10. LETNIK ŠTEVILKA 2 Tri vesele za predpust Jaka je vprašal Janeza, ki se je vrnil z ženitovanja: »No, Janez, kako je bilo?« — »Če bi bila juha tako topla kot vino in vino tako staro kot kokoš in kokoš tako debela kot nevesta, potem bi res lahko rekel, da je bilo lepo.« * Obiskovalec norišnice vidi norca, ko piše. »Kaj pa delate?« ga vpraša. — »Pišem.« — »Komu pišete?« — »Sebi?« — »Sebi pišete?« se zavzame obiskovalec. »Kaj pa pišete sebi?« — »Kako naj že sedaj vem, ko bom šele pojutrišnjem dobil pismo?« * Amerikanec se je poročil. Ko se je vrnil s poročnega potovanja, je rekel: »No, sedaj bova začela kmetovati. Prihodnje leto bom dal povečati svoj hlev.« — »Kako praviš: ,svoj hlev’?« se mu postavi po robu žena. »Moraš reči: najin hlev!« — »Zakaj pa?« se oglasi Amerikanec. »Hlev je bil vedno moj!« — »Toda sedaj sem tvoja žena. Kar je tvoje, je tudi moje.« — »Nak, hlev je moj, pa amen!« — Tako sta se pričkala in nazadnje mu jih je žena naložila toliko, da ga je še malo preveč zadela in je moral ostati nekaj dni v postelji. Čez nekaj dni ga pa zagleda žena, kako v sami srajci išče nekaj po sobi. »Kaj iščeš?« ga vpraša žena. — Arnerikanec, ki si je šolo dobro zapomnil, odgovori: »N a j i n e hlače iščem...« LEP KOLEDAR S SLIKAMI smo prejeli v oceno. Izdala ga je Zveza Slovencev v inozemstvu. Podobnega je lani izdala Slovenska izseljenska zvezi. Na levi strani vsakomesečnega lista na trdem kartonu je lepa fotografija slovenskega kraja. Ob koncu meseca to fotografijo lahko uporabiš za karto. Skrbno so izbrani poleg teh fotografij tudi izreki slovenskih pisateljev in pesnikov. To dela koledar še bolj dragocen. Čestitamo sestavljalo! koledarja, posebno pa še tiskarni, ki je koledar čedno izdelala. SLOVENSKI ZGODOVINSKI ATLAS je izdala Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu v Argentini. Obsega menda 90 zemljevidov, ki kažejo slovensko domovino v raznih dobah zgodovine. Za marsikoga bo to, kar je v tem atlasu, čisto novo. Slovenci še nismo imeli doslej svojega zgodovinskega atlasa. Uredništvo »Naše luči« ga sicer še ni prejelo, sporočeno pa je bilo, da je izšel. Bo verjetno bolj drag, ker delati zemljevide veliko stane; a zato bo ta edinstvena knjiga tembolj dragocena. 4 5f* SPOROČILO UPRAVE »NASE LUČI« V preteklem mesecu smo prejeli z več strani naročnino za nov letnik NL. Prisrčen Bog plačaj vsem! Največ jih je dalo denar kar v kuverto. Nekateri so si pomagali tudi s posebnimi kuponi za znamko za odgovor, ki jih dobe na pošti. Tudi tem: hvala za dobro voljo. V bodoče priporočamo, da raje pošljite kar znamke kot te kupone, ker se daje tako polovico denarja pošti in preveč stane. Bomo že poskušali zamenjati veljavne znamke in bomo prišli do denarja. Nekaterim smo odgovorili naravnost po pošti. Drugim odgovarjamo tu. Š. Lutar, Pennemort, Francija: List stane na leto 6 NF. A. Z o k s, Amneville, Francija: Hvala za poslano. Naj bi Vas tudi v botloče „Naša luč” razveseljevala! J. Kozel, Landres: Smo prejeli in se zahvaljujemo. Čerin, Speyer, Nemčija: Oprostite, da sc Vam tako dolgo ne zahvalimo za poslano. Srečno novo leto! Wagner, Precy, Francija: Smo sprejeli. Prisrčna hvala! >> POIZVEDBA Nekje v Franciji živi gdč. Antonija Skvarča iz Rovt pri Logatcu. Njo ali tiste, ki jo poznajo, rojak prosi za njen naslov. Naj mu ga sporočijo z dopisnico na naslov: Ivan Rogelj, Bruch Boot 21 F, For-bach (Mile), France. FEBRUAR 1961 Mož nagle jeze dela neumnost, preudaren mož pa potrpi, [Salomonov pregovor] Ob svečnici Drugega februarja je Marijin praznik, ki mu pravimo svečnica. Ta dan namreč pri maši berejo evangelij, ki pripoveduje, kako je Marija prinesla svoje Dete Jezusa v tempelj, da ga daruje Bogu in opravi po judovski postavi predpisano očiščenje. Tedaj jo je srečal starček Simeon in, ko je vzel Jezusa v naročje, je rekel: »Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika. Videle so moje oči Zveličarja: luč v razsvetljenje poganov...« Zaradi te besede »luč« je prišlo v navado, da se ta dan v cerkvi blagoslavljajo prižgane sveče. Od tod se ta praznik imenuje svečnica. Sveča pomeni Kristusa. On je naša luč, ki sveti in kaže pot v življenju. O svečnici je med našim ljudstvom več pregovorov in rekov. Svečnica je sredi zime, zato se je drže tudi vremenske prerokbe. Tako je Kristus in družina Družina je temeljna oblika človeškega sožitja in sodelovanja. Njene člane ne druži samo isti cilj, marveč jih povezuje tudi ista kri. Tako ima družina trdno osnovo ter je po svoji naravi poklicana, da tudi drugim družbam nudi oporo in jakost. Zato pravimo, da je družina celica narodov in Cerkve. O družini, njeni pomembnosti, obliki in poslanstvu so posebno v novejšem času skovali najrazličnejše nazore. A za nas je še vedno najpomembnejše Kristusovo mišljenje o družini. Kristus je namreč začetek in cilj vseh stvari. » TT" ristus sam sicer ni ustanovil družine in družinskega |\ ognjišča, a to ne pomeni, da je preziral to ustanovo. Samski in deviški je ostal iz drugih, vzvišenih razlogov. Sv. pismo jasno dokazuje, kako visoko je Jezus cenil družino. Rodil se je v družini. Doraščal je v družini. Trideset let je preživel v malem družinskem krogu z materjo Marijo in rednikom sv. Jožefom. S tem je posvetil družinsko življenje in obenem pokazal, da je božja volja, da ljudje živijo v družinski skupnosti. Smemo reči, da je prva skrb in ljubezen Gospoda, ki je prišel na svet, da reši in posveti človeštvo, bila prav družina, življenjska korenika človeštva. Posebno odlično pa je Jezus svoje spoštovanje do družine in njenega poslanstva pokazal s tem, da jo je iz naravnega reda dvignil v nadnaravni red. Zakonska vez med možem in ženo, ki je osnova družine, je bila namreč povzdignjena v dostojanstvo ZAKRAMENTA. «■ T7" aj pa Kristus pričakuje od družine? K PREDVSEM GLOBOKO SPOŠTOVANJE DRU-ŽINSKEGA ŽIVLJENJA IN NJENEGA POSLANSTVA. Družine ne smemo smatrati kot neke vrste začasno zvezo, katere edini cilj naj bi bile čutne ugodnosti in materialne koristi članov. Pojmovati jo moramo kot SVETO DRUŽBO, TRAJNO SKUPNOST LJUBEZNI, skupnost, ki jo hače Bog sam in katere cilj je medsebojna pomoč in urejeno zakonsko življenje. Po zgledu svete družine v Nazaretu naj se družina 20. stoletja trudi za krepostno življenje. Člani družine naj si globoko v srce zapišejo bratske opomine apostola Pavla: »Oblecite si kakor izvoljenci božji, sveti in ljubljeni, prisrčno usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, skromnost, potrpežljivost, prenašajte drug drugega in si odpuščajte, če ima kdo na kom kaj grajati; kakor je Gospod vam odpustil, tako tudi vi; na vse to pa oblecite ljubezen, ki je vez popolnosti. In mir Kristusov naj kraljuje v vaših srcih, h kateremu ste bili tudi poklicani v enem telesu; in hvaležni bodite. Beseda Kristusova naj prebiva med vami v obilju, v vsej modrosti; poučujte in opominjajte se med seboj in s psalmi, slavospevi in duhovnimi pesmimi hvaležni prepevajte Bogu v svojih srcih. In vse, kar koli delate, v besedi ali v dejanju, vse storite v imenu Gospoda Jezusa Kristusa in po njem zahvaljujte Boga Očeta« (Kol 12—17). Ako bi sodobna družina z večjo resnostjo poslušala opomine sv. Pavla, bi hitro začutila resničnost misli, ki jo je pokojni škof Rožman tako rad ponavljal, da je namreč ta ustanova po božji zamisli EDINI PREOSTALI KOŠČEK RAJA NA SVETU. *• znan pregovor: »Če na svečnico prej kapne od strehe kakor od sveče, bo dobro leto.« Drugi taki izreki so: »Ko svečnica pride, skoraj zima odide. »Na svečnico in Blaževo lepo, veliko v jeseni vina bo.« »Če na svečnico deži, skoraj se pomlad oglasi.« »Topla svečnica sneg in mraz prinese, mrzla oba odžene.« ELEKTRIČNI MOŽGANI T7" aj pa Kristus zahteva od zakonskega MOŽA poseje bej? Zakonski mož je poglavar družine. Njegova dolžnost je skrbeti za družino, graditi njeno bodočnost, ljubiti in spoštovati svojo ženo, ji biti zvest, vzgajati otroke z besedo in dobrim zgledom ter jih času in razmeram primerno pripravljati za življenje. Sodobna mladina je izpostavljena mnogim kvarnim vplivom, ki z vso vsiljivostjo širijo popolnoma zgrešeno pojmovanje o življenju. Ako hoče zakonski mož kot poglavar družine svoje otroke zavarovati pred zmotam sveta, mora budno paziti, da bo v njegovem družinskem ognjišču vladal RESNIČNI KRŠČANSKI DUH. Družinski oče je vodnik. Od njegovega vodstva zavisi usoda in bodočnost družine. Naj stori vse, kar je v njegovi moči, in naj pri tem zaupa v božji blagoslov. Ta blagoslov bo gotovo prišel v tej ali oni obliki, posebno še, ako si bo poglavar družine prisvojil geslo Jozueta iz Stare zaveze, ki se glasi: »Kar se mene in moje hiše tiče, mi služimo Gospodu« (Joz 24, 15). » T^v osebno odlično mesto v družini po Gospodovem j nauku pripada tudi ŽENI. Mož je sicer glava družine, a žena ni njegova služkinja. Za kristjana sta po dostojanstvu oba, mož in žena, popolnoma ENAKA. Oba sta božji stvari, oba odrešena po Kristusu, oba otroka božja in oba poklicana k istim nadnaravnim ciljem. Toda njune NALOGE SE RAZLIKUJEJO IN OBENEM DOPOLNJUJEJO. Ako je mož glava družine, je žena njeno srce in duša. Ženino poslanstvo je celo važnejše kot moževo. Ako stvar dobro premislimo, bomo razumeli, kako prav ima stari pregovor, ki pravi, da žena v družini podpira tri ogle hiše, mož pa enega. Naloga žene je biti pozorna, potrpežljiva in zvesta družica svojemu možu ter skrbna in ljubeča mati svojim otrokom. Poklic žene je poklic neštetih ŽRTEV. Njeno življenje je življenje ODPOVEDI. Njena naloga je, da kot sveča izgoreva za druge. Svoje življenje in Električni možgani so zmožni narediti vrsto kompliciranih računskih operacij veliko hitreje, kot bi to naredili človeški možgani; ne vedo pa, zakaj to delajo . . . Sleherni še tako izpopolnjeni robot popolnoma zavisi od človeka, da sploh nastane in zavisi v tem, kakšne probleme naj rešuje .. . Samo človek je zmožen zastaviti si problem, spoznati obstoj neke naloge, spoznati svoje poslanstvo; v tem je njegova veličina in njegov nemir . .. Rolf Strehi je pravilno mislil, ko je zapisal besede: »Stroji rešujejo probleme, ne znajo jih pa postavljati.« Zelo važno vprašanje za človeka je: »Ali ne živim kot robot? Robot je v vsem odvisen od zunanjih vplivov. Ali sem res človeško bitje?« Prava vzgoja stremi za tem, da nauči mladega človeka misliti kot človek, kot oseba. DENAR NI VSE Ali misliš res, da si z denarjem povsod pomagaš naprej? Najboljših uslug na primer ni mogoče plačati. Plačaš krojača, čevljarja, postrežnico; toda sin ne more nikdar izračunati, koliko denarja je vredna požrtvovalnost njegovih staršev ... Plačaš odvetnika, plačaš zdravnika, toda duhovnika, ki ti je v sveti spovedi pomagal spraviti se z Bogom in krščansko skupnostjo, ne moreš nikdar z denarjem primerno poplačati... Plačaš mehanika, ki ti je popravil avto. Toda ne moreš plačati človeka, prijatelja, ki ti je stal v nesreči ob strani ... Ali kdaj mislimo na tiste okoli sebe, ki nam pomagajo in ne pričakujejo plačila? Več jih je, kot si mislimo. Prav je, da jim vsaj z molitvijo vračamo. Z denarjem jih nikdar ne bomo mogli primerno poplačati. IZKAZOVANJE DOBROTE Ko izkazujemo dobrote, jih je običajno okrog nas več, ki bi jih bili radi deležni. Če jih vsem lahko izkažemo, potem jih izkazujmo vsem; če pa jih vsem ne moremo izkazati, premislimo prej, komu jih bomo naklonili. Najprej in več bomo pomagali onemu, s katerim nas veže ožja vez ljubezni in kdor je pomoči bolj potreben. V življenju ravnajo mnogi prav nasprotno. Velikodušni rad daje in, če kakšno uslugo prejme, je zanjo hvaležen. Z eno roko dobrote izkazuje, z drugo odgovarja na prejete. (Po Ciceronu: »De offici-is«). DANES SMO PRAV TAKI V začetku železniškega prometa so se nekateri bali, da vozijo vlaki hitreje, kot more človeško telo brez škode prenesti. — Danes mislimo, da človek ne bo mogel prenesti vožnje z raketo na luno, ker gre raketa prehitro v zrak ... svojo moč žena pretaka v življenje in moč svojega potomstva. Zena, ki tega ne razume, ne more biti prava žena in še manj prava mati. /'"'v TROKOM pa Kristusova vera nalaga poslušnost, l J spoštovanje in ljubezen do staršev. In to zadržanje mora biti v veljavi ne samo v otroški dobi, marveč tudi pozneje. Jezus, vsemogočni Bog, Kralj kraljev in Gospodar vesoljstva, nam glede tega nudi otipljiv zgled, ko je do 30. leta svojega zemeljskega življenja bil POSLUŠEN svoji materi Mariji in krušnemu očetu sv. Jožefu. Značilno, a žalostno za našo dobo je, da otroci, ki so komaj dovršili osnovno šolo, že smatrajo, da so tako modri, zreli in izkušeni, da vodstva in nasvetov staršev ne potrebujejo več. Mišljenje staršev se jim zdi zastarelo in nazadnjaško. Domišljajo si, da oni sami vse bolje poznajo in razumevajo nove čase in njihove zahteve. Naj vsi ti DOBRO razmišljajo sledečo izjavo nekega odličnega moža: »Ko sem imel 16 let, sem bil prepričan, da moj oče ni pri pravi pameti; ko sem imel 20 let, sem se še vedno smatral modrejši od svojega očeta; ko sem imel 30 let, sem prišel do prepričanja, da sva oba enako pa- metna; pri svojih 40 letih pa sem spoznal, da oče marsikaj bolje ve kot jaz in pri 50 letih življenja še vedno rad sprašujem svojega očeta za nasvet...« rekdo je zapisal, da LJUBEZEN VEDNO RODI \J ŽIVLJENJE, SEBIČNOST PA VEDNO POVZRO-^ ČA SMRT. Zdi se, da v tem stavku stoji pojasnilo krize sodobne Ko so bili naši očetje mladi, so bili strašno ponosni na vse, kar je bilo naprednega. Ko se je pokazal na cesti bi-cikelj, je vse gledalo za njim. Vsak fant je hotel imeti čim-prej kolo in ob nedeljah so dirjali z njimi po cestah. Danes je že celo motorno kolo premalo. Treba je že avtomobila. družine. Z vseh strani se namreč dvigajo tožbe, kako ogrožena je sodobna družina. In ako gledamo okrog sebe, vidimo, da je to res. Kje je krivda? — V sebičnosti! Kje je zdravilo? — V ljubezni! V nesebični ljubezni! DRUŽINO, CELICO NARODOV IN CERKVE, MOREJO REŠITI SAMO MOŽJE IN ŽENE, KI BODO ZNALI SVOJE ŽIVLJENJE POSVETITI NESEBIČNI LJUBEZNI. Ti rešitelji pa morejo zrasti samo v šoli Jezusa Kristusa. V-ko. Pohvala dobro de Skopost z denarjem je zelo škodljiva za zadovoljnost v zakonskem življenju, še bolj pa skopost v pohvali. V tem se mož zelo moti, če ženi nikoli z besedami priznanja ne da in pravi: »Čemu jo bom ‘hvalil? Saj sama ve, da sem zadovoljen z njo, dokler ji nič ne očitam!« Takšno torej je njegovo mišljenje: z ženo bo govoril samo, kadar ji ima kaj očitati. Potem se ne smemo čuditi, če v takem zakonu kmalu po medenih tednih zavlada dolgočasje, kateremu sledi nezadovoljstvo in pritožbe, ki vodijo do popolnega družinskega poloma. Podobno pa tudi žene ob vsej gostobesednosti prav rade skoparijo s pohvalo moža. »Saj je tako že strašno domišljav; če ga pa še začnem hvaliti, bo kar neznosen!« A tudi žena se moti, če tako govori. Zavedati se mora, da vsakemu človeku pohvala dobro dč, ne samo njej, tudi njenemu možu. A ni rečeno, da je ta skopost s pohvalo izraz pomanjkanja ljubezni; je le izraz napačnega pojmovanja ljubezni. Kakor da se sramuje prave nežnosti, tiste prvotne, ki jo je imel, ko je bil še »zaljubljen« in ji je pisal dolga pisma, polna pohval in navdušenja. Če na to pomislimo, se vendar ne moremo povsem otresti vtisa, da je ta okol-nost izraz pešanja ljubezni. Pohvala je vedno izraz ljubezni. Kjer ljubezen ni več dovolj močna, tam tudi ti izrazi ne prekipevajo več in se ne izlijejo več v besedo. Tu še vedno velja pravilo: »česar je polno srce, to usta govore!« Velja torej: pohvala izvira iz ljubezni. A tudi obratno je res: iz pohvale izvira ljubezen. To drugo je morda še važnejše za zakonsko življenje kakor prvo. Mnogo premalo se zakonci tega zavedajo, da lahko s pozorno pohvalo tako rekoč »umetno« Ohranjajo in vedno na novo poživljajo zakonsko ljubezen, ki bi se sicer morda že davno ohladila in zašla v težlke preizkušnje. Saj je večkrat tudi obratno ravno »hvalisanje« in »dobrikanje« eden glavnih nagibov, s katerimi druge ženske moža zapeljujejo in odvračajo od njegove žene. Isto velja za ženo: nezvesta začne postajati in se obračati za moškim, ki ji nudi več obzirne pozornosti in zna pohvaliti tiste njene odlike in prizadevnost, v katerih je najbolj občutljiva in kjer pri možu že dol- g° pogreša prave besede priznanja in pohvale. Zakonci se niti ne zavedajo, da je bil večkrat začetek njihovega družinskega poloma ravno v tem, da sta eden na drugem gledala vedno bolj samo slabe strani in si jih očitala, namesto da bi imela stalno odprte oči in zgovorno besedo za svoje dobre lastnosti, uspehe in žrtve. Samo videti je lreba ženo pri njenem drobnem delu v kuhinji ali ob šivalnem stroju ali v pralnici ali ob tisoč skrbnih korakih, ki jih dnevno napravi, pa ne bi bilo težko najti besede priznanja. — Obratno velja tudi za moža: najsi bo v delavnici ali ob pisalni mizi ali pa na polju in pri živini ali v javnem življenju: kako potrebna mu je vsaj beseda priznanja, ko pride ves zbit z dela ali iz službe! Zena mnogo laže vse prenese, če ji mož ra njene žrtve da vsaj besedo priznanja in pohvale, zlasti pa, če je vse to združeno 2 enakimi znaki nezmanjšane nežnosti, kakršno ji je izkazoval prve dni zakonskega življenja. Možu pa žena zlepa z ničimer ne more bolj postreči, kakor da pokaže zanimanje za njegovo delo in da mu pokaže, kako zna ceniti njegovo prizadevanje. Skratka, mož mora čutiti, da žena »z njim drži«. To podzavestno, a zato tem učinkoviteje poglablja njegovo ljubezen do nje. Jlurd Več rojakov, ki živijo v Franciji, vsako leto poroma na božjo pot v Lurd. Ker je v februarju praznik lurške Matere božje objavljamo pesem, ki obuja opomine na to romanje. * Pred Tvojo votlino smo stali; z boječim pogledom iskali Tvoj sveti obraz. Ko ustne so »Ave* molile, iz srca so prošnje se vile: ■»Ozri se, Pr e čista, na nas!« Iz dalje smo k Tebi prispeli, v zavetje se semkaj oteli vsi trudni, vsi polni skrbi. Če hoče mož, da bo njegova žena dolgo ostala sveža in lepa, naj jo pogosto, kot za vsakdanjo hrano, pohvali; videl bo, kako ji bo obraz žarel, kako se ji bo krvni obtok v licih poživil; prej ovela lica bodo zasijala v novi svežosti, novo življenje jo bo prešinilo in gube bodo izginile ... Zato pa pomeni pravo pokveko zakonskega življenja, kakor hitro začno žene čez moža kar naprej godrnjati in zabavljati. Ne zavedajo se, da si s tem same žagajo vejo, na kateri sede. A prav zato mora biti vsak sobesednik, zlasti pa zakonski svetovalec v takih primerih zelo previden. Paziti mora, da ne bo neprevidno potrjeval ženinih pritožb in morda proti možu še kakšnih očitkov dodajal, če kje, potem mora imeti svetovalec tu veliko osebnega spoštovanja in modrosti. Pri vsem tem se mora namreč zavedati, da tudi takrat, ko žena najbolj zabavlja čez moža, pohvala še vedno dobro dč. Medtem ko udriha čezenj, še vedno v dnu srca nekje podzavestno, na tihem, z njim drži. Pravzaprav s svojim zabavljanjem večkrat samo izziva, da bi ji kdo začel ugovarjati in ji razpodil temne oblake, ki se po njenem občutku zbirajo nad glavo njenega moža. (Dr. Anton Trstenjak, »Človek v stiski«) Glej, srca ta, polna bridkosti, glej v dušah te grenke skrivnosti: pomagaj, olajšaj jih Ti! Je Tvoja podoba tam stala, v stoterih je lučih sijala, se dvigale svete roke. Kot sveče so duše se vnele, a ure so tihe hitele ... Prehitro je prišlo slovo. Spet vzeli smo svoje bremena in nizko upognili kolena, pred Tabo poljubili tla. In ko so nas ceste objele, so bile bolj lahke, vesele. — Nevidno za nami si šla. R., Francija DOŽIVLJAJI NAŠIH IZSELJENCEV: NEKJE V MEHIKI . . . Na »zeleni poljani« v Quernavaca, sedemdeset kilometrov daleč od glavnega mesta v Mehiki, sredi bajnega podnebja, v katerem obrodi koruza trikrat na leto, drugi sadeži pa še večkrat, živi Vili Žebre, doma iz Loža pri Cerknici, kjer mu je tekla zibelka pred dobrimi 60 leti. Oče ga je poslal v ljubljanske šole, od koder je šel na Dunaj študirat tehniko. Ozračje pred prvo svetovno vojno in zaničevanje slovenskega življa sta ga napotila, da je z nekim drugim znancem »pobegnil v svet«. Dokopal se je do francoskega Marseille, kjer se je poizkušal vkrcati na kako ladjo, naj ga ta popelje že kamor koli. Slučajno mu je uspelo priti na neko ladjo in ta je peljala v Meksiko. Po dolgem križarjenju po morju so nekega večera dospeli v Veracruz. Tam so že prvi večer njegovemu tovarišu — nobeden od njiju ni razumel besedice španski — ukradli tistih petdeset dolarjev, ki sta si jih skrbno prihranila za prvo silo. Brez pare v žepu sta začela delati v luki. Ko sta si nekaj prihranila, sta se odpravila v notranjost ogromne države in kupila kos zemlje. Po treh letih sta morala priznati svoj neuspeh, bankrotirala sta in zapustila »ranč«. Vili je poskušal najti več sreče; v mestu, kjer se je spet lotil težkega dela. Pri tem se je spoznal in nato tudi poročil s hčerko nekega libanskega izseljenca. Ko si je malo opomogel, se je spet vrnil na poljedelstvo. Bilo je to okoli leta 1930. Zemlja je bila poceni in kupil si je kos sveta na »zeleni poljani«. Ko mu je šlo vse bolj po sreči, je dokupil še kos in še več. S pridnim in skromnim življenjem je spremenil prvovrstno, a neobdelano zemljo v obdelano polje. Po zadnji vojni se mu je nasmehnila sreča. Meščani Meltike so začeli graditi vile izven mesta. Odkrili so bajno podnebje »zelene poljane« in na njej začeli kupovati zemljo. Hektar zemlje, ki ga je Vili svoj čas kupoval za 65 centov, je začel proda- jati po 50, celo 70 pezov. Razprodal je večino zemlje in si je obdržal le tisto okoli svoje stare hišice. Kljub temu, da je zaslužil lepe vsote z razprodajo zemlje, meni Vili, da je delo za človeka zdravje in poštenje. Znanec, ki ga je obiskal, ga je dobil v hlevu. Na nogah je imel rumene čevlje, na glavi ogromni »sombrero«. Povedal mu je, da na njegovem posestvu dela petdeset ljudi z družinami. Bil je po dolgih letih tudi na obisku doma, nakar se je seveda spet vrnil v tujino. Še vedno pa upa, da bo lahko večer svojega življenja preživel v skromni hišici nekje tam okoli Cerkniškega jezera. ^ßö tujih doma e ih tleh Obisk pri slovenskih izseljencih po za-padni Evropi je zanimiv. Začni pri Nici, Parizu, Merlebachu, Liegeu in Londonu ali pa se zapelji v Porurje in na Švedsko, povsod te bodo naši ljudje radi sprejeli in naši rojaki so veseli, da morejo s teboj po domače kramljati in ti to in ono zaupati. Odšel sem na potovanje. Potno torbico sem pustil doma in tudi krivko pozabil za omaro, namesto njiju pa napolnil denarnico s francoskimi in belgijskimi franki ter nemškimi markami, v roke pa prijel prestavno paličico. Tako se namreč potuje »po moderno«. Potem sem ob ropotu motorja letel od kraja v kraj kot golob pismonoša. Najprej sem se ustavil na Francoskem. Že od nekdaj so Slovenci zahajali tja po srečo, včasih pa so ravno v tej deželi naleteli na nesrečo. Kakor jim je pač Bog dal zdravja in kakor so se sami znašli v novih okoliščinah, takšno je bilo njihovo življenje na tujem. V rudarski koloniji sem našel svojega daljnega sorodnika, ki je že nekaj desetletij prebil v Franciji. Vesel je bil obiska. »Lepo je bilo nekoč tukaj. Kar za celo vas je bilo v tej koloniji Slovencev. V gostilni smo zapeli, da so sc stene tresle. Večkrat je bila »kulturna prireditev,« je začel pripovedovati mož srednjih let, ko mi je prej ponudil stol in sva že nekaj časa kramljala. Opazil sem, da težko diha. »Prah mu je napolnil pljuča in mu sedaj jemlje sapo,« sem si mislil. Potem pa je tudi sam izdal svojo bolezen. »Domov me ne veseli več. Vaščanov, s katerimi sem fantoval, ni več. Saj ste slišali, kaj se je naredilo po vojni in kako so jih pomorili v Kočevskem Rogu,« je pristavil in pogled mu je ušel nekam daleč skozi okno. »Ne, ta človek ni našel domovine na Francoskem. Le še za prgišče domače mu je ostalo v srcu, ko po vsem, kar je slišal, vidi v njej le še košček revščine po kraških rebrih >n kotanjah, ne najde pa ljudi, ki bi ga pritegnili,« sem hotel prodreti v njegovo dušo. Dvignil sem kozarček in sva napila na tisto staro lipo sredi domače vasi, katera edina mi pokazal sobo, ki sem jo iskal. Srečanje po desetletju s staro znanko je bilo nadvse veselo,doživetje. Kako in kje bi začela s pogovorom, kar nisva vedela. »Tukaj ste torej,« sem začel, ko me je vodila po hodniku v kuhinjo. »Saj sem vas še hitro našel v tem tujem kraju,« sem še pristavil. »Kar ne morem verjeti, da se snidemo na Francoskem,« je spregovorila znanka, ko mi je ponudila stol. Potem je tekla beseda o tem in onem brez vsakega reda. »S čim bi vam postregla? Pri kosilu ostanite tukaj,« je rekla vljudno. Kot v prividu sem imel pred seboj v tej ženski dve osebi. Tisto mlado in veselo dekle, ki sem jo videl zadnjikrat, ko je zvečer zalivala rože na oknih, katerim je bila sama podobna, poleg nje pa človeka zrelih bi mu še mogla obuditi lepe spomine na mlada leta. Zamišljen sem se odpeljal od tega moža, s katerim sva že ob prvem srečanju postala prijatelja. Gotovo se bova razumela tudi v naprej, še celo brez besed. Duše, ki so ranjene po istem udarcu, se razumejo brez besed. Stopil sem na druge hiše in vprašal po ljudeh, ki sem jih hotel mimogrede vsaj pozdraviti. Hišnik me je vljudno sprejel in let, resnih potez na obrazu, zgaranih rok, človeka, ki smatra, da ima življenje že za seboj. Prva podoba je izginila ob vsaki njeni besedi. »Ni imela lahko,« sem si mislil, ko sem motril njen obraz in njene kretnje. »Ze nekaj let sem v Franciji. Lani sem bila doma na dopustu. Kar sem si v zadnjih letih prislužila, sem deloma že prej poslala domov, drugo sem razdala pri zadnjem obisku v domovini. Kot bi bila prišla k ciganom, se mi je zazdelo, ko sem primerjala francoske razmere tega kraja z razmerami naše vasi doma,« je začela pripovedovati in medtem nekaj iskala po kredenci. Še dolgo sva se pogovarjala. Ko sem ji omenil, da poznam njene sovrstnice, ki imajo že družine v Nemčiji, jo je nekam stisnilo v vratu. »Sojeno mi je, da grem po svetu. Vse je bilo drugače mišljeno. Pa, saj sami veste, da ni bilo fantov ...,« je težko spravila iz sebe. »Tudi njo so predčasno osvobodili,« sem si mislil, ko sva se poslovila pred garažo. a- Francija pa je velika dežela in povsod so raztreseni Slovenci. Zato je moral avto požreti precej ceste, preden sem dosegel drugo kolonijo, kamor sem nameraval. Več kot deset kilometrov pa gotovo nisem zgrešil. »No, zavoziti se deset kilometrov, ni kaj hudega. Slabše bi bilo, če bi se bil deset kilometrov zahodil,« sem se tolažil, da bi hitreje pozabil na tisti bencin, ki sem ga potrošil tjavendan. Bilo je že proti večeru in nisem mogel razbrati na vratih ime družine, h kateri sem bil namenjen. Ker nisem kadilec, vžigalic ni bilo pri roki. Da se na vse spomniš, kaj moraš vse vzeti s seboj na potovanje (v tem primeru bi mi žepna svetilka dobro služila), moraš biti pa že »visoko izšolan«! Tako sem kar na slepo pritisnil na gumb nekje v sredi. »Samo človek mi lahko odpre, tega se pa ne bojim,« sem si mislil pri tem. Imel sem srečo in že po klobuku sem spoznal, da mi odpira Kranjec. Nekam nezaupljiv je bil prvi pogled rudarja, ko je v veži prižgal luč in me prvikrat videl z veliko aktovko. »Tudi tu so ljudje siti zastopnikov, ki tako ponujajo blago, da kupiš krtačo, čeprav jih je poln ,lajdlc‘ doma,« mi je prišlo na misel. Ko sem vstopil v kuhinjo in odložil plašč, se je pa pogovor kaj hitro razgrel. Kmalu je že po klobasah zadišalo, ki jih je žena vrgla med razgreto čebulo. »Pri nas prenočite, kaj boste hodili naprej! Prostora je dovolj,« mi je hišni gospodar ponudil posteljo. »Saj res, ponoči se boste še kam zaleteli, ko je toliko prometa na cesti,« je pristavila žena in pridno obračala klobaso v ponvi. »Kranjska klobasa za večerjo, poceni prenočišče, to ne bo slabo,« sem na pol filozofsko zaključil in pristal, da ostanem. Tisti večer je bilo veselja! Da je jezik bolj tekel, smo ga stalno zalivali z rdečim francoskim vinom. »Poleti je bilo romanje v Habsterdick. Vsako leto je tam vse polno naših ljudi. S seboj vzamemo tudi zastave društev. Letos pa je nekdo hodil od hiše do hiše in nagovarjal ljudi, da ne bi pustili zastav v Hab-sterdidc. Rekel je celo, da ljudje, ki hodijo na romanje v Habsterdick, ne bodo dobili potnega dovoljenja za obisk domovine. A se nismo dali prestrašiti,« je žena samozavestno zaključila. »Če bi tisti človek hodil po naših krajih, bi mu le pritlične hiše, ki nimajo nobenih stopnic, rešile hrbtenico,« sem se vgriznil v jezik. »Čudni časi so danes v domačih krajih. Še semkaj hodijo, da delajo zgago!« je prijazni rudar dodal k ženinemu pripovedovanju. »Res čudni časi so danes na svetu,« mi je šlo še naslednjega dne po glavi, ko sem zjutraj meril cesto proti Belgiji. K/-W \/ ▼ x/ W\J ™ 'C' slwutsluU Ucaiev V Bohinju so bile mednarodne smučarske tekme. 39 smučarjev iz Jugoslavije, Avstrije, Italije in Nemčije se je pomerilo, kdo zna s smučkami najbolj teči na 15 km dolgi progi. Zmagal je Cveto Pavčič, član ljubljanske »Edinosti«. - 22. dec. sta pri Škofji Loki trčila osebni in tovorni vlak. Še dobro je, da je bilo pri tem le pet potnikov laže ranjenih. Za Novo leto je zadel slovenski gledališki svet težak udarec. Umrl je namreč Edvard Gregorin, ki se je skozi 40 let udejstvoval v slovenski odrski umetnosti. Leta 1919 je prvič nastopil v ljubljanski Dra- Gorica [pod Italijo]: Cerkev sv. Ignacija na Travniku mi v igri »Tugomer«. Skozi vrsto let so predvajali v ljubljanski drami (seveda pred 1. 1945) ob postu »Pasijon«. V njem je rajni Gregorin igral Kristusa. V Slovenskih Konjicah in v Žalcu je začelo poslovati okrajno sodišče. — Tudi v Srednjem Lokovcu na Goriškem je zasvetila elektrika. Ob 75-letnici tržiške industrije je napisal Ivan Mohorčič 520 strani debelo knjigo »Bombažna predilnica in tkalnica v Tržiču«. — Tržaški slikar prof. Avgust Černigoj je razstavil v nemškem Stuttgartu več svojih slik in je pri tem žel prav lepo priznanje tamkajšnje javnosti. Skozi Ljubljano gre dnevno 180 tovornih vlakov. — Na Ježici in v Stožicah so poimenovali vse ceste in na novo preuredili hišne številke. V papirnici Količevo pri Ljubljani so spustili v pogon nov oddelek za izdelovanje lepenke. Proizvajali jo bodo lahko toliko, da bo zadostovala za vse jugoslovanske potrebe. Novoletna srečka jugosl. loterije, ki so jo prodali v Ljubljani, je zadela milijon dinarjev. Razdelila sta si vsoto neki ljubljanski elektromonter in starejša žena iz Novega mesta, ki sta pred Božičem kupila vsak polovico srečke. Minilo je sto let, odkar je skladatelj Davorin Jenko uglasbil slovensko narodno himno »Naprej, zastava Slave«. Na področju Lendave so petrolejska ležišča že močno izčrpana. Skupina vrtalcev je šla zato v svet s trebuhom za kruhom. Odpravila se je v Egipt, kjer zdaj vrta v zemljo več sto kilometrov južno od Sueza in išče petrolej. Delo je precej napornejše, kot je bilo doma v Prekmurju. — V Sloveniji je zdaj 15.000 rejencev. To število otrok, ki ne živijo pri svojih starših, je za našo domovino nenavadno veliko. Pač slabo izpričevalo moralnih in socialnih razmer! — V velenjski rudnik je vdrla voda in je bilo zato 15 rudarjev ranjenih. O novem deviznem poslovanju Nove uredbe o deviznem poslovanju v Jugoslaviji stopajo v veljavo. Seveda je treba časa, da izidejo vsi tozadevni ukrepi. V gospodarstvu se uveljavlja obračunski tečaj 1 dolar = 750 dinarjev. Vendar so še vedno v veljavi nekateri predpisi glede tako imenovanega turističnega menjalnega tečaja, po katerem je dolar = 400 dinar- jev. Tudi če se pošlje denar iz tujine svojcem, se obračunava (do novih odredb) po tem tečaju in se dodaja zraven premija ' kot doslej. Glede tega zaenkrat še ni jasnosti in enostavnosti. Nova petletka teče... Za novo leto je bila spet »navita plošča« o petletki. Spet so govorili, česa bo vsega deležno delovno ljudstvo čez pet let, če bo dobro delalo. Obljubljajo razvito državo, ker je sedaj še nerazvita. Sicer je res, da vsaka pametna država dela po nekem načrtu za več let naprej. Tudi vsak človek dela načrte. Tjavendan se ne sme živeti. Ne smemo pa pozabiti, da pri načrtih vse zavisi, ali je načrt stvaren in če ga vodijo pravilne ideje. Istrska zgodba pripoveduje, kako je nekdo posekal veliko hrastovo drevo in ga več dni tesal in vedno zatesal. Nazadnje je iz njega iztesal zobotrebec. Vprašanje je torej, ali vodi nov petletni načrt pravi pogled na življenje. Iz preteklih skušenj vemo, da stoji mnogo stavb nedozi-danih. Želimo zdaj več sreče in več pameti. JCa j /V. n6iu>(ja med nami? London: Tudi drugo nedeljo v februarju bomo praznovali v Londonu 12. februarja. Bo pustna nedelja. Po maši in blagoslovu ob 5. uri pop. bo v »Našem domu« domača zabava. 19. febr. bo pa že prva postna. Razpored za post in Veliko noč pa boste našli v prilogi. Krst: V cerkvi Sv. Alphegea v Bathu so krstili 31. decembra Silvestra Metelko. — Čestitamo. Blagoslovi domov in posestne spremembe: Miheličevi v Nottinghamu so dali blagoslo- vit svoj novi dom. — Prav tam so tudi Leh-manovi blagoslovili trgovino, ki nosi tu ime »Fish and Chips« (ribe in frite). — Perkovi v Enfieldu blizu Londona so se preselili v svoj novi blagoslovljeni dom, prejšnjega pa prepustili F. Perušku. — Na otoku Jersey med Francijo in Anglijo so kupili Valentinčičevi hotel. G. Valentinčič je bil dosedaj tu uslužben pri radiu. Pisarna: Glede knjig in listov kot tudi romanj, počitnic izven Anglije itd. se vedno obračajte na Slovensko pisarno, 62 Offley Road, London S. W. 9. Telefon RELIance 6655. lil Limburg — Liege: Društvo sv. Barbare v Eisdenu je lani 18. 12. imelo svoj Miklavžev večer, združen z božičnico. Naši najmlajši so navzoče razveselili s prav lepimi in občuteno podanimi deklamacijami. Za zaključek so z otroki vsi navzoči zapeli »Sveta noč, blažena noč«. Sledil je sv. Miklavž, ki je letos bil prav posebno radodaren. Obdaril je vse, male in velike. Topla zahvala! Isto popoldne je sv. Miklavž obiskal tudi člane društva »Slavček« v Watersheju. Tu je bila na sporedu igrica naših najmlajših, deklamacije in pesmi. Nastopajoči so se tudi tu dobro postavili. Zato pa je sv. Miklavž vse lepo pohvalil in obdaril. Pevsko društvo »Slomšek« je na praznik sv. Štefana tudi nastopilo z zelo pestrim sporedom. Najmlajši so nastopili z igrico, deklamacijami in petjem. Moški in mešani zbor pa sta nam pričarala vrsto božičnih in narodnih pesmi. Poslušati deklamacije naše mladine in petje naših zborov je za vse rojake v tujini pravo doživetje. Miklavž se je oglasil sicer pozno, a ni razočaral. Pridno je delil ne samo darila, temveč tudi koristne nauke za življenje. Nastopal je z vso avtoriteto in dostojanstvom. Isto popoldne so v Waterscheju imeli svoj družabni večer pevci in igralci društva »Slavček«. Večer so preživeli v prijetni domačnosti ob čaši vina in domačih klobasah. Božič smo obhajali v Seraingu, Waterscheju in Eisdenu. Za nas vse so to bili trenutki, na katere človek misli z veseljem. Ob tej priliki izrekamo delavcem vseh naših društev, igralcem, pevcem, režiserjem, učiteljem naše mladine in posebno našim pevovodjem iskreno zahvalo za njihovo požrtvovalnost. Poroke: G. Berto Virant iz Mechelena je sklenil zakonsko zvezo z gdč. Marijo Brim-šek iz Tržišča na Dolenjskem. Njegov brat g. Jože pa je isti dan poročil gdč. Ivanko Lindič tudi iz Tržišča na Dolenjskem. Obema mladima paroma toplo čestitamo in želimo vso srečo! Bolniki: Še isti večer, ko je z odličnim uspehom nastopil z našimi najmlajšimi na božičnici in miklavževanju »Slomška«, je težko zbolel g. Štefan Rogelj. Zdravnik mu je predpisal popolen počitek. — G. Berto Virant iz Mechelena je v avgustu imel zelo veliko srečo, ko je pri delu brez usodnejših posledic padel pod težak kamion. Njegova sestra gdč. Marija se je poškodovala pri padcu na stopnicah in njuna mama ga. Ana je tudi, da bo mera križev polna, dalj časa bolehala. — Ga. Emilija Korelc iz Houtha-lena se je morala podvreči hudi operaciji. — G. Alojz Korelc še vedno zdravi svojo nogo v Waterscheju, katero mu je grdo razmesarilo v rudniku. — Ga. Tomšič iz Liege-a se že dlje zdravi v sanatoriju Magnee. — Ga. Agata Kopi iz Waterscheja je že dalje časa v negi zdravnikov univerzitetne bolnice v Leuvenu. — Omenjenim in vsem, za katere še ne vemo, pošiljamo posebne pozdrave. Pas-de-Calals Miklavževanje je zopet zbralo male in velike v dvorano Mlinar Fouquieres-les-Lens 18. decembra in v dvorano v Bruay 26. dec., na dan sv. Štefana. Otroci slovenskega tečaja iz Mericourt-Mines so lepo zaigrali otroško pripovedko »Čarobna piščalka«, odrasli pa komični prizor »Izgubljena stava«. Miklavž je letos pripeljal res številno spremstvo angelov in kar dva peklenščka. Obdarovani so bili vsi navzoči otroci. S srečelovom se je res lepo obiskano miklavževanje zaključilo. Božič nas je zbral okoli jaslic v Francoskem patronažu, kjer je bila slovenska polnočnica, zopet zelo lepo obiskana. Nekateri slovenski verniki so prišli nad 30 km daleč. V Premesques Nord so 11. decembra pokopali Judas Claude, ki je padel 7. oktobra v Saidi v Alžiru. Star je bil 22 let. Težko preskušenim staršem naše sožalje. — V Lensu na Fosse je 17. decembra preminil Ivan Vozel, star 65 let. Ženi in otrokom izrekamo sožalje. Pokojnika naj v miru počivata! V Bruay je po dolgi bolezni preminil Ladislav Hajsinger, star 39 let, pokopan 31. decembra preteklega leta. Zapušča ženo in dva otroka, svojo mater in obilo sorodnikov. Bil je vedno z vsemi prijazen, mirnega značaja in član Društva sv. Barbare. Žalujoča družina se za pomoč v njegovi bolezni vsem naj lepše zahvaljuje, obenem pa tudi vsem spremljevalcem na njegovi zadnji zemeljski poti. — Vsem žalujočim izrekamo iskreno sožalje! Pariz Za Slovence je služba božja vsako nedeljo ob 5. uri popoldne v kapeli Moncheuil, 35 rue Sevres, Paris 6°, metro: Sevres-Babylo-ne. Na pustno nedeljo — 12. februarja — ne bo službe božje na 35 rue de Sevres, pač pa bo v kapeli, 29 rue Gassendi, Paris 14°, metro: Denfert-Rochereau in sicer ob 4. uri popoldne. Po sveti maši nas bodo naši igralci in igralke razveselili z igro »Pričarani ženin«. Pridite v obilnem številu, da se boste za pust pošteno nasmejali! (Večerje ta dan doma ni treba pripravljati, ker bo na mestu poskrbljeno za jedačo in pijačo!). * Zadnjo nedeljo v februarju — 26. februarja — bomo imeli v svoji sredini papeškega nuncija v Parizu, nadškofa Bertolija. Vsi Slovenci iz Pariza in iz bližnje ter daljne okolice pridite to nedeljo gotovo k sveti maši, da se dostojno predstavimo papeškemu nunciju! » Krst: Na Božič je bila krščena Tatjana Grk, hčerka Franca Grk in Marije Cergolj. Emigracija: Na praznik sv. Štefana so odpotovale iz Pariza proti Genovi in nato v Avstralijo tri slovenske družine: Lojze Dr-vodel z ženo Pepco Lavrič, Janez Lavrič z ženo Cristine in Ivan Mohar z ženo Katarino Levstik in hčerko. Razen Janezove žene, ki je doma iz Bar-le-Duca, in Lojzeta Drvodel, kateremu je zibelka tekla v Črni na Koroškem, so vsi iz Loškega potoka. Slovo je bilo težko tako v St. Mihielu, kjer so Moharjevi starši, prav tako v Bar-le-Ducu, kjer so Ločani izgubili par svojih ljudi, kakor tudi v Parizu. Vsem želimo v novi zemlji obilo sreče. V Kanado je v novembru odpotovala Heric Anica, doma iz Gaberja pri Dolnji Lendavi. oo mrnn v siovkiism zup.nji v i aiuu SATROUVILLE (Seine-et-Oise). — Na božični dan je bila krščena Martina Peto-vari, hčerka Stanislava Petovari iz Razkriž-ja in Marije Kreslin iz Črensovcev. LA MACHINE (Nievre). — V nedeljo pred Božičem smo se kar v lepem številu zbrali pri slovenski sveti maši, čeprav je bila pot zaradi poledice za marsikoga bolj težavna. Lepe božične pesmi so nam že teden dni pred Božičem pričale božično razpoloženje. TOULOUSE (Haute Garonne). — 27. decembra se je poročil Anton Kres z gdč. Jo-sette Auriol. Ženin je doma iz Sv. Jurija v Slovenskih goricah. Za časa vojne so Nemci vso Krebsovo družino preselili v Nemčijo, od koder so po vojni prišli v Francijo. No-voporočencema naše čestitke! TALLARD (Hautes-Alpes). — 17. decembra se je poročil Franc Gumilar, doma iz Gornjih Petrovcev, z Louise Flenriette Verneuil. Vso srečo! LANDRES-BUZANCY (Ardennes). — Rojak Jean Kozel se je moral decembra zateči v bolnišnico in je srečno prestal operacijo v križu. Upamo, da je sedaj že povsem okreval. Nica Božične praznike smo zelo lepo obhajali. Na svetonočni večer smo se zadovoljili vsak sam zase doma. Na božični praznik sam smo pa imeli popoldne ob treh pri St. Barthelemy — veliko srečno iznenadenje. Pred sabo smo zagledali jaslice, na drevescu so zagorele svečke, slišali smo v svojem jeziku božični evangelij in prepevali božične pesmi. Nekateri so rekli: »Tako lepo pa še nisem obhajal Božiča, kar sem od doma!« Hvala Bogu! Seveda smo imeli ta dan tudi skupno sveto mašo. In še to pravijo, da bomo imeli skupno sveto mašo v naprej vsako prvo nedeljo v mesecu, ne da bi nas kdo o tem še posebej obveščal. Resno mislimo na pevski zbor. Resno mislimo na stalne naše prostore bolj v centru mesta. Tudi knjižnica bi nam prav prišla. Toda vsega naenkrat ne zmoremo. Težko pričakujemo pravila »Slovenske izseljenske zveze«. M a r s e i 11 e Kar dobro nam je delo pri srcu, ko smo dobili sporočilo iz Nice, da pride na Novega leta dan med nas pater Jakob. Še poznali ga nismo nekateri. Ja, potem pa taka reč! Skupno sveto mašo smo imeli v cerkvi na 51 rue Croix de Regnier v četrtem mestnem okraju. Pred mašo je bilo spovedovanje. Prepevali smo slovenske pesmi. Po sveti maži nam je v barvastih slikah prikazal pater Jakob romanje Slovencev s Koroškega v Lurd in Fatimo. Zelo nam je bilo všeč. Seveda smo se vsi ogreli, da bomo šli letos tudi mi kam na romanje. Da bi bili dalje skupaj, smo šli k skupnemu kosilu. Tukaj pa zopet pesem in razgovor, plošče in navsezadnje še — kaj mislite? E seveda: ples. Zakaj bi se pa ne zavrteli malo! Pa pater Jakob niti ni nič prepovedal, četudi se nam je zdel v začetku tako »resen« mož. Končno smo rekli: »O, da, tako bomo pa še prišli ponovno radi skupaj!« Vsem želimo srečno novo leto! Ob Luksemburgu Da ne boste mislili, da po naših slovenskih domovih ne vstajajo novi rodovi, sporočamo: Dne 5. decembra je sv. Miklavž prinesel Voduškovim (St. Marie aux Chenes, Moselle) drobčkanega Gilberta, bratca trem sestricam. Zakonca Krapež-Premrl (Floran-ge, Moselle) je tudi kot prvi 15. dec. razveselil »luštkan« sinček. In potem še — tega nismo mogli še poročati — sinček v družini Faletič-Mašera (Clouange, M.,) in deklica v družini Kovačič-Barič (Homecourt, M. et M.) — Bog jim daj v življenju obilo svojega blagoslova! V Audun-le-Tiche-u je 3. januarja še ne po enodnevni bolezni umrl rojak Peter La-hajner, doma iz Cerkna na Primorskem v 65. letu starosti. Ženi vdovi in hčerki, ki je poročena v Ameriki in tudi naročena na »Našo luč«, ter vsem sorodnikom naše iskreno sožalje. Bolniki: Na ledu je spodrsnila in si zlomila roko v zapestju gospa Tušar (Piennes, M. et M.); prepeljali so jo v bolnico Briey. Bog daj, da bi bila kmalu boljša in se mogla vrniti k svojemu možu, ki je sedaj sam doma. — Zelo se je poslabšal rojak Kobula. — Bolna sta oba Kogojeva (vsi iz Pien-nes-a). Ob nemški meji Iz naše pisarne: Božične praznike smo brez posebnih nesreč za nas preživeli v miru in zadovoljstvu. Nebeško Dete je ta dan blagoslovilo tri otročiče, ki so bili prav na ta lepi praznik krščeni: Boža Rijavec, hčerka Marijana in Almire, ter Roža Pleša, hčerka Mile Pleša in Jo-žefine, sta bili krščeni v Merlebachu, v St. Avoldu pa je bila krščena druga hčerka Štefana in Marije Rotar. Bog daj, da bi ti mali rastli v spremstvu božjega Deteta! Na dan sv. Silvestra sta v Freymingu sklenila cerkveni zakon Mirko Štrukelj in Berta Gregorčič. Naj jima bo sveta družina vzor mirnega, lepega 'življenja na temelju žive, trdne vere! Na dan sv. Štefana je bila zjutraj in dopoldne v teh krajih strašna poledica. Časopisi so objavili vse polno nesreč. Naš cerkveni zbor »Slomšek« pa je le po težki vož- nji prišel srečno v Creutzwald, kjer smo imeli slovensko službo božjo. Kljub nevarni poti je prišlo čez 80 ljudi k sv. maši; seveda je bila druga leta cerkev popolnoma polna. Resnično sem bil vesel pevcev in pevk, od katerih so nekateri morali na čevlje natakniti nogavice, da so prišli do avtobusa. Avtobus pa je potreboval za 18 km poldrugo uro! Naši pevci ne pustijo svojega duhovnika samega, naj bo dež ali toča ali led na cesti. Naj vas, dragi pevci in pevke, ljubi Bog blagoslavlja na vseh vaših potih! Za Božič je veliko rojakov prejelo sv. obhajilo, šestnajstim našim bolnikom pa sem po raznih kolonijah prinesel sv. obhajilo na dom. Povsod sem videl, da so bili ubogi bolniki tega zelo veseli, jaz pa se jim prisrčno zahvaljujem za prijazen sprejem in njihove dobrote! Pregled delovanja naše Misije v letu 1960 Število rojakov, ki spadajo po papeški odločbi »Exul Familia« v župnijo naše kat. Misije v Merlöbachu, se je v letu 1960 vedno menjalo. Nekateri prihajajo, drugi odhajajo. V naše kraje je prišlo 45 novih rojakov, ki so ostali tu, 22 pa jih je odšlo od tu: nekateri v Pariz, drugi v Nemčijo, nekateri pa v območje naše Misije v Au-metzu. Statistika se tako spreminja od 3882 do 4030, katerim je treba prišteti še novorojene. — Tudi mnogi naslovi so se spremenili. Rudniki so podrli lesene barake in dali delavcem stanovanja v večnadstropnih hišah. Dopisov: došlo 1952, odposlanih 1280; "skupaj 3.232. Umrli so: 20 moških in 4 ženske; skupaj 24. Vsi cerkveno pokopani. Krščenih: pri slov. duhovniku: 14 dečkov, 12 deklic; skupaj 26. — Pri domačih duhovnikih 18. (Otroke dajte čimprej krstiti!) Poroke v cerkvi: slov. duhovnik jih je opravil 23, drugi duhovniki 12; skupaj 35. Tiste, ki so samo na občini poročeni, izpod-bujamo, naj store to še v cerkvi, da jim v težkih preizkušnjah ne bo obup uničeval njihovega življenja! V Merlebachu je vsak dan ob 7. uri sv. maša. Med sv. mašo lah- :n[ifi:qqo -as ui ipaAods -as q Djopud oq po sv. maši pa je v 10 minutah izvršena jroroka pred oltarjem, kar vas ne stane nič (samo vožnja do cerkve in nazaj, ako ste v oddaljenih kolonijah, kjer ni slovenske sv. maše). Ne igrajte se z zakonom, da vam njegov bič ne bo uničil vse sreče na zemlji in v večnosti! Sv. maše: V Merlebachu so bile vsako nedeljo in praznik ob 10. uri v Hospice Ste. Elisabeth. Tedaj so oznanjene tudi vse sv. maše med tednom, kraj in ura. Treba je samo pozorno paziti, kdaj in kje so svete maše, pa ne boste imeli nobenih težav, tla dobite (ako je kaj nujnega) slovenskega duhovnika. Nedeljske sv. maše so prav lepo obiskane. Po dovršeni prenovitvi kapele bo najmanj za 40 ljudi več prostora! Pridite pred 10. uro, ker začnemo vedno natančno ob desetih! Pri sv. maši poje naš cerkveni zbor »Slomšek«. V 53 skušnjah v letu in 65 nastopih v kapeli — tu in drugod — je cerkveni zbor prepel čez 300 pesmi (nekatere samo enkrat na leto!) največ štirikrat. 18 slovenskih duhovnikov je obiskalo v preteklem letu to malo kapelico; prvič v zgodovini je v njej maševal tudi slovenski novomašnik. Vsi so se pohvalno izrazili o naši službi božji, kjer se rojaki počutijo kot doma! Pred sv. mašo je vedno prilika za sv. spoved. Na to opozorite tudi one, ki pridejo iz oddaljenih krajev k naši sv. maši; zlasti še one, ki pridejo na obisk iz domovine. Naj bo vsakokrat — kot je to po kolonijah — vsaj nekaj ljudi, ki prejmejo sv. obhajilo in darujejo za one, za katere je darovana sv. maša. Sv. maša in sv. obhajilo, vse naj bo darovano za osebo, katero ste ljubili v življenju! Ljudsko petje se pa še ni prav udomačilo. Le nekateri pomagajo zboru, drugi imajo še preveč strahu. Le pogum! Službe božje po kolonijah so bile že objavljene v lanski osmi štev. »Naše luči». V kraju Creutzwald je bilo lani 29 sv. maš s pridigo. Tako lejK) je, ko se število pridnih pevk vedno veča. Navdušeno petje kar povzdigne človeka, tako da se mu zdi, da je praznik, ko ga sliši! Pohvalno je, da vsi, ki dajo za sv. mašo, pridejo ti- sti dan tudi k sv. zakramentom. Tako je prav, delajte to tudi dalje! Cite Jeanne d’Are: 26 sv. maš s pridigo. Med dobrimi in pridnimi pevkami, ki tudi tu povzdignejo slovesnost sv. maše, je tudi gospa Medvešek, ki ni našega rodu, pa je navdušena peVka in je dobra namestnica naše dobre, pa bolne voditeljice ge. Pribošek Katarine. Na sv. Štefana je zbor zapel v šolsiki dvorani pri božični proslavi dve božični pesmi s splošno pohvalo raznih narodov, ki so bili zastopani in so tudi zapeli svoje pesmi. Ob tej priliki so lepo pomagali tudi naši možje iz te kolonije. Iz srca jih povabimo, da pridejo, kadar so prosti, tudi med tednom pomagat peti pri sv. maši! Habsterdick: 28. sv. maš s pridigo. Zbor naših dragih pevk in pevcev je bil že večkrat omenjen v »Naši luči« in vedno s pohvalo! Ne gre pa za zahvalo ljudi, pač pa za blagoslov, ki rosi z neba na vas, dragi pevci, in na vaše družine, ko lepo prepevate krasne Jezusove in Marijine pesmi. — Večina naših izseljencev se je že postarala. V tem letu 1960 so začeli obhajati pri Mariji Pomagaj svojo 35-, 40- in 45-let-nico poroke. Vsem se stori milo, ko vidijo, kako mož in žena prejmeta sv. obhajilo, kako poklekneta k Marijinemu oltarju, kjer se izvrši prelepi obred jubilejne poroke. Duhovnik še enkrat ovije njune žuljave, strpljene roke s štolo ter jima želi miru, zadovoljstva, moči in poguma v letih starosti. Gotovo so za velikim romarskim dnevom v letu ti dnevi najbolj ganljivi! Rojaki iz Habsterdicka in okolice, pripeljite še svoje može, sinove, hčerke, kadar so prosti, k Mariji, da jih blagoslovi! Stopimo pogumno v novo leto! Pogumno naprej, ohranite vero svojih očetov in mater in ohranite ljubezen do našega lepega jezika, do naroda in domovine! "Pako želi in vas pozdravlja Grims Stanko, slov. župnik v Merlebachu # SOULTZ (Alzaška). — 28. novembra je v Vinici pri Črnomlju umrl Franc Šutej, oče gospe Anice Guzelj, kateri izrekamo iskreno sožalje! VELIKA VOJVODINA LUKSEMBURG Slovenci in Hrvatje iz Luksemburga smo na Novega leta dan prisostvovali maši č. g. Dejaka iz Aumetza; čeprav nas je bilo malo, smo vseeno zapeli tisto vedno tako lepo: »Sveta noč, blažena noč.« In je šlo kar dobro. Okoli Essena Krščen je bil na zadnji dan starega leta mali Vili Dreisiebner staršev Slavka in Dragice iz Altenessena. Za božjega otroka je bil sprejet v cerkvi St. Johann, Karlsplatz. Staršem želimo obilo veselih ur pri vzreji in vzgoji njunega »prestolonaslednika«. Porok pa je bilo več: 19. dec. sta se vzela Romih Ivan, doma od Sv. Štefana pri Žus-mu, in Biichler Katarina, iz Periama v Romuniji. Poroka je bila v St. Johann v Alten-essenu. — Kinkopf Ervin iz Ljubljane ter Prva slika: Pogled na Wildstrasse v Bergcbor-bccku, kjer stanuje precej naših družin. Spodaj:Samski dom naših fantov v Altenessenu, Bischoffstraße 50a. Žagar Ana iz Čateža ob Savi sta se poročila 21. dec. v cerkvi St. Thomas, Berge-borbeck. — V Wengernu pa sta stopila pred oltar Podlesnik Franc iz Dol pri Litiji ter Škufca Cilka iz Hinj. Poroka je bila v župni cerkvi St. Liborius dne 30. dec. — Vsem trem novoporočenim parom želimo o-bilo božjega blagoslova in sreče na skupni življenjski poti. Na bedenji dan pred Božičem, 24. dec., smo položili v mali grobek hčerkico Ireno Zagožen. Revica si je pravkar opomogla, pa je že spet morala v bolnico, tam pa nenadoma izdihnila svojo nedolžno dušico. Stara je bila komaj sedem mesecev. Starše naj to laži zavest, da imajo v nebesih angelčka-priprošnjika! Polnočnice v Essenu se je udeležilo zelo veliko število naših rojakov in to ne samo iz Essena, temveč tudi iz Oberhausena in še bolj oddaljenih krajev. Kako lepo so zapeli božično pesem »Sveta noč!« Marsikdo ni mogel zadržati solz ob spominu na domovino in ob misli, da preživlja že toliko let največji praznik krščanstva daleč stran od svojih domačih. A gotovo bo zopet prišel čas, ko se bodo naši ljudje za praznike lahko brez težav podali domov, tam preživeli božični dopust in se nato spet vrnili na delo v Nemčijo! Dal Bog, da bi čimprej napočil ta dan! Okoli Oberhausena Krst. — Družino Šalamon v Osterfeldu, Herzogstrasse, je razveselil sinček. Praznik krsta so imeli 21. dec. in dali novorojenčku ime Viljem. Častno nalogo botrstva sta prevzela zakonca Furman iz Osterfelda. Čestitamo! Poroke. — V slovenski kapelici St. Jo-sefhospital v Sterkrade se je 4. dec. poročil rudar Jožef Burnik, rojen na Ježici pri Ljubljani, z Uršulo Fröse, rojeno v Lud-wigsortu v vzhodni Prusiji. Srčna vez je bila tako močna, da je segla od Ljubljane do Prusije. Zato lahko upamo, da se bosta v življenju dobro razumela. — Prav v isti kapelici sta sklenila zakon 17. dec. Jože Špitalar iz Prelesja pri Litiji in Marija Fakin iz Bobnečega vrha, župnija Dole pri Litiji. Stanujeta v Osterfeldu. — V cerkvi sv. Bonifacija v Bottropu je na starega leta dan, 31. dec. stopil pred oltar rudar Jože Lupšina iz Stare vasi na Štajerskem z nevesto Renato Hauge, rojeno v Bottropu. — Vsem novim parom iskrene čestitke! Miklavževanje. — Tudi lansko leto je prišel Miklavž med slovenske otroke v Ober-hausenu. Otroci so ga skupno s starši pričakali v dvoranici otroškega vrtca na Oskar-strasse v Sterkrade. Preden so otroci dobili darilce, so morali odgovoriti na Miklavževo vprašanje. Pa so kar lepo molili in tudi pokazali znanje v katekizmu. Na vprašanje, kdaj morajo iti otroci spat, se je najbolje odrezal Tonček Dobnik. Ta ni našteval ure, pač pa je takole rekel: »Otroci moramo iti spat, kadar mama reče.« Tudi odrasli so morali dokazati svoje znanje, preden so dobili škr- Za mlade Slovenke v Nemčiji „vespe" niso več sanje . . . nicelj s čokolado, bonboni in pecivom. Rudarjem Miklavževo vprašanje, kateri premog, je najboljši, in delalo preglavic. Adventni večer. — Že v drugič so slovenske matere in žene praznovale skupaj adventni večer v Sterkrade, Oskarstrasse. Krog udeleženk sicer letos ni bil velik, vendar se je v lepo adventno urejenem prostoru in ob zvokih božičnih pesmi s plošč razvilo lepo razpoloženje. Opis mlade žene iz Osterfelda, kako so njeni starši pripravili otroke na Božič, je bil nadvse zanimiv. Navzoče žene in matere so ponesle lepe zamisli s seboj in jih hočejo tudi same uresničiti pri vzgoji svojih otrok. Kuhano vino in holandsko pecivo je medsebojno kramljanje še bolj poživilo. Slika Brezjanske Marije je Slovencem nadvse priljubljena. Za Božič jo je samo v Oberhausenu obesilo v svoja stanovanja 14 družin. Slika pa je šla tudi skoro v vsa mesta po Porurju, kakor Essen, Recklinghausen, Moers, Düsseldorf. . . Naročila še stalno prihajajo. Že v lepo odgovarjajočem o-kviru stane samo 16.— DM. Pevovodju Dobravcu v spomin V noči 27. dec. 1960. je umrl v 60. letu starosti rojak Franc Dobravc. Pokojni je bil v svojem življenju nesrečnik. V prvi svetovni vojni ga je doletela komaj 17-letnega nesreča pri delu v rudniku. Zaradi nje je več mesecev ležal v bolnici. Ko je bil odpuščen, še ni bil zdrav in je več let nato zaradi tega bolehal. Ko so mu zdravniki pomagali do izboljšanja, se je lotil petja. Zavzel se je za zborovsko petje. Posebno ljubo mu je bilo slovensko petje, pa tudi nemškega se je lotil. Po svetovni vojni je pri Društvu sv. Barbare v Gladbecku ustanovil pevski odsek, ki je potem prepeval pri cerkvenih in narodnih prireditvah naših rojakov. Pod njegovim vodstvom je ta odsek tudi lepšal tuje prireditve z odličnim petjem. Druga svetovna vojna je to delovanje onemogočila. Pred nekaj leti je spet doletela rajnega rojaka nesreča pri delu. Na glavo mu je padel kamen in od takrat ga je vedno bolela glava. Pred par leti je bil upokojen. Ko ga je pred meseci v avgustu zadel srčni napad, je bil vedno slabši. Po vsem životu ga je bolelo. Na predvečer svetega dneva ga je še zadela kap, zaradi katere je do torka ležal v nezavesti, ko je mirno zaspal v Bogu. Tako je bil na Silvestrovo spremljan k svojemu zadnjemu zemeljskemu počitku ob obilni udeležbi ljudstva, posut z venci in cvetjem. Po cerkvenem opravilu mu je nemški pevski zbor zapel v zadnji pozdrav ob grobu. Naš ljubljeni č. g. župnik Tensun-dern je poslal družini svoje sožalno pismo. Tudi mi izrekamo družini, ki je začela novo leto z žalostjo v srcih, svoje sožalje. Pokojnemu ljubitelju in razširjevalcu slovenskega zborovskega petja pa želimo, naj mu da Bog večni pokoj. Okoli Stuttgarta Odslej slovenska maša ob 5. uri popoldan ne bo več v Ober-Esslingenu, marveč v župni cerkvi sv. Pavla v Esslingenu samem (pri stranskem oltarju sv. Jožefa, desno od glavnega oltarja). Tretjo nedeljo v dec. so slovenske žene in dekleta pod vodstvom č. m. Justine, ge. Fini Drenovec in gdč. Hilde Železnik v Heerler-heide priredile lepo božičnico. Na progra- mu je bil stvaren nagovor m. Justine, deklamacije, pesmi, srečolov in zakuska s potico in čajem. Navzoče so se prav lepo zabavale v prijetni družbi. Č. m. Justini izrekamo toplo zahvalo za njeno požrtvovalno delo med našimi ženami in dekleti. Dekliškemu krožku pa želimo tudi v bodoče obilje uspehov. Božič smo praznovali po naši ustaljeni navadi. Za vse rojake iz Limburga smo imeli polnočnico v farni cerkvi v Eygelshove-nu, katero smo lepo napolnili. Pridigal in maševal je g. dr. Rafko Vodeb iz Leuvena, kateremu se toplo zahvaljujemo za prijaznost. Enako se zahvaljujemo našemu pevskemu zboru »Zvon«, ki je skozi vse tri maše tako krasno prepeval pesmi svete noči. Priznanje in zahvala tudi društvenim odbornikom, ki so vse tako uredili, da so slovenski rojaki doživeli res lep slovenski Božič. Na Silvestrovo sta Društvo sv. Barbare in Pevsko društvo »Zvon« priredila za člane in prijatelje družabni večer. Na sporedu je bil nagovor krajevnega izselj. duhovnika, večerja s kranjskimi klobasami, zeljem in slovensko kapljico ter prosta zabava ob zvokih domače glasbe. Razpoloženje je bilo tako veselo, da se je videlo, kako so vsi vsaj za nekaj uric pozabili na borbe in težave vsakdanjega življenja. V novo leto smo stopili s trdnim sklepom, da bomo odslej še bolj vneto gojili slovensko skupnost v tujini. Ne samo nekateri in vedno isti, vsi morajo sodelovati! Z veseljem sporočamo, da je ga. Jožefa Knez iz Lindenheuvela odlično prestala o-peracijo na žolču. Krst: V družini Snyders-Petrovčič v Heer-lenu so dobili hčerkico. Rodila se je na sam sveti večer in ji dali ime Ana Elisabeth Jadranka. — Čestitamo. Silvan Banič in ga. Strman se zahvaljujeta vsem darovalcem za prostovoljne prispevke za rože pri Mariji Pomagaj v Sittardewegu. Nabralo se je fl 228.93. Za rože pa je bilo izdano fl. 248.60. Priporočata se še za naprej. AVSTRIJA Konec januarja je odšla skupina rojakov iz Salzburga preko Genove v Avstralijo. Po štirih mesecih čakanja je bila to vesela novica. Seveda bi marsikateri ne šel rad tako daleč od domačih krajev ... Iz barak v Hellbrunnu so bili vsi begunci preseljeni v bližnje nove večnadstropne zgradbe. Za novo leto je pogorela in končala svoje delo baraka hrvatske katoliške misije, ki posluje odslej tudi na Hellbrun-nerstrasse. Položaj postaja tudi za begunce vedno težji. Od 1. jan. je treba plačevati tudi ameriške konzularne pristojbine, ki so bile doslej zastonj. S tem je emigracija otežkočena posebno številnim družinam, saj je treba zdaj imeti tudi denar, ako hočeš iti naprej. ♦ A A ♦ ‘ X ± ± ± ± J Rojaki pišejo ... Peto leto je odkar sem tukaj v tujini pri Parizu. Kot vsak Slovenec se tudi jaz vedno spominjam nate lepe domovine. Hvaležen sem Družbi sv. Mohorja in vsem slovenskim misijonarjem, ki tako požrtvovalno skrbijo za nat razkropljeni narod po raznih državah. Rojakom po svetu želim, da ostanejo res zavedni in da vsak Slovenec ponosno vedno izpregovori: „Slovenec sem!” S. S., Francija. Zopet sem bil v Sloveniji in si ogledal lepe kraje. Tudi svoje sorodnike sem pozdravil. Vesel sem bil, ko sem po rojstnem kraju hodil in se tam od-počival. Le škoda, da je nekaj stvari kvarilo moje veselje: S starti sem kot trileten otrok zapustil domovino in sedaj že več kot 30 let živim v tujini. Toda vsi, starti in jaz, smo ostali Slovenci in govorimo slovensko, da sc vsak rojak v domovini začudi, da je to mogoče. Kot Slovenec se zanimam za nate petje in nato gla'bo in na k' narodne plese. Vesel sem zvedel, da bo v kazinu na Bledu nastopila slovenska folklorna skupina Bled. šel sem po vstopnice in med prvimi bil zvečer v dvorani. Skupina je odlično nastopila in od ploskanja so me roke kar bolele. Pred vsakim nastopom je nekdo pred zvočnikom povedal ime plesa ali pesmi in razložil tudi vsebino. Vesel sem bil, da sem znal tudi nemško, kajti napovedovalec je govoril le srbsko oz. hrvatsko, nemško, angleško in francosko. Žalostno je to, da sem moral znati nemško, da sem napovedovalca prireditve v Sloveniji, ko nastopa slovenska folklorna skupina in sicer za slovensko občinstvo, sploh razumel. Naj si vodstvo kazina zapomni, da je žalostno, ker njen napovedovalec ne pove najprej cAdije, pa zdrava vstani . . . Adi j o, pa zdrava ostani, podaj mi še enkrat roko, pa name nikdar ne pozabi, četudi drug ženin tvoj bo. Ne bodem ljubezni te prosil, ne bodem te prosil roke, a v srcu jaz bodem te nosil in s tabo ločitve gorje. Spominjaj se, da sva goreče ljubila se tudi midva; spominjaj se najine sreče, če moreš, brez tihih solza. Le, kadar boš sama sedela, naj stopim ti jaz pred oči, le, kadar boš sama slonela, spominjaj preteklih se dni. slovensko! Pravzaprav je več kot žalostno — je sramotno za kulturen narod, da svoj jezik skriva. Tam blizu jezera na Bledu sem videl tudi neko veliko stavbo z napisom „Jugoslovcnsko vojničko oilmaralište Sloboda”. Mislil sem, da tam jugoslovanski vojaki svobodno delajo omare. Toda nekdo ute je poučil, tla to ni tako, da ta napis nima z omarami nobene zveze. Rekel je, da je to srbski napis, ki pove, da je tam vojaški počitniški dom. Sedaj pa pomislite, kaj bi rekli Srbi, ko bi jim sredi najlepšega njihovega kraja postavil tablo in napisal po slovensko „Počitniški dom Svoboda” in bi jim napovedovalec govoril samo slovensko, nemško in francosko ... Slovenski izseljenec ty&itiii/a tiufrfzert Na poročnem slavju je bilo. Vse je bilo dobre volje, le nekaj je navzoče motilo: nevestino vedenje. Celo ženinu je bilo nerodno, kajti ves večer se mu je naslanjala na rame in kazala, kako ga ima rada. Saj vemo, da ga je zaradi tega poročila, ker ga ima rada. Tega ni bilo treba tako poudarjati in bi bil dan njene poroke lepši in bi ostal v lepšem spominu. Mnogo opazk je padlo na račun njenega dobrikanja. Spraševali smo se, kaj bo čez nekaj mesecev s tako »zunanjo« ljubeznijo. Dekle mora ohraniti svoje dostojanstvo, če hoče, da bo spoštovana in ljubljena. Prevelika sproščenost in »prepoceni dajanje« ljubezni pogubno ruši v njenem fantu vzvišeno sliko, ki jo ima o njej. Ljubezen je zaklad, ki ga človek ne sme nositi na krožniku. Zaklade skrivamo. Tudi lepa in plemenita ljubezen ni vsiljiva. Vsiljivost je moškim zoprna. Neresneži izrabljajo tako vsiljivost in se z njo zabavajo, za hrbtom takih deklet pa se norčujejo iz njih. Dekle, ki se vsiljuje, koplje grob svoji in fantovi sreči. Ž&2. do(tca volifO- Šr sc dajo potegniti. — Neki list v Mehiki je objavil oglas: »Možje, pozor! Nekaj za vas! Nič več brivskega aparata, čopiča, britve, brivskega mila! Pošljite dolar, pa dobite recept!« — Precej naivnežev je poslalo dolar in dobil oodgovor: »S škarjami pristrižena brada je lepa in v modi.« Otroška pamet. — V šoli so pisali spis / naslovom »Naša družina«. Metka je začela takole: »V naši družini smo trije: oče, mati in jaz. Jaz sem najmlajša ...« Otroška odkritosrčnost. — Franček pride k sosedovim prosit škarje. »Ali jih nimate doma?« ga vpraša soseda. — »Seveda jih imamo. Še celo štiri imamo.« — »Zakaj pa si jih potem izposojate?« — »Ker bi mama rada odprla konzervo.« Prehrana med počitnicami. — Novodošli gost vpraša drugega izletnika: »Kaj menite, ali se dobro je v tem hotelu?« — »Mislim da. V dveh tednih sem pojedel vse, kar sem čez leto prihranil.« V umetniški galeriji v New Yorku je vodnik razkazoval lepe slike in obiskovalci so ga tiho z zanimanjem poslušali. Ko jim vse razkaže, jih vpraša: »Sedaj pa, dragi moji, bo morda še kdo kaj vprašal?« »Da,« se oglasi priletna gospa. »Kako naredite, da se tla tukaj tako lepo svetijo? ...« Konji v stanovanju. — Na stopnišču se srečata dva soseda. Prvi pravi drugemu: »Saj niste hudi zaradi včerajšnjega hrupa, kajne? Veste, jahalni klub je praznoval obletnico in smo jo proslavili kar pri nas.« — »Kaj bi bil hud! Samo eno me zanima, kako ste namreč spravili toliko konj po teh stopnicah ...« Pomočnica moža. — Mož se obrača in ne more spati. Žena ga sprašuje za vzrok in mož ji pove, da ga skrbi, kako bo sosedu jutri povedal, da ne more plačati dolga. Jutri poteče rok, a je brez denarja v žepu. Ko žena to zve, odpre okno in zakliče proti sosedovim: »Slišite! Moj mož pravi, da vam jutri ne bo mogel dati denarja!« Nato se obrne k možu in reče: »Vidiš! Zdaj si lahko brez skrbi in zaspi! Naj skrbi soseda!« ZA NASE KUHARICE IN KUHARJE: Kuharski tecepli Kos mesa in kos kosti, poleg tega ščep soli, pol čebule, dva korenčka v čisti vodi iz studenčka naj se vsaj dve uri kuha, to postane slastna juha, peteršiljčka ne pozabi, ker ta jed ga nujno rabi. Za zakuho pa rezanci, to je boljše kakor žganci. * Koruzen zdrob in ščep soli v kotličku z vodo mešaj ti pol ure prav pošteno s kuhalnico leseno, nikakor ne s trobento in skuhal boš — polento! POIZKUSI: Občutje Pod soncem živi Onkraj hribov in polja NaSe življenje in kri. O sreča tega kraja Si meni vsekdaj Ena goreča želja: Nazaj v ta prelepi kraj! Sonce drugačno je v tujini. Lepi so samo spomini. O zakaj ti, rdeča zvezda, Veča? nam grenkobo? Enkrat bo prišel čas, Našemu srcu veseli bo pričel glas: Enkrat sprejela bo sina Cenjena spet domovina. St., Francija Dobrodušni Dolenjec Po domače. — Godrnjav človek in prijazen Dolenjec sedita v neki gostilni na vrtu, oba za eno mizo, drug drugemu nasproti. Godrnjavi hulji v časopis in edina njegova zabaVa je v tem, da seže izza časopisa po vrček in napravi požirek. Kadar pa ga napravi, mu prijazni Dolenjec zakliče: '»Na zdravje!« Godrnjavega človeka to neprestano domače bratovanje, kakor ga on potihem pojmuje, silno jezi. In ko zopet napravi požirek in zopet začuje vsiljivi »Na zdravje!« s'koči pokonci in zakriči: »Zlomka, kaj vam pa je vendar, da mi zmeraj vpijete na zdravje, kadar napravim požirek?« »I, ne zamerite, gospod!« pravi pomirljivo Dolenjec, »zato ker venomer iz mojega vrčka pijete!« ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BSD Sreča je tedaj, kadar se predpriprave srečajo s priložnostjo. Ameriški publicist G, Leterman Najboljše zdravilno sredstvo za jezo je — odlog. Seneka, stari rimski filozof Ali uganeš? ZLOGOVNICA a, bc, ben, ca, ce, da, e, e, gelj, i, i, ja, ka, li, ■ne, me, na, na, ne, pa, ri, sa, son, ta, te, ti, tro, van, ve, vo, /av. Iz teh zlogov sestavi besede, ki pomenijo: 1. naVn sveti podnevi, 2. del drevesa, 3. brat očaka Jakoba, 4. sorodnica, 5. moško ime, 6. najbolj zdrava pijača, 7. del sveta, 8. slovansko drevo, 9. številka, 10. kjer bivajo blaženi, 11. pomladna cvetlica, 12. ima vsak človek, 13. lepo dehteča cvetlica. t.......................... 8. 2.............,............ 9. - 3. ....................... 10. ■ 4. ....................... 11.......... 5. 12. 6. 13. 7. Ce si besede prav poiskal, ti povedo prve črke, °d zgoraj navzdol brane, ime svetnika, ki ima v februarju god. Enačba (a-b) + (c-d) + (e-f) + (g-h) + + (i-j) + k + (1 —m) + n -f {o —p) + + (r-s) + (t-u) + v + (z —A) + + (B-C) + (D-E) = X a = jedilna posoda, b = drugo ime za mćšec junij, c = korist, d = močvirska rastlina, e = vrsta sortnega vina, f = mesto v zahodni Romuniji, g = «dbansko mesto ob istoimenskem jezeru, h = strokovnjaki za določeno delo, i = hruškasta stekleničita za zdravila, j = največje irsko mesto, k = kraj pri Mariboru s tovarno čokolade, 1 = industrijsko mesto na Gorenjskem, m = senene kopice, n = blago, o = rodbinsko ime pisateljice Zofke..., P = dobre volje, r = posest, gospostvo, s = živordeča svinčena barva za barvanje kovin, t = ruda, u = članarina, v = del dneva, z = slovnično šte- vilo, A = kmečko delo enega dne, B = ženske figurice iz žgane gline, C = zgodovinsko mesto v severni Indiji, D = vrsta vinske trte, E = maščoba; X = misel slovenskega pesnika Antona Aškerca. PRAVOKOTNIK Besede pomenijo navpično: 1. nas je ustvaril, 2. z njim gledamo, 3. številka, 4. smo dobili pri krstu, 5. krajša beseda za darilo, 6. strupena žuželka, ki je podobna čebeli, 7. če ni črn, je. .. 8. prva žena, 9. večno mesto, kjer biva sv. oče. [ 2 3 |4 5 6 7 8 9 — V prvi vrsti vodoravno bereš od leve proti desni naročilo, ki ga rad izpolnjuj! STARA UGANKA Pozimi veliko poje, da nam toploto daje, a lačna stoji poleti, ker ji ni treba greti. (l^d) REŠITEV UGANK IZ I. ŠTEVILKE NL: Sestavljalnica: Bog vse vidi, Bog vse ve, greh se delati ne sme. Posetnica: Lesni trgovec. Križanka: Vodoravno: 1 formiran, 19 od- delek, 10 TV, 11 Dijon, 13 ort, 15 reka, 16 gnusen, 18 i, 19 rilec, 20 ev, 21 atol, 22 dve, 23 fin, 24 vran. — Navpično: 1 fotograf, 2 odvrniti, 3 rd, 4 med, 5 Ilirec, 6 rejen, 7 akok, 8 n, 12 naiven, 14 Tulon, 17 sel, 20 Eva, 22 dr. SLOVENSKI AVTOMOBILISTI! Ko kupujete ali prodajate avlo, ko hočete zamenjali gume, ko je vaš avto treba umiti ali namazati, ko žejen zahteva bencinske pijače, se obrnite na ESSO SERVICE JARNY, 11 Avenue de la Republique, Meurthe-et-Moselle, kjer Vam vsak dan postreže FLORIJAN MOČILNIKAR PERIODIQUE Vez med Slovenci v zapadni Evropi 10. LETNIK « IZIDE desetkrat v letu; vsak mesec razen junija in avgusta. Kdor ga želi, naj se obrne do bližnjega poverjenika, ali pa naj ga NAROČI naravnost pri upravi v Celovcu. »« Če ga naročite pri upravi v Celovcu, STANE NA LETO 28 šil., 50 bfr, 6 NF, 4 h. gld, 5 DM, 700 lir, 12 angl. šil, 1.50 dolarjev. DOPISE za številko, ki izide konec meseca, mora uredništvo prejeti vsaj do 10. v mesecu. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: „Naša luč", Viktringcr Ring 26, Celovec — Klagenfurt, Austria. Za uredništvo odgovarja: dr. Janko Hornböck. Založba: Družba sv. Mohorja. Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja. Vsi v Celovcu. Printed in Austria Ali znamo spati? Vsak dan spimo, vendar je znati spati umetnost. Kdaj in koliko mora človek spati, ni mogoče kar na splošno določiti. Potrebna količina spanja za tega ali onega zavisi od starosti, življenjskih navad, poklica in od podnebja. Medtem ko dojenček prespi skoraj ves dan, potrebujejo stari ljudje od pet do šest ur spanja na dan. Za odraslega človeka je treba nekako 7 do 8 ur spanja. Razlikujemo dva tipa ljudi. Eni vstajajo zgodaj in zmorejo največ dopoldne ter gredo zvečer kmalu v posteljo. Drugi vstajajo pozno in se prav prebude šele popoldne, zato pa potem potegnejo dolgo v noč. Spanje je pojav, ki nastane zaradi utrujenosti telesa. Pri delu mišic, žlez in živcev se naberejo v telesu strupene snovi. Da jih telo odpravi, potrebuje dobo počitka. Morda bo človeštvo v bodoče odkrilo kakšne kemikalije, s katerimi bo to dobo skrajšalo in te snovi prej odpravilo. Tako bo človek dobil več časa za delo in razvedrilo. Gotovo je, da neprestano pritegovanje v potrebnem spanju privede do izčrpanosti telesa in nastanejo motnje v normalnem delovanju človeškega organizma. A tudi predolgo spanje ni dobro. Kaj pa nespečnost, zaradi katere trpijo nekateri? Zdravniki pravijo, da je 80°/o živčnega izvora. Pri nekaterih je kriva tega neodločnost. Pri delu so bojazljivi in neodločni, taki so tudi pri spanju. Že vnaprej se bojijo, da ne bodo mogli zaspati in vrtajo po svojih dnevnih skrbeh, nevo-Ijah in bojaznih. Večkrat je vzrok nespečnosti nezmernost pri jedi, pijači in tudi pri delu. Uspavalnim praškom se je najbolje kar najdalje časa odrekati. Predvsem se je treba truditi v postelji otresti se dnevnih skrbi. SLOVENSKI IZSELJENSKI DUHOVNIKI: ANGLIJA: Ignacij Kunstelj, Offley Road 62, London S. W. 9. England. — BELGIJA: Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, Liege, Belgique. — Kazimir Gaberc, Place du Nord 23, Charleroi, Belgique. — FRANCIJA: Nace Čretnik, Jože Flis, Ciril Lavrič, vsi: Rue S. Fargeau 4, Paris XX, France. — Msgr. Valentin Zupančič, rue Claude De-bussy 17, Lievin (Pas-de-Calais), France. — Stanislav Kavalar, Pavillon XII/43, Billy-Montigny (Pas-de-Calais), France. — Anton Dejak, rue Victoire 33, Aumetz (Moselle), France. — Msgr. Stanko Grims, rue Nicolas Colson 24, Merlebach (Moselle), France. — P. Jakob Vučina, 11 Mon-tee Claire-Virenque, Nice (A. M.), France. — NEMČIJA: Dr. Janez Zdešar in Ciril Turk, oba: Mathilderstrasse 18, Oberhausen-Sterkrade, Westf., W. Deutschland. — Dr. Franc ’ Felc, Hindenburg -Str. 20 Esslingeh-Neckar, W. Deutschland. — NIZOZEMSKA: Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, Luik, Belgie.