljub vsem poskusom ne more pridobiti, se zato maščuje nad Cilko in Matevžem tako, da po krivem obdolži Matevža, da je na Golici ubil finan-carja. Matevž je zaprt, dokler Tilen, ne izpove, da ga je on ubil in tudi umirajoči Ivan izpove Matevževo nedolžnost. Dolgo preizkušena ljubezen je kronana s poroko.
Društvo se je lotilo igre kljub velikim težavam, ker zahteva igra toliko igralcev, toda predsednik Močnikov Mihej jo je z vso močjo in požrtvovalnostjo pripeljal do konca. Njemu se moramo najbolj zahvaliti za uspeh. Ker pa je bil tak »srotej«, mu je malo pomagal še drugi »podjunski srotej« g. Vinko Zaletel.
Cilka je bila izvrstna in naravna v vseh položajih: nadlegovana od vsiljivega Ivana, kot »planinska osa«, nežno ljubeča in skrbeča za Matevža, nesrečna In obupana in kot pogumna rešiteljica. Matevž, že po naravi močan in pogumen (Mirko v Miklovi Zali) tudi v igri pogumni vodja tihotapcev,
pa ves mehak ob Cilki. Financar Ivan, ki nosi v sebi ogenj strasti, pa tudi ogenj maščevalnosti, je trd kot skala. Zvest tovariš mu je Stanko, ki je bil zelo razgiban na odru. Gospodar Jernej Hribar (oče Serajnik v Miklovi Žali) je dobro podal gorenjskega kmeta, ki skriva pod robato, trdo skorjo dobro srce. Špela, Hribarjeva mati, jc teden pred igro zbolela. Zato moramo posebej pohvaliti štikrovo Milico, da je prevzela v zadnjem hipu vlogo, 'igro rešila in prav dobro pokazala skrbno mater. Posebno izvirno je podal Cilkinega strica Janeza naš stari znanec na odru, Tresoglav: besednik in komik Foltej, pokazal je tisto tako redko zvestobo, poštenost, pa tudi prisrčnost. Igro je zelo poživila in s smehom osolila klepetava Lana, kljub starosti živahna, zvita prodajalka novic in saharina. Resni in dostojanstveni sodnik je dal s svojo malo, a važno vlogo svoj prispevek k igri. Prav tako advokat Rozman, ki je bil kljub poklicu ves domač z domačini in ganjen pri poroki. Mana je pokazala, da bo zmožna igralka in jo zlasti odlikuje jasna govorica. Pogovor med Trpinom in njo je bil kar dramatičen. Nastopili so še drugi tihotapci, med katerimi je bil zlasti važen po telesu močmi, pa preveč lahkomiselni Tilen, potem orožnik, ječar, fant Tine, dekleta in godci. Prav vsi so prispevali svoj del, da je igra lepo uspela. Malo je motilo, da so bili nekateri igralci premladi, pa se bodo še prej vključili v igralsko družino.
Pohvaliti je treba tudi nekaj, kar večkrat primanjkuje pri podeželskih igrah: dobro so znali vloge, da med igro ni bilo mučnih zastankov. Tudi maske so pravilno poudarile značaj vlog in okrepile igro.
Pred popoldansko in večerno predstavo je g. Vinko Zaletel posebej ob uvodu k igri povedal, da naj bo igra v spomin in poča-
Darujte za tiskovni sklad !
stitev rajnega Franca Rasingerja, pd. Kra-merjevega Francija. On se je pred leti zanimal za to igro, jo hotel dobiti. On, ki je bil najboljši amaterski igralec, ki je toliko iger preigral, ki je toliko žrtvoval za kulturno življenje, pa ga nam je sredi dela smrt ugrabila, gotovo zasluži, da mu posvetimo igro, ki ima v središču Golico, v katere lesovih je on toliko let delal, okoli katere žive osebe iz igre in ki jo je on že-' lel. Počastimo pa ga najbolj tako, da še naprej delamo, igramo, kulturno delamo, da se še naprej naša beseda ohranja in širi pri igri in v pesmi. Zato naj bo 'igra v njegov spomin, gledalcem v užitek in razvedrilo, mladini pa v vzpodbudo, da nadaljuje s pros v e tno -ku 1't utrni m delom.
IZ VZGOJESLOVJA:
V
Ce je mladostnik osamljen
Kot bomo videli iz naslednjih vrstic, je zgoraj omenjeni vzgojni članek zbudil pri naši študirajoči mladini precejšnjo pozornost, kar priča, da mladina z zanimanjem spremlja in z veseljem sprejema vse dobre in kvalitetne spise in sestavke v našem listu ter o njih tudi kritično diskutira.
(Opomba uredništva).
Starejši skavti — rovarji — smo na našem sestanku razglabljali o članku iz „Našega tednika” (štev. 45): „če je mladostnik osamljen”. Mislimo, da je potrebno, da tudi mi mladostniki povemo svoje misli k temu članku:
Naraven in psihološki ipojav je, da se mlad človek, ki se »zbuja« iz otroške dobe, ‘zoperstavlja svojim predstojnikom. To pa zato, ker prihaja vedno bolj do izraza njegova samozavest, po kateri hoče priti sam do spoznanja in ustvariti svet po svojem -okusu. Slo po odkrivanju pospešuje tudi radovednost. Ker hoče mladostnik narediti v tej dobi vse sam, obstoji nevarnost, da se odtuji od staršev. To nezaupno razmerje lahko krepi tudi nezaupno razmerje v družini, ki otežikoči mladostniku povratek v domači krog.
Ko se mladostnik loči od staršev, je postavljen na lastne noge, brez opore, katera so mu bili prej starši, čuti se osamljenega. Razumljivo je, da išče sedaj oporo pri sovrstnikih. Starši naj teh stikov ne ovirajo.
Da se pa ohrani zaupno razmerje med mladim človekom in starši, je zlasti potreben razgovor. Namesto da starši zavrnejo mladostnikove želje z odločilnim »ne!« je po našem mnenju bolj primeren odgovor — »ja, ampak ...« — S tem »ampak« mu predložijo svoje pomisleke in ga naredijo pozornega na nevarnosti, ki so s tem v zvezi, ter opozorijo, da si s slabim obnašanjem lahko zapravi privolitev za prihodnjič. Pri prekrških pa morajo imeti tudi starši razumevanje in upoštevati mladostnikovo nepremišljenost, na katero pa morajo biti tudi vedno pripravljeni. Namesto kazni, je tu bolj na mestu razgovor, da dotični sam uvidi svoje napake in jih obžaluje. Seveda pa je staršem pridržano, da za njim poizvedujejo ali grejo z njim, če je primerno, saj so odgovorni zanj! Vendar naj poizvedujejo neopazno.
Resnica pa je največkrat ta, da se z vprašanjem, kje in kako se dandanes srečuje mladina, bavi le časopisje in vzgojitelji, manj pa starši. Včasih sploh pojma nimajo o tem, ker da nimajo časa, da bi se zanimali, ali se sramujejo iti tja, kjer se srečava mladina, ali pa o tem nič nočejo vedeti. Zaradi tega nastanej-o razne predstave o ekskluzivnih partijah, določeni lokali dobijo napačen slab glas in pogosto se vsiljujejo fantaziji odraslih pri pojmu »mladina med seboj« predstave o mamilih in tajnih prostitudjah, kot se to čuj-e iz časopisov o hipijih in gamierjih.
Posebno tega področja ne smemo posplošiti. Prav gotovo je resnica, kar pišejo časopisi
o kaznivih dejanjih nekaterih mladostnikov. Ne smemo pa 'trditi, da mladina noče delati, samo ker je nekaj gamlerjev tudi avstrijskega državljanstva. Takšne misli naj se takoj zavržejo. Na vsakem delovnem prostoru se lahko vsak prepriča, kaj mladina vse zmore. Zaradi nekaterih nespametnih študentov ne smemo označiti vse študente za ničvredneže, škoda je, da velja pri mladini kak vzor večkrat ne dalje kot dva meseca. To prinaša gotovo nesi gumo st in privede do napačnih dejanj. Potreben za 'to bi bil zakon proti nesramni in umazani literaturi. Javna tajnost je, kje se dobijo gotovi časopisi in revije im nihče se nad tem ne spotika. Zakaj pesek v oči? Ker velja Avstrija za katoliško deželo? Ah kje!
Podobno je pri ocenjevanju filmov, ki so mladini primerni. Tu se eden in isti film oceni v eni izmed zveznih dežel za mladino primeren od 16. leta naprej, v drugi pa je za mladino prepovedan. Mogoče mislijo s tem zadrževati mladino pred seksualnimi problemi. Statistike o nezakonskih porodih pa kažejo v zveznih deželah povsem drugačno sliko!
Vsi ti problemi tvorijo strnjen krog in se končajo mogoče v očitku, da odrasli mladino premalo resno vzamejo, je ne zaposlijo, kot bi bilo potrebno. Tu ne pomaga nobena »party« {družba), ker se zdi mladini preveč meščanska, ker je zanjo potrebna
večerna obleka. Za sestanek fantov in deklet je treiba poiskati boljše okolje. To naj ne bo v mestu kakšna kletna dvorana, na podeželju pa ne vaška gostilna in zlasti ne semenj (žegnanje). V današnjem času primanjkuje primernih okvirov, kjer bi se navezali stiki med fanti in dekleti. Fantje večinoma uporabljajo' drsališča, parke in kopališča, da se seznanijo z dekleti. Želeti bi bilo, da se ti stiki med fanti in dekleti vršijo v njihovih dvoranah -pri plesu, filmskih in drugih predvajanjih. Tu bi lahko vpeljali tudi informacije o seksualnosti in jih na pravi način poučili. S tem bi izgubili tudi 'Zloglasni filmi na interesu.
V naši moderni kulturi ;se je glede veljave nasproti prejšnji neindustriaJizirani dobi mnogo spremenilo. Ne moremo se zanašati na tradicijo (ker znanost, tehnika in industrija močno napredujejo), ampak se je treba večkrat hitro odločiti, čakati, zakrivati, ohraniti, zadrževati so pojmi, ki v mnogih življenjskih situacijah niso več času primerni, kot so bili to pred leti.
Kot izhod so organizirali več mladinskih klubov, ki so se večinoma tudi obnesli. Toda tudi 'ti klubi so premalo upoštevali zadržanje današnje mladine in niso imeli dosti članov, ker mladina dostikrat odklanja politično navezanost.
Da pa pride sploh do zaupnega razmerja med starši (predstojniki) in mladino, je predvsem važno, da si ga predstojniki skušajo pridobiti pri mladini. Napačno je mišljenje, »če se bo moj sin izkazal, šele potem bo žel moje zaupanje!« Tudi s tem, da dovolijo mladostnikom poset plesa in drugo, si ne pridobijo pri mladih toliko zaupanja. Veliko prej se ustvari zaupno razmerje, če se skušajo starši ali predstojniki po kakem prekršku mladega človeka vživeti v njegovo situacijo in ga razumeti, da sam uvidi svojo napako, ne pa, da ga kaznujejo.
Z Gallusom na Gradiščanskem
(5. nadaljevanje)
Vinska klet
Že ko smo se spravljali v avtobus, smo opazili: naših veselih Selanov ni nikjer, kar zmanjkali so. (Naj tu resnici ina ljubo pripomnim, da so trije Selani stalno imeli v svoji sredi tudi eno pevko, gdč. Hildo iz Št. Janža. Saj razumete: drugače bi bili samo moški, -tako so pa povsod mogli nastopati kot ljudje!)
Selanov torej ni bilo, ko smo odhajali. Pa nismo bili v skrbeh zanje. V vodi gotovo niso ostali — Selani nimajo radi vode! In res, ko smo prišli čez nekaj minut v Rust in se ustavili pred glavno šolo, se nam je že prismejal -nasproti tenorist in
šofer Flori, češ: »Kar sem, kar sem! Ste že prav prišli!«
Vstopili smo skozi vh-od na ozko dvorišče, ki ga je na eni strani omejevala stanovanjska hiša, v ozadju gospodarsko poslopje, na levi pa pritlična stavba — vinska klet z dvema vhod-oma. Vstopili smo pri prvem. Prišli smo v obokan podolgovat prostor: na sredi miza, ob stenah pa polica nad polico in na policah steklenica pri steklenici, raznih oblik in velikosti, vse polne zlate in rdeče kapljice. Res: vse nadvse vabljivo. Toda cene so odbijale; takoj smo ugotovili, da se v glavnem ujemajo s cenami v trgovinah. Naravnost pobujšali smo se
L. Ganghofer	30
Samostanski
lovec
Volfrat j,e na krmi veslal in poganjal čoln tako krepko, da se je morala Hela skoro pri vsakem sunku loviti, da ne bi štrbunk ni la v vodo. Gospod Henrik jo je 'poklical 'k sebi; prišla je sicer, a se je brž spet splazila nazaj na kljun in tiho cvileč gledala proti obrežju. Z rahlim šumom je dirčal enodabelnik po vodi. Nihče ni govoril. Vedno bolj se je bližal čoln nizkemu rtiču, kjer je stala isamotorica. Nenadoma se je -vzpela Hela pokonci, tresoč se, z iztegnjenim nosom.
»Kaj neki j-e psu?« je vprašal gospod Henrik. Komaj je bil izgovoril, je Hela v velikem loku pljusknila v vodo in začela hlastno plavati proti bregu. Ves -razburjen je skočil Hajmo pokonci ;in pokazal z roko. ».Gospod, poglejte, tam! Medved! Medved! Preplavati misli jezero!«
Za streljaj od brega so zagledali glavo roparske ži-vali, podobno rjavemu štoru, 'ki ga nosi voda. Medved je bližajočega se psa že opazil; oklevajoč j-e plaval dalje, nato se je nenadoma obrnil in se skušal o teti na obrežje. Tuleč, hlastajoč in prhajoč vodo se je zapodil pes za njim.
»Gospod, gospod! Za njim moramo,« je zakričal Hajmo, »ali pa bomo ob dobrega psa!«
»Veslaj, Volfrat, veslaj!« je zaklical go-
spod Henrik z jasnim glasom, vtem ko je segel po strelici in si snel samostrel z rame.
Volfrat je začel veslati, da je škripal drog in medtem ko se je gospod Henrik pripravljal na strel, je potegnil Hajmo, ne meneč se za svojo rano im slabost, bodež iz pr oslovega pasu. Klicanje je prodrlo tja do samo-torice ob jezeru. Na bregu se je prikazal pater Dezert in ko je videl, kaj se dogaja, je zavpil proti samo tori ci: »Valti, Valti! Mojo gorjačo!«
Medved je dospel že na plitvo, ko ga je Hela dotekla in napadla; zver je udarila in pes je izginil pod vodo.
»Veslaj, Volfrat, ali pa bo po Heli!« je vik ni 1 Hajmo.
Medtem si j-e pes že spet opomogel in je v brizgajoči vodi znova naskočil medveda,
»Streljajte, gospod, streljajte!«
Tetiva na samostrelu je zabrnela, toda čoln se je zibal in motil strel; strelica je medveda samo oprasnila po glavi in švistni-la po vodni gladini. Tuleč se je pognala Hela še zadnjikrat v skok in se obesila medvedu na uho; na zadnjih nogah stoječ se je medved v šumeči vodi stresal, -da je bingljal pe-s okoli njega -kakor živ, cepetajoč tra-kelj.
»Po -psu je, po psu!« j-e vpil Hajrn-o. Tedaj so omahnili vsi v čolnu. En-odebelnik je zadel ob štor, ležeč -v vodi. Toda še omahujoč se je pognal lovec iz čolna.
»Hajmo! Hajmo! Mar si ob pamet!« je zakričal go-spod Flenrik; toda njegove roke niso utegnile več ujeti lovca. »Nazaj, Hajmo! Naj -pogine pes! Nazaj! Nazaj!«
Hajmo ni čul; -razburjenost in usmiljenje z zvesto živaljo sta ga glušila. S svetlim bo-
dež em v -dvignjeni rhki se j-e skozi pljuskajočo vo-do pognal -proti medvedu. Toda preden ga je -dosegel, -se je bila žival že otresla psa i-n ko j-e Hela zopet skočila vanj, je zverina udarila s šapo — in brez glasu, -krvaveča -kepa, je -padel pes v vodo.
»Moja Hela!« je -zakričal Hajmo s solzami v očeh in -v plamteči razburjenosti skočil proti medvedu, ki je skušal zdaj splezati na breg. Hajmo ni slišal jeznega klicanja svojega gospoda, ni slišal svarečih besed patra Dezerta, -ki j-e brez orožja -tekel m-ed drevjem -proti lovcu in prodimo kričal; pognal -se je za bežečim medvedom, zasadil prste v njegov kosmati kožuh in porinil -bodež v roparjevo la-kot-nico. Iz zevajoče rane j-e privrelo črevesje; zamolklo tuleč je medved hotel uteči, toda pečevje mu je zapiralo pot. Blisko-vi-to se je obrnil i-n stopajoč si na črevesj-e, se postavil -na noge ter napadel lovca.
V čolnu -sta zavpila go-spod Henrik in Volfrat, na suhem j-e zakričal pater Dezert, -toda Hajmo je stal neustrašeno -i-n ko je medved razprostrl šape, da bi ga objel, je lo-v-ec nastavil bodež in -sunil. Toda zaradi rane -in bolezni oslabela roka je odpovedala, jeklo j-e spodrsnilo ob medvedovih reb-•riih — Hajmo jie hotel odskočiti, toda žival -ga je zgrabila, -da se je opotekel in padel — bil je izgubljen. Preden je pa utegnil medved planiti nanj, je pritekel po -vodi Volfrat in se oklenil z železnima rokama medveda od za-da-j o-koli vra-tu te ga začel daviti. Vendar kaj so -pomenile tudi orjaške človeške m-oči proti -divji sili te strašne, za s-voj-e življenje se boreče zveri? Medved se j-e stresel in bil spet prost; obrnivši se proti nove-
pa nad neko buteljko z zlato etiketo, pa pregrešno ceno 96,— šil. (ste -čisto prav brali: šest in devetdeset šilingov!) za borih 7/10 litra!
S steklenico v roki nas je sprejel mladi Laci-bači, kmalu za njim je prišel še oče. Ko smo si 'nekoliko omočili kljune, smo celo eno ali -dve zapeli. To j-e zbudilo glasbeno žilico pri očetu: povabil -nas je v klet, razkazal -sode, dal nekaj za pokušnjo, potem pa vzel v roke neko piskalo in začel gosti. Vs-e je bilo zanimivo: stari mož e j sam, njegova piščal, pa tudi pesmi, ki jih je godel. O možu smo že doma zvedeli, da je s-plošno znan -pod imenom Laci-bači: Laci pride od madžarskega imena Laszlo (= Ladislav), bači pa toliko kot po naše stric; dalije da j-e po rodu Madžar in menda celo akademsko izobražen, a da se je potlej rajši lotil vinogradništva in da njegova vina slovijo -daleč naokoli, celo preko državnih meja. Njegovo glasbilo j-e bilo -tako, da celo -naš g. dirigent ,ni vedel, -kam naj bi ga dal: pol -klarinet pol oboa, a ne eno ne drugo. Sam je -povedal, da ga je dobil od m-ekega znanca. Fantje da so s -takim glasbilom nekoč godli svojim izvoljenkam podoknice. Njemu da je nadvse ljub spomin na mlada leta. Tudi pesmi gode — tako je pravili —, kakor se jih spominja iz mladosti; zdaj poskočni čardaš, zdaj zopet otožno zategnjeno pastirsko pesem. In kako je godel! Samozavestno je stal na sodčku v kotu, da -nas je imel vse pred seboj, potlej pa se priklanjal sem, priklanjal tja, pa se zopet zastrmel v daljavo, kot dla razbira spomine iz daljne mladosti in jih obnavlja pred poslušalci. Ni čudno, da ga vabijo na poletne igre -v bližnji Mdrbisch, da nastopa s svojim piskalom kot -izredni solist. Vsaj, tako nam je zatrjevala naša gospodinja.
Čas je potekal. Se enkrat smo se oglasili v zgornjem prostoru. Nazadnje je vsak le hotel -nekaj »-tekočih« spominkov vzeti domov z Gradiščanskega iin j-e tu bila le najboljša prilika, če že ne glede na ceno, pa vsaj na kakovost. Po kratkem predevanju smo se drug za drugim odločili — eden za eno steklenico (pa tisto toliko večjo), drugi za dve, kakšen tudi za več. Prazen vendar ne smeš priti domov.
Ko smo nekateri obloženi s -steklenicami odhajali, -smo opazili na dvorišču malo skupino: nekaj naših, na sredi pa Laci-bači v živem razgovoru z našo Ziljančico. Odnesli smo vsak svoje bla-go v avtobus in čakali ostale. Pa je minilo precej časa, da so vsi prišli, m-ed zadnjimi razgreta in nasmejana Zilja,n-čica. Kaj se je zgodilo? To, kar je že ,doma’ napovedala gospodinja: Laci-bači je hotel m-ed našimi dekliči dobiti sinu nevesto. Smeha potem vso pot ni bilo ne konca ne kraja.
(Dalje prihodnjič)
mu sovražniku, je udaril Volfra-ta po rami in zagrabivši ga z zobmi za prsi, je ovil krvave šap-e okoli njega, da je šolar ves bled zaječal in mu je -glava omahnila v za-tilnik. Prede-n je utegnil Hajmo vstati, je privihral pater Dezert, pobral s tal bodež in ga zasadil d-o ročaja živali v -srce; na dan je bru-hni-l -debel curek krvi — in medvedove šape so izpustile svojo žrtev.
Ko je gospod Henrik zdaj dosegel breg iin j-e pritekel Valti z gorjačo, je bilo že vse -končano. Hajmo je težko dihal in bil čisto bled, medved je ležal mrtev na tleh, Volfrat je bil omaibn.il na zemlj-o, grabil z rokama v prazno in blebetaj e lovil besede.
Ves prestrašen je pohitel -gospod Henrik k njemu. Pa ga je -popadla takšna groza, ko j-e videl njegove pris-i in ramena, da je za hip odlašal. Potem se je vrgel na kolena in ko si je dvigal Volfratov-o glavo v naročje, ije zaklical: »Valti! K samotorici in pozvoni, da prikličeš hlapce iz Jezerske vasi. In ti, Hajmo, ali bi še mogel veslati?«
»Bom moral, gospod,« je dejal Hajmo zamolklo.
»Popelji se -tja v Šentjernej. Pater Evze-bij- naj -pri-de, -prinese naj obveze« — proštov glas se je pritajil do šepeta — »in sveto popotnico.«
»Kako ti je, Volfrat?« je vprašal gospod Henrik.
Solar je hotel odgovoriti, a iz ust mu je bruhnila kri, ječaj-e se je zlekn-il in omedlel-
»Bog ti bodi milostljiv!« j-e zašepetal prošt in ozrši se k patru Dezertu nadaljeval: »Bojim se, da je mož izgubljen. Vendar moramo storiti, kar je v naši moči. Di-t-
1	p 00 i	°° s °° /\ °° ,	N °° O	B 1	R. °° /\ ” i	N 00 j	00	E
F. Milčinski:	i
OŠPICE
V naši družini imamo tri fantičke in jim je ime Gašper, Mihec in Boltažar. Najstarejši, Gašper, šteje o-sem let; najimlajši Bol-težar še ne zna šteti niti sploh ne niti ne let, ima jih pa štiri; in slednjič Mihec, ta je, har se tiče starosti, srednji med obema, in kar se tiče učenosti, pa vrstnik Bolte-žarjev.
Mlajša dva potemtakem še ne ločita svoje starosti. Tem bolje pa so vedele navihane ošpice, kako se pobiči vrste po letih. In kakor se spodobi: najprej so se oglasile pri najstarejšem, pri Gašperju.
Izpreletela ga je vročina, zaskelele so ga ■oči. Po obrazu so se mu razpasle rdeče lise in lotil se ga je kašelj; tako je bilo slišati, kakor da je pogoltnil majhnega kužka, ki mu zdaj laja globoko iz želodca: hov, hov, hov!
Mamico je zaskrbelo. Prišel je zdravnik s svetlim klobukom in črno palico. Pretrkal je Gašperju s prstom hrbet in nanj pritisnil uho, s srebrno žlico mu je segel v usta in bolniček je moral reči: a — in še enkrat in halj glasno: a. Potem je dejal: »Si že priden. Nič ni hudega, ošpice imaš. Pa mi ostani pridno v postelji, da se ne prehladiš!«
Mamica je rekla: »Sinko, slišal si, ubogaj!« in mu je dala pomarančo.
»Da,« se je takoj oglasil Mihec. »Gašper ima pomarančo, jaz pa ne!«
»Da,« je odgovorila mamica, »Gašper ima °špice, ti jih pa nimaš. Če jih mislita dohiti tudi vidva, ti, Mihec in Boltežar, dobita jih takoj, da bo opravljeno vse hkrati in jih ne boste pasli vsak zase, drug za drugim, šest dolgih tednov.«
No in se je res tako uredilo in drugi dan je tudi Mihec prejel pomarančo, kajti bil je tudi on lisast kakor starejši brat in je lajal: hov, hov, hov.
Je dejal Boltežar, najmlajši: »Mamica, meni tudi pomarančo, jaz imam tudi ošpice.«
»Nimaš jih,« ga je zavrnila mamica.
»Pa jih bom kmalu dobil,« je obljubil In nato sta mu bratca dala od svojih poma-ranč vsak en krhelj.
Boltežar mali jima je bil hvaležen in ji-nia je stregel, donašal igrače in knjige s podobicami; in kadar sta kašljala, jima je iz proste volje in iz bratovske ljubezni pomadi in se je prijazno razleglo po sobi: hov ~~ hov — hov, hovhovhov, hovhovhov.
Pa je skoraj tudi Bol tež ar ju prišla noč, nemirna in polna vročine; in ko je drugo
jutro krmežljavo pogledal okoli sebe in bi se bil rad razjokal, kajti ni imel prijaznih občutkov, mu je mamica hitro čestitala: »O, Boltežar, čestitam, ošpice imaš!« In mu je čestitka tako dobro dela, da je pozabil na jok tem laže, ko je zdaj slednjič dosegel tudi svojo pomarančo.
Zdaj so ležali vsi trije. Po tretjem dnevu pa se je zaporedoma vsakemu obračalo na bolje, lise so bledele, kašelj je ponehaval.
Zunaj je sijalo sonce. Gašperju se je mudilo najbolj. Rad bi bil vstal in šel nabirat cvetk, pa se je kremžil, ker so mu branili.
Se danes stoji na slepem tiru. Čisto na koncu slepega tira. Stare luči so podobne velikim očem. Hrepeneče zro predse, čakajo, da bi spet zagledale pred sabo brezkončni tir...
Pa vendar stari lokomotivi le ni dolgčas. Otroci so njeni stalni gostje. Včasih je vozil z njo strojevodja Jurij. Zdaj je postal strojevodja njegov desetletni sin Samo.
Nedelja je. Popoldne so otroci spet prišli. Posedli so kar za lokomotivo na deske, ki so jih položili čez tračnice. Samo je imel že dosti dela s strojem. Kurjač Mihec pa je pridno kuril.
Mamica je rekla: »Dokler teden dni ne preteče, mi ne smeš iz postelje. Kako lahko bi se prehladil, pa bi ti ostala bolezen na očeh ali ušesih ali na pljučih.«
Priskočil ji je na pomoč Mihec, bil je najbolj potrpežljiv od vseh treh:
»Veš, Gašperček, ob pomaranče boš, če vstaneš.«
Pa je Boltežar, najmlajša, navrgel svojo: »Če ne boš priden, nikoli več ne dobiš ošpic, kajne, mamica?«
Tolikemu prigovarjanju se je Gašper seveda vdal in čakal, da mu ošpice poteko, in ker je imel dovolj časa, si je izmislil lepo uganko; kdor je ni znal rešiti, je zapadel pomarančo:
»Rdeče ima lise, laja hov, hov in jč pomaranče. — Kaj je to?«
Odgovor: »Ošpice!«
»Vstopite!« je zaklical sprevodnik.
Otroci so posedli.
»Kdor bo stal pri vratih, bo plačal kazen!« jih je z resnim obrazom posvaril prometnik in dvignil lopar.
»Zamuda bo!« je tedaj zaklical kurjač Mihec in pokukal k potnikom. »Je še premalo pare!«
Deklice so bušnile v smeh.
»Mihec, v kaj pa zbiraš paro? V vrečo?«
Ivica pa je še zaklicala: »Oj, glejte ga, zamorca!«
Kurjača seveda to ujezi. Hop! je skočil
s stroja. Potnice so se razbežale kot goske. Kurjač je podil Ivico čez travnik.
Vlak bo torej odpeljal še z večjo zamudo.
Samo ni čul vsega tega. Gluh je stikal po lokomotivi, jo popravljal in čistil. Legel je na trebuh in privijal vijak, ki ga je že stokrat privil. Samo ga je malo prej odvil, da ga je sedaj zopet lahko privil. Bil je edini vijak, ki se mu je tako pustil. Končno je lahko zaklical prometniku.
»Lokomotiva je pripravljena za odhod!«
Pa je spet nastopila zapreka, da vlak ni mogel odpeljati. Ivica, ki se je medtem že vrnila, pač ni mogla molčati.
»Samo! Tvoje hlače! Glej, tvoje bele hlače!«
Samu se je zdelo, da ga je polila z mrzlo vodo. Na svoje bele hlače je bil res pozabil. Pogledal jih je. Velike črne lise so se mu rogale z beline. V preveliki zaverovanosti je čisto pozabil na vse okrog sebe, pozabil je nase, pozabil je na svoje bele hlače... Spomnil se je materinih besed. »Pazi, da jih ne umažeš. Tako težko perem sedaj, ko sem bolna!« In tudi oče mu je naročal: »Zaradi matere pazi nanje, Samo!« Kako težko so mu zdaj te besede legale na prsi! Počasi je stopil s stroja. Potniki so sočustvujoče ži li vanj ...
Šele pozno zvečer je šel domov. Pri potoku si je skušal sprati lise, a jih je samo še bolj razmazal. Zdaj je odprl vrata. Pripravljen je na najhujše ...
Oče je bral, mati šivala. Oba sta ga hkrati pogledala.
Dobro minuto so molčali vsi trije. V tisti kratki minuti pa se je veliko zgodilo.
Mati je prebrala v sinovih očeh vse bridke ure, ki jih je preživel tisto popoldne ... Oče pa je bral z lis, s tistih črnih lis. Bral je svojo mladost...
Tiste čudovite minute Samo nikoli ni pozabil.
Prekinila jo je mati, ko je rekla:
»Na postelji leže druge hlače. Preobleci se, Samo!«
Pomoč
Štiriletni Hajnžek pripoveduje teti, da že pomaga očetu pri sekanju drv.
Teta: »Kaj, boš ti pomagali Saj še sekire držati ne moreš!«
Hajnžek: »To ne, ampak, ko ata poči-jejo, jim pa jaz v roke pljunem.«
V trgovini
»Ali ruto lahko zamenjam, če ženi ne bo ugajala?«
»Lahko, kar prinesite jo nazaj!«
»Kolikokrat?«
KAREL ŠIROK:
Saeti
trije kralji
Mi sveti kralji smo trijč iz jutrne dežele, čez gore, pušče in vodč so nesle nas kamele.
Velika zvezda vrh neba vso pot nas je vodila; čim hujša tema je bila, tem lepše je svetila.
In kar prinesli smo zlata in mire in kadila, prejela naša je Gospa, ki Dete je rodila.
Iskali smo ga, pa zaman med knezi, bogatini; naš Jezus je ugledal dan na slami pri živini.
(Stara lokomotiva
vald! Tu, vzemi mojo kapo in poidi po vode!«	^
Pater Dezert je stekel k. jezeru in se vrnil s polno kapo vode. Gospod Henrik je izmil šolarju obraz im mu vlil vode v usta. Toda Prešle so tesnobne minute, preden je Vol-ra,t dihnil in odprl oči.
"Pedaj se je od saimotorice oglasil zvon-.	• Solarjev pogled je osteklenel, zajecljal
je. »Mar velja ... to ... meni?«
*Ne, ne, Volfrat, zvonček kliče samo lI:>pce na pomoč.«
»Pomoč?« Volfrat je odkimal. »Z me-n°J ■ • • je pri kraju! Vse je zdrobljeno ... ju notri.« Pritisnil je drhtečo pest na prsi ni zaječal: »Moja Zefa . . . Jezus Marija . . . *n moj otrok, otrok.«
»Ne skrbi! Kar tudi se zgodi, zastavljam j svojo knežjo besedo, da ti ne bo trpela S1' e ne žena in ne otrok!«
Volfrat je tipal za proštovo roko. »Bog Iam Povrni, gospod!« Glas mu je pojemal, >°nil s,e j,e za vsa]to besedo: »In povejte... uroji Zefi.. . naj Gitka ... dekle ... ni moja sestra...«
Pater Dezert je prebledel in z bi 00nad pogledal prošta.
»Govori, Volfrat, govori, govori!« no vzkliknil gospod Henrik. v ^rez glasu so se zganile še enkrat e ustnice, potem se je zopet onesv »Volfrat! Volfrat!«
Na licu smrtnoran j enega moža »e nila nobena žilica.
»LitvaId! Ne sme umreti!« je rak Pod Henrik v brezupni grozi. »Ali ri se tebe!«
»Gospod, ne razumem,« je zdrhtelo s patrovih ustnic.
»Saj si čul. Zalo dekle ni sestra tega moža. Ali veš zagotovo, da je tvoja hčerka delila usodo s svojo materjo?«
»Ne, gospod!« To ni bila več beseda, bil je krik.
»In ko te je ono dekle spravilo ob ves tvoj mir, ali ti ni nikdar segla v glavo misel, da nikoli ne more biti neka ženska tako podobna drugi, kakor utegne biti otrok, svoji materi?«
Nemo din trepetajoč je stal pater Dezert. Z obema rokama se je zgrabil za čelo in strmo uprl oči v proštove ustnice; nenadoma se je zgrudil na kolena in oklenivši se Volfraitove roke je zavpil: »Daj mi mojega otroka! Mojega otroka!«
»Ditvald!« je zaklical prestrašen gospod Henrik, ko je videl učinek svojih besed. »Kaj sem storil! Razburjenje mi je iztrgalo, kar bi morale moje ustnice zapirati kot plaho, dvorano slutnjo!«
Pater Dezert menda ni čul; kakor začaran je strmel v Volfratov obraz. »Gospod, že odpira oči!«
Pokrepčala sta onesveščenega moža z vodo. Volfrat se je kakor iška j e ozrl naokrog in bebljal: »Kje je... lovec? Ali se mu je kaj ... zgodilo?«
»Nič, Volfrat! Rešil si mu življenje!«
Težek vzdih se je utrgal z Volfratovih usten. »In ... ali bo Bog sprejel to ... za pokoro?«
»Da, da, Volfrat! Za dvojno bo odtehtalo v skodeli dobrih del!«
»Gospod!« je zajecljal pater Dezert. »Poglejte, kako drhtim in se bojim!«
»Nebo ima prvo pravico,« je dejal gospod Henrik resno. In spet se je sklonil nad Volfrata, ki je s plahim hrepenenjem zrl v temačno sinjino neba.
»Volfrat?«
»In če pridem gor ... ali bom smel noter, gospod?«
»Da, dobri Volfrat.«
»Pa imam ... krvave roke.«
»Bog ne gleda na roke, gleda na srce. Kes je očistil tvoje ,srce, plačal si življenje z življenjem, moja duhovniška beseda te sme odvezati vseh grehov in mirno bi mogla tvoja duša stopiti pred Boga. Toda glej, živiš še ...«
Težko je odkimaval Volfrat z glavo, »čutim, da je ... po meni!«
»Gospod!« je opomnil pater Dezert in proseče dvignil roke.
»Govori, Volfrat, kaj je bilo, kar naj povem tvoji ženi?«
»Moja Zefa ... moj otrok,« se je utrgalo v divji bolesti s krvavih Volfratovih usten.
»In dekle? mu je segel pater Dezert z drhtečim glasom v besedo. »Ni torej tvoja sestra?«
»Ne, gosposki otrok je!«
»Čigav?«
»Ne vem ...«
V muki in brezupu je prijel pater Dezert z obema rokama šolarja za glavo, »človek! Rotim te, kako se imenuje grad, kjer je bil otrok rojen?«
Komaj opazno je zmajal Volfrat z glavo, ni vedel kaj odgovoriti.
»Kje je stal grad?«
»Ne vem ...«
»Kako si prišel do otroka?«
»Iz ognja sem ga ...« Hotel je govoriti dalje, toda kri mu je udušila glas.
»Volfrat! Volfrat!« je kriknil pater Dezert iz svojega izmučenega srca.
Gospod Henrik ga je prijel za roko. »Ditvald, glej, pater Evzebij prihaja s sveto popotnico!«
Pater Dezert si je z obema rokama zakril obraz in odstopil.
Velik čoln, ki so ga ravnali trije hlapci, je pristal ob bregu. Hajmo je stopil na suho, nosil je večno luč; samo ozrl se je na Volfrata in s solznimi očmi pogledal proč. Oče Evzebij, majhen, sključen starček je prinesel ribo rij, ovit v pozlačen plašček. Spustil se je na kolena poleg Volfrata, ki je počival z glavo na proštovi roki.
Nihče ni govoril. Hlapci so razoglavi in s sklenjenimi rokami klečali v čolnu. Na gorskih vrhovih je ugašal zadnji odsev zahajajočega sonca. Velika tišina je objemala gozd in vodo.
Ko je oče Evzebij mrmraje začel moliti, je v Šentjernejski samotorioi zapel zvonček in njegovi utripajoči glasovi so se rahlo odbijali od vseh skalnih sten.
V pojemajoči zavesti je prejel Volfrat sveti zakrament in že zopet omedlel, preden se je dvignil oče Evzebij.
»Ditvald!« je rekel gospod Henrik. »Varuj Najsvetejše!«
Z drhtečimi rokami je sprejel pater Dezert kelih, pritisnil ustnice na njegov rob in ga pokril s plaščkom.
Evzebij, duhovnik, se je prelevil v Evzebij a zdravnika; storil je, kar je njegova zvedenost na takem kraju storiti pač mogla.
(Dalje prihodnjič)
ŠPORTNE NOVICE
f med Avstcifo it* fcantifo v alpitiskiU disci^dittaU
Kot prve alpinske discipline v novem le- zmaga, ki je prav izrazito izpadla. Za dvoj-
tu so bile na sporedu tekmovanja moških v Berchtesgadenu iin za ženske v Oberstau-fenu. Že drugi dan v novem letu nas je dvanajstletni Alfred Mattt presenetil z vratolomno vožnjo v slalomu in 's tem deklasi-ral celotno svetovno elito. Za Avstrijsko dvojno zmago je poskrbel Karl Schranz, ki so ga mnogi smatrali za staro šaro. Samo Francoz Ruse 11 se je mogel vriniti v avstrijsko falango.
Manj uspešno za avstrijske tekmovalce je potekel veleslalom. Zmagal je Švicar Kurt Schnidar pred Francozom Jeanom Pierrom Augerom. Na tretjem in četrtem mestu sta sledila Avstrijca Tritscher in Schranz. Za senzacijo dneva je enkrat več poskrbel Alfred Matt, ki je s štartno številko 37 zasedel izvrstno sedmo mesto.
Pri ženskah pa je bil najprej na sporedu veleslalom. Zmagala je Krki Cutter, toda že na drugem sta sledili Avstrijki Pall in Galbl, ki sta dosegli isti čas. Skoraj bi ameriškim smučarkam uspela zmaga tudi v slalomu, če si ne bi Gabi po dveh izvrstnih tekih osvojila prvo mesto in s tem hkrati kombinacijo.
Iz Berchtesgadena v Nemčiji so morali smučarji petnajstih držav takoj v Adel-boden, kjer je bil v ponedeljek na sporedu veleslalom. Po dolgem času in prvič v novem letu se je Francozom posrečila zopet
Žene žive dalje
Uradne statistike kažejo, da žive ženske dalje kot moški. Še pred nekaj leti so za glavni vzroik temu večkrat navajali »raana-gersko bolezen« moških, potem nasploh težja, nevarnejša in večkrat odgovornejša dela, s katerimi se 'ti ukvarjajo. Poleg napora pa so omenjali tudi »nesolidnejše« življenje moških, da več kadijo in popijejo več alkoholnih pijač kot ženske.
Trdili so, da je med ženskami manj primerov srčnega infarkta in drugih tegob zaradi tega, ker njihovo delo ni tako naporno in odgovorno.
E3 Ženske v resnici žive dalj kot moški. Tako doživi na primer v evropskem povprečju 16 moških od 100 tisoč starost 90 let, od prav toliko žensk pa doseže starost 90 let kar 30 žena. V zahodni Evropi žive moški povprečno 65 let, ženske pa 71 let, torej je 6 let razlike. Ta razlika pa je pred dvema desetletjema dosegla komaj 4 leta. Življenjska doba ženske je povprečno za 10 odstotkov daljša kot pri moških. Nekateri znanstveniki trdijo, da se bo ta razlika večala še nekaj časa, ker se je povprečna življenjska doba od preteklega stoletja pa do danes podaljšala za celih 20 let.
Nove raziskave pa so pokazale, da živijo ženske dalj skoraj pri vseh rasah in narodih, ne glede na geografski položaj, klimo, družbeno ureditev in stopnjo civilizacije. Čeprav se povprečno rodi več dečkov kot deklic, najdemo med mladino, godno za zakon, na vseh meridijanih več deklet kot fantov. Pri nas imamo npr. 6 odstotkov žena več 'kot moških. Tako stanje vlada tudi v deželah, ki že več desetletij ali še dalje niso občutile posledice vojne. Švica ima o-ikrog 8 odst. žena več, čeprav ta država ni bila v vojni že več kot 100 let.
Vse to govori v prid novejšim ugotovitvam, da je v fiziološkem pogledu »močnejši spoli« v minogočem slabši. To velja tako za -bolezni ožilja kot tudi za mnoge druge nalezljive -bolezni, kot na primer za tuberkulozo pa tucl-i za raka, ki je pogostnejši pri moških. Tudi v koncentracijskih taboriščih v času vojne so ženske večkrat bolje prenašale vse tegobe.
■ Kljub močnejši telesni zgradbi je moški po dolžini življenjske dobe »pastor-ček« prirode. Kje je skrivnost daljšega življenja žensk, še niso povsem pojasnili. Največ mnenj se nanaša na raznoličnost v strukturi žlez z notranjim izločanjem in njihovega delovanja. Kanadčan Hans Selye, ki se ukvarja z raziskavo hormonov, trdi, da žensko telo bolje reagira na vse premike, ki jih povzročajo infekcije, fizične in psihične poškodbe. Pri tem imajo po nje-
no zmago Francozov sta poskrbela brata Augert. Prvo mesto je zasedel mlajši Jean Noel Augert, a naproti svojemu starejšemu bratu Jeanu Pierru Augertu je dosegel samo minimalno -prednost. Ponovno se je izkazalo, da je veteran Karl Schranz naš najzanesljivejši tekmovalec. Zasedel je tretje mesto. Sledila sta mu Tritscher in Nen-niing. Prav posebno razveseljivo je deveto mesto mladega Davida Zwillinga in to kljub štartni številki 42, do čim so nas ostali Avstrijci razočarali.
VVirkola — veliki zmagovalec avstrijsko-nemške skakalne turneje
Norvežan Bjom "VVirkola je zmagovalec sedemnajste nemško-avstr-ijsk-e skakalne turneje. Po uspehu V Obersdorfu je zmagal dvakratni svetovni prvak tudi v Garmisch-Partenkirchnu in Innsbrucku im si s tem brez ovire zagotovil kombinacijo. Na zadnjem od štirih tekmovanj je zmagal Čeh Raška, toda že na drugem -mestu sledi spet "VVirkola. Tudi njegov sodržavljan Lars Grini je bil tokrat v izvrstni formi in zasedel 3. mesto, kot najboljša država na tej turneji se je izkazala nepričakovano češkoslovaška, ki je v kombinaciji zastopana -med prvimi petimi mesti kar trikrat. Avstrijci so nas zelo razoračali, kajti najboljši Rein-h-old Bachler j e v kombinaciji zasedel le deseto mesto.
in — razumneje
govem mnenju zelo veliko vlogo prav hormoni. Prirojena sposobnost žena, da prilagodijo organizem takšnim premikom, je po tej teoriji več kot pri moških.
V Združenih državah Severne Amerike so med drugim raziskovali tudi življenjsko 'dobo 40 tisoč katoliških redovnikov in redovnic, ki živijo skoraj' v enakih razmerah, se podobno hranijo, njihova zdravniška kontrola je enaka, ne kadijo, ne pijejo in nimajo finančnih niti družinskih skrbi. Rezultati teh raziskav so pokazali, da žive redovnice za okrog 10 odstotkov dalje kot redovniki, kar je v istem sorazmerju kot pri drugih ameriških državljanih.
Kljub temu je res, da živi večina žena bolj zdravo in razumneje od svojih mož. Jedo, pijejo in kadijo zmerneje, tudi živčna napetost je pri njih povprečno manjša. Številni primeri dokazujejo, da živijo žene v zelo podobnih življenjskih razmerah dalje. Da bi dokazali prave vzroke tega pojava, so potrebne daljše raziskave. Številne dragocene ugotovitve so že zbrane, zato lahko upamo, da bomo tudi to skrivnost narave rešili v bližnji prihodnosti.
Avstrijska tdevurija
SOBOTA, 11. januarja: 12.55 Wengen: Tekmovanje v smuku za moške — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Ropar Rumzeis — 16.40 Za mladino od 11. leta dalje — 17.05 Za družino: Kcntucky Jonnes — 17.30 Na knjižni polici — 18.00 Tedenski magazin — 18.20 Trgovec Fridolin; lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.25 Kulturne aktualnosti — 18.45 Reklama — 18.50 Lahko noč v soboto ... pravi Heinz Conrads — 19.16 Pregled pro. grama — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki in tedenski komentar dr. Huga Portischa — 20.00 Re. klama — 20.06 Šport — 20.10 Reklama — 20.15 Čudež sv. Florijana — 21.45 športni žumal — 22.15 Čas v sliki — 22.25 Naš nočni program: Eddie, trdi udarci in malopridneži; konec oddaje.
NEDELJA, 12. januarja: 9.55 Slalom za moške: Evrovizija iz Wengena (1. spust) — 11.55 Dalje: Slalom za moške (2. spust) — 15.40 Koncert Dunajskih filharmonikov — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Tičji tat — 16.40 Za mladino od 11. leta dalje; Flipper - 17.05 Film za tč - 17.35 Stik - 17.55 Za družimo: Filopat in Patafil — 18.00 Iz moje knjižnice: Jane Tilden bere iz del Juliane Kay — 18.25 Nenavadna žival, lahko noč oddaja za najmanjše
—	18.30 Čisto navaden gospod (1): Obisk z Johan, nom Sklonko — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 športni pregled — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Pod hruško, film — 21.25 Maksimilijan I., filmski življenjepis — 22.05 Vroče četrt ure
—	22.20 Čas v sliki in konec oddaje.
PONEDELJEK, 13. januarja: 18.00 Zeleni svet: Dejstva, števila, perspektive (pogled v prihodnost)
—	18.20 Čudna žival, lahko noč oddaja za najmanjše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.45 Reklama —
18.50	Družina Feuerstein (24. nadaljevanje) — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki - 20.00 Reklama - 20.06 Šport - 20.10 Reklama — 20.15 Sleparji proti sleparjem — 21.05 Poštni predal 7000 — 21.15 Športna panorama —
22.15	Čas v sliki — 22.25 Posebno za vas: Krokar in lisica (1) in konec oddaje.
TOREK, 14. januarja: 18.00 VValter in Connie —
18.20	Nenavadna žival, lahko noč oddaja za najmanjše — 18.25 Kulturne aktualnosti — 18.45 Re. klama — 18.50 Jorg Preda potuje okrog sveta (1) Vihar nad Marseillom — 19.16 Pregled programa —
19.21	Reklama — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Reklama — 20.06 Šport — 20.10 Reklama — 20.15 Kaj sem? Veselo ugibanje — 21.00 Gledališče in diskusija: Zamuda — 22.40 Čas v sliki in konec oddaje.
SREDA, 15. januarja: 10.00 Televizija v šoli: Gost pri Felixu Braunu — 10.30 Snovi kemije — 11.00 Ti in nobena druga — 12.50 Reklama — 12.55 Smuk za ženske. Prenos iz Schrunsa — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Patzl, snežni mož — 17.05 Za mladino od 11. leta dalje: Lassie — 17.30 Za mladino od 14. leta naprej: Kaj lahko postanem? Tapetnik — 18.00 Ivan in Helena — 18.20 Čudna žival, lahko noč oddaja za najmanjše — 18.25 Slika Avstrije — 18.45 Reklama — 18.50 Dragi stric Dill
—	19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama —
19.30	Čas v sliki — 20.00 Reklama — 20.06 Šport — 20.10 Reklama — 20.15 Obzorja — 21.00 Priča obtožbe, kriminalni film — 22.55 Čas v sliki — 23.05 Smučarsko tekmovanje in konec oddaje.
ČETRTEK, 16. januarja: 10.00 Televizija v šoli: Notranja misija — pomagajte! — 10.30 Več kot zlato in dragulji — 11.00 Avstralija — 11.30 Umetnost Donavske šole — 12.00 Lepota športnega gibanja —
12.50	Reklama — 12.55 Prvi in drugi spust v slalomu za ženske. Prenos iz Schrunsa — 18.00 Dobro, došli v Italiji — 18.20 Čudna žival, lahko noč oddaja za najmanjše — 18.25 Športni mozaik — 18.45 Reklama — 18.50 Policijsko poročilo — Dragnet (2) — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama —
19.30	čas v sliki — 20.00 Reklama — 20.06 šport — 20.10 Reklama — 20.15 Otroci padejo navzgor, komedija — 21.40 Čas v sliki — 21.50 Nočni studio: Literarni salon in konec oddaje.
Televizija Ljubljana
SOBOTA, 11. januarja: 12.55 Wengen: Tekmo, vanja v smuku — prenos — 17.45 Po domače z ansamblom Mihe Dovžana — 18.15 Mladinska igra —
19.15	Sprehod skozi čas — 19.45 Cikcak — 20.00 TVD
—	20.30 Vijavaja — 20.35 Zabavno glasbena oddaja
—	21.35 Filmske burleske — 22.00 Sherlock Hol. mes — serijski film — 22.55 TV kažipot — 23.15 Poročila — 23.25 Smučarski teki v Bohinju — reportaža.
NEDELJA, 12. januarja: 9.00 Madžarski TV pregled — 9.25 Poročila — 9.30 Po domače z ansamblom Borisa Franka — 9.55 Wengen: Tekmovanja v slalomu — prenos — 11.00 Kmetijska oddaja — 11.45 Propagandna oddaja — 11.55 Wengen: Tekmovanje v slalomu — prenos — 13.00 Daktari — ponovitev filma - 13.50 TV kažipot (do 14.10) - 16.15 Saga o Forsytšh — serijski film — 17.05 Novi ansambli — nove melodije — 18.15 Celovečerni film — 19.45 Cik. cak - 20.00 TVD - 20.30 Vijavaja - 20.35 Humoristična oddaja R. L. Djukiča — 21.35 Malo za šalo, malo zares — II. — 22.00 športni pregled — 22.25 TVD.
PONEDELJEK, 13. januarja: 17.45 Pravljica -
18.00	Po Sloveniji — 18.25 Ekonomika in samo.
upravljanje — 18.50 Zabavna glasba — 19.20 Kulturna reportaža — 19.45 Cikcak — 20.00 TVD —
20.30	Vijavaja — 20.35 TV drama — Glasbena oddaja — Zunanje politična kronika — Poročila.
TOREK, 14. januarja: 17.45 Risanka - 18.00 Kurir Gregec — lutk. serija — 18.20 Obrežje — oddaja za italijansko narodno skupino — 18.40 Torkov večer z ljudskimi godci — 19.05 Poljudno znanstveni film — 19.35 Velike znamenitosti male dežele —
19.50	Cikcak - 20.00 TVD - 20.30 Vijavaja - 20.35 Celovečerni film — Trije dueti in en solo — Poročila.
SREDA, 15. januarja: 17.00 Ringaraja - 17.45 Pisani trak — 18.00 sodobna prehrana — 18.30 Hokej Medveščak : Olimpija — prenos — 19.45 Cikcak —
20.00	TVD - 20.30 Vijavaja - 20.35 Gledališki prenos — Razgledi po filmskem svetu — Poročila.
ČETRTEK, 16. januarja: 17.45 Tiktak - 18.00 Zapojte z nami: Bach in predltlasiki — 18.15 Po Sloveniji — 18.45 Zabavna glasba — 19.45 Cikcak —
20.00	TVD - 20.30 Vijavaja - 20.35 Saga o For-sytih — 21.25 Kulturne diagonale — 22.10 Poročila.
Kmet in vrtnar v začetku januarja
Na travnikih
Brananje in gnojenje travnikov je važno opravilo, s katerim dvignemo pridelek sena. Brana očisti travnik raznih plevelov, mahov in lišajev ter odpre zemljo in tako omogoči dihanje korenin. To močno prija travni ruši. Za gnojenje travnikov uporabimo najrajši kompost ali dobro prepereli hlevski gnoj. Če teh gnojil nimamo, uporabimo umetna gnojila, katera zadelamo v zemljo z brano. Zelo prikladno gnojilo za travnike je Tomaževa žlindra, ki jo trosimo 4-6 stotov na hektar. Ugodno delovanje Tomaževe žlindre pospeši tudi apno, ki ga vsebuje to gnojilo.
Na njivi
Nadaljujemo pripravo zemlje za spomladansko setev. Zemljo obdelujemo samo, če je dovolj osušena, žita gnojimo z dušičnimi gnojili v majhnih obrokih. Opravimo apnenje za-kisanih zemljišč in peskanje težke zemlje. Popravljamo in čistimo odvajalne jarke za odtok odvečne vode s parcel.
Sadno drevje
Pripravljamo jame za spomladansko saditev sadnega drevja. Podkop-Ijemo gnojila, ki se težko topijo, gnoj, superfosfat in apneni cianamid. Če ni nevarnosti, da nastopi zmrzal, lahko obrezujemo hruške in oljke. Nadaljujemo s čiščenjem sadnih dreves.
Na vrtu
Nadaljujemo s pripravami za spomladansko setev. Sadimo česen in čebulo. Pripravimo tople grede.
Doma
Izkoristimo prosti čas za popravljanje orodja in za strokovno izpopolnjevanje.
Sedaj tudi BARVNI TELEVIZORJI
Podjunska trgovska družba Bratje RUTAR in Co., Dobrla ves
Telefon 04236-281
Iščemo sposobnega prodajalca avtomobilov:
FORD ESCORT FORD GORTINA FORD CAPRI
^^^SINTSCHNIG
SUDBAHNGURTEL 8, KLAGENFURT TEL. 042 22-85 3 20
HOTELSKA STREŽAJKA DOBI SLUŽBO V RIMU
Uprava hotelov »BLED« in »DANIELA« išče takoj 1. strežnico z večletno sposobnostjo in znanjem tujih jezikov. Prednost imajo tiste, ki so končale hotelsko šolo. Ponudbe s točnim opisom delovnih dob in sliko poslati na: Vinko LEVSTIK, Hotel »BLED«, Via S. Croce in Gerusalem-me 40, ROMA 00.
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka ] L« v / J *L 84.3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300,- bfr., za Švico 25.— šfr. “za Anglijo *****	3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60,- N din, za U. S. A. in ostale države 7.- dolarjev na leto. - Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Tanke 1
Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.	s	l