LES wood 51 (1999) 3 Raziskave in razvoj 54 UDK: 674:504.064 Strokovni ~lanek (Professional Paper) Ugotavljanje kriti~nih ekoloških problemov in dolo~anje okoljevarstvene strategije v lesnoindustrijskih podjetjih z ABC analizo Establishing of critical ecological problems and definition of environmental protection strategy in timber industry companies with ABC analysis Leon OBLAK* Izvle~ek: Abstract: Za analiziranje, strukturiranje in raz~lenjevanje problemov More methods for analysing, structuring and dissecting problems are je iz teorije poznanih ve~ metod. S smiselno modifikacijo known from theory. With significant modification some of them are lahko nekatere izmed teh uporabimo tudi pri reševanju also useful at solving of environmental problems in timber industry okoljevarstvenih problemov v lesnoindustrijskih podjetjih. companies. First we must appreciated and analysed impact on envi-Najprej moramo ovrednotiti in analizirati vplive na okolje, ronment and then figure out the weighty problems, find out quanti-nato pa izluš~iti te`iš~ne probleme, ugotoviti koli~inske tive impact of pollution and determined plan for solving environ-u~inke onesna`evanja in dolo~iti vrstni red reševanja okol- ment problems. jevarstvenih problemov. ABC analysis is quantitative method for structuring and dissecting ABC analiza je kvalitativna metoda, ki rabi za strukturiranje problems. In article a modification of ABC analysis for solving in raz~lenjevanje problemov. V ~lanku je prikazana modi- enviromental problems and it’s practical use in hipothetic timber fikacija ABC analize za reševanje okoljevarstvenih proble- industry company is presented. mov in njeno prakti~no izvajanje v hipoteti~nem lesnoindustrijskem podjetju. Klju~ne besede: okoljevarstveni problemi, lesnoindustrijsko Keywords: environmental problems, timber industry company, podjetje, ABC analiza ABC analysis 1. UVOD ekonomski problem [1]. Tako tudi Odlo~itev za okolju prijazno podjetje niso presenetljivi rezultati raziskav, bo v prihodnjih letih tudi v dr`avah Vprašanje vplivov na okolje je aktual- opravljenih v Nem~iji, ki ka`ejo, da se vzhodne in srednje Evrope postala po-no tako v razvitih evropskih dr`avah `e pribli`no tretjina podjetnikov v svo- slovna nujnost. Vendar pa ta odlo~itev kot tudi v dr`avah v prehodu. Pri sled- jih strateških poslovnih odlo~itvah zahteva premišljen metodološki pri-njih gospodarske spremembe ne bi obnaša bolj okoljevarstveno, kot to stop, kajti ekološki problemi so tako smele potekati brez so~asnih rešitev za dolo~ajo `e tako strogi okoljevarstveni kompleksni, da jih je potrebno reše-okolje. Za zahodnoevropske dr`ave je predpisi, tretjina jih posluje v okviru vati sistemati~no. Vzpostavitev sistema med drugim zna~ilna izrazita okolje- okoljevarstvenih norm in le tretjina te varovanja okolja v podjetju je ena varstvena usmerjenost, pri ~emer norme ne dosega in so zaradi tega izmed mo`nosti reševanja teh proble-predvsem skandinavske dr`ave ter dele`ni takšnih ali druga~nih sankcij. mov. Nem~ija in Nizozemska narekujejo Ravno tako poro~ila nizozemskih ne-celo svetovne trende. V teh dr`avah in vladnih okoljevarstvenih organizacij Sistem varovanja okolja je namenjen njihovih razvojnih politikah je `e po- govorijo o tem, da lahko Nizozemska obvladovanju tako imenovanih nena-stalo jasno, da dimenzija samo oce- dose`e stopnjo okolje ohranjajo~ega mernih produktov dejavnosti, proizvo-njenih škod zaradi onesna`enosti oko- razvoja do leta 2010. Vse to ka`e, da dov ali storitev organizacije (podjetja) lja ni ve~ moralno ali eti~no vpraša- tako imenovana zelena paradigma v in zadovoljevanju zahtev širokega nje, temve~ gre za prvovrsten makro- resnici postaja filozofija najbolj pro- spektra zainteresiranih strank. Sistem dornega dela razvitih dr`av v Evropi, omogo~a organizaciji, da vzpostavi in vštevši njihov politi~ni in poslovni oceni postopke, s katerimi dolo~i poli* dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, management. tiko do okolja in dolgoro~ne cilje, doC. VIII/34, 1000 Ljubljana sega njihovo izpolnjevanje ter to do- LES wood 51 (1999) 3 Raziskave in razvoj 55 ka`e tudi drugim. Politika vklju~uje zavezanost k stalnemu izboljševanju in prepre~evanju onesna`evanja. Odra-`a pomembne okoljevarstvene vidike dejavnosti, proizvodov ali storitev organizacije in je dostopna javnosti [3]. 2. ABC analiza, kot pomo~ pri reševanju okoljevarstvenih problemov Pri vzpostavitvi sistema varovanja okolja v podjetju naletimo na veliko število ekoloških parametrov. To zahteva velik obseg dela, povzro~a pa tudi nepreglednost nad celovitim dogajanjem. Natan~no spremljanje in analiziranje vseh ekoloških parametrov bi povzro~alo tudi visoke stroške, prav gotovo nesorazmerne z u~inki, ki jih od tega lahko pri~akujemo. Potrebno je torej lo~iti kriti~ne ekološke parametre od manj kriti~nih in jih v postopku sanacije obravnavati prioritetno. Metoda, ki to omogo~a, je ABC analiza. To je zelo razširjena tehnika, ki se je dolga leta uporabljala pri ekonomskih preu~evanjih, lahko pa jo priredimo tudi za reševanje okoljevarstvenih problemov v podjetjih. Bistvo te metode je, da poskuša kompleksne probleme reševati z dolo~enimi poenostavitvami, oziroma skuša lo~iti bistveno od nebistvenega [1]. Metoda temelji na Parettovem na~elu vzro~no-posle-di~ne odvisnosti: pribli`no petina (20 odstotkov) vzrokov je odgovornih za okrog 80 odstotkov posledic oz. u~in-kov. Za okoljevarstveno problematiko bi to pomenilo, da 20 odstotkov ekoloških parametrov 80 -odstotno vpliva na sliko ekološkega stanja v podjetju. Z metodo lahko lo~imo vse ekološke parametre v tri skupine, od katerih ima vsaka svojo zna~ilnost. V skupino A uvrš~amo od 5 do 10 odstotkov ekoloških parametrov, ki so odgovorni za prete`ni dele` (70 do 80 odstotkov) onesna`evanja okolja, ki ga podjetje s svojo dejavnostjo povzro~a. V skupino C uvrš~amo prevladujo~i dele` manj pomembnih ekoloških parametrov (od 60 do 70 odstotkov), ki so odgovorni le za manjši, manj pomemben dele` onesna`evanja okolja (od 5 do 10 odstotkov). Vmesna skupina B, v kateri je od 20- do 30- odstotni dele` Slika 1. Zveza med vzrokom in u~inkom po teoriji ABC analize ekoloških parametrov, vpliva na ones-na`evanje okolja z 10- do 25- odstotnim dele`em. Zveza med vzrokom in u~inkom, kot jo obravnava teorija ABC analize, je prikazana na sliki 1. V skupino A bomo uvrstili tiste u~inke na okolje, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, v skupino B tiste, ki so zaznavni in jih rešujemo srednjero~no, v skupino C pa bomo uvrstili tiste u~inke, ki so postranskega pomena in ne po-vzro~ajo na okolju omembe vredne škode [2]. S sliko lahko dolo~imo ran`irno vrsto oz. vrstni red izvajanja potrebnih sanacijskih ukrepov. Pri tem bodo imeli prednost ekološki parametri iz skupine A, nato tisti iz skupine B, na koncu pa se bomo posvetili še odpravljanju posledic, ki jih povzro-~ajo parametri iz skupine C. Metodo lahko modificiramo tudi tako, da obravnava koli~inske vplive na okolje. Te vrednosti se seveda razlikujejo od podjetja do podjetja. Tako lahko v nekem podjetju sodi lesni prah v skupino A, v drugem pa v skupino C. Vplive na okolje z metodo ABC analize lahko ocenjujemo za posamezne materiale, izdelke in postopke. Ocene so subjektivne in zahtevajo strokovno in transparentno delo ekspertov s tega podro~ja. 3. Uporaba ABC analize na hipoteti~nem primeru ^e skušamo v podjetju analizirati, strukturirati in ovrednotiti klju~ne ekološke parametre, potem moramo naj- Slika 2. Diagnosti~no drevo za ugotavljanje ekološkega stanja v lesnoindustrijskem podjetju Ključni dejavniki onesnaževanja v hipotetičnem lesnoindustrijskem podjetju | 1 > C 1 (~ odpadne vode J} ^7 odpadni plini drugi dejavniki ~^) splošni parametri anorganske snovi neposredni parametri (hrup, trdi odpadki...) anorganski parametri organske spojine v obliki plinov, par ali prahu posredni parametri (mikrolokacija podjetja, izdelki ...1 organski parametri | rakotvorne snovi snovi iz naprav za proizvodnjo in predelavo lesnih tvoriv LES wood 51 (1999) 3 Raziskave in razvoj 56 prej izdelati diagnosti~no drevo, ki vsebuje vse dejavnike onesna`evanja, ki jih `elimo zajeti z ABC analizo. Primer oblikovanja takega drevesa je prikazan na sliki 2 [4]. Diagnosti~no drevo omogo~a oblikovanje tabele ocenjevanja z ABC analizo. V tabelo vpišemo vse dejavnike onesna`evanja, ki smo jih smiselno vklju~ili v diagnosti~no drevo. Nato vsak dejavnik razvrstimo v eno izmed skupin A, B ali C (ocena meritev na podlagi izdelanih kriterijev ali strokovna ocena) glede na oblikovane okol-jevarstvene razrede. Okoljevarstveni razredi rabijo za vrednotenje procesa z ABC analizo. Izdelamo lahko poljubno število okolje-varstvenih razredov. V našem hipote-ti~nem primeru smo oblikovali samo dva razreda; to sta: 1. okoljevarstveni predpisi (zakoni, mejne vrednosti, prepovedi, navodila...), 2. dru`bene zahteve (okoljevarstvene organizacije, pritisk javnosti, javno mnenje...). V prvem razredu oblikujemo naslednje skupine A, B in C: A = ekološki parametri, ki mo~no presegajo zakonsko dovoljene mejne vrednosti, B = ekološki parametri, ki so na meji ali nekoliko presegajo zakonsko dovoljene mejne vrednosti, C = ekološki parametri, ki so tik pod mejo in bi v prihodnosti lahko presegali zakonsko dovoljene mejne vrednosti. V drugem razredu pa oblikujemo skupine: A = ekološki parametri, ki so dele`ni stalnih, zelo mo~nih dru`benih zahtev in kritik, B = ekološki parametri, ki so dele`ni ob~asnih, ne tako mo~nih dru`-benih zahtev in kritik, C = ekološki parametri, ki bi v prihodnosti lahko bili dele`ni dru`-benih zahtev in kritik. V preglednici 1 je prikazano ocenjevanje posameznih ekoloških parametrov iz diagnosti~nega drevesa glede na oblikovana okoljevarstvena raz- Preglednica 1. Ocenjevanje ekoloških parametrov z ABC analizo ^~~~~~~--~^___^^ Okoljevarstvena razreda Ocenjevalni parametri ~-~~^_^^ Okolje varstven i predpisi (zakoni, mejne vrednosti, prepovedi, navodila...) Družbene zahteve (okoljevarstvene organizacije, pritisk javnosti, javno mnenje...) Odpadne vode A splošni parametri A anorganski parametri B / organski parametri A / Odpadni plini B anorganske snovi C organske spojine v obliki plinov, par ali prahu B A rakotvorne snovi B snovi iz naprav za proizvodnjo in predelavo lesnih tvoriv B B Drugi dejavniki C B neposredni parametri (hrup, trdi odpadki...) C C posredni parametri (mikrolokacija podjetja, izdelki..,) B B reda (okoljevarstveni predpisi, dru`-bene zahteve). Parametri, ki so vklju~eni v skupino A, so najbolj kriti~ni in jim moramo pri reševanju okoljevarstvenih problemov v podjetju dati prednost. Iz tabele je tudi razvidno, da nekateri parametri v drugem razredu niso ovrednoteni. Do nekaterih ocen je namre~ te`ko priti, zato je priporo~ljivo, da pri izvedbi ABC analize oblikujemo zadostno število razredov. Seveda pa morajo biti razredi taki, da odlo~ilno vplivajo na kasnejšo okoljevarstveno strategijo podjetja. 4. Povzetek Ekološko gibanje, ki se je v zadnjih letih povsod po svetu mo~no okrepilo, bo brez dvoma vplivalo na spremembo trgov, ki jih doslej v takem obsegu in s tako hitrostjo še ni bilo mogo~e opaziti. Trg, ki ga predstavlja Evropska unija, je za Slovenijo seveda izredno pomemben, ne le zaradi izgube trgov, kot posledice razpada SFRJ, temve~ tudi kot trg, ki zahteva in spodbuja nenehen razvoj. To je hkrati tudi trg, ki je glede okoljevarstvenih predpisov verjetno med najbolj zahtevnimi. Zaradi potrebe po vklju~e-vanju je nujno, da se slovensko gospodarstvo prestrukturira tudi glede na okoljevarstvene zahteve tega trga. Pritisk ekološko ozaveš~ene javnosti je v zadnjih letih povzro~il, da je okolju prijazen na~in mišljenja za~el prodirati tudi tja, kjer se je sprva zdelo, da ima najve~ nasprotnikov - v gospodarstvo in industrijo. ^e je bilo upoštevanje varstva okolja pri posameznem izdelku še v~eraj le nekaj postranskega in je pomenilo le dodatne nepotrebne stroške ali pa se je komaj izpla~alo, je danes pomemben prodajni argument, `e jutri pa bo postalo temeljni pogoj, da bo izdelek sploh mogo~e prodajati. Razvoj namre~ te~e v smeri okolju prijaznih izdelkov in upoštevanje okolja postaja eden izmed va`nejših strateških ciljev. Podobne u~inke, kot jih je imel na reorganizacijo proizvodnih podjetij, leta 1987 sprejeti standard ISO 9000, lahko pri~akujemo tudi od standarda ISO 14000, ki je bil sprejet pred dvema letoma. Medtem ko standard ISO 9000 dolo~a zahteve za vzpostavitev sistema kakovosti, pa standard ISO 14000 dolo~a zahteve za vzpostavitev sistema varovanja okolja. Podjetja, ki so standard sistema kakovosti `e pridobila in `anjejo tr`ne rezultate, ki jih ta certifikat prinaša, se `e odlo~ajo za za~etek postopka za pridobitev standarda sistema varovanja okolja. Vendar pa ta postopek zahteva premišljen metodološki pristop, kajti ekološki problemi so tako kompleksni, da jih je potrebno reševati sistemati~no. Potrebno je za-~eti na pravem mestu in izbrati smiselno zaporedje korakov, ki nas bodo pravo~asno pripeljali do `elenih ciljev. LES wood 51 (1999) 3 Raziskave in razvoj 57 Metoda, ki to omogo~a, je ABC analiza. Poznana je iz ekonomije, lahko pa jo modificiramo tudi za reševanje okoljevarstvenih problemov. V ~lanku je pojasnjena teorija ABC analize, na hipoteti~nem primeru lesnoindustrijskega podjetja pa je prikazana tudi njena prakti~na uporaba. Oblikovanje okoljevarst-venih razredov, znotraj katerih izvajamo razvrš~anje ekoloških parametrov v skupine A, B in C, je zelo zahtevna naloga in mora temeljiti na poglobljeni analizi in pretehtani oceni strokovnjakov. Razvrš~anje ekoloških parametrov v skupine A, B in C ima svoj smisel le, ~e parametrom vsake skupine dolo-~imo razli~no prioriteto in na~in sa- nacije, kar pomeni razli~no ~asovno obravnavanje in razli~en finan~ni vlo`ek. Prav tako je potrebno vedeti, da razvrš~anje ni enkratno delo. ^e se razmere v proizvodnji spremenijo, potem moramo spremeniti tudi razvrstitev ekoloških parametrov v skupine. LITERATURA 1. Deyhle, A. 1980. ABC Analyse. München, Management Service Verlag, 180 s. 2. Handbuch Umweltcontroling. 1995. Herausgeber: Bundesum-weltministerium Umweltbundesamt. München, Verlag Franz Vahlen, 663 s. 3. Oblak, L. 1998. Mehka logika v matemati~nem modelu izbire optimalnih rešitev v lesnoindustrijskih podjetjih. Doktorska disertacija, Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 121 s. 4. Oblak, L. / Kropivšek, J. / Tratnik, M. 1998. ABC analysiy - an aid in structuring and analysing environmental protection problems in timber industry companies. V: 9th Interchair Meeting of Economists and Organisers in Wood Industry, Sopron, avgust, 1998. Current Economic Questions in Forestry and Wood Industry, Sopron, Department of Forestry and Economics, University of Sopron, s. 201-206. Slavnostni ksilotomski kolokvij v po~astitev 70-letnice R. Wagenführja 14. januarja 1999 je bil na Inštututu za lesno tehnologij o v Dresdnu kolokvij, ki so se ga udele`ili številni prijatelji in kolegi svetovno znanega avtorja Lesnega atlasa in Lesne anatomije dr. Rudija Wagenführja. Dr. H.G. Richter s Hamburške univerze in Zvezne raziskovalne ustanove za piji lesa” in slavljen~ev sin Andre o gozdno in lesno gospodarstvo je pri- “Novih poteh plemenitenja lesnih speval duhovit laudatio, nakar je sle- površin”. dil znanstveni del. Prof. W. Liese je imel referat o anatomiji bambusa, Dr. Wagenführju `elimo še mnogo prof. N. Torelli o “Ranitvenem lesu in zdravih ustvarjalnih let. pre`ivetveni strategiji drevesnega debla”, dr. D. Grosser o “Mikrosko- N.T.