za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi jo moči
GLASILO S V OHO DO MISE, L JV IH SLOVE JV C E V V A METRIK.!
devoted to the interests of the laboring classes
Od bofa do zmage!
'Štev. 44.
Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chioago, III., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, 111., 3. novembra 1911.
Razgled po svetu.
SE BOJE SOCIJALISTOV.
Razne novice.
GAUČEVO MINISTRSTVO JE DEMISIJ ONIR ALO.
Dunaj, 1. okt. — Kakor se je že preje vedelo in govorilo, je Galičevo ministrstvo padlo. Glavni vzroik paldleu tega kabineta je ta, ker so meščanske nemške stranke Garaču grozile, če sprejme v svojd novo ministrstvo <lva češka, ministra, kar bi doprineslo zbližanje med čeki in Nemci. Pri tej priliki se je jasno pokazalo, da Nemcem ni nič na tem, dla se groznemu boj>u med njimi in Čehi pridie v oko. Češki voditelj dr. Krami? je izjavil včeraj v državnem zboru, dia Čeki ne 'bodo odstopili od svojih upravičenih zahtev. Le trmoglavosti Nemcev se je zahvaliti demisijoniranju ministrstva in poslabšanje stanja med Nemci in Čeihi.
Senzacij onelno.
Dunaj, 1. nov. — Tukaj intere-sira jako publiko poročilo avstro-ogrškega konzula iz Buffalo, Severna Amerika, ki je poslal dunajskim .policijskim oblastem jako zanimivo poročilo o nekem easniškem poročevalcu. Konzul pravi, da je ta časnikar in sediaj tiskarn ar navaden lopov in da je njegovo pravo ime Tomaž in po rojstvu Poljak, ki sedaj tudi kandidira v državni zbor in upa na zmago. Omenjeni je bil Rusko-1’oljski znan cestni ropar, bil v Avstriji 1910 aretiran, oddan ruskim oblastem in bil obsojen v pregnanstvo v Sibirijo za celo življenje. Iz Sibirije se mu je pa posrečilo uiti in je potem storil več ulomov v rusko poslaništvo v Dresdenu in Monakem.
Revolucija ? ?3ri.
Pariz, 1. nov. — Revolucija v Kini gre svojo pbt naprej. Rebeli pridobivajo z vsakim dnem narastek in več simpatij med' izglada-nim prebivalstvom. Vendar se poroča, da se lojalne čete kruto bijejo z irebeli za Hankow in druga mesta. Kdo zmaga, je težko pove--dati. Vsekakor l>o revolucija zapustila usodepolne posledice za kineško gnilo cesarstvo.
Cesar kitajski izginil.
Pekin, 1. nov. — Pu Yi, mali cesar Kine, in princesa Dovager sta danes izginila nevesekam. Tudi se je razglasilo, da so otroka cesarja zastrupili. Govori se tudi, da je sedajni regent princ Cbun končal sam svoje življenje iz strahu pred revolucijonarji.
Amerikanski vojaki.
Shanghaj, 1. nov. — Osem sto in petdeset ameriških marinarjev .je bilo dames poslanih proti upornem UakowoU na povelje admirala Murdock, da branijo interese inbzetmeev. Odpotovali so takoj in brez nesreče. (Vboljše razumevanje kitajske revolucije čitaj članek na četrti strani, op. uredi)
Žrtve morja.
Los Palmas, Kanarski otoki, 1. nov. — Štiriindvajset oseb je u-tonilo, ko je francoski parnik ‘ ‘ Diolib-ab” na visokem morju trčil s parnikom “Liberija” in sam parnik se potopil v globočine morja. Parnik “Liberia” je bil tudi poškodovan od udarca “Diolibah”, a ga je nek nemški parnik privlekel tu sem.
DENARJE V STARO DOMOVIN
polil jamo:
za * 10.35..................... 50	kron,
za $ 20.S0 ................... 100	kron
za $ 41.00 ................... 200	kron
za $ 102.50 .................. 500	kron
za $ 204.50 ..............    1000	kron
za $1020.00 ................. 5000	kron
Pošt arina je všteta pri teh »votab Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Naš» denarne ooMljatve izplačuje c.kr.pošt no hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične je do {50.00 v gotovini v priporočenetr ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postat Money Order alipz New Yort B mlt Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland St. Sew York i04St. Clair Ave., N. E.	Cl eveland, Ohio
Iz bojišča.
Rim, 1. nov. — Italijanska vla-dla je sklenila poslati proti Turčiji vojno brodovje in uprizoriti malo demonstracijo.
Uradno se poroča, da so bili I-talijiani dne 26. okt. pri Tripolis napadeni od Turkov in Arabcev. Turki in Arabi so zgubili najmanj 2000—4000 svojih vojakov na bojišču. Koliko Italijanov je padlo, se še ue ve. Sanitejskim oddelkom je bilo nemogoče trupla padlih pokopati in zato se ni moglo število Italijanov določiti.
Vsi za Turke.
Malta, 1. nlov. — Kar se je Italija ‘bala, se je zgodilo: vsi Turki živeči v Egiptu so jako navdušeni za “sveto” vojno in vse se pripravlja, da vdari črez mejo kljub angleškim oblastim, ki se kaj nerade umešavajo v etuzijastvo svojih nevernih podanikov. V Tripolis se izbrcuje vedno še italijansko vojaštvo. Bo zadnjih poročilih so Turki Italijane v Tripolis dobro namlatili in jim vzeli -dve obočne trdnjave.
Kaj bo s parlamentom?
Rim, 1. nov. — Premijer Giolit-ti se zoperstavlja sklicati italijanski parlament in je vso zadevo odložil na ‘nedoločen” čas. V prvi vrsti se boji velike opozicije socijalistov napram italijanski ravbarski politiki in vojni v Afriki s Turčijo. Gospoda noče biti razkričana.
Kolera med ujetniki.
Rim, 2. nov. — Meki' arabskimi in turškimi ujetniki, ki se nahajajo na. Tremiti iriUstica otokih, je zbruhnila kolera. Stroge odredbe so se proglasile.
(Tremiti otoki leže v Jadranskem morju in Ustiea otoki v bližini Sicilije, op. ured.)
Upanj apolno poročilo.
Carigrad, 1. nov. V parlamentu Turčije je bilo danes veliko veselje. Od poslanca Suleiman El Ba-ruin iz Tripolisa je prišlo sledeče sporočilo :
“Dosegel z prostovoljci 26. oktobra po hudih bojih, obrežje; sovražnika vrgel iz šancev in ga razkropil. Danes marširam proti Tripolisu. Z božjo pomočjo bom prispel v mesto.”	,
Poročilo je datirano od 28. okt.
Mir, ali še večjo izgubo, je pogoj.
Chiasso, Švica, 2. nov. — Italija bi rada sklenila s Turčijo premirje. Zagrozila je Turčiji da, če noče sprejeti miru, da bodo italijanski vojaki zasedli še več drugih turških lepih otokov v Sredozemskem morju. To se je sklenilo na tajni seji, kateri je prisostvoval sam naj višji admiral Aubrey, v ponedeljek večer v kraljevi palači. Albanska in jadranska obala se ne bo nadlegovala, ker se I-t ali j a boji Avstrije in drugih velesil. —
Štirje kardinali za Ameriko.
Rim, 29. okt. — V konzistoriju dne 27. novembra bod'e imenoval papež Pij X. sedemnajst novih kardinalov. Med novoimenovanimi kardinali bodo tudi nadškof John M. Parley v New Yorku, nadškof William H. O’Connell v Bostonu in apostolski delegat v Wasbingtonu, m’sgr. Falconio.
Vest, da se bode vršil konzisto-rij dne 27. novembra in objava kandidatov, je bila veliko presenečenje za cerkvene kroge. V Vatikanu so skrbno varovali tajnost.
Združene države bodo imele sedaj štiri kardinale. V bodoče dobi tudi zapad svojega kardinala.
Zrakoplovec usmrčen.
Pariz, 29. okt. — Zrakoplovec Destarnet je padel danes pri mestu Rbeirns v svojem poletu proti Moneorneri iz vi:-: o čin e 650 čevljev in ostal na mestu mrtev. Destarnet je bil eden najboljših francoskih novincev v aviatiki.
ŽELEZNIČARSKI ŠTRAJK.
Z vso grobostjo in nasilnostmi gre svojo pot štrajik železničarjev od! Illinois Central železniške družbe. Po najnovejših poročilih rumenega časopisja trpi družba velike milijonske škode, škode, ki se ne da še danes preračunati, ker je v resnici ogromna.
V Chicago, oz. v Burnside se je od štrajkujočih železničarjev Illinois Central dtelavnice, pro-grasil 7. nov. kot “Tagday”. O-koli par sto mladenk in žen je prevzelo delo na svoje rame v Masonic Hall, 75. cesta in Ingleside ave. Velik etuzijazem vlada med štraj barji in up na zmago še večji, ker odpovsod prihajajo ugodna poročila. Štrajkarji si puste pri vsakem zborovanju moliti od ‘ ‘ izbranih reverendov”, kateri v resnici dobro in mnogo molijo. — Naj bi jim ne škodovalo!
Trgovci in farmerji države Mississippi so sprejeli resolucijo in jo odposlali glavnemu uradu Illinois Central družbe, da nemudoma ugodi družba št raj kar jem, in sicer še pred volneno trgatvijo, ker imajo že sedaj grozne škode radi štrajka,
Štrajkarji napadli skebe.
Pri štrajku izdelovalcev kravat v New Yorku je prišlo do izgredov. Štrajkarja II. Sternberg in M. Braunstein sta bila areto-vana, ker sta na 2. aveniji napadla nekega skeba.
Štrajk v kravatni industriji ne bode dolgo trajal, ker so delodajalci pripravljeni podpisati nove delovne pogodbe in tudi dati jamstva, da jih bodo izpolnjevali.
Stališče demokratov nasproti Taftovi carinski politiki.
Demokrati hočejo spraviti predsednika. Tafta v zadrege. Iz govorov predsednika je razvidno, da bode pri prihodnjih volitvah glavno agitacijsko sredstvo kontrola nad velikimi korporacijami. Demokrati hočejo to agitacijsko sredtetvo odvzeti predsedniku s tem, da. bodo v prihodnjem kongresu zahtevali izdajo zakona o nadzorovanju velikih korporacij.
Proti lesnemu trustu.
St. Paul, Minn., 26. okt. Zvezna vlada je storila korake za razpust lesnega trusta. Vložena tožba se opira na Shermanov proti-truistem zakon. Trust je obdolžen zarote v svrho omejitve konkurence. Toženi so:	Nortwestern
Lumber Association, Lumber Secretaries’ Bureau of Information, Lumberman Publishing Co. in Lake W. Boyce.
Gigantičen trust.
V zveznem okrožnem sodišču v New Yorku so delničarji tobačnega trusta ali American Tobacco Co., ki imajo v rokah 458 tisoč 356 delnic v vrednosti 45 milijonov 835 tisoč 600 dolarjev, predložili r e o r gani zac i j ški načrt. Neodvisni prodajalci so protestirali proti temu načrtu, ker bi u-stvaril še hujši monopol, kakor je bil sedanji. Mali prodajalci zahtevajo, dia sc prepreči omejitev konkurence po trustu in da se razpusti tudi United Cigar Store's družba in njej prepove izdaja rabatnih listkov.
Ne zamudite prilike!
V našem uradu je na razpolago še pur sto številk slavnostne izdaje Glas Svobode z dne 27. okt. t, 1. in stane posamezna štev. samo 5 centov. Posebno priporočamo v nakup slavnostno izdajo zastopnikom lista Glas Svobode, ker se je izkazalo, da je dobro agitatič-no sredstvo za pridobitev novih naročnikov. Naj ne bo našega naročnika, ki bi prezrl ta opomin in ne poslal svojim znancem saj ene iztis slavnoste!
Naslov: Glas Svobode Co.
2020 Blue Island Ave., Chicago.
DELAVSKO GIBANJE.
Vse delavske organizacije v Indianapolis, Ind., se pripravljajo stopiti vkup in narediti veliko propaganda za delavske organizacije po celi deželi. Na zborovanju od “Trade Assembly” je govoril urednik od ‘Labor Review’, Tomaž J. Hamlin, in sprožil idejo za skupno propagando za de: lavske organizacije. Vršilo se 'bo v kratkem veliko delavsko zborovanje in nič manj kakor 125 delavskih organizacij bo slavju prisostvovalo, in bo trajalo morebiti dva tedna.
Samuel Gompers, John Mitchell, Frank Morrison in drugi delavski vodje bodo navzoči. Tudi je pričakovati, d'a delavska centrala povabi na slavnost kon-gfesmana V. Berger in župana Seidel iz Milwaukee, Wis.
Organizirani delavci in pekarski trusti.
Nad 200 zastopnikov delavskih organizacij se je zbralo v New Yorku na posvetovanje o korakih, ki jih hočejo organizirani delavci storiti proti pekarskemu trustu. Zastopniki so sklenili razdeliti mesto New York v več o-krajev in uvesti energično agitacijo proti trustu. Na iztočni strani mesta New Yorka bodo ustanovili kooperativno pekarijo.
McNamarov proces.
Los Angeles, 26. okt. Sestavljanje porote za McNamarov proces počasi napredli j e. Dozdaj je bilo zaslišanih 125 mož, ki imajo kvalifikacijo za porotnike. Izbrani so bili začasno trije porotniki.
Pri stavbi novega poslopja lista “Los- Angeles Times” v Los Angeles se je pripetila v sredo eksplozija, pri kateri je bila ena oseba ranjena.
Vozniki prete.
Vozniki čikaške velike klavnice prete z štrajkom in dr. C. P. Caddwells je imenovan mirovnim sodnikom. Vozniki se pritožujejo, da morajo še dolgi dve leti delati za isto ceno, kakor so že primorani zadnjih osem let, čeprav so vsa živila, Obleka, stanovanje in vse drugo grozno poskočila v cenah. L. T. McArthur, organizator organizacije voznikov izjavlja da, če ne bodo mirovni sodniki se ozirali na žalosten položaj voznikov, bodo šli zadhji na štrajk.
Pristranski sodnik.
Lös Angeles, Gal., 2. nov. Kakor že poročano, sta samo dva od porotnikov v velikem kriminalnem procesu bratov McNamara delavca, drugi so vsi ljubljenci meščanskih strank. Tako n. pr. je bil nesprejet klot jury kandidat T. J. Lee, ki je izjavil, da si večkrat ogledal “Times” poslopje po eksplbziciji in da je v dušo prepričan, dla to ni delo McNamara in da on ne bo nikoli glasoval za smrt obtožencev. Pripuš-čen pa je bil i poroti neki Walter
N.	Frampton in A. C. Winter, ker sta pred sodnikom Bord well izjavila, da sta o “zločinu” McNamara na jasnem. Frampton je še rekel, ne da bi se še kaj ženi-ral, da črti vse delavske organizacije kot pogubonosne institucije za deželo, in da ne more biti nepristranski v tem procesu, ker je o krivdi McNamara —- gotov!
Zagovorniki so s sodnikovim zadržanjem jako nezadovoljni, in lahko mogoče, da bodo zahtevali druzega sodnika, kar se ne bo seveda jim ugodilo, a bi prišlo zagovornikom v slučaju zavrnitve apela na no v p tocos, kot dober izgovor in vzrok, da vlada dovoli nov proces.
Amerika pač še ni kaj sličnega videla, kot se ji pripravlja. —
Kitajci v San Francisco.
San Francisco, Gal., 27. okt. — Voditelji kitajskega revolucionarne sra gibania, ki se nahajajo v Združenih državah, nameravajo orirediti dne 5. novembra velike demonstracije v proslavo zmage upornikov na Kitajskem. Nad 10 'isoč Kitajcev se bode udeležilo •Javlja.
Kdor ne miali svobodno, se ne more boriti ga svobodo I
Leto X.
BO ZMAGAL SOCIJALIST.
Los Angeles, Cal. 2. nov. — Vse kaže dose daj, dla bo temu mestu izvoljen za župana kandidat socialistične stranke, Harriman. — Do sediaj se |e ni dobilo jasnih statistik iz predtnestij in stoje številke takole : Harriman, soci-jalist, 20,157 ; George Alexander, sedajni župan 36,790 in William C. Mušket, 8,168 glasov.
Če v resnici zmaga v tem krasnem mestu Califomije župan socialist, je pač živa slika reorganizacije ameriških volilcev.
Nov plan Viktor Bergerja.
Milwaukee, Wis., 1. nov. (Meščansko poročilo.) Socialistični kongresman Victor L. Berger je napovedal, da bo v prihodnji seji kongresa razvil nov plan in zahteval nov zakon, ki bo določal da, kadarkoli bo kak trust ali korporacija dosegle čez 60 odstotkov produkta, in ga v isti meri kontrolovala, ima v roke prijeti nadaljno poslovanje vlada v Was-hingtonu. Ona naj izplača zahtevano ceno za celo industrijo, in potem vodi sama Vso stvar v dobiček ljudstva in dežele sploh. — Viktor L. Berger pravi, da se moderni trgovski sistem ne stika več lahko z Shermanovim anti-tru-stovskim zakonom, in da je potrebno, da se ga zadnjega popolnoma na now preustroji.
Več sleparije.
Albany, N. Y., 1. nov. —: Velika preiskava od nedavno razrušenega jeza v Austin, 'Pa., je našla, (kakor se je pričakovalo), da je bil jez z švindlarsko srčnostjo “izdelan” in da mu je manjkalo na vsemu. Tako n. pr. je bila debelost jeza 20 čevljev inženirski načrt pa je zahteva in predpisal stavbenikom 30 čevljev debelosti in takoimenovani nosni vrč je popolnoma manjkal ! !
Nosni vodhi vrč drži celo težo jeza na svoji odgovomisti in mora biti postavljen na najtrdnejšim fundamentom, šele potem se lahko inženirji prepričajo, da je jez brez vsake nevarnosti. — Pri tem jezu pa glavne reči ni bilo — a si je mogoče upati misliti večjo švindl arijo in brezčutno izpo-stavljenje človeških bitij grozotam in celo smrti naproti? Prvič je bil jez 18 čevljev povlečen naprej, v drugo je ostal razdejan. Kje so krivci? —
Premogarski štrajk končan.
Winnipeg, Man., Canada, 27. okt. Premogarski štrajk v Alberti in British Columbiji, ki je trajal šest mesečev in katerega se je udeležilo 7000 premogarjev, je končan.
“ Rauborganisation ”
pišejo o jeklenem trustu nemški in angleški dnevniki Amerike in celega civiliziranega sveta. ¡Vsak dobre ve, kaj je jekleni trust ne samo za Ameriko temveč cel svet. Ravbarsk'0 organizacijo je imenujejo. Ne brez vzroka! Vsak človek ve, kako stoje stvari. V začetku se je organizirala delniška družba. Ustanovitelji so goljufali koj v začetku delničarje, za delo, ki ni bilo nikoli narejeno in sedali delavčev. žep do popolnosti in tako je kšeft “cvetel”. -— Če je kšeft cvetel, so šle dividende kvišku v taki nesramnosti, da je morala večkrat poseči vlada vmes. Potem se je šlo in “polivalo” kapital. Posledica je bila, da je bil goljufan publikum in moral plačevati čifutske cene Abrahama sinom. To je potem postala navada im vsot se je “privadil”.
Na ravbarijah so “zaslužili” neimenovani sto in sto miljonov dolarjev. In vse to ve naš justični department in sedaj hoče to bando roparjev “razgnati” in kšeft “razpustiti”?
v “Po zakonu se mora delati”, govore hinavci pred volitvami. — Se je takrat delalo tudi po zakonu, ko se je delavce te organizacije ubijalo s šerifi? Vse je padlo mamonu v naročje. Denar je naredil beistije. Vsakemu pa pustimo na prosto, ki hoče verjeti tatom, da se rauborganizacija razpusti.
IZTIS SLAVNOSTNE IZDAJE
smo poslali par sto novim ljudem. Nekateri so se vabilu naročbe takoj oglasili, tisti pa, ki tega še niso storili, naj nemudoma store, ker se jim ne pošlje nobena štev. Gl. Sv. več na ogled in se mora torej vsakteri zglasiti pismenim potom, ako želi da se mu pošilja nadalje Glas Svobode.
Ob tej priliki opozarja uprava lista, da vstavi list slednjemu, ki je zaostal na dolgu z naročnino in je v teku 14 dni ne poravna.
Izdajatelj stvo.
Farška zalega.
Pomilovanjem smo opazovali, kako se štrajkarji železničarji družijo z izdajalsko duhovščino posel)n o tu na Burnside, 111. ye-deli smo, da se ne bo nič lepega izcimilo, če bodo štrajkarje Illinois Central družbe “vodili k zmagi’ brezčutni in po denarju pohlepni brigamti v črnih suknjah in cilindrih. In nismo se motili v svoji veri! — V “Northwestern Christian Advocate”, ki govori z ustni i reverendarjev, je za citat i take stvari o štrajku, kakor bi bil ta list last paganske železničarske •družbe. Predsednik Kline se je pritožil čez to, da dopusti dhhov-ščina prostor v svojem listu nesramnostim in plačanim člankom, naperjenim zoper štrajkarje. Na zborovanju je bil navzoč tudi en požeruh črne bande, ki se je smehljal govorniku in mn ostal odgovora dolžan.
Staro sporno vprašanje.
Med stavbnimi delavci v New Yorku Vlada velika nezadovoljnost, ker se delodajalci že več mesecev upirajo zahtevam kamnoseških delavcev, V sredo bi bil moral izbruhniti simpatijski štrajk, ali štrajk je izostal, ker so se menda bila pričela nora pogajanja za poravnavo štrajka kamnosekov. Zdaj je nepričakovano izbruhnil simpatijski štrajk stavbnih delavcev v Bronxu v New Yorku. Vsi organizirani delavci so ustavili dello na stavbah, kjer ¡delajo neunijski kamnoseki.
Krajani pozor!
Poštna uprava je izdala stroge odredbe napram ‘grdim’ in “pobu jšljivim’ razglednicam. Vsak-, teri, kdor bo poslal kako razglednico z bolj dvoumno vsebino, je lahko kaznovan po novi poštni odredbi. , .
Razglednice, poslane v pismu, so še bolj kaznovane, če pride konfiskatorjem v roke. Na vsaki pošti je sediaj nastavljen en moralist, dia pregleda vsako razglednico ‘‘nevarne’’(-zUnajnpeti. Kdoi noče imeti sitnosti, naj vzame t? opomin za resno,.'' _ ;
Listnica uredništva^
Komur gre:	Rudari’'izhaja 1
Zagorju ob Savi, Kranjsko. — Nemogoče nam najti tisto o dr žavljanskem papirju; 'boljše storite, če obrnite za pojasnilo na sodišče.
—	Jos. Benko: Kar vi zahteva 1
te je smeha vreidho; uredništvi ■ Gl. Sv. ne izdaja tako poceni ime na svojih dopisovalcev, tisti pa i ki se čuti vdairjenega in ki si skriva za gl. odborom, sam dobri ve, katerega brata je trikrat pre » zrl kot politega psa na javni cest i in tudi dobro ve, kje mu je iskat zadoščenja, če se mu je godila — krivica,	J
—	Neizdanim: Prašali ste, im; i
Avstro-Ogrska več prebivalcev ir vojaštva ali Francija:	Avstrije
ima 26,150,108 in Ogrska 19,255, 559 ljudi, skulpaj 45.405,265 ljudi . Francija (brez kolonij) šteje 39, 961,945 ljudi. Avstro-Ogrska im; . v mirnem času 382,808 vojaštva , Francija nasprofn-o 629,500, i . vojnem času pa Avstro-Ogrsk;
2.100,000	in Francija (brez kolo ni j) 1.600,000 vojaštva.
—	Dopisi, ki niso v današnji iz daji, pridejo v prihodnjo. — Ime na darovalcev za novi stroj izda mo tudi v prihodnji štev. gj|
Zahodna	Bolniška
Podporna	Jednota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
Vstanovljena ¿5 apri.a in ink irpor rini 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predseinik: FRANK JERV4, Bix 4t, TcylDr, Wash Podpradlednik:	PAVE j KOS, Bix 10, Rivenvdale. Wash., Box 44.
Tajnik: FR »NK TO 8 TO /Ro KIK, Tay or, Wash., Box 44. Zapisnikar: IVAN SiJFEA, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: BLAŽ FE 1*131 A V. Bix3), E.nm: aw-Krain, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JERNEJ SKRBINC, Issagah, Wash.
ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elutn. Wash.
J. PETKOVŠEK, Bjx 499, Cie Elu n. Wash.
POROTNI ODBOR:
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdalf, Wash.
PAUL KOLAR, Bjx337, Cie Elum, Wash.
LOUIS KOCIJAN, Enumclaw, rin Wash.
VRHOVNI ZDRAVNIK:	Dr. J. J. Mustard
Seja gl. odbora se Trši vsako prvo nedeljo v mesecu pri g. Pavel Koss-u, v Ravensdale, Wash, Uradno glasilo je Glas Svobode.
S Kosit šibe.
RUSKO SPISAL SKITALEC.
Prevela na slovensko Minka Govekar jeva.
H.
Sedel sem na obcestni kamen med drevesa in sem začel takoj citati. Ta knjiga me je takoj mikala. Od vsega srca sem bil naklonjen plemenitemu in hrabremu vitezu, ki je bila njegova pot dolga vrsta nesreč in borb; toda Don Quijote se ni obotavljal, nego je šel “skozi šibe”. In našel sem sorodstvo v njegovi usodi ter v svoji in mojega očeta usodi, in plakal sem, čitaje o trpljenju viteza.
Obrisal sem si malomarno z rokavom solze in sem požiral izno-va stran za stranjo, dokler nisem prečital vsega. Take knjige nisem čital še nikdar, in bil sem uver-jen, da ga ni boljšega berila na svetu. Ko sem dočital, sem začutil, kakor da sem v parni kopeli: glava mi je žarela, lica §o mi bila vroea¿ zdelo se mi je, da se je zamislilo vse okrog mene v to žalostno povest:	Velikanske, pet-
nadstropne hiše so gledale zaeu-¡ deno s svojimi mnogoštevilnimi okni, kakor da hočejo reči: “To ti je delo!” A drevesa nad mojo glavo so šepetala prav tako razločno: “Tudi ti boš Don Quijote .. . Don Quijote!”
Naposled sem se zopet zdramil, Kaj naj storim s tako prekrasno knjigo? Ali naj jo uničim? Ali je možno ločiti se od takega prijatelja, kot je Don Quijote? Nisem se mogel odločiti, kaj bi storil, toda z rožnatega ovitka je gledal neprestano name hrabri vitez v popolni vojni opravi, sedeč na svoji Rozinanti; in zdelo se mi je, da mi kima z glavo ter govori : “Ne boj se!”
Zvil sem torej knjižico, jo vtaknil v hlačni žep, in vrnil sem se v gostilno, kakor da se ni zgodilo nič. Prav do večera sem risal Don Quijota na rumene ovitke cevk, zlagal sem vitezu na čast prav prijateljske dvovrstnice, potem sem igral vso noč ter sem celo zapel: “Glej na poti vas veliko.”
Zaspal sem krepko in milno, kakor človek, ki se mu je posrečilo veliko podjetje. V spanju pa je prišel k mojemu vzglavju Don Quijote in se razgovarjal prijateljski z menoj.
Ko sem se zbudil — je jutranje solnce sijalo radostno v najino oko in razsvetljevalo kamrico z rožnatim svitam . . . Prva moja misel je bil — Don Quijote, in posegel sem v žep. Toda gorje, knjige ni bilo. Dvignil sem glavo: za mizo je sedel oče ves v rožnatem blesku in je čital pozorno zmeč kano knjižico v rožnatem ovitku |- mojega Don Quijota, Na njegovem obrazu sem opazil zadovoljnost; kadil je svojo pipico in se nalahno smehljal. Nozdrvi so ¡¡e mu širile in videti je bilo, da ie odobraval Don Quijotove čine: irabri vitez mu je ugajal Toda iedva je zapazil, da sem se zbudil n se gibljem, je dobilo njegovo ice strog, nič dobrega obetajoč zraz.
“Pojdi sem!” je dejal nekam preveč mirno; “kje si dobil to rnjigo?”
j “Kupil sem jo.”
“A kje si vzel denar?” “Vkovčgu.”
“To se pravi, ukral si ga!” je kriknil oče, s povzdignjenim glasom, in kakor bi trgal s svojega obraza masko miru, mu je zagorelo lice od gneva in je bilo videti povsem rožnato od vzhajajočega solnca.
Stal sem pred njim' s sklonjeno glavo kakor obtoženec. Žalilo me je, da je govoril % menoj oče v glasu sodnika in ne tovariša, ka-koršen mi je bil doslej. Čutil sem, da je v njegovem vedenju nekaj neiskrenega, kakor da igra ulogo. In molčal sem. Nekaj v meni me je zadrževalo, da nisem odgovoril. Tudi oče je umolknil, puhnil je v zrak oblak dima, ki se je razpršil po sobici, osvetlen od zlatih žarkov. Oče je pogledal s svojimi groznimi očmi srdito v solnce, potem je začel govoriti o Don Quijotil.
“Dou Quijote je bil častivreden vitez” — je dejal — “hodeval je vedno po pravi poti in ni nikdar kradel, niti stikal skrivaj po kovčgih ... A ti si tat, strahopetec, — neposlušen sin! Ti nisi vitez, temveč — zločinec!”
In slikal mi je na dolgo in -široko v lepih besedah ter živih barvah mojo bodočnost. Spočetka sem ukral petico; če me ne kaznuje, ukradem drugo, potem izmaknem cel rubelj in nato še več. In pozneje: “Vrč hodi tako dolgo po vodo, dokler se ne ubije”, to se pravi — mi je pojasnjeval — “naj še tako krade tat, slednjič dobi le vrv za vrat!” — Končno pridem v roke orožnikom v modrih oblekah. Ti me uklenejo ter spravijo v zapor; oblečejo me v kaznjensko opravo, a noge mi vkujejo v železne verige. Mati me vidi v verigah in umrje od žalosti, a ves narod kriči: “Poglejte, poglejte, kaznjenca peljejo!” Na prsih mi je obešena črna deska, a na njej je zapisano s kredo: “Tat!”
To besedo je očeta tako kriknil, da sem se ves stresel: ta beseda me je udarila v lice. Hotel sem mu odgovoriti, opravičiti se, razjasniti mu; toda moj jezik ni hotel govoriti, bil sem užaljen in molčal sem ponosno. Oče pa ni razumel mojega molka in me je pestil še nadalje.
“Prepozno je gasiti požar!” je grmel. “Pogasiti treba iskro! Zlo treba izruvati prav v začetku s korenino, pretepati je treba sina, dokler ga še lahko položiš počez na klop, in ne potem, ko nima na klopi še podolzem več prostora!”
“Ti misliš”, se je razvnemal, “da mi je žal petiee, — kaj mi hoče petica? Ne. žal mi je tebe, ker stojiš ob robu propada in se hočeš jutri sežeš po petiei tujega človeka, ker imamo malo pet:c in jih boš imel vedno malo, zapomni si to! Mi reveži se ne moremo merili z bogatini: koza se je nekoč merila z volkom, pa ni ostalo dru-zega od n,je kot koža. A tujec te užene v kozji rog, ker je silnejši. Z močnejšim se pa nikar ne bori in z bogatinom se ne pravdaj! Na svetu je že tako urejeno, da so eni ubogi, a drugi bogati! In če se vzbudi v .kakem' revežu tak duh, da zavida bogatina, in se ne pokori svoji nizki usodi, tedaj pogine gotovo tak revež, kakor mušica na dežju. A jaz nočem, da bi
propadel ti, in zato sem kot oče primoran, da te kaznujem tako, da si zapomniš to in ne boš kradel nikdar več!”
In začel je slovesno pripravljati šibe, da bi iztrebil iz mene nemirni, tatinski duh, ki je lasten prebivalcem ob Volgi.
Nisem mogel verjeti, da me hoče res pretepati. Nekaj se je zganilo in je zakipelo v mojih prsih, toda užaljeni ponos mi ni dal govoriti . . . Hotel semj krikniti, da že nisem več majhen, da sem star že celih sedem let, da sem prav tako svoboden pevec, kakor on, in me torej nima pretepati . . .
Prijel me je za roko in me je vedel na dvorišče pod skedenj...
Bilo mi je, kakor da mi kar kipi v glavi od groze, ponižanja in strahu. Storil bi bil vse, samo, da bi me ne tepli. In zgrudil sem se ponižno pred očeta na kolena, plakal sem- ter celo licemerno prosil, naj mi odpusti. Ponosen v duši — sem zatrepetal, videč šibe, straš’1 sem se udarcev, ki so me čakali . . .
Postal sem bojazljiv.
Toda očetov obraz je bil trd in osoren. Izvršiti je hotel svojo namero.
“Ne prosi in moledovaj!” je dejal neomaliljivo.
Jokajočega in pol brezumnega me je položil na klop in me je začel natepati. Šibe so žvižgale v zraku in so zažigale po mojem hrbtu žareče prame. Izkušal sem se odtrgati, praskal sem in grizel, bil z nogami in kričal presunljivo.
Toda oče me je držal krepko ter me strašno pretepal. Potem se mi je stemnilo pred očmi . . ,
Zbudil sem se šele v kamrici na postelji. Hrbta se nisem smel dotakniti, bil je vse krvav in me je pekel nečuveno ... Še nntnogo bolj pa me je peklo v duši: telo in duša sta bila v krvi.
Dušo je žgalo neko novo čustvo, ki ga doslej nisem poznal: bila je to zloba.
Mislil sem na očeta; sedaj mi je bil zoprn. Zdelo se mi je, da mu nikdar ne pozabim in oprostim te žalitve. Kako prijetno bi ga bilo videti sedaj mrtvega! . . . Očeta, ki sem ga tako ljubil, brez katerega si nisem mogel predstavljati svojega življenja in ki bi bil šel zanj prej brez pomisleka v o-genj, — tega tako dragega mi člo veka, edinega izmed vseh na svetu, ki sem ga ljubil doslej z vsemi silami svoje duše, — tega o-četa se sedaj nisem mogel domisliti brez sovraštva in jeze.
Sedel sem na postelji nepremično in sem se čutil popolnoma samega na vsem svetu.
Hotel sem plakati, toda nisem mogel, solz ni bilo. Y mojem srcu je vzklila uporna zloba, žgala mi je dušo in mi sušila solze. Sedaj nisem ljubil nikogar več, črtil sem vse. Sovražil sem očeta in vse natakarje, kuharja in ženščino z o-troei ter vso tolpo, ki je gledala, ko sem bil tepen. Naposled' sem sovražil še samega sebe, in to je bilo najhujše.
“'Čemu sem le pokleknil pred njim ter sem ga celo imenovavl ‘mili moj’?”, sem razmišljal ves osramočen. “Licemeril in lagal sem, pripoznal sem, da sem res kriv, kričal in plakal sem, ko je bilo treba molčati kakor je molčal Stenka Razin, a mene se je lotila bojazljivost, strahopetnost. Kaka sramota! Toda strahopetec nečem biti! Hraber hočem biti kakor Don Quijote in moški kakor Razin!”
In moje samoljubje je trpelo v spoznanju, da nisem tak, kakor-šna sta bila ta dva junaka. Na tleh se je valjal zmečkani Don Quijote, rožnati ovitek se je izgubil, in zazdelo se mi je, da gleda vitez name s kislim, prezirljivim obrazom. Yes svet mi je bil zoprn, kar videti ga nisem mogel. Bilo mi je. kakor da je razdeljeno moje življenje na dve polovici: na svetlo, ko še nisem bil tepen, in na temno, ki se je začela po o-ni kazni.
Sveti o življenje je izgindo za vedno, a sedanje, temno življenje se mi je zdelo povsem nezanimivo. dolgočasno, hladno . . .
Tn hotelo se mi je umreti. Hotel sem zamoriti v prsih neznosno žgočo bol, ki sem jo občutil. Bolelo me je srce . . .
Tn predstavil sem si, kako bom ležal mrtev in kako bode plakal oče po meni ter se kesal, da me je pretepal. O. povrnem mu! Povrnem s svojo smrtjo!
Zazdelo «e mi je. da sem nedolžen mučenik, in smilil sem se sa-
memu sebi, in to čustvo me je polnilo z neko bolestno naslado. Mojo žarečo dušo je objela škodoželjna maščevalnost.
Dalje prihodnjič.
KAKO NEKI OŠABNI KAPITALIST PRIPOVEDUJE SVOJE SANJE, SVOJEMU SLUGI DANIELU.
Napisal John Koenig.
Kapitalist slugi: Ostani za trenutek pri meni, in vsedi se poleg mene na mehki divan! — Tako. — Ti si bistroumen in dober človek. Hočem ti povedati ¡moje sanje !
Daniel: Ne sedaj, rajši pri drugi priliki! Hočem vas spraviti v posteljo, počitek bo vam tudi do--bro ugajal.
Kapitalist: Pusti mi povedati, potem me pa lahko sodiš po tvoji zdravi pameti!
Jaz sem se udeležil nekega kraljevskega banketa, in usoda je nanesla, d'a sem črezmerno zaužil šampanjca. Začelo se mi je mešati po glavi, notel sem se svežega na-srkati zraka, zato seru se podal v grajski vrt, da moje hude duhove prepodim. In glej! kar na enkrat ležim v mokri in mehki travi in neka skrivna fantazija me je popolnoma očarala. Tn v tem hipu se strese zemlja pod menoj, in grozni- grom se začuje v zraku. Ves prestrašen, skočim po konci, in mi je bilo, kakor da vidim švigati plamen po celem daljnem horizontu. Na moje uho začujem grozno doneči glas trobente. Zemlja in morje, dajta vaše mrtva človeška trupla na površje! In glej čuden prizor! zemlja in morski valovi so pričeli raz^e ude človeških teles, kakor glave, roke, noge, -rebra in vse drugo človeške telesne dele metati na površino. In pričeli so se družiti vsi ti organi v človeška telesa. Naenkrat je nastala cela dolina polna živih človeških bitij. Moje oko se je ozrlo proti nebu, in spoznal sem, da stojim v vznošju gromečega Sinaja. Oko-li mene. pod' menoj, in nad menoj, se je zbralo vse polno človeških bitij, tako, da je ta množica grozno narastla.
Na vrhu gore so sedeli trije možje, vsak na svojemu sedežu. Ti možje so premirili vso množico s svojim mogočnim pogledom. Sedaj stopi eden teh mož naprej, v desni roki drži tehnico. Potem zakliče z gromovitim glasom: Pridite h meni vi otroci Adamovi! Hočem v tej tebtalni skledici moje jeze in mojega srda, tehtati vaše misli in vaša dejanja! In glej! vsa navzoča množica je postala mahoma bleda, in vsak posamezni je čakal nestrpno svoje obsodbe. Sedaj mi je bilo, kakor da čujem moje ime prvo imenovati. Jaz sem se pri tem prizoru grozno prestrašil, po celem telesu me je stresal mraz. Moje blede oči so bile obrnjene proti navzoči množici, in iskal sem sočutja. Ali v tem hipu se je vsa množica obrnila proč od mene, in stal sem sam in zapuščen na svojem mestu. —• Sedaj začne tehtnica zvoniti, strašanski grom zemeljskega gorovja se ponovi. Nato so začeli stopati po vrsti brez prenehanja drug za drugim, blede izstradane človeške postave podobne človeškim kostenjakdm. Prvič ženske, vse o-nemogle od trdega truda in lakote, s povešenimi rokami, bledega lica in z žalostnim pogledom. Veliko od teh nosijo na svojih omak ljivih rokah na pol zastradano dete. In vse te ženske kažejo očitno s prstom na ¡mene. Vsaka od teh vrže po en kamenček v na levi strani visečo tehtnico, skledico pravice in sodbe. Na to se približa na tisoče moških, bili so videti vtrujeni od trdega dela, beda in lakota se jim je brala na obrazih. Veliko od teh je bilo grozno pohabljenih, nekaterim je curljala rdeča kri iz trpečih ran. Vsi ti vzdignejo svoje desnice kvišku in se obrnejo proti meni z grozečimi pestmi, rekoč: Gorje Tebi! ti o-šabni ljudski tiran! zasužnil si nas, za nesramno ceno smo mogli delati v tvojih zadtihlih tovarnah in rudnikih. — In ako smo zahtevali trohico kruha več od tebe, si nahujskal tvoje beriče, policijo in vojaštvo, da so nas neusmiljeno psovali in streljali na nas kakor na divjo zver, dokler se nismo v nezavesti in v krvi zgrudili na tla. Tvoji miljoni so z našo krvjo oškropljeni, in naše življenje je bilo žrtev Tvojih zakladov! Tn vsi ti moški so zopet vrgli vsak po en kamenček v teh-
talno skledico. Na to so se začeli bližati možje in ženske, vklenjeni v težke železne verige, s katerimi so proti meni rožljali, tako, da je grozno rožljanje odmevalo po vsem okrožji. “Mi smo samo radi pomanjkanja grešili. Glad in lakota sta nas primorala, da smo se poslužili tujega imetja. In ti si vsega tega kriv!” je kričal prvi v vrsti. In potem so sneli vsi ti svoje težke verige in vezi proč od svojih rok in nog, ter so vse te z groznim krikom1 vrgli v tehtalno skledico. Tehtnica je sedaj grozno narastla, podobna veliki gori. Ali nekdo, ves z rdečo krvjo oblit, je to še vedno držal kvišku v zraku. Na zadnje pride še neki mož z ženo in štirimi otroci. Njemu kaplja rdeča kri iz senc, njegovi ženi iz srca in otrokom iz čela. Pričel je gotoviti: “Sem sebe in svoje radi pomanjkanja in gladu, umoril! Prekletstvo tebi!” Potem seže z roko v svojo še vedno krvavečo rano, izdere krogljo iz nje, in jo spusti v tehtalno skledico. Za njim pride žena in njej' sledijo trije fantički; vsi ti držijo moreče streljivo naproti, ter storijo ravno tako. kot oče. In sedaj pri-raelja še četrti otrok, podoben malemu detetu še v zibelki. Temu je krogi ja razbila, vso črepinjo. In sedaj seže ta mali črviček s svojimi nežnimi in krvavimi ročicami v svoje odprte možgane na glavi in . izdere svinčeno krogljo iz njih, na kar tisto spusti v tehtalno skledico. In ta zazvoni podobno mrtvaškemu zvonu. Tu se obrnejo vsi ti človeški miljoni s srditim obrazom, in mogočnim pogledom proti meni. Moje oči so se povesile v tla. mraz me je stresel po celem telesu, in bilo mi je kakor da sem med celem ljudstvom zadnji človek. In gromoviti glas se je začul iz gorskih pečin: “Odpuščanje in milost vsem tistim, ki so grešili, a Ti — si pogubljen!”
In to ti povem Daniel, moje sanje niso nikdar brez pomena.
Daniel: Vam verujem, saj se še meni ježijo lasje na glavi!
DOPISI.
Breezy Hill, Kan. Cenjeno uredništvo: —
Namenil somi se nekoliko opisati črelavsko stanje v suhi državi Kansas. Dela se sedaj še nekoliko, da se za življenje in druge potrebe zasluži. Ali draginja, ta raste od dne do dne. Slabeje se zasluži, vedno hujša je draginja in ravno delavec jo mora najbolj občutiti,
ker mora ves zaslužek s krvavimi žulji priboriti. Sedaj v dvajsetem, stoletji, je vse nekako narobe. — Včasih je bil kontumac za pse, a sedaj ? ?
Ravno tu v suhi državi Kansas se godijo čudne dogodbe, kjer je omika in izobraženost. Tu sta se zruvala dva, eden Anglež in drugi Mehikane, posledica je bila, da je Mehikanc Angležu nos odgriznil. Zopet druga dva, Anglež in žali-bog slovenski sin —- angležu prst odgriznil. Eden brez nosa drugi brez prsta, eden v bolnišnico, drugi v ječo.
Tudi trgovci z vinom ne ostanejo zadnji. Seveda prodajajo vino a le z imenom, v resnici je pa sko-ro sama voda in še tista za nič.
H koncu dopisa pozdravljam vse čitatelje Glas Svobode širom Amerike!____________John Žager.
Ravenswood, Colo.
G. urednik: —
Naznanim, da se je iO. okt. t. 1. prigodila velika nesreča Slovencu in sobratu Josipu Bertok, doma iz Pobege, okraj Koper, v Istri. U-bil ga je strel v jami. Pokojnik je bil član društva št. 39 S. S. P. Zveze v Aguilar, Colo.; in zapušča doma ženo in tri otroke. Pokopali smo ga člani omenjenega društva, 12. p. m. v Trinidad, Colo. Bodi mu lahka tuja zemlja!
Omeniti moram tudi koloradske delavske razmere,'ki so Sedaj prav slabe, posebno tu v Ravensvvood.
V društvenem oziru smo še precej preskrbljeni; imamo dve društvu S. S. P. Zveze in je tudi še-mnogo rojakov, ki niso v nobenem društvu, in ki bodo tu še kruto obžalovali.
Namerava se ustanoviti novo Zvezno društvo, za kar se že pridno agitira in kličem delavcem: le na noge! Delavec mora biti v slučaju bolezni ali nesreče preskrbljen, to lahko je, če je v kakemu društvu.
Pozdrav sobratom S. S. P. Zveze.	Math Dukežič.
Staremu prijatelju, ki se je v dolgih ‘letih izkaza!, je treba o-hraniti zvestobo. Kdor trpi za nadležnim.prehladom, naj ne poskuša vsa mogoča in nemogoča sredstva, ampak naj si preskrbi takoj; pristni “Pain Expeller”. Naj se drgfte ž njun krepko po vratu, prsih ter stopalih in takoj bo dobro. Pain Expeller se lahko dobi v A-meriki po vseh lekarnah za 25 centov steklenica. Treba pa je paziti, da se dobi pristnega z varstveno znamko s sidrom.
j P*" Angleščina brez učitelja!
Po navodilu slovensko-angleške slovnice, tolmačiv in angleško slov. slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane $1. in jo je dobiti pri:
V. J. KUBELKA, 538 W,
.... Največja zaloga slovenskih knjig.
H5 Si, New M, N, T,
Pišite po cenik............
II'
I
I
SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ.
Sprejema tožbe. — Zagovarja in tolmači na sodniji. — Zahteva in iztirja odškodnine od kompanije za ponesrečene pri delu. — Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe, prošnje za oprostitev vojaščine, dolžna pisma, itd. — Iztirja dolgove tukaj in starem kraju. — Izvršuje vsa v notarsko stroko spadajoča dela. — Cene vedno zmerne.
IMIeitilei SlsLencier
5241 Butler Str., Pittsturp, Pa. Ben Phone 7-r Fi«k.

S.S.P.
v
X
Zveza
y
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, lil.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigagn, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Box 116, Somerset Colo. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM R HS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St, Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI;
FERDINAND GrLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 2020 Blue Island Are., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. JOE S/AMŠEC 1517 So, 43rd Ave., Chicago, 111.
JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK, 1517 So. 43rd A ve., Chicago, 111.
IVAN MLADIČ, 1812 W. 22. Place, Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK, 11224 Fulton Avenue, Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHO&IK, 1345 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsapisnaa iti vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, lil. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 -6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je ‘‘Glas Svobvde”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu.
Sprejeto novo društvo.
iDTUfitvo št. 82 v Gilbert, Minn.: Anton E. Gnjezda, 2688; Math Kezele, 2689; Frank Gimpel, 2690; Anton Sterle, 2691; Josip Torkar. 2692; Johan Juhant, 2693; Johan Komatar, 2694; Paul Cempre, 2695; Štefan Praznik, 2696; Fr. Peternel, 2697.
Novo pristopli člani in članice:
K dr. št. It Josip Stariha, 2627.
—	K dr. št. 2; Frank Resnik, 2628.
—	K dr. št. 3 : Simon Dobrič, 2629.
—	K dr. st. 7: Uršnla Košer, 2630.
—	K dr. št. 8: Frank Golob, 2631; Alojz Zupan, 2632; Frank Peček,
2633.	— K dr. št. 11: Frank Lang,
2634.	K dr. št. 13: Ludvik Wind-bichler, 2635. — K dr. št. 14: Anton Žager, 2636; Fr. Mole, 2637.
—	K dr. št. 15; Jos. Potisek, 2638.
—	.K dr. št. 16: Anton Jare, 2639.
—	K dr. št. 19; Louis Kuntarieh, 2640. — K dr. št. 20: Frančiška Laznik, 2641; Frank Markič, 2642.
__¡K dr. št. 21: Mihael Remškar,
2643; Lovro Tehovnik, 2644. — K dr. št. 22:	Anton 'Bratož, 2486;
Frank Repieh, 2645. — K dr. št. 24: Blaž Dobn k, 2646; Karl Zevnik, 2647; Frank Jakob, 2648. — K dr. št. 25: Josip Košmerl, 2649.
—	K dr. št. 23 : Andro Seyka,
2650. — K dr. št. 31: Avgust Stau-cin, 2651; Vasilij Snopik, 2652; Ivan Starčevič, 2653. — K dr. št. 39: Andrej Kranjc, 2498. — K dr. št. 42; Anton Lončarič, 2654; Jurij Kučan,-2655. -—-K dr. št. 48: Valentin Zupančič, 2656. — K dr. št. 57:	Ferdinand Kose, 2657;
Odstopli člani in članice:
Od dr. št. 1: J. Medic, 23. — Od dr. št. 49: Marija Suhar, 1198. — Od dr. št. 66: J. Mesek, 2123.
Jrtani člani in članice:
Odi -dir. št. 4: T. Vršnik, 97. — Od dr. št. 8: M. Povše, 526. — Od dr. št. 17: F. Zaje, 1989. — Od dr. št. 24: J. Mesner, 1021. — Od dr. 27: J. Grdin, 1433. — Od! dr. št. 32 : A. /Železnikar, 765. — Od dr. št. 39: J. Malenda, 1032. — Od dr. št. 44: J. Kaiser, 1343. — Od dr. št. 59: A. Miklaučič, 1757; A.
Bevc, 1526; Josipi na Bevc, 2259. — Od ¡Mr. št. 73: J. Hribar, 1939.
Umrli člani:
Od dr. št. 6: Josip Brečko, 695, umrl dne 12. okt. 1911.
Od dr. št. 39:	Josip Bertok,
1935; umrl dne 9. okt. 1911.
Izplačana odpravnina:
Od 'dir. št. 8: Anton Miliču, 179; v znesku $250.00, s tem preneha biti član S. S. P. Zveze.
JOS. BENKO, glavni tajnik.
TAJNOSTNA SVEČA.
Ruska pripovedka, posl. za “Glas Svobode”.
d’r. št. 52:	M. Moneta, 936; J.
Bergant, 143, oba k dr. št. 6. — Od dr. št. 71: F. Benigar, 1799, k dr. št. 5; A. Lamut, 244, k dr. št.
38. —
Potujoči člani in članice:
Od dr. št. 1: M. V. Konda, 7. — Od dr. št. 2; M. Droftina, 43; L. Sturm, 44; J. Martinčič, 843; M. Paulin, 844. — Od dr. št. 5: K. Spent, 122; A. Mlekuš, 524; J. Pi-škar, 125. — Od dr. št. 6: O. Bregar, 560; A. Ocepek, 640; L. Zajec, 1227; J. Supan, 1579; F. U-rabič, 2238. — Od dr. št. 7: S. Galičič, 1229. — Od dr. št. 8: J. Hart-nar, 1151; J. Juh, 528. — Od dr. št. 9: A. Praznik, 2419; A. Mohle, 215; J. Zakrajšek, 1987; J. Tomšič, 2529. — Od dr. št. 10: F. Slabe, 252; J. Tomc, 247; L. Vesel, 1678; M. Dolinar, 566; A. ¡Stanovnik, 226; M. Koščak, 251. — Od dr. št. 12: J. Kolar, 1234. — Od dr. št. 14: J. Homec, 340; J. Leskovec, 348; A. Potokar, 1323. — Od dr. št. 15: A. Boldan, 406; J. Papež, 404. — Od dr. št. 16: V. Podobnik, 568; A. Kastran, 484.
—	Od dr. št. 17: M. Pirnat, 1325.
—	Od dr. št. 18 : M. Smrekar, 484. Od dr. št. 19: T. Tomažič, 1164. — Od dr. št. 20; F. Pavlič, 1591; J. Kvas, 1423; V. Kandoni, 506; J. Rus, 1099; A. Zrimšek, 796; I. Meden 795. — Od dr. št. 21: F. Masel, 509. — Od' dr. št. 22: F. Kovačič, 944; F. IIruban. 945. —■ Od dr. št. 24: I. Brenčič, 482. — Od dr. št. 27: F. Mihevc, 953; F. Lisjak, 1338. — Od. dr. št, 35: M.
George Gradišnik, 2658, John Re-; Košmerl,; 807. —Od dr. št. 38. L. mih, 2659. — K dr. št. 59: Peter; Zorko, 2444; J. Lovša, 859; J. Pe-Vujnovič, 2660; Tomo Bruardič, j trik, 872; M. Fabijan, 868, J. Jer-2661; Felix Hadari, 2662; Vence- man, 1932. — Od dr. št, 40: Št.
slav Car, 2662; Ignac Kapusta ( 2664; Štefan Belenčič, 2665; Anton Matijašič, 2666; Mijo Sankovič, 2667: Franica Sankovič, 2668; Miloš Orlič* 2669; Marko Lončar, 2670; Anton Varljen, 2671; Mato Bedekovič, 2672; Frank Kovač, 2673; Anton Lončar, 2674; Dušan Mamula. 2675. — K dr. št. 60: Josip Miklič, 2676. --.K dr. št. 61: Josip Troha, 2677. — K dr. št. 62: Martin Kure. 2678. .— K dr. št. 63: Frank Kunc, 2679. — K Just. 64: John Bakarič, 2680. — K dr. št. 65: Roza Zalar, 2681. — K dr. št. 67: Vincenc Pugelj. 2682.
—	K dr. št. 71: Frane Močirkar, 2684. — K dr. št. 74: Anton Ga-brenia, 2685; George Bobič, 2686.
—	K dr. št. 79; Em'a Cof, 2687.
Zopet sprejeti črtani člani:
K dr. št. 17: J. Kalin, 1241. — K dr. št. 30: J. Hečko, 1705. — K dr. št. 36: J. Jeretič, 2368. — K dr. št. 39: J. Cevna, 888.
Prestopli člani:
Od dr. št. 4: M. Kramar, 93; J. Sternad, 94; J. Sternad, ml., 365,
Crnkovič, 1838. — Od dr. št. 41: J. Lubaš, 973. — Od dr. št, 43: J. Razpotnik, 2904. — Od dr. št. 44: J. Humljan, 1034, F. Kukovič. 1058. — Od dr. št. 45 F. Stepančič, 2285; J. Miklavčič, 2372; — Od dr. št. 46: J. 'Movem, 1192. — Od dr. št. 50: Paulina Bustel, 1217. — Od dr. št. 55 : J. Reven, 1348; J. Žemva, 1857. — Od dr. št. 58: F. Štempihar. 1051. — Od dr. št. 62: J. Zallar, 1533 ; J. Bojka, 1535.
Od dr. št. 70: F. Kočevar. 1782.
—	Od dr. št. 73; F. Dobrnišek, 1721. —
Suspendirani člani:
Od dr. št. 8: St. Bogovich, 1230,
—	Od dr. št. 10: M. Koščak, 251 J. Petrovčič, 253; I. Erjavc, 1677
—	Od dr. št. 13 : A. Novičkar, 323
—	Od dr. št. 17: F. Francel, 465
—	Od dr. št. 20; I. Longar, 651; A. Erbežnik, 2349. — Od dr. ^ št. 27: J. Kamnikar, 2149; F. Žolt, 1699. — Od dr. št. 28: J. Oblak, 1250; J. Majnarič, 853. — Od dr. št. 30: M. Dorman, 1456. — Od dr. št. 36: J. Skube, 1044. — Od
vsi k dr. št. 68. — Od dr. St.5 : J. ¡ dr št. 43: J Lipovac ,1002 ; J. Nosse. 136 k dr. št. 80; J. Gorše, Krhlikai 2548_ — Od dr.-st. 4b. 196 k dr. št 71. — Od dr. št. 8 : J. J. Debelak, 755 ; J. KI nkon 2329 Ravnika" 742 k dr št. 76. — Od [A. Vrtnik, 2452. Od dr. st. 51: J. dr št 60: P. Zupančič, 60, k dr.¡Škufca, 2374. - Od dr. št 56: A št'o _ Od dr št. 12: J. Verčič	iqs9 — ™ Av st- 67 : J
40, k dr. št. 56. — Od dr. št. 17 : J. Zorman, 1161, k dr. št. 54.
Od dr. št. 29: J. Šircelj, 678; A. Frank, 673, oba k dr. št. 76. — Od
Novak, 1382. — Od dr. st. 67: J. Škofič, 1874. — Od dr. št. 69 : P. Klikovič, 1775 ; Al Anžlova^ 1776 ; J. Žlindrd, 2509. — Od dr. št. /3 : J. Čorba, 2041. —
(KONEC.)
“Nikakor, vaše psevoshoditelj-stvo”, se upre temu tajnik, “te zadeve tako pustiti ue smemo .. . Preglejmo cerkev ...”
Kaj je bilo početi? Duhovnik ropotajoč s ključi, je odprl cerkvene duri. Tajnik je poiskal vžigalice. Prižgali so svečo, stoječo v veži ter šli v cerkev.
Cerker, kakor vse cerkve na deželi, je bila snažna in prikuplji-va. V njej je duhtelo po vosku. Na sredi cerkve pred oltarjem je stala rakev s pokojnikom, nekim mladim, ¡krepkim iu zalim delavcem. Nepokrito lice je bilo videti mirno, uprav kakor bi bil pokojnik zaspal.
¡“Živčna ¡bolezen . . .” je zamomljal duhovnik, korakajoč k oltarju.
Kirilo-v in tajnik sta mu pomagala pregledati oltar, škrinjo in opravo; dvignila sta pokrivalo na oltarju, pdkrivalo vrženo preko rakve, vse kote glavnega in prednjega cerkvenega oddelka ter sta dvignila celo pokrov nad neveli-kim “analojem”, ki je stal poleg rakve.
Duhovnik je pregledoval cerkev tem skrbnejše, ker se mu je zdelo, kakor je pozneje rekel, najpotrebnejše poiskati, če se mar ni skril kje kaki tat.
Razgovarjaje se, so še enkrat pregledali cerkev, dvignili svetil-nico kvišku — pa se vrnili nazaj v hišo ter se vlegli spat.
Kirilov je naumil ne misliti več na luč, ki jo je videl, torej se je obrnil k steni, toda mimogrede jte še pogledal cerkev in videl, da so njena okna bila temna.
Pretekla je ura, ali nemara še več. Kirilov se je dobro zavedal, da je zaspal in kakor se mu je zdelo, zaspali so tudi drugi, “človeku pride časih nekakšno budalo st v glavo”, si je mislil Kirilov spanju, “a to ne le enemu, marveč vsem trem.; trije smo videli luč v zaprti cerkvi in ko bi ne bili šli tjekaj, ko bi se ne bili prepričali sami, pa bi jim bila vse življenje ostala v spominu legenda o začarani sveči . . .
“Oh, jaz bedhk!” pride nakrat Kirilu, ko se siprebudi, v glavo; “ne kako je to, da tega nisem poprej pogodil, pa tudi duhovnik je zal! Pojasnilo te prikazni je tako javno in preprosto ... Za cerkvijo se gotovo nahaja ona krčma, kamor so mi odsvetovali kreniti . . . vzrok svetlobe je kajpada kaj očividen; v krčmi še ljudje ne spe; okna ondi so o-svetljena in od njih svetlobe se le-skeča okna v cerkvi so nas tako varala' . .
¡S to mislijo v glavi si je Kirilov prizadeval zopet zaspati, 'do-mišljujoč. si, kako postavi drugo jutro na sramoto duhovnika, ki se ni spomnil na to okoliščino.
V tem hipu se je Kirilu zazdelo, da njegov tajnik tudi radi nekega vzroka ne spi. Kako se mu je to zazdelo, tega si ni mogel po-znej pojasniti; zakaj ležal je obr-nen z licem proti steni in v sobi je bilo popolnoma tiho.
Znovič je pridržal sapo, se oprl ob lakte in tiho obrnil pogled po sohi.
Tajnik je sedel v samem perilu z nogami visečimi iia tla ter nekako osupel gledal v okno. Zunaj je bilo popolnoma temno in na teh črnih, nočnih tleh se je še temnejše in mračnejše odbijala postarana, iv zemljo se vdirajoča cerkev, s prezornim lesenim stolpom, nagnjenim na s+ran.
Kirilu se je zdelo, kakor bi ga kdo s kropom polil. Lasje so mu stopili po koncu na arlavi . . .
Tri leva okna v cerkvi so bila znovič osvetljena in sicer že bolj
jasno nego poprej, od znotraj ...
“Kaj vi, Ivan Semenovie,” vpraša Kirilov tajnika, “ne spite?”
Ta nezmožen najti primernih besed za odgovor, je samo z roko pokazal cerkev.
“Batuška, a batuška!” zakliče Kirilov, stopivši pred prag njegove sobe, kjer je spal duhovnik, “vstanite; v cerkvi je zopet luč.”
“Ni mogoče, kar pravite!”
“Vstanite, boste videli.”
Na to odidejo vsi trije ven pred hišo. Cerkev je bila jasno osvetljena od znotraj.
“A gostilnica? Kremo se nahaja na oni strani?” vpraša Kirilov ; svitloba prihaja od njenih o-ken. ”
“Krčma se nahaja na drugem koncu vasi; za cerkvijo pa je žitnica, ki je zmerom zaprta.”
“Pojdimo okrog cerkve, vaše psevoškoditeljstvo ’ ’, spregovori končno tajnik, otresi se nekoliko svojega strahu.
Vzamejo svetilnico in prižgav-ši jo, potihoma, brez najmanjšega šuma, obidejo cerkev. Vse stavbe so bile temne, samo v cerkvenih oknih je brlela slabo nekaka premakljiva lučica, ki je hipoma ugasnila, ko so dospeli o-krogf cerkve.
Vnidimo in preglejmo jo znovič,” je zašepetal s poprejšnjim pogumom Kirilov; “tega ni moči pustiti kar tako; nemara je to prevara, ki je skupna nam vsem, ali pa v resnici v cerkvi nekdo prižiga pa zopet ugaša svečo, katero pri prvem pregledovanju nismo zapazili. Gotovo je pri slabi luči nismo videli.”
“Vnidimo brez luči,” spregovori z bojazljivim, tresočim se glasom tajnik.
“Z nami je moč križa!” reče duhovnik ter znovič odpre duri.
V cerkvi je bilo temno. Niti e-na sveča pred, oltarjem ali v katerem drugem delu cerfrve ni gorela. Pa tudi mrlič je ležal nepremično. Samo zgoraj, na cerkvenem stolpu, so jeli letati vrabci, davke in golobje, sluteči gotovo bližnji dnevni svit . . .
“Wb je tako, iz tega je to . . . nemara je to povzročil kak bel
Pod pokrovom ozkega, neviso-kega “analoja” je čepela sključena medla starka, pokrita z vra-skami in vse osivela. Lice je imela podvezano z robcem.
“Kaj ti delaš tukaj?” vpraša duhovnik, ki se je prvi zbrihtal.
“Zob, batuška, zob me je premagal!” spregovori starka, pri-jemši se za obvezano lice.
“Nu, kaj je to, kaj ima tu o-praviti zob?”
“Ljudje so mi pravili in me naučili,” odgovarja starka vsa se tresoča na životu. “Rekli so naj vzamem klešče in izpulim pokojniku oni in isti zob ... in bolečino mi premine na vse veke...” “Torej ¡ti Teodozija, hočeš o-pleniti mrliča?”
“Tukaj so klešče in sveča,” odvrne ona ter se zgrudi duhovniku k nogam. “Ne pogubite me, batu-ško, zob me je povsem premagal . . .”
“A kje pa si bila, ko smo prišli prvič semkaj ! ’ ’
“Skrila sem se v stolp. Ne pogubite me oče Savelej, radi tega zoba pod očesom mi ni moči dalje živeti.”
“Nu, ali si ga izdrla mrliču?”
“Je nekoliko premočan..........
trgala ¡sem ga in trgala, da je bilo strah ... in tu, o Bog, se me je polastil še drugi strah, da se mi še kedaj roke tresejo . . .”
DOPIS.
Ravensdale, Wash. Cezij, uredništvo: —
V naši naselbini gre z delom bolj slabo. Mnogim gre seveda dobro. ker omedlevajo pred tisto ži valieo . . . Kakih posebnih novic ne morem in ne vem poročati, ker tu je vse po starem. V društvenem oziru gre tudi svojo staro in pot. Kaj je vzrok slabim časom nihče ne ve. Volitve so pred durmi in delavce hočejo republikani zopet izstradati, to je cela ameriška politika!
S pozdravom,
Poročevalec.
IŠČE se služkinjo ki ima rada
otroke, tudi taka ki nima svojega doma, ne glede na starost. Plača po dogovoru. Pojasnila daje u-pravništvo Glas Svobode.
POZOR ROJAKI!
Opozarjamo rojake, da nam bode knjiga “Strahovalci dveh kron” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 570 strani in stanejo oba snopiča skupaj le $1.00 Poštnina je s tem že pla-
SVOJI K SVOJIM!
vpraša
“Kakšen bel golob?” duhovnik.
“lini oni, katerega nosi zlod na pokopališče za rubel, ki se ne dá zamenjati. Časih se mu izpuli, zlodji se podé — ob enem;, pa zgine golob in rubel , . .”
“Da se ne sramujete, gospod, takšne prazne vere ! ” reče -duhovnik; s tresočimi se rokami prižigajoč v veži svetilnico; “izvolite iti na stolp ... da pregledamo, če si -želite; vse golobe, kavke in vrabce.’’
Kirilov svetiije, naj bi postopali previdno. Vzhodne duri zapró od znotraj s' ključem ter odidejo po ozkih zakrivljenih stopnjicah na stolp. Tiči so se pred lučjo razleteli s truščem na vse strani, zaletavajoč se s perutnicami ob zvonove in zaprašene stene.
“Nú, kje pa je vaš beli golob?” vpraša duhovnik, ko pregledajo stolp; “ a sedaj ¡da se prepričamo preglejmo znovič cerkev.”
Zopet so obšli s svetilnico oltar, pregledali škrinjo in vse kote, ter privzdigovali pokrivala nad oltarjem in mrtvecem. Nikjer ni bilo nič; cerkev je bila prazna.
“A vse to prihaja iz nevere,” jame govoriti duhovnik; “evo pri vas so beli golobi . . . Ondi pa še Bog vé kakšna strašila ...”
Ni dogovoril. Kirilu je prišlo v glavo dvigniti pokrov nad neveli-kim “analojem”, stoječim poleg rakve. Ta “analoj” so pregledali že pri prvem pregledovanja, Kirilov prime za pokrov, ga dvigne in okameni. Tajnik zakriči. Le malo je manjkalo, da duhovniku ni všla svetilnica iz rok... Kaj so videli.”
Velike miuke.
Vsaka težka misel, muke, bojazen, neuspeh, žalovanje, prenaporno dušno- delo, ima lahko velike posledice na Vašo prebavo in cel ustroj. Absolutno potrebno je, da date živcem novo hrano, pripomoček k novi moči, da živce ojači in jih naredi krepke; to se pa le tedaj lahko zgodi, če se jim da zadostne hrane. Rabi v takih slučajih zanesljivo Trinerje-vo ameriško zdravilno grenko vino. Bo ustavilo in uredilo vse ne-rednosti organizma: bo pripomoglo, da bo šla hrana na pravo mesto in bo tako izčistilo vse telo starih, slabo prebavljenih stvari. Ravno tako učinkovalno deluje na glavobol, križne bolezni, jeter-ne in liredi vse nerednosti v želodcu, trebuhu. 'Črevih 'in ustav nervoznost in čisti kri. Za dohiti v iekarpiških prostorih. Jos. Tri ner, 1333 — 1339 ..South'Ashland ave.,. Chicago, Ul..
SLOVENCI POSEČAJTE
“Little Bohemio”
kjer se toči izborno impor tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstna kuhinja. Pina vina in smodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av. in zap. 18.ul.'
GOSTILNA
kjer je največ zabav» in največ vžitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to »e dobi v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, Ul.
Telefon Canall439.
ODVETNIK
PATENTI
MRL STROVER
(Sobe štev 1009)
133 WASHINGTON ST.	CHICAGO, ILL
Tbl, 3689 MAIN
trgovina s novodobnim obuvalmo
Vsak slovenski delavec 1 mora citati svoje glasilo I t. j. “Glas Svobode!” 1
Slovensko-Amer! kanski
Koledar
ZA LETO t9.i2
je izšel ter je zelo zanimiv. Dobiti je za 30c. s poštnino vred pri
“GLAS NARODA”
82 Cortlandt Street. New Yrrk,
ali pa: 6104 St. Clair Avb.. N. E. Cleveland, O.
G. VOKOUN
1411W. I8th St. Chicago.
V moji ini se dobe prve vrste cigaie, dobre sval ice in raz noH'en ta*-ak iz vses dežela.
Prva in edina slovenska trgovina te vrste v Zed. državah. Velika izb era ur, verižic, družt venih prstanov; razna izbira srebrnine in zlatnine. Pušk, koles, gramofonov in slovenskih plošč, peči, itd. Pišite po lep ilustrovan sld-' venski cenik, katerega pošljemo zastonj. (Pri naročilu omenite ta list.)
A. J. Terbovec & Co.
Nasledniki:
Derganc, WIdetič & Co.
1622 Arapahoe St, Denver, Colo
S ovenoi, ogiaš ijta se pri m ni!
Telefon Canal 2301 P p avDalhica dežnikov in p p
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od KasparjeveBank.
ITALIJO
IN
ADRIJO
PO STARI IN ZANESLJIVI
CUNARD ČRTI
VSTANOVLJENA 1840.
POSEBNI ZIMSKI PARNIKI
NOVI JORK — SREDOZEMSKO MORJE — ADRIJ A
Franconia (nov. 1911)..18.150 Ton
Caronia ..... . ../,. 20.000Ton '
Laconia (nov. 1912) ..18.000Ton
Carmania .......... *0.000 Ton
Ogrsko-ameriška postreita
Iz New Yorks v Reko in Trst skoz Gibraltar Genovo in Ntpolj
Novi moderni parniki na flva vijaka.
Poiebao izbrani za to plovbo:
CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tpnov ULTONIA - - ¡0.400tonov CUNARD STEAMSHIP COMPANY, Ltd
S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago, or Local Agenta Everywhere.
PhVne: Canal 80.
HOERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemaniclu
GOSTILNA
Vogal 22. In Lincoln Street
Prostgorakin mrzel prigrizek vsak dan.
M. KARA
1919 So HALSTED ST.
cor. 19. Plače.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
mm id
“Glas Svobode
(The Voice or Libektt)
weekly
99
Published by M. V. KONDA ®- CO. 2020 Blue Island Ave., Chicago, Illinois.
Subscription $2:d0per ysar. advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki._____________________
’ Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
______________in velja —-----------------
lA AMERIKO:
Za celo leto...............$2.00
za pol leta................$1.00
% A EVROPO:
Za celo leto...............$2.50
za pol leta................$1.25
Naslov za »opisi? in pošiljatve je
GLAS SVOBODE 2020 BUJE ISLAND AVE.	CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivališča prosimo naročnik' la nam natanfino naznanijo poleg Novega tud. Štabi naslov.
231
40P
KAKO SE BOMO SLOVENCI V AMERIKI UDOMAČILI.
Marsikateri bo rekel, da je to prašanje neumnost in potrata časa, raamotrivati o stvareh, ki so še daleč od sedajnosti in katerih prihodnjost nam je zakrita s temnim šlajerjem. Toda temu ni tako ! Zakaj in kako ne, naj povemo v naslednjih vrsticah.
Amerika ni Slovencem to, kar je bila nekdaj Hrvaška, Slavonija, Madjarsko in Galicija in celo daljna Rusija. Tudi pred 25 leti je bilo romanje za kruhom Slovencem nekaj vsakdanjega, ker tujina je dajala Sloveniji vedno nekaj več zaslužka kakor domovina uboga. To je fakt še danes in bodo te razmere še toliko časa nespremenljive, dokler se gospodarsko življenje Slovencev v stari domovini ne uredi in se kmetje ne rešijo velikega svojega dolga. Motijo se pa tudi tisti, ki ,govore, da "na. Kranjskem ni za živeti?” — Kruha je še danes doma, le škoda, da so ga nam vzeli tujei izpred nosu. Pomislimo samo na lepe in čiste in prostrane gozdove, ki so na Kranjskem in drugod, kjer prebivajo Slovenci. Kdo pa ima vse to bogatstvo narave in slovenske naše stare domovine. Firsti, baroni, par kapitalistov in vlada. Nekdaj se je priklatil na Kranjsko cesarjev zet firšt Windisch-graetz in spravil pod svojo oblast lepe notranjske gozdove od Snežnika do 'Planinc, Javornika itd. — Cesarjev zet je dal "čez” u-kradene gozdove svojim slugom, jih dal zagraditi in čuvati in dobil cesarsko potrjenje, da smejo njegovi ponemčurjeni češki valpe-ti vstreliti vsakogar, ki bi se upal pobrati vejico iz firštovega paradiža. Grofi Turn Texi so pokrali ob "pravi” priliki tudi kar si je prilegalo njihovim očenn; erar je planil po zaostalimi in tudi lepo ogradil s "prepovedanem prehodom”. Cerkev, oz. škofje ljubljanski so tudi dobili kot "svetna gospoda” svoj porcijon, nekaj starih “ plemenitašev'' .ima pa ostalo še od svojih "očetov” plemenitašev. Tako imamo na Kranjskem idrijski rudnik živega srebra, ki zopet pripada “vladi in katera naredi pri njem letno najmanj 3 milijone goldinarjev dobička, tisti pa, v katerih domovini je posvečena in bolj blagoslovljena zemlja, delavci slovenski v Idriji, dobe pa za svoj« srage po 80 krajeerjev na dan in "priklade” v živežu in po 40 letih tilRljenja. in .garanja za "cesarske” na Dunaju — "pen-zijon”.	.
'Narod se je selil in se ho selil in sicer od sedaj naprej v Ameriko. Iz Amerike pa najmanj tri četrtine Slovencev ne bo šlo več v zakleto in od tujih band izropano domovino, temveč bodo ostali v novi, kruhapolni deželi.
In Ameriki ne bo nič vzetega, jee hvaležno sprejme v svoje osrčje slovenski trdi rod. Narod slovenski je delaven, pošten in napreden. Lahko trdimo, da za Čehi so Slovenci od vseh drugih .Slovanov najbolj obrajtan delavec v novi domovini. Prašanje si je le staviti, kako se bo Slovenec v Ameriki udomačil, kako si bo postljal in deloval in napredoval. Pri starih "verah” mn ni ostati, če hoče v Ameriki kaj doseči. Grehe svojih očetov mora slovenski rod v Ameriki zavreči, pozabiti in se prilagoditi hitro novim razmeram, idnošajem in delu.
Dežela, naša nova domovina je velika, in Slovenci se nekako nepoznano vrtimo v tem čebelnjaku, •,oda vkljub temu smo narod, k j sivi svoje posebno življenje in ki nora držati vkup in skupno se
preroditi v novo silo, zajeti nove ideje in hoditi s časom. Velikega pomena je, kako se bo Slovenec u-domačil v Ameriki, velikega. Do danes še nimamo nobenega programa, po katerem bi hodili in se ravnali. Vsekakor je potreba storiti korake, da se ustvarjenju našega novega položaja pride v o-ko, in se narodu pove in razloži, kako mu je delati, da se gmotno preskrbi in udomači kot državljan državljanov vreden.
Slovenci smo prišli večina iz kmetov, zemlja je Slovenca preživljala in vse kaže, da sc v novi domovini povrne nazaj k svoj; dobrotnici zemlji.
Zdrava mora biti naša nova generacija in bolj poučena in preskrbljena, kakor simo to do sedaj mi. Življenje človekovo obstoji na dobri zdravi hrani, zemlji, stanovanju in obleki. Le če so te zagotovljene, je svoboda, kultura in vivšji ra.zvitek naroda mogoč.
Prašanje našega udomačenja .je prašanje naše svobode in gotovega obstanka.
SREČA IN DELO.
r.
Vsak normalen človek hrepeni po sreči. Ljudje imajo o sreči lahko različne pojme in si jo lahko zamišljajo na zelo različne načine, toda žele si je vendar vs:. Tudi asketi so na svoj način srečo-lovci. V zatajevanju samega sebe, v misli na svoj namen se čutijo srečne. Kdor trdi, da si ne želi sreče in da jo ne mara, verjame morda samemu sebi. toda on vara samega sebe.
Hrepenenje po sreči in nič slabega. Človek je ustvarjen tako, da si mora želeti sreče. To je pri-roden nagon in priroda sama je dala človeku tak organizem, da je njegovo delovanje tem bolj popolno, čim bolj se človek čuti srečnega. Toda s samo željo je prav malo opravljeno. V marsikaterem oziru ne prihajajo nase želje prav nič v poštev; tam, kjer pa so kaj vredne, ostanejo brezplodne, če jih ne podpremo s svojim delom, ki se mora gibati v smeri proti našemu smotru.
Dober del naše usode je sploh izven naše moči. Na svet prihajamo, ne da bi nas kdo vprašal, če nam je všeč ali ne iu umreti mora tudi tisti, ki bi rad večno živel. Od rojstva pa do groba je toliko “slučajev” v našem življenju, na katere ne vplivamo in ne moremo vplivati, da smo pogosto-ma podobni žogam, s katerimi se igrajo nevidne roke. In tako je kot skrajno nasprotje nauka o svobodni volji nastala vera v ne-izpremenljivo usodo, v fatum, v kismet.
■Celi narodi so se včasi udajali fatalizmu. — Islam, Mohamedov nauk, je do dobrega zgrajen na načelu, da je človeku vse usojeno in da ne more ničesar izpremeniti. Pri orientalcih igra kismet tob-če veliko vlogo. Hvalili so včasi to slepo udajanje v usodo in kazali, kaj so vse Turki dosegli, ker so šle njih čete pri vsaki priliki slepo v smrt, češ Alah že ve, kje bomo umrli in če nam je usojeno, da ostanemo živi, nam vse džavr-ske kroglje ne bodo mogle škodovati. Ali zgodovina nam kaže, da vsi taki narodi, ki se zanašajo le na tujo, neznano moč, propadajo. Sedanja Turčija: nam žalosten dokaz. Kakor z narodi, tako je tudi s posamezniki, z. družinami, z-različnimi skupinami človeštva.
Človeško življenje je še vedno velika uganka, ki se ne ukloni ne veri, ne znanosti. A če moramo priznavati skrivnosti, ki jih še nihče ni razkril, vendar spoznavamo, da je poleg neizpremenlji-vega, kar kljubuje vsaki volji, v življenju še marsikaj prepuščeno našemu spoznanju in našim močem. To. od človeka odvisno plat življenja urediti tako lepo in dobro, kakor je na zemlji sploh mogoče, je naloga socializma. Z organiziranim smotrenim delom se imajo človeštvu olajšati tista, bremena. katerih se sploh ne moro iznebiti, in pribaviti naivAeeja množina užitkov, ki se da doseči. Socializem ne more prečarati sveta in uresničiti vseh sanj; toda mnogo opravičenega hrepenenja lahko preustvari v resnico in mnogim željam, ki so danes neizpol-njive, lahko zgradi podlago, na kateri se pozneje uresničijo.
Kakor je posamezniku po ne-premiagliivein zakonu sojeno, da se razvija, tako stremi človeštvo deloma zavedno, deloma nezavedno. po razvoju in rasti. Tz otroških let sili v mladeniška, pa v
moška ter koprni po najvišjih vrhuncih, po udejstvovanju vseh svojih sil, dokler vidi pred seboj življenje.
Socializem je realizacija tega stremljenja. Njegova naloga je zbrati vse raztresene, tolikokrat se gubeee, brezplodne moči in jih, danes kaotično se sukajoče in vzajemno si nasprotujoče, zdru-žiti v harmonično celoto, ki pomeni korist in lepoto obenem.
V dosego tega cilja, najvišjega, ki ga ¡more danes zasnovati človeški um, pa je neizogiben boj proti vsem' zaprekam, razreden boj, ker so zapreke razrednega značaja. Gmotna beda milionov, ta največja nesreča naše dobe, ki ne u-bija le telesno cele armade, ampak uničuje neštete duhove na škodo zadetih posameznikov in vse človeške družbe, je posledica razdelitve v gospodarje in sužnje, v bogataše in nemaniče, v privilegirane in brezpravne. Obstanek razredov je največja ovira človeške sreče in napredek družbe je odvisen od tega, da izginejo razredi in zmaga vzajemnost vseh ljudi.
Do zmage vodi boj, samo boj. A ta boj morejo voditi le oni, ki imajo največ pričakovati od napredka. Nikakor se ne bodo za iz-premembno bojevali tisti, ki so zadovoljni s sedanjim položajem in smatrajo vsako predrugačenje za izgubo.
Tudi slovenski delavci se ne morejo izogniti temu boju. Socializem more le tedaj obstati, če zmaga po vsem civiliziranem svetu. TJspeh delavstva v katerikoli deželi je tudi naš uspeh, ampak naše zaostajanje je tudi zaostajanje vsega delavstva. Samo združeni proletariat vseh narodov more premagati mednarodni kapitalizem vsega sveta.
Zato tudi za slovenskd^delavce ni druge poti kakor združitev v ¡mogočno armado in hoj, vzporedno in v zvezi' z organiziranim delavstvom vsega sveta.
To je pot do sreče in tudi srečna pot. Zakaj največja sreča, ki si jo moremo misliti na tem svetu, za tiste ljudi, ki žive na njem, se more doseči samo na podlagi socializma. Pesniška fantazija lahko ustvarja drugačen svet in drugačne ljudi; pa si tedaj lahko misli tudi drugačno srečo, če človeškemu telesu n. pr. ne hi bilo treba hrane, ampak bi mu zadostoval zrak, bi bili tudi pogoji človeške sreče popolnoma drugačni kakor dandanes. Ali prirodnih zakonov ne moremo izpremeniti. Za človeka, kakršen je, so materialna vprašanja neizogibna. Hrano mora imeti, če se mu to zdi lepo ali pa grdo, obleke mora imeti, kakršno zahteva podnebje, varstva proti vremenskemu vplivu mora imeti. Njegova sreča bo popolna, tudi,če ima vse to, za:' kaj tedaj se javljajo še duševno potrebe, Ali če niso izpolnjene niti tc potrebe, tedaj sploh ne more biti sreče. Pesem o lepoti revščine je hinavska in lažniva pesem.
Socijalizem ima nalogo urediti gospodarsko življenje tako, da mine posamezniku vsakdanja skrb za njegove gmotne potrebe. Doseči hoče take razmere, da ho delo vsakemu človeku zagotovilo, kar potrebuje za življenje in da mu bo pridnost in sposobnost o-mogočila uživati tudi tiste višje, plemenitejše plodove, ki jih. u-st varja telesno in duševno delo nad vsakdanje potrebe. V socializmu je torej podlaga človeške sreče.
Ali tudi v boju za socializem je že dober del sreče. Zakaj človeku, ki sodeluje, daje ta boj zavest, da se bojuje za pravično stvar, za lep smoter, za večjo srečo, za bodočnost poznih rodov. Vsak nanredek, vsaka zmaga daje zadoščenje bojevniku in ga o-sreeuje.
Drugod ne more delavstvo dandanes iskati sreče. V organizaciji, v socialističnem delu. v boju je nahaja vsaj toliko, kolikor je mogoče v današnjem svetu, ki je od prave sreče še oddaljen kakor zemlja od solnca.
KITAJSKA REVOLUCIJA.
Zadnji nemiri na Kitajskem se dobili jako resen značaj. Čitatelj, ki prečita samo vesti zadnjih dni. ho težko dobil pravo sl;ko upornega gibanja, ki je nedvomno že ¡močno razširjeno, izdavna pripravljeno in vsekakor tudi nekoliko organizirano —■ gibanja, ki je tem resnejše, ker pazijo njego-
vi voditelji strogo na to, da se ne zgodi tujcem nič žalega. Kdor pa se spomni na vse vesti, ki so že pred tedni in meseci prihajale v Ameriko o posameznih navidezno lokalnih nemirih, o lakoti v nekaterih provincijah, o kugi s strašnimi posledicami ter na vsa po-roč la o stremljenju političnih strank, o obljubovanih in neizvr-šenih, o začetih pa zopet zrušenih političnih reformah, in kdor vzame še staro sovraštvo med kitajskim domačim prebivalstvom in vladajočimi Mandžuri v poštev, bp o sedanjem revolucionarnem gibanju kmalu precej na jasnem.
Topot ne gre nikakor za krajevne nemire, temveč očividno za resen poizkus revolucije, ki je že dosegel znatne uspehe in povzročil v Pekingu tako velik strah, da se je že govorilo o begu dinastije. Voditelji tega gibanja priznavajo očitno, da hočejo strmoglaviti vladajočo mandžursko dinastijo Tsing; eden najvplivnejših voditeljev, Tang, je izjavil, da hočejo razglasiti kitajsko republiko.
Prve vesti o nemirih so prihajale iz južne pokrajine Kvang-tiing. Prebivalstvo se je upiralo zaradi nameravane gradnje železnice iz Kantona v Hankav. Potem je postalo nemirno v Hanka-vu in nazadnje so prišla poročila o pravi vstaji v pokrajini Sečvan blizu Cangtuja in Čuvkinga. — V Kantonu in Nankingu vre in kje užge iskra že danes ali jutri plamen upora, je pač težko reči, toda če se upoštevajo vesti, da je baje tudi v Mandžuriji izbruhnila vstaja in d!a se opažajo homatije v za-padnih krajih med "nekulturnimi plemeni”, tedaj je pač velika nevarnost za dinastijo, da je hipoma lahko vsa ogromna dežela v ognju.
Nezadovoljnost kitajskega prebivalstva traja že leta in leta. Sedanja nekitajska dinastija vlada pač že od leta 1644. in je znala vso to dolgo dobo ohraniti svojo moč; toda med ljudstvom ni nikdar izginilo sovraštvo do tujih gospodarjev, ki so v svojem interesu vsa vplivnejša mesta oddajali Mandžnrom. pa zapostavljali Kitajce in 'žalili njih starodavne šege. Večkrat so že bili upori proti dinastiji, zadnji od družbe Taj-ping leta 1850. uprizorjeni, ki je bil šele leta 1864. s pomočjo Francozov in Angležev premagan. Takrat so vstaši zbrali že 80.000 pri stašev, osvojili ¡mnogo mest in se v mnogih pokrajinah polastili vlade.
Vsi poznejši upori so se ponesrečili zaradi tega, ker so napadi na tuje naselbine, misione itd. dajali evropskim in amerikanskim državam povod, da so se vmešavale in reševale dinastijo, ne da bi bile pri tem pozabile na svoj profit. V sedanji revoluciji je to naj: VaMejši moment, da prevzamejo vodje vstašev sami odgovornost za varnost tujcev in njih imetja in tako skrbe. da bi ne dobile tuje države nobenega, povoda za vmešavanje.
Nezadovoljnost prebivalstva, katero je nedvomno podpihovala obširna sistematična agitacija, so še pospeševale strašne elementarne nesreče, napram katerim je bila dinastija in cesarska vlada brez moči. ‘Na Kitajskem so bile grozne povodnji, slaba letina, lakota, ki je. morila prebivalstvo -po celih pokrajinah, pa kolera in kuga. A-li vlada je pobirala, velikanske davke, ki jih je tudi skromno in potrpežljivo kitajsko ljudstvo občutilo kot grozno breme, za olajšanje bede pa ni storila ničesar.
Politično je vlada obljubovala različne reforme. Na tisoče Kitajcev, ki so študirali v Evropi, na Japonskem in v Ameriki, se je Po povratku v domovino izpre-menilo v politične agitatorje, ki so po vseh krajih ogromne države nastopali za konstitueionalne in demokratične, deloma tudi za socialistične ideje. Zadnja za Kitajsko nesrečna vojna z Japonsko; vedno večja odvisnost od Rusije in drugih evropskih držav; japonska okupacija Koreje — vse to je doprinašalo, da so mladokitajci dobivali vedno več pristašev in zahteve po reformah so postajale od dne do dne glasnejše. Med tem pa je vlada pošiljala komisije po tujih državah študirat njih uredbe, sklicevala je pripravljalne svete, obljubovala je parlament, ali zavlačda je vsak odločni korak tako, da je voditeljem nezadovoljnežev nazadnje minila potrpežljivost.. Zdaj nočejo več čakati. kdaj se bo cesarju zljubilo, da kaj stori, ampak iznebiti se
hočejo cesarja in vsega njegovega rodu.
Uspehov, ki so jih revolucionarji doslej dosegli, ni nikakor podcenjevati. Niso še taki, da hi se moglo govoriti o zmagi revolucije, pač pa so taki, da je strah v Pekingu popolnoma 'razumljiv.
Iz Šangaja javljajo, da imajo rebeli mesto Vučang (nasproti Ilankavu) popolnoma v svojih rokah. Zasedli so Ilanjang in korakajo proti Ilankavu, očitno z namenom, da se združijo z drugimi vstaši. V pokrajni Hupeh so uredili revolucionarno vlado ter naznanili tujim konzulom, da prevzamejo vse obveznosti in da bodo varovali pravice in lastnino tujcev. Velike čete vladnih vojakov in sicer najbolje izvežbanih in o-boroženih so se jim pridružile. Baje je tudi velika luka Čeng Šan ob reki Ksigjang v njihovih rokah.
V soboto so javljali, da je mesto Hankov v plamenn in da je 15.000 vojakov prestopilo v tabor revolucije. Tudi bojne ladje, da se dni ga za drugo pridružujejo revolucionarjem. — Provincialna skupščina pokrajine Hupeh je razglasila vodjo vstašev Tanglua-huna za podkralja. V Pekingu, kjer je razglašeno malo obsedno stanje, je pa vse navskriž. Vlada izda danes kakšno odredbo, pa jo jutri prekliče. Na dvoru je vse zmedeno. Najprej so hoteli zajeziti gibanje s tem', da so dali nekoliko voditeljev političnih strank pomoriti, zdaj pa se dvor baje pripravlja, da pobegne pod varstvom zvestih čet, če pridejo še kakšne neugodne vesti. Vlada sama smatra gibanje za. resno. Vsaj v tem oziru se menda ne moti.
IZ TRIPOLITANSKE PRETEKLOSTI.
Že pred več kot dva tisoč let so se bojevali za Tripolitanijo trdi boji, ki so bili merodajni za ves nadaljni zgodovinski razvoj, V Tripolitaniji so takrat živeli Punci ali Kartaginci, kakor se jih je imenovalo po njim mestu Kartagini, ki je stala tam, kjer stoji sedaj Tunis. Kartaginci so si podjarmili celo severno-afriško obrežje. Na Špansko in še dalje so plule njihove trgovske ladje, del Sicilije jim je bil pokoren in cela Tripolitanska dežela. Oblast Kartagincev se je širila proti zahodu in severu, kajti notranjost Afrike je bila divja in neraziskana. Kakor se sedaj italijanska država hoče razširiti na jug, tako je tudi njena prednica, rimska republika silila na afriško obrežje. To stremljenje je zadelo ob najhujši odpor Puncev, ki jim je ekspazivnost rimske republike šla v živo in pretila ugonobiti samostojnost njihove kolonialne države.
V četrtem stoletju pred Kri-stom sta bili samo dve mesti, ki sta se mogli meriti z Rimom: Kar-tago in Aleksandrija ob sredozemskem morju, kjer stoji danes mesto Tripolis, je nekdaj bilo staro mesto Oea. To mesto in pa Le-ptis magna in Sabralla so bila zelo bogata kolonialna afriška mesta. Kralj Mašsinissa si je z rimsko pomočjo Ustanovil močno kraljestvo, ko so se njegovi potomci hoteli otresti rimske nadvlade, so še Rimljani''pdlkstili' dežele. V spomin na takratne boje stoji v Tripolisu še dandanes lep slavolok, okrašen z raznimi vojnimi slikami iz tedanjih časov, kakor tri-poliško pokrajino tako si je rimska republika podjarmila tudi Kartaginee. V prvi punski vojni so Kartiginci izvojevali zmago za zmago; ko bi bil tedaj Hanibal znal izkoristiti svoje zmage tako, kakor je bil mojster v strategiji tedaj bi bil lahko uničil rimsko gospodstvo in orientalska kultura bila gospodovala tudi na zapa-du. Tega pa ni znal. druga in tretja punska vojna je pa nesrečno iztekla za Punce, podjarmili so jih Rimljani in s tem je bil vstvarjen začetek rimskega svetovnega imperija — Severna A-frika je odslej bila rimska provinca, upravljali so jo rimski pro-konznli, pozneje cesarski namestniki. V prvih stoletjih krščanstva se je nova vera razširila po celi severni Afriki. Zgodovinarji pišejo. da je bilo v teh krajih okolo 500 škofijj. Pozneje so vdrli v severno Afriko Vandali s kraljem Geiserikom na čelu. Nad sto let so obvladali Vandali Tripolitanijo ; leta 647 na so Arabci zavzeli mesto Tripolis in se kmalu polastili vseh berberskih' državic v
Sev. Afriki. Krščanstvo so Arabci iztrebili in gospodarili tu do 1. 1146. Tega leta si je pa norman-ski kralj Roger osvojil Tripolis,, normanski vlado so sledili Turki. Pozneje je bila dežela v španskih rokah, a cesar Karl V. jo je podaril malteškemu viteškemu redu; turški admiral Sinan paša je kmalu prepodil malteški red.
V začetku 18. stoletja se je pa arabski poglavar Hamed Kara-manli polastil dežele. Turške vojake je z zvijačo spravil iz mesta, vladne uradnike je povabil k sebi na pojedino in jih pomoril. —-Turč ja je priznala njegovo vlado. ter ji je plačeval za to letni' tribut, Karamanlijeva in ¡njegovih naslednikov vlada je vpeljala najkrutejši režim v deželo. Pomorsko roparstvo je cvetelo bolj' kot kdaj poprej. Vzbruhnili so-notranji nemiri, ki so strmoglavili Karamanlije.
Turčija se je tedaj spomnila svoje nadvlade in je poslala v Tripolis Nedjib pašo z močno vojsko, ki je zasedila Tripolis. Od leta 1835. sem torej je Tripolis s Fezzanom turški vilajet. Mo-rsko piratstvo je pojenjalo, mesto Tripolis se je kmalu zelo razvilo o--sobito pod upravo Reschid paše, Notranja dežela je pa še zelo v; zaostanku.
Po otvoritvi sueškega prekopa so dobile severoafriške dežele vnovič važnost, Angleži so se polastili Egipta, Francozi Tunisa in Maroka in sedaj prihaja vrsta na Tripolis. Kapitalistične države iščejo novih tržišč za svoje izdelke, norih proizvajališč za svojo industrijo, novih sužnjev in hlapcev — zahteva da mu služi ves svet.. Da si olajša delo, prestavlja stare mejnike.
Žena. Zakaj napreduje ideja socializma pri nas še vedno prepočasi? Vzrokov je dosti, toda na enega se misli premalo. Delavci se organizirajo, med njimi se agitira — kje ostane pa žena? Dokler je mož, brat, oče na shodu, sedi žena ali sestra ali hči sama domia in se huduje ¡nad "rdečkarji”, ki zapeljujejo moža in razdirajo družbin-sko življenje. Prepiri so ¡posledica tega in mnogi mož izostane končno zaradi "ljubega domačega miru” iz organizacije, postane jezljiv in končno popolnoma indiferenten. To je velika napaka in delavci bi morali kolikor mogoče skrbeti za to, da se odpravi. Bojujemo se za svobodo; a gotovo ne le za svojo, temveč za svobodo-vseh ljudi j, katerim je-lreha tudi ženo prištevati, kajti časi katoliških koncilov, na katerih se jc razpravljalo, ali ima žena tudi dušo kakor mož, so pač menda mini-li. Mi se ne zanašarho ha nobeno tujo pomoč, temveč pravimo, da se delavci le sami lahko rešijo. — Kdo naj pa reši ženo, kdo naj njo osvobodi, ako ne ona sama? Tudi žensko vprašanje je kos socialnega vprašanja in v boju za svobodo je žena sebi in nam potrebna. Da se pride do tega prepričanja, ni treba mnogo premišljevanja. — Žena živi z nami, dela z nami, trpi; v najnežnejši dobi ima ona naj večji vpliv na naše otroke, od katerih pričakujemo nadaljevanje in izvršitev svojega dela. A žena nam j-e danes tuja, k«r ne razume naših misli in čuvstev in vsled tega nas pčgostoma tudi naši otroci ne razumejo. Najvažnejše sredstvo v našemi boju je izobrazba in omika na podlagi svobodnega mišljenja. A ravno žena, ki vsaja otrokom prvo bal misli, ki jim daje-prvo človeško oliko, tiči preko glave v predsodkih, katere prenaša potem tudi na otroke. Ako naj dobi naša deca svobodno izobrazbo. je gotovo potrebno, da znajo najprvo oni svobodno muliti, ki otroke v prvi vrsti izobražujejo. Na prvem mestu stoji tu žena. — Skušajmo njo najprej duševno o-svoboditi. Doma je to seveda težavno, večinoma nemogoče. A če< mu imamo društva ? Privedite svoje žene s seboj, dajte jim pritožno, sti, da sodelujejo z vami ne le v* skrbeh in mnikah vsakdanjega življenja, temveč tudi pri vašem najvažnejšem delu ; dajte jim priliko, da spoznajo to vaše delo in prenričali se bote, da ne manjka ženi sposobnosti za idealni boj svobode. Ako bo vedela, pokaj bodite v društvo, se ne bo več zaradi tega hudovala, temveč z veseljem bo sodelovala in tako bo še le postala vaša prava, zvesta tovarišica, kar je danes le po ime nn.	"Zarja”.
GLAS SVOROnK
Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko <^1) Društvo
Ustanov.
21. nov. 1909
Inkorp.
15. marca 1910
, FE Nrvs YL V ANI A
GLAVNI ODBOR:
PREDSEDNIK: J os. Hauptman, Darragh^ Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa.
TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
SAFjpNIiKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122.
BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adanušburg, Pa.
NADZORNIKI:
\NTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB GODETZ, Darragh, Pa.	%..
PLAŽ ČELIK. Adamsiburg. Pa.	Box 28	1
1	VRHOVNI	ZDRA VNIK
DR. GEORGE BOEHM, Arona,	Pa.
Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
NAŠE GOSPODARSKO UPRA-ŠANJE.
Spisal Viljem Brunschmid st.
Nadaljevanje.
Še le par let sem zanimati so se začeli nekateri časniki, spodbujeni po dopisnikih, tudi za to najslavnejšo točko, za to najvažnejši predmet vsaeega človeka. Kruh in dom in obleka so-najnujnejše živ-1 jenske potrebe poleg zraka in vode, bodisi, da ostanemo v Ameriki ali ne, in poduk v gospodarskih znanostih je tako vitalen, da bi se ga morali z vso resnostjo in vnemo takoj oprijeti.
Duh časa veleva širiti modeme ideje med sobrati, sicer pademo še na nižjo stopinjo kot jo zavzemamo danes. A z orožjem napredne misli, pod praporom soeijaliz-ma, izboljšujemo polagoma sve-. tovni zastareli gn.jili družabni red. in se borimo za splošni cilj boljše bodočnosti, ki sije pač že iz obzoi ra, a bo dosegljiv, v večji ali manjši meri, šele v nedoglednem času, med tem ko se s pretresanjem ekonomičnega uprašanja ba-vimo z materijelno snovjo, ki bo v korist vsaeega posameznika takoj ko se je oprime, pa naj že živi kjerkoli hoče.
Človek, ki prične resno razmišljati svoj gospodarski položaj, krenil bo takoj drugo pot. — Pričel bo skrbeti, da doseže sredstva, ki <ga bodo preživljala posebno v kritičnih momentih. Gospodarska izobrazba mu bo najsvetejša, in segal bo po gospodarskem čtivu, četudi je bolj suhoparno kot pripovedke in novice in politična poročila.
Naslanjal se. bo bolj poredkoma, po salunih in beznicah, in spoznal bo, kdor se s krčmarjem brati je lastne nesreče grobokop. Naši bir-ti v starem kraju pognali so največ posestev na boben, in tukaj v Ameriki iščemo zopet zavetišča in nasvetov pri večinoma neveščimi in neizobraženimi salunarji, ki i-grajo, žal, med Slovenci jako važno vlogo v naši javnosti, posebno pa pri društvih, kjer bi jih sploh ne smelo biti.
Nisem kak apostelj temperen-clarjev, in ker je sistem tak, prizmam, da je do\gptovih mej krčma še vedno današnja potreba, "kajti življenje bilo bd pretušno, preo-bupno, če bi nam manjkalo vsace ga razvedrila. Kdor misli, da bo z ljudstva napravil same svetnike in svetnice se grozno moti. Človek je bitje, ki išče druščine, in ne tna... ra samotariti kot so svetopisemski puščavniki. To svedočijo današnja velikanska bivališča ljudi — mesta in vasi. Narava človeška ne' dopusti, da bi vedno doma čepeli, resno premišljevali našo osodo, in se čmerno držali kot kak filozof: a viseti po salunih dan za dnem, se gnjeti pri bari kot svinje ob koritu, in iskati tovaršije med pijanci je pogubonosno dejanje, ki goji le slabe misli in želje, katere dovedejo mnogo ljudi do prppalo-sti in do beraške palice, če ne v ječo.
Ljudje skušajo raznim potom služiti kruh in preskrbeti sredstev, ki naj bi jih preživljala v času nevslužbenja ali onemoglosti. Vendar za povprečnega Slovenca je najpriporočljivejše in najsigur-nejše, če dela in štedi dokler je zmožen postati farmer.
Tiste neumne in neotemeljene predsodke s ko jim i skušamo postaviti življenje na kmetiji v slabo luč. vrzimo vse stran; ker m
ga lepšega, bolj. svobodnega, in v zaslužku gotovejšega poklica kot je kmetijstvo, kot je poklic ekonomov. Tovarniško in rudarsko delo, četudi bi bilo stalno in bi nami dajalo dohodkov v dobi naše onemoglosti, je pekel v primeri z delom ^v prirodi na lastnem kosu zemljišča, na lastni domačiji, v sredini svojih ljubljencev. Resnica, da je sprotni zaslužek kmetije primeroma manjši kot je dnina v jami ali fabriki; a v teku časa, po preteku let, ima oni, ki se je oprijel farmerstva in je umno gospodaril, poleg lastnega doma tudi drugih 'inaterijelnosti več kot isti, ki hlapčuje dragim pod bičem priganjača ali “boss-a”, dokler se industrija ue vstavi za nedoločen čas. ali dokler ga moči ne za puste, in je vržen na cesto v gosto vrsto brezposelnih. Žalostna resnica je, da je tudi med Slovenci v Ameriki mnogo starih ljudi, ki so po mnogoletnem delu pri industriji toliko napredovali, da m or a je še v njih sivih dneh prositi dela in se pokoriti mlečezobim ‘1 boss-om ’ ’, česar bi ne bilo treba, če bi se pravočasno skrbelo za kmetijo.
Vsak začetek je težak, in težko je tudi pri nestalni dnini toliko prihraniti, da se zamore omisliti domačija. Vendar, če človek nima posebne smole, če je voljen, varčen in vstrajen, doseže slednjič tudi potrebno kupnino za ‘grunt’ ker s petnajst sto dolarji, in s trdo voljo doseči vspeh pod vsakim pogojem, zamore isti, ki ima svitli um in zdrave, krepke ude že pričeti kmetijstvo, posebno, če se jih več skupaj naseli, in so voljni si o-bratno pomagati. Tvegati se pa po večjem kar se «more in kupovati nekaj na letna odplačila je pa v mnogih slučajih nespametno, četudi je resnica, da je način kupovanja posestva na “puf” danes v modi”, in, da se je večina sedanjih posestnikov v Ameriki tem potom povspela do lepega premoženja in blagostanja.
Je pač vse ležeče na posamezniku. Preiti treba je marsikateri klanec predno bo novi naselnik žel plačilo za svoj trud; in kdor je eagav in ne gre s srčnostjo na prej po poti do pčrtamega cilja, kdor zgubi srce v hlače, če • mu lr epHrat spodleti,, ne bo nikdar do segel ipovoljnih vspebov. Pridobil in dosegel boš pa stavljen smoter v teku manj ali več let, če si pripravljen zastaviti, in eventualno zgubiti; vse svoje sile —duševne, fizične in materijelne. Ncomahlji-vo zaupanje v samega sebe, in ne-izprosljivo stremljenje izpeljati in doseči gotovi načrt, dalo ti bo pogum in/ moč in srčnost premagati vsako zapreko, in doseči vspeb v istem za kar si se odločil.
Prostora v prvih vrstah si je treba priboriti v vsakem poklicu, in tako radi v kmetijskem. —- Ne misli naj se, da se doseže kaj prida že v prvih letih — če postaneš farmer, odloči se, da ostaneš far mer do smrti; sicer raje ostani kjer si. V prvih vrstah stoje le o-ni, ki so možje na svojem mestu — strokovnjaki, veščaki. Treba je razumeti novodobno ekonomijo. treba se je oprijeti umnega gospodarstva, treba je biti marljiv, štedljiv. premišljen, podjeten in vstrajen, če se hoče povspeti do teh vrst.
Da se pa z današnjimi vedami ir» skušnjami kmetijstva seznanimo, je nujno potrebno vpeljati med naše ljudstvo v Ameriki strokovno kmetijsko izobrazbo, novodobni kmetijski, gospodarski in go-
spodinjski poduk. Ta predmet re siti je večje nujnosti m važnosti kot katerikoli druzega.
Misel za kmetijstvo se med nami vedno bolj goji, in, če vtakne človek vse svoje trde prihranke v zemljišče, in se posveti kmetj-stvu, je absolutno potrebno, da ve nekaj o gospodarskih razmerah \ da ve kako se ravnati, da ne ba že pri kupu opeharjen; da ve kako pričeti in kako gospodariti, da mu kmetijstvo ne bo le prilika za delo, ampak, da bo žel tudi kolikor mogoče povoljno plačilo za svojo podjetnost.
Posamezno naseljenje, mogoče, v nezdrave kraje, nevednost novodobnega gospodarstva, in upanje prevelikih dobičkov, ki jih obetajo brezvestni in neizkušeni agenti* so glavne krivde, da mnogo naših novopečenih farmer jev obupa, in vstopi zopet v prenapolnjene vrste kruboborskih dninarjev, ali pa se bori za borni obstanek v zadnjih zdihljejih. In s tem so zvezane velike žrtve; zgubi se čas. zgube se grenki prihranki, ki so se leta in leta od ust trgali v na-di, da -bo -z začetkom farmerst va vsega v obilici, in vseh muk konec. Obesiti rojaku z laskavim o betanjem kos peščenega sveta o-brastenega z grmovjem, goščo in stori za drag denar, kakor mnogi agentje iz čiste nevednosti, ne-znanosti, neizkušnje in požrešno sti po par dolarjih mešetarije storijo, pustijo pa potem prevaranega rojaka na cedilu, da se bori proti usodi kakor bolje ve in zna, je kruto in sramotno, in velika za preka, da se naši ljudje farmerstva pridneje ne oprijemljejo. Da bi se pa agentje vkvarjali s kmetijsko izobrazbo posameznikov, ni zahtevati, ker ponajveč sami c kmetijstvu nič ne vedo, in se ogibljejo pljuga in krampa kot hudič križa.
Treba, nujno treba nam je er go dobrega gospodarskega lista, ki bo širil med Slovenci, tu in ono-stran morja, novodobne prakeije in izkušnje razvitega ameriškega kmetijstva. Treba nam je lista, ki bo uvrščal Slovence med premožne, samostojne gospodarje; stro kovnjaškega lista, ne kaeega “pol tiča pol miši”, ki nosi na prodaj svojo -smešno modrost o vseh ve dah in znanostih vesoljstva, ve doč, da to ni zvezano z nobeno ri ziko, 'z nikako odgovornostjo ali izgubo, marveč je le sad prepo-žrešnega egoizma in sramotnega izkoriščanja naše nevedne mase.
Tekma za obstoj in napredek je dandanes v vsakem poklicu jake» srdita, in pri tem tudi kmetijstvo ni izvzeto. Na vsakem poljn pod je tja zahteva se osredotočenja vseh moči. Mastne plače deležni so le špecijališki veščaki; oni strokovnjaki, ki centralizujejo in posvečajo vso eneržijo jedni stvari; med tem ko polovičarji propadajo. —
Misliti toraj ni, da bi se praktični farmer spuščal v špekulativno industrijo s čipkami ali špicami in slamniki kot jc nek dopisnik nekoč v “ Glasilu S. N. P. Jedno-te” modroval; nevpoštevajoč, da je ves svet z blagom te vrste pre-plovljen.
Kar kmet potrebuje je kmetijski poduk, so, kmetijske organizacije: pridelovalne, mlekarske, živinorejske, svinjerejske, kjvrjerej* ske, konjerejske, bučelarske, sad jarske, vinarske, ražpečevalne, nabavne, in sploh zadruge, ki so na ravnostmi pripomoček kmetu do* seči z najmanjšo eneržijo in z haj-nižjimd stroški kolikor mogoče zadovoljivo povračilo.
“Broad success depends upon singleness of purpose”, bi jaz d j a! sanjačem, ki gojijo tako vničujo-če ideje, in se skušajo bahati s tako plitkim ‘znanjem o gospodar skih uprašanjih, nevedoč, da se stem temeljito osmešijo pred vsa komur, ki zna premisliti in presoditi to kar čita.
Ženiji kot Mečnikov, Fnlton, Stephanson, Bell, Edison in na? Tesla, in drugi iznajditelji novodobnih čudežev niso cepili misli sicer bi ne imeli danes parobroda* lokomotive, telegrafa, telefona, fonografa, elektrike, biciklov, auto-mobilov, zrakoplovov, niti voda bi ne tekla v hiše po ceveh, in še vedno vžigali bi sveče s kresilom* če bi izumitelji cepili njih omejene ¡moči v rešitev te ali one uganj-ke tako, kot nam predlaga “modrijan” Glasilov.
In nič drugače ni na ,polju gospodarstva. Tudi na kmetiji se morajo poklicati v akcijo vsa mogoča sredstva; centralizirati se morajo vse moči v izvršitev jedne-
ga načrta, v dosego jednega cilja* če se hoče doseči vspeh.
'Slovenci cepajo zadnja leta vedno pogosteje na farme, ali boljše v gošče. V *vseh kotih Amerike o-glašajo se slovenski agenti, ki, po. vzdigujoč njih okraj v deveta nebesa, skušajo zvabiti pod njih krila kolikor ¡mogoče rojakov.
Pogosteje naseljevanje na farme je narodni pojav, kojega bi se moral vsak odkritosrčni rodoljub, veseliti, če bi to preseljevanje bilo bolj centralno, bolj, skupno in po nekakem načrtu. Za obsojati pa je, da se naši maloštevilni ljud je, z omejenimi sredstvi, in v vsakem oziru nezadostnim znanjem, tako lahkomišljeno raztepejo na se vetrove po agentih, ki so sami slabo podkovani v kmetijskih ve-dah, in so se sami preselili na zemljišče kar tja v en dan, brez zadostne informacije; ali, kar je še bolj za obsojati, žive v mestih, med tem ko silijo druge za par dolarjev mešetarije .v kraje, kjer se sami ne upajo preživeti. Slovenci smo jeden najmanjših narodov na zemlji, in v Ameriki pridemo komaj v poštev. Če se pa še razgubimo; če gre jedensem drugi tja, z majhno svoto denarja, brez znanosti jezika, brez novodobne kmetijske podlage, in brez vsakega načrta, bo naš napredek dvomljiv; in obupniki, ki bode* prej ali slej dali kmetijstvu slovo za veke, in šli nazaj v industrijske naselbine s prazpim žepom kruha iskat, bodo kmetijskemu gibanju med Slovenci bolj v škodo kot v spodbujo.
Imam v rokah tužne izjave, ki podpirajo to mojo trditev v pol-nej meri. Raztresena moč, nežna nje jezika in ekonomije nezdravi kraji, breznačrtni začetek, in glavno, zapeljiva hvala gostobesednih mešetarjev, ki obljubujejo. da se bodo kar dolarji izpod pljuga valili, če le kupimo flikeo zemlje, se sledijo v vseh vrstah teh pritožb novonaseljcncev.
In kako stanje, kak razvoj jo po pritlikovih ameriških slovenskih kmetijskih naselbinah videl je lahko vsak. ki je čital nekoč dopis iz GOZDA ”Krain City”
( !?), Mick., v Am. Slovencu. Slična beračija je pa menda tudi drugod. Dragi čas teče; leto preide za letom; pohvalnega napredka je pa malo ali nič. Vstrajanje pod takirpi razmerami je čudež — nikakor pa ne obupan je.
Ne štejem -se nikacem voditeljem našega ljudstva; ljudem, ki mislijo, da niso potrebni in vred ni nikake graje, nikake kritike; ljudem, ki se čutijo kunštnim, vsegavednim, važnemu vplivnim tudi med onimi, ki znajo rabiti svoj um; ljudem-, ki mislijo, da je njih sodba^ absolutna,, njih beseda zadnja, in tacega vpoštevanja vredna kot odlok sodnikov? zadnje instance; ljudem, ki, spuščeni v lavorjev vrt, spletajo le samemu sebi Javorjev venec najvišje slave, ne prištevam se ljudem brez greha in brez napak in brez slabosti; ampak, kot -slovenski brat Vaš, poživljam one, ki imajo resen namen oprijeti se farmerstva prej ali slej, da store to presojeno, premišljeno ip pretehtano; da store ta življenski korak, ki pomeni srečo ali nesrečo morebiti za, vse žive dni, v zvezi in družbi kolikor več mogoče rojakov in rojakinj, m-ož in žena s fiksnim načrtom postati vspešni farmerji v tej ali oni stroki kmetijstva, pa ničesar druzega.
Bil sem in ostanem apostelj zadružne, kooperativne ideje v vsakem oziru, ker sem opazoval priporočljive, praktične vzroke zato, katere vidi lahko vsak, ki se zato zanima in gre v svet s svojimi očmi, ne, da bi mu kedo natikal o-čala na nos.
Edino vpoštevanje najstrašnejšega zla — samotnosti — je dovolj,, da se odloči naseliti v skupinah, če le mogoče med svoj narod, saj še ptiči jednega perja se zbirajo skup. Že misel na osamljenost v kakem gozdu, leta in leta je grozna, ne da bi se vpoštevalo mučno slabo plačano delo čiste-nja. K-ot družabno bitje hrepeni in koprni vsak človek po -zamenja-nju svojih misli v govora, če le mogoče v jeziku matere. Vzrok je toraj tu za skupno naselbino.
In poleg te neovrgljive resnice je tudi fakt, katerega bom skušal dokazati pozneje, da skupna moč. skupna misel in eneržija doseže povoljnejše vspebe kot posamezni raztre-senci.
Dalje prihodnjič.
AVSTHO-iMERIKANSKA-LINIJA,

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRÀTNO
V
PARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORKA:
Argentina 29. Noyembra 19)1
Oceania ... 8. Novembra 1911 Alice .... 15. Novembra 1911
Parniki odplujejo vedno ob sredah ob 1* ri popoldne i* pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste v South Brooklynu
železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana prisAniSSa najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; obču te sev SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO

jj
W.SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
1907 Blue 1 dani A ve, Chicago
TELEFON CANAL 955.
Moja trgovina pohištva je ena naj večjih na južno-zapadni strani mesta, -kdorkoli: pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v. zadnjih 22 le,tih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
Ato hočeš zadnje mode, največjo izbiro in najnižje cene
v deških in moških oble-kah in površnih suknjah,
obišči
Vogal Bhe lsland Arene in 18ta cesta,
Odprto vsak večer, izvzeinši sr; do in petek do 9 ure.
Odpito v nede jo dopoludne.
Moške obleke in suknje od $5 6(1 do 25 00.
Deške obleke in suknje od $2 00 do 15.00.
&
M. A. WEISSKOPF, M. D.
Bi
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. oanal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od I. —3. ure popoludne in	od 4.—8- popoludne.
od 6.—3:30 ure vežer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
-ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih.
DB. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujta torej Slovana v svojo korist.

ATLAS BREWING CO.
t:
alaje na dobrem glasa, kajti ona prideluje najbolje pivo iz Češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAGER
I
MAGNET
GRANAT
1
k
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško
Compagnie Generale Transatlantique
Potniki tretje ga razreda do bivajo brez plačno hran« na parnikih družbe. Soažn« postelje, vino, dobro hrano lr razna mesna jedila.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........30.000 HP
La Savoie...........22.000 HP
La Lorraine  .......22.000 HI
La Touraine.........20.000 HI
Chicago, nov parnik.....9500 HP
Pristanišče b7 jirtii «i/er možjs t5th St., New York Citi
PARNIKI ODPLUIEJQ VSAK ČETRTEK.
Glavnizatop na 19 State St. NeirYjrk.	MtURICE W. KOZMINSK
glavni zastopnik za zapad. na 139 N. Dearborn St. Chicago, II
DOPISI.
PRAVICA V PRAKSI IN TEORIJI.
Gollmvvood, O.
Cenjeno uredništvo: —
Primoran sem se oglasiti v vašem listu, da bodo Slovenci in Slovenke vedeli, kako kruto ravna gl. odbor K. S. K. Jednote v Jolietu. Čital sem:	zapisnik 11.
konvencije v glasilu, Am. Slov. in videl imena vseh članov, 'kateri so bili tekom treh let suspendovani od gl. odbornikov K. S. K.*®. Tudi vzroki in grebi so bili navedeni. A o naju, kar se tiče mene in moje žene, ni bilo niti besedice nikjer. Tudi naju je gl. odbor su-spendoval brez vsega vzroka. Naj ob kratkem navedem tukaj vzrok najune suspendacije. Bil je namreč vzrok moj dtoipis, kateri je bil priobčeni v Am. Slovencu radi Jednotnega doma. Radi tega se je vnelo osebno sovraštvo med nama in imed tremi odborniki društva sv. Lovrenca štev. 63 K. S K. J. —Odborniki so bili: preds. Anton Marinčič; 1. tajnik John Sustefršič in zastopnik Andrej Slak. Poslal je imenovani tajnik su/spendovanc liste na gl, taj. Zalarja. Jos. Zalar mu je pa listine vrnil z pripombo, da to niso nika-ki vzroki za suspendaeijo. Ravno v item času mi je poslal J. Zalar pismo, da naj se nikar ne bojim, da bi me suspendoval. pač pa naj še pošlem kak dopis. Ko je prejel John Šušteršič vrjene listine in ga je to tako v.jezilo, da so sklenili, nič več vzeti asesmenta od mene in moje žene in tako naju bodo spravili ven. Tudi elani pri imenovanem: društ. so bili nahujskani naj podpirajo to. Člani so večina •podoisali a niso vedeli zakaj, kajti, nikoli ni bilo nič povedano na seji in nikoli nič prebrano, kaj je vzrok. Nek člifn, po imenu J. G. je rekel na seji, naj se prebere pismo, da bodo člani vedeli, zakaj podpirajo in Andrej Slak je odgovoril po svoje in zmagali so. — In tako ni bilo teh bomatij ne konca ne kraja, jeza in sovraštvo čimdalje večje. Jos. Zalar mi je pa čez celo leto pisal, da sem 'še zmeraj član in moja žena članica dr. ih Jednote.
John ¡Šušteršič pošle v drugič suspendovane liste z pripombo, da ntfč'em asesmenta plačevati, kar je ph bila le zvijača in nesramna laž. Pošle mi Jos. Zalar pismo v katerem zahteva potrdila od javnega .notarja in od treh zapriseženih prič, je li res, da sem vsak mesec denar ali poslal, ali sam nesel, pa ga niso hoteli vzeti. To sem tudi lahko storil, kar me je veljalo 10 dol. z namenom, da mi Je stroške povrne Jednota. Ko je Jos. Zalar potrdili prejel, sem mu t lišaj kdo mi bode te stroške po-vrjiiji. Odpisal mi jo, da. jednota ne^nhore pač bodem lahko od društvi podporo zahteval, ktere mi še daSirfes dolguje in sicer 37 dol. 50 ce^fev. Nisem pa. preje J niti; enega:-genta od' imenovane, svote. Od same ne vodljivosti so. me, Opravili poJtinavščini in goljufiji iz društ. in Jednote. Proti novemu letu ko Nc'i;je gl. tajnik preselil v Jed. Dote, nisem več dobival pisma, ali baj še ponujam ases. ali ne. In tako je bilo nekaj časa, ko dobim nekega Jne pošto od tajnika Jakob Resnika po osebi M. A., da mora dotična oseba nama povedati’ da naj več ne prinašam denarja na sejo, ker ga tako ne v zgrnejo. Dsa me boljo z pomočjo žiipnika sv. Lovrenca, Rev. Jos. Lauriča »pravili1 iz društ.;, .Jed., iz fare in škofije. Na to govorjenje se nisem dosti oziral, na vendar sem se hotel prepričan o; resnici. Je li ta dušni pastir, ki stanuje :še le par mesecev tukaj, res tako dober člo vek, da želi žive farane zakopavati. Drugi dan sem poslal ženo farovž, naj plača za Mohorjeve .knjige in naj tudi poizve o omenjeni aferi. Ko ga žena praša, je rekel 'Rev. Lavrič, da do škofa ni še šel. a rekel, da bode šel. — V Jolietu sem pa že bil pri Anton Nemaniču. In kaj ste opravili tam je vprašala žena. N:č, je bil odgo vor; ker Nemanič je pretrmast in je rekel, da bode postopal z društ vom po pravilih. Nadaljeval je Rav; Lavrič, ako to Nemanič na redi, tedaj vaju bodo ubili neka ten pri društvu, seveda njegovi podrepniki. Žena mu odgovori, a ko naju ubijejo pa umreti ne bo treba! Nato vzame besedo nazaj in pravi, ako vaju ne bodo ubili bodo Pa kamenje metali skozi okno kjer bodeta stanovala. Že na mu zopet odgovori, le naj ga
mečejo; mojega okna ne bode nihče ubil. S takimi in enakimi bedarijami naju je strašil ta božji namestnik. Seveda je on to storil vse za dolarje. Ker tudi božji namestniki ne gledajo dandanes več na pravico, ampak le na denar. — Preteklo je zopet nekaj časa. — Prišla sta dva gl. odbornika Jos. Zalar in Stonič na sejo 10. aprila 1910. Predno sta šla na sejo, pomela sta vse bajte in kote; bila sta najprvo v farovžu. seveda je Laurič porabil zadnjo priliko in nato sta šla v saloon k Anton Marinčiču, tam se je tudi dobilo par fglažkov piva zastonj, in 'kakor je bilo tukaj sklenjeno, bilo je na seji potrjeno. Bila je suspendaeija neizogibna. Namesto da bi bil J. Zalar zvedel za vzrok, je brž zaključil sejo in rekel, poglejte, kako se lepa dekleta izprehajajo! Vem, da bi tudi fantje radi šli na izprehod. To je toraj bil zaključek. Po seji šli so zopet v farovž na. večerjo; na veselje so pili do desete ure zvečer, katere se j« tudi vdeležil Andrej Slak, na kar jih .je spremil do kare. Drugi dan sem pisal Jos. Zalarju, kakor krivično me je suspendoval, odpisal mi je, da ako ustanovim novo društvo, da naju ne bode suspendoval. Do sedaj je bilo vse tiho; nekaj tednov pred konvencijo sem vprašal nekega izobraženega delegata pismeno, kako naj naredim, ali se naj- oglasim na konvenciji, ali ne.
Dobil sem odgovor da naj tukaj v Clevelandu dam vsa Zalarjeva pisnja in eno svoje pismo, enemu delegatu, naj jih vzame na konvencijo. To sem storil. Dal sem 18 pisem Zalarjevih in eno svoje, g. J. Žnliču. Ko je ta želel na seji, naj se pisma preberejo, potlačila sta celo stvar Nemanič in Zalar. Kajti gotovo hi ne bil dosegel Zalar tajniškega stolca, ako bi bilo prišlo njegovo delovanje na dan. Pač me je imenoval Zalar na konvenciji ničvrednega človeka. Toraj je res tako, kakor piše “Clev. Amerika”. Da je g. J. Žulič vzkliknil; pravica, kje si? Zakaj ste jemali v- gl. odbor denar celih 7 let od ničvredneža? — Zakaj ste me imeli pri društvu za vsako pomoč? Zakaj ne daste mojih pregreh na dan? Povrnite mi denar nazaj! Povrnite mi moje krvavo prislužene dolarje, ktere sem vam nosil 7 let! Sedaj nisem nič prida več! Podobni ste oderuhom, kapitaPstom! Pa počakajte malo, dan plačila vam ne uide. — Prej ali slej bodete plačani za vaše krščansko delo! Sedaj sem do dobrega prepričan, da je vam navadni delavec deveta briga; samo odrli bi ga radi do belih kosti, in to je velika sramota. Ako bi jaz imel toliko ljudskega denarja za odvokate, kakor ga imate v Jolietu, tedaj bi vami jaz pokazal kje je pravica. Tako pa ne zahtevam druzega:	kakor moj denar
nazaj! Vam pa, Slovenci in Slovenke, na srca polagam: pristopajte k slovenskim društ vam in Jednotam. Nikar se pa ne pustite do golih kosti odreti od katoliške Jednote. Ako kdo želi podrobnosti, sem mu na razpolago.
Pozdrav vsem čitateljem in či-tateljicam Glas Svobode!
John Lokar, 6020 Holmes Ave., Collimvood. O.
V društvenem oziru smo preskrbljeni. Imamo namreč eno društvo, spadajoče k S. D. P. Zvezi v Conemaugh, Pa.
Rojake, kateri še niso pri nobenem društvu vabim, da k istim pristopajo. . Vsak delavec bi po mojem mnenju moral biti vsaj pri enem podpornem društvu. V novejšem času so se rojaki zelo začeli zanimati za kmetijstvo. Toraj vendar enkrat? Pregovor pravi : sila kola lomi, in v tem slučaju je na mestu; marsikdo je začel uvidevati da tako ne bo dalje šlo.
Plača čedalje slabša, živila še-dalje dražja, trebil si je položaj izboljšati, treba si je zagotoviti obstanek, in edino po tej poti. nam je mogoče si zagptoviti, boljšo bodočnost namreč, da se preskrbimo z zemljo. Slovenci smo sicer zelo delaven narod, toda manjka nam podjetnosti in energije, vsak začetek je hud in mi se tega bojimo. Nekaj: je temu krivo tudi ker nimamo odkod dobiti potrebnih informacij, imamo sicer precej slovenskih časopisov, tod!a s to vele-važno zadevo se ne peča nobeden edina pojasnila o kmetijah dobimo iz dopisov, katere poročajo slo venski farmerji. Zatoraj izrekam na tem mestu čast rojakom far-merjem' kateri dopisujejo resnična poročila. Najsibode že v katerikoli list, s tem se marsikomu ponudi prilika za nabavo domačije. Boječ se, da ne bi moj dopis padel v požrešen uredniški koš, končam!
M. Zagorjan.
111.
Tercio, Colo. Cenjeni g. urednik: —
Priloženo vam pošiljam nakaz nico za $4.00 kot naročnino za, e no leto. in za enega novega naroč nika. Priporočam rojakom, da se naročujejo na Glas Svobode, časi nastopajo za delavske sloje čimdalje slabši, treba se je organizi rati, za to pa je treba marljivo prebirati Glas Svobode, ker to je edini slovenski list naprednega mišljenja tukaj v Ameriki.
Delavske ražmere so tukaj zelo slabe. Dela se sicer vsak dan premokogopu, toda zaslužek ni temu primeren; rojakom, kdor nima železne vstrajnosti in angeljske potrpežljivosti, ne svetujem tu sem za delom hoditi. Sedaj so nam še edino hribovsko zabavo namreč lov tako zdatno omejili da se ne moremo nikamor ganiti Puške naim rujave v kotu, mi pa se s tužnim srcem spominjamo na okusno divjačino, katere je tukaj v izobilju.
Seveda, kaj se bode delavec zabaval s tako rečjo, ko ni za nje ga, naj dela dokler more, meso pa naj kup' v mesnici; ko pa ne more več delati, naj pa pogine, mi ga ne rabimo več. tako si mislijo tukajšnji mogotci, po drusrod' pa vem, da tudi niso nič boljši.
Livingston, Uredništvo Gl. Sv.: —
Tukaj so se nekoliko delavske razmere poboljšale, delamo sedaj 5 dni v tednu in delodajalci imajo tudi veliko izbero delavske moči čakajoče dela, ker je tukaj bližini en premogov rov ustavljen, so postali vsi premogarji brez dela. Te dni smo imeli tukaj krstino pri A. V. na stanovanju pri P. P. in smo bili povabljeni vsi prijatelji, ko pa smo se malo opojili, je prišlo do malega prepira in pri tem je rojak rojaka in še celo sorodnik sorodnika pobil na tla, da je nezavesten obležal, potem je dala neosnovana oseba po imenu F. P. zapreti nekaj ljudi, ki niso napravili nobene škode niti toliko v kolikor vidiš črnega na nohtu, in so bili seveda občutno kaznovani. — Potem je pa neosnovanea žena, katere rodovitnost je že zdavno prenehala, po zapovedi moža še enkrat tožila že enkrat kaznovane ljudi, češ, da je dobila sunek 'pri tepežu in da je izgubila zarod? In tako so bili reveži še enkrat kaznovani. Nato je neosnova-ne-e hotel našuntati pri njem stanujočega A. V., da naj že dvakrat kaznovane ljudi toži, ker mu je bilo par kozarcev pobitih, on pa ni hotel te nesramnosti storiti. —-Kaj je zopet ukrenil ljube.znjivi rojak? Dal je dvakrat kaznovane ljudi pod $1000 varščine češ, da bi ga ne kateri pričakal z gorjačo? Ali ni to neumno ? Sedaj naj bi kdo drugi kako mu priložil, pa bodo nedolžni škodo trpeli; to je žalostno. Nato pa še pravi neosno-vanec, da se bori za. “napredek” in “svobodo”. Če bi bil on res svoboden, gotovo bi bil šel k rojakoma in žnjimi po bratsko oorav-nal svojo lahko škodo in jih ne tož'1 in hi bili veliki stroški prihranjeni. Rojaki, ogibajmo se ta-cih ljudi, ki se lotijo kakega človeka in ga hočejo potem čisto uničiti. Toliko za danes, če treba, še kaj1 več!	Opazovalec.
ZASTONJ
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
VjaKa Krijiiica je *>redna jSlO.oo •OsaKemu hotnemu člotieKft.
MOŽEM
Conemaugh. Pa. Naznanilo.
Članom društva Delavec št. 59 S. S. P. Zveze v Conemaugh. Pa se naznanja, da je trlo na mesečni seji dne 8. okt. 1911 sklenjeno da se v spomin združitve društva Delavec z društvom Davor N. J Z. priredi velika veselica, in se tem potom vabi vse člane (iz mesta in okolice, in vsa naša bratska društva posebno iz Johnstown, da se veselice udeleže. Vršila se bo 18. nov. 1911 ob 7 uri zvečer dvorani sv. Alojzija. Preskrbljeno bo za vse vrste zabave, dobra ju jaea in domač prigrizek, kako tudi fina godba. Možje pripeliite svoje žene, fantje pa svoja dekle ta f	ODBOR.
IŠČEM svoja brata Joe Frank Medol. Po mojem mnenju bivata nekje v Ohio. Jaz sem rav nokar došei iz Alaske in bi rad zvedel za njun naslov. Raditega prosim, da se mi jav'ta na sledeči naslov:	John Medol, Shelton
Wash.
Mi želino, di vsilci bolni člo 7?k piš-? oo nišo urejuno zdravilno knjižico. Ona kn ¡žica s/etuje v poljudnem jeziku, kako da se do na vpešao zdravi: Sifilis ali zastrupilena kri slab ,tni ži/ot, zgubitik moli, re matizem in trganje v kosteh, sp,loe bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu n-, vranci, led icah in v mehurju. Ako sce zgub.li nado in ako am pr seda zabaiav- denar dajati, tako pišite o ono zdravilno knjižico, katero vam nem tdom t poš'emo in bodit? uverjeni da o-ziravite Na tisoče ljuii je ozdr-Tilo ro navodilu te prelior;stne knjižice Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek Zapominite ?i, da se ona knjižica razpošilja pooolnoma brezplačno, ter udi mi plačamo poštnino Izpolnite dolenji odrezek in gl nam poš ite in mi vam pošljemo popomoma brez lačno ono knjižico
IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSLITE GA NAM.
Dr. JOS. LISTER & CO., Aus. 708 Nortbwestern Btdg ; 22 Fifth Ave., Chicag, 111.
Gospodje:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vaz prosim, da mi jo
tako pošlite.
Ime. . Pošta.
Država.
i Prvi znak jetike.
Jetika, ta grozna morilka umori tisoče ljudi vsako leto, in ni ozdravljiva, če se jo ne začne zdraviti takoj ob pojavu. Vsi zdravniki si izrekajo, da se jo ozdravi, če se zdravljenje začne ob času?
Eno od prvih znamenj pojava jetike je:
BLEDA BARVA.
Taka bledota se na ljudeh hitro zapazi, seveda »oboden noče niti misliti, da je to znamenje jetike. Bledi ljudje vejo, ali bi morali vedeti, da je njihova kri iz ustroja, da ne vsebuje dovolj množine malih rdčeh telesc, kateri so krvi potrebna, da da človeku potrebno moč in gorkoto in zdravje. Koža začne počasi zgubavati svojo prejšnjo barvo in postane bleda, rumena ali siva. Živci in glidi v svoji moči padejo, želodec noče več delovati, sploh celo telo gre počasi navzdol. Postane potreba, da se pridobi telesu nove, zdra-vejše krvi — čisto, rdečo kri, — ampak to se ne more pričakovati od želodca, ki ne dobi dovolj zdrave hrane in dokler niso vse slabe tvarine odstranjene in še le potem je za pričakovati, da se začne slaba kri spreminjati v dobro kri. Mi vemo samo eno pomoč, ki je v stanu to spreobrnite v krvi povzročiti. To je:
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino-
Ta pripomoček je narejen iz bogatega , rdečega vina in naturnih zelišč, najpazljivejše preiskan in da najboljši dobiček telesu, želodcu in bo zopet vse organe privedlo v naravno redno delovanje. Ti boš zopet lahko jedel in tudi lahko prebaval svojo hrano. Tvoja kri bo postala zopet čista in močna. Tvoja barva obraza bo postala zopet zdrava in sprejela naravno obliko. In naj bo vzrok tvoji bledati kakršen če, rabi le vedno za odpravo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
JOSEPH TBINBBMI

REGISTERS!*
Zguba teka,
Neredna prebava,
Slab počutek po jedi.
Nenavadni krči.
Vroč glavobol.
Trganje po glidih,
Zaprtje in krči,
Zguba moči,
Zguba energije,
Nekatere ženske bolezni in bljuvanje.
je le nekaj bolezni, ki se odpravijo z pitjem Trinerjeve ga zdravilnega am. grenkega vina.
To zdravilo je dobilo zlato kolajno na razstavi 1. 1909 v Seattle, zlato kolajno in grand prixe (najvišje odlikovanje) na razstavi v Londo nu in Bruseljnu leta 1911.
V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH.
JOS. TRINER
Kemični laboratorij
1333-1339 So, Ashland Ave.	Chicago, 111.
The Konrad Schreiei Co.
Sheboygan WIs.
Varitelj; najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač
82—84 Fisk St.	Tel. Canal 1405
Dobra Unijska Gos1i1na,kJer,e
dobi
Ät Jos. S. Stastny
Vrbasova prodajalna umetnin,
portretov, podob in okvirov, razne druga malenkosti in ženitovanjski certifikati. Razglednice-NIZKE CENE.
1836 Bliie Islaii Ave.
II.
-Oi
2005 Blue Isiand Ave.
veliki Dvorana za druStvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
J. F. HALLER GOSTILNA
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 3096.
2103 Blae Island Av. cor. 21.St
SALOON
z lepo urejenim kegliščem in sveže Schoenhofen pivo -priporoča
ANTON MLADIČ,
2348 Blue Island Ave. Chicago.
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL H A ( H M A N
171B So. Centre Ave., Chicago,
Se priporoča vsim Slovansb društvam za izdelovanje dr tvenih znakov, gumbov, zasl in vsakerih potrebščin. Izde je najfineji in najokusneji, tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamč pristnost in okusni izdelek naročenih potrob Pišite v svojem jeziku za vzorce in ceni*
Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE1’ *
h
razno' indrugo ]
_______________t
“Vas” s 70.000 prebivalci. Vas
Steglitz pri Berlinu šteje po zadnjem kvartalu 70 tisoč 156 prebivalcev.
Rodovitna trta. Kmet Oberbah-ler v Leitersdorfu na Štajerskem ima pri hiši trto, ki nosi 1000 grozdov. Trta je bila vsajena 1. 1898 in se rapenja po vsem poslopju. —
Bestialno maščevanje. V Ober-redvvitzu na Bavarskem je znanei urn čebelarju Loefflerju zlobna roka pokončala skoro vse čebele. Sosed je iz osvete nastavil otro-vano sladkorno tekočino pred čebel, ki so sesale sladko tekočino, je pomrlo. Na Loefflerjevem vrtu so mrtve čebele ležale v taki množini po tleli, da so jih zgrabili na velike kupe.
Zanimiva izkopina. Pri kopanju temelja za novo zgradbo so v Pa-singu1 na Gorenjem Bavarskem zadeli delavci ob dobro ohranjeno človeško okostje. Nepreviden mahljaj je žal razdvojil čepi njo in levo roko. Znanstvena preiskava je dognala, da je okostje ohranjena izza preseljevanja narodov. V grotm so našli več lišpa, biserov, bronasto iglo in drug bronast predtnet. ;	' •- - ;:
od varnostnih naprav za žive.
Človeški nestvor. V vasi Lita na Rumunskem je povila neka kmetica otroka s tremi ušesi, štirimi rokami in štirimi nogami; o-trok je kmalu po porodu umrl. — Po izjavi izvedencev zdravniška veda še ni poznala takega nestvora. Otroško truplo so pod nadzorstvom okrožnega zdravnika spravili v stekleni, s špiritom napolnjeni posodi in. ga poslali narav-noslovnemu muzeju v Bukarešt. Ravnateljstvo muzeja je podarilo materi 100 cekinov.
Pismeni dokazi proti dinastiji bivšega kralja Manuela. Iz Liza-bone se poroča, da bo portugalska vlada takoj ob sestanku kor-teške zbornice predložila važne pismene dokumente, iz katerih je razvidno, da je hotela pregnana kraljeva rodbina malo pred begom izdati inozemstvu važne interese Portugalske. Drugi pismeni dpkazi, pa bodo pokazali, da se je kralj’ Mauuel popolnoma sprl s sedanjim voditeljem monarhistične zarote kapitanom Conceirom in da je hotel Conceiro sam postati diktator, ako bi se mu poskus posrečil.
Smrtno koso za žive — mrtvim
spomenike! 12. novembra t. 1. bo obletnica strašne eksplozije na radbodski cehi, ki je požrla 348 rudarjev. Na pokopališču trevir-ske rudniške družbe, kjer je pokopanih okolo 300 nesrečnih žrtev, postavijo ta dan padlim mm cenikom dela monumentalen spomenik — na račun rudniških lastnikov. To dejstvo ie za naturo kapitalistične družbe preznačilno! Procesi, ki go nastali vsled rodbinske katastrofe, so neovržno dokazali, da jo v redbodski jami vladalo blazno preganjanje in da so bile varnostne naprave naravnost škandalozne. V delavstvu živi splošno prepričanje, da je rudniško vodstvo soodgovorno za strahotno nesrečo. Sedaj postavljajo mrtvim delavcem pompozen spomenik, tistim delavcem, ki jim v življenju niso dali najpreprostejših varnostnih naprav. Monumentalni spomenik mrtvim je rudniškim baronom pač cenejši
Nova božja pot. Na Savi se kranjski klerikalci zmišljujejo raznovrstne stvari. V tovarni so med starim železjem ukradli železnega boga in ga postavili v gozdu na drog kakih 20 minut od Save. Tja romajo vsako nedeljo in posebno zarjavele device prosijo ukradenega boga za ženine. Pa pravijo, da jih je bilo že več uslišanih. Naprosili so jeseniškega župnika, naj ukradenega boga na novo posveti in ta župnik, ki rad “žegnuje”, se je seveda z veseljem odzval temu vabilu, in tako bomo imeli kmalu zopet žeg-nanje. Prav lahko se zgodi, da postane Kalvarija, tako so namreč krstili novo božio pot, še čudovita božja pot. Čebulj namerava. tako govore, zgraditi tam kolibo za jeruš. Vsekakor pa bomo tej najnovejši iznajdbi klerikalcev posvečali pozornost.
Atentat na Homijšina. Poročali smo že o atentatu katoliškega duhovnika patra Kaminskega na škofa Homijšina. O škofu Homij-šinn se zdaj čuje, da je med ljudstvom in tudi duhovščino jako ne-
preljuibljen, ker je nastopal proti temu, da bi se duhovniki ženili. Duhovniki grško-katoliške cerkve imajo namreč pravico do ženitve. Škof pa je na svoje seminiščnike pritiskal z vso silo, da bi se prostovoljno odrekli ženitvi. Pretil jim je celo z izključitvijo iz cerkve, uajel je vohune in denunci-jante, ki naj bi mu sporočali, ali imajo semeniščniki znanje z deklicami. Vse to je povzročilo med Rusini mnogo nezadovoljstva, tako, da je mnogo Rusinov prestopilo v pravoslavno cerkev. Aten
malo povedati. Znano je n. pr. ka. ko negotovi so podatki o starosti, ki jo more doseči slon. Ravno tal ko preporno je vprašanje, kakšne hitrosti dosegajo razne živali. Pri štirinožcih in ptičih, ki jih je človek spravil pod svojo oblast, se to še najprej dožene. Ali vendar je sumljivo, da imenujejo med prvimi psa, med drugimi pa goloba najhitrejšega. S tem se pravzaprav le priznava, da ni o hitrosti svobodno živečih živali nobenih zanesljivih podatkov. Že srna bo y teku najbrže prekosila psa, še
i ~	■ «.j.« t uv vex	~vnajmo-c	you, o«,
tat Kaminskega je seveda povzro- l>olj pa gazela; ravno tako se bo
čilo osebno sovraštvo, lahko pa je, da je nanj vplivalo tudi škofo-vo^delovanje sploh.
Čoln, ki se da voditi z obrežja. Učitelj v Niirnbergu Christian Wirth je izumil iznajdbo, ki jo moramo prištevati k najznamenitejšim tehničnim novostim v zadnjem času. Ta iznajdba je čoln, ki se da voditi z obrežja, in torej ne potrebuje nobenega voznika. — čoln vodi postajo za brezžično br. zojavljenje, ki se nahaja na bregu. Potom postaje izvrši čoln najrazličnejše manevre, postaja povzroči, da se užgo strelne priprave in topiči, Wirth je že izvršil razne poskuse á stojo iznajdbo, ki so se vsi dobro obnesli. Vkrat-kem pride ua Dunaj, kjer bo delal poskus s čolnom v Rotundi. — Strokovnjaki so si edini, da je iznajdba velike važnosti in da se bo dala uporabljati v mirovne kakor tudi — seveda — v militaristične svrhe.
Ponesrečen kaplan. Zadnji mesec je ponesrečil neki znani kaplan na nenavaden način. Vozil se je z gorenjskim vlakom proti Ljubljani. V istem oddelku je sedela tudi neka gospa iz Beljaka. Kaplan ji je začel dvoriti, pa je postal pri tem tako nadležen, da je moral posredovati sprevodnik, ki ga je pozval, da se legitimira, obenem pa mu napovedal, da bo moral v Medvodah k načelniku postaje, da se vzame pritožba gospe, na zapisnik. Tega se je kaplan tako ustrašil, da je blizu Medvod -1-* skočil z vlaka. Nihče ni mogel preprečiti tega blaznega skoka. Nekateri potniki so videli, da je kaplan padel in se neko-likokrat prekopitnil ter so povedali sprevodniku, kaj se je zgodi-
lo.	Ta je naznanil v Medvodah na postaji dogodek. Kaplana so pozneje našli nezavednega blizu proge in so ga peljali v ljubljansko bolnišnico, kjer so dognali, da so se mu možgani tako hudo pretresli, da je njegovo življenje v nevarnosti. Verjetno je, da kaplan sploh ni bil popolnoma normalen. V Ljubljani se je prej v nekaterih ozirih tako vedel, da je vsaj dvom o njegovem popolnem duševnem ravnotežju opravičen. — Vsekakor pa je verjetno, da mn je celibat postal usodepoln; mogoče, da je vplival tudi na njegovo duševno stanje sploh. Natura ne prenaša sile, ne da bi maščevala.
Strankarski zbor finske socialne demokracije, ki je zboroval pretekli mesec v Helsingforsu, je dokazal vzlic nesoglasjem v taktičnih vprašanjih, popolno edinost stranke v načelnih rečeh. Marksi-mizem je pognal v finski stranki globoke korenine, za predsednika je bil izvoljen eden najradikalnejših sodni go v deželn j poslanec Kaufnen. Vse razprave in sklepi so pokazali, da na sodelovanje z; meščanskimi strankami ni misliti. Resolucija o taktiki stranke pravi med drugim: Delavci morajo neumorno nadaljevati hoj zoper stremljenja ruskih oblastnikov, ki ho|čejo uničiti zakonodajalno in budgetno pravico ter državljanske svoboščine finskega ljudstva. Ampak v tem boju delavci nimajo v nobeni meščanski stranki zanesljive zaveznice. Te stranke so že neštetokrat dokazale, da zasledujejo isti cilj kot ruski zatiralci: sebično potlačenje delavskega boja. V to svrbo se družijo z inskimi zatiralci zoper delavstvo. Delavci se morajo sami boriti zoper tujega in zoper domačega sovražnika. Še osrejše kot doslej moramo opustiti v deželnem izboru in izven njega vsako zbližanje z meščanskimi strankami, ker vsako zbližanje utegne v socialno demokratičnih vrstah zbuditi nezaupanje, nesoglasje in odcepitev.
Najstarejše živali. O življenskih navadah in sposobnostih raznih živali vedo prirodoslovei, ki znajo mojstrsko rabiti drobnogled in so z njegovo pomočjo preštudirati že najskritejše telesne lastnosti vsakovrstnih bitij, '"vendarle še
do tudi med tiči našli taki, ki prebite s hitrostjo brzovlaka letečega poštnega goloba. Še manj se ve o vodnih živalih, dasi bi bilo misliti, da bi se z marljivim opazovanjem lahko dosegli rezultati. Za najhitrejše morske plavalce ‘l.jajo delfini, katere je seveda najlaže opazovati, ker se njih hitrost lahko primerja z gibanjem ladje. Delfini baje lahko preplavajo 40 kilometrov na uro iu videli so jih prehitevati najhitrejše oceanske parnike.
Podgane zapuščajo ladjo. Bivši kralj Manuel zasluži usmiljenja. Z monarhistično revolucijo na Portugalskem zopet ni nič, kljub baharijam kraljevskih polkovnikov. Zdaj pa prihaja iz N. Torka vest, da zapušča nekdanjega kralja tudi njegova ljubica. Plesalka Gaby Deslys, ki je uživala Manu-elovo ljubezen, se je pred kratkim pripeljala v Ameriko in tu so jo izredno galantno sprejeli. — Celo carinski uradniki, ki so sicer poosebljena strogost, so bili od' njene lepote baje tako občara-ni, da so le formalno vršili svojo dolžnost. Okrog nje pa se je zbrala cela kompanija reporterjev in te je glasovita plesalka presenetila z opombo, da je don Manuel v njenem srcu in v njenem življenju le še — spomni. “Kajti kralj brez krone” je dejala, “je figura za roman ali pa za opereto. Zdaj mislim na resnejše reči.” Kralj torej mali plesalki ni več resna reč.
Cookove beležke. Znani iskalec severnega tečaja Cook ima smolo. Ko so na kodanjskem vseučilišču preiskovali njegove papirje, da bi dognali^ če je bil res na severnem tečaju, je pravil, da so ostale njegove originale beležke v nekem zaboju na Greenlandiji; s tistimi beležkami bi baje lahko dokazal, da je bil res na najsevernejši točki naše zemlje. Zdaj se je ta za-.boj našel. V soboto ga je znanstveni potnik Peter Feuzhen prinesel uredništvu lista ‘Politiken1. Dobri ga ie od eskima Itubuzuka, ki je svojčas spremljal dr. Cooka na njegovi ekspediciji. Ker ni mo gel Cook na povratku eskimakom plačati, mu niso hoteli izročiti zaboja in Cook je moral brez njega v Evropo. Zdaj so seveda odprli zaboj, ga preiskali in našli v njem razne inštrumente, med katerimi je tudi sekstant; le Cookovih beležk ni pa ni.
Katoliška posirovelost. V Ha genu na Luksemburškem je pred kratkim umrl rudar, ki je vsled nezgode v rudniku izgubil roko. Dasi je prav redno hod'1 ob nedeljah v cerkev, mu je katoliški duhovnik vendar odrekel cerkveni pogreb, ker ni bil pri velikonočni spovedi in obhajilu. Ob dveh po polnoči so prišli po mrliča župan in štirje možje, pograbili so truplo, vrgli ga preko zidu na pokopališče in zagrebli v kotu pokopališča med osat in trnje. Vsled te nezaslišane surovosti katoliškega popa se je lotilo prebivalstva nepopisno razburjenje. Komisar, bi je prišel na lice mesta, je odredil, da se truplo v navzočnosti zdravstvenega nadzornika izkoplje; ob ogromni udeležbi domačega prebivalstva so natp pokopali truplo sredi drugih grobov in domača mladina je položila na grob venec iz svežega cvetja.
Letina na Francoskem. Francoska vlada objavlja o letini sledeče: Žetev pšenice znaša 87.128.300
0.	lani 86,866,100 q, rž znaša 12,-222,250 q, lani 12. 197,470 q. Glede ovsa in ječmena se bo pridelek naznanil kasneje. Vsa letina leta 1911 ne bo zadostovala potrebi, ki znaša 108 milijonov hektolitrov, odnosno 123 hi, to je 94,710.000 q, kajti za setev se potrebuje 13 milijonov, za obrtne namene 2 milijona hi. Nedostateb upajo pokriti z uvozom iz Alžira, Tunisa in tujine. Strokovnjaki trdijo, da se primanjkljaj ne bo dal pokriti in se cene nri vsem tem najbrže ne bodo povišale.

m
m
ë
Jako znižane cene ta teden.


m
m
ë
m
Posebne novosti v soboto in ponedeljek.
m
m
M
m
m
m
ë
ë
m
ë
ë
m
m
m
ë
m
m
m
m
m
m
m
m
ë
m
m
m
ë
Predpasnik Gingham, najboljši, blago garantirano barva jako trpežna, modra ali bela in rajava, lepi kvadrati, 8 (Ac navadno, yard sedaj samo ...............................
5Mc
Belo blago za zagrinjala, 27 inč'širokosti, fino tovarniško delo, prevlečena s sarinom, raznimi okraski, navadno se prodajo po 10c, sedaj yard samo....................
5^c
Težke turške brisače, fino tkane in okusno obrobljene, velike velikosti, nekatere z rdečimi pisarni, navadno po V&fee komad, sedaj posamezna samo . ...................
VAe
Fin flanel, težak in za obleči na obeh straneh, dobro tovarniško blago, sive in pomarančne barve, navadno lOe. sedaj yard samo.
Me
Deževni flanel, 27 inč širokosti, srednje teže, gg? fin za nositi, navadno še prodajal po 10c, sedaj; ggj yard samo............ ............. ..............c. m

Fino blago za rolete, obsežnosti 2 do <k,yardov/ lepe izbere in barve; trpežne barve in dobro blago; navadno po 19c in 25e, sedaj yard 'sam'o :
93Áe
Oljno blago, trpežno, belkaste ali temne barve,, fino delo, navadno 7«, pri teji razprodaji yarjd: samo . . . . . .....
m
m
m
m
m
m
m
■m

Otroške ovitke (blankec), bele ali ruja ve barve, težke in fino delane; blago trpežno; sedaj yard' tega blaga samo ................................
m
m
I4c
m
m
m
& M®®®	MB® ® S gl
® B® B BBOfSBBBBBB BBEBEBBIIE® ®S BBBBBBBBEESBiS ®
ril	t.	igji
“Kašlji, prehladi ter mnoge pljučne in vratne neprilike hitro izginejo, če se	J—j
uživa Severov Balzam za pljuča po navodu,” pravi ga. B. Hlavaeek. Park	' B
Ridge, N. J.
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
Severov
Balzam za pljuča,
(Balsam for Lungs) najboljše zdravilo.
Izdelano in priporočano za olajžbo bolesti, kot so: TRDOVRATNI IN DOLGOTRAJNI KAŠLJI VSEH VRST, VNETJE SAPNIKA, DAVICA, PREHLADI, DUŠLJIVI KAŠELJ, HRIPAVOST, TER SLIČNA OBOLENJA PLJUČ IN GRLA.	%
Ozdravlja ljudi!
Dve velikosti: 25e in 5Ge.
Ako bi vedeli,
kako tesno so združeni želodec, jetra in drob, se ne bi čudili, da vsi sočutno zastavkajo, če je eden v neredu. — Če pride kateri od teh prebavnih organov, v nered, ne morete najti boljšega zdravila
nego je	,
Severov
Življenski
balzam
(Balsam of Life)
Tem velevažnim organom podeljuje njihovo naravno moč in zdravo delavnost.
Pomenja vam novo življenje.
Cena 75 c.
Bi
B
B
B
B
Vsa
Severov«
Zdravila
(34 skupaj) so na prodaj v lekarnah skoro povsod.
NE KUPUJTE DRUGIH. NI JIH NOBENIH “PRAV TAKO DO-BRIH KOT SEVEROVA”.
•Tasui navodi in knjižice tiskane v vašem jeziku.
ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ.
m
Bolečine v prsih,
hrbtu ali boku, odrge, otekline, otrpel vrat,otrpli sklepi ali mišice, revmatične bolečine, nevralgija, krči itd.
Zahtevajo krajevno zdravljenje. Gotovo v dosežete hitro olajšbo, ako nadevate
SEVEROVO
Gothardsko Olje
(Gothard Oil.)
Cena 50c.
B
B
B
B
B
B
B
la
B
B
B
B
B
Škof proti župniku.
Kako je preganjal ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič iz političnih ozirov podrejenega svojega župnika—
spisal
na temelju resničnih dogodkov in aktov PAVEL SVETLIN.
—Vse pravice so pridržane.—
ZAČETEK GONJE.
/la tr.jfujvm ¡p&eislano rodbino Jarc no, da bodem ODSLEJ z največjo strogostjo zasledoval te govorice in da hočem vsakogar, ki bi si upal še 'kedaj in kaj »ličnega ziniti o teh stvareh, nemudoma naznaniti gospodu Jarcu in se zavežem, da bodem prihodnjo nedeljo v župni cerkvi v Preski po svoji pridigi glasno in razločno raz leče prečita! to svojo izjavo. V Ljubljani, dne 21. avgusta 1903. Janez Brence.”
Vsled škofovega pisma je povabil Berce župlja-ne k sebi. Udeležba je bila ‘mnogoštevilna. Berce jih je vprašal, kdaj in kako bi bil on dal komu pohujšanje? Vsi so mu zagotavljali, da se to ni zgodilo nikdar in da ga zelo spoštujejo. Nekateri izmed njih so potem ¡podpisali vlogo na škofa z zatrdilom, da Berceta spoštujejo kot prav dobrega duhovnika. Vlogo je podpisali tudi Smoleč, kateremu se je spis izročil, da. ga pošlje škofu. Vendar je dobil župnik Še. isti dan obvestilo, da s« ni zanesti, da bi ¡Smoleč odposlal tisti spis, ker ni njegov prijatelj. Zato je šlo 11. feb ru var ja 1904 k škofu 19 mož, zagovornikov Bercetove časti. V njihovem imenu je govoril Ivan Luštrek—.Štormanov. Opravili niso pri škofu •nič. 'Kakor jih je nemilostno vsprejel, tako jih je o-duirno odpravil. Proti Bercetu je kazal sovražnost in ni hotel prav nič slišati, da sorski župnik ni grešnik, kot se mu podtiče. “Že dobro, že dobro, že dobro !'” rekel je škof, dokler niso ljudje odšli v prepričanju, da je Jeglič velik sovražnik Bercetov. "
PRAVI VZROK GONJE.
Da, Jeglič je bil takrat uže velik Bercetov sovražnik. Nihče naj pa ne misli, da so pravi vzroki njegove sovražnosti oni trije “grehi”, ki jih je nave" del v pismu z dne 5. februarja. Ne! Pravi vzrok sovraštvo Jegličevega do Berceta je bil takrat star >irže tri leta, njegove korenine so bile torej uže močno utrjene. Navedeni trije “prestopki” so bili le za fase privlečen povod, da je škof začel ljuto gonjo proti Bercetu z namenom, da ga popolnoma uniči fizično in moralno, Tega povoda je škof uže dolgo »kal, a ga v svojo jezo ni mogel lahko stakniti. Zato je s toliko večjo brezobzirnostjo deloval na uresničenje svojega nekrščanskega cilja.
Leta 1900 so bile državnozborske volitve. V splošni kuriji na Kranjskem je kandidiral od kleri-■Itolne stranke dr. Šušteršič. Za njegovo izvolitev je bil pokoncu ves duhovniški aparat po celi deželi s prav malimi častnimi izjemami, med katerimi je bil tudi takratni boštanjski župnik Berce. Berce ni ho-'del storiti nobenega koraka, da zmaga dr. Šušteršič •nad naprednim kandidatom Luko Jelencem, kakor ■ n& sploh takrat ni vmešaval v nobene volitve. Škof • Jeglič, za čegar škofovanja so bile to prve državnozborske volitve, je to silno zameril Bercetu. Njemu, žri si je nadel .kot glavno nalogo okrepiti klerikalno moč na Kranjskem, se je uprl podrejeni župnik s tem, da je le prebral na prižnici njegovo pastirsko pismo o volitvah, več pa ni storil. To je bil Bonaventuri neodpustljiv greh, za katerega mora biti Berce uničen. Berceta je takrat zaradi njegovega ravnanja blatil “Slovenec” na najgnusnejši in naj-podlejši način. Ker je bil list, kot še danes, glasilo škofove stranke in njegov odgovorni urednik katoliški duhovnik, pritožil se je Berce na škofijsko sodišče zoper njegovo pisarjenje, To sodišče je razsodilo, da ni kompetentno razsojati o tej stvari in, ko je Berce glede te razsodbe naznanil škofu, da se bo zoper javne napade branil javno v listih, katerikoli bi hoteli sprejeti njegove dopise, — “Slovenec” ni hotel sprejeti troh popravkov, — odpisal ¡mu je škof, naj toži pred ¡civilnim sodiščem, da pa mu odločno in strogo prepoveduje, braniti se pred “Slovencem” v listih, zlasti v onih, ki so prepovedani. Da se Vidi, kako se je Bercetu vzela vsaka možnost nastopiti proti ‘krivicam, naj omenimo, da je bil “Slovenčev” odgovorni urednik takrat imun!
Zaradi “Slovenčeve” pisave je bilo ljudstvo, ki je poznalo Berceta kot skozinskoz vzornega duhovnika, skrajno ogorčeno. V dokaz, da obsoja “Slovenčeve” napade nanj, —An za.njegove zasluge — ga je -njegova domača občina Lancovo v radovljiškem o-•kritju imenovala za častnega občana, občini boštanj-s-ka in studenška, katerih velik del spada v župnijo Bostanj, sta pa izdali izjavo, v kateri izrekata soglasno priznanje, spoštovanje in zaupanje Bercetu radi njegove požrtvovalnosti, delovanja v dušnem pastirstvu, skrbi za zboljšanje zanemarjenega zemljišča župne nadarbine ter za njegovo ljubeznjivo občevanje in pravično postopanje z žu,pijani. Obenem sta obsodili nesramne napade “¡Slovenca”. Bereeto-vo častno občanstvo na Lancovem je radovljiškega dekana Janeza Novaka tako razjezilo, da je rekel da je Berce največji sovražnik škofov in da je sramota za občino, da ga je volila častnim občanom. To je bila huda obdolžitev in žalitev. Berce je tožil Novaka pred škofijskim sodiščem, ki je pa tožbo zavrnilo,. češ, da na goli podlagi poročil “Gorenjca”, ki je objavil Novakovo obdolžitev in žalitev, ne sprejme nobene zatožbe proti kakemu duhovniku. Ko se je Berce pritožil zoper to razsodbo pri škofu in navedel priče, ki so slišale dekanovo trditev, odgovoril je škof, da “je dekan Novak storil le svojo dolžnost, ker je svaril občinske ljudi pred duhovnom, udanim liberalni stranki!” Poleg “Slovenca” je napadel takrat župnika Berceta šentlamberški župnik Ivan Nemanjič, jezen je bil nanj, ker so žup-
ljani šentlamberški še takrat ljubili svojega prejšnjega župnika Berceta, ko je bil uže on tem. V nekem pismu na uglednega slovenskega rodoljuba je imenoval Nemanjič Berceta “boštanjskega bog’ca’ , na prižnici v cerkvi v Št. Lambertu ga je pa 30. decembra 1900 imenoval boštanjskega generala, čegar pogubljiva pisma peljejo naravnost v pekel in kateremu ni druga pot mari, kakor ona, ki vede v Ljubljano v javno hišo v Zvonarski ulici.
Te besede so v Št. Lambertu spravile vse pokonča. Ljudje so bili jezni do skrajnosti, cerkveni pevci so zbog takih ostudnih žalitev in laži takoj odpovedali petje.
Berce se je obrnil na škofa, da bi smel Nemanji-ča tožiti pred civilnim sodiščem, da se opere pred javnostjo, pred katero ga je Nemanjič kruto žalil in obrekoval. Škof mu je najpreje odgovoril brzojavno: “ Accusationem contra Nemanj e strenue prohi-beo, recuras a d odinariatum”. (Tožbo proti Nema-njiču strogo prepovedujem, toži na ordinarijata). V istem smislu mu) je potem pisal povdarjajoč uvodoma, da cerkvene postave nikakor ne dopuščajo, da duhovnik toži duhovnika pred civilnimi sodniki. — Kdor se v tem oziru pregreši, je ipso facto suspensus.
Berce je nato vložil tožbo proti ‘ Nemanjiču pri škofijskem sodišču in navedel priče o tem, kar je izrekel toženec. To sodišče je pa razsodilo, da na podlagi zanesljivih poizvadb ni našlo nobenega vzroka za sodnijsko postopanje, ampak odstopilo je vso zadevo škofu. Berce je v svojem ugovoru na škofa proti tej razsodbi zahteval, da mora Nemanjič storiti pokoro za svoje kaznjivo dejanje in da mora obrekovanje .javno preklicati. Dostavil je še: “Ozirajoč se na svoj stan svečeniški, ozirajoč se na svojo osebno čast, ne morem drugače, nego da zahtevam javnega zadoščenja. Omadeževan hiti nočem, biti ne smem!”
Odgovor škofov je bil:
“Čast. gosp. župnik v Št. Lambertu ni nikoli in nikjer rekel, da hodite Vi na št. 13. O tej zadevi pisati po časnikih Vam odločno in strogo prepovem.”
Berce se je uda], kaj pa mu je kazalo druzega?
Taka je cerkvena pravica! Iz tega se jhsno razvidi, s kako kruto brezobzirnostjo in neusmiljenostjo je škof Jeglič ubijal Bercetovo pravico leta 1901, ker se ni hotel mešati v politiko, ker ni agitiral za dr. Šusteršičevo izvolitev. Navedli smo to, da se sprevidi, da jc škof Jeglič Berceta sovražil iz dna srca uže leta 1901 in da so bili oni trije “grehi”, omenjeni v škofovem pismu z dne 5. februarja 1904, le težko pričakovan povod za uprizoritev divje gonje nad človekom, ki se je sicer v cerkvenem oziru v vsem pokoril škofovim odredbam in je strogo in natančno spolnjeval dolžnosti svojega stanu ter je bil v vsakem oziru vzor moža poštenjaka in človekoljuba, kakor bodemo še videli!	,
“V POKOJ, V POKOJ, V POKOJ!”
Povrnimo se na Soro!
Gonja proti Bercetu je bila uže čisto vpeljana. Škof je nastavil na Sori ljudi, ki so pazili na V3ak Bercetov korak, ki so ga presojali po svoje, zavijali vsako njegovo besedo in dostavljali škofu taka laž-njiva poročila, kakršnih je potreboval v svoje zlobne namene. Ravno zaradi tega je škofova gonja še ostudneja, ker je docela neutemeljena in ker je škof vedel in moral vedeti, da ni nobenega povoda za katerokoli postopanje proti Bercetu.
16. februarja 1904 je pisal škof Bercetu pismo v katerem stoji to-le: “‘Nikakor ne moreni' dopustiti, da hi mi Vi ljudi begali ter govorili in delali zoper delovanje one stranke, ki se ravna po naukih sv. 0-četa Leona XIII. in po sklepih katoliškega shoda; nikakor ne morem dopustiti, da bi podirali krščansko mišljenje in delovanje v občini, da bi odvračali ljudi od naših dobrih listov, da bi podpirali z besedo ali prijateljstvom ljudi, mišljenja in delovanja “Narodovega!”
To pismo je zanimivo zato, ker škof ne navaja nobenega fakta, ampak samo sumniči. Kakor bodemo videli v prihodnje, se škofovo pisma sploh nikdar ne opirajo na kaka dejanja. Edino pismo, v katerem je škof očital Bercetu dejanske “grehe”, je ono od 5. februarja 1904. Škof dolži Berceta, da podira krščansko mišljenje, kar se pravi z drugimi besedami, d* ne deluje za klerikalno stranko, kar je razvidno iz vseh ostalih besed. Resnica je, da se je Berce ravno tisti čas izogibal vsega, kar bi ne bilo všeč klerikalcem, kljub temu so pa nosili škofovi zaupniki in prijatelji v Ljubljano naročene pošte, da je Berce dobil tako pismo. Tisto je pa seveda tudi res, da se Berce ni hotel kar prav nič angažirati za klerikale1 stranko, kakor se sploh nikoli ni maral.
Tretjega marca 1904 je škof naznanil Bercetu, da pride 12. dne istega meseca k njemu spovedovat in pridigovat.
Dva dni nato, t. j. 5 marca je prinesel “Slovenec” dopis s Sore. V tem dopisu se napada Berce in se mu kot v škofovem pismu podtiče med drugim beganje ljudi. Zaradi tega dopisa je nastalo na Sori silno ogorčenje med župljani, saj so vedeli, da je vse natolcevanje zlagano od konca do kraja. Ljudem kar ni hotelo iti v glavo, da “Slovence”, kot škofov list, napada duhovnika, kateremu se v nobenem oziru ne more očitati nobenih pregreškov.
Ta (Jppis v “Slovencu” je brezdvomno naročil škof Jeglič. “Slovenec” naj' bi v javnosti škofovim krivicam, prizadejanim Bercetu, pripravljal uspeh in prvi poskus je bil ta dopis. “Slovenčev” odgovorn; urednik je bil duhovnik, ki je podrejen škofu! Škofu se ni zdelo dovolj sekiranje v privatnih pismih ter hujskanje ljudstva proti Bercetu: priti je moralo še tretje sredstvo, napadi v “Slovencu”. S tem je hotel Jeglič Berceta dodobra in najhitreje un eiti.
Zoper omenjeni dopis so pobirali sorski župljani podpise na sledečo izjavo:
“Podpisani župljani sorski obsojamo z največjo ogorčenostjo nesramni napad na našega, g. župnika Antona Berceta v “Slovencu” z dne 5. marca t, 1. št. ‘53. Izjavljamo, da ie dotični nanad skrajno obrekljiv, zloben :n od stavka do stavka lažnjiv. Izjavljamo. da g. župnika Berceta spoštujemo in iz celega sr ca ljubimo. Njegovo delavnost, v cerkvi, pri bolnikih, v šoli in v nisarni in njegovo pravičnost napram vsakemu ter miroljubnost naravnost občudujemo. ■
'	Dalie prihodnjič.
,\AS ScI°*>A
2020 Blue Island Ave., Chicago, III
Vsem društva n, obrtnikom, trgovcem, gostilničar jem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
Vsakovrstnih Tiskovin
kot:	Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade,
račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
druJtVena pravila in prevode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor.
^Ali ste že obnovili naročnino na “Glas Svobode”? Blagovolite to takoj storiti, ako želite da se vam list redno pošilja!
Odprto v soboto zvečer od 6 do 8.
Kapitala čez pol milijona dolarjev,
RESNICA.
Če bi začel hraniti pet let nazai po 50c na dan, imel bi danes $1.000.
Prični z današnjem dnem in imej danes pet let toliko.
INDUSTRIALSAVINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
j IJijte najboljše pivo
\ Pater Schosnliofen Brewing Co.
PHONE: CANAL 9
CHICAGO, ILL.
STARE RAZMERE NA SLO-VENSKEM.
(Zgodovinsko.)
Pri nas na Slovenskem je bilo za časa 15-stoletja že dosti mest, rudnikov, glažut. Bili smo Slovenci tesno združeni z Nemci, ki so živeli v naših krajih in izvan njih, pa pošiljali svoje ljudi proti jugu in v naše dežele. Na \Nem-škem se je pripravljalo tedaj gospodarstvo, ki je zahtevalo svobodnega kmeta, meščan ni mogel trgovati s tlakarjem in kralji M hoteli imeti davke in vojake tla-karskega kmeta. Ta dva sta razdirala tlakarsko vez. Kat. duhovnik je bil bogat, zbiral je bogastva po vsem kat. svetu. Papeštvo je bilo neizmerno bogato. Kat. duhovnik je bil vladar vladarjev in dobil je, kolikor je hotel zemlje in tlakarjev na njej in še tudi to malo, kar je grajšeak puščal tlakarju. Kat. dtihovniki so bili reditelji tlakarskega gospodarstva, graščaki njih vojaški pomočniki, ki so držali kot oboroženi vavpeti tlakarja v strahu. Gospodarstvo je že bilo toliko razvitejše, da se je že bolje v mestih stanovalo, jelo in družabno lepše živelo. Tudi grajska gospoda je hotela boljše vse uživati po izgle-du bogatejših trgovcev in družili meščanov. — Trgovec je odpiral svet, v Ameriko se je tedaj našla pot in nekaj nje velikanskega bogastva je prišlo v Evropo in bogatilo nemške narode:	Angleže.
Nemce, pa tudi Francoze, Špance, Italjane. Gospodarstvo teh narodov se je razširjalo# po večjem svetu in več je bilo treba pridelati, da se več spravi na trg, ljudje so iznašli spretnosti v delu.’Ljudje so se množili, ko so dobivali po delu in večjem svetu več prostora pri mizi. Kat. duhovnik se je dobrega preobjel, živel je razuzdano. brigal se ni za cerkvene posle, živel je pri bokalih vina in v objemajih več žensk. Onrkanejši možje so odkrivali tajnosti narave. proučavanje naravnih sil se je pričelo in našlo, da se dajo nekatere moči narave izrabljati v člo veškem delu. — našlo se je, da se nauki kat. duhovništva ne ujemajo steni,‘kar je podajala tedaj že nekaj razvita naravoslovna znanost in dvomili so nekateri ljudje na verojetnosti kat. duhovnika kot ra zlagat el ja verskih resnic. — Prešnje gospodarske podlage so postale pretesne, človek je že postal spretnejši delavec in bogatejši v mestih, razmišljeval je tudi o svojem varstvu in prvo, kar ni našel v redu, ni bilo življenje njegovega duhovnika. Nastala je vrska revolucija, kateri so bili vodniki na Angleškem Wickliff. na Češkem Hus, na Nemškem Martin Luther, v Švici Calvin in Zivingli na Slovenskem Primož Trubar.
Skoraj sto let smo bili Slovenci luterani. Angleški in nemški reformirane! so stvarili velikost Amerike, doma povzdignili gospodarstvo in omiko do visokosti zdajšnjega velikanskega razvoja, francoski Hugenotti-protjestantiso na Francoskem in izgnani iz Francoske na Nemškem bili najboljši delavci. Na Madjarskem se je duh protestantizma dobro obnesel, stvaril je močne ljudi, na Slovenskem se je pokazal skozi 50—80 let protestantizem kot vse prebujajoča sila, v gospodarstvu se je gibal kmet proti tlakarski gospodi, ta je skušala vzeti kat. duhovniku njegova bogastva, meščan je skušal dobiti več pravic od vladarjev. Ali zatrla se je ta dobrotljiva revolucija, ki je toliko zbunila duhove in spravila nove misli v premišljevanje. Papeštvo se ima zahvaliti našim tedanjim habsburškim vladarjem, da se je zatrl v Avstriji protestantizem in posebno na Slovenskem, da ni šinil čez meje na Italijansko. To delo je precej lahko šlo od rok na Slovenskem na nov# nastopivšim redovnikom Jezuitom in energičnemu ljubljanskemu škofu Hrenu ter vladajočim nadvojvodom. Na čelu istim je stala žeua enega teli nadvojvodov, bavarka. —
Dr. Slane.
N. B.! V kratkem pričnemo izdajati tudi neko druge večje zanimivo delo pisatelja dr. Slanea, ki je že lepo vrsto let eden prvih na«ih sotrrdnikov.
Kašparjeva Državna Banka,
-------vogal Blue I sl ati d A\e. & 19. ul.-
Imovinp, 4,5oo,ooo,oo
Poseben oddelek za Slovence. Pošilja denarje v staro domovino. Prodaja parobrpdne listke. Prejema denar na ulo-ge. Izdeluje polnomočnakupna in pogodbena pisma in vojaške prošnje. — Pridite ali pišite.
Ka^par State Bank
Lemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svete, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik.
644 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 438.
“Feelir
,<nJ2ZZ2ZZZZ2ZZZ2ZZZZ£S
JZZZSZZZZZZZZZZZZZ^
Srečen sem, ker sem poslušal vaš svet in se zdravil z
Dr. Richterjevim
grlu
Ozdravel me je bolečin v
in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ¡.ponaredb. 25 in 50c. steklenice.
F. AD. RICHTER G CO.. 215 Pearl Street, New York. N.Y.
Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (2oe. ali 50o.)