I Pariški sklepi Volilni poraz generala de Gaullea V nedeljo dne 26. aprila so bile v Franciji občinske volitve. Največja sen¬ zacija je bil poraz stranke, ki jo vodi general De Gaulle. Pri zadnjih splošnih občinskih volitvah (za mesta velja po¬ seben' volilni zakon) v letu 1947 je stranka generala De Gaullea prejela 35% glasov, tokrat pa je padla tako, da je v raznih predelih Francije glasovalo zanjo 12 do 16 % volilcev. Zanimanje za volitve ni bilo majhno in je bila u- deležba večja, kakor pa so jo pričako¬ vali največji optimisti. Stranka, ki jo vodi De Gaulle, nosi ime RPF — Ras- semblement du Peuple Francais — Zbor francoskega ljudstva in je v par¬ lamentu na skrajni desnici. Tako so se s tem, da so se volilci odmaknili od gene¬ ralove stranke, oddaljili od skrajne des¬ nice in njenih parol, vendar je zanimi¬ vo, da na skrajni levici ni bilo tolikšne spremembe, ker so komunisti prejeli pribjižno enako število glasov, kakor pri prejšnjih volitvah. Pravi zmagovalec pri nedeljskih volitvah je bivši predsed¬ nik vlade Antoine Pinay, ki vodi v par¬ lamentu skupino neodvisnih poslancev. Ko je lani prevzel predsedstvo vlade, se je njegovi skupini priključilo lepo šte¬ vilo poslancev iz De Gaulleove stranke. Ker so kandidati, ki so se predstavljali kot disidenti De Gaulleove stranke, pri nedeljskih volitvah prejeli tolikšno šte¬ vilo glasov, bi to pomenilo, da so gene¬ ralovi pristaši siti njegove negativne politike in stalne opozicije. Glasovali so za skupino okoli Pinaya, ker se jim je zdelo delo njegove vlade takšno, da za¬ služi zaupanje in podporo. OKREPILE SO SE SREDINSKE STRANKE Največji poraz pa je doživel general De Gaulle v Parizu samem. Pri volitvah v 1. 1951 je prejel toliko glasov, da je imel v občinskem svetu 50 zastopnikov (mestni svet jih šteje skupno 90). V starem občinskem svetu so imeli komu¬ nisti 25, socialisti 8 in MRP 5 mest. Pri nedeljskih volitvah pa so dobili komu¬ nisti 28, Pinayjevi pristaši 26, radikali 11, De Gaulle 10, socialisti 9 in MRP 6 mest v občinskem svetu. Kakor v pariškem občinskem svetu, tako so se tudi di’ugod okrepile tiste stranke, ki pripadajo v parlamentu k takozvani sredini. V Alzaciji se je zla¬ sti okrepila stranka MRP, to je stran¬ ka krščanskih demokratov, ki jo vodita Robert Schuman in Bidault. Stranka sama je imela vedno največ pristašev v vzhodnih pokrajinah, vendar je bila stranka De Gaullea zadnja leta tudi tam tej stranki nevarna, ker je s svojo nacionalistično politiko skušala izrablja¬ ti nezaupanje proti Nemčiji, ki je bilo tam zelo razširjeno. Toda Schumanova politika zbliževanja z Nemčijo je tokrat prvič naletela na odobravanje in razu¬ mevanje, dasi se je moral Schuman sam pred meseci umakniti z vodstva franco¬ ske zunanje politike, ker so ga dolžili, da vodi prepopustljivo politiko napram Nemčiji. Prav tako so se pri teh volitvah spet vrnili v ospredje radikali, ki so bili vedno osrednja sredinska stranka v parlamentu in to skoraj vso dobo od 1. 1870 naprej. Ker so bili dosedaj že ves čas v opoziciji, so med delavstvom spet začeli pridobivati socialisti, ki jih v francoski zunanji politiki tudi lahko prištevamo med pristaše zmerne politi¬ ke, ko skupno z drugimi strankami sredine zagovarjajo zbliževanje z Nem¬ čijo, organizacijo evropske unije in u- štanovitev skupne evropske obrambne vojske. Posebnih posledic te volitve v franco¬ ski politiki ne bodo povzročile. Pokaza¬ le so le, da se skrajna levica ni okre¬ pila, da pa tudi ne izgublja. Komunisti ostajajo še naprej verjetno najmočnejša stranka. Ker so pa pri teh volitvah igrali veliko vlogo lokalni vidiki, je verjetno glasovalo za komuniste več ljudi, kakor pa bi glasovali zanje, ako bi bile splošne državnozborske volitve,, ko bi se morali volilci odločati za raz¬ merje Francije do sovjetov, za vpraša¬ nja obrambe Francije pred vzhodom, za sodelovanje z USA in slično. Da so do¬ bile največ glasov stranke sredine, je pa le dokaz, da si ljudje žele tiste po¬ litike, ki jo je izvajala vlada A. Pinaya, ko je zagovarjala tesno sodelovanje vseh evropskih narodov, začela izvajati Schumanov načrt o gospodarskem sode¬ lovanju z Nemčijo in zastavila temelje za organizacijo evropske unije in njene oborožene sile. V notranji politiki pa je Pinayjeva vlada začela uvajati reforme, ki bi zmanjšale splošne izdatke, omeji¬ le davke in povečale napore za dvig francoske obrambe. Tito odpravlja sleherno možnost svobodnega verskega udejstvovanja v Jugoslaviji V Parizu se je te dni zaključilo zase dalije NATO, zborovanje držav, ki so članice Severne atlantske obrambne zve¬ ze. V tej zvezi je pod vodstvom Zdru¬ ženih držav zbranih 14. držav. Poleg glavnih atlantskih držav so članice še Italija, Turčija in Grčija. Že ob ustano¬ vitvi zveze je bilo sklenjeno, da se bo¬ do Vse članice zbrale enkrat na leto na splošno zasedanje, med tem ko posa¬ mezni odseki zasedajo tudi večkrat na leto. To je bil sedaj tretji redni posvet in je zanimiv, ker je moral zasedati v času, ko so sovjeti v mednarodni poli¬ tiki sprožili splošno “mirovno” ofenzi¬ vo, s katero so hoteli vplivati tudi na to pariško zasedanje. Toda dosedaj objavljeni podatki o za¬ sedanju dokazujejo, da se sovjetom ni posrečilo posebej vplivati na njega po¬ tek, kaj šele, da bi se jim posrečilo oma¬ jati vezi med posameznimi članicami. Nov režim v Moskvi razvija svojo “mi¬ rovno” ofenzivo naprej in gotovo je bi¬ lo med posameznimi članicami dovolj po¬ voda in dovolj gradiva za težave. Ven¬ dar se tokrat v Parizu ni zgodilo nič, kar bi dalo slutiti, da na zahodu kdo verja¬ me v možnost omejitve izdatkov za obo¬ roževanje ali pa v dobičkanosnost trgo¬ vine s sovjeti za ceno, da bi se zahodne evropske države osamosvojile in otresle ameriškega vodstva in nadzorstva. V Franciji in v Angliji bi mogli sovjeti najti dovolj pristašev za svoje teze, tu¬ di skandinavske države bi mogle kreniti na staro pot nevtralnosti ali vsaj opor¬ tunizma — pa se tudi tam ni dvignil no¬ ben glas, ki bi hotel nakazati, da je tre¬ ba sovjetom verjeti. V Angliji se ni pro¬ ti pariškim posvetom izrekel niti Aneu- rin Bevan, ki je vodja skrajne levice v delavski stranki in odločen nasprotnik ameriške politike v Evropi. Tik pred za¬ sedanjem je sicer obsodil zadnji govor ameriškega predsednika, češ da ponuja sovjetom premalo, vendar je istočasno ostro napadel tudi totalitarno politiko moskovske vlade. Ker so razgovori sami bili večinoma vojaške vsebine, je bilo opričakovati, da v zakljuAem uradnem poročilu ne bo posebnih podatkov. Pač pa je bilo pod črtano, da morajo vse članice pospešiti izvedbo sklepov, ki jih je 0 vojaški or¬ ganizaciji sprejela lanska konferenca NATO-a v Lizboni. Zastoj je nastal zla¬ sti v Franciji, kjer se vojaška oprema le počasi nabavlja, ker se vlada pač iz¬ govarja, da se mora Francija trdo voj¬ skovati s komunisti v Indokini, podobne težave pa ima tudi z nacionalisti v se¬ verni Afriki. Vendar so bili Franciji obljubljeni posebni krediti — in prvič se je na tej konferenc govorilo tudi o vojaških ukrepih, ki se ne nanašajo na Evropo. Posebna seja je bila posvečena položaju v Indokini — in praktični za¬ ključek seje je bil, da je poveljnik ame¬ riških pomorskih sil v Pacifiku odšel na posebne posvete s francoskimi poveljni¬ ki v Saigon. Ko sovjeti toliko govore o miru, so v Parizu sprejeli tudi temu primerne skle¬ pe. Sklenjeno je bilo, da morajo zavez¬ niki svojo vojaško opremo še izpopolni¬ ti in vse obrambne priprave za napad z vzhoda še povečati. Soglasno je bilo pač sprejeto ameriško stališče, ki ga je označil John Foster Dulles, ko je izja¬ vil, da ne veruje, da bi bila sedanja so¬ vjetska mirovna ofenziva iskrena. Dok¬ ler sovjeti z dejanji ne pokažejo, da so resnično za mirno sožitje, tako dolgo morajo ostati zahodni zavezniki trdno skupaj, mogoče še bolj kot kdajkoli po¬ prej. Še vedno je med naročniki “Svobodne Slovenije” precej takih, ki še nimajo poravnane naročnine za leto 1952. Ker je redno izhajanje lista odvisno od red¬ nega plačevanja naročnine vseh naroč¬ nikov, vse te prav lepo prosimo, da nam zaostalo naročnino čimprej plačajo. Obenem nam naj nakažejo vsaj pollet¬ no naročnino za leto 1953. Pogajanja, ki so se v zadnjem času razvijala med katoliškimi škofi in Tito¬ vo vlado o vprašanju položaja katoliške Cerkve v Jugoslaviji, so se pred dnevi nenadoma prekinila, ne da bi prišlo do kakršnega koli sporazuma. Komunistična agencija Tanjug meče krivdo za prekini¬ tev pogajanj na škofe, posebej na beo¬ grajskega nadškofa dr. Ujčiča, ko pra¬ vi, da “je do prekinitve pogajanj prišlo zaradi objave Msgr. Ujčiča, ki se je po¬ gajal v imenu rimsko-katoliške delega¬ cije, da nima nikakega polnomočja od svojih nadrejenih za vodstvo pogajanj z j jugoslovanskimi vladnimi zastopniki za dosego sporazuma o odnosih med Cerkvijo in državo.” Komunistična agen¬ cija je svoje poročilo zaključila takole: “Te izjave dokazujejo željo Vatikana po¬ slabšati odnose med Cerkvijo in državo v Jugoslaviji. Zaradi takega stališča so sleherna pogajanja brez pomena.” Na Koreji so komunisti zvišali števi¬ lo zavezniških ranjenih in bolnih voj¬ nih ujetnikov, ki so jih vrnili, na 684, Amerikanci pa nadaljujejo z vračanjem, dokler ne bodo vrnili vseh bolnih in ranjenih vojnih ujetnikov. Pogajanja za premirje, ki so se zače¬ la po polletnem presledku, so znova pri¬ šla na mrtvo točko, ker komunisti vztra¬ jajo pri svojem mirovnem načrtu glede repatriacije vojnih ujetnikov. Odklonili so Švico kot nevtralno državo, ki bi šči¬ tila ujetnike, kateri se ne bi hoteli vmi- Titova komunistična vlada je po pre¬ kinitvi pogajanj objavila dokončno iz¬ delavo statuta o verskih skupinah in njih delovanju v FLRJ. Statut pred¬ stavlja svobodo vere in Cerkve samo na papirju ter komunistične oblasti sploh niso upoštevale zahtev predstavnikov katoliške Cerkve. Ti so zahtevali svobo¬ den verski pouk v šolah, odpravo zahte¬ ve po civilnem zakonu, ako je bil zakon cerkveno že sklenjen, ter svobodno ti¬ skanje in razpečavanje katoliškega tiska. Vse te zahteve je Titova vlada po pre¬ kinitvi pogajanj s katoliškimi škofi od¬ bila ter bo po statutu “vera popolnoma zasebna zadeva vsakega poedinca, ki lahko pripada kateri koli veri ali pa sploh nobeni.” Vsako versko delovanje je po novem statutu do skrajnosti ome¬ jeno ter z njim Titova vlada dokončno odpravlja sleherno možnost svobodnega verskega udejstvovanja v Jugoslaviji. ti domov, in zahtevajo, da bi tem ujet¬ nikom dali pol leta časa za premislek, medtem ko bi v njihova taborišča hodile komunistične repatriacijske komisije in jih pregovarjale za povratek. Amerikan¬ ci so odločno proti takemu postopku, ker da “to pomeni hud duhovni pritisk.” Bojišče je v vsem času zamenjave ujetnikov mirovalo, samo ameriško le¬ talstvo je izvedlo več napadalnih pole¬ tov nad severno Korejo. Vrh. poveljnik na Daljnem Vzhodu gen. Clark je obja¬ vil, da bo ameriška vlada izplačala sle- 50.000 dolarjev za nepoškodovan sovjetski MIG-15 SERA DESTINADO UN MILL0N DE HECTAREAS PARA INMIGRANTE5 Argentina proyecta dar su colaboraciohi al problema creado por la sobrepo- blacion europea, con un plan de colonizacion que aL>arqiie ima superficie mayor de un millon de hectareas de tierras fertiles y un presupuešto que še elevarla a 5.600 millones de pesos, segun anuncio Rene Thiery, uno de los directores del Banco de la Nacion Argentina a las 22 miembros del comite intergubernamental para las imigraciones europeas, que actualmente realiza su quinta sesion. “En razon del aumento de las poblačioneš de las ciudades —dijo—, 138 % entre 1914 y 1947, en ccmparacion al movimiehto demografičo del campo en eše mismo periodo, el gobierno argentino resolvio establecer en 1952 un plan quin- čjueiT 2 l dc migraciones seleccionadas”. En seguida anadio: “Merced al credito su- ministrado por el Banco de la Nacion, el gcbierno de Buenos Aires dispone hoy de mas de diez millones de hectareas de las cuales un millon esta destinado a sus planeš dc colonizacion agricola. “Este inmenso terreno sera dividido en unidades economicas, una cuarta par- te de las cuales sera reservada a los inmigrantes europeos. Adernas del credito agricola normal de 4.500 millones de pesos, Argentina invertira todavia cerca de 1.100 millones de pesos en la aplicacion de ese plan. En otros terminos. nuestro pais proyecta llevar adelante su plan de colonizacion sin ayuda de ninguna fuen- te exterior”. Finahnente, el delegado argentino preciso que su pais esta dispuesto a ini- ciar ininediatamente la colonizacion de 200.000 hectareas situadas al norte de la provincia de Santa Fe, y que pertenecen al Banco nacional. Subrayo asimismo qu su gobierno ha firmado un acuerdo con el Čomite de Migraciones Europeas, en que se preve el viaje de 50.000 italianos, miembros de familias cuyos padres se hallan establecidos ya en Argentina. “El objetivo esencial de nuestro gobierno —prosiguio— consiste en frenar el crecimiento de la poblacion a las grandes ciudades, y en particular, de la Capital Federal. Por ello se ha estipulado que los nuevos colonos no podran establecerse a menos de cien kilometros de Bue¬ nos Aires”. ZA NASELITEV IMIGRANTOV BO ARGENTINA DOLOČILA 1 MILUON HEKTARJEV R0D0VITVE ZEMLJE Argentina bo pomagala rešiti problem evropske preobljudenosti s koloniza¬ cijskim načrtom, ki obsega nad 1 milijon rodovitve zemlje in s kreditom, ki se bo dvignil na 5 milijard in 600 milijonov pesov. Tako je izjavil R. Thiery, eden od ravnateljev Argentinske Narodne banke 22 članom Medvladnega odbora za evropsko imigracijo, ki trenutno zaseda v Ženevi. G. Rene Thiery je nadalje dejal, da se je prebivalstvo argentinskih mest v razdobju med letom 1914 in 1947 v primeri z demografskim razvojem podeželja povečalo za 138 %. Radi tega je argentinska vlada sklenila v letu 1952 petletni načrt glede izbrane imigracije. S pomočjo kreditov Narodne banke argentinska vlada danes razpolaga z več kot desetimi milijoni hektarjev zemlje, od katerih je vlada en milijon hektarjev določila za poljedeljsko kolonizacijo. To prostrano zemeljsko področje bo razdeljeno v gospodarske enote, od katerih je ena četrti¬ na rezervirana za evropsko imigracijo. Poleg normalnega poljedeljskega kredita 4.500 milijonov pesov, bo Argentina še vložila za izvedbo tega načrta okoli 1.100 milijonov pesov. Tako namerava Argentina izvesti ta načrt brez vsakršne po¬ moči od zunaj. Končno je napovedal, da je Argentina pripravljena takoj naseliti ljudi na področju 200.000 hektarjev v severnem delu province Santa Fe, ki pripada Na¬ rodni banki. Omenil je tudi, da je argentinska vlada sklenila dogovor z Med¬ vladnim odborom za evropsko imigracijo, ki predvideva preselitev v Argentino 50.000 italijanskih družin, ki majo svoje očete odn. rednike že v Argentini. Glav¬ ni namen argentinske vlade je zaustaviti nadaljnji razvoj argent. velikih mest, predvsem prestolnice, zato je izdano tudi določilo, da se novi naseljenci smejo naseliti v oddaljenosti vsaj 100 km od Buenos Airesa. ZAHODNA NEMČIJA: Končna rati¬ fikacija sporazumov o ponovni oborožitvi Nemčije je zadela na nove težave. Spo¬ razume je parlament že odobril, sedaj bi jih moral podpisati še predsednik repu¬ blike. Soc. stranka je pa znova začela povdarjati, da bi predsednik republike dr. Heuss zagrešil protiustavno dejanje, če bi te sporazume podpisal prej, pred- no se o njih ne izjavi ustavno sodišče v Karlsruhe in potrdi, da sporazumi o vključitvi Zahodne Nemčije v zahodno atlantski obrambni blok niso v nasprot¬ ju z ustavo Zahodne Nemčije. FRANCIJA: Francoska vlada je ob¬ javila, da namerava podeliti Indokini v bližnji bodočnosti večjo samostojnost in bo v ta namen odpravila položaj Vi¬ sokega komisarja, ki bo postal neke vrste francoski poslanik za .državice Vietnam, Laos in Cambodžo. Francija namerava s tem dvigniti moralo v Indo¬ kini za uspešnejšo obrambo proti komu¬ nizmu. — V Laosu pa medtem komuni¬ sti nezadržno prodirajo proti glavnemu mestu države ter se francoske čete u- mi.kajo na novo obrambno črto na skraj¬ nem jugozahodnem delu Laosa. hernemu komunističnemu pilotu, ki bo pripeljal nepoškodovan MIG-15 zavezni¬ kom v roke 50.000 dolarjev, prvemu ta¬ kemu pilotu pa še posebno nagrado v vi¬ šini nadaljnih 50.000 dolarjev. V letakih, ki so jih ameriška letala raztrosila v ta namen ob mandžurski meji, da jih je veter zanesel čez reko Yalu, ameriško poveljstvo tudi daje navodila, po kateri zračni poti lahko piloti varno pripeljejo MlG-a do zavezniških oporišč v južni Koreji. PERZIJA: Perzijska vlada je objavi¬ la, da je znižala cene petroleju za USA lin Japonsko za 50%, pod edinim pogo¬ jem, da so nabavke plačane v dolarjih. S tem ukrepom namerava perzijska vlada odpraviti pomanjkanje dolarske valute v državi. — V Teheranu so na¬ sprotniki Mosadeka umorili šefa pre- stolniške policije. Vlada je izvedla splo¬ šno preiskavo v perzijskih vojaških vrstah. Zaprli so že več generalov, ob¬ toženih sodelovanja pri umoru. ALI ŽE IMAŠ KOLEDAR-ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE za leto 19.13 ? Če ga še nimaš, naroči ga takoj. To je najlepša in najbolj re¬ prezentativna knjiga slovenskih novonaseljencev. Stane samo 40 pesov. Pri naročilu po pošti 3 pese več. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 30. IV. 1953 Veličastna proslava 70 letnice škofa dr. Rožmana v Clevelandu Kakor Slovenci v Buenos Airesu so istega dne proslavili 70 letnico škofa dr. Gregorija Rožmana tudi Slovenci v Clevelandu v Severni Ameriki. Prosla¬ va škofove sedemdesetletnice je bila ena najlepših in najbolj uspelih prire¬ ditev, kar so jih dosedaj imeli Sloven¬ ci v Clevelandu. Na njej so bili zbrani najvidnejši predstavniki protikomuni¬ stičnih Slovencev.. Tako starih, kakor tudi novih neseljencev. Dopoldne je bila cerkvena slovesnost V župni cerkvi sv. Vida, kjer sedaj žup- nikuje Rev. Baznik. Popoldne je pa bila v dvorani Narodnega doma slavnostna akademija ,katere so se med drugimi odličnimi gosti udeležili g. Antoni Grdi¬ na st. J. Zalar, glavni tajnik Kranjsko- slovenske kat. jednote, vsi trije župniki slovenskih far v Clevelandu, predsednik NO za Slovenijo g. dr. Miha Krek, ki se je na proslavo pripeljal iz Washing- tona, g. Ivan Avsenek je prinesel po¬ zdrave slovenske naselbine iz New Tor¬ ka in številni drugi. G. dr. Milan Pavlovčič je čestital ško¬ fu g. dr. Rožmanu k njegovemu 70 roj¬ stnemu dnevu in mu voščil obilo sreče in božjega blagoslova. Slavnostni go¬ vornik g-. Jože Nemanič, glavni pod¬ predsednik K.S.K.J. je prevzvišenemu čestital in mu v zbranih besedah izra¬ zil vdanost in ljubezen ameriških Slo¬ vencev. Ga J. Petrovič, gdč. C. Budano- va, g. Kenik, in g. Zorman so prepletli vso proslavo z izbranimi pevskimi in glasbenimi točkami. Pesnik g. Marjan Jakopič je zložil lepo priložnostno pe¬ sem 1 , ki jo je recitiral g. dr. Pavlovčič. G. Milač je nastopil s svojim pevskim zborom “Korotan”. Slovenski otroci so prisrčno izrekli škofu svoje čestitke s svojim programom, o katerem smo že poročali. G. Varžek je naštudiral lepe simbolične vaje, s katerimi so nastopila dekleta, slovenski igralci so pa nato na¬ stopili z novo izvirno Mauserjevo igro “Makabejci” Predsednik pripravljalnega odbora prof. g. J. Ovsenek je prebral celo vr¬ sto pozdravnih brzojavk od vidnejših slovenskih ljudi iz vsega svobodnega sveta. Brzojavko s čestitkami je postal tudi guverner Frank Lausche. Prevzvišeni škof dr. G. Rožman se je pred koncem vsem rojakom, ki so mu izrekli svoja voščila in mu izkazali svo¬ jo ljubezen in naklonjenost, iskreno za¬ hvalil. Pri tej priložnosti je poudaril, da se često napačno trdi, da bi bil mo¬ ral on po 1. svetovni vojni bežati iz svoje rojstne domovine Koroške. Tedaj je on odšel prostovoljno in čisto red¬ nim potom v Ljubljano, kjer je na no¬ voustanovljeni univerzi prevzel mesto profesorja cerkvenega prava. Poudaril je dalje, da on samega sebe ne smatra za nobenega voditelja, kot so ga skuša¬ li nekateri pisci v svojih člankih prika- USA: Ameriška vlada je objavila, da zaenkrat ne bo preiskovala resničnosti izjav ameriških vojnih ujetnikov o stra¬ hotah v komunističnih ujetniških tabo¬ riščih na Koreji. Vlada zbira gradivo, ki ga bo natančno proučila in preverila in ga imela pripravljeno za morebiten proces proti komunističnim vojnim zlo¬ čincem, kadar bo prilika za to. MEKSIKO: Velika nesreča v srebr¬ nem rudniku v Meksiki je zahtevala 14 smrtnih žrtev. FANCIJA: Gen. Ridgway, vrh povelj¬ nik NATO je izjavil, da to atlantsko vo¬ jaško organizacijo preurejajo tako, da bo pripravljena tudi za atomske napade proti sovražniku odn. da bo mogla od¬ bijati tudi atomske napade rdeče arma¬ de, če bo prišlo do vojne. — Ridgway je predložil za vrhovnega poveljnika za srednjeevropski sektor NATO franco¬ skega maršala Juina, da bi preprečil na- daljne nezadovoljstvo med evropskimi zavezniki, ki doslej niso imeli v Evropi takih odločilnih položajev v NATO. V Sredozemlju sta oba sektorja, vzhodni in zahodni, v rokah ameriških poveljni¬ kov. ANGLIJA: Britanska poslanska zbor¬ nica je s 304 glasovi proti 276 odobri¬ la zakonski predlog, s katerim je vla¬ da od laburistov podržavljeni promet dala zopet v zasebne roke. •— Churchill je dobil od angleške kraljice naslov “Sir”. Znano je, da je še pred dobrim letom odklonil naslov “lorda”, ki mu ga je hotel pokloniti bivši kralj Jurij. EGIPT: V Kairu so se v ponedeljek pričela pogajanja med Egiptom in An- zati, ampak za služabnika naroda, za človeka, ki je hotel narodu dobro in niu je služil s tem, da mu je kazal i-esni- co. Da vlada danes v Jugoslaviji komu¬ nizem, je poudaril škof, to ni krivda ju¬ goslovanskih narodov, ampak onih, ki so v usodnem trenutku pustili jugoslo¬ vanske narode na cedilu v njih borbi proti temu sovražniku. Če bi se bilo ke- daj jugoslovanske narode vprašalo, ali hočejo komunizem, ne bi bil ta v tej državi vladal niti eno samo uro, je pri¬ bil slavljenec. Škof g. dr. Rožman se je za vse če¬ stitke k svoji sededesetletnici tudi jav¬ no zahvalil v “Ameriški Domovini”. V zahvali med drugim pravi: “Veliko iz- nenadenje je bilo za mene, ko so pričela prihajati od vseh strani pisma s tiska¬ nim naslovom. Resnično, iniciatorji so Znani so spori in medsebojni napadi ter očitki med Srbi in Hrvati doma pred drugo svet. vojno. Vse to se nadaljuje tudi po nesreči, ki je zadela državo, v emigraciji. “Svobodna Slovenija” se v spore med posameznimi emigrantski¬ mi skupinami dosedaj ni vmešavala. V zadnjem! času se je pa. zgodilo, da so imenovanje nadškofa dr. Stepinca za kardinala poleg komunistov doma in v svetu napadle tudi nekatere srbske po¬ litične osebnosti. Ti napadi na kardina¬ la dr. Stepinca so dali povod g. dr. Vladku Mačeku, predsedniku 1ISS in gotovo najbolj avtoritativni osebnosti v hrvatski politični emigraciji, da je pod gornjim naslovom napisal za ka¬ nadski “Hrvatski Glas”, naslednji čla¬ nek: “Ko je sv. Oče našega nadškofa v znak priznanja za njegovo herojsko zadržanie v obrambi krščanstva in pra¬ vic kat. Cerkve imenoval za kardinala, so komunistični listi zatulili od so¬ vraštva. In to v domovini, kakor tudi izven nje. To je čisto razumljivo. Manj pa je razumljivo, da divjim komunistič¬ nim napadom na našega kardinala se- kundirajo tudi skoro vsi srbski listi v emigraciji. Med drugimi obtožbami pro¬ ti našemu nadškofu omenjajo v glav¬ nem tkzv. “nasilno prekrščevanje” pra¬ voslavnih Srbov. Noben očitek tako hrvatski kat. du¬ hovščini na splošno, posebno pa kardi¬ nalu Stepincu ni tako malo opravičen kot ravno ta. Čeprav je svetovni tisk o tem toliko pisal, da so se pri dobronamernih in resnicoljubnih ljudeh vsi ti očitki raz¬ pršili v prah, vseeno smatram, da ne bo odveč, če tudi jaz iz vsega tega, kar vem in iz svojega opažanja, spregovo¬ rim kako besedo: Dve ali tri ure potem, ko je nem- glijo za umik britanskih čet s sueške¬ ga področja. VZHODNA NEMČIJA: Vzhodnonem¬ ški predsednik 77 letni AVilhelm Pieck je z vzhodnonemškega kolodvora odpo¬ toval z vlakom v neznano smer. Pred javnostjo se ni pojavil že tri mesece ! ter menijo, da je odšel “na zdravljenje” v Moskvo. ZAHOD. NEMČIJA: Zahodna Nemčija je podpisala največjo finančno pogodbo v zgodovini, ko je obljubila plačati 27 dr¬ žavam stare nemške dolgove v višini 13,5 milijard nemških mark. TURČIJA: Turška vojska, ki jo že pet let vežbajo ameriški vojaški stro¬ kovnjaki, je danes najboljše opremljena vojska na Bližnjem Vzhodu, izjavljajo v Washingtonu. Manjkajo ji samo še do¬ bre ceste za premikanje motoriziranih oddelkov. Najbolj je utrjena meja na Kavkazu proti ZSSR. - ZSSR: ZSSR je preko uvodnikov v moskovski “Pravdi” in “Izvestjih” od¬ govorila na Eisenhowerjev poziv za mir na svetu. Oba dnevnika, prvi gla¬ silo sovjetske vlade, drugi pa glasilo sovj. kom. stranke, poudarjata, da se “svet ne bo mogel urediti^ kakor si to predstavlja Eisenhower”, ker se ZSSR “ne bo nikdar odpovedala pridobitvam druge svetovne vojne.” železne zavese sovjetska vlada ne bo dvignila. Moskva je s tem zavzela odklonilno stališče napram Eisenhowerjevi mirovni ofen¬ zivi. — Molotov je v Moskvi objavil, da je ZSSR pripravljena podpisati mirovno pogodbo z USA, Francijo, Anglijo in Kitajsko. znali vso zadevo spretno prikriti, da ni¬ sem prav ničesar slutil. “Surprise” se je popolnoma posrečil, mene pa in slov. semenišče osrečil, ker smo dobili toliko podpore, da za njegovo bodočnost nimam več toliko skrbi. Z menoj tudi seme- niščniki in profesorji v Argentini prosijo Boga, naj po svoji obilni dobroti povrne vsak dar.” Potem, ko se zahvaljuje časopisju za vso pozornost, ki mu jo je izkazalo za 70 letnico, svojo zahvalo zaključuje ta¬ kole: “Zavedam se dobro, da tolikšne pozor¬ nosti nisem zaslužil. Bog me je postavil v silno težavne razmere in mi naložil prekočljivo nalogo med slovenskim na¬ rodom. Po svojih skromnih močeh sem skušal vedno storiti to, kar sem spoznal, da je vernemu ljudstvu, iz katerega sem zrastel, koristno za čas in večnost. Uspeh teh naporov je v božjih rokah, moja dolžnost je, biti in ostati do konca zvest božjemu klicu. Pozdrav in blago¬ slov, vsem! ška vojska vkorakala v Zagreb, so me odvedli na nemško vrhovno poveljstvo. Tu so mi ukazali, da moram takoj na¬ slednjega dn e odpotovati na svoje po¬ sestvo v Kupinec in da se iz Kupinca brez njihovega dovoljenja ne smem ni¬ kamor premakniti. V Kupincu sem uži¬ val relativno svobodo ter sem bil (vsaj brez vidnega) nadzorstva vse do 15. oktobra istega leta, ko so pridivjali tja ustaši in me odpeljali v jasenovačko ta¬ borišče. V teh šestih mesecih so priha¬ jali k meni mnogi, posebno kmetje, ki so lahko prišli neopazno, ker ne potuje¬ jo z avtomobili, redko z navadnimi vo¬ zovi, ampak peš. Razen hrvatskih kme¬ tov, ki so prihajali iz bližnjih in bolj oddaljenih krajev, se je dogajalo, da so k meni skrivaj prišli tudi mnogi srbski kmetje. Ne samo iz Lasinje in Sjeniča- ka, iz občin, ki spadata v pisarovački okraj, ampak tudi iz oddaljenih krajev od Vrgin mosta pa vse do Slunja. žali Bog jim nisem mogel dati ničesar dru¬ gega razen kake tolažilne besede in ža¬ rek upanja, “da vse to ne bo trajalo dolgo”. Ko se je zvedelo za prve mno¬ žične ustaške zločine v Gudovcu in v Glini je nastal med pravoslavnim pre¬ bivalstvom obupen preplah, kar je čisto naravno. Tedaj so me ti pravoslavni kmetje prvič vprašali, kaj mislimi, če bi bilo pametno, da “vsi prestopijo” v kat. vero. Jaz sem jim iskreno govoril in jim povedal, da se bojim, da jim to r.e bo dosti pomagalo, ker jim ustaši kljub temu ne bodo verjeli, da so se v svojih dušah s prestopom v kat. vero odrekli svojega srbskegu prepričanja. Povedal sem jim tudi to, da po predpi¬ sih katoliške Cerkve noben katoliški duhovnik ne sme sprejeti pod okri¬ lje katoliške Cerkve nikogar, za, katerega ni prepričan, da presto]) iz¬ vršuje iz verskega ’ prepričanja. Dejal sem jim pa vseeno, naj o tem le govore s krajevnim kat. župnikom, da bodo vi¬ deli kaj je mogoče storiti. In res. Ne¬ kaj časa nato sem zvedel, da je mno¬ go pravoslavnih po lastni iniciativi za¬ čelo prestopati v kat. Cerkev. Kako so dotični duhovniki pred svojo vestjo o- pravičevali sprejemanje ljudi v kat. Cerkev, za katere so vedeli, da presto¬ pa ne delajo iz verskega prepričanja, mi ni znano. Verjetno je bilo precej ta¬ kih, ki so mislili, da je njihova dolžnost pomagati bližnjemu v nevarnosti. Ver¬ jetno je pa bilo nekaj tudi takih, ki so mislili, da bo stanje, ki ga je ustvaril Hitler, trajalo dolgo in da bodo pra¬ voslavni, čeprav v svojih dušah ne bodo opustili pravoslavja in srbstva, dožive¬ li to, da bodo njihovi otroci s časom po¬ stali i dobri katoličani i dobri Hrvati. Zgodilo se je pa to, kar sem predvi¬ deval, da bo ubogim ljudem prestop v katolicizem malo pomagal. Na meji pisaroviškega in sisaškega okraja je bil župnik moj šolski tovariš iz gimnazije Anton Irgolič. V njegovem domu sem se v začetku 1938 leta se¬ stal s predstavniki srbijanske opozici¬ je pok. Jocom Jovanovičem, pok. Lju¬ bom Davidovičem, pok. Krstom Mileti¬ čem in mnogimi drugimi Srbi iz Srbi¬ je in prečanskih krajev. Zato ni mogoče za pok. Irgoliča, katerega so partizani na zverski način ubili, ko so ptišli v ta kraj, trditi da bi bil “frankovec”. Na področju njegove kat. župnije je bilo tudi majhno pravoslavno naselje kakih 10—15 hiš. Ko so ti ljudje zvedeli kaj se dogaja, so prišli k temu kat. župni¬ ku in ga zaprosili, da jih sprejme v kat. Cerkev, kar je on tudi storil. Pa niso minila niti dva ali tri tedni, ko je nava¬ lila v to naselje ustaška druhal in je skoro vse nove katolike pobila. To je slučaj, za katerega gotovo vem. Ka¬ kor sem pa slišal, je bilo v raznih krajih mnogo takih slučajev. Iz tega je jasno razvidno ,da se je misel za prestop v kat. vero porodila (seveda iz strahu) v glavah samih pravoslavnih in to ni bila namera usta¬ šev, najmanj pa je s tem imel kaj skup¬ nega nadškof Stepinac. Če bi ustaši bili imeli tako namero, potem gotovo ne bi bili tako postopa¬ li. Ne bi bili pobijali Srbov, ki so pre¬ stopili na katolicizem. Če bi pa bil nad škof Stepinac samo v najmanjši kola¬ boraciji z ustaši, je gotovo, da bi bil sposoben zaščititi svoje “vernike”. Ne, noben naš pošten človek našemu kardinalu ne more očitati kolaboraci¬ je. On se kot visoki cerkveni dostojan¬ stvenik seveda ni spuščal v kritiko be¬ daste in kratkovidne ustaške politike. (Kakšno je pa bilo v tej stvari' nadško¬ fovo stališče, je najboljši dokaz, da je bil njegov najožji sodelavec kanonik Lončar že v prvih dneh ustaške vlada¬ vine obsojen na smrt). Vsakokrat, ko je bil kršen božji za¬ kon, je pa neustrašno zagrmel s prižni¬ ce. Predolgo bi bilo, da bi citiral vse nadškofove pridige in pisma, ki jih je pošiljal “neodvisni” vladi Hrvatske. Mi¬ slim pa, da bo dovolj prikazalo ne samo I versko stališče, ampak tudi politično mišljenje nadškofa Stepinca naslednje: Leta 1942 je nesrečni Mile Budak na¬ pisal novelo pod naslovom “Buntovna krv”. V tej noveli je smešil politiko Hrvatske seljačke stranke ter je napi¬ sal tudi ta nesmisel: “Miroljubnost je treba uničiti in hoditi po novih poteh preteklosti”. Novelo je pa zaključil z besedami: “Mi jesmo i ostajemo porod vuka i arslana”,. (Če se ne motim, si je Budak zadnjo frazo o volku in arsla- nu izposodil pri svojem prav tako za- blodelem književniškem tovarišu Vla¬ dimirju Nazoru). Stvar ni bila posebno važna, ker smo v dvajsetih letih bili vajeni, da so se “frankovci” posmehovali HSS radi mi¬ roljubne politike. Nadškof Stepinac pa je takoj reagi¬ ral s prižnice na besede “Miroljubnost je treba uničiti” takole: Jezus Kristus je postavil načelo: Blagor miroljubnim, ker se bodo imenovali sinovi božji.. “Na sproti besedam”, da mi smo porod vu¬ ka i arslana”, je pa objavljena resni¬ ca božja, ki jo je tako globoko naglasil Sv. Janez, apostol: “Poglejte, kako lju¬ bezen nam je dal Oče nebeški, da se imenujemo in da smo otroci božji”. In če sedaj vprašamo kdo ima prav: Jezus Kristus, večna in neprevarljiva resnica ali siromašni človek, ki ne mo¬ re preiskati narave niti ene muhe, te¬ daj mislim', da je treba dati prednost Kristusu. Nadškof Stepinac pa ni ostal samo pri besedah, ampak je tudi dejansko pomagal vsakemu človeku kjer in koli¬ kor ie mogel. Ni delal razlike, ali je človek, ki je v potrebi Hrvat ali Srb, ali je katolik ali pravoslavni, ali je ka¬ toličan ali nekatoličan. Na tem dejstvu ne morejo nič spremeniti vsi napadi, pa naj bodo posledica nepoučenosti, ali po sovraštvu omračenega razuma. Največja zasluga nadškofa Stepinca pa je, da je rešil gotove fizične in mo- ralrfe smrti najmanj deset tisoč pra¬ voslavnih otrok, katerih starši so bili ali pobiti ali pa odpejani v nacistična koncentracijska taborišča, ali pa so po¬ begnili v planine, otroke pa pustili sa¬ me. Mnogi od tistih, ki so ostali živi, so se po umiku nacistične okupacijske vojske, vrnili. Lahko si predstavljate veselje očeta ali matere, ki sta osta¬ la živa, ko so po vrnitvi zopet našli svo¬ je otroke, katere so smatrali že za iz- gubbljene. In če bi nadškof Stepinac ne storil ničesar drugega, da se ne bi uprl tako junaško komunističnemu nasilju kot se je , bi za svoje krščansko in človečan¬ sko delovanje zaslužil odlikovanje, ki mu ga je podelil sv. Oče”. SLOVENCI PO SVETU NESREČA SLOVENSKEGA DUHOVNIKA V BRAZILIJI Pred nekaj tedni se je pripetila agil¬ nemu slovenskemu duhovniku g. Alojzi¬ ju Zveru, profesorju na Don Boscovi gimnaziji v Cachoeira do Čampo, huda nesreča. Po sv. maši, ki jo je imel v ta- mošnji sirotišnici, se je vračal domov. Med potjo je za njim privozil manjši avtobus. K sreči ga ni povozil, ampak vr¬ gel vstran. Pri padcu je po čudežni božji Previdnosti g. Zver dobil samo manjše poškodbe. Za vse dobro vnetemu sloven¬ skemu duhovniku g. Zveru želimo sko¬ rajšnjo popolno ozdravitev! ARGENTINA Prvi maj, praznik dela, je v Ar¬ gentini državni praznik. Kot navadno bodo tudi letos največje slavnosti v Bs. Airesu. Popoldne ob 17. uri bosta govorila zbranim množicam delovne¬ ga ljudstva glavni tajnik CGT Eduar- do Vuletich,, za njim pa prvobori- telj delavskih množic predsednik gral Peron. Nato bodo izvajali umet¬ niški program in izvolili kraljico de¬ la za celo republiko. Poslanska zbornica in senat sta imela v soboto seji, na katerih je bi¬ lo izvoljeno predsedstvo obeh zak. teles, za novo redno zasedanje, ki se bo pričelo 1. maja. V poslanski zbor¬ nici je na predsedniškem položaju zamenjal dosed. večletnega predsed¬ nika dr. Camporo dr. Antonio J. Be- nitez. I. podpredsednik je ga Delia Delfina Degliuomini, II. podpred¬ sednik pa Jose V. Tesorieri. Novoiz¬ voljeni predsednik je imel krajši go¬ vor, v katerem je povdarjal brezpo¬ gojno predanost idejam in gibanju predsednika grala Perona tako nje¬ ga, kakor vseh njegovih poslanskih tovarišev v graditvi nove Argentine. Na isti seji so položili prisego tudi nedavno izvoljeni poslanci v novih argent. provincah Eva Peron in Pre- sidente Peron. —• V senatu je bil zo¬ pet izvoljen za predsednika dosed. podpredsed. kontraadmiral Teisaire, za podpredsednika pa Antonio F. Co- rrea. Tudi v senatu so položili prise¬ go novi senatorj iz prov. Eve Pe¬ ron in iz Pte. Peron. Izvoljeno je bilo tudi novo predsedstvo kluba peroni- stičnih poslancev in senatorjev. Pred¬ sednik kluba senatorjev je Jose Gui- llermo de Paolis, predsednik poslan¬ skega kluba pa dr. Miguel J .Mlel Asquia. Predsednik gral Peron je pred dnevi sprejel šolske inšpektorje in ravnatelje vseh šol s prov. Bs. Ai¬ res na čelu z guv. te province major¬ jem Aloe-jem. Predsednik jim je v svojem govoru naglašal, da je treba ustvariti solidarno, pravično in do¬ bro nacionalno skupnost, nacionalna doktrina pa argentinskemu narodu jasno postavlja cilje, ki jih mora do¬ seči. Zvezna policija je objavila sporo¬ čilo, da sta v prvih jutranjih urah prejšnjo soboto eksplodirali dve bom¬ bi pred palačo oficirskega doma. Člo¬ veških žrtev ni bilo. Najnovejša bombna atentata po zatrjevanju tuk. tiska znova potrjujeta dejstvo o ob¬ stoju od zunaj organiziranega na¬ črta za povzročanje neredov v repu¬ bliki. Zvezna policija je prišla na sled povzročiteljem zadnjih bombnih a- tentatov na Majskem trgu”v Buenos Airesu. So to nekateri funkcionarji radikalne stranke, ki so imeli skrite velike količine dinamita in drugih eksplozivnih stvari. Glavni organiza¬ tor atentatov je Mathov, ki je po¬ begnil, vsi ostali atentatorji so pa v rokah policije, ki vodi skupno s preiskovalnim sodnikom nadaljnje preizkave. Organi za nadzovorovapje cen in za pobijanje špekulacije nadaljujejo z vso strogostjo zak. določil boj proti navijalcem cen in špekulantom, šte¬ vilo aretiranih špekulantov se je do prejšnje sobote zvečer že zvišalo na 913 samo na področju Bs. Airesa. Proti 17 verižnikom in špekulantom so oblasti že izrekle dokončno obsod¬ bo: denarno kazen, ki v nekaterih primerih dosega 100.000 pesov, traj¬ no zaporo obrata, odvzem obrtne pra¬ vice za stalno in zaporno kazen tri mesece. Za vse tiste, ki niso argent. državljani, oblast zahteva izgon iz Argentine. Oblasti so pred dnevi iz¬ dale še nova določila za pobijanje draginje. Po teh predpisih je kazno¬ van tudi tisti, ki ne bi prijavil veriž- nika oblastem, ali bi mu pa plačal višjo ceno za živila, kakor je pa urad¬ no določena. Istočasno so začele po¬ licijske oblasti zapirati razširjevalce neresničnih in vznemirljivih vest. Fundacion Eva Peron, ki jo po smrti svoje soproge vodi sam pred¬ sednik gral Peron, je razpisala lici¬ tacijo za nabavo 2,200.000 igrač in 300.000 punčk, ki jih bo ta soc. usta¬ nova razdelila med otroke za Božič, novo leto in sv. Tri kralje. Novi apostolski nuncij v Argenti¬ ni bo prispel v Bs. Aires 5. maja, 10. maja bo imel v katedrali slov. pon- tifikalno sv. mašo, 12. maja bo pa predsedniku gralu Peronu izročil po¬ verilne listine sv. Očeta. V Bs. Aires je prispela švedska tr¬ govinska delegacija. IZ TEDNA V TEDEN KARDINAL STEPINAC IN "NASILNO PREKRŠČEVANJE PRAVOSLAVNIH" Buenos Aires, 30. IV. 1953 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. llmice vz Za slabe odnose med komunistično državo niso krivi komunisti, ampak-e- migracija. V ljubljanskem “Slov. Poro¬ čevalcu” beremo izjavo, ki jo je podal temu listu predsednik tkzv. Cirilometo- darjev v Sloveniji Matija Medvešček. Takole je zapisano: Uredništvo “Slovenskega poročeval¬ ca” je zaprosilo g. Matijo Medveška, predsednika CMD, za izjavo o njegovih pogledih na možnost znosnejših odno¬ sov med cerkvijo in državo, posebej še z ozirom na prekinitev diplomatskih od¬ nosov z Vatikanom. G. Medvešek se je prošnji uredništva odzval in dal sledečo izjavo: “Prepričan sem, da se med Cerkvijo in državo lahko vzpostavijo boljši odno¬ si kljub prekinitvi diplomatskih odno¬ sov med našo državo in Vatikanom. Mislim, da ni nobenih ovir, posebno za¬ to, ker je s strani državnih organov že večkrat poudarjena želja po “modus vi- \ vendi”. Potrebno bi bilo, da bi vsi za to ! odgovorni z večjo resnostjo pristopili k rešitvi tega problema. Jasno je, da bi cerkveni voditelji morali razumeti da¬ našnjo stvarnost in jo tudi priznati, kljub raznim nevšečnostim. Rešitev od¬ nosov med Cerkvijo in državo bi dala Cerkvi še boljše pogoje za to, da bi vr¬ šila svoje poslanstvo. Prepričan sem, da je to želja ljudske oblasti, nas duhovnikov in katoliških vernikov Da je harmonično sodelovanje med cerkvenimi voditelji in organi ljudske oblasti možno, imamo dovolj lepih pri¬ merov na terenu, kjer delujejo domovi¬ ni in Cerkvi zvesti duhovniki. To lahko potrdim tudi z lastnimi izkušnjami. Do takega sodelovanja bo prišlo po vseh (zgledih najpreje in najlažje, zaradi pri¬ zadevanja velike večine slovenskih du¬ hovnikov, ravno v Sloveniji. Največja škoda za položaj katoliške Cerkve v Sloveniji pa je nesrečna emi¬ gracija, ki se kakor za časa narodnoosvo¬ bodilne borbe tako tudi sedaj povezuje z našimi največjimi narodnimi in dr¬ žavnimi sovražniki. Toda kakor vedno bo končno le resnica zmagala in bo pravici zadoščeno.” Umrli so. V Ljubljani: Marija Kra- I mer, roj. Fleiss, Ferdo Vigele, ravna¬ telj gimnazije Minot, Franc Klemenc, biv. trgovec, Ivo Korošec, knjigovodja, Lovro Kozin, poštni upokojenec, Olga Vovk, roj. .Jerin, dr. Josip Mlekuš, ban¬ ski svetnik v p. in Miroslav Trampuš, sodni uradnik v p. v Rakovniku pri Medvodah, Edo Vavpotič, podpolkovnik v p. v Pobrežju, Jože Kos, upokojenec v Mali vasi, Josip Palenčič v Celju, Uršu¬ la Mehle v Stepanji vasi, Andrej Bob¬ nar, posestnik in čebelar v Cerkljah pri Kranju, Herman žužek, šofer “Gra- dis”-a v Velikih Laščah, dr. Boštjan Schaubach, odvetnik v Slovenski Bi¬ strici in Srečko Lenard, višji svetnik drž. žel. v p. Svet za prosveto in kulturo v Ljub¬ ljani je letos razdelil Prešernove nagra¬ de takole: Dr. Rajko Nachtigal za dosed. znanstveno delo din 80.000, Maksim Gaspari za dosed. umetniško delo din 70.000, Osip Šest za dosed. umetniško delo din 70.000, Nada Vidmar za vlogo Violete v “Traviati” in druge uspele kreacije v sezoni 1952 din 50.000, Samo Hubad in H. Leskovšek za dirigiranje in režijo “Romea in Julije” din 80.000, Lojze Potokar za vlogo Krefla v “Kre- flih” in za druge uspele kreacije v le¬ tu 1952 din 50.000, Franc Žižek za re¬ žijo “Sodnika Zalamejskega” in za dru¬ ge uspele režije din 50.000, Uroš Krek za kompozicijo “Simfonietta” din 40.000 in Metod Badjura za izdelavo kulturne¬ ga filma “Pomlad v Beli krajini” din 25.000. Na univerzi so pa dobili Prešer¬ nove nagrade in sicer na filozofski fa¬ kulteti: Kajetan Gantar, Marija Jago¬ dic, Stanko Skaler, Franc Križnar, Ema Umek, Janez Rotar, Jakob Rigler, Ru¬ dolf Kodela, Stanko Kotnik, Vida Bre- zovnik - Stare; na prirodoslovno - ma¬ tematični fakulteti: Ravnik Vladimir, Marko Aljančič, Emil Kolenik, Vladko Fajgelj, Janez Planina, Janko Pristov; na agronomski in gozdarski fakulteti: Lojze Cetina. Na Tehnični visoki šoli so pa prejeli te nagrade: Niko Kralj, Miljutin Željeznov, Marija Pernat, Ja¬ nez Peklenik, Marjan Slanovec, Dušan Cener, Ivan Sovine in Silvan Vidmar. Do solz se boste nasmejali pri komediji "NAMIŠLJENI BOLNIK", ki jo bo SOVA igral v soboto 2. maja 1953 ob 19. uri in v nedeljo 3. maja ob 18. uri v ciudadelski župni dvorani v režiji g. Stanka Jerebiča. Nastopajo g. S. Lipušček, ga E. Blejčeva, gdč. M. Brandste- terjeva, gdč. S. Grum, g. J. Krištof, g. M. Willempart, g. F. Holosan, g. C, Skebe, g. M. Juvančič in gdč. N. Zajec. Moderna galerija v Lj. je za sedem¬ desetletnico slikarja Fr. Tratnika izda¬ la o njem Monografijo. Uredil in uvod je napisal Zoran Kržišnik. V kratkih potezah je v njej orisano slikarjevo de¬ lo in njegovo mesto v slovenskem sli¬ karstvu. Pridanih je 64 reprodukcij risb v eni barvi: in 8 večbarvnih repro¬ dukcij slik. Na Bledu nameravajo postaviti spo¬ menik padlim partizanom. Osnutek za spomenik sta napravila arhitekt Kobe in kipar Savinšek. Oba umetnika se za¬ vzemata za to, da bi spomenik stal na jezeru in sicer bi bil postavljen na pi¬ lotih pol metra nad gladino jezera. Osnutek spomenika prikazuje ženo, ki predstavlja svobodo in kom. aktivista, ki vabi na obalo ljudi, da bi šli v parti¬ zane. Dokončno se pa za prostor še ni¬ so odločili. V Škofji Loki je imelo občni zbor tam. muzejsko društvo, ki vzdržuje krajevni muzej, v katerem je več zgodovinskih dokumentov, med drugim “Cehovska zbirka” — dokumenti iz leta 1522, zem¬ ljiška knjiga škofjeloškega gospodar¬ stva, zemljiška odveza, katastrske ma¬ pe, visoški arhiv, iz katerega je črpal gradivo dr. Ivan Tavčar za “Visoško kroniko”, arhiv uršulink itd. Društvo vodi kot predsednik prof. dr. Pavel Blaz¬ nik. V Ljubljani je prof. Franjo Sič praz- praznoval 60 letnico rojstva. Na Trgov¬ ski akademiji, sed. Ekonomski srednji šoli, je predaval od njene ustanovitve le¬ ta 1920 vse do upojitve v zadnjem času. Skupno s svojim očetom pok. Albertom Sičem, pozneje pa tudi sam, je napisal prve slovenske učne knjige za knjigo¬ vodstvo, za trgovsko računstvo in za ko¬ respondenco. Zasluge ima tudi za zbi¬ ranje narodnega blaga in narodnih u- metnin. V Suhi krajini so divji prašiči postali že prava nadloga za kmete. Ponekod so se pojavljali kar v skupini po 10-11 šče- tinarjev. Lovci prirejajo nanje hajke. Slovenci 1 Slovenke 1 v nedeljo 10. maja STE VABLJENI VSI BREZ IZJEME NA SKUPNO slovensko romanje V LUJAN Nobena premagljiva ovira naj nikogar ne zadrži doma! Poleg romarskega vlaka se poslužite vseh možnih prometnih sredstev! 10. maja se zgrnimo prav vsi okrog oltarja naše Nebeške Kraljice! SPORED ROMANJA: 1. DOHOD: Romarski vlak odpelje iz 1. de Maržo (Once) točno ob 7.15, iz Ramos Mejia pa ob 7.44. Zberemo se na obeh postajah četrt ure pred obhodom. V Lujan pride vlak na posebno romarsko postajo Lujan — Basilica ob 9.10. Po prihodu se uvrstimo v sprevod in gremo takoj v cerkev. 2. SV. MAŠA: Po prihodu v cerkev bo pridiga in sv. maša s skup¬ nim sv. obhajilom, ki ga darujemo za Slovence v tujini in domovini ter preganjano Cerkev. Med sv. mašo bo ljudsko petje. 3. ZBOROVANJE: Po sv. maši takoj odidemo v veliko dvorano, kjer bo krajše*zborovanje (petje in govori) za starše, v manjši dvorani za mla¬ dino in za šoloobvezne otroke v dvorani zgoraj. V dvorane bodo usmerja¬ li reditelji. 4. ODMOR: Po zborovanjih bo na velikem romarskem dvorišču pri¬ lika za obed in družabni pomenek. Hrano prinesite s seboj. 5. PROCESIJA: Popoldne ob treh se brez vsakega posebnega opozo¬ rila zberemo v cerkvi, kjer bo pridiga, nato procesija. Po procesiji litanije, blagoslov in darovanje pri katerem se bodo delile lepe podobice MATERE BOŽJE z Višarij. 6. OBHOD: Takoj po popoldanski pobožnosti v cerkvi pojdemo v spre¬ vodu na postajo Lujan — Basilica. Vlak odpelje ob 18. v Ramos Mejia pride ob 19,24 in na 1. de Maržo ob 19.50. Na romanju upoštevajte navodila, ki jih boste prejeli! Na vlaku je prepovedana kakršnakoli prodaja knjig in podobnega. Ne ostajte na stopnicah in pločnikih, da ne bo kakšne nesreče. Vabimo vse rojake, da vsi po svojih močeh prispevate v vsem, da bo romanje čim lepše uspelo! V nedeljo, 10. maja, na svidenje v Lujanu! PRAVIČNI ŽIVI IZ VERE — NE LE TRADICIONALNO! PRIPRAVLJALNI ODBOR Slovenci v Bilo je na prelomu srednjega in no¬ vega veka. Nemški vojak, po “ukazu domovine” postavljen na službovanje v Italiji, se je zagledal v lepo Italijanko, ki si jo je izbral za svojo “madonno”. Kako rad bi ji povedal svoja čustva, odkril svojo veliko in vročo ljubezen! A je toliko težav! Ne zna jezika, ni pesnik. In razkrivanje ljubezenskih ču¬ stev pač zahteva izbranih besed, lepih, v srce segajoče sestavljenih stavkov. Pa se Lantze (Landesknecht — vojak) le odloči za trubadursko podoknico. Z instrumentom, kakršen se je uporabljal v tisti dobi, se prikrade pod okno svoje ljube in ji zapoje serenado. Težko trdi Argentini Nemec izgovarja mehko italijanščino; kdor bi ga poslušal, pač ne bi mogel vzdržati brez smeha. Besede se mu pri izgovarjavi smešno pačijo, a vztrajno odpoje do konca svojo izpoved ljubezni, polno lepih obljub in zagotovil. Ta intimni, a nadvse smešni prizor, to vojakovo petje in posnemanje njego¬ vega instrumenta, je v mojstrskem de¬ lu te vrste za zborovsko petje napisal sodobnik našega Gallusa, muzik svetov¬ nega formata, po rodu Nizozemec, Or¬ lando di Lasso (umrl 1594), v svojem madrigalu “Matona mia čara”. V njem zaslovi Lasso po svojem velikem smi¬ slu za komičnost in psihološko vživet¬ je, ob popolnem obvladanju kontrapunk¬ ta v službi glasbene invencije. Ce hočeš zares uživati ob poslušanju podokničarja Lantzeja, potem ne zamu¬ di koncerta, ki ga pripravlja naš pevski zbor Gallus, na katerem bo med mnogi¬ mi drugimi, zanimanje vzbujajočimi de¬ li, o katerih bomo še poročali, izvajal tudi to podoknico. Udeležba na prvem diakusijskem ve¬ čeru o gospodarskih vprašanjih je bila zelo lepa. Poslušalci so z zanimanjem sledili izvajanjem g. Mavriča Jožeta st, ki 1 je imel predavanje “o možnostih in pogojih naše gospodarske osamosvojit¬ ve”. Prihodnji diskusijski večer bo 30. maja t. 1. S. š. Otok žalosti in smrti Zopet sem tu na tem otoku. Poklica¬ li so me nazaj, ker ni bilo drugega iz¬ hoda. Moral sem iti; služba je pač služ¬ ba. Otok je sicer zelo lep, kot sem že pred časom omenil, vendar mi vseeno ni prirastel toliko k srcu, da bi sam silil sem. Tako sedaj sem zopet tu. Ko so pred leti postavljali tu sanato¬ rij za uboge bolnike in so redčili pra- gozd-monte, su pustili vsa drevesa la- pacha, ki imajo silno lepe cvetove. Ta¬ ko je ta otok resnično krasen, kadar se Ves koplje v cvetju lapacha colorado. Po naselbini je veliko teh dreves. Žal ima to drevje korenine po površini in ga viharji podirajo in močno redčijo. Poleg teh dreves, ki imajo rdeče cveto¬ ve, so pa lepa tudi druga drevesa kot n. pr. Samou Ceibo Biraro z belordečka- stimi in rmenimi cvetovi. Vse to daje otoku izredno pestro sliko. Ko pa drevo samou zori je kot božično drevo. Vse je posuto z bombažem. Na otoku pa imamo tudi neprijetno¬ sti. Pomislite, otok je od vseh strani obdan z vodo, nam na otoku je pa pri¬ manjkuje. Malo čudno se to sliši, je pa res. Otok je ves peščen. Naše tri se- salke neprestano črpajo vodo, z vodo pa tudi pesek, ki kvari sesalke. Preskrba otoka z dobro vodo je za oblasti velik problem, ki jim povzroča skrbi. To tu¬ di ni tako enostavna zadeva, ker reka Večkrat poplavi otok in iz vode gleda le naš cerrito. Pa bodo rešili tudi ta problem, saj so že toliko drugih in še težjih! Gotovo vas zanima tudi usoda doma¬ činov v pueblo glede preskrbe z vodo. Ljudje jo dobivajo seveda iz sanatori¬ ja, kolikor je največ mogoče. So pa iznajdljivi in si znajo pomagati na zelo pameten način. Zelo zanimiv je in Bog ve od kdaj ga že uporabljajo. Obe na¬ ši reki Parana in Paraguay valita po strugi ogromne količine umazane, blat- no-peščene vode. V gozdu pa raste ne¬ ko zelišče visoko v vrhovih dreves, ki mu domačini pravijo flor del aire. To zelišče ima to lastnost, da “corta el agua” kot pravijo domačini. Če v uma¬ zano vodo vržeš cvet tega zelišča, se voda namah sčisti. Blato se usede in vo¬ da je čista. Zelo enostaven način, kaj ne? Pa poznajo še drugo zelišče — yu- yu — , ki raste v gozdu ter je v cvetu podobno malce naši arniki. Je še visoka rastlina yerba de la vida. Ljudje nabe- reje prgišče te rastline ter jo pomešajo z vodo v posodi in si jo tako očistijo. Skoro neverjetno, je pa resnično. Ko so mi ljudje to pripovedovali, jim tudi jaz nisem verjel. Mislil sem, da me “vle¬ čejo”, ker sem bil “gringo”, pa so mi nato vso stvar pokazali. Zanimivo, ka¬ ko čudovito lastnost imajo nekatera ze¬ lišča. Omenil sem mimogrede viharje, ki jih imamo tu. Pri nas narava skoro vsak mesec gotovo po enkrat “zbesni”. Dvig¬ ne se piš in vihar in proti obrežju se podijo valovi, marejada, kot pravijo tu¬ kajšnji ljudje. Ob takem; vremenu smo odrezani od obale tudi po tri in celo štiri dneve, ker nobena naših lanč ne more z otoka. Letos imamo na otoku hudo sušo. Najbrže radi tega tudi ni komArjev- mosquitov. Vroče pa je grozno, človek bi najraje bil kar v vodi, toda kopanje ni priporočljivo radi rib rayas, ki so ob peščeni obali. Te ribe so velike in plo¬ ščate in imajo repe, podobne škorpijo¬ nu z enakim želom. Po piku bolečina ne mine tudi do štirih mesecev ne. Ker pa radi suše ni komarjev, sem to priliko izkoristil za ribolov. V obeh naših re¬ kah je ogromno rib. Ne morete si pred¬ stavljati kako silno moč ima recimo 1 m dolga riba, če jo imaš ujeto na udici. Predno jo obvladaš, divje skače in se premetava. Vrvice s trnkom pa nikakor ne smeš imeti kje pri sebi privezane n. nr. za roko ali nogo, kot sem delal jaz prvi čas. Ko sem ob priliki lovil ribe v pristanišču, sem imel srečo. Ujela se je velika mrcina in me s svojo močjo gladko potegnila v vodo, na kar nisem bil niti malo pripravljen. Da sem se zo¬ pet lahko skobacal na suho, sem moral pustiti vse: ribo in vso pripravo za ri¬ bolov. Od tedaj naprej lovim ribe kot domačini. Ko vržem trnek, vrv prive¬ žem za karkoli. Ne veste, kako dobre so te ribe. Najboljše so “frite”, čisto eno¬ stavno v olju. Pa saj jih imate tudi v Buenos Airesu. Toda lasten plen vedno bolje tekne. Zadnjič sem omenil, da je na toku precej carpinchov. To se neke vrste pra¬ šički po postavi in žive ob lagunah in obrežju. Zobke imajo razporejene kot zajci, na nogah pa po tri parkeljce. Me¬ so je mehko in baje zelo dobro, samo precej mastno. Za domačine je to delikatesa in jo radi jedo. Jaz je še nisem poskusil, ker imam v domači kuhinji, ki je a la criollo, mesa na pretek. Imamo skoro samo meso brez zelenjave. Lov na te prašičke je zanimiv. Pujse love s čol¬ ni ob obali. Ko ga opaziš, moraš dobro meriti, da ga zadeneš s prvim strelom!, ker za drugega ni več časa. Pujsek se vrže v vodo. Ranjenega ali neranjenega moraš potem zasledovati s čolnom. Po¬ topi se pa globoko pod vodo. Zato je lov Panje večkrat brezuspešen. Ko priplava zopet na površje, ga moraš pričakati z ostmi. Lov na te prašičke je precej raz¬ giban in živahen. Po velikosti so ti car- pinchi kot naši prašički-jesenci. Njiho¬ va koža je precej poceni. Nisem pa še omenil, da imamo tu v reki in na otoku tudi še kar precej ya- careov, ki so podobni krokodilom. Pra¬ vijo, da jih je bilo zelo veliko, pa so jih že precej pobili, ker je njihova koža precej v modi. Ljudje dobe zanjo 75—80 pesov. V naših lagunah na otoku jih je še vedno precej in so pravi strah za otročad, ki hodi po vodo. Pa tudi za od¬ raslega ni prijeten občutek, če naleti na to počast. Žival je precej okretna in hitra tudi na suhem, v vodi pa še celo. Sta pa dve vrsti yacareov. Ena vrsta teh živali je precej nevarna. K sreči že leta ni bilo slišati, da bi napadla kake¬ ga človeka. Nevarna vrsta te živali ima debelo kožo in čokato glavo v primeri z onim, ki je bolj “pohleven”. Povem pa kar odkrito, da sem se prav rad izognil obema, če sem jih le opazil kje ob lagu¬ ni. Zanimivo je kako ta žival ugrabi plen. Zamahne z "repom ter istočasno okoči glavo in zagrabi, tako, da sklene krog. V repu ima silno moč. Mala koza ali pa carpincho nimata časa za reši¬ tev. Če ujame plen v vodi, se prevrača in zvija v krog tako dolgo, da obvlada plen. Samica, ki je manjša od samca, skoti nad 30 jajc kje ob oblatni obali ih jih pokrije z dračjem. Stara dva potem ležita kje v bližini in jih čuvata. Solčna toplota jih zvali. Dokler so yacareji še mladi in sami ne morejo loviti, žro blato. Vsaj tako so mi pravili domačini, ki so našli v želodcu mladičev samo blato. Radi tega nikdar ni yacareovega gnezda ob peščeni obali. Lov nanje je tudi s čolni in sicer ponoči. Nanj streljajo z naj¬ manjše razdalje, ki je mogoča in sicer z debelim zrnom in to v glavo. Teh ži¬ vali pa ne love samo radi kože, ampak tudi radi drugih stvari. Vsak samec pa tudi samica ima po 6 mešičkov, od teh dva precej velika ob zadnjici in štiri manjše ob drugih delih telesa. V njih je nekak ekstrakt, dišave, ki jo kupujejo lekarnarji za prikrojevanje parfumov. Tem boljšič- kom pravijo alminske. Zanje ljudje do¬ be več kot pa za kožo. Omeniti moram malo tudi bolnike, ki so za omrežjem. Včasih se zahoče kate¬ remu po domu in svojcih. Na tihem za¬ pusti otok. Bog sam ve s kakimi tež- kočami. Pa nikdar ne za dolgo, ker ga hitro dobe in ga zopet pripeljejo na o- tok. Ko sem bil zadnjič enkrat z lančo na obali Paso de la Patria, je bil pri¬ vezan čoln za bolnike. “Aha, novi pri¬ hajajo”, sem si dejal. Ko smo se vrača¬ li, sem v čolnu opazil mladega fanta, ki je sedel ves žalosten. Poznal sem ga. Bil je “iz zone” in se mu je zahote¬ lo doma. Moral se je vrniti in bo moral tu ostati do popolne ozdravitve. V zadnjem času sem dobil od nekate¬ rih svojih prijateljev pisma, v katerem mi pravijo, da je kar zanimivo moje po¬ pisovanje krajev in razmer, v katerih živim v Svobodni Sloveniji. Prosijo me pa, naj nikar samo ne popisujem kač. Ubogal sem jih in sem danes napisal nekaj tudi o drugih stvareh. Ampak, res pa je le, da so kače tu precejšen problem. Ponoči, odnosno že v mraku hodimo tu samo po makadamu, t. j. po cementnih poteh, ki so razporejene po naši zoni, pa tudi po zoni za bolni¬ ke. Vsak ima s sabo luč in kaka dva metra dolgo palico v roki. V znčetku sem si mislil: Tu je pa tako kot bi ho¬ dil pri nas v planine. Spoznal sem pa (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 30. IV. 1953 lAintks - VILLA ES LOVEN A Po nasvetu in prizadevanju g. župni¬ ka Janeza Hladnika, se je meseca feb¬ ruarja tega leta tu ustanovilo društvo “Sociedad de Fomento — VILLA ES- LOVENA”, kar bi bilo po našemi pojmo¬ vanju občinski pododbor. V ta odbor so bili izvoljeni sledeči: predsednik g. Ig¬ nacij Glinšek, podpredsednik g. Anton Zajc, I. tajnik g. Anton Gorše, II. taj¬ nik g. Slavko Reven, I. blagajnik g. Anton Gale, II. blagajnik g. Jože Čam¬ pa. Odborniki so: gg. Jože Rome, Ja¬ nez Lužovec, Franc Stanovnik, France Jager, Jurij Jereb, Rudolf Rozina, Loj¬ ze Levstik in Anton Burja. Namen te ustanove je gospodarski podvig in napredek naselja na sloven¬ skem zemljišču v Lanusu. Izrecna že¬ lja s strani občinskih oblasti pri usta- hovitvi tega pododbora je bila, da se delokrog tega društva omeji le na slo¬ vensko zemljišče in da se napravi vzor¬ na naselbina ob bodoči Avenidi Gen. Paz, ki je predvidena v drugem petlet¬ nem planu. Na ustanovnem občnem zboru je bi¬ lo sklenjeno, da so člani te ustanove vsi lastniki zemljišča v slovenski vasi ali Villa Eslovena kot se novo naselje ime¬ nuje. Za redne člane je bila določena članarina 2 pesa mesečno do prihod¬ njega občnega zbora. To poročilo naj bo kot obvestilo vsem lastnikom zem¬ ljišč v naši vasi, da se priglasijo kot člani in da prispevajo svojo članarino. V ta namen bodo navedeni odborniki obiskali te dni posamezne lastnike. Pretekli teden se je odbor tega dru¬ štva v spremstvu g. Hladnika pred¬ stavil občinskim oblastem pri g. župa¬ nu Adrian Hugo Gayolu, ki je naše društvo uradno potrdil. Zagotovil nam je, da bomo v najkrajšem času dobili luč. Razveselil nas je tudi z novico, da so te dni zastavili z delom za betoni¬ ranje ceste, ki bo speljana 300 metrov od slovenske vasi. Odbor prosi vse lastnike, ki še ne živijo v naši vasi, da sodelujejo s tam bivajočimi za napredek in procvit na¬ selja, z željo da bi se tudi oni pridruži¬ li nam ter si postavili lasten dom. OSEBNE NOVICE Duhovniška sprememba. Č. g. pr’of. dr. Rudolf Hanielič je nastopil službo hišnega duhovnika v Časa San Seba- stian, San Esteban, Cordoba. Poroka. V župni cerkvi sv. Alojzija v Tapiales sta se poročila v petek 24. aprila t. 1. g. Franc Grom iz Vrhnike in gdč. Marija Staudaher iz Maverna. Za priči sta bila ženinu g. Franc Oblak, nevesti g. Jože Lakner, mladi par je pa poročil g. župnik Orehar. Iskreno čestitamo in želimo vso srečo. Vaih zoper zamudnega kupca pristoja pravica tožbe na plačilo kupnine z obrestmi od dneva zapadlosti dalje ih eventuelno na plačilo odškodnine za iz¬ gubo, ki ste jo utrpeli zaradi neizpol¬ nitve pbgddbe. Zoper banko pa vi kot prodajalec ne morete ničesar ukreniti. — Zaradi razveljavljenja pogodbe se to¬ rej ne obračajte na nobeno oblast; za¬ radi izpolnitve pogodbe in morebitnega izterjevanja odškodnine se mirnim po¬ tom dogovorite s kupcem. Ako ta ne po¬ ravnavo ne bo hotel pristati, ga boste morali tožiti pri pristojnem sodišču. Pravna posvetovalnica "Svobodne Slovenije" Vprašanje: Pred več kot letom dni sem prodal svojo hišo. Kupec se je zave¬ zal plačati kupnino potom banke. Ban¬ ka se je zavezala plačati v 3-4 mesecih, a svoje obveze do danes ni izpolnila, ni¬ ti noče povedati, kdaj bo denar izročila. Zaradi prodaje mi preti gospodarska škoda. Pismene pogodbe s kupcem ni¬ sva še napravila. Ali morem to kupči¬ jo razveljaviti in na katero oblast bi se moral v ta namen obrniti? Odgovor: Iz Vašega vprašanja se da sklepati, da ste Vi prodali svojo hišo kupcu za točno določeno ceno. Kupnina je bila določena v gotovini, ki jo je imel kupec naloženo v banki, ali pa je mo¬ rebiti kupec zaprosil za posojilo v ban¬ ki za plačilo kupnine. Vi kot prodajalec z banko niste imeli in tudi v bodoče ni¬ mate nič opraviti. Denar mora v banki dvigniti in ga Vam kot kupnino izro¬ čiti edino le kupec. Sklepati se dalje mo¬ re iz Vašega opisa, da Vi s kupcem ni¬ ste napravili še pismene pogodbe (naj- brže takozvane “escriture”), pač pa sta najbrže podpisala, kakor je v tej deže¬ li splošna navada, predpogodbo (“Bole- to de compra-venta”). Ako so tu navedena sklepanja pravil¬ na, potem Vam moremo svetovati, da kupčije ne razdirajte, ker samolastno od pogodbe ne morete odstopiti. Pač pa Naročajte in širite Svobodno Slovenijo OBVFSTILA Program II. socialnega dne 28. juni¬ ja t. 1. pod geslom “Naša gospodarska osamosvojitev”: 1. Delo-osnovni činitelj gospodarske osamosvojitve (prof. g. dr. Ivan Ahčin); 2. Kakšne so bile možnosti gospodar- ! Marsikdo še ne ve... ...da, je človeštvo v zadnjih ■35Č0 letih, odkar poznamo natanč¬ neje zgodovino, živelo v resničnem miru samo 290 let. V 3210 letih je bilo nad 8000 vojska in ravno to- \ liko podpisov mirovnih pogodb. CERKVENI OGLASNIK Duhovne vaje za izobražence bodo 16. in 17. maja. Začetek bo s prihodom v petek 15. maja zvečer. Pridete lahko tu¬ di bolj pozno. Prijavite se pravočasno Dušnopastirski pisarni, da ne bo zmede in zadrege za prostore zadnje dneve. Samo v izrednem slučaju pridite šele v soboto, če sicer prej res ne morete. Do¬ hod: Z vlakom, ki vozi iz Retira-Pater- nal-Devoto do postaje San Miguel, FCNGBM. Od tam s kolektivom do hi¬ še duhovnih vaj. Iz Liniersa s kolekti¬ vom 182 in Chacarite 141. Duhovne vaje za žene II. skupine bo¬ do dne 20. in 21. junija (sobota pop. in nedelja ves dan do 6. ure zvečer) v San Miguelu Časa San Ignacio (Kakor so jih imeli dvakrat tam že možje in jih imajo sedaj izobraženci). Število prijavljenk za II. skupino je že zaklju¬ čeno. V načrtu so duhovne vaje za žene v III. skupini in prijave sprejema Duš- ncpastirska pisarna. Prijaviti se more¬ te tudi pismeno. Vse Slovence iz Juan D. Peron (ex Munro), Carapachaya in okolice vabi¬ mo, da se udeleže poslovilne sv. darit¬ ve ob obhodu č. g. župnika iz mesta Juan D. Peron (ex Munro). Sv. maša bo v nedeljo, 3. maja ob 10.15 uri v župni cerkvi. Vsem rojakom sporočamo, da bodo vozovnice za romarski vlak od 3. maja naprej na razpolago samo v Dušnopa¬ stirski pisarni, Victor Martinez 50. Vse prodajalce prosimo, da najkasneje 4. maja dopoldne izroče vse preostale vo¬ zovnice v zgoraj omenjeni pisarni. ske osamosvojitve v domovini pred ko¬ munizmom (Maks Jan); 3. Pogoji go¬ spodarske osamosvojitve za delovne slo¬ je v svobodnem svetu (Rudolf Smersu); 4. Značaj dela ter njegovi tvarni in psihološki pogoji v Argentini (Avgust Horvat). 5. Potreba in možnost gospo¬ darske osamosvojitve (posebej v kate¬ rih panogah — Jože Mavrič st.) 6. Kakšne možnosti se nudijo inteligenci? (dr. Milan Komar). Socialni tečaj za žene in dekleta se bo začel 5. maja t. 1. ob četrt na osem zvečer v Dušnopastirski pisarni na Vic¬ tor Martinez 50. Socialno-organizacijski tečaj Družab¬ ne pravde bo 4. maja ob 7. uri zvečer v prostorih Društva Slovencev. O soc. ustanovah predava g. dr. Ahčin. Društveni uglasnih SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO priredi svoj V. družabni večer s plesom v soboto, dne 23. maja ob 20. uri v dvorani restavracije “Dekleva" JORGE NEWBERY -- CHACARITA (Nadaljevanje s 3. strani) kmalu, da je dobro to, kar delajo do¬ mačini. In zato hodim po otoku ponoči sedaj tako tudi jaz. Pa naj bo za danes dovolj teh kačjih štorij. Morda se bom kmalu nanje zopet povrnil. Danes sem prejel pismo od svojega najstarejšega sina. Ravno, ko sem za¬ ključeval to poročilo. Ker je zanimi¬ vo, ga kar priključim tem vrsticam. Naš Miha je sedaj prvo leto pri salezi¬ jancih v San Jose pri Posadas. Vesel sem, ko mi tako navdušeno popisuje ka¬ ko je tam lepo, kako dobri so patri in kako je zadovoljen. Pravi, da ob nedel¬ jah, po maši in zajtrku odidejo s patri vsi gojenci daleč v campo ter lovijo ri¬ be in jih potem pečejo. Igrajo seveda žogobre, ali kakor se lepo po sloven¬ sko nogomet pravi. Je to za fanta ne¬ kaj novega. Če pomislite, da je prišel v ta kraj daleč iz pragozda, kjer je mo¬ ral še kot mali Mihec vsak dan hoditi ali jahati skoro dve leti po 12 km — 6 km tja in 6 km zopet nazaj — v šolo. In to po pragozdnih poteh in picadah. Razumljivo, da je ta- sprememba sedaj za fanta silno lepa in zanimiva. Pa se boste vprašali: Kako ste si ga pa upa¬ li' pustiti samega skozi pragozd v šolo? Ja, takole je bilo: Z, enim aii dvema sotovarišema Indijančkoma je mahal vsak dan od doma. Prvi čas sem ga spremljal sam, ko sem pa videl, da do- mačinčki bolje poznajo pragozd kot pa jaz — to je bilo seveda v prvem času mojega bivanja v tamošnjih krajih —, šem ga mirno pustil z njimi v zaupanju • na Boga. In se mu res ni ničesar zgo¬ dilo. Nasprotno, vživel se je v pragozd in v kratkem je poznal že več vrst dre¬ ves kot jaz, posebno sadno drevje. Spo¬ znal je vse nevarnosti pragozda. Kdo bi mu pa tudi mogel biti boljši učitelj kot Indijančka Pedro in Dosanto, nje¬ gova rdečekožna prijatelja. Ko so po¬ zneje odprli šolo v sami Koloniji, je bilo zanj lažje in sva z ženo poslala vanjo tudi najmlajšega fanta, čeprav je bil za šolo še premlad. To sva storila, ne da bi se otrok v šoli kaj učil, ampak, da sva bila mirna, ker se ni mogel potika¬ ti sam po pragozdu. Nekajkrat mi je Krajevni odbor DS v Ramos Mejia ima prosvetno prireditev v nedeljo 17. maja takoj po slov. sv. maši. Na spo- tiniredu je predavanje zdravnika g. dr. Zorca o boleznih v Argentini. Pevske točke bo izvajal slov. cerk. pevski zbor v Ramos Mejia. Na sporedu je tudi ša¬ ljivi prizor. V Lanusu bo prosvetna prireditev krajevnega odbora DS prav tako 17. maja takoj po slov. službi božji. Pre¬ daval bo g. urednik Ruda Jurčec. Staro pošto naj dvignejo: Avanzo Alojzij, Bonič Anica, Bubnič Jože, Gorkič Vida, Gričar Franc, Hor¬ vat Anton, Hren Ludvik, Jereb Stanko, Miiller Feliks, Ogrin Anton, Podlogar Jože, Rakovec Karol, Markosig Mario, Rupnik Jakob, Rus France, Škerlj Vil¬ ko, Štraus Janez, Šušteršič Jože, Taler Jože, Tršar Marinka, Žitko Tončka in Joško. . . . da je bilo od konca znane 30 letne vojne — pred 305 leti — sa¬ mo 80 let miru in 1*5 važnih voj¬ ska, povrečno torej vsakih 6 do 7 Vet ena. .. .da je bilo v zadnjih 3500 le- i tih 903 velikih vojska in 1615 državljanskih vojsk. ...da je imela največ vojska Španija, ki se je vojskovala 67% let svojega zgodovinskega obstoja; za, njo Slede: Anglija 56%, Fran¬ cija 50%, Rusija 46%, Italija 36% in Nemčija 28% (od 1815, ko je bil ustanovljen nemški imperij). .. .da je bila stara Grčija 57% let svojega obstoja v vojskovanju, stari Rim pa 40%, medtem ko USA samo 14% let svoje zgodovi¬ ne. . . .da je Napoleon pustil na bo¬ jiščih širom Evrope 15% svojih vojakov, njegovi nasprotniki pa ravno toliko. .. .da se je v prvi svetovni voj¬ ni borilo na obeh straneh 65 mili¬ jonov vojakov ter je izgubilo živ- j Ijenje pri Trojni zvezi (Nemčija, \ Avstro-ogrska in Turčija) 3 mili¬ jone vojakov, pri Antanti pa 5 mi- j lijonov. To pomeni, da je bil ubit vsak osmi vojak. .. .da, je druga svetovna vojna zahtevala naslednje smrtne žrtve: 14,5 milijonov vojakov, 3 milijone civilistov, 11 milijonov v koncen¬ tracijskih taboriščih in 5,5 milijo¬ nov pomorjenih zahrbtno, Contador necesita Industria grafi- ca importante. Informaciones en la oficina de esta administracion. POIZVEDBA Kdor ve za naslov g. Marka Lajovi¬ ca naj bo tako dober in ga naj sporoči ali upravi “Svobodne Slovenije” ali pa kar naravnost njegovemu bratrancu Du¬ šanu Lajovicu na naslov: Dušan Lajo¬ vic, 107 Henrietta Str. Waverlev, N. S. W. Australia. mali Saša prišel nasproti daleč v pra¬ gozd ob času, ko je vedel, da se vračam. To je bilo res nevarno, čeprav sta bi¬ la oba fanta v dobri šoli in sta se poti¬ kala s prijatelji, če se je le dalo, po go- ščavju z lokom ali pa fračo-ondo v ro¬ ki. Nikdar se jima — hvala Bogu — ni pripetilo ničesar, le enkrat je sta¬ rejši nekaj dni bolehal in je imel krče v želodcu. Ni povedal zakaj in kako. Šele kasneje je prišlo na dan, da je kljub temu, da mu Pedro ni pustil, jedel neke jagode. Za konec naj pa bo še zgodba, ki se ihi je v Zadnjem času pripetila na oto¬ ku. Tu je, kot sem že omenil, veliko opic treh vrst. Vsak dan pojejo in za¬ vijajo posebno pred deževjem zjutraj in Zvečer z raznih strani. Kot vedno, sem tudi te rad opazoval in v Misione- šu sem bil večkrat pod drevjem, na ka¬ terem so bile in sem jih gledal. So pa tam druge vrste kot tu na otoku. Zad¬ njič enkrat sem bil v monteju in sem se slučajno približal takemu pojočemu krdelu, da šem krenil s picade in pri- šel prav pod drevo, na katerem so bile. Vse črno jih je bilo na ogromnem dre¬ vesu. To so bile črne opice-caraya, ki dosežejo visokost tudi do enega metra. Opazile so me. Takoj so prenehale s koncertom. Nervozno so se začele pre- stopicati in me ogledovati. Tedaj pa je h jih voditelj - kazik nekaj hukaje pove¬ dal. Saj veste, da ima vsako krdelo svo¬ jega vodjo in tako je bilo tudi v tem krdelu. In namah sem doživel presene¬ čenje kot še nikoli. Opice' so začele cvi¬ liti in svoje roke so začele uporabljati kot nočno posodo in. .. ojoj... ucvrl sem jo izpod drevesa kar počez čez ca¬ ricah Še na kače nisem pomislil, tako sem tekel kakih 500 m vstran do reke. Tak je bil moj doživljaj z opicami vrste caraya na otoku Cerrito. V misionskih otokih sem jih tudi večkrat opazoval. Tam so manjše in pa bolj olikane kot pa te otoške. Za danes naj bo dovolj. Drugič pa še kako storijo, če se mi bo posrečilo, da bom prišel s tega, sicer tako lepega, to¬ da žalostnega otoka na drugo mesto, bom lahko opisal še marsikaj. JAVNI NOTAR Francisco Rau! Cascanfe Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 38-0122 Buenos Aires Zahvala Vsem rojakom in sovaščanom se najlepše zahvaljujem za gmotno in moralno podporo in razumevanje, ki ste mi ga tako blagohotno izkazali ob moji nesreči. Vsem iskren: Bog plačaj! Jager BABNIK STANISLAV TAPETNIŠTVO Izdelujem po naročilu vsa ta¬ petniška dela, modroce, fotelje, ptomane, kavče, stole in blazine. V zalogi vse vrste tapetniškega blaga. Sprejemam delo na domu in pred cerkvijo vsako nedeljo po slovenski maši v Ramos Mejia. Dohod do mojega stanovanja v Pringles 2925 v Ramos Mejia: Od postaje s kolektivom štev. 2 do Emilio Castro, nato desno po San Martin do San Luis. VSE SLOVENSKE ROJAKE VARIMO, DA OBIŠČEJO S. SP © Sl T N K IINEVE, katerih spored je nad vse vabljiv: V PETEK, 1. MAJA bo ob 13.30 — slovesna otvoritev na Pristavi v Moronu; 14.00 — Nogometna tekma med moštvom SFZ in hrvaškim šport¬ nim klubom “Zrinjskim”; 16.00 — Izbirne tekme v lahki atletiki: met diska tek na 100 m met krogle tek na 400 m skok v višino tek na 1500 m skok v daljavo. V SOBOTO, 2. MAJA Dopoldne: 10.00 — Zaključek ping-pong turnirja SFZ. Brzo turnir v ping- pongu med dekleti; Popoldne: 14.00 Ping-pong med zastopstvom SFZ in hrvaškim klubom Croacia; Odbojka med šeštorico SFZ in hrvaškim moštvom. 15.00 V NEDELJO, 3. MAJA Dopoldne: 10.00 — Zaključne tekme v lahki atletiki za prvake SFZ 1953 in štafete; Popoldne: 15.00 — TELOVADNI NASTOP naših fantov na orodju in proste vaje deklet in naraščajnikov. Sledi PROSTA ZABAVA. Fantje in dekleta vam bodo postregli vse tri dneve z izbranimi jestvi¬ nami in pijačo, poskrbljeno bo tudi za mrzlo kosilo v nedeljo, v obilni me¬ ri pa bodo jestvine na razpolago v nedeljo popoldne. Cene zmerne, čisti dobiček namenjen za izboljšanje in nabavo športnih priprav. FRIZERSKI SALON "VENA" vljudno sporoča vsem svojim cenje¬ nim strankam, da je po uradni na- redbi salon ob sobotah odprt samo od 8. do 13 ure. Popoldne je zaprt. V ponedeljek delamo ves dan. Se vljudno priporočamo še za nadaljnji obisk FRIZERSKI SALON "VENA" Ersilla S120 — Liniers — Capital Iz Liniersa pridete v petih minutah š col. 217 do Calle Acasuso. "ČASA 1©¥IJ” - nrarna In zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76 - 9160 pol kvadre od Cabilda 2300 Za zimski čas — dobre budilke; Prstani “de amistad guardia griega" 18 krt zlato in poročni prstani v svojstveni izdelavi; Križci, gladki s posebno polituro, verižice, svetinjice — 18 krt zlato; REDKA PRILOŽNOST: proda se stenska ura z lepim “bim-bam” bitjem, le malo rabljena; PREDELAVO IN POPRAVILA ZLATNINE IN UR — točno in hitro. (Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5) ŠOLSKE POTREBŠČINE: Aktovke, zvezke vseh vrst, svinčnike, barvice, itd. itd. Lepe albume raznih vrst in kakovosti' Slike slovenskih pokrajin Potrebščine za pisarno, šolo in dom Darila za razne prilike Vam nudi Sanfersa y Papeleria SANTA JULIA Victor Martinez 39 - Buenos Aires Posredujemo odpremo paketov v domovino, tako pri raznih tvrd¬ kah, kakor tudi sicer odpremo paketov in zdravil iz Argentine in paketov z rabljeno obleko, za katere oskrbimo dezinfekcijo. Imprenta ''Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires. T. E. 54-4644